Kurirčkova torba na pot
Letošnja ..Kurirčkova torbica" je krenila na pot v ponedeljek, 29. marca, z Gore nad Sodražico, izpred rojstne hiše narodne junakinje Majde Šilc. Ob tej priložnosti je zbranim spregovoril predsednik občinske organizacije ZZB NOV Ribnica Stane Nosan, ki je tudi predal torbico s pošto prvim nosilcem. Kuriiji so na smučeh odnesli pošto proti Sodražici, medtem pa so na Gori izvedli učenci Glasbene šole in osnovnih šol iz Loškega potoka, Sodražice in Gore kulturni program. Torbica se je danes zadrževala v ribniški občini, jutri pa jo bodo dolenje-vaški pionirji predali na Jasnici kočevskim.
V KRŠKEM PODPISALI, V BREŽICAH PA NE
V Brežicah in Krškem so v ponedeljek podpisovali dogovor o razporejanju dohodka v letu 1976. V Krškem je šlo vse gladko, v Brežicah pa se je zataknilo pri gospodarskih organizacijah. Od 4369 zaposlenih jih je na zborih delovne skupnosti pristalo na stopnjo 32,58 komaj 300, in tako področna gospodarska zbornica ni dobila pooblastila za podpis. Manjkal je tudi podpisnik samoupravne stanovanjske skupnosti, ker se skupščina do takrat se ni sestala.
Srečanje posavskih zdravnikov
Predaval jim je profesor Janez Milčinski
Franc Šetinc, sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZK Slovenije, se je minuli četrtek mudil v Novolesu. Generalni direktor Jože Knez in sodelavci so ga seznanili z osnovnimi dejavnostmi in načrti tega dolenjskega kolektiva. (Foto: Bauer)
V	Čateških Toplicah je bil minuli teden strokovni sestanek Slovenskega zdravniškega društva — podružnice Brežice s področja sodne medicine. Vodil ga je gost prof. Janez Milčinski, ki je ob tej priložnosti odgovarjal na številna vprašanja. Sestanku so prisostvovali tudi člani Društva pravnikov iz Posavja.
Strokovnemu delu je sledil občni zbor podružnice, na katerem so predstavili njeno delo v minulem jetu. Podružnica združuje zdravnike iz brežiške, krške in sevniške občine. V tem obdobju so organizirali več strokovnih prireditev, prisostvovali pa so tudi predavanjem zunaj regije, na srečanju v Sevnici pa so obravnavali problematiko alkoholizma v Posavju.
Za letos pripravljajo tečaj iz reanimacije (oživljanja) v brežiški bolnišnici Obiskovalo ga bo 25 zdravnikov .iz bolnišnice in vseh treh zdravstvenih domov v Posavju. V programu imajo še več strokovnih sestankov. V letošnjo dejavnost sodi tudi zdravstvena vzgoja prebivalstva. Obravnavali bodo štiri teme. Najprej bo na vrsti razgovor o raku, nato še o alkoholizmu, o srčnem infarktu in najpogostejših nesrečah sodobnega časa.
J.T.
Brigadirski jubilej
Letos mineva 30 let, kar se je prvič slišal brigadirski ..Hooruk , kar je mladina poleg velikega prispevka v NOB prevzela na svoja mlada in močna pleča še nalogo - obnoviti porušeno domovino.
Mladina je že v prvi akciji pokazano moc, saj je
Ni čas za spanje na lovorikah
Delovni človek ter njegovo zavestno in samostojno ukrepanje na vseh področjih življenja je edino merilo uspešnost dela in prizadevanj novomeških komunistov
„Kako uspešno uresničuje Zveza komunistov svojo vodilno vlogo, lahko presodimo samo po družbenopolitični akciji delovnega človeka, na temelju tistega, koliko ta delovni človek občuti ZK kot silo, ki mu odpira pota do njegovega zavestnega in samostojnega vključevanja na vsa področja družbenega življenja in obnašanja," je med drugim na seji občinske konference ZK Novo mesto v petek poudaril njen sekretar Janez Slapnik.
Usposobljenost Zveze komunistov potemtakem ne moremo oce-
PO TREH TEDNIH NASE AKCIJE:
345 NOVIH NAROČNIKOV
Do ponedeljka, 29. marca, so se na DOLENJSKI LIST naročili še 104 novi naročniki; tokrat jih je bilo največ iz občin Krško, Novo mesto, Črnomelj, Brežice in Trebnje. Kar 14 staršev je naročilo list sinovom, ki so v vrstah JLA, 9 novih naročnikov pa je iz vrst zdomcev, največ iz ZR Nemčije.
Od 12. do 29. marca znaša število novo pridobljenih naročnikov že 345, po občinah pa so razdeljeni takole:
občina BREŽICE: ............................. 27
občina ČRNOMELJ: ............................ 25
občina KOČEVJE: ............................. 34
občina KRŠKO: ............................... 65
občina METLIKA: .............................. 4
občina NOVO MESTO: .......................... 78
občina RIBNICA: ...........................   14
občina SEVNICA: ............................. 30
občina TREBNJE:...............C.............. 30
razne pošte v SRS in SFRJ: .................. 29
naročniki v inozemstvu: ...................... 9
Skoraj vse nove naročnike so tokrat pridobili pismonoše iz 9 občin. Največ novih naročnikov so nam do zadnjega ponedeljka poslali: Marica Toplišek iz Koprivnice - 18, Jože Trefalt iz Zabukovja - 12, Matija Ožanič iz Kočevja — 11, Pavel Kastelic iz Starega trga ob Kolpi -
10,	Feliks Kastelic iz Žužemberka — 8, Jože Umek iz Stopič - 8, po 7 novih naročnikov sta pridobila Ivan Briški iz Kočevske Reke in Terezija Zgonc iz Šentruperta, po 6 novih naročnikov so nam poslali Darko Štojs z Rake, tov. Topolovšek iz Brestanice, Božo Butala iz Krške vasi itd.
Ne pozabite, prosimo:
do 1. maja 1976 bodo vsi novi naročniki prejemali DOLENJSKI LIST brezplačno! Naročilnico za vas ima vaš .pismonoša.
Lepo vas medtem pozdravlja
UREDNIŠTVO LISTA
njevati s formalnimi kazalci: številom sestankov, predavanj, na novo sprejetih članov itd. Temeljni poskusni in preizkusni kamen je lahko samo odgovor na vprašanje, koliko je Zveza komunistov na novomeškem območju prispevala k resničnemu uresničevanju politike ZK in ustave. Ta odgovor, ki je pozitiven, je tudi izhodiščna točka pri obravnavanju vseh vprašanj v zvezi z rastjo vloge ZK, pa naj gre za metode dela, notranje odnose, enotnost ali pa načrtovano kadrovsko izpopolnjevanje.
Osrednje mesto diskusije novomeških komunistov so zavzela tako imenovana notranja vprašanja ZK, kar pa ne pomeni, da je razprava obšla globalno oceno družbenopolitičnih razmer v občini Novo mesto. Ocena je, da so na novomeškem območju dosegli pri uresničevanju ustave in dokumentov 10. kongresa ZK pomembne uspehe. Vsem težavam navkljub. Vendar za Zvezo komunistov nikoli ni čas za spanje na lovorikah. Ena od naslednjih nalog novomeških komunistov je sklep, da mora postati Zveza komu-
nistov še bolj sodobna, prožna in prilagodljiva po oblikah dela, napredna in revolucionarna po vsebini, bolj sveža po strukturi članstva in vodstev.
O konferenci novomeških komunistov bolj podrobno poročamo še na novomeški strani.
ANDREJ MARINC IN JANEZ BARBORIC
V	KANIŽARICI
S hudo nesrečo prizadeti Rudnik Kanižarica sta v torek popoldne obiskala tudi predsednik republiškega izvršnega sveta inž. Andrej Marinc in predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije inž. Janez Barborič s sodelavci. Predstavniki rudnika so ju seznanili s tem, da je vrednost potopljenih rudniških objektov, opreme in materiala po natančnejši oceni nekaj manj kot 70 milijonov dinarjev in ne le 35 milijonov, kot je bila prvotna približna ocena. Dopoldne istega dne je o nesreči v Kanižarici razpravljal tudi republ iški izvršni svet.
Poiščite prvoaprilske potegavščine!
Dolenjski list je tednik, zato se mu malokdaj ponudi priložnost, kakršna se je letos: da izide natanko 1. aprila. Torej z datumom, la dovoljuje in opravičuje tudi kako potegavščino. Redko priložnost smo zato temeljiteje izkoristili. Po različnih straneh lista smo natrosili 13 prvoaprilskih prispevkov (vključno s prvoaprilskimi fotografijami), ki pa so vendarle dovolj očitni, da jih bo ob pazljivem branju bralec zlahka prepoznal. Da pa bo iskanje in odkrivanje bolj spodbudno, razpisujemo denarne nagrade za pravilne rešitve. Reševalcem je treba samo napisati naslove prvoaprilskih potegavščin in jih v pismu z oznako „prvi april" (na kuverti) poslati na uredništvo Dolenjskega lista, Novo mesto, Glavni trg 3, do vključno četrtka, 8. aprila. Če bo pravilnih rešitev več, bo o nagrajencih odločil žreb.
1. nagrada: 300 din
2. nagrada: 200 din
3. nagrada: 100 din
El;
mš
Tudi v drugi polovici tedna se bo nadaljevalo suho in toplo vreme, najvišje dnevne temperature bodo okoli 20 stopinj.
la svojo revolucionarno
62.000	mladih iz vse Jugoslavije 22 dni, pred rokom končalo gradnjo 90 kilometrov proge Brčko - Bano-viči, po kateri so morali čimprej voziti premog za naše železarne. 2 milijona mladih je gradilo železniške iroge, ceste, nova mesta, tovarne, Idrocentrale in še bi lahko naštevali. Njihov prispevek je neprecenljiv in se ne more izraziti v denarju, kajti mladinska brigada ne pomeni samo delo s krampom in lopato, ampak je veliko več, pomeni kovačnico bratstva in enotnosti, vzgojo v socialističnem duhu, razvijanje tovarištva in delovnih navad, odpravljanje mej med fizičnim in umskih delom, skratka, to je Titova šola dela.
Danes bo v Brčkem krenila na dolgo pot letošnja štafeta mladosti s pozdravi predsedniku Titu za rojstni dan. Njen odhod bodo pozdravili tisoči brigadirjev - veteranov, ki so se iz vse Jugoslavije zbrali k proslavljanju tega jubileja brigad. Mladi bomo kot že neštetokrat prej proslavili to obletnico z delovnimi uspehi na mladinskih delovnih akcijah na Kozjanskem, Brkinih, Suhi krajini in drugod, predvsem pa na neštetih lokalnih delovnih akcijah v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah.
Tudi Dolenjska je prispevala v to kovačnico veliko mladih ljudi, ki so pomagali potrebnim, v lanskem letu pa smo tudi sami prejeli pomoč vse slovenske mladine pri gradnji vodovoda v Suhi krajini, ki bo trajala še najmanj 10 let. Obveznost o povečevanju števila mladinskih delovnih akcij izhaja predvsem iz besed tovariša Tita, izrečenih 23. novembra 1958 v Novem mestu, ob otvoritvi dela avtoceste bratstva in enotnosti.
„Kadar govotimo o takšnih objektih, ne smemo vsega gledati skozi dinar. Videti moramo, kaj vse je napravila petdesettisočglava množica mladih, ki so bili tu. Ti ne bodo nikoli pozabili tega skupnega dela mladih iz vseh republik, skupnega življenja, ki so ga tukaj živeli, izmenjave mnenj s svojimi tovariši, skupnih radosti in skupnih naporov. V njihovih srcih bo to zapisano, dokler bodo živi. Moja želja je, da gre vsa naša mlada generacija skozi to šolo, skozi kakršno ste šli vi in skozi kakršno so šli tisti, ki so pred vami gradili druge objekte."
MARJAN PAVLIN
Pomoč - upanje potopljene Kanižarice
Premogovnik dokončno zalila voda — Vzrok za nenadni vdor še nepojasnjen, zato se še ne ve, ali bo rudnik še kdaj obratoval — Upanje ostaja — Jutri ugotovitve strokovne komisije — S tem tednom se je začela solidarnostna akcija na Dolenjskem: vsakdo enodnevni zaslužek — Edino zadoščenje: ob nesreči ni bilo človeških žrtev
Ko smo že mislili, da je z zgledno solidarnostno akcijo premogovnik v Kanižarici pri Črnomlju rešen najhujšega, se je zgodila katastrofa: prejšnji ponedeljek ob 21.02 se je sprostil 1 zračni zamašek, kot temu pravijo rudarji, in količina vode, ki je vdirala v jamo, se je podeseterila. Preslabotne črpalke niso zmogle osem do devet tisoč litrov vode na minuto in agonija 118 let starega premogovnika se je začela. Ko to pišemo, je jama zalita in delo ustavljeno, za premogovnik pa je veliko vprašanje, ali bo sploh še kdaj obratoval.
Varujmo gozdove pred požari!
Vsako leto povzročajo v naših gozdovih požari neprecenljivo škodo. Večina gozdnih požarov nastane zaradi neprevidnosti in malomarnosti. Posebno v spomladanskem sušnem vremenu, to je potem, ko skopni sneg in preden ozeleni trava in drugo pritalno rastje, je nevarnost zelo velika. Odmetavanje cigaretnih ogorkov, kurjenje ognja na prostem, posebno pa požiganje košenic v bližini gozda so zelo pogosti vzroki za nastanek požarov.
Opozarjamo vse občane, naj bodo pri ravnanju z ognjem v tem sušnem obdobju kar najbolj previdni. Posebej ooozarja-mo, da je sežiganje travišč v bližini gozda (do 50 m) *udi z zakonom prepovedano.
GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO n.sub.o. 3
Premogovnik v Kanižarici je veljal za „suhega“; količina vode v 118-letnem povprečju ni presegla nekaj sto litrov, zato rudnik ni imel ustreznega sistema odvajanja vode. Nikoli se še ni zgodilo, da bi nenadoma vdrla tolikšna količina vode, zato ni bilo rezervnih črpalk večje moči. Presenečenje je bilo zato popolno in kljub požrtvovalnosti ljudi in solidarnostni pomoči drugih rudnikov, zlasti velenjskega in žalskega podjetja Minerva, ki se je izkazalo s hitro dobavo potrebnih cevi, se jama ni dala rešiti. Začelo se je reševanje opreme pred nezaustavljivo naraščajočo vodo.
OŽIVEL ČUT SOLIDARNOSTI
Predstavniki premogovnika so na četrtkovi skupni seji medobčinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije in medobčinskega odbora gospodarske zbornice za Dolenjsko, sklicani z namenom, da bi se dogovorili za solidarnostno akcijo, z žalostjo v srcu, tako rekoč s solzami na očeh, prika-.zovali, kolikšne razsežnosti ima ne--
sreča, ki je prizadela premogovnik, črnomaljsko manj razvito občino, Dolenjsko in Slovenijo.
Sredi prejšnjega tedna je bilo zalitega z vodo že dve tretjini premogovnika. Čeprav so se noč in dam borili z vodo, so morali po vdoru v začetku tedna priznati premoč naravo. Voda je zalila dve črpalki, transformator in večji del opreme. Rešili so komaj eno desetino rudarske opreme in edino zadoščenje ostane, da nesreča ni terjala človeških žrtev. Niti poškodb ni bilo. Strokovna komisija je ocenila, da je že sedaj za 35 milijonov Ndin materialne škode, ne
upoštevaje vse druge posledice, med drugim izgubo 150.000 ton dobrega kanižariškega rjavega premoga, s katerim je trdno računala slovenska energetska bilanca.
Kaj narediti po tej katastrofi, da bodo posledice kar najmanj boleče?
Z zalitjem premogovnika je ob delo 380 ljudi (ki so zdaj na prisilnem dopustu), črnomaljska občina pa ob eno desetino celotnega dohodka. To
(N oaljevanje na 4. strani)
* £3
-- -.i
BOJ Z VODO — BOJ ZA OBSTANEK. Reševanje naprav in opreme v jami, v globini približno 250 metrov, preden je sredi prejšnjega tedna tudi ta rov zalila voda. (Foto: M. Vesel)
tedenski
mozaik
Svetovna banka iz Washing-tona je na podlagi raziskav iz leta 1973 objavila podatke letnih dohodkih na prebivalca v državah sveta. Na spisku ,,najbogatejših' ‘ so Kuvajt (11050 dolarjev), Arabski emirati (11.630), ZDA (6.200), Švica (6.100), Katar (6.040), Švedska (5.910), Kanada (5.450), ZRN (5.320), Danska (5.210) in Islandija (5.030). Na dnu lestvice, s poprečnim letnim dohodkom, manjšim od 200 dolarjev letno, pa so Mavretanija, Togo, Kenija, Sierra Leone, Centralna afriška republika, Južni Vietnam, Madagaskar, Uganda, Zaire, Sudan, Tanzanija, Indonezija in Haiti... bogati in revni...
Medtem so v Indiji sprejeli nov zakon, ki prepoveduje politikom sprejemati darila ali denarne prispevke iz tujine. S tem so želeli preprečiti tujim vplivnim krogom (predvsem pa večnacionalnim družbam), da bi se vmešavali v notranje indijske zadeve ... konec vmešavanja (vsaj odkritega)...
Če smo že pri delovanju večnacionalnih družb še vest o nadaljevanju „afere Lockheed tako na Japonskem kot na Nizozemskem, kjer so uradno objavili podatke o podkupovanju visokih osebnosti, se nadaljujejo napori, da bi dokončno razčistili to umazanijo. Toda le malokdo je pripravljen verjeti, da se bo to tudi v resnici zgodilo, zakaj v tem primeru bi, kot vse kaže mnoge ugledne osebnosti izgubile dobršen del (če ne že kar vsega) svojega ugleda. Tako so Američani najprej dvakrat previdno, toda odločno vprašali, tako japonske kot nizozemske oblasti, če naj jim v re&iici izročijo dokazno gradivo o podkupovanju, preden so jim ga izročili. Nekateri krogi v ameriškem senatu, kjer se je tudi začela preiskava o odkupovanjih, so namreč metili, da želijo Japonci in Nizo-emci zgolj ustvariti videz, da m je kaj do dokaznih doku-.nentov, v resnici pa ne... previdnost je mati modrosti.. .
Tega pa najbrž ne ve ugandski predsednik Amin, ki je izjavil, da se bo ob neki svečanosti spopadel v ringu (malo za šalo malo zares) z bivšim svetovnim evropskim prvakom v poltežki kategoriji. .. nevarna želja.
ZA VSE ENAKA MERILA
Ob predlogu, da bi rejci prodajali meso ne živino
Zadružna zveza Slovenije je že lani predlagala, naj bi pri klavnicah in mlekarnah ustanovili poslovne odbore, v katerih bi bili za-
stopniki delavcev v teh obratih in živinorejcev, od katerih dobivajo
lah pa se izgovarjajo, da ne vedo, kako naj bi bili taki odbori sestavljeni in kaj naj bi delali.
živino ali mleko. V klavnicah in mlekarnah pa se i
Pred tedni je prišla nova pobuda od živinorejske poslovne skupnosti za Slovenijo, da bi podpisali samoupravni sporazum v duhu ustavnih načel, kar pomeni, o dohodkovnih odnosih.
Dohodkovni odnosi bodo urejali ustvaijanje in delitev dohodka med delovnimi ljudmi, ki niso v isti temeljni organizaciji združenega, dela, njihovo delo pa se med seboj povezuje, preden pridejo živila do porabnikov.
Včasih je bilo tako in nekje je še zdaj, da mesaiji nakupijo živino po najnižji možni ceni, meso prodajajo po naj višji dovoljeni, razlika med cenami pa ostane njim. Živinorejska poslovna skupnost za Slovenijo je
TELEGRAMI
DAMASK - Radio Damask je ostro napadel predlog egiptovskega sveta za nacionalno varnost, po katerem naj bi ustanovili skupne simbolične vojaške enote arabskih držav, ki bi posredovale v državljanski vojni v Libanonu.
WASHINGTON - Ameriški kongres ni sprejel novega ameriško-tur-škega sporazuma o vojaških oporiščih v Turčiji Državni sekretar Kissinger je ob tem dejal, da je taka odločitev kongresa povzročiia „ne-nadomestljive posledice'1 za stike med ZDA in Turčijo.
to urejala tako, da so se mesaiji in živinorejci dogovorili za odkupne cene živine, ki naj bi ustrezale dovoljenim prodajnim cenam mesa. Te cene so veljale le za pogodbeno spitano živino, zato so radi kupili cenejšo živino drugod. Kadar je bilo živine premalo, pa sojo drugod plačevali tudi po višji ceni kot domačim rejcem.
Kako stvari urediti bolje? Po ustavnih načelih naj bi takrat, ko se meso dobro prodaja doma ali za izvoz, imeli od tega enako korist živinorejci kot mesaiji. Kadar živinorejci ne morejo dobiti za živino toliko, kot so imeli stroškov pri pitanju, pa naj bi se enako zmanjšal tudi dohodek mesaijev. Preprosto povedano: živinorejci naj bi skupno z mesaiji prodajali sveže meso in ne živino mesarjem kot doslej.
Po prvih zamislih, o katerih že razpravljajo, naj bi mesaiji in živinorejci podpisali tak samoupravni sporazum, da bi si delili izkopiček od svežega mesa. Delitev bi lahko določili z od-
isn
mmmm
JERUZALEM — Neki Arabec je bil ubit, več pa jih je bilo ranjenih, ko so se v zahodni Gelileji spopadli demonstranti in izraelski vojaki ter policaji. Demonstranti so protestirali proti izraelski okupaciji in se spopadli z izraelskimi varnostnimi, med katerimi je bilo več ranjenih. To je samo eden v vrsti zadnje čase vse pogostejših spopadov med demonstranti in okupacijskimi silami. Na sliki: izraelska vojaka in arabski demonstranti ob koncu ene izmed protestnih akcij na zasedenem ozemlju. (Tele foto: UPI)
IZ ZADNJEGA PAVLIHE
- To so huligani! Vzeli so nam vse do poslednjega dinarja, ki jim ga dolgujemo...
stotki, ki bi jih dobili tako, da bi ugotovili dejanske stroške pri pitanju živine in zakolu ter pripravi mesa. Za kmete bi sporazum podpisale njihove zadruge ali obrati za kooperacijo, ki bi hkrati skrbele za organizirano pitanje. Take zadruge in obrati pa morajo biti v polnem pomenu besede organizacije kmetov zadružnikov in kooperantov ter delavcev, ki so v njih zaposleni, da se bodo z mesarji dogovarjali pravi živinorejci.
Take dohodkovne odnose je laže načelno določiti, kot jih uresničiti. Veliko bo dela z ugotavljanjem dejanskih stroškov. Če bodo komu priznani višji od dejanskih, bo dobil tudi večji, neupravičen delež v prodajni ceni mesa.
Dobra stran takega samoupravnega sporazuma med živinorejci in mesaiji — podobno med živinorejci in mlekarji ter pri kmetijskih pridelkih — bo poleg drugih, da bodo za vse veljala enaka pravila Mesaiji ne bi smeli drugod kupovati živine niti po nižji niti vi§ji ceni. Ko si bodo delili skupni dohodek, bodo morali vedeti drug za drugega — živinorejci za mesaije in obratno — kako kdo dela.
JOŽE PETEK
tedensk? notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Z začetkom tega meseca je začel veljati — povsem obveščeni o bistvu novega sistema, prednostna politika za letos ta, da še nadalje kot smo poudaijali že tudi na tem mestu in ^ 8a uvajamo, pa zato premalo sodelujejo zavremo naraščanje cen na drobno, s tem pa kot je bilo zadnji čas v javnosti precej po- Pri določanju programa za nadaljnjo akcijo, tudi, da zaustavimo rast življenjskih stro-udaijeno — novo določeni sistem ugotavlja- ki naj služi za premagovanje nastalih težav. škov. Poudarili so, da bodo letošnji ukrepi nja celotnega dohodka po TOZD ter novi Zaradi te premajhne obveščenosti delavcev ekonomske politike zagotovili, da bodo letos način plačevanja med uporabniki družbenih se še kar množijo pritiski za nova vlaganja in naraščale cene počasneje kot lani, s politiko sredstev. Ta pomembna sprememba na po- investicije (tudi tam, kjer je to ekonomsko stabilizacije pa da je treba onemogočiti sle-dročju dolžniško-upniških odnosov je precej docela neupravičeno oziroma neizvedljivo), hemo neupravičeno zviševanje življenjskih burila duhove v gospodarstvu, ki so izražali nadaljujejo se pritiski za zadolževanje v tu- stroškov. Da bo res tako, bodo morali po-pomisleke, češ da bo novi sistem sprožil jini (čeravno to naravnost nasprotuje dogo- skrbeti vsi - od OZD do družbenopolitičnih vrsto kar nepremagljivih težav v poslovanju voljenemu stabilizacijskemu obnašanju), za skupnosti. Le-te bodo morale posvetiti po-- posebno v trgovini in še na nekaterih drn- povečani čezmerni uvoz in še in še. Poseb- sebno skrb cenam osnovnih živil in storitev, gih področjih gospodaijenja. Resda brez do- nega poudarka so bila deležna tudi — ne-ločenih težav pri tem ne bo šlo — res pa je tudi, da je uvedba novega dohodkovnega in plačilnega sistema še kako pomemben korak k zaresnemu uresničevanju tistih stabilizacijskih načel, ki smo se zanje zatrdno dogovorili ter so tudi nujna!
Se pred koncem minulega tedna je o teh vprašanjih razpravljal tudi ZIS. Preučevali so informacijo o rezultatih priprav za uvedbo novega obračunskega sistema ter sistema plačevanja in so sprejeli predlog programa za nadaljnje ukrepe in akcije na tem področju.
Ocenjeno je bilo, da so TOZD ter drugi uporabniki družbenih sredstev - navzlic določenim odporom ter izraženim pomislekom -
vendarle sprevideli, da so najnovejše spre- upravičena — mnenja (ki prav tako izvirajo membe nujne in da bodo imele pozitiven iz premajhne obveščenosti), češ da bo zaradi učinek za nadaljnji razvoj samoupravnih so- novega sistema imelo po prvem aprilu letos cialističnih družbeno-ekonomskin odnosov, določeno število delavcev, zaposlenih v ,,deda nam bodo lahko bistveno pripomogle v ficitamih“ TOZD, velike težave z izplačili boju za ekonomsko stabilizacijo.	osebnih dohodkov. To vsekakor ne drži, so
Ob tem je bilo še rečeno, da znašajo po poudarili v ZIS, saj je znano, da po veljavnih podatkih jugoslovanske SDK vse nepokrite predpisih že sedaj ni mogoče prekoračevati izgube iz lanskega leta 5,6 milijarde dlnaijev, izplačila OD v tistih OZD, kjer poslujejo z ugotovljene pa so bile v skupno 306 TOZD izgubo, prav tako pa predpisi urejajo tudi iz vse države. V teh delovnih organizacijah, spodnjo mejo OD za zaposlene, kjer so lani poslovali z izgubo, ki še ni po- Prejšnji teden je bilo v Portorožu pokrita, je skupno zaposlenih 267.000 delav- membno dvodnevno posvetovanje tržnih cev. Med razpravo o teh vprašanjih so v ZIS inšpektoijev iz vse republike ter predstavni-poudarili. da v vseh T07D delavci le še niso kov organov za cene. Poudarili so, da je
Nova stabilizacijska stopnica
postopno bodo uveljavljale načelo stroškovnih stanarin, hkrati pa močneje kot doslej razvijale solidarnost in socialno varnost občanov.
Ob tem so posebej poudarili, da je naloga občin, da bodo prek svojih inšpekcijskih služb in v sodelovanju s skupnostmi potrošnikov ter z gospodarsko zbornico preprečevale in zatirale pojave nelojalnega poslovanja, špekulacije in druge negativne pojave, ki so huda ovira za uresničevanje stabilizacijskih teženj ter jih potrošnik neposredno - občuti v lastnem žepu. Kljub vrsti ukrepov, ki smo jih na tem področju že sprejeli (pa jih ne izvajamo dosledno), se žal, ne moremo pohvaliti, da se je odnos nekaterih do zakonitosti in spoštovanja predpisov že bistveno izboljšal Z? to si bomo morali v prihodnosti vsekakor še bolj prizadevati!
Sredi prejšnjega tedna je predsedstvo RK SZDL Slovenije obravnavalo varstvo borcev - poudarili so, da bo treba skrbeti za to, da sc bo to varstvo (upoštevajoč višino raznih dodatkov in drugega) pravočasno usklajevalo* gospodarskimi gibanji, ter da pri tem ne sme priti do kakšnih omejitev. Posebej omenimo stališče, da bi bilo treba kmetom-vojaškim invalidom vmiti pravico do brezplačnega zdravstvenega varstva in v tej smeri izpopolniti sedanji zvezni zakon. Povedali so tudi, da v naši republiki še vedno nima rešenega stanovanjskega pro-Dlema kar 2558 borcev, zato bodo morale stanovanjske skupnosti nujno nadaljevati z reševanjem te problematike, ki se nam vleče že od leta 1968 dalje.
1 tedenski zunanjepolitični pregled
Predsednik republike Josip Broz Tito, ki je nedavno tega končal turnejo po nekaterih la-tinsko-ameriških državah, se mudi na uradnem obisku na Švedskem.
Našega predsednika, ki je že opravil uvodne politične razgovore, so v Stockholmu sprejeli izjemno slovesno in s tem tudi na zunaj pokazali spoštovanje do uglednega gosta iz Jugoslavije.
Odnosi med obema deželama, ki ju še posebej povezuje okoli 40.000 naših začasno zaposlenih delavcev na daljnem severu in vsakoletna množica švedskih turistov pri nas, so dobri.
Lanskoletni obisk švedskega premiera Palmeja in njegovi pogovori z jugoslovanskimi voditelji je bil v nekem smislu uvod v sedanji obisk jugoslovanskega predsednika na Švedskem.
Jugoslavija in Švedska, čeprav sicer deželi z različnim notranjim družbenom sistemom, imata v svoji mednarodni politični dejavnosti precej skupnega. Predvsem sta obe izven blokov in želita uveljaviti v mednarodni areni pravičnejše odnose — kar velja tako za politično kot za ekonomsko področje.
Pri tem nevtralna Švedska in neuvrščena Jugoslavija že dolgo sodelujeta pri vrsti pomembnih mednarodnih razprav z istim ciljem: zagotoviti mir in varnost sleherne dežele ne glede na njeno velikost ali politično pripadnost.
Kar zadeva dvostranske odnose je mogoče ugotoviti, da se dobro razvijajo še zlasti odkar so švedske oblasti pred leti spoznale, da teroristična dejavnost proti nekaterim jugoslovanskim osebnostim in njenim predstavništvom nikakor ne gre v prid dobrim medsebojnim odnosom.
Tudi gospodarsko sodelovanje med dvema deželama je dobro, pa čeprav ga je seveda mogoče še dodatno razviti in to še posebej velja za sodelovanje na višji ravni - industrijski kooperaciji, izmenjavi tehnologije, skupnem sodelovanju na tretjih tržiščih itd.
SPREMEMBA V ARGENTINI
Vrhunec krize v Argentini se je dokončno razpletel: vojska je odstavila predsedn ico Peronovo, ki sedaj po sporočilu pristojnih oblasti čaka na sojenje v nekem vojaškem priporu.
Udar ni prišel nepričakovano — pa čeprav ni bilo tako malo opazovalcev, ki so bili prepričani, da se vojska vendarle ne bo odločila za tak korak.
A vendar se zdi, da so vojaški vrhovi presodili, da je to edina možnost za rešitev — vsaj začas-
no — argentinske krize, ki je pljuskala vedno više.
Politični kaos se je dopolnjeval z vojaškim in se prepletal do nerešljivih razsežnosti: inflacija in nezaposlenost sta naraščali
Tito na
•W
Švedskem
ob katastrofalnem padcu vrednosti domače valute in vse očitnejših znamenjih odkritega nasprotovanja med sindikati ter političnimi strankami na eni ter vojsko na drugi strani.
Državni udar je minil mimo, brez prelivanja krvi in vojaška junta, ki je prevzela oblast, je sporočila, da bo sicer z vsemi silami ohranjala red in mir, je pa hkrati nakazala precej meglene možnosti za ohranitev ,.republikanske demokracije"
Novi šef Argentine je general Jorge Vidal, ki je že prisegel kot 39. predsednik te južnoameriške dežele. Zanj je znano, da je nasprotnik levičarjev — pa čeprav se doslej s politiko ni dosti ukvarjal.
Medtem se spopadi vojske in gverilcev nadaljujejo, prav tako pa je v zaporu še vedno okoli 1500 ljudi, ki so jih aretirali po državnem udaru.
Junta napoveduje, da bo glavna naloga novega režima „narinnalna obnova14.
TELEGRAMI
LIZBONA - Kot predvidevajo, bodo novo portugalsko ustavo slavnostno razglasili v petek zvečer, zadnje dni dela ustavodajne skup^ ščine pa je zaznamoval boj okoli tega, ali bodo temeljni zakon države sprejeli hkrati z določilom, ki omogoča njegovo neposredno revidiranje. Med že sprejetimi določili ustave so namreč številna določila, ki priznavajo zakonsko veljavo socialističnim spremembam, ki so jih uvedli v zadnjih dveh letih, po 25. aprilu 1974.
MADRID - Španska policija ni dovolila že prej najavljene konference španske opozicije, hkrati pa je aretirala dvojico vodij španske opozicije, in sicer Marcelina Camacha in Raula Moroda. Na tej konferenci so vodje opozicije nameravali novinarje seznaniti z najnovejšim dogovorom o združenju in programu prihodnjih ukrepov.
DOLENJSKI LIST
a’ (13931 - ). ortrila 1976
/Karikatura: Marjan Bregar/
motik
ZAKON
O	ZDRUŽENEM DELU
V	BROŠURI
ČZP „DELAVSKA ENOTNOST11 bo v sodelovanju z NIGP „BORBA“ prihodnji teden izdalo osnutek Zakona o združenem delu z obrazložitvijo, in sicer v dveh brošurah z več kot 400 stranmi. V prvi brošuri bo objavljen osnutek zakona, v drugi pa obrazložitev. V nekajmesečni javni razpravi naj bi se s tem, za ustavo najpomembnejšim dokumentom seznanili vsi delovni ljudje SR Slovenije. Zato je tudi cena obeh brošur pristopna, in sicer 30 dinarjev. Naročila	sprejema	CZP
Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4.
Delavcem Kovinske galanterije na Bizeljskem - zdaj jih je še 27 - so
19.	marca končno izplačali osebne dohodke za december 1975. Obdobje po tridnevni prekinitvi dela, ki je dober mesec pred tem burila duhove, je večina zaposlenih preživela doma na brezplačnem dopustu.
Redna proizvodnja je ponovno stekla v sredo, 24. marca. Tisti dan se je oglasil v kolektivu Kovinske galanterije v. <1 direktorja TOZD Termotehna iz Garešnice Mato Kostelac, ki je odgovoril na več naših vprašanj.
Sejmišča
NOVO MESTO: ponedeljkov sejem je bil po otoplitvi vremena spet živahnejši. Naprodaj je bilo 253 pujskov in 38 nad tri mesece starih prašičev. Prodali so 264 prašičev; mlajši so bili po 500 do 670 dinarjev, nad tri mesece stari prašiči pa po 680 do 900 din.
BREŽICE: kar 691 prašičev so rejci pripeljali na sobotni sejem. Pujskov so prodali 622 (cena je bila do 33 din za kilogram žive teže), nad tri mesece starih prašičev pa 26 po 20 in 22 din kilogram žive teže.
Delavci Kovinarske galanterije na Bizeljskem med februarsko prekinitvijo dela.
-	Delo se normalno nadaljuje, -je pojasnjeval. Kooperativa se bo vsak čas izmotala iz težav. Obrača se ji na bolje, kar pomeni rešitev tudi za bizeljsko enoto. V petek smo razen osebnih dohodkov izplačali zaposlenim tudi potne stroške, stroške prevoza na delo ter porav-
Kmetijski nasveti
Uvoženi geni prinašajo mleko
Dobra, visokovredna hrana vsebuje vse več mleka, najbolj popolnega hranila, zato ni nič neobičajnega, če z višanjem življenjske ravni njegova poraba narašča. Tudi pri nas je tako; prav pridobivanju mleka obetajo najsvetlejšo prihodnost. Slovenski srednjeročni načrt (1976-1980) napoveduje, da se bo količina namolzenega mleka povečala za 14 odstotkov, odkup pa celo za 40 odstotkov, kar pomeni po 8 odstotkov vsako leto.
Dolenjska je naravno zaledje večjih mest, Ljubljane in Zagreba, zato odkup mleka zelo naglo narašča. Pred leti kmetje sploh niso vedeli za to možnost, zdaj pa odkup mleka, organiziran po odkupnih progah, daje že mnogim kmetijam stalen, zanesljiv dohodek. Zal pa se je izkazalo, da domača sivorjava pasma, dobra stara dolenjska sivka, ne more enakovredno tekmovati z drugimi, mlečnimi pasmami goveda.
Domačo pasmo je treba zato oplemenititi z bolj mlečno. Dober uspeh je prineslo križanje z ameriškim rjavim govedom, zato ljubljanski kmetijski inštitut priporoča, naj bi čimveč sivo-rjavega goveda, namenjenega za pridobivanje mleka in prirejo mesa, oplemenitili. S propagandnega prospekta navajamo nekatere ugotovitve, ki so jih prinesli praktični preizkusi.
Z dednimi zasnovami ameriškega rjavega goveda (na voljo je 75 odst., 50 odst., in 25 odst. ameriške krvi) je mogoče povečati mlečnost za 700 kg mleka na leto, izboljšati pripetost vimena in iztok mleka za 10 do 15 odst. Telitve so zaradi ožjih, daljših telet lažje, kar ni nepomembna lastnost. Klavna vrednost je sicer malenkostno manjša, prirast in izkoristek krme pa taka kot sicer pri našem rjavem govedu. Oplemenitenje priporoča inštitut vsem rejcem, ki se ukvarjajo pretežno s prodajo mleka in imajo na voljo dovolj voluminozne krme.
Prihodnjič o oplemenjevanju s francosko pasmo limousin (limuzin).
Inž. M. L.
nali račune za telefon in elektriko. Kovinski galanteriji smo zagotovili za poldrugi mesec surovin, da pri obračunavanju po novem ne bi prišlo spet do kakih zastojev.
- Ali boste zadržali staro proizvodnjo?
- Naš načrt je bil, da bi v aprilu letos postavili tukaj novo postrojenje za izdelovanje jeklenih čepov in nato izvažali 90 odst. proizvodnje. Te ga nismo mogli uresničiti. Zataknilo se je pri nakupu avtomata, stroja za proizvodnjo jeklenih čepov. Kooperativa je komintent zagrebške Kreditne banke, za novi proizvodni program na Bizeljskem pa bi morala dati garancijo Ljubljanska banka. Te garancije ni, zato bomo ostali pri izdelovanju aluminijastih čepov in redukcij.
S carino vred bo avtomat stal okoli 2,5 milijona dinarjev. Na Bizeljskem smo razen nakupa stroja nameravali urediti skladišče, poskrbeti za družbeno prehrano ter boljšo kadrovsko zasedbo. Seveda smo pri zadnjem računali na pomoč občine, ki je že do sedaj pokazala veliko razumevanja za naše težave. Tukaj bi nujno potrebovali sposobnega človeka za vodenje proizvodnje, a za prodajo bi skrbeli mi v Garešnici.
- Kako je Kovinska galanterija izpolnila plan za preteklo leto?
- Ni nas razočarala. Predvidevali smo 1 milijon kosov, izdelala pa jih je 1 milijon in 40 tisoč. Realizacija je bila zaradi zalog za 2 milijona dinarjev manjša od planirane in je z našala 8 milijonov dinarjev. V tujino smo prodali 594 tisoč čepov in redukcij za enako ceno kot na domačem tržišču ter smo leto končali z 260 tisočaki ostanka dohodka.
- In kakšen je po vašem mnenju izhod iz krize?
- V boljši prodaji izdelkov doma in zagotovitvi denarja za investicije, o katerih sem že govoril.
Predsednik zbora delavcev Jože Kovačič je eden tistih, ki vztrajajo in upajo, da se bo vendarle tudi njihovemu kolektivu obrnilo na boljše.
- Te ga mora biti enkrat konec, -je dejal. - Zagotovila za sedem let izvoza tudi nekaj pomenijo in za letos je predvideno 20-odstotno povečanje. Danes smo začeli spet vsi delati Material imamo, le stroji niso
še vsi brezhibni Tukaj nujno potrebujemo vodjo.
Seveda pa je tudi njihovo upanje odvisno od jasnih zagotovil za prihodnost in podpore, ki jo pričakujejo od občine pri reševanju kadrovskih težav. V primeru, da nimajo prihodnosti, je bolje, če se razidejo danes kot jutri.
JOŽICA TEPPEY
Namesto motik ali pluga: kombajn koplje krompir.
Zasebno: družbeno
V	šestdesetih letih smo se z vsemi razpoložljivimi močmi lotili podružbljanja zemljišč, zmotno misleč, da ni mogoče podružbiti kmetijske proizvodnje, ne da bi zemlja prešla v družbene roke. Če bi takrat napovedovali, kakšen bo delež zasebnega kmetijstva v skupnem kmetijskem dohodku, gotovo ne bi navajali številk, kot jih zdaj navaja republiški zavod za statistiko v svojih „Prikazih in študijah", v katerih je obdelal podatke za leto 1974. Zanimivo bo, kako je s tem v naših občinah.
Med vsemi devetimi občinami širše Dolenjske ima ribniška občina največji delež narodnega dohodka zasebnega kmetijstva v skupnem kmetijskem dohodku, kočevska občina pa najmanjšega. Medtem ko v Ribnici dosega skoraj sto odstotkov, v Kočevju komaj presega 40. Takoj za Ribnico je Metlika, kmalu za njima pa z več kot 95 odstotki še občini Trebnje in Črnomelj. Sledita občini Krško s 85 odst. in Sevnica z 82 odst.; obe sta še nad republiškim povprečjem, ki znaša približno 80 odstotkov. Več družbenega kmetijstva kot znaša republiško povprečje
- izraženega v narodnem dohodku
- ima občina Novo mesto, kjer znaša delež zasebnega kmetijstva dobrih
Razvrednotenja
vredno je
zapisati •••
Namesto rednega tedenskega komentarja v tej rubriki ponatiskujemo tokrat del članka predsednika predsedstva SR Črne gore Veljka Milatoviča, objavljenega v časopisu „Praksa“, ki zares zasluži naš nadnaslov „ Vredno je zapisati...“ Takole pravi v svojem članku „Sek-taštvo - degradacija ciljev socializma
Inflacija je predvsem v zadnjem času prispevala k razvrednotenju meril ekonomičnosti in produktivnosti, prevladujejo drugi, neekonomski kriteriji. Družbeni odraz teh kriterijev je večja težnja k uravnilovki in tako imenovani sociali, demagogiji, potrošniški psihologiji in malomeščanstvu.
Pod vplivom takih teženj je danes oteženo oziroma onemogočeno mobiliziranje vseh sredstev, družbenih in zasebnih, za hitrejše reševanje stanovanjskih vprašanj. Skoraj nemogoče je dobiti posojilo za zasebno gradnjo, ki je mnogokrat bolj smotrna in ki pritegne zasebni denar. Medtem ko družba smatra za upravičeno, da je na kredit mogoče kupiti avtomobil kot privatno last, pa postavljamo zakonske in moralne ovire za gradnjo in nakup zasebnih stanovanj ali družinskih hiš... Kje je tu družbenoekonomsko in moralno opravičilo?
Pri nas se je zelo razširilo tudi pojmovanje, da je zasebno kmetijstvo in sploh delo z zasebnimi sredstvi nekaj nesocialističnega, ostanek kapitalizma, zato je materialno in družbeno degradirano (razvrednoteno), kljub temu da to ustava drugače določa. Lahko bi deja-
li,	da pri nas dejansko nismo sprejeli ustavne definicije položaja kmetijskih in drugih proizvajalcev, ki delajo z zasebnimi sredstvi. Kot družba si ne prizadevamo, da bi to stanje materialno, organizacijsko, pravno in politično spremenili, čeprav imamo za to ekonomske in družbene, pa tudi politične razloge. Glavni vzrok je verjetno v tem, da v ZK tega nismo sprejeli zaradi dogmatskega, sektaškega pojmovanja socializma. . .
POSLOPJE SDK V PLAMENIH. Očitno v znak protesta, ker so z današnjim dnem začeli veljati strožji predpisi o finančnem poslovanju, je danes zgodaj zjutraj v novomeški stavbi, v kateri je tudi Služba družbenega knjigovodstva, neznanec podtaknil ogenj. O požaru bomo še poročali.
Zvedeli smo, da bodo danes popoldne podrli ,.zloglasne" lesene garaže med bloki ob Trdinovi ulici in Zagrebški cesti v Novem mestu, zaradi katerih je bilo prelitega že veliko črnila in izgovorjenih tudi veliko ostrih besed. Rušenje se bo začelo ob 16. uri. (Foto: Zoran)
V	Krškem dokončujejo nadvoz nad železniško progo, ki bo voznikom in pešcem prihranil veliko časa, porabljenega za čakanje pred zapornicami.
(Foto: Jožica Teppey)
•
Na črnomaljski tržnici dobijo gospodinje vse, od tavžentrož do svežih jajc. Prodajalke, ki prihajajo na tržnico iz okoliških vasi, pa so se zlasti pozimi pritoževale, da kraj ni dobro izbran in da so stalno na prepihu.
(Foto: Bartelj)
75 odstotkov, za njo pa še Brežice, ki. imajo nekaj čez 70 odstotkov. Najmanj zasebnega in največ družbenega kmetijstva pa ima, kot že rečeno, občina Kočevje, kar terja seveda drugačen pristop v kmetijski politiki. V tem je tudi vrednost posredovanih podatkov.
V	isti študiji je predočena tudi vrednost proizvodnje na en hektar obdelovalne zemlje v zasebnem kmetijskem sektorju. Zanimivo je, da je na vrhu metliška občina, ki ima daleč največjo vrednost - skoraj 24.000 din (vinogradništvo!), vse druge občine pa so daleč za njo. V Ribnici in Kočevju (ekstenzivna živinoreja!) ne dosega niti 6.000 din, v novomeški, brežiški, sevniški občini pa dosega nekaj nad stari milijon.
Onesnaževanje
Ribniška občinska skupščina je že izglasovala, da bo podpisala republiški družbeni dogovor o uresničevanju srednjeročnega načrta gospodarskega in družbenega razvoja Slovenije do leta 1980 na področju varstva in izboljševanja človekovega okolja.
Osnovna značilnost tega dogovora je, da določa, naj bi naravo uporabljali tako, da je ne bomo onesnaževali, uničevali in njeno škodo preveč spreminjali Organizirati bo treba opazovalne, informativne in statistične službe o pojavih in gibanju onesnažene vode in zraka ter o hrupu.
Zavrten: nehvaležnost je plačilo ...
Posebna pozornost je posvečena zmanjševanju onesnaževanja. Tako se bo moral vsak povzročitelj onesnaževanja zavzemati za odstranitev neprimernega vpliva na človekovo okolje in sprejemati ustrezne ukrepe: spreminjati tehnologijo, zmanjševati dejavnost, ki onesnažuje okolje, in jo po potrebi nadomeščati z drugo, postavljati očiščevalne naprave itd.
Pri odpravljanju posledic onesnaževanja je treba dajati prednost skupnim rešitvam, ki so običajno boljše, učinkovitejše in cenejše. Z denarnim nadomestilom za povzročeno škodo se onesnaževalec okolja ne znebi dolžnosti in odgovornosti, da stori take ukrepe, ki zagotovo ne bodo več pripeljali dQ nove onesna-žitve.
Dogovor določa tudi, da so investitorji dolžni- ob naložbah zagotoviti denar za varstvo okolja. Zagotoviti morajo tako tehnologijo, ki ljudem in okolju ne bo nevarna. Tudi zaradi podražitev investicij se ne smejo dovoliti take rešitve, ki bi bile v škodo varstva okolja.
Določila tega dogovora bodo gotovo naletela na odobravanje vseh delovnih ljudi in občanov. Izjema bodo le redki posamezniki, ki častijo le proizvodnjo. Na srečo v ribniški občini še ni večjih onesnaževalcev, zato bo tu lažje ohraniti zdravo okolje kot drugod.
J. PRIMC
Ivo Ninič umrl
V	ponedeljek je v Novem mestu zadet od srčne kapi umrl Ivo Ninič, upokojeni polkovnik JLA, nekdanji komandant novomeške garnizije, nosilec partizanske spomenice 1941 in številnih visokih državnih odlikovanj, star komaj 53 let. Zadnje časti mu bodo izkazali in zadnje slovo izrekli danes, 1. aprila, na pokopališču v Ločni
Življenjska pot se mu je začela v Šibeniku. Že s sedemnajstimi leti se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje. Od prvih dni vstaje je bil aktivni borec, opravljal je pomembne vojaške zadolžitve. Sam je bil ponosen na to, da je bil eden najmlajših partizanskih komandirjev in komandantov. Po vojni je končal višjo vojaško akademijo.
Kot komandant novomeške garnizije je Ivo Ninič začel tradicionalno sodelovanje vojakov z ostalim prebivalstvom, ki je rodilo vrsto pomembnih skupnih akcij. Ves čas je bil med prvimi, ki so si prizadevali za vsestranski napredek kraja in območja, kamor ga je zanesla življenjska pot in kjer se je za vselej
Sodstvo kot preizkus enotnosti
V Posavju šele družbenopolitične organizacije usmerile preosnovo sodstva v „vsebinske vode"
-V soboto, 20. marca, so pri Žlebiču v ribniški občini v počastitev občinskega praznika odkrili spominsko obeležje na kraju, kjer so med vojno partizanske enote prehajale prek železniške proge. (Foto: Drago Mohar)
genjska pot in kjer se je za vselej	■■	■	■■■■	■
Umetnik čutil, narod izbojeval
večne besede. Tak je bil tudi kot	ibHVjV	w
večne besede. Tak je bil tudi kot sekretar osnovnih organizacij ZK v Novem mestu.
OGENJ NA GORJANCIH
27. marca popoldne je nastal požar v smrekovem nasadu Gozdnega
Govornik na svečani seji ob prazniku občine Ribnica France Grivec je povezal obletnice Cankarjevega rojstva, vstaje, ustanovitve OF in praznika občine Ribnica
gospodarstva na Jurenski gmajni pri Mihovici na Gorjancih. Preden so vaščani ogenj opazili, je zgorelo že
1,5	hektara smrek.
SEMINAR ZA NEGO BOLNIKA
V	NOVEM MESTU
Občinski odbor RK Novo mesto namerava v kratkem organizirati tečaj za nego bolnika na domu. Tečaja naj bi se udeležile mlajše upokojenke, mladinke in vse tiste ženske, ki jih veseli delo z bolniki na domu. Prosimo, da se prijavijo v pisarni Rdečega križa Novo mesto, Cesta Komandanta Staneta 30.
ZA POMOČ RUDNIKU
V	črnomaljski občini so sprejeli predlog, da bi vsak zaposleni prispeval za pomoč poplavljenemu rudniku Kanižarica enodnevni zaslužek. Enodnevni zaslužek 13-članskega kolektiva črnomaljskega dijaškega doma bi znesel okrog 2.000 dinarjev, vendar je ta kolektiv nakazal
5.000	dinarjev. Lep in po-^snemanja vreden zgled. ^
NOVO MESTO: V SOBOTO „DANICA" IN„KOROTAN"
V soboto, 3. aprila, bodo prišli v goste mešanemu pevskemu zboru novomeške tovarne zdravil Krka gostje iz Podjune na Koroškem. Na celovečernem koncertu, ki se bo začel ob 19.30 v Domu kulture, bosta nastopila pevski zbor slovenskega prosvetnega društva „Danica“ pod vodstvom Hanzija Kežarja in trio ,.Korotan" iz Šentvida. Prireditelji pričakujejo v goste 40 do 50 pevcev z onstran Karavank.
Občani ribniške občine so te dni proslavili svoj praznik 26. marec. Glavne svečanosti so bile 26. marca, ko je bila seja občinske skupščine Ribnica in družbenopolitičnih organizacij v Sodražici, in 27. marca, ko so pri Žlebiču odkrili spominsko obeležje, kjer so prehajale med NOB partizanske enote čez progo.
neštetih bo zrasla nova domovina."
Zanimiv je bil tudi govor župana pobratene občine Arcevie iz Italije Arnalda Giachinija, ki je poudaril, da tudi v Italiji vedno bolj zmagujejo napredne sile, ki se borijo, da bi tudi pri njih zavladala nova družba, ki bo bolj pravična, bolj zdrava in bolj človeška. Italija je v veliki gospodarski in politični krizi, pretresajo pa jo tudi razni škandali. Vse to je zakrivila v glavnem vladajoča stranka, ki se ji majejo tla pod nogami. Prisotne je nagovarjal s tovariši in prijatelji in ob zaključku govora poudaril, da se vsi borimo za skupne ideale in cilje, se pravi za zmago tovarištva, prijateljstva, socializma in naprednih sil.
Na začetku slavnostne seje so najprej prebrali pozdravno brzojavko, ki jo je poslal Edvard Kardelj, nato pa je delegacija borcev položila venec k spominski plošči v Sodražici.
Na seji je bil glavni govornik sekretar občinske konference ZK France Grivec, ki je praznik občine povezal s 35-letnico ustanovitve OF in začetkom vstaje ter 100-letnico Cankarjevega rojstva. Poudaril je, da se je tisto, kar je napovedoval naš največji pisatelj Ivan Cankar začelo uresničevati pred 35 leti z ustanovitvijo OF in vstajo, danes pa uživamo tisto, za kar se je zavzemal Ivan Cankar in za kar so med vojno padle številne žrtve. Te dni je napovedal Ivan Cankar z besedami: „Iz muke
Najsvečanejši trenutek pa je bil, ko so podelili letošnja priznanja in nagrade občine Ribnica. Najvišje priznanje, naziv „častni občan" in plaketo, je prejel narodni heroj general Jože Ožbolt.
Za zaključek svečane seje in proslave so učenci sodraške osnovne šole izvedli zelo lep kulturni program, v katerem so združili recitacije in partizanske pesmi. Po proslavi pa so si udeleženci ogledali proizvodne prostore sodraškega tozda Inles, za zaključek pa je bU sprejem oziroma pogostitev ob prazniku.
J. PRIMC
V/SVINJAKU JE GORELO
26. marca okrog 18. ure je začelo goreti v svinjaku Ilije Golesa v Metliki. Zgorelo je nekaj drv, popokale so salonitne plošče, tako da cenijo škodo na 500 dinarjev.
Kako se žal neenotnost Posavja navkljub še ne tako dolgo slavnostno podpisanemu konceptu razvoja te regije v praksi hitro pokaže, je postalo očitno, še preden je sploh stekla razprava o preobrazbi ustavnega sistema v naši republiki.
O	tem vprašanju sta tako minuli teden spregovorila medobčinski svet ZK na seji v Sevnici in v petek medobčinski svet SZDL, kije tudi začel javno razpravo. Prehitevati so namreč začeli v Krškem, ko je občinska konferenca SZDL poslala v Ljubljano pismo, v katerem se v bistvu zavzemajo za eno temeljno sodišče (po preobrazbi sodstva ne bo več občinskih sodišč), ki seveda ne bi smelo biti izven Krškega, kot so zapisali. Tak posamičen pristop je bil na seji medobčinskega sveta ZK ocenjen kot neprimeren.
Vprašanje sedeža ne sme že ob začetku ukrasti vsega vetra z jader razpravi o vsebinslah vprašanjih preobrazbe sodstva. Na petkovem posvetovanju o teh vprašanjih pri medobčinskem svetu SZDL v Sevnici, udeležil se ga je tudi republiški podsekretar za pravosodje Alojz Domjan, so delavci v sodstvu že pripravili gradivo z mnenji in stališči o tezah za preosnovo pravosodnega sistema. Kar zadeva od vsega začetka tako živo vprašanje, koliko
NOVOMEŠKI STARI MILIJON ZA RUDARJE
Občinski svet sindikatov Novo mesto je sklenil, da bo iz sredstev solidarnostnega sklada nakazal rudarjem premogovnika Kanižarica
10.000	dinarjev. Ob tem so novomeški sindikati sprejeli tudi predlog, naj sleherni v novomeški občini zaposleni delavec prispeva v sklad za pomoč prizadetim v Rudniku Kanižarica enodnevni zaslužek iz rednega ali izrednega delovnega časa. Predlog sindikatov je tudi, naj bi v to akcijo vključili tudi zasebne delodajalce in občane, ki so pri njih zaposleni
Pomoč - upanje potopljene Kanižarice
(Nadaljevanje s 1. strani)
je tako hud udarec, da ga sama prav gotovo ne more prenesti, zlasti še, ker se že tako otepa zaostalosti nezaposlenosti in ker ima že sicer na začasnem delu v tujini nad tisoč občanov.
Odločitev o tem, ali naj bi premogovnik v Kanižarici še kdaj usposobili za kopanje premoga, naj bi, kot je bilo sklenjeno, sprejela posebna strokovna^ komisija, sestavljena iz jugoslovanskih strokovnjakov, do jutri, 2. aprila. Toda ne glede na to je treba ukrepati, saj bi celo v primeru, če bi začeli že takoj z delom za vnovično obratovanje premogovnika, trajalo najmanj leto dni, da bi spet normalno obratoval.
DVA NAČINA POMOČI
Čeprav Kanižarica upravičeno računa na republiško pomoč (sklad
skupnih rezerv gospodarstva je že po prvem, šibkejšem vdiranju vode odobril 2,5 milijona dinarjev posojila za načrt sanacije premogovnika), se je na pobudo medobčinskega sindikalnega sveta in medobčinskega odbora gospodarske zbornice na Dolenjskem že začela širša solidarnostna akcija. Na njun predlog naj bi potekala akcija v dveh smereh: v zbiranju denarja za pomoč in iskanju možnosti za zaposlitev rudarjev in drugih delavcev, ki so ostali brez kruha. Vsak zaposleni naj bi prispeval enodnevni zaslužek oziroma
3,5	odst. mesečnega osebnega dohodka, in če bi vključili še obrtnike in kmetovalce, bi po približnih ocenah zbrali v pokrajini 4,5 milijona dinaijev. To bi bila osnova za nadaljnje ukrepe. Kdor hitro da, dvakrat da, to velja v tem primeru še posebej. Sindikalne organizacije upajo, da bodo zaposleni kot že tolikokrat doslej pokazali solidarnost do ne-
srečne Kanižarice in njenih rudarjev.
Druga smer akcije naj bi bila, kot rečeno, v iskanju možnosti za zaposlitev 380 delavcev premogovnika. Nekaj rudarjev se bo lahko odzvalo
RAČUN ZA POMOČ RUDNIKU KANIŽARICA
Pri Ljubljanski banki — podružnica Črnomelj je odprt poseben žiro račun, na katerega se bo stekala solidarnostna pomoč za premogovnik Kanižarica. Račun ima številko 52110 — 678 — 83151 — solidarnostni sklad za pomoč Rudniku Kanižarica pri Občinskem svetu zveze sindikatov Črnomelj.
vabilu velenjskega in še nekaterih drugih rudnikov, da bi delali pri njih, toda večina jih ne more tako daleč na delo; v Beli krajini imajo domove, njive, stalno bivališče. Delo zanje se mora najti bližje. Zunanje premogovnikove objekte je mogoče uporabiti za kako proizvodnjo in belokranjski ljudje upravičeno pričakujejo, da se bo zganilo kako podjetje in ponudilo roko, oziroma da bodo subjektivne sile našle kakšno primerno rešitev. Konec koncev kljub slabim obetom tudi premogovnik sam še ni odpisan, četudi je potopljen, in bo treba storiti, kar je mogoče, da bi kdaj še dajal premog, saj je uvrščen med perspektivne rudnike, na katere je v prihodnosti računala slovenska energetska bilanca. To je poudaril ob pbisku v Kanižarici tudi Drago Petrovič, član izvršnega sveta in predsednik komisije za energetiko.
MARJAN LEGAN
temeljnih sodišč v regiji, navajajo v tem gradivu potrebo po vsaj dveh takih sodiščih, ni pa razlogov, zakaj ne bi imeli tudi tretjega (Sevnica), kot je bilo rečeno v razpravi. Odločitev o tem naj bi pomagala iskati posebna komisija, ki naj bi dala pod lupo tudi sedež sedanjega občinskega javnega tožilstva. Slednje je spet navrglo negodovanje Brežičanov, ki menijo, da ni razlogov, ki bi sedež tožilstva postavljali pod vprašaj, saj nanj vsa povojna leta ni bilo nobenih pripomb.
A. ŽELEZNIK
JUBILEJ ZOBOZDRAVSTVA
Ob 30-letnici Zobotehniške šole, Društva zobozdravstvenih delavcev Slovenije in Zobozdravstvenega vestnika se bodo 2. in 3. aprila zvrstile v Ljubljani raz-' lične prireditve. 2. aprila ob 10. uri bo svečana proslava v dvorani Šolskega zdravstvenega centra, tej pa bo sledila otvoritev razstave „30 let zobotehniške šole in razvoj laboratorijske pro-tetike po vojni". Popoldne ob 17. uri bodo v stomatološki, zo-botehnični in sekciji zobozdravstvenih asistentk različna predavanja, naslednji dan ob deseti uri pa bodo občni zbori vseh treh sekcij. Sodelujoči si bodo ogledali tudi omenjeno razstavo, šolske laboratorije in prostore Zobotehniške šole.
RRfžirc.
KAKO PLANIRAMO
Član izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Ludvik Golob je v ponedeljek, 29. marca, prisostvoval trem razgovorom o planiranju v brežišld občini. Dopoldne se je srečal s predstavniki samoupravnih organov in vodstva tozda IMVj popoldne je imel razgovor o planiranju na ravni občine. Zvečer je obiskal Pišece, kjer je stekla beseda o planiranju v krajevni skupnosti. Največ težav pri urejanju medsebojnih odnosov imajo zaposleni v tovarni prikolic IMV. Tako stanje se odraža tudi pri planiranju, saj ob centralnem vodenju nimajo v rokah podatkov in zato ni čudno, če samoupravni organi tozda v dveh letih niso nikoli razpravljali o planiranju.
SEVNICA: DRAGI PREHODI
Delegati sevniške občinske skupščine so na seji v torek med drugim sprejeli letošnji občinski proračun. Le ta pravzaprav ni pokrit kot je za proračune navada. Gre namreč za račun železnice, ki išče letos od sevniške občinske skupščine za železniške prehode že kar 900 tisoč din. Z železnico bodo skušali najti premostitev, delegati pa so znova zahtevali, da postavijo v zboru občin vprašanje o umestnosti zakona, ki nalaga tolikšno breme zaradi železniških prehodov na občinsko blagajno. V glavnem gre za prehode na progi med Boštanjem, Loko in Blanco.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM
- Za tiste zdravljence, ki so zaradi alkoholizma postali popolni paraziti in delomrzneži, smo na bližnji žagi uredili pravo delovno terapijo. Po končanih dopoldanskih terapevtskih dejavnostih so „morali“ vsak dan delati na žagi od 14. do 22. ure. Tako so si spet pridobili delovne navade pod nadzorstvom pravega delovodje (ne pa delovnega terapevta). • Višina zaslužka je pokazala stopnjo njihove delovne učinkovitosti. Polovico so ga spravili v svoj žep, druga polovica pa je bila namenjena za dejavnosti matičnega kluba. Tradicionalna psihiatrija nas je zelo ovirala pri tej obliki poklicne rehabilitacije zdravljencev in je nazadnje to dejavnost tudi zatrla.
- Vsak zdravljenec je zadnje tedne zdravljenja preživel v dnevnem oddelku. Spal je doma, v bolnico je prihajal dvakrat na teden, ostale dni pa je „zastonj“ delal na svojem delovnem mestu, čeprav je bil v bolniškem staležu. Tako so štirje
punkti (bolnica, področni klub, delovna organizacija in družina) skrbeli za njegovo postopno vključevanje v družbo. Vsak od teh je lahko dal „veto“ na predvideni odpust iz bolnišnice. V tem primeru se je zdravljenje nadaljevalo tako, da smo poglobljeno razčiščevali ovire pri njegovem zdravljenju in ga smiselno še bolj aktivirali
-	Ko smo spoznali, da večina alkoholikov razen kriminalk skoraj nič več ne bere, in ko smo se prepričali, da prepričevanja v tej smeri nič ne zaležejo, smo leta 1973 uvedli obvezen izpit pod nazivom „Poli-tičnl gospodarski in kulturni dogodki doma in po svetu". Večini terapevtov se je zdela ta novina tako nespametna, da so sodelovanje odklonili Izpit so zdravljenci morali delati dvakrat. Prvi po kakšnih šestih tednih zdravljenja (izpit je predstavljal enega od pogojev za prost izhod čez vikend), drugič pa pred odpustom (eden od pogojev za normal-
ni zaključek zdravljenja). Koliko odporov je bilo treba premagati (predvsem pri terapevtih), toda uspeh ni izostal. Marsikaj zanimivega smo spoznali, na primer: alkoholiki, ki so bili v prikritem odporu proti zdravljenju, so se uprli, češ da takšnega nasilja ne bodo prenašali saj zlahka živijo brez časopisov. Vsi tisti katere nam je sicer uspelo res motivirati za zdravljenje, pa so se, v skladu z izobrazbo in poklicem seveda, spet privajali na branje časopisov. Prepričali smo se, da brez takšne dejavnosti ni možno nekdanjega alkoholika rehabilitirati za socialističnega samoupravljalca. Malokdo nam je sledil tudi v klubih je bilo marsikomu nečastno, da bi zdravljenca spodbujal v tej smeri, da tovrstne brezbrižnosti v mnogih delovnih organizacijah zdravljencev niti ne omenjamo.
-	Spoznali smo, da večina alkoholikov ne bere več knjig. Zato smo v program zdravljenja oz. rehabilitacije na kulturnem področju morali vključiti obvezno čtivo, in sicer Ptičke brez gnezda Frana Milčinskega in Vio Malo Johna Knittla. Spet smo se srečali s strahovitim odporom pri večini terapevtov, ki so zatrjevali da se bodo zaradi tega zdravljencem vse knjige za večne čase priskutile. Kako so se motili! Uvedli smo poseben izpit, ki je bil tudi pogoj za odpust. Živo mi je v spominu 45-letni zdravljenec iz naše Dolenjske, ki ni še nikoli v življenju prebral nobene knjige. Preden se je lotil Via Male je bO prepričan, da je
ne bo zmogel („tudi v enem letu ne"), ko pa jo je začel brati, se mu je odprl nov svet, ki ga ni poznal Bil je očaran. Samo o knjigi je govoril; vsa njegova družina jo je prebirala; cel mesec so se doma pogovarjali o vsebini knjige. Kmalu po tem, ko je knjigo prebral je prosil za nasvet, katere knjige bi še bile zanj primerne. Še veliko je bilo podobnih zgodb, ki so nas dokončno prepričale, da je dolžnost slehernega izobraženca (ne oziraje se na vrsto dela), ki je bil deležen neizmernega privilegija, da se je lahko šolal, da v svojem okolju trajno skrbi tudi za to, da se ljudje notranje bogatijo ob biserih kulture. Samo mimogrede: odpor, ki ga nekateri izobraženci kažejo proti prizadevanjem v tej smeri, je pretežno razrednega značaja in ga je tako tudi treba obravnavati Pa še nekaj: znana študija G. Kocijana „Knjiga in bralci" nam razkriva, da blizu polovica Slovencev ne kupuje in ne bere knjig ter da skoraj četrti na Slovencev nima doma nobene knjige. To so porazne ugotovitve! In vzroki? Naša opazovanja, kipa niso še znanstveno preverjena, kažejo, da pomembnemu delu tega ..kulturne-ga barbarstva" botruje alkoholizem.
4	en razlog več, da zdravimo alkoholike in njihove družine.
-	Za zdravljence smo uvedli dve uri na teden muzikotcrapije - prvi v psihiatričnih zavodih v Sloveniji. S to dejavnostjo nam je uspelo, da so tudi skrajno zaviti ljudje začeli počasi izražati svoja čustva. Dokler človek v skupini nič ne da od sebe,
tudi nič ne dobi Izrinjen se dolgočasi Če hoče kaj dobiti, mora biti sposoben in pripravljen na čustvenem področju kaj dati ljudem, s katerimi živi
— Organizirali smo opismenjevanje nepismenih. Seveda so za to delo bili zadolženi primerno izobraženi zdravljenci.
- Ko so zdravljenci izpolnili pogoje za izhod (izpit iz alkoholizma, hišnega reda in dela klubov, predstavitev in prvi izpit iz „politi-ke“), so odhajali v soboto popoldan domov in so se vračali v nedeljo zvečer. Tudi to je pripomoglo k preseganju prej omenjenih občutkov manjvrednosti
- Zdravniki niso smeli nositi zdravniških halj. Nič takšnega nismo delali, da bi jih potrebovali (razen izjemno), samo nepotreben zid med nami in klienti bi ustvarjali. Le en psihiater (tradicionalist) se je tej zahtevi upiral, čez nekaj mesecev pa je vendar (navidezno) ..kapituliral" Ker nismo nosili halj (niti kakšnih drugih oznak), gostje zlepa niso mogli razlikovati zdravljencev od terapevtov. Slučajni obiskovalci pa sploh niso „uganili“, kakšna ustanova smo, saj nismo bili v nobenem pogledu podobni bolnišnici Čemu le, saj zdravil nismo uporabljali bistveno več kot v kakšnem internatu. Namesto zdravil smo pač uporabljali metodo zdravljenja ,,ljudi z ljudmi".
- Ukvarjali smo se z zdravljenjem odvisnosti od nikotina. Klub bivših kadilcev je imel terapevtski sestanek dvakrat na teden. V bolni-
šnici ni smel nihče kaditi tudi terapevti ne, čeprav so nudili najhujše odpore.
- Ubadali smo se tudi z debelostjo pri zdravljencih in zainteresiranih svojcih. Skupina „debeluhar-jev" se je sestajala enkrat na teden tudi šele v letu 1973).
- Tudi svojci so morali delati izpit iz alkoholizma, sicer zdravljenec ni mogel biti normalno odpuščen.
- Vsak zdravljenec je v tretjem mesecu zdravljenja, v spremstvu laičnega terapevta, ki je bil zdravljen alkoholik, obiskal svoje nadrejene in sodelavce. Soočil se je z dejanskimi posledicami svojega alkoholizma na delovnem mestu in se dogovoril o svoji poklicni rehabilitaciji.
- Izmed mnogih drugih dejavnosti bomo omenili samo nekatere: rekreacija na trim stezi, otganizacija različnih praznovanj, vsakoletno silvestrovanje do zore z zdravljenci in svojci obiskovanje ustanovnih in letnih skupščin klubov ter plenarnih sestankov Združenja klubov, patronažni obiski na domu zdravljencev, pevski zbor, razne kulturno-zabavne sekcije, improvizirani otroški vrtec ob sobotah, da so matere lahko bile na predavanjih in sestankih. Spominjam se mnogih otrok, ki so bili žalostni in veseli obenem, ko se je oče urejen poslavljal od Škofljice. Inako se jim je storilo zato, ker so vedeli, da je to zadnji njihov obisk v Škofljici
DOLENJSKI LIST
St. H (1333) - i. aprila I97(i
To stran ste napisali sami!— To stran ste napisali sami!— To stran ste napisali sami!
JUGO
AV1IA
JUGOSt^VIIA
Filatelistični kotiček
BORA STANKOVIČ NA ZNAMKAH
Konec marca je izšla v počastitev stoletnice rojstva Bore Stankoviča priložnostna znamka v nominalni vrednosti 1,20 din. V tehniki tribarvnega ofseta so milijon znamk natisnili v Leipzigu v Vzhodni Nemčiji. V polah je po devet znamk, nazobčanje pa je grebenasto 12 1/2. Istega dne je Biro za poštne znamke in tisk dal v prodajo tudi priložnostni ovitek za 2,50 din oz. ovitek prvega dne (FDC) za 3,70 din.
Srbski književnik Bora Stankovič se je rodil 1876 v Vranju in umrl 1927 v Beogradu. Pozornost bralcev je pritegnil zlasti s črticami, ki so poetično odkrivale srbski jug, do tedaj dokaj neznan svet. V svojem najbolj znanem romanu „Nečista kri“ je Stankovič realistično opisal Vranje z okolico v času velikih družbenih pretresov, ki so sledili osvoboditvi izpod Turkov.
SE: KAKO JE Z MLADINO PRED VRATI
Ker postaja zadeva praznovanja dneva žena na Sinjem vrhu vse bolj smešna, sem se odločil, da kot predsednik naše mladinske organizacije napišem nekaj besed v odgovor prizadetim ženam.
Mladina na Sinjem vrhu je maloštevilna. Redkokdaj se zabava v domačem kraju, zato odhaja na ples drugam. Mladinci in mladinke smo hoteli tudi ob priložnosti praznovanja dneva žena zaplesati, vendar smo naleteli na zaprta vrata. Ostra nasprotovanja nekaj žena, da bi mladina prišla na ples, so zmagala nad večino. To je vsekakor slab odnos do mlajših, ki že tako in tako zapuščajo rodno vas. Mladina s Sinjega vrha ni samo nekulturna in sposobna delati nočni nemir, ampak zna sodelovati z drugimi organizacijami in samostojno delati. Že več let uspešno delamo v domačem gasilskem društvu, naše največje samostojno delo pa so vsekakor sprejemi in proslave brigadi AVNOJ, ki vsako leto obišče naš kraj. To je pa v ponos vaščanom. Da mladinci nismo nikoli organizirali zabave na dan žena, sploh ne drži. Zadnji dve proslavi, leta 1971 in 1973, smo organizirali mi mladinci. Ker vidite na nas samo slabe strani, bi bilo dobro, da vsak pogleda v svojo dušo, si pogledamo v oči in se odkrito pogovorimo o stvari. Iz pripovedovanja naših staršev pa je razvidno, da tudi oni niso bili idealna mladina.
Če pa mislimo še naprej voditi besedno vojno po časopisu, bi bilo morda bolje, da izdamo naše, sinje-vrško glasilo, ker bo soseska dobila še slabse mnenje o našem kraju, kot ga sicer že ima.
IVAN ŽALEC predsednik 00 ZSMS
Slovenci v Zagrebu pozabljeni?
Od 4.000 članov „Slovenskega doma" jih v društvu deluje le okoli tisoč
V Zagrebu živeči Slovenci smo imeli letos že dvakrat v gosteh Dolenjce. Prvič so pripravili večer dolenjski pesniki, drugič pa je bil koncert pevskega zbora „Viktor Parma“ iz Krškega. Upamo, da bo še več takih gostovanj, saj se zadnja leta Slovenci v Zagrebu čutimo kar malo pozabljene.
:vilni Do
Ker številni Dolenjci, posebno mlajši, ne vedo dosti o naše m življenju v Zagrebu, se hočemo s temle zapisom predstaviti:
Osem dni odrezani od sveta
Prebivalci obkolpske doline so se znašli tudi sami
V marčnih dneh, ko je Slovenijo in Gorski Kotar zajelo močno sneženje, je tudi obkolpsko dolino pokrila 130 centimetrov debela snežna odeja, ki je bila v hribih še debelejša. Prebivalci iz doline in s hribovskih kmetij smo takoj vedeli, da ne bo nič dobrega, saj imamo že več let slabe izkušnje s komunalnimi podjetji čabarske, kočevske in delniške občine, ki so nas puščala ob strani. Na začetku letošnjega februarja smo že bili zametani tri dni, omenjene marčne dni pa celo osem, za kar je med drugim krivo tudi nesmotrno dogovarjanje med občinami, ki se ne morejo sporazumeti, kdo je dolžan čistiti sneg na tem področju. Občine se zgovarjajo ena na drugo, trpimo pa ljudje.
Kot drugje je tudi pri nas štab civilne zaščite pritegnil k akcijam za čiščenje snega veliko ljudi. Do hiš starih in onemoglih ljudi smo očistili poti, utrli pešpoti do zaselij in zaselkov, ki so vec kilometrov oddaljeni od Osilnice.
O tem, kako se je trudila naša višja medicinska sestra Genica Muhvič, da je s skupino občanov po celem snegu prepešačila 8 kilometrov in obiskala bolnike v hribih, kjer
jo je pričakovala tudi porodnica, o tem vemo povedati vsi, ki smo hodili z njo in smo ji za požrtvovalno pomoč hvaležni.
Veliko smo storili tudi za divjad,	ki je	ob mrazu	in visokem
snegu ostala	nemočna.	Menda	je
poginilo precej srnjadi in jelenjadi; koliko, bo treba še ugotoviti. Lovci in občani so živalim na smučeh nosili krmo in sekali bršljan. Nekaterim onemoglim živalim smo nudili zavetje	tudi	po hlevih	in jih	že
spuščamo na prostost.
Po sedmih dneh se je mehanizaciji uspelo	prebiti do nas.	Vojaki	in
delavci komunalnih podjetij so nam utrli pot v svet, dr. Nikolič pa je kar z buldožerja dajal zdravila obolelim ljudem. Naslednji dan smo dobili pošto, svež kruh in druga živila. Življenje je spet steklo tako, kot smo navajeni. Ostane nam torej, da se zahvalimo vsem, ki so nas rešili iz globoke „bele opojnosti1*, nikakor pa nismo zadovoljni, da se je ekipa RTV Zagreb prebila le do Čabra oz. Gerova in obsežno poročala o snežnih težavah v Gorskem Kotaru, o nas pa dajala netočne podatke.
TONE KOVAČ SELA 5, OSILNICA
V stari Jugoslaviji je bila redka dolenjska družina, ki je imela manj kot deset družinskih članov. Ker vsi niso dobili dela v Novem mestu, kjer je tovarna keramičnih izdelkov za- • poslovala le trideset delavcev, skopa dolenjska zemlja pa tudi ni nudila dovolj kruha za vse, so mnogi Dolenjci odhajali za delom v druge dežele.
Starejši ljudje gotovo še pomnijo, da je na stotine Dolenjcev drvarilo in tesalo pragove po širnih hrvaških gozdovih, še več pa jih je našlo delo v Zagrebu in Karlovcu. Pred začetkom druge svetovne vojne ie v Zagrebu živelo okoli 30.000 Slovencev, v Karlovcu pa okoli 2.500. Bili so najrazličnejših poklicev, od hišne pomočnice do univerzitetnega profesorja. Kot delavci so bili Slovenci v Zagrebu zelo cenjeni.
Ljudsko štetje iz 1971 je pokazalo, da je tedaj v Zagrebu živelo 18.900 nacionalno opredeljenih Slovencev, okoli 10.000 pa se jih je opredelilo za hrvaško narodnost. Slednji izhajajo iz mešanih zakonov, res pa je, da se tudi del pravih slovenskih otrok smatra za Hrvate ter nerad in sramežljivo govori slovenski jezik. Za to so deloma krivi starši, deloma pa tudi matična domovina, ki se ni že med vojnama zavzela, da bi Slovenci dobili v Zagrebu dopolnilne šole.
Trenutno se Slovenci v Zagrebu čez kulturo ne moremo pritoževati, saj imamo kultumo-prosvetno društvo „Slovenski dom“ ter potrebne društvene prostore z bogato knjižnico slovenskih knjig.
Ovčja nadloga v KS Vinica
Ovce narede največ škode na njivah, posejanih s pšenico — Belokranjci bi imeli od ovc
korist le, če bi jih sami več redili
Bosanski pastirji s tropi ovac so že nekaj let redni gostje in nadloga v krajevni skupnosti Vinica. Največ jih je bilo prav lansko jesen in zimo. Svoje črede so pasli od Stare Upe, Hrasta, Perudine, Podklanca do Zilj, Balkovcev in Preloke. Domačini so seveda najevoljni, ko vidijo, da jim na njivah gospodarijo drugi. „Ali res ni nikogar, ki bi preprečil škodo, ki nam jo delajo na njivah in travnikih? “ se sprašujejo. Malokdo pa se upa pogovoriti s pastirji, saj so ti že na videz zelo neprijazni, povrh vsega pa imajo s sabo še velike ovčarske pse. Pastirji se seveda za škodo - ta je še posebno velika na njivah, posejanih s pšenico - prav nic ne zmenijo. Če jim že kdo kaj reče, odgovorijo: „Službe ne dobimo, od nečesa pa moramo živeti."
KJjub vsemu pa so Belokranjci po stari navadi tudi s pastirji prijazni in gostoljubni. Nudijo jim zavetišče za živino, kadar je mraz, jih povabijo v
toplo hišo in jim dajo celo hrano. „Kaj hočemo, ljudje so in se nam smilijo, ko prezebajo na planem," pravijo. Prav zato pastirji še pogosteje hodijo v te kraje. V prvi polovici marca jih je tu zalotil visok sneg. Pastirji so poslušali nasvete domačinov in ovce zapirali v prazne hleve in dvorišča his, iz katerih so se gospodarji izselili v tujino. Moledovali so za hrano zase in za krmo, saj si je ovce zaradi debele snežne odeje niso mogle poiskati Se posebno so bili prizadeti jagenjčki, ki so se že rodili v snegu; veliko jih je poginilo.
Lepo in prav je, da si ljudje v stiski pomagamo, v tem konkretnem primeru pa se ni nihče vprašal, kakšne so lahko posledice. Ljudje,
ki se selijo iz kraja v kraj in živijo v nehigienskih razmerah, lahko prenašajo razne nalezljive bolezni. Po-'manjkanje hrane jih sili tudi v krajo; ker ponoči kurijo, je velika možnost požarov, prav tako ne gre zanemariti vprašanja, kam in kako pokopujejo poginule živali.
Pristojni organi bi morali o vsem tem premisliti, sicer se bodo ljudje v teh laajih lahko še dolgo otepali s tropi ovac in njihovimi pastirji. Zavreči tudi ni predloga, da bi Belokranjci sami redih več ovac. Mislim, da bi bilo to koristno in donosno; ovce dajejo volno, meso, gnoj, hitro se množijo, dobro gredo v prodajo, jagenjčki na ražnju so znana belokranjska specialiteta.
F. P.
Najprej nagraditi kakovost
Iz odmevov na objavo davčnih napovedi
Četudi je skušal urednik s spremnim zapisom politično opravičiti višino nekaterih davčnih napovedi, s tem ni zavrl številnih, celo žolčnih govoric, zlasti v vrstah tistih z manjšimi osebnimi dohodki. „Glas naroda" je gotovo prispevek Ive Staniča; ne bom ponavljal njegovih navedb, ampak zadevo osvetlil še z druge plati.
Eden glavnih pobudnikov uspešnega dela je nagrajevanje po učinka Ne gre za nikakršno novost; uspešndst našega samoupravnega sistema je odvisna od tega.
Toda če zadevo pogledamo sociološko, ugotovimo, da ima osnove v človekovem hotenju: imeti
DLUČITELJ" SLOVENŠČINE
Že 23 let živim na tujem, v Avstriji, kjer sem si ustvaril dom in družino. A da kot rojen Sevni-čan ne pozabim na rojstni kraj, se imam zahvaliti vašemu časopisu oz. bratrancu Zvonku Fakinu iz Sevnice, ki mi je naročil Dolenjski list. Bratranca sem obiskal po dvajsetih letih in precej je opazil, da moja slovenščina ni več tako gladka kot pri prejšnjih snidenjih. Odločil sc je in mi naročil vaš časopis. Žeje viden napredek pri moji slovenščini, zato sem obema, Dolenjskemu listu in bratrancu, zelo hvaležen.
RUDOLF’ PEVEC Salzburg, Avstrija
sam zase, in to čim več: Pri nas o socialističnih odnosih govorimo globalno, na podoben način jih tudi gradimo. Osebno življenje posameznika pa ima čestokrat oblike, ki so značilne za zahodnjaške naduteže. Nihče ne bi ugovarjal, če bi ljudje prejemali res toliko, kolikor zaslužijo. Toda kaj, ko v potrošniški mrzlici grabijo zmeraj več; pride celo tako daleč, da pod okriljem samouprave ustvarjajo špekulant”,ke odnose, ki jim omogočajo legalno prisvajanje nezasluženih sredstev. To je torišče neupravičenega bogatenja na račun poštenih. Gre za gospodarski kriminal, na katerega je opozoril tudi tovariš Tito.
Omeniti kaže tudi to, da enako kot slabe spodbude tudi pretirano visoko nagrajevanje ne učinkuje na zavest in večjo proizvodnost delavcev, še posebno pa ne na tiste iz t.i. neproizvodne veje našega gospodarstva. Denimo: Zdravnik ali zobozdravnik, ki dobi na mesec poldrugi milijon dinarjev osebnih dohodkov, verjetno ni plačan toliko za kakovost, kot za množino svojega dela. Vemo pa, da bi morala biti pri nas kakovost pomembnejša. Podoben primer bi lahko našli tudi pri družbenopolitičnem delu, v šolstvu in še kje.
Nujno je, da začnemo pri vrednotenju dela uveljavljati taka merila, ki bodo najprej upoštevala kakovost opravljenega dela in šele nato njegovo obsežnost. S tem bi marsikaj pridobili, prav gotovo pa skrajšali „top lestvico" davčnih napovedovalcev.
MATIJA KOCE Stari trg ob Kolpi
Pionirjem naše šole je Ivan Somrak, upokojeni polkovnik, obudil nekaj svojih spominov na NOB in srečanja s tov. Titom, za katerega varnost je skrbel skupaj z drugimi tovariši več kot 25 let. Razgovor smo organizirali v okviru Pionirske univerze in je pomenil za pionirje nepozaben dogodek. (Foto: Boštjan Šivak, foto krožek OS Katja Rupena, Novo mesto)
Društvo „Slovenski dom“ je bilo ustanovljeno 1927 na pobudo naprednih primorskih Slovencev, ki so v strahu pred italijanskimi faSsti zapustili svoje domove v Trstu, Gorici in drugih mestih ter našli domove v gostoljubnem Zagrebu. Omenimo, da tedanje slovenske klerikalne oblasti niso hotele sprejeti teh beguncev, kajti mislile so, da so komunisti.
V društvu „Slovenski dom" je včlanjenih nad 4.000 Slovencev, deluje pa jih okoli tisoč. Društvo ima pevski zbor, manjši orkester in razne sekcije. Uprava skrbi za prirejanje priložnostnih proslav, predavanj, literarnih večerov, izletov itd. S tem omogoča Slovencem v Zagrebu, da se često dobijo skupaj, saj so sicer precej zgubljeni v velikem mestu. „Slovenski dom" skrbi tudi za Slovence v drugih hrvaških mestih. Tako ima v Karlovcu podružnico „Triglav“, na Reki pa „Bazo-vica". Matično društvo s podružnicama tesno sodeluje in jima materialno pomaga.
Ob koncu zapišimo, da je „Slo-venski dom" v Zagrebu pomemben posrednik med matično domovino in Slovenci v Zagrebu, zato zasluži več pozornosti pri raznih slovenskih dejavnikih, še posebno pa dolenjskih, saj je trenutno v Zagrebu največ Dolenjcev. Navajamo primer, ki ne kaže, da bi bilo za ..Slovenski dom" veliko zanimanja'v Sloveniji: medtem ko Hrvatje v Sloveniji lahko kupijo svoje časopise skoraj v vsaki vasi, dobimo v Zagrebu le nekaj številk „Dela“. In pri tem se neha!
KAREL JAKŠE
GOJENCI SE ZNAJO OPRETI NASE
Življenje eojencev Dijaškega doma Majde Šilc v Novem mestu je nadvse živahno in pestro. Prednjači športna aktivnost, mladi pa so dejavni tudi v marksističnem, literarnem, dramskem, glasbenem, filatelističnem in drugih krožkih ter domski razglasni postaji. Domala vsak od 307 gojencev je vključen v eno od dejavnosti Samoupravno življenje se kaže v domski skupnosti kot celoti, ki je prišla do izraza prejšnjo nedeljo, ko so gojenci le ob dveh kuharicah vodili vse domske posle. M T.
PREDSTAVILI SMO DOLENJSKO
V organizaciji Zveze študentskih pokrajinskih klubov pri mariborski univerzi je bila v prostorih visoke ekonomsko-komercialne šole v Mariboru od 15. do 25. marca razstava „OD KOD PRIHAJAMO", s katero smo študentje želeli prikazati kolegom, profesorjem in širši mariborski javnosti kulturne, gospodarske in druge značilnosti pokrajin, od koder prihajamo.
Na razstavi je sodeloval tudi naš klub. S pestrim razstavnim gradivom o Dolenjski smo dokaj učinkovito prikazali vse zanimivosti tega dela Slovenije. Pri sami pripravi gradiva smo bili sicer malce razočarani nad OZD, ki se niso v zadovoljivi meri odzvale naši prošnji za razstavno gradivo, saj smo imeli zaradi tega oteženo delo, gradivo za razstavo pa smo morali iskati iz dodatnih virov, da slika o gospodarskem življenju Dolenjske ne bi bila preveč olarnjena.
Razstavo lahko v celoti ocenimo kot zelo uspelo, kar nam potrjuje dejstvo, da je bila zaradi izrednega zanimanja za pet dni podaljšana.
KLUB DOLENJSKIH
Študentov v Mariboru
RODITELJSKI SESTANEK V DIJAŠKEM DOMU
..Razumeti moramo mladostnika!" Tako je zaključil predavanje o vzgoji mladine sodelavec Zavoda za šolstvo SR Slovenije prof. Škofljek, ki ga je imel pred dnevi za starše gojencev Dijaškega doma Majde Sile v Novem mestu. Zatem je ravnatelj doma Franc Zaman spregovoril o delu doma in o bodoči gradnji nove stavbe, zatem pa so se starši pogovarjali z vzgojitelji svojih otrok. Pred roditeljskim sestankom so člani dramske sekcije doma uprizorili Borovo enodejanko „Ječa se je odprla", ki so jo prisotni sprejeli z navdušenim aplavzom.
M T.
DOLENJSKI LIST
tribuna bralcev
Mladi Regerčani delajo
Športniki, gasilci in varuhi okolja — to so mladi
49-članski aktiv mladih iz Reger-če vasi je zelo aktiven, njegova gonilna sila pa je 15 mladincev. Zadnjo nedeljo v marcu so pričeli urejati nogometno igrišče pri železniški progi pred Mrvarjevim hribom. Urediti ga nameravajo v treh delovnih dneh, da bodo 10. aprila lahko začeli tekmovati v I. občinski nogometni ligi. Proti primerni odškodnini je mladim odstopil zemljišče tovariš Staniša.
Regerški mladinci se ukvarjajo tudi s strelstvom, šahom, kegljanjem, njihova mladinska gasilska desetina pa ob dveh pionirskih tvori lep podmladek PGD Šmihel. Ker so mladinci sodelovali tudi pri gradnji gasilskega doma in kupili zavese za gasilsko dvorano, imajo v njej svoje zbi-
rališče in prostor za sestanke.
V začetku aprila bodo mladi Regerčani sodelovali z RK Šmihel in drugimi pri čiščenju Težke vode. V načrtu imajo tudi tesnejše sodelovanje s podjetjem Labod. Ta naj bi jih denarno podprl, mladi pa bi v zameno nosili na svojih športnih dresih njegov znak.
Trenutno sta v aktivu najbolj prizadevna Milan Zupančič in Cveto Cujnik ml, zelo pa se pozna odsotnost nekaterih, ki so odšli služit vojaški rok. Zato so za tekmovanja regerški mladinci povabili k sodelovanju posamezne mladinke in mladince iz Šmihela, Drske, Ulice Mirana Jarca ter učence OŠ Milka Šo-bar-Nataša.
FILIP RIHAR
V domu ni hrane za dijake
Zakaj se trije dijaki črnomaljske gimnazije ne smejo hraniti v dijaškem domu, čeprav se vsi drugi gimnazijci lahko? Vprašljiv sklep delavskega sveta
čer pa dijaki zamujenega tudi niso mogli nadoknaditi, saj je morala biti luč v vseh prostorih ugasnjena že ob pol devetih. Vse to je prisililo dijake, da so se izselili; nekaj se jih je preselilo k sorodnikom ali znancem, trije pa so si poiskali privatno stanovanje, še naprej pa so se hranili v dijaškem domu.
V črnomaljskem dijaškem domu je ena sama dijakinja, kajti gimnazijci, ki so bili prej v domu, so se zaradi nevzdržnih razmer odselili. Gimnazijce, ki so bili prej v posebnih sobah, je novi upravnik razporedil po sobah z učenci posebne šole, da bi delali red in pazili nanje.
Pri učnih urah je bil vedno nemir, nikjer ni bilo nobenega vzgojitelja, ki bi miril učence posebne šole. Zve-
Ne iščeva razkošja, le stanovanje!
Konec lanskega leta je te tri dijake upravnik dijaškega doma poklical na razgovor in jim povedal, da dom z njimi nima dobička, ker se pač v domu le hranijo, stanujejo pa drugje. Povedati je treba še, da se v
Z možem, ki je zaposlen kot predmetni učitelj v šolskem centru za kovinarsko stroko, sva v upanju, da bova tako prej dobila prepotrebno stanovanje, zgrajeno s solidarnostnimi sredstvi, naslovila prošnjo na komisijo za stanovanjska vprašanja pri občinski konferenci Socialistične zveze v Novem mestu. Prošnjo sva sestavila na podlagi 18. člena pravilnika o dodelitvi solidarnostnih stanovanj. Ta člen namreč pravi, da imajo prednost pri dodelitvi teh stanovanj delavci, ki predstavljajo deficitarne poklice, oziroma socialno ogroženi občani.
Boljše in predvsem večje stanovanjc potrebujeva zato, ker naju v to silijo neznosne razmere v sedanjem bivališču. Zdaj smo v prostoru, ki
meri z vsemi pritiklinami komaj 29 m2, štirje člani, v kratkem pa se bo z novorojencem število ljudi v „hiši“ povečalo na pet. Mislim, da to dovolj zgovorno pove o stiski, v kakršni smo prisiljeni živeti Stanovanje je v bloku, v kopalnici (skupaj s straniščem) pa je toliko prostora, da se komaj lahko eden umije. Da bi tako stanovanje lahko služilo le zakoncema brez otrok, ne pa družini, ki se bo kmalu povečala na pet članov, bi bilo vsakomur jasno in razumljivo, kdor bi si ga ogledal in spoznal naše razmere.
Vse te in še vrsto drugih razlogov in dokazil sva priložila prošnji za dodelitev večjega in delovnega človeka dostojnega stanovanja, vendar za zdaj nisva uspela, h
omenjene komisije pri občinski konferenci Socialistične zveze so nama najprej po telefonu, potem pa še osebno povedali, da najine prošnje niso mogli ugodno rešiti, češ da stanujeva v bloku.
Komisiji je bilo dovolj, da že stanujeva v družbenem stanovanju, pa naju ni priporočila. Ob vseh razlogih, ki sva jih navedla, je tako njeno ravnanje pravzaprav čudno, toda komisija že ve, tej dela. Počakala bi in potrpela, ko se ne bi razmere med tem zasukale tako, da sva z možem in otrokom praktično že na cesti. Bojim se, da bo to huc,o ostalo tudi potlej, ko se bo rodil nov otrok Bo moral tudi on deliti z nami to trpko
usodo?	1VA	Stefančič,
Novo mesto
domu lahko hranijo vsi gimnazijci, razen tistih, ki stanujejo pri starših. Hrano dobijo celo tisti, ki niso za-
posleni ne v domu ne v posebni šoli ali gimnaziji
Ti trije gimnazijci pa se niso smeli več hraniti v domu. Dva tedna so jedli po gostilnah, potem so jim dovolili, da ostanejo v domu na hrani do zimskih počitnic; nato je delavski svet sklenil, da lahko ostanejo do konca februarja. Do takrat bi morali odpovedati privatna stanovanja in se vrniti v dom Ta sklep je bil dokončen in trije gimnazijci se spet hranijo po gostilnah.
VILKO ŠTULAC MARKO KOBE Kolodvorska 28 Črnomelj
HRANILNA SLI
DOLENJSKI LIST
Št. 14 (1393) - 1. aprila 197G
Tako kot vsako leto tudi letos izvršilni odbor Ljubljanske banke polaga račune o poslovanju banke pred svojimi upravljavci. Zato je strnil aktivnost banke v preteklem letu v posebno poročilo, ki ga daje vsem svojim upravljavcem, ki se bodo sestajali na zborih po svojih podružnicah od 7. do 9. aprila. Še pred zbori bodo samoupravljavci LB razpravljali o delu banke tudi na zasedanjih svojih samoupravnih organov, v zborih združenega dela občin in še kje o delu te posebne finančne institucije. Tako pripravljeni bodo na zboru Ljubljanske banke, ki bo 28. aprila, iz vseh teh razprav lahko izluščili še bolj konkretne predloge za uresničevanje letošnje poslovne politike banke, ki je že bila sprejeta letos februarja po predhodni široki razpravi upravljavcev. S tem namenom seznanja izvršilni odbor LB z glavnimi podatki iz svojega poslovnega poročila za leto 1975 tudi širšo javnost.
-posebna samoupravna
Uresničevanje poslovne politike Ljubljanske banke za leto 1975 je potekalo v prizadevanjih, da bi dosledno izpolnili temeljne naloge ekonomskega in socialnega razvoja Jugoslavije, odvijalo pa se je tudi v načrtnem izpopolnjevanju samoupravnih socialističnih družbeno-ekonomskih odnosov.
Na poslovanje banke je lani zlasti vplivalo upadanje kvalitativnih rezultatov gospodaijenja, ki so bili posledica nadaljevanja inflacijskih gibanj, prekomernega naraščanja investicij, nezadovoljive rasti družbenega proizvoda in industrijske proizvodnje ter seveda tudi zmanjšanja izvoza. V drugem polletju 1975 so akcije za stabilizacijo gospodarskih gibanj v mnogočem sicer zaustavile neugodna gospodarska gibanja, niso pa zagotovile stabilnosti tokov družbene reprodukcije, dinamičnejše gospodarske rasti in učinkovitejšega gospodarjenja. Gledani v tej luči so doseženi uspehi poslovanja LB pri združevanju, zbiranju in pridobivanju sredstev toliko pomembnejši. Skupaj s prizadevanji združenega dela so omogočali, da so bile naloge poslovne politike banke dosežene kljub zmanjšani akumalativni sposobnosti združenega dela.
Prizadevanja za ustavno preoblikovanje banke, za njeno funkcijo v sistemu gospodarjenja z denarjem oziroma v družbeni reprodukciji nasploh so lani potekala načrtno in z nezmanjšanim prizadevanjem tako upravljavcev kot strokovnih in družbeno-političnih delavcev banke. V okviru banke so sprejeli vrsto organizacijskih in kadrovskih ukrepov za organizirano in stalno delo pri ustavnem preoblikovanju banke. Pri tem, ko je banka preraščala v posebno samoupravno finančno skupnost združenega dela, je dosegala tudi nadaljnje vsebinske spremembe. Slednje je predvsem potrdila poslovna politika LB za 1975, ki je izhajala iz tekoče gospodarske aktivnosti in razvojnih programov upravljavcev banke.
Lani je zlasti zaživelo združevanje sredstev upravljavcev podružnic LB za namene, ki so v skupnem interesu upravljavcev celotne banke. To je nemalo prispevalo k nadaljnji uveljavitvi načel samoupravnega sporazumevanja med upravljavci in podružnicami banke, hkrati pa je tudi krepilo solidarnost in odgovornost vseh upravljavcev pri uresničevanju skupnih nalog. Naj le mimogrede omenimo, da se je LB lani vključila v izvajanje 13 samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov. Zato niso izostali prvi uspehi v prizadevanjih, da postane banka dejavnik v procesu združevanja dela in sredstev med organizacijami združenega dela.
Dopolnjena sta bila oba temeljna akta LB: pogodba o ustanovitvi in statut banke. Novi organi upravljanja in odločanja: razširjeni kreditni odbori, nadzorni odbori, sveti varčevalcev ter organi za upravljanje s stanovanjskimi sredstvi so se učinkovito in odločilno vključili v uresničevanje poslovne politike kot v odločanje in nadzor nad razpolaganjem združenih in zbranih sredstev v banki. Številne komisije, sestavljene iz vrst upravljavcev banke, so sodelovale pri pripravljanju odločitev ali pa so spremljale uresničevanje posameznih nalog posebnega pomena. Razvitost in razvejanost odločanja v banki potrjujejo tudi različni podatki o številu delegatov združenega dela v organih upravljanja v podružnicah in v banki.
ENAKOPRAVNOST VSEH TOZD V ODLOČANJU IN UPRAVLJANJU
Lani se je izrazito povečala tudi vloga in položaj podružnic banke izven Slovenije. V celoti se je v sistemu upravljanja in odločanja v banki uveljavilo načelo s 15. zbora banke: vsaka temeljna in druga organizacija združenega dela, samoupravna interesna skupnost in družbeno pravna oseba, ki združuje svoja sredstva v banki, je enakopravna v odločanju in upravljanju ne glede na obseg in kvaliteto teh sredstev.
Utrdilo se je tudi sodelovanje banke z drugimi poslovnimi bankami Slovenije in Jugoslavije. Uspešno sodelovanje DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE Novo mesto in LJUBLJANSKE BANKE, ki je temeljilo na skupnih interesih organizacij združenega dela, je bilo julija 1975 sklenjeno z združitvijo obeh bank. Za regionalno skupnost Spodnjega Posavja je bila ustanovljena nova podružnica v Krškem.
Poglobljeno sodelovanje z drugimi poslovnimi bankami v SFRJ se je še posebej izrazilo tudi v uspešnem poslovanju z inozemstvom. Zlasti mnogo je bilo narejenega na področju zbiranja prihrankov naših delavcev, začasno zaposlenih na tujem.
Novi premiki v ustavnem preoblikovanju Ljubljanske banke, ki so se začeli že leta 1971, so lani dosegli nove, bistvene kvalitete. Kljub težavam je zato bilo mogoče uresničiti dogovor o poslovni politiki LB za 1975, s katerim se je banka zelo določeno vključila v uresničevanje skupne politike ekonomskega ir\ socialnega razvoja.
DENARNA IN KREDITNA GIBANJA V LETU 1975
Lani je denarno in kreditno poslovanje banke naraščalo relativno hitreje od nominalnega porasta družbenega proizvoda, medtem ko je bilo leto dni prej prav obratno. Denarno in kreditno poslovanje banke se je lani torej tudi realno povečalo. Posebna značilnost gibanj v letu 1975 je znatna neenakomernost priliva sredstev v prvi polovici leta ter izrazitejše in stabilnejše težnje naraščanja sredstev v drugi polovici leta, zlasti še v decembru. Sredstva banke so lani naraščala po nekoliko višji stopnji (35,9 %) od stopnje naraščanja kreditov (34,9 %). Lani se je povečala udeležba kratkoročnih sredstev (55,7 % : 51,7 %) in naložb (43,2 % : 41,8 %), vendar pa je bila dinamika porasta sredstev močnejša od dinamike porasta naložb. Dinarska kratkoročna sredstva so pri tem naraščala veliko hitreje kot dinarska dolgoročna sredstva (44,2 % — 16,2 %). Ta razkorak je banka tudi v letu 1975 precej uspešno nadomeščala / razmeroma močnim porastom dolgoročnih deviznih sredstev, ki so se lani povečala kar za 44,1 %.
DOSLEJ NAJMOČNEJŠE POVEČANJE BILANČNE VSOTE
V zadnjih petih letih se je bilančna vsota banke gibala takole (v milijonih dinaijev):
povečanje napram prejšnjemu letu leto	stanje 31.12	znesek	%
1971	25.603	”	4.459	21,1
1972	30.549	4.946	19,3
1973	40.538	9.989	32,7
1974	49.283	8.745	21,6
1975	65.268	15.985	32,4
Lani doseženi absolutni porast bilančne vsote je daleč najmočnejši v zadnjih letih, saj je skoraj dvakrat večji kot v letu 1974. Gibanje bilančne vsote po letih kaže nenehno dinamično naraščanje poslovne aktivnosti banke.
Na tako močan porast bilančne vsote so lani zlasti vplivali naslednji dejavniki:
- povečano vključevanje dinarskih sred-
ev prebivalstva v potenci'-' '—‘ :ul
2.440 milijonov dinarjev);
stev prebivalstva v potencial banke (za pribl. 2.440 milijonov dinarjev);
- povečan priliv nakazil zdomcev (za oko-
1-	1	mA	 1%	11	17
li 1.070 milijonov dinarjev) ter sredstev iz inozemskih kreditov (za okoli 900 milijonov dinarjev);
- porast primarne emisije Narodne banke v obliki neposrednih kreditov, odobrenih LB, ki so se lani povečali za 2.070 milijonov dinarjev oz. za 107,2 %;
- učinki povečane primarne emisije Narodne banke prek drugih bank in institucij, ki so omogočili močnejši priliv denarnih sredstev na račune komitentov LB;
- med letom nespremenjena stopnja obvezne rezerve zaradi učinka multiplikacije depozitnega denarja s funkcijo bančnega kredita.
Na skupen porast sredstev banke so lani najmočneje vplivala sredstva OZD, ki so povečala za 5.296 milijonov dinarjev ali za 35,7 %, nanje pa odpade nekaj več kot 36 % celotnega porasta sredstev. Do visokega porasta sredstev OZD je prišlo predvsem ob koncu leta 1975.
Sredstva OZD izven proizvodno-prometnega področja so se lani povečala le za 868 milijonov dinarjev ali za 11,3% (leta 1974 za 31 %!).
Sredstva prebivalstva skokovito naraščajo iz leta v leto, kar pove tudi naslednji pregled (v milijonih dinaijev):
leta 1971 znaša povečanje v primerjavi s prejšnjim letom 1.558, leta 1972 — 1.170, leta 1973 - 1.768, leta 1974 -2.741 in lani — 4.756. V odstotkih: 51,7 % - 25,6 % - 30,8 % - 36,5 % -in 46,4 %.
Sredstva prebivalstva so torej naraščala po precej višji stopnji, kot pa je naraščala bilančna vsota banke. Udeležba sredstev prebivalstva v skupnih sredstvih banke se je od 25,2 % v letu 1974 povečala lani že na 27,2%, s čimer je prišla še bolj do pomena izredno velika vloga teh sredstev za oblikovanje kreditnega potenciala banke. Hkrati so v zadnjih petih letih hitreje naraščala devizna sredstva prebivalstva kot pa dinarski prihranki. Udeležba dinarskih sredstev prebivalstva se je znižala od 64% v letu 1971 na 54,2% v letu 1975, tako da je odpadlo konec preteklega leta na devizne prihranke že 45,8 % vseh sredstev prebivalstva. Podčrtajmo še enkrat: enoletno povečanje vseh sredstev prebivalstva pri LB za 46,4 odstot-
GIBANJE SREDSTEV
	Stanje	Stanje	Razlika	%
	31. 12. 1974	31. 11. 1975	znesek	
1. Sredstva organizacij				
združenega dela	14.817	20.113	5.296	35,7
— devizna	2.200	2.529	329	15,0
— žiro račun	5.217	8.386	3.169	60,7
- omejevani depoziti	3.182	3.921	739	23,2
- vezani depozit	4.218	5.277	1.059	25,1
2. Sredstva OZD izven proizvodno-prometnega				
področja	7.667	8.535	868	11,3
- devizna	165	270	105	63,6
- žiro računi	4.359	4.490	131	3,0
- depoziti na vpogled	789	1.006	217	27,5
vezani depoziti	2.354	2.769	415	17,6
3. Krediti pri bankah in				
institucijah	5.967	7.567	1.600	26,8
4. Krediti pri NB	1.931	4.001	2.070	107,2
5. Sredstva prebivalstva	10.249	15.005	4.756	46,4
Skupaj	40.631	55.221	14.590	35,9
REKORDEN SKOK SREDSTEV PREBIVALSTVA
Zelo zanimiva je primeijava, pri katerih kategorijah sredstev prebivalstva in za koliko so se povečala privarčevana sredstva lani:
Sredstva pribivalstva	Stanje 31. 12. 1974	Stanje 31. 12. 1975	Razlika znesek	%
1. Na vpogled	6.220	9.538	3.318	53,3
— devizni računi	2.531	3.750	1.219	48,2
- hranilne vloge	3.581	5.645	2.064	57,6
- druga sredstva	108	143	35	32,4
2. Vezana nad 1 leto	4.029	5.467	1.438	35,7
-- devizni računi	2.024	3.122	1.098	54,2
— hranilne vloge	1.740	1.936 ,	196	11,3
- druga sredstva	265	409	144	54,3
3. Skupaj	10.249	15.005	4.756	46,4
- devizni računi	4.555	6.872	2.317	50,9
— hranilne vloge	5.321	7.581	2.260	42,5
- druga sredstva	373	552	179	48,0
kov je svojevrstna zanimivost in redek uspeh v bančnem gospodarstvu!
Iskanje vzrokov za tako izredno okrepitev dinarskega varčevanja med posameznimi kategorijami varčevalcev nam pove naslednje:
— nadaljujejo se akcije za izplačevanje osebnih dohodkov prek hranilnih knjižic in tekočih računov občanov. Lani se je v tako izplačevanje vključilo 999 novih OZD oz. 180.764 novih delavcev! Zdaj zajema ta, oblika izplačevanja OD že 1.868 OZD s 422.887 delavci; od tega odpade na OZD v Slove- _ niji 399.987 delavcev, s čimer je v izpla-čevanje osebnih dohodkov prek LB vključenih že 66 % delavcev v Sloveniji.
- Nadaljuje se akcija za izplačevanje pokojnin na hranilne knjižice in tekoče račune. V to obliko varčevanje seje lani vključilo novih 6.708 upokojencev. Konec 1975 je na ta način prejemalo pokojnine prek LB že 17.640 upokojencev, lahko pa jih bodo vključili še veliko več.
— Varčevalci se vključujejo v soodločanje v posameznih zadevah s področja denarnega in drugega poslovanja tudi z zbori varčevalcev, z odbori in delegacijami varčevalcev in sveta varčevalcev banke. Sami pošiljajo svoje predstavnike v izvršilne odbore banke, še naprej raste število šolskih hranilnic, njihovi men-torji pa se združujejo v svete. Banka prevzema pokroviteljstva v društvih in organizacijah, katerih dejavnost je povezana ali pomembna za krepitev denarnega varčevanja.	%
- Izredno pomembno je utijevanje varčevalne dejavnosti LB v tujini, ki je namenjeno zbiranju deviznih prihrankov naših državljanov, ki občasno bivajo v tujini in ki nedvomno sodi med najbolj organizirano dejavnost jugoslovanskih bank v tujini.
Spremembe nekaterih zveznih predpisov, ki so olajšali poslovanje z deviznimi računi in ki bolj spodbujajo devizno varčevanje (sem sodi opuščanje podrobnejšega preverjanja izvora deviz, obre-stovanje deviznih računov samo z deviznimi obrestmi, olajšano razpolaganje z deviznimi računi na podlagi pooblastil in pod.).
ZAUPANJE, KI JE PLQD DOLGOLETNEGA DOBREGA DELA BANKE
Seveda pa uspehov, doseženih v letu .1975, ni mogoče pojasnjevati samo s prizadevanji banke v minulem letu in s prej omenjenimi predpisi. Uspehi so hkrati del plodov dolgoletnih prizade- 4 ' vanj banke in čvrste poslovne usmeritve na tem področju njene dejavnosti. Vse to je pripomoglo, da si je LB z leti pridobila občudovanja vreden ugled bančne hiše, ki se ne loteva varčevanja zgolj iz komercialno-poslovnih namenov, temveč s širšega družbeno-ekonomskega poslovanja, kije čvrsto usklajeno z naši-jni samoupravnimi načeli.
Banka bo ta pridobljeni ugled seveda še naprej krepila, kar je povezano z njenim nadaljnjim angažiranjem in vsestranskimi prizadevanji. Predvsem pa bo skrbela, da bo tudi v pogojih povečanega obsega poslovanje ne le ohranjena, temveč še izboljšana kvaliteta storitev, ki jih banka opravlja za občane. Prav tu pa se banka srečuje z nekaterimi resnimi vprašanji: pospešeno pridobivanje in aktiviranje prostih sredstev prebivalstva je pripeljalo do tega, da je zaradi
finančna skupnost združenega dela
Stiska v ekspozituri novomeške podružnice LB ob Cesti komandanta Staneta kliče po večjih prostorih z ustrezno in sodobno opremo. - Poštna okenca marsikje skrajšujejo čakanje, ali pa ga po izplačilnih dnevih v delovnih organizacijah celo podaljšujejo (zgoraj levo in desno). - Spodaj: ekspozitura LB v Straži pri Novem mestu
povečanega obsega poslovanja začela padati kvaliteta bančnih storitev občanov. Morebitno nadaljnje slabšanje bančnih storitev bi lahko povzročilo zastoj v poslovanju in s tem zavrlo pogumne načrte pri uresničevanju novih akcij za izplačevanje osebnih dohodkov, pokojnin in štipendij prek banke.
Banka je skušala lani ta vprašanja vsaj deloma omiliti z odpiranjem novih blagajniških mest, poslovanje z občani vključuje v elektronsko obdelavo, sklepa dodatne sporazume s poštnimi organizacijami v državi o vplačevanju in izplačevanju hranilnih vlog za račun banke in podobno. Seveda pa s tem naštete probleme samo omiljuje, niso pa dokončno rešeni v korist varčevalcev in b&nkc
DEVIZNI PRIHRANKI so se lani povečali za 2.317 milijonov dinarjev ah za 50,9 %, kar je relativno in absolutno več kot znaša povečanje dinarskih hranilnih vlog (2.260 milijonov dinarjev ali 42,5 %). Levji delež k tako izrednemu prirastu deviznega prihranka občanov nosi vsekakor organizacija devizne varčevalne dejavnosti LB v tujini. Zdomci so lani prav preko te organizacije nakazali na devizne račune LB kar 152 milijonov DM ali v dinarjih 1.064 milijonov, 4car je nič manj kot 51,5 % več kot v letu 1974! V tem prilivu pa niso upoštevani poslani prihranki z območja NDR, ČSSR in Francije, ki so evidentirani posebej in jih je bilo lani pribl, za 15 milijonov DM.
Ne smemo pozabiti, da se število jugoslovanskih zdomcev v tujini postopoma zmanjšuje in da je bilo konec leta 1975 v ZR Nemčiji približno 20 % manj naših zdomcev kot v letu 1973, ko je njihovo število doseglo zgornjo mejo. Našteti uspehi hkrati opozaijajo, da možnosti za dodatno mobilizacijo prihrankov naših zdomcev še niso izčrpane. Zato bo aktivnost banke na tem področju tudi v bodoče zavzemala eno izmed pomembnih mest njene dejavnosti.
NARAŠČANJE KREDITNEGA POSLOVANJA
Že prikazani porast sredstev banke je omogočil, da se je lani znatno povečal tudi obseg njenega kreditnega poslovanja. Skupen obseg tega njenega dela (brez komisijskih poslov in nekreditnih naložb) se je leta 1975 povečal za okoli 35%.
POTROŠNIŠKI KREDITI so se lani povečali za 1.009 milijonov dinarjev ali 41,1 %; prav gotovo v znatni meri pospešujejo proizvodnjo in promet v državi. - KRATKO-
ROČNI KREDITI za obratna sredstva OZD so se lani povečali za 3.518 milijonov dinarjev ali za 33,6 %. - V DOLGOROČNE KREDITE je bilo spremenjeno skupaj 477 milijonov dinarjev kratkoročnih kreditov za obratna sredstva; brez te spremembe bi znašal porast kratkoročnih kreditov za OZD 3.995 milijonov dinarjev ali 38,1 %.
Največ dodatnih sredstev za kreditiranje selektivnih namenov je bilo uporabljenih za kreditiranje izvoza blaga in storitev, vštevši tudi pripravo blaga za izvoz. - Na industrijo, pri kateri so se kratkoročni krediti povečali za 2.138 milijonov dinarjev ali Za 41,6 %, odpade 60,4 % celotnega porasta kratkoročnih kreditov za OZD. S tem se je udeležba industrije v skupnem obsegu kratkoročnih kreditov OZD povečala od 49,1 % v letu 1974 na
52,0	% v letu 1975. Močno so se povečali tudi kratkoročni krediti OZD v kmetijstvu in gozdarstvu, gradbeništvu, prometu in zvezah ter v obrti, medtem ko so počasneje naraščali v trgovini, gostinstvu in turizmu.
Lani je bilo v primerjavi z letom 1974 odobreno skupno za 1.940 milijonov dinarjev ali za 26,2 % več dinarskih dolgoročnih kreditov kot v letu 1974. Porast je precej bolj umirjen od skokov v letu 1974, ko je bilo v primerjavi z letom 1973 odobrenih kar za 92 % več kreditov.
ZNATNO VEČJA INVESTICIJSKA POTROŠNJA
Ugotovitev o nekoliko umirjenejši rasti odobrenih dinarskih dolgoročnih kreditov v letu 1975 pa ne velja za investicijsko porabo iz bančnih sredstev. Skupna investicijska poraba je bila lani kar za 1.964 milijonov dinarjev ali za 70 % večja kot v letu 1974 (povečanje v letu 1974 v primerjavi z letom 1973
i'e znašalo 998 milijonov dinarjev ali 57, %). Jodatki povedo, da se je lani daleč najmočneje povečala oz. več kot podvojila investicijska poraba iz bančnih sredstev v industriji (vključno z objekti energetike), na katero odpade kar 80 % celotnega porasta investicijske potrošnje iz bančnih sredstev v letu 1975.
TUDI V KMETIJSTVU, ki ima v poslovni politiki banke prav tako značaj prednostne dejavnosti, se je investicijska poraba iz bančnih sredstev zadnja leta povečevala takole (v milijonih dinarjev): leta 1972 - 97, 1973 -161, 1974 - 281 in 1975 - 365. Tudi za kmetijstvo je značilna trdna in dinamična težnja naraščanja investicijske porabe iz bančnih sredstev.
Skupna predračunska vrednost investicij, pri katerih je LB udeležena z dinarskimi dolgoročnimi krediti, je znašala lani 15.516 milijonov dinarjev (v letu 1974: 21.853 milijonov dinarjev) oz. skupaj v zadnjih dveh letih 37.365 milijonov dinarjev. Podatki kažejo, da so bili z bančnimi krediti omogočeni zelo obsežni posegi pri uresničevanju investicijskih načrtov naših OZD. Banka je lani odigrala pomembno vlogo pri zagotavljanju sredstev, potrebnih za prekoračitve pri investicijah. Iz poslovnih enot LB in iz združenih sredstev znaša delež LB pri pokrivanju prekoračitev (teh pa je bilo kar za 7.141 milijonov dinarjev!) 55%, kar pomeni izredno dodatno angažiranje sredstev za tekoče investicije, s čimer so sc žal precej zmanjšale možnosti za kreditiranje novih investicij.
SISTEM ZDRUŽEVANJA SREDSTEV ZNOTRAJ BANKE za kreditiranje posamez-
nih investicij in namenov se v banki uspešno uveljavlja že četrto leto, zadnji dve leti pa se vanj vključujejo tudi druge slovenske banke.
V	zadnjih štirih letih je LB združila za potrebe razvoja kmetijstva za objekte na manj razvitih in obmejnih območjih, za inovacije, za infrastrukturne objekte ter za pomembnejše objekte srednjeročnega načrta skupno 2.065 milijonov dinarjev. - Lani je bilo posebej dogovorjeno združevanje sredstev v letih 1976
-	1977 v skupnem znesku 733 milijonov dinarjev za kritje prekoračitev investicij pri naslednjih objektih, ki imajo širši družbeni pomen:
-'za izgradnjo obale za generalni tovor v luki Koper 21,6 milijona dinarjev;
- za izgradnjo nove cementarne Salonit Anhovo 413,0 milijona dinarjev;
- za rekonstrukcijo tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj Krško 120,0 milijona dinarjev;
- za izgradnjo hladne valjarne Železarne Jesenice 100,0 milijona dinarjev;
- za izgradnjo odseka proge Pragersko-Maribor in I. faze Koper-Sentih Železniškemu gospodarstvu Ljubljana 78,6 milijona dinarjev.
ŠE O URESNIČEVANJU SMERNIC POSLOVNE POLITIKE
Tudi lani je LB uspešno kreditirala prodajo opreme na kredit (povečanje zneskov za prodajo na domačem trgu -85,1 %, kreditiranje izvoza opreme in izvajanje investicij v tujini - 137,7 %). Tudi v te namene je združevanje sredstev omogočilo močan porast kreditov.
Obseg dolgoročnih dinarskih kreditov v porabi in odplačilih se je v letu 1975 v primerjavi z letom 1974 povečal pri vseh poslovnih enotah banke. Povpraševanje po dolgoročnih dinarskih kreditih za obratna sredstva je bilo lani pri vseh poslovnih enotah LB zelo veliko; kljub doseženim porastom teh kreditov pa še vedno niso pokrite vse potrebe, ki se tu pojavljajo.
LIKVIDNOSTNI INVESTICIJSKI POTENCIAL BANKE je znašal lani sredi leta 12.455 milijonov dinarjev. Zadoščal je za pokrivanje že obstoječih investicijskih garancij, kot tudi za izdajanje novih garancij v okviru poglobljene selektivnosti pri odpiranju novih investicijskih kreditov.
V	POSLOVANJU S TUJINO je banka lani dosegla nove uspehe in učinkovito nastopala na mednarodnih tržiščih. To se kaže z njenim
- zagotavljanjem dodatnih sredstev iz tujine za razvoj prednostnih gospodarskih panog in tistih dejavnosti, ki so pretežno usmerjene v izvoz;
- z opravljanjem deviznega plačilnega prometa s tujino;
-'z nakupom in s prodajo deviz;
- s spodbujanjem višjih oblik gospodarskega delovanja s tujino;
- pospeševanjem gospodarskega sodelovanja z deželami v razvoju in s socialističnimi državami ter
- s širjenjem korespondenčnih odnosov s tujimi bankami, z razvojem predstavniške mreže v tujini, z zbiranjem in s posredovanjem gospodarskih in finančnih informacij, z navezovanjem poslovnih stikov in s sodelovanjem pri vseh tistih akcijah, katerih namen je pospeševanje ekonomskih odnosov s tujino.
To področje bančnega udejstvovanja je izredno pomembno in čedalje bolj razvejano. Kljub poslabšanim pogojem za zadolževanje v tujini je LB tudi lani zagotovila tolikšen obseg dodatnih sredstev iz tujine, da je omogočal uspešno reševanje številnih vprašanj financiranja vseh pomembnejših objektov in potreb razširjene reprodukcije. Novih zadolžitev je bilo v višini 4.847 milijonov dinarjev. -Skupna zadolžitev banke iz kreditnega in garancijskega poslovanja s tujino seje lani povečala za 22 % in znaša konec leta 22.126 milijonov dinarjev.
Povečal seje devizni plačilni promet s tujino (za 9,6 %.), znatno večja je bila aktivnost
banke pri nakupu in prodaji deviz, tako da je LB udeležena v celotnem obsegu deviznega trgovanja v SFRJ že z eno petino prometa. Lani se je še povečalo sodelovanje LB z deželami v razvoju (obseg plačilnega prometa v primerjavi z letom 1974 za 44 %), število korespondenčnih odnosov z bankami dežel v razvoju se je povečalo od 224 v letu 1974 na 247 v letu 1975, izvršene pa so tudi vse priprave, da bo LB odprla še nadaljnjih 27 bančnih zvez. Število projektov dolgoročnih oblik poslovnega sodelovanja se je povečalo od 47 v letu 1974 na 60, od katerih je 25 že v izvedbi 35 pa v pripravi.
Predstavniki LB so lani obiskali banke v 35 deželah v razvoju. Uspešno je naraščalo tudi sodelovanje s socialističnimi državami: plačilni promet se je jx>večal za 48 % (plačila za izvoz za 88 %, odlivi pa za 23 %). V gospodarskih odnosih s temi državami so se v večji meri začele uveljavljati tudi dolgoročne oblike poslovnega sodelovanja.
Lani je banka močno razširila stike s tujimi bankami, tako da ima odnose že s 700 tujimi bankami (leta 1974 s 600 bankami), medtem pa je število kontokorentnih zvez poraslo od 149 na 170. LB ima zdaj zveze že v 116 državah Evrope, Azije, Afrike, Severne, Srednje in Južne Amerike.
SKRB ZA STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO
To področje dejavnosti v LB ni od včeraj: z dolgoletnimi prizadevanji so njeni cilji pri kreditiranju stanovanjske in komunalne graditve usmerjeni v združevanje razdrobljenih stanovanjskih sredstev, v večji priliv dodatnih bančnih sredstev in v pospeševanje namenskega varčevanja, hkrati pa tudi v smotrno kreditiranje, kjer banka z dolgoročnimi posojili omogoča gradnjo in nakup stanovanj, hkrati pa s kratkoročnimi krediti pospešuje proizvodnjo stanovanj.
Za te namene ima banka posebno enoto za kreditiranje stanovanjske graditve, z zborom varčevalcev kot samostojnim organom upravljanja. Poslovanje banke na tem področju se je lani prilagodilo novim družbenim in samoupravnim odnosom na stanovanjskem področju.
V	začetku leta 1975 so podružnice LB razpolagale s 343 milijoni dinaijev sredstev hranilnih vlog na vpogled, na-menjenih-za stanovanjsko in komunalno graditev. Med letom se je vsota povečala za 122 % oz. na 762 milijonov dinaijev. Podružnice so za kreditiranje te gradnje namenile 13,7% od stanja hranilnih vlog na vpogled, to je 206 milijonov dinaijev ali 3,7 % več kot znaša najmanjša obveznost usmeijanja po določilih družbenega dogovora. Lani je bilo porabljenih v te namene 653 milijonov dinaijev zbranih sredstev, predvsem za dajanje posojil občanom po pravilnikih.
Največji porast naložb zasledimo pri dolgoročnih posojilih za stanovanjsko graditev, ki so se povečala za 1.654 milijonov dinaijev ali za 31 %, dolgoročna posojila za komunalno graditev pa za 151 milijonov dinaijev oz. za 24 %. Stanje dolgoročnih posojil znaša konec leta 1975 že 7.845 milijonov dinaijev. Kratkoročna posojila so bila usmerjena le v kreditiranje stanovanjske graditve; povečala so se za 242 milijonov dinarjev ali za 61 %, naraščala pa so hitreje kot dolgoročna posojila. Stanje teh posojil znaša konec preteklega leta 642 milijonov dinarjev.
VELIKO JE ODVISNO OD DELOVNE SKUPNOSTI BANKE
,,Kadri rešujejo vse“ - ta znana ugotovitev velja seveda tudi za LB: njena
delovna skupnost, ki je štela lani poprečno 4.927 delavcev, je samoupravno organizirana v 27 samostojnih delovnih skupnosti podružnic in centrale banke. Uveljavila so se delegatska razmerja v procesu spreminjanja vloge in položaja delovne skupnosti in sprejemanju številnih samoupravnih odločitev znotraj skupnosti. To dosegajo prek zborov delavcev, svetov delovnih skupnosti, odborov, komisij in delegacij za občinske skupščine in SIS.
Za uspešno krepitev samoupravnih c >’o sov znotraj delovne skupnosti so prilagodi' svojo organiziranost tudi organizacije Zi., sindikata in mladinska organizacija, ki delujejo s svojimi akcijskimi programi v vseh delovnih skupnostih banke. - Delovna skupnost LB je za uresničitev poslovne politike banke sprejela svoj letni delovni načrt, hkrati p? tudi večletni varčevalni program, ki jo zavezuje k varčnemu poslovanju. Z ukrepi iz tega programa je znižala materialne stroške poslovanja za 30 milijonov din.
Delovna skupnost banke se je morala lani zaradi izpolnitve naloženih nalog okrepiti, zlasti v službah za poslovanje s prebivalstvom (šalterji), avtomatski obdelavi podatkov in pri širjenju ponudbe za nudenje popolnejšega bančnega servisa za upravljavce banke. Dejanska zasedba delovnih mest po strokovni izobrazbi še ne ustreza sistemizaciji. Z višjo izobrazbo je bilo lani zaposlenih v banki 735 delavcev, s srednjo izobrazbo 2.991 delavec, medtem ko so bfli ostali na administrativnih ali tehničnih delovnih mestih. V»4astnem izobraževalnem centru se je lani na novo ali ob delu strokovno izpopolnjevalo in izobraževale preko 1500 delavcev LB.
Poprečje osebnih dohodkov v banki na pogojno nekvalificiranega delavca je bilo usklajeno z gibanjem v gospodarstvu: v gospodarstvu je indeks povečanje OD v primerjavi z letom 1974 dosegel 121, v banki pa 120,7. Poprečni skupni neto osebni dohodek v banki je znašal lani 4.220 dinaijev.
Za materialni razvoj banke in modernizacijo njenega poslovanja so upravljavci LB lani namenili 180 milijonov dinarjev. Na novo so zgradili ali usposobili z? šiijenje mreže poslovnih enot banke 2b poslovnih prostorov s 14.750m2, zlasti v Zagrebu, Novi Gorici, Slovenski Bistrici, Domžalah, Kranju, Ljubljani-okohci, Skopju, Titogradu in v Krškem. - Zanimiv je podatek o obvladovanju povečanega obsega poslovanja v LB: tako so obdelali preko ERC nad 20 milijonov dokumentov, v primerjavi s 13,5 milijoni v letu 1974. Zmogljivosti avtomatske obdelave podatkov v banki kot celoti so s tem izkoriščene do kraja, zato že planirajo nove.
Izvršilni odbor LB je ugotovil, da so bili lani izpolnjeni temeljni cilji dogovora o poslovni politiki banke za leu 1974—1975. Predvidevanja o porastu obsega zbranih in združenih sredstev v banki so presežena. Upoštevani in vršeni so bili tudi ukrepi za uresniči vanje poslovne politike v letu 1975, zlasti še za združevanje sredstev, za uresničevanje dogovorjenih pogojev pri odobravanju dopolnilnih sredstev upravljavcem banke in za varovanje likvidnosti banke.
Izvrševanje poslovne politike, celotna dejavnost banke kot uveljavljeni sistem odločanja ter upravljanja banke pa hkrati dokazujejo, da je bil dosežen premik v ustavnem preoblikovanju banke v procesu njenega konstituiranja v posebno samoupravno finančno skupnost združenega dela. (P. O.)
Več prihodnosti za preteklost
Kakorkoli se prvi hip nenavadno sliši, da bi prihodnost prispevala za minulost, je to vendar nekaj čisto običajnega, nekaj, kar že delamo, ko se odločamo, kolikšen del dohodka bomo dali za kulturo in v njenem okviru za muzejsko dejavnost, za arheološka izkopavanja, za proučevanje zgodovine, etnografskih značilnosti pokrajine, za konzervatorska, prepa-ratorska in restavratorska dela, za publicistično dejavnost, spomeniško varstvo, za sodobnejšo predstavitev muzejskih zbirk, za razstave in druge naloge, ki jih imajo v načrtu muzejske ustanove.
Za Posavje opravlja velik del teh dejavnosti Posavski muzej v Brežicah, ki je leta 1949 dobil prostore v mogočnem poslopju brežiškega gradu. Še malo, in muzej bo slavil tridesetletnico obstoja. Za kulturno ustanovo je to kratka doba, če pa merimo njen čas po opravljenem delu, je to obdobje izredno pomembno. Domačini tega skoraj ne opazimo, ker se nam zdi, da tako pač mora biti, zato pa tem hitreje opazijo napredek ljudje, ki prihajajo od drugod. Danes smo že skoraj pozabili, kako je muzej nastajal, iz kakšne skromnosti je zrastel in kako je postopoma pridobival za svoje zbirke prostor za prostorom, kajti grad ni bil prazen. Njegove
zbirke obsegajo danes že 2.400 kvadratnih metrov prostora.
LANI NAD 13.000 OBISKOVALCEV
Posavski muzej je lani obiskalo 13.490 ljudi, od tega 607 iz
drugih dežel. Veliko obiskovalcev je prišlo na ogled v skupinah. Skupin je bilo 229, od tega 143 šolskih in 86 odraslih. Vse skupine so imele strokovno vodstvo, po želji pa tudi posamezni obiskovalci. To pomeni, da je muzej opravil ogromno
Lepota razkritih arkad v brežiškem gradu vabi obiskovalce na sprehod skozi zbirke Posavskega muzeja. (Foto: Jožica Teppey)
pedagoško delo. Za letos predvidevajo precej povečan obisk. Računajo na 20 tisoč obiskovalcev, veijetno pa jih bo še več, saj se bodo sprehodili skozi zbirke tudi vsi tisti, ki jih bo privabila v Brežice republiška hortikulturna razstava.
Muzej je letos povabil na ogled tudi delovne kolektive oziroma sindikalne organizacije. Kratek opis svojih zbirk je razposlal vsem šolam v Posavju z željo, da bi mlademu rodu čimbolj približal kulturno tvornost tega dela Slovenije.
Za letos napovedujejo v muzeju prenovitev stalne zbirke o kmečkih puntih, lastno razstavo kmečke in baročne plastike, likovno razstavo iz programa Dolenjskega kulturnega festivala in gostujočo razstavo Saniteta v NOB. V začetku junija bo muzej odstopil vse svoje zbirke in dvorano za prikaz cvetja in zelenja v okviru Hortikulture 76. Do takrat nameravajo izpraznjeni zahodni trakt in jugozahodni stolp v prvem nadstropju preurediti za galerijsko dejavnost, obnoviti vhodni stopnišč ni grajski portal, pritlični del dvoriščne fasade ter urediti dvorišče in okolico.
S samostojno muzejsko razstavo kmečke in baročne plastike računajo na gostovanje v Krškem, v Kostanjevici in Sev-
nici. Na njej bodo prikazali okoli 60 plastik z območja Posavja, kijih hrani muzej v svojih depojih. Gradivo za razstavo Saniteta v NOB bo dal na voljo Muzej ljudske revolucije v Ljubljani. S to razstavo se namerava Posavski muzej vključiti v praznovanje praznika brežiške občine.
PREDNOSTNE NALOGE
V srednjeročnem načrtu za obdobje 1976 - 1980 beremo, da se bo povečalo število zaposlenih od sedanjih treh na osem delavcev, da bi vsak oddelek lahko nemoteno opravljal svoje raziskovalno delo. S področja arheologije so napovedana izkopavanja pri Sv. Marjeti n;.d Orešjem, na Gorah ter nadaljevanje izkopavanj v Velikih vla-lencah.
V tem obdobju bodo dali prednost proučevanju zgodovine NOB v Posavju ter zgodovine Brežic in gradu. Sistematično se bodo lotili proučevanja narodopisnih značilnosti Posavja ter strokovne obravnave zgodovinskih in umetnostnozgodovinskih spomenikov. Vse izsledke bo muzej objavljal v strokovnih
Iz etnografske zbirke Posavskega muzeja v Brežicah.
Lani obnovljeno stopnišče v slavnostni dvorani brežiškega gradu.
publikacijah, svojo dejavnost pa bo sproti predstavljal tudi javnosti. Muzej bo vsako leto izdal strokovno publikacijo, napoveduje pa tudi novo brošurico kot pripomoček obiskovalcem za sprehod skozi zbirke.
Obetajo se obsežna vzdrževalna dela na grajskem poslopju, ki je v zadnjih letih že dobilo lepšo zunanjo in notranjo podobo. Z restavriranjem stopnišč v slavnostni dvorani so lani zaključili dolgoletno akcijo f njene spomeniške obnove. Lani je bila obnovljena tudi fasada južnega in zahodnega trakta ter jugozahodnega stolpa, kar je v celoti financirala kulturna skupnost. Trenutno se začenja obnova prostorov v prvem nadstropju zahodnega trakta, iz katerega so se končno le izselili vsi stanovalci. Razen galerijskih soban bo muzej dobil tudi prostor za razne kulturne prireditve, za predavanja in delo amaterskih skupin.
Nadaljnji razvoj muzejskih dejavnosti pa ni odvisen le od načrtov, ampak predvsem od možnosti za njihovo uresničenje, od razumevanja tistih, ki bodo odločali o deležu dohodka za to zvrst kulture.
J. TEPPEY
PROSTA DELOVNA MESTA!
Odbor za medsebojna razmerja TOZD »DOLENJSKA"
—	pekarna in slaščičarna Novo mesto — Ločna 21
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1. REFERENTA ZA SPLOŠNE ZADEVE
2. FAKTURISTA
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
Pod 1: upravno administrativni tehnik in 3 leta prakse, moralna neoporečnost ter aktivnost v družbenopolitičnem delu, vodenje personalnih zadev, koordiniranje dela samoupravnih organov, obveščanje, SLO.
Pod 2: dveletna administrativna šola in 1 leto prakse.
Osebni dohodki po pravilniku. Poizkusna doba 2 meseca. Pismene prijave z opisom dosedanjih delovnih mest in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite na gornji naslov v 15 dneh po objavi razpisa.
PROSTO DELOVNO MESTO!
AVTO-MOTO DRUŠTVO BELA KRAJINA Črnomelj, Kolodvorska 56 a
razpisuje prosto delovno mesto
SEKRETARJA DRUŠTVA
Pogoji:
1. najmanj srednja šola
2. vozniško dovoljenje B kategorije
Kandidati, ki morajo biti moralno politično neoporečni naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi na naslov: Avto-moto društvo Bela krajina, Črnomelj.
nova avtobusna proga
AVTOPROMET „GORJANCI" TOZD AVTOBUSNI PROMET
S 1. 4. 1976 uvajamo novo avtobusno progo na relaciji Novo mesto — Žužemberk — Ivančna gorica:
ODHOD:	POVRATEK:
Novo mesto	9.15	14.00
Žužemberk	10.10	13.05
Ivančna gorica	10.40	12.35
TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV IN MOTORNIH KOLES
ramrsiira Komisija za tehnične preglede pri t~	l SGP PIONIR, TOZD MEHANSKO-
KOVINSKI OBRAT
NOVO MESTO
NOVO MESTO sporoča lastnikom TRAKTORJEV IN MOTORNIH KOLES, da bo opravljala TEHNIČNE PREGLEDE po naslednjem razporedu:
— ŽUŽEMBERK	5.	aprila ob 15.	uri
— STRAŽA	6.	aprila ob 15.	uri
— MIRNA PEČ	7.	aprila ob 15. uri
— SMARJETA	8.	aprila ob 15.	uri
— ŠKOCJAN	9.	aprila ob 15.	uri
— Šentjernej	10.	aprila ob 7.	uri
— METLIKA	17.	aprila ob 7.	uri
v mehanični delavnici TGP v Rosalnicah
— NOVO MESTO vsak dan od 6. do 14. ure v novih prostorih v Ločni.
PROSTO DELOVNO MESTO!
TOZD ZDRAVSTVENI DOM NOVO MESTO
razpisuje prosto delovno mesto
VODJE EKONOMSKEGA POSLOVANJA
Pogoj: ekonomska fakulteta z najmanj 5 leti delovnih izkušenj ali srednja ekonomska šola z najmanj 10 leti delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu.
PROSTA DELOVNA MESTA!
Odbor za medsebojna razmerja
Odbor za medsebojna razmerja
ISKRA, INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO TOZD Tovarna napajalnih naprav, n.sub.o. Novo mesto, Bršlin 63
ob j a vi ja naslednja prosta delovna mesta:
1. KONTROLOR II — VSI smer elektronika ali avtomatika
2. DVA SERVISERJA III — elektrotehnik šibki tok
3. VEČ ELEKTROMEHANIKOV - KV izobrazbe elektro smeri
Delo je za nedoločen čas, poseben pogoj: poskusno delo. Prošnje z dokazili pošljite kadrovski službi.
Rok prijave je 15 dni po objavi. Nastop dela je možen takoj.
LICITACIJA!
Proizvodno in trgovsko podjetje AGRARIA Brežice
razpisuje licitacijo o prodaji:
2 KOMBAJNA 780 4 PLUGE-DVOBRAZDNE 1 BRANA KLINASTA - ŠTIRIDELNA 3 PRIKOLICE DVOOSNE 1 HIDROFOR 200 I, ELEKTROMOTOR 3 FAZNI 1 HIDROFOR 300 I, ELEKTROMOTOR 3 FAZNI
1	AVTO ZASTAVA 1300 LETNIK 1972
Licitacija bo v soboto, 10. aprila 1976 ob 9.00 uri na dvorišču Strojne postaje Brežice, Šentlenart 72 (železniška postaja). Ob priglasitvi k licitaciji morajo interesenti položiti 10 odst. polog od izklicne vrednosti.
PROSTO DELOVNO MESTO!
Avto-moto društvo Novo mesto
objavlja prosto delovno mesto
BLAGAJNIKA-ADMINISTRATORJA
Pogoji: srednja ekonomska šola, (zaželena je praksa) trimesečni poskusni rok. Prijave pošljite na naslov: Avto-moto društvo, Novo mesto, Cesta herojev 27, p. p. 6.
Miha Maleš: LJUDSKA PLASTIKA
kultura
in
izobra-
ževanje
Osnutek
nejasnosti
Jezikovni nasveti
Folklorna skupina pri novome&i ŽKPO je nedavno prestala prvo javno preizkušnjo. Na sliki vidimo folkloriste neposredno po uspešno izvedenem plesu na novomeškem odru - eni od točk v počastitev dneva žena. Skupina pod vodstvom Branke Moškon še nadalje marljivo vadi.
Ob prebiranju osnutka za »Samoupravni sporazum o temeljih plana kulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1976-1980“, objavljenega v posebni prilogi »Poročevalca", delegatom in drugim namenjenega glasila, človek niti pri pazljivejšem branju ne dobi vtisa, da se bo v slovenski kulturi do konca tega desetletja v resnici kaj spremenilo.
Kot so opažih že strokovnjaki Zavoda za družbeno planiranje, so v osnutku predvsem naštete dejavnosti, ki naj bi jih razvijali in ki jih v glavnem že poznamo, nič pa ne zvemo o tem, kaj bo imelo prednost, za kaj bodo vzajemnostih in solidarnostni denarji in podobno, kar je bistveno.
Prav tako ni razbrati nikakršnih drugih ovrednotenj, primerjav, kar bi bilo nujno že zavoljo orientacije pri samem načrtovanju. Nadalje osnutek enostavno izpusti člene (poglavja), kjer bi bilo treba obravnavati tako imenovani kulturni standard in naposled (najbrž) tudi določiti (ah predpisati) kulturni minimum.
Vprašanje je, zakaj so se sestavljal« temu izognili; lahko sklepamo, da zato, ker bi morah potem bistveno spremeniti delitveno razmerje v občinah zbranem denarja za kulturo v korist občinskih kulturnih skupnosti Upamo, da bodo razpravljal« dovolj razsodni in da bodo zahtevah spremembe ter dopolnila.
Ne gre za napeljevanje vode na ta ah oni mlin, ampak za to, da bo razvoj, če mu že želimo določiti zgornjo mejo, do vseh enako ah prizanesljiv ah neizprosen.
I. ZORAN
Razvpite težave s klavirjem v Novem mestu so segle čez vse meje — do slovitega Arthuija Rubinsteina, devetdesetletnika z onkraj Atlantika. Poročajo, da je na podlagi vesti, ki so mu jih prevedli iz ,prosvete", le-ta pa povzema vse zanimivosti po Dolenjskem listu, velel v oporoko vnesti spremembo. Tako naj bi klavir, na katerem je vzgojil vrsto odličnih in svetovno znanih pianistov, med njimi našo Dubravko Tomšič, in
NOVI PREDSEDNIK SAZU
DR. JANEZ MILČINSKI
Za novega predsednika je Slovenska akademija znanosti in umetnosti izvolila prof. dr. Janeza Milčinskega, dosedanjega rektorja ljubljanske univerze in predstojnika inštituta za sodno medicino na medicinski fakulteti v Ljubljani Do zdaj je SAZU več let predsednikoval starosta slovenskih književnikov in literarnih teoretikov Josip Vidmar.
1. april je svetovni dan mladinske knjige. Mladinska književnost je tudi pri nas zelo razširjena in cenjena, mladi bralci tekmujejo za bralne značke, pisatelji obiskujejo mlade bralce. Tako tudi na Dolenjskem. Na sliki: mladinska književnika Jože Šmit in Marlenka Kovač na lanskoletnem obisku v knjigami MK v Novem mestu.
BOLEZEN NE PRIZANAŠA TA-LIJI - Minuli ponedeljek bi morah v Novem mestu nastopiti ljubljanski gledališčniki s komedijo Eduarda de Filippa »Sobota, nedelja, ponedeljek". Predstave ni bilo, ker je v ansambel, ki naj bi gostoval v okviru abonmaja na odru v dvorani Doma kulture, posegla bolezen.
»KDO JE NAPISAL ZUPANOVO MICKO? “ - Povprečen Slovenec bo potreboval največ minuto, preden bo rekel Linhart. Študentje prvih letnikov filozofske fakultete in pedagoške akademije v Ljubljani, ki so odgovarjali v anonimni anketi s takim vprašanjem, so v glavnem odgovorili prav, poleg pravilnega odgovora pa je bilo pri tem ah onem razbrati tudi napačnega, denimo takega, ki je ubogega barona Zoisa proglašal za očeta tako imenitne slovenske punce. Pustimo anekdotične
stvari ob strani in povejmo še, da je anketa z 28 vprašanji in ponujena v izpolnjevanje bodočim literarnim zgodovinarjem, lingvinistom, teoretikom in učiteljem slovenskega jezika, dala malce porazen rezultat: mladi imajo bomo znanje prav na področjih, na katerih iščejo svoj poklic.
»GRUPA JUNIJ" V MODERNI GALERIJI - Pod pokroviteljstvom Franca Šalija, člana izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS, so odprli včeraj v Ljubljani v prostorih Moderne galerije razstavo del likovnih umetnikov, ki se predstavljajo pod skupnim imenom »Grupa junii" V njej delujejo in razstavljajo v Ljubljani:	Viktor Gojkovič, Božidar
Grabnar, Stanc Jagodič, Milomir Jevtič, Enver Kaljanac, Kazuo Kata-jima, Boštjan Putrih, Alan Sund-berg, Peter Vernik in Vlasta Za-bransky.
Nova spodbuda za klub
Ali je zamisel o ustanovitvi kluba dolenjskih kulturnih delavcev zdaj kaj bliže uresničitvi, odkar se je začel za to zanimati Dolenjski kulturni festival iz Kostanjevice, soorganizator literarnih večerov, na katerih obiskovalci spoznavajo sodobna besedna snovanja na Dolenjskem?
Čeprav na to vprašanje ni mogoče že ta trenutek odgovoriti povsem pritrdilno, se zdi in tudi dosedanje izkušnje v tej smeri nas lahko o tem prepričajo, da je Kostanjevica v takih rečeh zanesljivejša od marsikaterega kraja. Tu imamo predvsem v mislih Novo mesto, kjer so nekatere misli že začele buriti duhove, ni pa bilo iz vsega nič, ker ideja ali ni bila prav razumljena ali pa je bila lagodnemu življenju vajenih kulturnikov enostavno odveč.
Kdor je, denimo, vsaj mimogrede slišal za ta ali oni kulturni klub - v Sloveniji jih nekaj kljub manjši ali večji naklonjenosti le dela -ne bo nikomur zastavljal sprenevedastih vprašanj, češ le zakaj še tak klub. Res je, da imamo klubaštva in sek-
taštva še posebno v kulturi že čez glavo, toda te vrstice nikakor nočejo biti voda na tak mlin, vse prej kot to. Klub, ki naj bi ga naposled le ustanovili, bi združeval interese vseh, ki si prizadevajo na katerem koli kulturnem področju: literate, likovnike, glasbenike, gledališčnike itd. oziroma ustvarjalce in poustvarjalce. Jamstvo za klub bi bila njegova dejavnost, kar pomeni, da se z ustanovitvijo „telesa“, ki je pripravljeno delati, ne bi pregrešili zoper nikogar in nobeno postavo.
Arhitekt Marjan Mušič je napisal lepe in spodbudne spomine na novomeško pomlad. Takrat so kulturno prebujenje zanetili možje, kot so bili in so Marij Kogoj, Anton Podbevšek, Miran Jarc, Božidar Jakac, Marjan Mušič. Ko sta dr. Anton Slodnjak in dr. Franc Petre slišala del sodobnega pesniškega snovanja na Dolenjskem, sta se vprašala, ali ni morda to znak za novo novomeško-dolenjsko pomlad. Kaj je res? Ali je res, da „zemlja čaka, ti pa glej, da ta semena skoraj takale"?
I. Z.
J
Večnih težav s klavirjem bo v Novem mestu, kot kaže, naposled konec — Za klavirjem še
dom?
V Sloveniji pričakujemo, da bo usmerjeno izobraževanje v srednjeročnem obdobju, ki se začenja letos in bo končano leta 1980, prispevalo v tako imenovani delovni kontingent povprečno po 20.000 strokovnjakov na leto oziroma v petih letih 102.000. Računajo, da se bo ob koncu tega obdobja v prve letnike usmerjenega izobraževanja vpisovalo že okoh 24.500 učencev ene generacije. Izobraževanje bo usmerjeno tako, da bo 4.500 otrok dobilo izobrazbo ozkega profila, 12.000 jih bo »obtičalo" na sedanji ravni kvalificiranega delavca, 8.000 pa na sedanji ravni štiriletnih strokovnih šol in gimnazij. Poleg tega bo do konca petletnega obdobja zagotovljeno, da se bo približno 20 odstotkov otrok ene generacije ah 5.500 vpisalo v prve letnike usmerjenega izobraževanja na ravni višjih in visokih šol Teh .generacijskih" 20 odstotkov naj bi na koncu dalo 15.000 strokovnjakov z višjo in visokošolsko izobrazbo.
V tem obdobju bo prav gotovo najpomembnejše usmerjeno izobraževanje na ravni srednjih šol. Uvajanje le-tega bo terjalo uresničitev najrazličnejših opravil in ukrepov, m~t rnorp tahVn pictiv,; odnravo
Novomeški klavir prek Atlantika
hkrati z inštrumentom tudi nekaj lastnih skladb za črno bele tipke dobilo Novo mesto oziroma Zavod za kulturno dejavnost.
Novica o izredno velikodušni odločitvi slovitega pianista, ki igra pri devetdesetih še prav tako virtuozno kot v svojih najboljših časih, je prijetno presenetila vse kulturne delavce v Novem mestu. Hkrati je za vse tudi huda obveznost dejstvo, da klavirja, četudi še v enem letu ne prispe čez Atlantik, ne bodo imeli kam dati. To bo zdaj obudilo že stara prizadevanja: da bi v Novem mestu čimprej dobili nov kulturni dom, da »nas v prihodnje vsaj pred kulturniki ne bi bilo treba biti sram“, kot je dejal neki delegat kulturne skupnosti.
Več o tem, kako s klavirjem, prostorom in drugim, kar je ob presenetljivi novici, ki je prispe-
la k nam prek Atlantika, spet postalo aktualno, bodo govorili danes popoldne v Dolenjski galeriji, kjer se bodo sestali kulturni in drugi javni delavci.
Usmerjena” rešitev za šolarje
S postopnim uvajanjem usmerjenega izobraževanja naj bi v Sloveniji dobili vsako leto 20.000 strokovnjakov, od tega kakšnih 5.000 z višjo in visoko izobrazbo - S sporazumi
do kritja
RAZOČARANI
ŠENTJAN2ANI
Dramska skupina organizacije Zveze socialistične mladine iz Šentjanža je za to sezono pripravila komedijo Pere Budaka Metež v režiji Anice Majcen. Delah so v izredno težavnih razmerah: svojega odra nimajo, igro so zato uprizorili v šolski telovadnici Z izkupičkom od predstav si želijo pomagati pri obnovi razpadlega prosvetnega doma. Razen doma so nastopili še v Loki, Boštanju, Tržišču, Krmelju, Sevnici in nazadnje v nedeljo v Svibnem nad Radečami. Čeprav so
fastovali v Sevnici na ponedeljek, o so bila tam običajno gledališka gostovanja, je bil obisk slab, med gledalci niso menda opažih nobenega kulturnika, posebno pa se jim je zameril račun za dvorano (800 dinarjev), kjer na odru ni bilo drugega kot ena luč.
1974 - Z umetnikove osebne razstave olj, odprte v Dolenjski galeriji v Novem mestu še do srede, 7. aprila.
Čeprav se zdi temu ali onemu uvajanje usmerjenega izobraževanja nekakšno potovanje v neznano, na katerem bojda ni možno predvideti drugega kot tveganje, je treba z njim resno računati že v bližnji prihodnosti. Njegove sadove pričakuje vsa družba, zlasti pa je za to „novost“ zainteresirano združeno delo. Zakaj? Zato, ker usmerjeno izobraževanje navsezadnje ne pomeni nič drugega kot načrtno vzgojo strokovno usposobljenih kadrov na srednji, višji in visoki ravni.
periodičnega pouka v sedanjih poklicnih šolah, pridobitev in oprema novih učilnic, opremljanje laboratorijev za pouk fizike, kemije in biologije, ureditev fonolaboratorijev itd.
Za odpravo periodičnega pouka in povečanje materialnih stroškov bodo morale izobraževalne skup-
nosti zagotoviti: v letu 1977 13,8 milijona dinarjev, 1978 že 41,4, 1979 in 1980 pa kar po 84,7 milijona dinarjev. Denar bo potrebno zagotoviti še za opremo 220 laboratorijev (za fiziko, kemijo, biologijo) in za 40 fonolaboratorijev - za vse do konca leta 19 80 53,6 milijona dinarjev.
Za samo uvajanje usmerjenega izobraževanja (brez naložb v prostor) bo treba zbrati 288 milijonov dinarjev. Združeno delo naj bi priskrbelo 220 delavnic za proizvodno-tehnični pouk in za prenos denarja v štipendijske sklade iz sedanje vsote za učne pogodbe, in sicer za okrog 12.000 učencev prvih letnikov usmerjenega izobraževanja.
I. Z.
ČEPRAV - KLJUB TEMU DA (NE: KLJUB TEMU, DA)
Ko dan za dnem prebiram vesti, poročila in druge sestavke najrazličnejše vsebine, dobivam vtis, da se njihovi pisci nekako ogibljejo kratke, a tudi v vsakdanji govorici splošno uporabljane besedice čeprav in namesto te rajši uporabljajo vsekakor mlajši besedni sklop kljub temu da. Prav zato se nameravam danes nekoliko pomuditi pri teh dveh dopustnih veznikih, kakor jima pravi slovnica, ker uvajamo z njima tako imenovane dopustne odvisnike ali stavke. Sicer pa bo najbolje, če si pogledamo nekaj primerov:
Prišel je k nam, čeprav je bilo že pozno. — Dalje siromaku, čeprav sam nima na pretek. - Še zmeraj veliko kadi, čeprav mu kajenje očitno škoduje.
Če postavimo v teh stavkih namesto veznika čeprav veznik kkljub temu da, se vsebina stavkov ne bo prav nič spremenila, še vedno bo stavek s tema dvema besedama dopuščal nekaj, kar je z glavnim stavkom vsebinsko v nasprotju:
Prišel je k nam, kljub temu da je bilo pozno. - Dal je siromaku, kljub temu da sam nima na pretek. - Še zmeraj veliko kadi, kljub temu da mu to očitno škoduje.
Seveda se vsebina prav tako nič ne spremeni, če navedene stavke zasukamo, tako da bo prišel stavek z veznikom čeprav, kljub temu da na prvo mesto:
Čeprav je bilo že pozno, je prišel k nam. Čeprav sam nima; na pretek, je dal siromaku. Čeprav mu kajenje očitno škoduje, še zmeraj veliko kadi. - Kljub temu da je bilo pozno, je prišel k nam. Kljub temu da sam nima na pretek, je dal siromaku. Kljub temu da mu to očitno škoduje, še zmeraj veliko kadi.
Veznika čeprav in kljub temu da sta potemtakem pomensko enakovredna, pač pa je. prvi krajši in v pisavi enostavnejši, saj obsega eno samo besedo. Drugi je izrazita književna tvorba iz novejšega časa; značilno zanj je vsekakor, da ga naše starejše slovnice in pravopisi menda vse do leta 1937 sploh ne omenjajo, šele tedaj ga prvič obravnava Slovenski pravopis (Mala izdaja). Zanimivo je, da ga dandanes pisci vse bolj uporabljajo, čeprav je daljši in je treba pri njem še posebej paziti, kam postavimo vejico (ne pred da!).
Seveda ima slovenščina še druge dopustne veznike (četudi, čeravno, dasi, dasiravno itd.), vendar se teh nismo dotaknili, ker velja zanje isto, kar smo povedali za veznik čeprav.
B-r.
Seme za konec desetletja
Kaj bo dolenjskemu zdravstvu prinesla „petletka", srednjeročni razvojni načrt
Na zdravstvenem področju je Dolenjska do zdaj samo enkrat kazala pot drugim. To je bilo na začetku sedemdesetih let, ko je kot prva v Sloveniji in Jugoslaviji izenačila pravice delavcev in kmetov pri zdravniku in v lekarni. Po razširjenosti zdravstvene mreže, opremljenosti in specializiranosti pa je morala vedno gledati republiškemu povprečju v hrbet.
Tega razkoraka so se vsi dobro zavedali, kar je razvidno tudi iz kupa zapisnikov, ki jih hrani regionalna zdravstvena skupnost. Podčrtane zahteve, da je zdravstvo nujno nadalje in hitreje razvijati, so narekovale tudi srednjeročni načrt za obdobje 1976—1980 za dolenjsko regijo. Poleg tega so v občinah sestavili svoje programe. Dodani pa so tudi predračuni in viri. V zvezi s tem naj že na začetku zapišemo, da gre za velike vsote, ki naj bi jih zagotovili s samoupravnimi sporazumi.
Kot je napisano v enem od takih aktov, bodo delovni ljudje
v tem obdobju združevali sredstva za boljšo opremljenost zdravstvenih organizacij in za naložbe v zdravstvene objekte, in sicer tako, da bo šlo za osnovno zdravstveno službo najmanj 60 odstotkov vseh naložb, da bodo imele prednost obnovitve in posodobitve opreme ter naložbe v bolnišnico v Novem mestu. Posebej bodo odmerjali denar za pospeševanje zdravstveno raziskovalnega, študijskega in analitično-razvojne-ga dela v zdravstvenem varstvu.
V	občinskih zdravstvenih skupnostih pa bodo dali poseben poudarek na razvoj medicine dela, splošne medicine in mentalne higiene oziroma ustreznih služb.
KAKO VISOK „ODSKOK"?
Zdravstveno petletko dolenjske regije lahko okvirno ponazorijo nekateri podatki. Tako iz najrazličnejših gradiv zvemo, da se bo število vseh pregledov v
osnovni zdravstveni službi do konca leta 1980 povečalo na 579.495, kar je za 7 odstotkov več od leta 1974; specialističnih pregledov bo 104.100 ali 17 odstotkov več, število izdanih zdravil na recept pa se bo povečalo na 779.650 ali za 10 odstotkov. Le bolniških oskrbnih dni ne bo več kot pred dvema letoma (316.000). Znatno se bo povečalo število preventivnih pregledov. Računajo, da bo v regiji takrat okoli 41.000 aktivnih delavcev (35 odstotkov vsega prebivalstva), 10.200 udeležencev NOB, vojaških invalidov, borcev za severno mejo in borcev španske revolucionarne vojne 1936—1939 (9 odstotkov vsega prebivalstva), 13.921 predšolskih otrok in 21.691 šolske mladine itd. Da bo vse to možno tudi uresničiti, se bo morala skrajšati čakalna doba pri zdravnikih specialistih.
1980: EN ZDRAVNIK NA 800 PREBIVALCEV
Z dodatnimi kadrovskimi zasedbami v zdravstvenih ustanovah se bo mreža zdravstvenih delavcev zgostila tako, da bo dolenjska regija ob koncu 1980 dosegla 800 prebivalcev na enega zdravnika in 480 prebivalcev na eno medicinsko sestro; v posameznih občinah bo takole: v Črnomlju en zdravnik na 1.888 in ena medicinska sestra na 900 prebivalcev, v Krškem zdravnik na 1.800 in medicinska sestra na 900, v Metliki en zdravnik na 1.680 in ena medicinska sestra na 850, v Novem mestu en zdravnik na 1.730, medicinska,’ sestra na 870 in v Trebnjem zdravnik na 1.850, medicinska sestra pa na 825 prebivalcev.
KJE BO KAJ ZRASLO
Vseh naložb predvidevajo na Dolenjskem do konca leta 1980
za okoli 213 milijonov dinarjev. Letos naj bi zbrali 51,460.000 dinarjev za zidavo oziroma dograditve tehle objektov:	za
zdravstveno postajo v Semiču in Ločni, za zdravstvene domove v Metliki, Krškem in Trebnjem ter za kuhinjo in pralnico novomeške bolnišnice. V letu 1977 načrtujejo: začetek gradnje zdravstvenega doma v Novem mestu, gradbena^ dela za zdravstvene postaje v Škocjanu, Dolenjskih Toplicah, na Vinici in Kostanjevici, skupna naložba pa bo presegla 49 milijonov dinarjev. V letu 1978 bodo zbrali 44 milijonov dinaijev, in sicer za tri objekte: za dograditev novomeškega zdravstvenega doma ter ureditev zdravstvenih postaj v Straži in Mokronogu. V letu 1979 naj bi prišla na vrsto gradnja zavoda za socialno medicino in higieno, kar naj bi stalo 25 milijonov dinarjev, v letu 1980 pa še zgraditev ambulantno-polikliničnih prostorov in energetskih virov za novomeško bolnišnico, za kar bo treba odšteti
najmanj 43 milijonov dinarjev.
Med potrebne gradnje je treba šteti tudi zidavo novih stanovanj za zdravstvene delavce. Računajo, da bo potrebno v srednjeročnem obdobju zagotoviti 239 stanovanj, vrednih več kot 95 milijonov dinarjev.
Letos, v prvem letu novega srednjeročnega obdobja, bo program regionalne skupnosti vreden nekaj več kot 282 milijonov dinarjev. Ob koncu tega obdobja pa naj bi se ta vrednost skoraj podvojila: menijo, da bo leta 1980 potrebno zbrati že kar 465 milijonov dinarjev, kar naj bi predstavljalo 5,28 odstotka družbenega proizvoda regije.
MILIJONI ZA VARSTVO
Številke nadalje kažejo, da bodo leta 1980 za ambulantno-dispanzersko zdravstveno varstvo morali zagotoviti 53 milijonov dinarjev (letos 32,7 milijona), za specialistično zdravstveno varstvo 24,9 milijona (letos 15 milijonov), bolnišnično varstvo 153 milijonov (letos 100 milijonov), zdraviliško zdravstveno varstvo 3,3 milijona (letos 2,4) in za zdravila 45,6 milijona (letos predvideno okoli 29 milijonov). Okoli 18,4 milijona
dinarjev bo ob koncu srednjeročnega obdobja šlo za popravila zob in proteze, več kot 68 milijonov pa bo nujno zagotoviti za denarne dajatve.
Boleznim srca in ožilja, poškodbam na delu in izven dela, obolenjem dihal, mentalno-psihiatričnim obolenjem, alkoholizmu, narkomaniji in podobnim boleznim bodo na Dolenjskem v srednjeročnem obdobju posvečali še posebno pozornost Prav tako je v dokumentih zapisano, da bo imelo pri obravnavanju nalog prednost varstvo človekovega okolja z življenjskimi in delovnimi pogoji. Poudarek bo tudi na področju zdravstvene vzgoje in prosvete.
Pri vsem tem ne gre prezreti, kar je v srednjeročnih snovanjih še posebej poudarjeno, da bo eden od smotrov dosegati največje učinke s kar najmanjšimi sredstvi. Iz tega je razvidno, da je srednjeročno načrtovanje že vnaprej stabilizacijsko usmerjeno in zastavljeno. Tako pa je tudi prav, saj gre ne nazadnje za velike denarne vsote, ki jih ne bo lahko zbrati. Pfav gotovo pa bo tudi na tem področju še nadalje najpomembnejše, da bo vse, kar se bo novega zgodilo, izboljšalo ali kako drugače oplemenitilo, namenjeno dolenjskemu delovnemu človeku.
I. ZORAN
PROSTO DELOVNO MESTO!
Odbor za medsebojna razmerja ČZP DOLENJSKI LIST Novo mesto
razpisuje prosto delovno mesto
VODJE OGLASNE IN PROPAGANDNE SLU2BE
za nedoločen čas. - POGOJI: višja izobrazba komercialne smeri in dve leti prakse v stroki ali srednješolska izobrazba s šestimi leti prakse v stroki. Trimesečno poskusno delo; osebni dohodek delno po učinku, delno režijski obračun. — Stanovanje ni na razpolago.
Prijave s potrebnimi dokazili sprejema odbor za medsebojna razmerja 15 dni po objavi razpisa oz. do zasedbe delovnega mesta.
ČZP DOLENJSKI LIST 68001 Novo mesto p. predal 33
Zdravniki in drugi občani — v delegatskih dvoranah tudi kot izvajalci in uporabniki zdravstvenega varstva: ob koncu leta 1980 naj bi prišo na enega zdravnika okoli 800 Dolenjcev.
Kaj obeta „PTT petletka”
Srednjeročni načrt novomeškega PTT podjetja predvideva obilico novosti in pridobitev
Ko je pred petnajstimi leti decentralizacija poštne, telefonske in telegrafske dejavnosti „zagre51a“ rojstvo novomeškega PTT podjetja, ljudje niti redne pisemske in časopisne dostave niso imeli, kaj šele, da bi lahko vrteli telefon, ne da bi jim bilo treba nadlegovati pošto za zvezo.
„Golo“ in „boso“ je bilo to podjetje do leta 1965, ko je prišlo do prelomnice. Zdaj prejema vsak dan pošto že okoli
79.000	ljudi in le še kakih 7.500 samo dvakrat na teden. V avtomatski telefonski promet je vključenih 5.334 naročnikov. Samo 156 se jih mora še posluževati ročnih zvez. Avtomatske telefonske centrale so v Krškem, Brežicah, Črnomlju, Sevnici, Trebnjem, Metliki, Šentjerneju, Novem mestu itd.
SEZONA NOVIH POST
Načrt PTT podjetja do konca leta 1980 predvideva obilico novosti in pridobitev na vseh področjih. Kot bomo videli, se bo že samo število poštnih enot tako povečalo, da bo gostota na Dolenjskem še bolj „odskočila“ od republiškega povprečja. Za primerjavo naj navedemo, da je prišlo lani v Sloveniji na eno poštno enoto 3.720 prebivalcev, na območju novomeškega podjetja pa samo 2.690.
V	poštnem omrežju so predvidene številne spremembe
oziroma izboljšave. V obdobju 1976 — 1980 bo dobilo Novo mesto še eno pošto (v Kandiji), kar bo ublažilo čedalje večji naval na okenca in pulte sedanjega poslopja na Novem trgu. Novo pošto oziroma izpostavo
imajo v načrtu na območju Čateža oziroma Čateških Toplic. Pomožne pošte v Kapelah, Velikem Gabru in Adleši-čih bodo postale »edne.
Nova poštna poslopja bodo zrasla v Sevnici, Straži pri
Novem mestu in na Mirni. Poštne prostore v Mirni peči, Mokronogu, Dobrniču, Velikem Gabru, Krmelju, Šentjanžu, Tržišču in na Raki bodo preuredili. V Krškem, Podbočju, Krški vasi in Starem trgu ob Kolpi bodo odprli izpostavna okenca.
Število sprejemnih delovnih mest se bo povečalo pri vseh občinskih poštah. Mehanizacija bo doživela pomemben pohod: v Novem mestu bodo nabavili stroj za sprejem paketov in priporočenih pošiljk ter stroj za štetje denarja, za novomeško in vse druge pošte pa tudi stroje za sprejem poštnih nakaznic in položnic ter električne žigosne stroje. Pošta bo prihajala v posamezne kraje najmanj štirikrat na teden. Sicer je pričakovati, da se bodo zmanjšale storitve v pisemski in paketni službi, povečale pa v pošnonakazni-škem, hranilnem in plačilnem prometu.
ZVEZE TUDI PO ZRAKU
V	javnem in mednarodnem telegrafskem prometu novomeško podjetje zadovoljuje uporabnike že s sedanjo razvitostjo telegrafskega omrežja in zmogljivosti. V Novem mestu je avtomatska telegrafska centrala z 80 priključki; do leta 1980 naj bi se centrala povečala še za 80 priključkov. V javnem telegrafskem prometu opravlja
prenos telegramov petih zbirnih telegrafov s sedemnajstimi „genteks“ priključki. Zbirni telegrafi so v Brežicah, Črnomlju, Krškem, Novem mestu in Sevnici. Ob koncu sedanjega srednjeročnega obdobja naj bi po en zbirni telegraf dobila tudi Metlika in Trebnje, število „genteks“ priključkov pa naj bi se povečalo od 17 na 27.
Število avtomatskih telefonskih central se bo povečalo od 27 na 39. Nove centrale so predvidene pri poštah: v Globokem za 100 priključkov, Adleš-ičih za 40, Dragatušu za 40, Starem trgu za 40, na Vinici za 100, Raki za 40, v Brusnicah za 40, Mimi peči za 100, na Studencu za 20, v Zabukovju za 40, prav toliko pa tudi v Dobrniču in Velikem Gabru.
Sedanje avtomatske telefonske centrale bodo povečali tako, da se bo nanje navezalo več kot 8.600 novih priključkov. Centrala na Bizeljskem naj bi dobila 120, v Brežicah 1000, Cerkljah ob Krki 20, Dobovi 120, Jesenicah na Dolenjskem 60, Črnomlju 400, Semiču 80, Brestanici 60, Kostanjevici na Krki 100, Krškem 1000, na Senovem 60, v Metliki 400, na Suhorju 20, v Dolenjskih Toplicah 100, Novem mestu 3000, Straži pri Novem mestu 140, Šentjerneju 400, Škocjanu 60, Šmarjeških Toplicah 60, Krmelju 80, Sevnici 400, na Mirni 100, v Mokronogu 60 in v Trebnjem 400 novih (možnih) priključkov. Telefonskih naročnikov naj bi imeli malo manj kot 11.000 ali skoraj 100 odst. več kot zdaj.
NIKJER VEČ ROČNO
Vse ročne telefonske centrale namerava novomeško
PTT podjetje ukiniti. Telefonske naročnike pošt, pri katerih ni predvidena avtomatska centrala, bodo prek kabelskih ali zračnih ptt zvez vključili v sosednje centrale, tako naročnike pošt v Artičah in Sromljah v centralo v Globokem, Pišečane v bizeljsko, Podbočane v kosta-njeviško, Koprivničane v brestaniško, Hinjce in Dvoijane v Žu-žembeiško, Stopičane v novomeško, Šentjanžane in Tržišč a-ne v krmeljsko, Šentruperčane v mirensko in naročnike Velike Loke v trebanjsko centralo.
Čeprav je predviden velik napredek v telefoniji, pa bo Dolenjska tudi ob koncu leta 1980 še vedno pod republiškim povprečjem. Tedaj bo na območju novomeškega PTT podjetja na 100 prebivalcev 6,23, v Sloveniji pa na takšno število prebivalcev 10 telefonskih priključkov.
In koliko denarja bo treba zagotoviti za vse te pridobitve? Predračuni kažejo, da več kot 110 milijonov dinaijev. Od tega naj bi šlo za poštne zmogljivosti 13, za telegrafske naložbe nekaj manj kot 3 in za posodobitev ter razširitev telefonije okoli 95 milijonov dinaijev. Posamezne občine bi „dobile“: Brežice 16,9, Črnomelj 11, Krško 18, Metlika 4,7, Novo mesto 41, Sevnica 10,5 in Trebnje 8,2 milijona dinarjev.
(Ob koncu tega zapisa bi mo-rali reči še besedo, dve o novi organiziranosti v okviru območne samoupravne interesne skupnosti za ptt promet, vendar bomo to storili (zaradi pomanjkanja prostora) šele po ustanovni skupščini te SIS, ki bo sredi aprila.)
I.Z.
*> U'
Telefonske, telegrafske, teleprinterske, zračne in kdo ve kakšne zveze lahko dobite dandanes že v vsakem malo večjem mestu.
f T f f
• t f t
Šahovska »krona” Novomeščanom
Na 22. hitropoteznem šahovskem prvenstvu reprezentanc slovenskih mest je novomeška ekipa osvoji'a prvo mesto - V drugi skupini Kočevje četrto
Novomeški šahisti Osterman, Penko, Praznik, Petkovič, Šporar, Škerlj, Poredoš in Milič so na minulem 22. hitropoteznem prvenstvu reprezentanc slovenskih mest dosegli izjemen uspeh. Pa ne zgolj zaradi dobrih priprav na prvenstvo, pač pa tudi zavoljo odličnih „potez“ njihovega kapetana Sitaija, ki je znal pred vsakim dvobojem sestaviti pravo, najmočnejšo postavo.
Novomeški košarkaiji so sredi minulega tedna imeli v gosteh vrstnike iz Ajdovščine in prvenstveno tekmo s Fructalom izgubili. Največ zaslug za zmago gostov imajo skoraj gotovo prav Novoteksovi košarkaiji, ki „ne morejo" prenašati sodniških „napak“. Na sliki: prizor s tekme. (Foto: Janez Pezelj)
Za naslov letošnjega prvaka v hitrem šahu se je potegovalo kar 38 ekip, v finale pa se jih je uvrstilo 12. Med njimi so bili tudi dosedanji zmagovalci (Ljubljana, Maribor ter
KRKA -NOVA GORICA 7367:7650
V zadnjem kolu so kegljači Krke igrali na Jesenicah in v Kranju ter dosegli polovičen uspeh. Prvo srečanje (7367:7650) so kljub rekordu Dolenjske izgubili, drugo, v Kranju, pa dobili s 6666:6751. Uvrstitev obeh novomeških ekip (Krke in Novega mesta) bo znana čez nekaj časa, ko bodo vse ekipe končale svoje nastope. Skoraj zagotovo pa bo Novo mesto prihodnjo sezono nastopilo v nižjem tekmovanju.
Po 9. kolu Beti v zlati sredini
Novoteksovi košarkarji zaradi nedisciplinirane igre izgubili s Fructalom in po porazu z Ježico padli na zadnje mesto — Beti je na dobrem šestem mestu
Slovenski košarkaiji so med prejšnjim tednom igrali osmo kolo, konec tedna pa so šli na igrišče v letošnji sezoni še devetič. V obeh kolih so Novomeščani prepustili točke nasprotnikom, Metličani pa so v devetem srečanju tesno premagali Branikovo vrsto. Z osmimi točkami je Beti v sredini lestvice, Novoteksovi košarkaiji pa so po zadnjem porazu z Ježico zdrsnili na dvanajsto, zadnje mesto.
NOVOTEKS- FRUCTAL 69:70 (38:34)
Srečanje s Fructalom (po 9. kolu košarkaiji iz Ajdovščine vodijo) je dokazalo, da Novomeščani niso slaba ekipa, kot kaže trenutni vrstni red. Za zadnje mesto se imajo mladi igralci zahvaliti zgolj svoji neodgovorni igri. Če bi proti Ajdovcem v drugem polčasu igrali bolj premišljeno, nesebično in ne bi ..tekmovali" med seboj v slabih mestih s težkih položajev, bi bil rezultat prav gotovo drugačen. Predvsem pa se mora
BETI - BRANIK 70:68 (38:29)
Rokomet: polovičen uspeh
V II. zvezni rokometni ligi so Sevničani zmagali in so trenutno šesti, Inles pa je po porazu sedmi
Prejšnji teden so oživela tudi rokometna igrišča. V drugi zvezni rokometni ligi so moštva igrala 12. kolo. Sevničani so v gosteh zmagali, Inles pa je moral v gosteh priznati premoč domačih igralcev.
SLOV. GRADEC -SEVNICA 22:26(12:14)
V 12. kolu prvenstva v moški II. zvezni rokometni ligi so Sevničani gostovali. Medtem ko sta si bili ekipi v prvem polčasu izenačeni, so gostje v drugem delu srečanja igrali hitreje in povečali razliko, pred koncem tekme pa so Slovenjgrajčani z dobro igro razliko močno znižali, toda gostje so ob koncu zasluženo zmagali.
Sevnica: Možic, Krištofič, Gane 4, Vertančnik, Dernač, Doblekar 5, Svažič 1, Koprivnik 2, Stojs, Novšak 4, Šumej 10 in Sirk.
VARTEKS- INLES 29:22 (12:11)
K odmoru sta ekipi odšli pri rezultatu 12:11 za domačo vrsto, kar je dajalo gostom upanje, da lahko v drugem p- Ičasu kljub zdesetkano ekipo še pripravijo presenečenje. Tekma pa je bila odločena že kmalu po nadaljevanju srečanja, ko so domači s hitrimi protinapadi povedli s petimi zadetki in obdržali prednost do konca tekme.
Inles: Leibacher, Ponikvar 4, Ilc 1, Mikulin 7, Tanko, Sile 6, Andolj-šek 2, Ambrožič 1, Radič 1 in Kljun.
TR2IC - DOBOVA 19:17 (9:7)
V srečanju, polnem preobratov, so gostje zamudili lepo priložnost, da bi prišli do novih točk, skorajda zanesljivo pa je, da bi z nekoliko bolj umirjeno igro lahko izsilili vsaj neodločen rezultat.
Dobova: Škofca, Ostrelič 2, Šetinc, Deržič, Arh 5, Pogorelec, Do-bršek 2, Bosina 7, Vašcer, Prosenec, Cavran 1 in Tomše.
BRE2ICE - JADRAN 17:19 (10:8)
K odmoru so odšli domačim še z dvema zadetkoma prednosti, v na-
ki tesno izgubili. Proti koncu tekme so bili domači košarkaiji nekoliko bolj natančni, sodnika sta jim spregledala nekaj manjših napak in točke so ostale na Vrhniki.
• Beti: T. Vergot 2, Grašič 2, Kre-mesec 4, Ž. Vergot 10, Lalič 27, Švinger 22, Jezerinac 17 in Kamni-domači trener zamisliti nad nedisci-ar «• puniranostjo mlajših igralcev ki s jrojrnu izpadi moštvu fodujejo veliko bolj kot s slabo igro.
Novoteks: Seničar 5, Cukut 9 7 Kovačevič 7, S. Kovačevič 12 Jant V boju Z i?obro B!?nlkovou vr5lS zič 16, Kraševec 2, Besednjak’n ..novomeškimi težkimi obroči Plantan 6.	>o	Metličani le zmagali, čeprav je v
zadnjih minutah prvenstvenega sre-VR MM lir a r»r--*-» Čanja kazalo, da se bo ponovila stara niviir\A BETI metliška napaka - hitra brezglava 99:92 (49:49)	igra v trenutkih, ko morajo igralci
koluepriečTkoval° točlliČani V °Smem ^tfcTvemrt 2, Grašič 5, Kre-čenem rivnhr.if. „	a1’ ?° 1X3 izena' mesec 4, Z. Vergot 10, Lalič 6,
boju v srečanju na Vrhni- Svinger 25, Jezerinac 6, Kamnikar 12.
JE2ICA- NOVOTEKS 73:64 (42:33)
V devetem kolu slovenskega košarkarskega dvoranskega prvenstva so Novomeščani gostovali na Ježici in po dokaj izenačeni igri tekmo izgubili. Ob koncu srečanja so bili domači košarkarji bolj zbrani in so majhno prednost predvsem zaradi večje izkušenosti spremenili v zmago-
daljevanju pa so igrali dokaj nepovezano in pri rezultatu 14:14 so izkušeni gostje izkoristili nekaj zaporednih napak Brežičanov in iil vali z zadetki. Ce bi bili domači ro-
ipore
kazn
kometaši pri streljanju sedemmetrovk bolj natančni - zastreljali so kar tri - bi bil rezultat prav gotovo drugačen.
Brežice: Jurlas, Novosele 1, Bu-zančič 5, Verstovšek 1, Vervega 6, Bršec 2, Ban 1, Tožman, Novak, Blatnik 1, Knific, Rainer.
KRKA
- KOČEVJE 28:8
BOREC - BRE2ICE 10:13(5:4)
Mlade Brežičanke so v minulem kolu pripravile prijetno presenečenje. Po prvem polčasu je kazalo, da bodo domače igralke zmagale, toda s hitro igro so Brežičanke najprej izenačile in ob koncu zasluženo zmagale.
Brežice: Hribernik, Balon 3, Bah 7, Dimič, Zakšek 2, Rožman 1, Vogrinc, Cetin, Barbič.
V prvenstveni tekmi ljubljanske conske rokometne lige je oslabljena vrsta novomeške Krke brez težav premagala Kočevje, v tekmi pa se je izkazala Hodnikova, ki je dosegla 13 zadetkov. Dobro je branila vratarka Golobova.
NOVO MESTO -KOČEVJE 30:26
V pomembni tekmi ljubljanske conske rokometne lige so se novomeški rokometaši pomerili s Kočevjem in v zanimivi tekmi premagali tekmece s štirimi zadetki prednosti
Če bi na kratko ocenili 3. sejo (ponovljeno) novomeške skupščine telesnokulturne skupnosti, se ne bi smeli strinjati z mnenjem večine delegatov, da je bila zgolj mlatenje prazne slame, čeravno je kljub obsežnemu dnevnemu redu trajala odločno preveč - skoraj štiri ure. Zavoljo tega se je bati, vsaj tako trdijo delegati, da bodo naslednje skupščine nesklepčne.
Vsekakor pa moramo povedati, da ie bila seja (že zato ker je bila skoraj dve uri sklepčna) dokaj uspešna. Po poročilu predsednika izvršnega odbora TKS Borisa Gabriča o izpolnitvi programa skupnosti v minulem letu so delegati potrdili zaključni račun za 1975, predlogu finančnega načrta za letošnje leto pa so očitali premalo bistvenih podatkov in zato so glasovanje za potrditev preložili za prihodnjo sejo. Nato so soglasno sprejeli sklep o višini prispevka za ures-
ničitev programa telesnokulturne skupnosti za 1. 1976 (od bruto osebnih dohodkov bodo občani prispevali v prvih treh mesecih po 0,50 odstotkov, od 1. aprila do konca leta pa 0,46), ko pa so razpravljali o predlogu nove telesnokulturne organiziranosti ter o razvrstitvah športnih panog, so dali vsi prednost atletiki, čeprav so mnogi povedali, da se zaradi novega sistema boiiio za napredek športov, ki so jih uvrstili v drugo prioriteto (košarka, nogomet, odbojka, rokomet in smučanje).
Ob koncu je veliko pikrih padlo na račun nove dvorane. Medtem ko se ogrevamo za množičnost, zavoljo zasoljenih cen „množica“ v novo športno dvorano ne more priti. Podobno so delegati kritizirali zimski bazen na Grmu, ki je bil zgrajen s samoprispevkom, pa je ze dalj časa
zaprt.
Celje, ki je zmagalo enkrat), boj za prvo mesto pa je potekal med Domžalami, Mariborom, Ljubljano in Novim mestom. Dolenjci so se na Bledu izkazali z izenačeno postavo, ki je zmagovala iz srečanja v srečanje in je na koncu zasluženo osvojila republiško lovoriko za letošnje leto.
V drugi kvalitetni skupini je nastopila ekipa iz Kočevja, žal pa Kočevci letos niso imeli največ sreče in so osvojili četrto mesto.
Vrstni red v prvi skupini: 1. Novo mesto 43 točk, 2. Maribor 42,5, 3. Domžale 42, 4. Ljubljana 42, 5. Celje 39, 6. Murska Sobota 37, 7. Ptuj 32, 8. Lesce 28, 9. Jesenice 23,5,
BELA KRAJINA -TRIGLAV 2:1 (0:1)
Črnomaljčani so v tekmi za pokal maršala Tita presenetili vse, saj so premagali močno vrsto kranjskega Triglava. O tekmi - gledalo jo je okoli 500 gledalcev - lahko zapišemo le to, da je bila dokaj groba in da pomeni v letošnjem letu, ko slavi belokranjski nogomet 45-letnico obstoja, največji uspeh NK Bela krajina. Zadetka sta dosegla Jankovič in Švajger, tekmo je v odil Novomeščan Slobodan Novakovič, začetni udarec pa je pripadel ustanovitelju kluba Daretu Kramariču.
10. Žalec 23, 11. Hrastnik 23, 12. Velenje 20,5.
TOČKI ZA BETI
V II. namiznoteniški ligi sta obe ekipi iz Dolenjske, Novo mesto in Sodražica, namesto zmage doživeli poraz: Novomeščani v Ljubljani, igralci Sodražice pa doma.
P-KLUB -NOVO MESTO 5:3
V derbiju kola so Novomeščani gostovali v Ljubljani. Ves čas so dobro igrali, vendar so domači igralci s pomočjo sreče in domačega igrišča zmagali, kar pa ni vplivalo na vrstni red na lestvici. Novo mesto je še vedno na tretjem mestu.
SODRAŽICA-SALONIT
4:5
Gostje so vodili že s 4:1, nakar se je domačinom „odprlo“ in s tremi zaporednimi zmagami so izenačili. V odločilnem srečanju je nato nastopil Mihelčič, vendar zaradi treme in pomanjkanja treninga n> bil kos najboljšemu gostu. Sodražani svojim igralcem očitajo predvsem to, da zadnje čase zelene mizice nekoliko preveč zanemarjajo.	q
BETI - LITIJA 5:4
Ekipa Litije, tretja na prvenstveni lestvici, je doživela v petek neprijetno presenečenje. Metličani so namreč z dobro igro zbrali pet zmag in presenetljivo premagali favorite. Po dve zmagi sta dosegla Uhl in D. Pezelj, točko pa je osvojil tudi Hauptman.
RIBNICA - V počastitev občinskega praznika so telesnovzgojni delavci pripravili vrsto tekmovanj. V kegljanju je zmagal ribniški Garnizon (4823); slede: Kočevje (4798), Riko (4582), Inles (4416). Najboljši posameznik je bil Radulovič z 899 podrtimi keglji (Garnizon). V hitropoteznem šahu je zmagal Golja (12 točk), slede Bavdek (10), Tanka (7), itd. V smučarskih skokih na 35-me-trski skakalnici sta bila med mladinci najboljša Kožar (Ribnica, 30, 31) in Košmrlj (Gora, 27, 28,5), pri članih pa Bojc (Riko, 34, 35) in Muc (Kočevje, 33,5, 32), medfem ko je najdlje poletel Pompe (Krško), in sicer 37 metrov. (M. G.)
Odbojka: še naprej v vrhu
Novomeški odbojkarski vrsti sta v prvi slovenski ligi kljub porazoma še v zgornjem delu lestvice
12. kolo slovenskega odbojkarskega prvenstva je prineslo novomeškima ekipama poraz. Moška vrsta je gostovala pri mežiški ekipi, Krkine igralke pa so imele v gosteh Mariborčanke in izgubljeno srečanje skoraj dobile. Novomeščani so po dvanajstih srečanjih z devetimi zmagami na odličnim četrtem mestu, prav tako Krkine igralke, ki so zmagale sedemkrat.
ME2ICA-NOVO MESTO 3:1 (6, -11,3,10)
Rezultat zadnjega srečanja v slovenski odbojkarski ligi kaže na lahko zmago domačinov, toda Novomeščani so z dobro igro pošteno namučili Mežico. Okoli 130 gledalcev je na Prevaljah videlo dokaj dobro tekmo.
Novo mesto: Vemig, Železnik, I. Babnik, Cotič, Medle, L. Babnik, Goleš in Graberski.
SEVNICA:
BLAS ZMAGAL
Sevniški šahovski klub „ Milan Majcen" je pred kratkim pripravil redno klubsko hitropotezno prvenstvo, na katerem je nastopilo kar .20 šahistov. Boj za prvo mesto je potekal med Soperjcm, Rudijem Blasom in Hočevarjem, ob koncu pa je slavil Blas, ki je zbral kar 17,5 točke. Slede: Soper 13,5, Hočevar 13,5, Kolman 12,5, Vec 12, Janko Blas 12, Primožič 10,5 itd.
KRKA-MARIBOR 2:3 (-9,-11,13,11,-10)
Igralke prve postave novomeške Krke so začele prvenstveno srečanje zelo slabo in borbene Štajerke so povedle z 2:0. Ko je kazalo, da bodo gostje tekmo dobile brez težav, so se Novomeščanke razigrale in močno izenačen tretji set odločile v svojo korist. V odločilnem setu so domačinke pri rezultatu 10:10 popustile in gostje so tesno, a zasluženo zmagale.
Krka: Rajer, Pilič, Forte, Adam-čič, Zevnik, Boh, Babnik, Gorjanc, Fine, Furlan, Potrč in Suša.
V Novem mestu tudi Parlov!
Ni dobo tega, kar je javila agencija Reuter iz Pariza, da je evropska boksarska unija (EBU) imenovala jugoslovanskega boksarja Parlova za uradnega izzivalca Italijana Domenica Adi-nolfija za naslov evropskega prvaka v poltežld kategoriji.
EBU se je za ta nepredvideni korak odločila zavoljo tega, ker je Parlov do sedaj boksal (in zmagoval) v glavnem z manj znanimi in kvalitetnimi boksarji. Po srečanju z Italijanom pa se bo Puljčan Parlov pomeril še z Argentincem Victorjem Galinde-zom za naslov svetovnega prvaka, in sicer po inačici WBA.
Najbolj razveseljiva pa je vest, da bodo drevi ob 19. uri v novomeški športni dvorani (krstili so jo že najboljši jugoslovanski košarkarji, odbojkarji in rokometaši) postavili boksarski ring, uro kasneje pa se bo Dolenjcem predstavil tudi najboljši jugoslovanski boksar vseh časov in olimpijski zmagovalec Mate Parlov. Jugoslovanski profesionalec obljublja, da bo drevišnjega nasprotnika na prvem uradnem treningu za srečanje z Adinolfijem, Bolgara Dimitrova, premagal v tretji rundi, obenem pa neskromno trdi: „Žal mi je, ker Dolenjci ne boste videli več rund, kajti drevišnji nasprotnik bo na kolenih, še preden se bo oglasil gong, ki bo označil konec tretje runde ...“
Atletski dvoboj Ljubljani
V 2.^ kolu pionirskega dvoboja so bili gostje boljši — Srečanje si je ogledalo več kot 1000 učencev in učenk
Novomeški atletski delavci so sredi minulega tedna pripravili v novi športni dvorani atletski pionirski dvoboj med mestnima reprezentancama Ljubljane in Novega mesta, ki si ga je ogledalo več kot 1000 gledalcev, v glavnem pionirjev in pionirk.
Dvoboj je postregel z nekaterimi dobrimi rezultat', omeniti pa moramo skok v višino, kjer je domačin Gačeša s 185 cm postavil nov novomeški pionirski rekord.
Rezultati - pionirji: 40 m: Nagode (Ljubljana) 5,5, Bojane (Novo mesto) 5,5; 300 m: 1. Tavčar (Lj) 36,0, 3. Hočevar (Nm) 37,3; 600 m: 1. Sojer (Lj) 1:32,2, 2. Primc (Nm) 1:32,9; višina: 1. Gačeša (Nm) 185.
J. PEZELJ
V povratnem srečanju atletskih pionirskih mestnih reprezenianc Ljubljane in Novega mesta so bili gostje Ljubljančani nekoliko boljši. Na kvalitetni prireditvi so naši atletski upi dosegli nekaj dobrih rezultatov, Novomeščan Gačeša (na sliki) pa je preskočil 185 cm, postavil nov novomeški pionirski rekord in osvojil prvo mesto. (Foto: J. Pezelj)
3. Zoran (Nm) 155; daljava: 1. Rodič (Nm) 573, 3. Zadnik (Nm) 533; met medicinke (4kg): 1. Martinovič (Nm) 13,42, 3. Ban (Nm) 11,18; štafeta 4x1 krog: 1. Novo mesto 1:03,6; 2. Ljubljana 1:04,3; ekipno: Novo mesto 74 točk, Ljubljana 61. 1. in 2. kolo: Nm 125, Lj 127;
pionirke - 40 m: 1. Bele (Nm) 5,8, 3. Kastelic (Nm) 5,9; 300 m: 1. Maretič (Lj) 50,1; višina: 1. Dernov-šek (Lj) 150, 2. Hribar (Nm) 140; daljava: 1. Štangelj (Nm) 492, 2. Kralj (Nm) 482, 3. Rus (Lj) 458; met medicinke (3 kg): 1. Tomiek (Lj) 10,90, 2. Romšek (Nm) 9,90; štafeta 4x1 krog: 1. Ljubljana 1:13,1, 2. Novo mesto 1:13,3; ekipno: Novo mesto 53, Ljubljana 63; skupaj 1. in 2. kolo: Novo mesto 106,5, Ljubljana 126,5; ženske in moški: Novo mesto 231,5, Ljubljana 253,5.
KAJ, KJE, KDO?
Konec tedna se obeta pestra rokometna nedelja: v II. zvezni rokometni ligi bodo Sevničani doma premagali Piran, Inles pa bo poskušal odpraviti dobro In-dustromontažo. Brežičani pojdejo k odlični Jelovici, Dobova pa gosti Minervo. Brežičanke se bodo doma pomerile s Kamnikom in prav gotovo sc bodo gostjam maščevale za jesenski poraz.
Tudi za ljubitelje odbojke se obeta mikavna športna nedelja. Novomeščani bodo imeli v gosteh močno ekipo Polskave, (igrah bodo v novi športni dvorani, tekma pa se bo pričela ob 18. uri X
Krkine igralke gredo v goste k Ljubljani.
V slovenski košarkarski ligi gre novomeški Novoteks gostovat k Braniku, Beti pa bo poskušala v Novem mestu premagati močno vrsto Trnovega.
Menstruacija in zanositev
Pri spolno zreli ženi dozori vsak mesec po eno jajčece v jajčniku. Redkokdaj dozorita dve ali celo več. Jajcevodne resice poiščejo in vsrkajo jajčece v cevčico jajcevoda, ki ga transportira v maternično votlino. Če ne pride do srečanja s semenčico, torej do oploditve, potem jajčece propade, pri ženi pa nastane menstruacija: izloči se nekaj krvi in odlušči se tudi vsa sluznica v maternični votlini. Ta sluznica plava v krpicah v menstrualni krvi. Včasih pa se sluznica v celoti naenkrat izloči in žena jo opazi na predlogi kot kos prekrvavljene tkanine trikotne oblike. Ta pojav je vedno spremljan z bolečinami v križu in spodnjem delu trebuha. Običajno traja krvavitev dva do sedem dni.
Če pa se jajčna celica sreča s semenčico, in to navadno v zunanji, stranski polovici jajcevoda, ter semenčica prodre vanjo, je to začetek novega živega bitja.
Tako, kot je jajčece ženska spolna celica, je semenčica moška spolna celica. Semenčice se v milijonskih količinah izločijo v semenski tekočini. Sestavljene so iz glavice, vratu in repka ter se živahno usmerjeno gibljejo, kar lahko lepo vidimo pod mikroskopom.
Tako kot jajčece vsebuje tudi semenčica polovično število kromosomov, dednih zasnov. Velika razlika pa je pri semenčicah v tem, da ima semenčica kromosom, ki odloča, ali se bo razvila deklica ali deček. Semenčice, ki imajo dedno zasnovo, odločujočo za deklico, imajo debelejšo glavico in se počasneje gibljejo. Semenčice, ki nosijo moško dedno zasnovo, so urnejše in lažje. Zaradi tega je zelo verjetna domneva, da bo z napredkom znanosti na tem področju mogoče določiti po želji tudi spol otroka. Večja medicinska središča se že vrsto let ukvarjajo z umetnimi oploditvami pri raznih obolenjih in kjer zakonca to posebej želita. Tako bo pri umetnih oploditvah mogoče ločiti semenčice z žensko spolno zasnovo od semenčic z moško spolno zasnovo.
Obstaja pa še druga domneva, da v času ovulacije, torej na sredini med dvema menstruacijama, ko je največja možnost za zanositev, prej pride do spočetja dečka kot pa deklice, ker je tedaj sluz v materničnem ustju najbolj propustna in hitre semenčice prispo prej do jajčeca.
(Se nadaljuje!)
(Dolenjski Ust
V zastalih vodah časa
KULTURA mora dobiti med našimi dolenjskimi ljudmi ugled. Tudi takrat, kadar se jim posreduje v veseli, zabavni obliki. S prizanesljivim popuščanjem ali celo poudarkom kvantitete bomo še dolgo plavali v zastalih vodah časa, ki je z vso svojo drugo navlako večinoma že odplaval. Sodobna tehnika, razvoj v industriji, splošni ekonomiki, je že zbudil našemu preprostemu človeku ugled do sebe, spoštovanje. Kultura na deželi ne sme zastati. Čim več kvalitete dela v društvu, in seveda čim-večkrat! - bodi vodilo za društva sama in za vse, ki kulturno dejavnost podpirajo.
ZNANA je ljudska modrost, da ljudem pri delu čas mnogo hitreje teče kakor v brezdelju. To ste morda že sami čutili. Toda kljub temu smo se začudeno pogledali, ko smo praznovali desetletnico svobode. Kdaj so šla leta mimo? In res; morda niso ljudem pri delu v naši zgodovini leta še nikoli tako hitro tekla, kot zadnjih deset let. Toda nobeno desetletje v naši preteklosti ni toliko ustvarilo, kakor zadnje; mladina pri nas še nikoli doslej ni s takim navdušenjem in ljubeznijo gradila svojo bodočnost.
TO NEDELJO so pionirji novomeške gimnazije imeli v gosteh Staneta Finka, ki je z njimi igral simultanko. Udeležba pionirjev sicer ni bila najboljša, zato pa je bil odpor tistih, ki so igrali, toliko večji.
SVOJ negativen odnos do družbe je župnik Verderber še bolj' pokazal lani v dveh pridigah v cerkvi na Sinjem vrhu. Tam je pridigal o razpadu Jeruzalema in o usodi judovskega naroda, pri čemer je dvoumno dejal, da se prav lahko zgodi, da bo tudi kakšna evropska država izginila z zemeljske oble. Govoril je namreč o zgodovini krščanstva in pri tem primerjal vso stvar z našimi domačimi razmerami, tako da so verniki razumeli, da meri s svojimi izjavami na propad naše države.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 30. marca 1956)
SVETU
DOLGČAS PA TAK! - Pred dnevi je na tiskovni konferenci, katere se je udeležilo le nekaj zaspanih newyorških novinarjev, predstavnik za tisk Richarda Burtona izjavil, da sta se znamenita in razvpita igralca Elizabeth in Richard odločila za drugo dokončno ločitev. Pač njuna stvar, mi pa obljubljamo, da bralcev z njo ne bomo več -dolgočasili!
HOČEJO IZ KOŽE - Francoska ministrica za ženska vprašanja Francoise Giroud je razložila podatke iz neke ankete, * ki je pokazala, da bi celo osemnajst odstotkov Francozinj želelo biti - moškega spola! Ministrica razlaga, da je temu vzrok še zmeraj dokaj zapostavljeni položaj francoskih žena v primeri z moškimi. Zdi se nam, da ni ministrica uganila nič novega!
HUMANA GLASBA - Ne
zgodi se pogosto, da bi v Sovjetski zvezi gostovala kakšna zahodna dolgolasa glasbena skupina. Zato preseneča, da je nastop skupine „Roy Clark Čountry Rock“ v Moskvi omenila celo Pravda. Nepodpisani kritik je zapisal, da se glasba omenjene skupine „zelo razlikuje od glasbe, ki jo izvajajo vulgarni idoli Zahoda11, saj country rock glasba povzdiguje humano idejo o zmagi dobrega nad zlim in „nakazuje možnosti za življenje ljudi pod svobodnim nebom".
„MUU—MUUU"! - Združene države Amerike je osvojila pijača „muu-muuu“. Če boste na glas prebrali ime pijače, ne bodite začudeni, ako se vam bo zazdelo, da oponašate — kravo! Pijačo sestavljajo mleko, sok in viski, vsebuje pa kar 25 odst. alkohola. Ravno prav, da bodo Američani lahko nazdravili svoji deželi ob njeni dvestoletnici!
STRELA JASNA! — Znano je, da strela ne udari dvakrat zapored v isto stvar, toda v ..Guinnessovi knjigi svetovnih rekordov", ki bo kmalu izšla tudi v srbohrvaškem jeziku, je zapisano, da v ZDA živi mož, ki ga je strela zadela kar petkrat. Znan je tudi primer iz stare Jugoslavije, ko je neki kmetici iz Bosne strela ubila štiri može zapored. Ali se je poročila še petič in prosila „onega zgoraj", naj strelo ukroti, se ne ve!
A aj so pred	80	leti	pisa Dolenjske	Novice.
Za vince, obleko in neumnosti
(K m e t), delaj raje pridno doma, nego da bi hodil v Ameriko trpet pri trdem delu. Tamo marsikedo težko zasluži denar; pošilja ga ženi domu; ali ta ga veselo zapravlja za vince, obleko in druge neumnosti; odvadi se dela - ni za nobeno rabo. Ali ni tacih na Dolenjskem dovolj? Neki kmetje so tudi tako nespametni, da si hočejo pomoči s tihotapstvom (švercanjem). Začeli so ta posel zadnji čas posebno s svinjami, katere je prepovedano spravljati iz Hrvatskega na Kranjsko. Žandarji pazijo na tako trženje. Bodite vendar pametni, ne postopajte se v nevarnost in nesrečo! Vsakdo naj ostane pri svojem opravilu - kmet pri pridnem delu. Trda je istinito dandanes za kmeta, ali pridno delo in stanoviten trud vendar le nekaj opravita.
(Letošnja) zgodnja pomlad je omogočila, da se je jelo v Novem mestu prav zgodaj zidati. V mestnem poslopju, kije namenjeno za davkarijo in druge urade, se je zgodilo vže toliko, da se je kar Čuditi. Tudi drugod se za-
čenja ali nadaljuje zidanje. Bog daj, da bode vse v prospeh mestu in okolici!
(U b,i 1) se je mlad mož z Boričevega pri Novem mestu. Vozil je slamo. Voz se je prevrnil tako nesrečno nanj, da ga je zadela ročica na sence. Bilje takoj mrtev.
(Č ul i) smo besede: „Čemu v Novem mestu nemške pridige? Saj ni Nemcev!" Res jih je malo, ki bi slovenski ne umeli; ali nemški ne umejo vsi. To je vzrok, da so mil. g. prošt zahtevali nemške pridige. K slovenskim prihaja vse, naj ume ali ne. Gospoda ne bi imela prostora ter govorila: babe vse zastopijo, ne morem v cerkev. Pri nemških ni izgovora. Le tisti ni dobil prostora, ki ga najti ni hotel. Prepričan sem, da so dobri izobraženi hvaležni za nemške govore.
(Š p a n j c i) ,na Kubi še vedno ne morejo zatreti upora. Kaj lahko se zgodi, da izgube lepi, bogati otok.
(Iz DOLENJSKIH, NOVIC 1. aprila 1896)
Človek vpliva na podnebje
Z naraščanjem porabe energije se spreminja tudi podnebje
Meteorološki inštitut pri univerzi v Stockholmu je objavil zanimivo študijo z naslovom „Energija in klima", v kateri je ugotavljal delovanje proizvedene in porabljene energije na podnebje.
V študiji je raziskano to delovanje za 110 let nazaj. Ugotovljeno je, da je bila v Stockholmu v 30-tih letih tega stoletja povprečna letna temperatura za 1 stopinjo višja kot v 80-tih letih 19. stoletja. V istem času se je srednja januarska temperatura povečala kar za 2,5 stopinje Celzija.
Izračunali so, da lahko že zračenje energije v količini 10 W na m2 spreminja lokalno podnebje. Vprašanje je, kako se bo torej podnebje spreminjalo v prihodnjih desetletjih, če bo poraba energije naraščala tako kot doslej. Če se bo večala za 5 odstotkov na leto, bodo ljudje če 50 let porabili 10-krat toliko energije kot danes; tolikšna količina pa bo lahko že delno spremenila podnebje.
Kot drug primer spreminjanja krajevnega podnebja je v študiji navedena povečana oblačnost in pogostejša megla ter s tem povezana ohladitev ob švedskih rekah, kjer stojno mnoge hidro-centrale. S podatki je dokazano, da se oblačnost povečuje in da so vse pogostejše megje tudi tam, kjer jih pred desetletji sploh še ni bilo.
Študija opozarja na spremembe, ki utegnejo imeti neugodne posledice. Zlasti stalno naraščajoča poraba fosilnih goriv (nafta) lahko bistveno vpliva na'podnebje v nekaterih predelih sveta. S tem dejstvom je treba računati, opozarjajo švedski raziskovalci.
Krul	h„žre”	kile
Za hujšanje jejte kruh		
Močnejše in močnejši! Debe-luške in debeluharji! Nekaj za vas!
Dr. Olaf Myckelsen, profesor na michiganski univerzi je po daljših preizkusih dognal, da se z večjimi količinami kruha -manjša telesna teža! Preizkusni „zajčki“ so bili študentje, ki so se hranili v restavraciji univerzitetnega zdravstvenega centra. Osem študentov je jedlo trikrat na dan bel dietni kruh, osem pa navadnega. Domala vsi študenti so se kmalu začeli pritoževati nad obilno hrano, po osmih tednih pa je tehtnica pokazala, da so prvi shujšali poprečno za 8,5 kilograma, drugi pa za 5,4 kilograma.
Vsa skrivnost je v tem, da so študenti jedli veliko kruha pred obroki. Kruh jih je zasitil, zato so pojedil manj druge hrane in - shujšali! Poizkusi so pokazali, da kruh ne vpliva zgolj na hujšanje, ampak preprečuje tudi zaprtost, ki tare veliko ljudi; kruh pa je hkrati celo urejevalec ustaljene telesne teže po hujšanju.
Prof. dr. Emanuel Chelaskin iz Alabame trdi, da je za hujšanje še posebno dober dietni kruh, ki vsebuje veliko celuloze in manj kalorij. Z dietnim kruhom pride v telo precej grobih snovi, kar vpliva na krajši čas prebave in hitrejšo potešitev lakote. Nov način hujšanja priporoča tudi prof. patologije dr. Hans Kaunitz iz Columbije, ki je opazoval nad sto debelih ljudi, ki so začeli jesti veliko kruha in v kratkem času shujšali. Neki stopetdesetkilski debeluh je v letu dni shujšal kar za 81 kilogramov. Dietni kruh, ki ga uporabljajo pri hujšanju, malce zmanjšuje tudi količino holesterola v krvi, ki je precejšnja nadloga debeluhov.
Če res držijo ugotovitve učenjakov iz daljnih ZDA, potlej bodo pred novomeško pekarijo še — daljše vrste!
m
i
Kruha in iger!
Vsepovsod je slišati novice o športu doma in po svetu. Ker še nisem za staro šaro, 'bi se rad s kom pomeril, zato sem se odpravil v Mišji dol, da povprašam ljudi, kako je s to rečjo.
„Saj nimamo športa," so mi zatrjevali v krčmi, „le čaše dvigamo in si nazdravljamo. Na koncu se pa stepemo, vendar tudi tepeža ni več toliko kot nekdaj. “
„Imate človeka, ki je odgovoren za šport, ka-li? "jih vprašam.
„Ja, ja, to bo najbrž Bučmanov Tone. On je povsod zraven, zato ga boš težko dobil doma."
Dobil sem ga in se pomenil z njim o težavah, ki tarejo Mišji dol.
„ Veš," mi je pravil, „pred enim letom si še nisem mislil, da bi kak delavec stopil med športnike, kajti marsikateri športnik se je oholo obnašal. Še tisti, ki so novce delili, so jim v marsičem popuščali, zato je marsikateri dobival visoke nagra-
de ne glede na to, če je imel uspeh ali ne. “
Tedaj povzamem besedo: „ Torej so bili tako nehvaležni kot gosposka na Dunaju, ki je zviška gledala na nas kmete in rokodelce, sami cesarici pa je lipa pomenila več kot tisti, ki ji je rešil življenje pred krvoločnim Brdavsom. Kaj meniš, koliko bi dobil, če ga ne bi premagal? Nič. Pravzaprav še manj kot nič, ker bi mi odrobil glavo. Vidiš, tako je bilo z gosposko. Še v turških časih so jim morali dajati desetino, delati tlako in varno zavetje, da so bili na varnem. Ko so pridivjali Turki, so se morali pa sami goloroki boriti za življenje in imetje."
„Ne govori mi tega," je zamahnil z roko, „tudi danes bi tako počeli, če ne bi imeli delavci in delegati tako mogočne besede, zato dajemo vedno več novcev za množičnost in rekreacijo. Kruh in igre naj uživa tisti, ki si je to zaslužil."
MARTIN KRPAN
Milijonar hoče kupiti cerkev
Nekateri med milijonarji so zelo nenavadni ljudje. Od obilice denaija in nedela jim koleščki v glavi „zbezlajo“ in ukvarjajo se z rečmi, ki bi za navadnega človeka ne sodile v okvir zdrave pameti; milijonarjem pa je seveda odpuščeno, saj ljudje z veliko denarja ne morejo biti neumni, kot pravi ljudska modrost.
Tako smo nedolgo tega zvedeli, da se ameriški milijonar Billy Believer močno zanima za kapiteljsko cerkev v Novem mestu. Poslal je ponudbo, da bi celotno stavbo odkupil za nekaj milijonov dolarjev in jo po kosih odpeljal v Ameriko.
Believer je znan. po tem, da potuje po Evropi in si ogleduje stare, zanimive zgradbe. Ce je le
f Rešitev prejšnje križanke ^
Miki Muster Janez Trnove
				..		as		umu	•Ml	Riti XI«,	i.	Sr	K
				K*	D	o	N		U	a	6	D	A
				KI	A	r	A	-7	L	o	R	€	M
%				....	AJ	A	V	0	J	N	i	C	e
				&		V	1	R.	'■XV	A	K		as
				>o	&	l	S	K.		zs	Sl-	&	K
••	UM	A	*	R	l	c	A	»	K	o	ik	t	N
•Ml	E>	L	A	6	O	*	AJ	A	R	<a	i	L	A
	K	O	AJ	A	L	D	KS,	S	AJ	€	r	IB?	U
k	1	V	A	M	o	V		K	l	R	u	R.	Gl
&	<*	e	/A		G,	O	D	e	C	izr	A	3	A
	A	c	A	•i	BS	R	1	T	A	■B'	L	A	Z
DL
POPUST
PEVEC
JONES
PLUG
E1I0P
NOVEC
UP
DEL
KNJIGE
VRFriflR
EDIJE
N/
DL
DENARNA
VAKAZNIC/V
ZAJEDALEC
BOG
VETROV
KAKOVOST
KOSITER
>
PODZEMNI
PREHOD
UGOVOR
LJUBEZ.
KSNlSTVri
REKA
Napelo
ponezu
CELOVŠKI
KUUB
Ž.IME
BRZICA
M. IME
STOJALO
W
SITO
AZOEZELA
DL
m
DALM. M. IME
NAS PRED SEONIK
mm
NIELSEN
Me
OEZi”
ELA
GROZA
ST. GR. PESNIK
JAP OTOK
ZDRZNOST
DRAG
KAMEN
STARA UT. MERA
SE
STEZA DIVJAČINE
PRITOK
VOLGE
SOL
VINSKE
KISLINE
) Botanični vrt - rastlinska »univerza”
Ameriškega milijonarja mika glavni oltar s slavno sliko italijanskega slikarskega mojstra Tintoretta.
mogoče, jih odkupi ter s svojo posebno ekipo, ki je izurjena za ta posel, stavbo razstavi, posamezne kose prepelje na izbrana mesta v Ameriki in jih tam sestavi. Ponovno postavljene stavbe so tako čisto verne in bi jih ne mogli imeti za ponaredke.
Believer je tako odkupil in prepeljal več kot deset gradov iz Škotske in doline Rena, dve renesančni cerkvici iz Italije, en budistični tempelj iz Tibeta in dvesto metrov dolg odsek kitajskega zidu. Za kapiteljsko cerkev se milijonar Believer zanima predvsem zato, ker je cerkev znamenita zaradi Tintorettove slike v glavnem oltarju in zaradi svoje nenavadne oblike; cerkev je namreč v podolžni osi prelomljena.
Danes bo milijonar Billy Believer cel dan v Novem mestu. Upajmo, da novomeške znamenitosti ne bomo izgubili, saj si Novo mesto le stežka predstavljamo brez kapiteljskega zvonika.
■
■
■
■
■
■
*
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
S
■
■
■
m
■
■
■
n
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
Med angleškimi botaničnimi vrtovi je najbolj znamenit Kew pri Londonu
Pomlad je v deželi! Noči so še hladne, vse živo, kar leze in gre, pa si nabira toploto v kosti v zgodnjih popoldanskih urah, ko ima sonce že dokajšnjo moč. In kaj je bolj prijetnega ko z grabljami ali lopato šariti na vrtu, kjer se prebujajo cvetice in prst kliče po semenu?
Sploh nimamo namere peti hvale pomladi, pticam, rožam, tudi vrtičkarjem ne; s skopimi besedami hočemo orisati značilne angleške botanične vrtove, ki z rast-
linskimi nasadi in s pravcatimi zbirkami gojenih rastlin domala nimajo para po svetu. Prav zdaj pa jih urejuje na tisoče vrtnarjev. Angleži dajo veliko na obliko nasadov, ki skrivajo celo bogastvo rastlinja. Celo prene-katero novo vrsto rastlin je moč najti, saj je podnebje ugodno, v Angležih pa stoletna botanična in vrtnarska žilica.
Angleški botanični vrtovi so kar cele razstavne zbirke rastlin; preveč jih je, da bi jih lahko vsaj našteli, zato
Takole je videti del rastlinjaka v Kewu, kjer grusonov ježkar, alojasta juka, agave in razni stebričarji rastejo v poustvarjenem naravnem okolju.
naj omenimo le Krajičin botanični vrt Kew pri Londonu, ki je med vsemi najbolj slovit pa tudi največji, saj meri 100 hektarov.
Kew je začela delati okoli leta 1759 vvaleška princesa. V dveh stoletjih se je razvil v arhitektonsko zaokroženo celoto z rastlinami bogatih nasadov in rastlinjakov, ki so vsem na ogled. Ob gojenju okoli 30.000 rastlin v naravnem okolju, ki gaje moč doseči s pomočjo sodobne tehnike, je osnovna naloga vrta natančno določanje in raziskovanje živih in neživih rastlin in rastlinskega materiala. Kew je hkrati tudi vrt za razširjanje okrasnih in gospodarskih rastlin.
Kew je znan širom po svetu tudi po svoji triletni vrtnarski šoli, v kateri imajo študenti položaj uslužbencev ministrstva. Teoretični del njihovega šolanja poteka v sodobno opremljenih predavalnicah in laboratorijih, praktični pa na neštetih nasadih Kewa. Če omenimo še to, da premore Kraljičin botanični vrt šč herbarij s skoraj 7 milijoni pol herba-riziranih rastlin ter da je v botanični knjižnici nad sto tisoč zvezkov, potlej lahko rečemo, da je Kew pravcata botanična „univerza“.
■
■
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
ZA OČETOM
Z baloni nad Ameriko
Čeprav so se Američani dolgo hvalili, da v 2. svetovni vojni niso na svojem kontinentu utrpeli nobenega bombnega napada, je le prišla na dan vojaška skrivnost: od novembra 1944 do aprila 1945 je na ozemlje ZDA padlo približno 280 japonskih bomb. V tistem času, ko so Japonci s papirnatimi baloni poslali nad ZDA 9.000 bomb in je nekaj teh eksplodiralo v državah Oregon, Wyoming, Montana in v celo tako oddaljeni, kot je Iowa, je vesti o bombnih napadih cenzura uspešno povsem blokirala. Šele nekaj let po vojni in po zmagi nad Japonci je stvar prišla na dan..
Z letošnjo razstavo v Iowi, na kateri so razstavili ostanke teh bomb in balonov, se je podoba japonskega skrivnega bombardiranja povsem razjasnila. Japonci so bombe z baloni poslali v zračni tok, ki s Pacifika vleče nad ameriški kontinent, da bi tako povzročile vrsto požarov in paniko med Američani. Toda bilo ni ne požarov ne panike, ker je tisk prostovoljno cenzuriral vesti o bombah.
Edine znane žrtve teh bomb so iz države Oregon. Mati in pet otrok si je maja 1945 ogledovalo nenavadni balon, ki se je spuščal na tla. Stekli so h kraju, kamor je padal, in postali žrtve eksplozije.
Nevarnost pa ni povsem minila. Še danes je nekaj teh bomb po gozdovih neeksplodiranih.
y K’
'as
D
Tako sta se meseca oktobra deta 1925 znašla prijatelja v francoskem pristanišču Le Ilavrc, kjer sta se vkrcala na staro in razmajano ladjo, ki ju je z več sto drugimi, njima enakimi, odpeljala do argentinskega glavnega mesta Buenos Airesa, kjer so sc morali izkrcati. Večina izseljencev je ostala v Argentini, Stanko in Pavle s tovariši sta pa morala dalje z železnico.
Pri mestu La Quisco so zapustili republiko Argentino in zavozili na ozemlje republike Bolivije. Tu se je pokrajina, ki se je že prej spreminjala, močno spremenila. Iz tropičnih in poltropičnih krajev so prispeli v visokogorski svet Kordiljerov. Na levi strani so nad jezerom Poopo zagledali vrh 6520 metrov visoke gore Sajama. Po redkih vasicah so bivali le revni Indijanci.
Po večdnevni naporni vožnji v živinskih vozeh so nazadnje prispeli vsi izmučeni v glavno mesto Bolivije La Paz, ležeče 3669 metrov visoko v Kordiljerih. Po enodnevnem odmoru jih je zastopnik družbe odpeljal z železnico dalje mimo jezera Titicaca, ki je najviše ležeče na svetu. Agent jim je dovolil, da so si ogledali ob njem tisočletja stare razvaline nekdanjega indijanskega mesta.
„CAUDILLO" UGAŠA
Jeseni 1975 so v Madridu objavili, da je generala Franca srčna kap, vendar je upati, da bo „caudillo“ kmalu okreval. Iz novice, ki je bila dodana temu sporočilu, je bilo razbrati, da bo moral Franco vsaj začasno odložiti dolžnosti poglavarja države, če bo sploh preživel. Princ Juan Carlos, ki ga je „caudillo“ že prej določil za svojega naslednika, je potiho računal, da bo lahko vsaj za nekaj časa „preizkusil“ žezlo.
Zdravje triinosemdesetletnega Francisca Franca pa je bilo v resnici slabše, kot so objavljali v javnosti. Staremu generalu so za srcem odpovedale še ledvice, tako da so ga le še umetno ohranjali pri življenju. V Madrid so poklicali okoli trideset najboljših specialistov, da bi Francu pomagali in mu rešili življenje, vendar tudi to ni pomagalo. „E1 caudillo", ki se je svoje dni primerjal s firerjem in ducejem, po njunem zgledu tudi v „svoji“ Španiji utrdil fašizem in bil diktator skoraj štiri desetletja, je zdaj zares ugašal.
O zadnjih dneh Francisca Franca, razmerah v Španiji in Madridu ter prizadevanju „caudillovih“ pristašev, da tudi po smrti ohranijo kontinuiteto, so časopisne agencije poročale takole:
„Reuter, AFP — 26. oktobra 1975: Po poročilih iz Madrida za Franca ni več upanja. Življenje 83-letnega ,caudilla‘, ki je štirideset let držal Španijo z železno pestjo, ugaša v ozračju maziljene skrivnosti, dvorskih spletk in zakulisnega boja za oblast — v ozračju, kr je prav tako daleč od našega časa, kot je bil Franco sam. Predzadnji zdravniški bilten govori o ,počasnem, a progresivnem poslabšanju stanja4, kar pomeni nespremenjeno agonijo. Politični krogi (in ne zdravniki) so spustili v madridski eter novico, da bi šel Franco rad k maši in prejel obhajilo, že pred tem pa so ga dali v sveto olje."
„Tanjug - 30. oktobra 1975: Predsednik španske vlade Carlos Arias Navarro je nocoj obvestil člane cortesa (španskega parlamenta, op. p.), daje zaradi težkega zdravstvenega stanja generala Franca šef španske države .začasno postal princ Juan Carlos4. Sklep o začasnem prenosu oblasti na Juana Carlosa so sprejeli, da bi odpravili stanje .ustavnega in političnega vakuuma4, nastalega po prvi srčni kapi, ld je generala Franca spravila na smrtno posteljo.44
,.Reuter - 14. novembra 1975: Srce 83-letnega španskega diktarorja je danes nehalo utripati, toda z metodami sodobne medicine so ga spet pognali v tek. Franco je sicer preživel ,mirno noč4, čeprav je njegovo stanje iz dneva v dan slabše.44
FRANCO JE MRTEV
„UPI - 20. novembra 1975: Španski diktator Francisco Franco je umrl zgodaj davi v madridski bolnišnici ,La Paz4. Truplo so prepeljali v rezidenco Pardo pri Madridu, pokopali pa ga bodo v .Dolini padlih4, nedaleč od mesta. Oblast v državi je začasno prevzel tričlanski regentski svet, že v soboto pa bo princ Juan Carlos zaprisegel kot španski kralj.44
„UPI — 21. novembra 1975: Krsto s posmrtnimi ostanki diktatorja Franca so prepeljali v kraljevsko palačo v Madridu, kjer so mu njegovi privrženci izkazali zadnjo čast. V Španiji je mirno. Po ulicah mest križarijo policijske in vojaške obhodnice. Vse pomembnejše točke v Madridu so zastražene.44
Španski diktator Francisco Franco nekaj mesecev pred smrtjo. Na desni fotografiji: Francovo žena in hči ob mrtva&em odru „el cau-dilla".
„Reuter, AFP - 23. novembra 1975: Pokojnega diktatorja Francisca Franca so danes pokopali v .Dolini padlih4 blizu Madrida. Njegov naslednik, 37-letni princ Juan Carlos Bourbonski, je včeraj na skupni seji cortesa in kronskega sveta prisegel kot novi kralj Španije. Juan Carlos je vnuk zadnjega španskega kralja Alfonza XIII., ki so ga spravili s prestola pred 44 leti.44
S Franciscom Francom je odšel zadnji od četverice fašističnih diktatorjev v Evropi. Hitler in Mussolini sta končala poražena v drugi svetovni vojni, ki sta jo sama zanetila. Franco je samo za nekaj let preživel Salazarja, diktatorja Portugalske.
KAJ BO S FAŠISTIČNO TRDNJAVO?
Svet pa seje vprašal, ali pomeni Francova smrt tudi konec zadnje fašistične trdnjave na evropski celini. Bo Španija sledila Portugalski, so razmere sploh dozorele za kakršen koli prevrat? Kaj ni Juan Carlos malone prisegel, da se z njegovim prihodom na oblast ne bo skoraj nič spremenilo? Ali po vsem tem lahko rečemo, da bo frankizem zagotovo preživel Franca?
Kajpak politika ni ugibanje in še manj kopičenje retoričnih vprašanj. Je povsem drugo, tega pa se dobro zaveda tako sedanji monarh z vladujočimi krogi vred, kot špansko ljudstvo. Odgovor na vprašanje, kaj bo s Španijo in španskim ljudstvom po Francu, bo prišel iz Španije.
Zanesljiva je samo napoved, da bo frankizem s svojo mračno ideologijo pokopan, ko bodo to dovolile razmere. Poročila, ki prihajajo od novega leta iz Španije, nas prepričujejo o tem, da se „nekaj“ že dogaja in da je mit o trajnosti frankizma dejansko že načet. Demokratične sile so se zganile, delavska zavest se prebuja, komunistična partija prvič po dolgih letih naglas razmišlja in kuje načrte za jutrišnjo Španijo.
POTA Ii\ Sllt/
Dežurni poročajo
KJE JE OKOVJE? - 24. marca so Luzaijevi na Potovem vrhu ugotovili, da jim je nekdo ponoči ukradel železno okovje z vprežnega voza. Tako so oškodovani za 2.000 dinarjev.
BARAKA JE ZGORELA - 25. marca so delavci Gozdnega obrata Črnomelj ugotovili, da je zgorela baraka v Bukovju. Leseno barako so uporabljali gozdni delavci za spravi-
lo	orodja in je bila v začetku februarja še nepoškodovana. Kako je prišlo do požara, zaenkrat še ni znano, pač pa cenijo škodo na 10.000 dinarjev.
VLOM V AVTO - V noči na 27. marec je nekdo nasilno odprl flčka, last Andreja Živiča iz Drenovca. Avto je stal ob cesti Klanjec-Bizelj-skc, iz njega pa je izginil radio in nekaj delov, daje lastnik oškodovan za 2.000 dinarjev.
PONOČI V TRGOVINO - V noči na 28. marec je nekdo vlomil v trgovino „Dobova“, last podjetja Posavje. Skozi razbito steklo na vratih je tat prišel v lokal, kjer pa si je po prvih ugotovitvah nabral samo nekaj konzerv in pijač.
DOMA OKRADEN - Meho Mušič iz Novega mesta je prijavil, da mu je nekdo v zadnjih dneh odnesel iz stanovanja poročna prstana, pleteno jopo, čevlje ter potni Ust. Oškodovan je za 3.940 din.
DENAR DOBIL NOGE - Dragani Mitrovič, delavki IMV, je nekdo med delom ukradel iz torbice 1.700 dinarjev. To se je zgodilo 19. marca malo pred 14. uro.
NA TUJEM SEKAL - Antonija Gazvoda iz Birčne vasi je ugotovila, da ji je nekdo v gozdu posekal 5 hrastovih drevesc in jo oškodoval za 800 dinarjev. Gozdni tat je bil na delu med 10. in 20. marcem.
NAŠLI SO KOLO - 26. marca so pri motelu Otočec našli kolo z motorjem modre barve. Kolo znamke TOMOS, št. motorja 725188, je imelo na prtljažniku tudi čelado. Kole so shranili pri AMD na Otočcu.
NEKDO JE BIL V HIŠI - Frančiški Smrekar iz Birčne vasi je 27. ali 28. marca zmanjkalo 1.000 dinarjev. Kdo je lahko tiste dni prišel v njeno hišo, še ugotavljajo.
i
Bilo je prejšnji teden v Novem mestu, ko se je začela ustvaijati kolona vozil pri popoldanskem odhodu iz službe. Fičko je zadel v kombi. Prometna praska je povzročila samo za 6.000 din škode, vendar pa je bilo precej nevšečnosti: „firbci“, zastoj v prometu itd. (Foto: R. Bačer)
Napaden s polno aktovko denarja
Pri pretepu pred gostilno v Gotni vasi je bil napaden davčni izterjevalec, med prerivanjem pa se je sprožila pištola in zadela Martina Kosa___________________________
23. marca okrog 22.30 so se z dvorišča Župevčeve gostilne v Gotni vasi zaslišali streli. Eden je ranjen ušel, en napadalec je bežal, eden obležal v krvi, eden pa je tiščal k sebi polno aktovko denarja.
Kaj se je dogajalo pred tem in zakaj je prišlo do ravsa, še ugotavljajo.
Zaenkrat je znano, da sta 19-letni Martin Kos in 25-letni Franc Ogrinc, oba iz Črmošnjic, na dvorišču gostilne napadla 39-letnega Toneta Štiha in 44-letnega Staneta Pakaija, domačina iz bližnje Jedinščice.
Začelo se je s fizičnim napadom in pretepom, v katerem sta bila Pakar in Štih poškodovana. Štihu je uspelo napadalcema uiti, Pakar, po poklicu davčni izterjevalec, pa je padel na tla. Aktovka se mu je strgala iz rok, v njej pa je bilo 4.000 dinarjev službenega denaija. Pakar je brž pobral aktovko in skušal zbežati, a se mu ni posrečilo. Kričal
je Crmošnjičanoma: ,.Pustita me!“ Ta dva se nista zmenila za klice, zato je izterjevalec, ki ima dovoljenje za nošenje orožja, potegnil pištolo in dvakrat ustrelil v zrak, da bi se napadal-
ca ustrašila. Tudi to ni pomagalo. Medtem sta se Črmošnjičana vnovič približala Pakaiju in se ga lotila. Ogrinc ga je stiskal za vrat, Kos pa mu je hotel iztrgati pištolo. Pri tem se je orožje sprožilo in krogla je zadela mladega Kosa v trebuh.
Takoj zatem je Ogrinc pobegnil, Kosa pa so odpeljali v bolnišnico. Preiskava bo natančneje osvetlila dogodek.
OTROK -PETA 2 RTE V
24. marca je v novomeški bolnišnici umrl enoletni Željko Tomič, ki so ga pripeljali hudo poškodovanega v prometni nesreči pri Družinski vasi, kjer so bili štirje mrtvi. Med njimi sta bila tudi oče in mati malega Željka. Otrok je postal peta žrtev nesreče, ki je bila ena najbolj tragičnih v zadnjih letih.
Ta dan se je Bajrič mudil v Ljubljani. Izpred Litostroja je ukradel volks\vagen, s katerim se je bil lastnik Jože Urankar pripeljal v službo. Vešč ravnanja z avtomobilsko elektriko, je samo vlomil skozi trikotno okence, potem je avto hitro spravil v pogon. Po magistrali jo je mahnil proti Zagrebu, vendar mu je že pri Dragi zmanjkalo bencina. Pustil je avto in se začel razgledovati, kje bi prišel do drugega vozila.
Glej ga, šmenta, pred trgovino je stal prazen avtobus, s katerim IMV prevaža delavce. Bajrič si je tedaj zaželel solo vožnje z velikim vozilom, zato je tudi to odprl z izvijačem, potem pa je okrog 14. ure s pomočjo stikalnih žic avto vžgal in se odpeljal.
Blizu Karlovca mu je začelo zmanjkovati bencina. Ustavil se je pri prvi črpalki, naročil gorivo, nič
Ei ni rekel, da nima s čim plačati, obil je za 30 din nafte, potem jo je
iiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Občinsko sodišče je obsodilo obdolženko na denarno kazen, ker jo je spoznalo za krivo, da je pred drugimi osebami očitala sosedu, da je tat in da je kradel v njenem gozdu. Obdolženka se ni mogla sprijazniti z obsodbo in je vložila pritožbo na višje sodišče.
V	pritožbi je med drugim zapisala, kakšen pravni red je pri nas, če ne sme nekaznovano javno reči tat vsakemu, ki je kradel. Take kazenske zadeve na sodiščih niso redek pojav in tudi taka stališča niso izjemna. Gotovo imajo odsev v tistem znanem reku: „Keci bobu bob.“ Ali pa se obdolženka in z njo občani, ki imajo enako mnenje, uteme-
du ali če so imele trditve ali bi lahko imele hude posledice za obrekovanje. Bistveno za to obliko kaznivega dejanja je, da je trditev objektivno in subjektivno neresnična in da je iznesena tretji osebi ali v navzočnosti tretjih oseb, ki te besede razumejo.
Kdor namreč izreče žaljivo trditev prizadetemu med štirimi očmi ali v zaprtem pismu, ki ga pošlje prizadetemu, pa ne stori kaznivega dejanja obrekovanja, ampak razžalitve. Za razžalitev določa kazenski zakonik blažjo kazen kot za obrekovanje.
Zakon daje obdolžencu pravico, da dokaže resničnost svoje
dejanje opravljanja, kjer praviloma dokaz resničnosti sploh ni dopusten. Dolžnost dokazovanja neresničnosti trditve ima storilec kaznivega dejanja; to je izjema od pravnega načela „v dvomu v korist obdolženega" in je vzpostavljeno načelo „v dvomu v breme obdolženega11.
Poseben kazenskopravni položaj je, kadar kdo za koga trdi ali raznaša, da je storil kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti. Resničnost dejstva, da je nekdo storil tako kaznivo dejanje, se sme dokazovati praviloma samo s pravnomočno sodbo, z drugimi dokazili pa le tedaj, če kazenski
Dvakrat premisli-enkrat govori!
ljeno pritožujejo čez naš pravni red ah pa so samo zaradi nepoznavanja pravnih pravil in napačnega pravnega čuta na krivi poti?
Sodišče prve stopnje je upravičeno ocenilo, da ima dejanje, ki ga je storila obdolženka vse znake kaznivega dejanja obrekovanja. Tako kaznivo dejanje namreč stori, kdor o kom trdi, to je izreče svojo trditev, ali raznaša, to je izreče tujo trditev, kaj neresničnega, kar utegne škodovati njegovi časti in dobremu imenu ter ugledu in spoštovanju, ki ga uživa v družbi. Storilec se lahko kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev; strožje pa, če je bilo dejanje storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ah na javnem sho-
trditve ali da je imel vsaj utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je trdil ali raznašal. To je tako imenovana opravičljiva zmota. Toda samo nezakrivljena zmota izključuje kazensko odgovornost za obrekovanje in bo zato storilec obsojen, če je bil v zmoti zaradi malomarnosti.
S	tako poostritvijo odgovornosti hoče zakonodajalec doseči, da se ne bi lahkomiselno prenašale neresnične trditve. Če pa je storilec pri tem uporabil še besede, ki so že same po sebi žaljive ali pa z njimi izrazil negativno oceno o vrednosti nekoga, bo lahko obsojen zaradi razžalitve, kajti tudi resnica se ne sme iznašati na žaljiv način. Če pa se trditve nanašajo na osebno ali družinsko življenje, potem gre za kaznivo
pregon ali sojenje nista mogoča ali dovoljena. Zakon namreč izhaja iz stališča, da ne more nihče veljati za storilca kaznivega dejanja, dokler ni obsojen s pravnomočno sodbo.
Za obsodbo v uvodu omenjene obdolženke so bili torej izpolnjeni vsi zakoniti pogoji. Očitek sosedu, da je tat, pomeni njeno negativno oceno o vrednosti soseda in tu dokaz resničnosti ni možen. Nadaljnji očitek, da je kradel v njenem gozdu, pa ni bil dokazan s pravnomočno sodbo.
Zato moremo njej in ostalim samo priporočiti, kar je zapisano v naslovu članka, to je: „Dva-krat premisli in enkrat govori!"
Stefan simončič
Podnevi je ukradel avtobus
Vratolomna vožnja z ukradenim volksvvagnom in potem še z avtobusom se je končala za zamreženim oknom
Drzen ptiček mora biti 22-letni Rifet Bajrič, nezaposleni avto-električar iz Novega Beograda. 17. novembra lani je drvel z ukradenim avtobusom proti Vel. Kladuši in milica ga je skušala ujeti z zaporo ceste.
HiiHiMiiiiiiiiiimiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiHHiiiiimiiiiiiiimiiiitiNiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiimiiiiim
odkuril. Daleč ni prišel. Na črpalki Hena v Tušiloviču mu je uslužbenec prav tako nasedel. Natočil mu je 99 litrov goriva, ko pa bi Bajrič moral plačati, je skočil v avtobus in odpeljal.
Ker je ta dan dobila milica več obvestil o izginulih avtomobilih in čudnem vozniku, so ga takoj začeli loviti. Blokirali so cesto in pri Vel. Kladuši so Bajriča prijeli. Moral pa je vratolomno voziti, kajti na avtobusu je bilo več sledi trčenj.
Fant je takoj priznal, kaj je naredil, obenem pa se je čudno obnašal Navajal je tudi, da se je že zdravil v psihiatričnih bolnišnicah, zato so ga poslali vnovič na pregled. Sodni izvedenec pa je ugotovil, da je Bajrič prišteven in kazensko odgovoren. Novomeško občinsko sodišče je v senatu, ki mu je predsedovala Milojka Gutman, prisodilo obtožencu 1 leto in 3 mesece zapora. Sodba, izrečena te dni, še ni pravnomočna.
Nož v trebuh
Pred novomeškim sodiščem nočni pretep v Sadi-_____________nji vasi____________
Občinsko sodišče v Novem mestu je pred dnevi obsodilo Jožeta Brajdiča, znanega pod imenom Neno, doma iz okolice Trebnjega, na 5 mesecev zapora. Sodba, ki jo je izrekel senat pod predsedstvom Milojke Gutman, še čaka pravnomočnosti.
Dogodek, zaradi katerega je moral Rom Neno na zatožno klop, seje zgodil 11. oktobra lani. V družbi z nekaterimi znanci se je Jože Brajdič znašel pred gostilno Franca Novaka v Sadinji vasi, vendar je bil lokal po 22. uri že zaprt. Trkali so tudi drugi, potem je gostilničarjev sin goste le spustil v gostilno.
Obtoženec je z družbo sedel v sobi in pil pivo, kasneje pa je pri točilni mizi zahteval še pijače, vendar mu je gostilničarka odklonila. Tam se je znašel tudi Jože Struna. Kar naenkrat je Brajdič šel za Struno proti izhodu. Stala sta si med vrati tako rekoč iz oči v oči, kar je Neno Brajdič potegnil nož in Jožeta Struno zabodel v trebuh. Takoj zatem je pobegnil, hudo ranjenega domačina pa so morali odpeljati v bolnišnico.
Pred sodiščem Nenu ni pomagal izgovor, češ da ga je oškodovanec zmerjal in izzival, ker tega ni mogel dokazati. Pač pa so Brajdiča poslali na pregled k psihiatru. Ta je izjavil, da je duševno zaostal in da je bil tisti večer ob zaužitem alkoholu bistveno manj prišteven. Upoštevaje vse okoliščine, je sodišče prisodilo obtožencu 5 mesecev zapora. Brajdič ni imel prvič opraviti s sodiščem.
Čeravno je res, da med stran-potniki vsako leto zasledijo okrog tretjino povratnikov, tudi drži, da je zaporna kazen marsikoga spametovala. Težko pa se je vključiti v normalne družbene tokove, če prideš iz zapora, pa se te znanci ogibajo, in kjerkoli povprašaš za službo, največkrat dobiš odgovor: „Trenutno ni prostih delovnih mest." Kdor ni res trden značaj, vrh vsega pa je še mlad in lahkomiseln, se kaj lahko zgodi, da skuša vnovič
KRISTINA VAVPOTIČ, referentka za delovna razmerja v novomeški tovarni NOVOTEKS: „Imamo primere, da so člani našega kolektiva prišli v zapor. Po prestani kazni smo jih že več ponovno zaposlili, posebno take, ki so prej veljali za dobre delavce. Zavedamo se, da je tak človek potreben pomoči in da se sam težko prebije na pravo pot. Z istimi načeli uresničujemo kadrovsko politiko tudi v naših tovarnah v Beli krajini, v Trebi-nju in v tovarni strešnikov Dobruška vas. Menim pa tudi, da takega človeka ob ponovni vključitvi v kolektiv ni dobro prepustiti samemu sebi. Pomoč je potrebna tudi z nasveti, pogovori in tovariško kritiko."
MILAN RAVBAR, RTV mehanik, zaposlen pri Novomonta-ži v Novem mestu: „V delovnih organizacijah bi morali imeti malo več razumevanja do ljudi, ki se želijo zaposliti po prestani kazni. Posebno velja to za take, ki so se prvič pregrešili. Kot je po eni strani težko sprejeti medse človeka, če pride naravnost iz zapora, pa bi morali pomisleke in predsodke premagati. Če takega človeka pustimo ob strani, se rado zgodi, da pride spet pred sodišče."
MAJDA KRISTAN, socialna delavka v Centru za socialno delo v Novem mestu: »Posameznik se po prestani zaporni kazni obme tudi k nam po pomoč pri iskanju službe. V več primerih smo človeku že pomagali in mu prek Zavoda za zaposlovanje priskrbeli delo. Zdi pa se mi, da bi lahko še veliko uspešneje posredovali pri zaposlovanju bivših obsojencev, če bi bilo boljše sodelovanje med našo službo in kazensko-poboljševalnimi domovi Če oni ne morejo dobiti ustreznega mesta za stranpotni-ka, potem bi bilo koristno, če bi nam sporočili vsaj mesec ali dva pred izpustitvijo zapornika, da pride domov. V tem času bi lahko mi kaj našli. V delovnih organizacijah je glede tega zadnje čase malo več razumevanja."
R. B.
priti do denarja na nepošten način. Z zaposlovanjem občanov po prestani zaporni kazni se sicer ukvarjajo posebne strokovne službe v kazensko-poboljše-valnih domovih, kljub temu pa je ob prihodu na prostost še marsikdo odvisen od lastne iznajdljivosti. In kaj menijo občani iz delovnih kolektivov o tem? Bi bili pripravljeni bivšemu zaporniku pomagati do časti vrednega življenja? O tem so rekli:
k« %
m
MOKRO POLJE: V VSEK NA BOK - 22. marca je Janez Lenčič iz Šmalčje vasi vozil osebni avto od Šentjerneja proti Novemu mestu, med potjo pa je avto zaneslo v vsek, nakar ga je še odbilo, da je obstal prevrnjen na boku. Voznik se je laže poškodoval, gmotne škode pa je za 6.000 dinarjev.
BUŠINJA VAS:	AVTO*	IN
TRAKTOR - 23. marca popoldne je Nikola Barbil iz Lipnika vozil traktor skozi Bušinjo vas, na koncu vasi pa je naproti pripeljal avtomobilist Rudolf Škof iz Novega mesta. Med srečanjem sta trčila, tako da je za 8.000 dinarjev škode.
DRAMA: Z OVINKA NA TRAVNIK - Miloš Recelj iz Ljubljane je 24. marca pripeljal z avtom do Drame, tam pa je v ovinku zdrknil na bankino, potem se je še prevrnil po nasipu in pristal na travniku. Nesreča je povzročila za 8.000 din gmotne škode.
KRONOVO:	POVZROČITELJ
ODPELJAL - 24. marca popoldne je neznanec z mercedesom nemške registracije pri Kronovem prehiteval osebni avto, ki ga je vozila Nemka Roscmarie Lehman. Ta avto je imel tudi počitniško prikolico. Med prehitevanjem je naproti pripeljal z osebnim avtom Franc Hrastar iz Zloganja pri Škocjanu. Da bi se mu umaknil, je zapeljal na bankino, od tam pa ga je zaneslo v Nemkino prikolico. Voznik mercedesa je odpeljal, za njim pa je ostalo za 10.000 dinarjev škode.
NOVO MESTO: ZAPRL JE POT
—	Novomeščan Maks Badovinec je
24.	marca zvečer zapeljal v križišču Zagrebške in Karlovške ceste tako, da je zaprl pot osebnemu avtomobi-katenm se je po prednostni ' ' ftsčja'
stalo zaTCoOO dinarjev škode.
JESENICE:	SPET	PREHITE-
VANJE ... - 25. marca dopoldne je Zagrebčan Davorin LovTak vozil z avtom proti Ljubljani in med potjo prehiteval tovornjak s prikolico.
Ravno takrat je naproti pripeljal avtobus Zvonko Vučajnik iz Obreža. Voznika sta sicer zavrla, vseeno pa je prišlo do trčenja. Lovrak je dobil nekaj prask, na vozilih pa je za
40.000	dinarjev škode.
NOVO MESTO:	ZADEL	V
KOMBI - Jože Bele iz Birčne vasi je
25.	marca popoldne pripeljal kombi iz Bršlina in pri križišču z Ulico talcev hotel zaviti v levo. Zapeljal je na
sredo ceste, takrat pa je za njim pripeljal fička Ladislav Metelko iz Mi-kot pri Raki in ga hotel prehiteti. Zadel je zadnji del kombija, tako da je škode za 6.000 dinarjev.
VAHTA:	KISLA	VODA JE
TEKLA - Ljubljančan Andrej Sivec je 25. marca zvečer vozil tovornjak, naložen s kislo vodo, od Metlike proti Novemu mestu. Na Vahti je iz neznanega vzroka zapeljal na bankino, nato pa po nasipu, da se je tovornjak prevrnil in tovor razsul. Pri nesreči seje voznik laže {»škodoval, na vozilu pa je za 8.000 din škode, medtem ko škoda na tovoru še ni znana.
GOTNA VAS: SEM IN TJA -Anton Gerkšič z Dol. Suhorja je 25. marca zvečer vozil osebni avto od Novega mesta proti domu. V gotni vasi je zapeljal na levo, takrat pa je naproti prihajal drug avto. Gerkšič je hitro zavil nazaj na svojo stran.
avto pa je zaneslo in se je prevrnil na
a.	Škoi'
jo na 10.000 dinarjev.
bok ter zdrsnil na njivo. Škodo ceni-
lu, . __________________ .	.
cesti pripeljal Jože Pečjak iz Gor. ................ sela.	Pri	trčenju	je	na-
MEDVEDJEK: V OVINKU NA LEVO - 26. marca popoldne je Stane Plantarič iz Tržišča vozil proti Ljubljani naproti pa je pripeljala z osebnim avtom Višnja Somek iz Zagreba. Ta je močno zavrla, kljub temu pa sta s Plantaričem trčila. Pri nesreči se je Plantarič tako poškodoval, da so ga odpeljali v bolnišnico, gmotno škodo pa cenijo na
25.000	dinarjev.
STRAŽA: OTROK PRITEKEL NA CESTO - Alojz Muhič iz Dol Toplic je 28. marca dopoldne vozil z avtom proti Vavti vasi, z dvorišča pa je nenadoma pritekel na cesto 9-le(-ni Gorazd Dular. Kljub zaviranju je voznik otroka zadel Dečka so odpeljali v bolnišnico.
jih veseli, da imajo nekatere novo-
Prvoaprilsko
stoletje?
Poleg globalne ocene, da je novomeška konferenca Zveze komunistov med lanskim in letošnjim sestankom dobro in družbeno koristno delovala, je bilo na petkovem zboru na Otočcu izrečenih tudi nekaj pikrih in konkretnih pripomb, ki so neposredno letele na imenovane ali neimenovane osnovne organizacije Zveze komunistov, kar je znova dokazalo, da se ZK ne boji kritike in samokritike.
Med drugim je bilo vprašanje, v kakšno korist so Zvezi komunistov osnovne organizacije v Mercatorju, Kmetijski zadrugi in Uršnih selih, kjer na eni strani kar mrgoli težav, po drugi pa se organizacije ne sestajajo. Kaj pomagajo sklepi novomeških osnovnih organizacij ZK, da je treba novomeško krajevno skupnost reorganizirati, če tem dobronamernim sklepom ne sledi konkretno delo v SZDL in krajevni skupnosti?
Ko so komunisti ocemevali vzroke odklonilnih stališč pomoči Kozjanskemu v Krki in Novoteksu, so lahko dokaj hitro ugotovili, da so komunisti v teh dveh delovnih organizacijah sicer dvigovali roke „za“, v razpravi pa se niso oglasili in ne povedali svojih mnenj.
Na ta način se bitk za politiko ZK gotovo ne dobiva - pa naj gre za samoprispevek ali pa druga vprašanja samoupravnega in družbeno-ekonomskega življenja. Kot je povedal eden od govornikov, partijski sestanek ni maša, kjer vedno poslušajo eno in isto, temveč akcija, ki bo že danes ali v naslednjih dneh vključila v družbi koristno delo ne le komuniste temveč vse delovne ljudi Seveda je treba ob tem tudi v Novem mestu premagati navado nekaterih osnovnih organizacij in komunistov, da so sklepi partijskih vodstev namenjeni „drugim“ organizacijam. Bojda njim zagotovo ne.
Na novomeškem območju je tudi navada, da posamezni poslovodni organi za vsako poslovno odločitev žele tudi podporo ZK. To je menda najboljši ščit za vsako poslovno potezo, ki je umnost ali neumnost. Naloga je, da so primerno za pripravo določenih strokovnih zadev partijsko zadolženi strokovnjaki-komunisti.
Novomeška značilnost je obenem, da so tudi osnovne organizacije ZK, la se sestajajo samo na pobudo direktorja. Kako se v takšnih okoljih počutijo komunisti, ni treba posebej ugotavljati Osnovno organizacijo ZK potemtakem direktor enostavno izrabi za advokata takšne ah drugačne (svoje) interpretacije.
To seveda ne pomeni, da bo ZK dajala strokovne rešitve. Njena zadolžitev so le idejnopolitične usmeritve, na katerih naj poslovodni or-
„KAJ VES O PROMETU? "
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri novomeški občinski skupščini bo tudi letos organiziral občinsko šolsko prometno tekmovanje „Kaj veš o prometu? “ in občinsko srečanje pionirjev prometnikov in sicer 2. aprila ob 13. uri na grmski osnovni šoli Pokrovitelj tekmovanja in srečanja bo novomeški Labod.
96 udeležencev iz šestnajstih ekip - tekmovanja se bo udeležilo osem osnovnih šol - bo pokazalo, kako poznajo prometne predpise, pravila, in kako obvladajo spretnostno vožnjo in vožnjo po javnih cestah, pionirji prometniKi pa bodo šli na orientacijski pohod po novomeških ulicah. Tam bodo morali dokazati znanje iz prometnih predpisov in zgodovinskih ter kulturnih znamenitosti Novega mesta.
F. BEG
gani oblikujejo konkretne strokovne rešitve.
Eden od načinov tako imenovanih načinov izsiljevanja so tudi posamezna , .romanja" na komite. Takšna ravnanja imajo vir v prepričanju posameznikov, da so oni ali pa njihove delovne organizacije nedotakljive, da je o njih kritično pisanje ali razpravljanje nedopustno, žaljivo in škodljivo za razvoj tiste delovne organizacije. Tako rekoč bi radi postali „svete krave".
Ne ravno ob tem je bil govor tudi o delavcih Novoteksa. Njihovem nezaupanju, črnogledosti itd. Težko je srečati delavca, ki bi z optimističnim prepričanjem gledal na rešitve iz sicer težkega, vendar ne nerešljivega Novoteksovega položaja. Delavci torej sami prilivajo olje na ogenj tistih, ki bi jih morebiti veselilo ah
meške delovne organizacije težave Mar samokritika zmanjšuje . ugled posameznikov?
Ugotovitev je tudi, da so komunisti v Komunalnem podjetju skrajno nesamokritično pristopili k analiziranju neuspelega referenduma, odprta vprašanja so tudi, kdo v novomeški občini je partijsko odgovarjal za neodgovorno vodenje 00 ZK, sindikata, Socialistične zveze, mladine delavskega sveta itd. Neizpodbitno je res, da terja naš sistem od vsakega posameznika vednost, ki je poleg osveščenosti in dela temelj razvoja.
Lenin je rekel, prenekateri pa mislil, da „Če vem, «e bom potrudil da bom vedel več". Vedeti več - je tudi več narediti v okvirih socialističnega sistema, ki smo ga soglasno sprejeli.
Nerodno pa je, če tovariša direktorja, ki prisega na tovarištvo, med nujnim sestankom zmoti tovarišica snažilka in pove, da ga po telefonu nujno kliče gospa žena. Slednje zagotovo ni poglaviten problem novomeške ZK, eden od zgovornih, obrobnih indikatorjev pa je gotovo.
Majda Jereb
V četrtek, petek in soboto je bil na Otočcu seminar za sekretaije organizacij Zveze komunistov novomeške občine. Uvodoma je o metodah političnega dela predaval Franc Šetinc, sekretar IK P CK ZKS. Seminaija se je udeležilo okoli 200 sekretaijev osnovnih organizacij ZK novomeške občine. S področij, „kjer so doma“, so slušateljem predavali še Avgust Avbar, Stane Kolman, Igor Uršič, Marjan Osolnik, Ludvik Golob, Matjan Simič, Tone Golobič in Sergij Thorževskij.
DOGOVOR O DELU
24. marca je bila seja občinskega odbora ZRVS Novo mesto. Po izčrpni vojaško-politični informaciji in nalogah ZRVS je predsednik Ivan Slapnik podal še poročilo o dejavnosti organizacije. Razvila se je razprava, v kateri so tudi delegati 00 ZRVS ocenili delo. Programi so bili zadovoljivo izpolnjeni Sprejet je bil delovni načrt za naslednje obdobje. Poudarjena je skrb za večje sodelovanje s šolami in pionirsko organizacijo, ki bodo vključeni v načrt usposabljanja v obrambnih pripravah s sodelovanjem pri taktično-orienta-cijskih pohodih in drugih oblikah dela ZRVS. Delovni načrt vsebuje tudi nadaljnje sodelovanje z organizacijo ZRVS Karlovac. Pripravljeno bo skupno srečanje in ogled partizanske bolnice na Petrovi gori. Izobraževanje članov bo potekalo v strokovnih predavanjih, taktično-orientacijskih pohodih in praktičnih vajah.
Ob zaključku seje je bilo podeljenih 43 plaket in priznanj članom za njihovo uspešno in prizadevno delo v organizacijah ZRVS.
M. PUREBER
Umrla je Majda Jereb, dolgoletna novomeška družbenopolitična in prosvetna delavka, priljubljena mentorica novomeške pionirske organizacije. Majda Jereb se je rodila 20. septembra 1918 v Naklem pri Kranju, v Ljubljani je končala učiteljišče, nato pa je bilo njeno življenje zapisano vzgoji mladega rodu. Vzorna vzgojiteljica se je med okupacijo vključila v delo Osvobodilne fronte, medvojne izkušnje je koristno uporabila pri vzgoji po vojni zraslega rodu. Tudi takrat, ko je bila že v pokoju.
Glasilo „Mladi ob Krki", ki ga je Jerebova pomagala postaviti na noge, je mod drugim zabeležilo tudi tele besede vzgojiteljice.in mentorice Majde Jerebove: „Najbolj hvaležno je delo z mladino. Če bi se še enkrat odločala za poklic, bi se prav
   \
TEDEN
OČIŠČEVALNIH
AKCIJ
V ponedeljek, torek in sredo so se občani in učenci iz Šmihela in Regrče vasi lotili očiščevalne akcije na svojih parcelah, jutri pa bodo očistili dokaj onesnaženi »strmi breg^Tobčinsko parcelo), pomagala pa jim bosta tudi Komunalno podjetje in Vrtnarija. V soboto bodo uredili odlagališče smeti nad Težko vodo, v najvažnejši očiščevalni akciji - okolici potoka bodo poskušali vrniti nekdanjo lepoto - pa bodo sodelovali občani in mladinci iz Regrče vasi in Šmihela, predstavniki Dinosa in Krke, rokave pa bodo zavihali Judi »sosedje" iz Gotne vasi. ^
Kam pelje sled govoric?
Komunisti ne rede svetih krav
Partijski sestanek ni maša, kjer vedno poslušajo eno in isto, temveč dogovor, ki vključuje vse delovne ljudi — Nedotakljiv je le tisti, ki veliko in dobro dela
V Novem mestu so se te dni razširile govorice o kadrovskih spremembah v vodstvih družbenopolitičnih organizacij. Deloma so te besede posegle tudi v občinske vrhove. Po kavarniških govoricah sodeč, naj bi ta in ta tovariš zamenjal onega, slednji tretjega, ta pa četrtega. In tako naprej. Zanimivo je, da govorice ob kozarcu ali skodelici niso razlagale razlogov kadrovskih sprememb v novomeških družbenopolitičnih vrhovih, enostavno si slišal, da je iz še neznanih vzrokov tako in tako odločeno. Strogo zaupno seveda.
Človek težko dobi krila, da pa beseda ali govorica vzleti, sta dovolj že dve peresci. In tako je govorica o spremembah v novomeških vrhovih dobila krila vetra, vse do tistega dne, ko je Janez Slapnik, sekretar komiteja konference ZK Novo mesto na konferenci novomeških komunistov, ki so se je udeležili tudi vsi sekretarji osnovnih organizacij, javno izjavil, da so vse te govorice zvite iz trte, sam pa da ima namen svojo dolžnost opravljati do konca mandata.
Njegove besede so bile sestavni del uvodnega refera-
ta konference novomeških komunistov, kar jim je dalo še večjo težo.
Vprašanje je, zakaj je bilo treba partijskemu sekretarju javno zanikati govorice o ob kapljici rojenih kadrovskih spremembah. Morebiti zato, ker so šle stvari tako daleč, da so si tudi sicer tako imenovani dobro obveščeni tovariši izmenjavali taiste novice iz najbolj ,,obveščenih“ virov; najbrž zato, ker je bilo vesoljno Novo mesto, ki se vsaj kanček zanima za politiko, tako dobro „obvešče-no“.
Kadrovskih sprememb torej ne bo, ostaja pa vprašanje, kdo in zakaj je sprožil krilate govorice. Prav tako je tudi uganka, kako se je lahko zgodilo, da so se celo družbenopolitični voditelji med seboj spraševali, kam bo kateri zajadral. Pozdravljamo Slapnikovo besedo, ki je presekala govorice, ki jih zdaj že lahko imenujemo natolcevanje. Bobu je rekel bob.
Vprašanje studenca takih ali podobnih informacij pa še naprej ostaja nerešeno. Morda bi se lahko nekdo pozabaval tudi z razrešitvijo te uganke.
M. B.
„Horuk” tudi v odročnih vaseh
Razen prizadevnih domačinov bo trikilometrsko cesto Brezova reber — Veliki Lipovec pomagalo urediti tudi pol stotnije prostovoljcev, ki ne žive v KS Žužemberk
Tudi v krajevni skupnosti Žužemberk bodo proslavili 30-letnico mladinskih delovnih akcij. Proslava bo delovnega značaja v podporo odročnim vasicam pri gradnji 3-kilometrske krajevne ceste Brezova reber-Veliki Lipovec, kjer so žužemberška krajevna skupnost in TOZD Gozdarstvo Straža ter občani iz tamkajšnjih vasi že opravili temeljna zemeljska dela. Sedaj čaka še 15000 m2 cestišča na tlakovanje s kamnom in na posipanje s peskom, ponekod pa bo potrebno urediti tudi robove cestišča.
Občani iz vasi Veliki Lipovec in Brezova reber so se sicer obvezali opraviti 120 ur dela na gospodinjstvo pri gradnji te ceste, občani iz Sel pri Ajdovcu pa po 24 ur dela na gospodinjstvo, vendar ob njihovem dosedanjem razpoloženju računajo, da bodo posamezniki opravili tudi več prostovoljnega dela; kljub temu pa ne bodo zmogli opraviti vsega težaškega dela na
cestišču, ki meri 1 hektar in pol.
Zato je krajevna skupnost dala pobudo za organiziranje pomoči občanom tamkajšnjih vasi s solidarnostno delovno akcijo. Ta pobuda je naletela na veliko razumevanje pri medobčinskem in občinskem komiteju ZSMS Novo mesto, kakor tudi pri Krajevni konferenci SZDL Žužemberk in osnovni
organizaciji ZSMS Žužemberk.
Računajo, da se bo akcije udeležilo okoli 300 prostovoljcev, od tega 50 izven območja krajevne skupnosti (to je iz Novega mesta in od drugod), 250 prostovoljcev pa bo iz območja krajevne skupnosti.
Za organizacijsko izvedbo in za propagando sta zadolženi Krajevna konferenca SZDL Žužemberk in osnovna organizacija ZSMS Žužemberk, za tehnično plat in prehrano pa krajevna skupnost Žužemberk.
Gradnja ceste Brezova reber-Veliki Lipovec je povezana tudi s potjo narodnega heroja Dušana Jereb a-Štefana, ki je ob tej cesti blizu vasi Veliki Lipovec 12. marca 1943 daroval življenje za nacionalno in socialno svobodo narodov Jugoslavije ter za lepšo bodočnost tudi teh odročnih, zaostalih krajev.
M. SENICA
gotovo za učiteljico. Dobri ljudje naj se odločajo za ta poklic. Čeprav je naporen, je delo z mladino plemenito in hvaležno."
Novomeška kronika
PREJŠNJO SREDO zjutraj si je stari novomeški most ogledal nenavaden ,.inšpektor" - kot maček velika podgana, ki jo je stanje mostu tolikanj pretreslo, da jo je pri priči zadela - kap! Obležala je na pločniku, mimoidoči nežni spol pa je bilo strah!
SOLATA V trgovinah z zelenjavo je ali pa ni Enako velja za tržnico, kjer stanje ni tako pereče, saj je že moč kupiti tudi dar narave - regrat ali motovilec, katerih kilogram stane 50 do 60 din! Sicer pa v ponedeljek cene živilom niso poskočile: za kilogram paradižnika je bilo treba odšteti 45 din, paprike 40 din, krompirja 7 do 8 din in fižola 20 do 22 din. Kilogram jabolk je stal 10 do
12 din, hrušk 15 din, pomaranč pa
10 do 12 din.
ŽIVLJENJSKO TEKOČINO je prejšnji teden darovalo 75 občanov, med njimi 15 delavcev iz Novoteksa,
13 iz Zdravilišča Dolenjske Toplice,
11 iz Novolesa in 7 iz Krke.
RODILE SO Anka Bratož iz Zagrebške 11 — Davida; Olga Rahne izLjubljanske 16 - Ingrid; Grabri-jela Darovec iz Sukljetove 16 -Bojano; Marija Matešič z Nad mli-
nov 42 - Ivanko in Jožica Guštin iz Skalickijeve 6 - Jerneja.
UMRLE SO Marija Bele, upokojenka iz Adamičeve 59, v 79. letu; Andreja Dolinar iz Ragovske 6, v 7. letu; in Feliksa Ostroveršnik, upokojenka iz Cankarjeve 5, v 67. letu starosti
Ena gospa je rekla, da v Novem mestu uradno ni pešcev. Tako je vsaj moč sklepati po nevidno označenih črtah, ki naj bi določevale, kje lahko človek, ki je bil gotovo pred avtomobilom, prečka cesto.
,15
Znabiti da je tole eden zadnjih posnetkov novomeškega Brega s kapitljem in zobozdravstvenim domom v ozadju, kajti danes bo padla odločitev o slednjih dveh. Kaj lahko se zgodi, da bo čudovito gotsko cerkev odkupil ameriški denarni mogotec Billy Believer; glede na to, da bo Novo mesto dobilo sodobni zdravstveni dom, z njim tudi zobozdravstvene ordinacije, pa bodo danes na posebnem posvetu novomeški urbanisti, predstavniki občine in sosesk izrekli kritiko davnim načrtovalcem grdega zobozdravstvenega doma, ki kvari podobo najlepšega dela Novega mesta, ter se zavzeli za njegovo porušenje. (Foto: D. Rustja)
Ko sem dobil uradno naročilo nekaj napisati o prvem ali pa v smislu prvega aprila, sem se spomnil na kolega, dopisnika enega od bolj vzhodnih jugoslovanskih časnikov, ki je pred nekaj prvoaprilskimi leti iz „Dela“ mimo prepisal, da bo (ali je) na prvega aprila dan na terasi
hotela „Lev" pristal helikopter. Ker na njegovih zemljepisnih širinah prvega aprila folklorno ne poznajo, je sotrudnik že po naravi stvari (nepreverjena informacija) bil ob kruh. Helikopterji so bili namreč v tistih časih tako redki, da so na hotelskih terasah pristajali kvečjemu v začetku aprila.
Zdaj je seveda vprašanje, kaj naj	prebivalcem novomeške
občine ponudim kot eno od prvoaprilskih šaL Zelo tvegano je namreč trditi (to sem imel v mislih), da novi novomeški most ne bo končan v roku, da novomeški dom JLA ne bo sprejel strumnih uporabnikov ob dnevu, ki je bil v časopisju vnaprej objavljen kot datum otvoritve, še bolj bogokletna pa je trditev, da novomeški igralci tenisa še letos ne bodo dobili nadomestnih igrišč. Obljuba, da jih bodo, ni bila izrečena na lanskega prvega aprila dara
Zgodbo bi lahko vlekli še naprej: na prvega aprila dan so nekatera največja novomeška podjetja nakazala denar v sklad za graditev novomeškega šolstva (sporazum so podpisala pred ali po prvem aprilu), na prvega četrtega meseca v letu se je zgodilo, da se v brigadirje niso prijavili samo delavci ampak tudi' študentje, ki silno učinkovito objedajo družbene štipendije, poleti pa »morajo" na morju delati družbo jogurtno belim severnjaškim tipkaricam. Podatek za prvi april bi bil tudi da lahko v Novem mestu vsak, ki ima denar, kupi stanovanje ali pa urejeno zemljišče za graditev lastnega doma.
Poleg tega bi Novomeščanke, ki so si privoščile malčke -otroke imeti rad, je lepo tudi mimo prvega aprila - verjetno verjele, da je v Novem mestu dovolj vrtcev. Oddahnili bi si tudi zdravniki, ki bi dobili tako urejene zdravstvene domove in bolnišnice, da ne bi bilo treba zaradi neurejenih razmer honorarno sprejeti niti enega bolnika. Vsaka skrb, da je na lestvici 25 davkariji na j višjih prijavljenih osebnih dohodkov kar tretjina zdravniških,^ bi skromno odpadla.
Pravzaprav je v Novem mestu težko trditi, da traja prvi april samo 24 ur. Novinar enostavno ne more biti ob službo, besedni helikopterji obljub namreč tako silovito vzletajo in pristajajo, da jih je, če jih hočeš omeniti, več kot dovolj za eno prvoaprilsko stoletje.
MARJAN BAUER
NOVOMEŠKA TRIBUNA
OBVEZNO CEPLJENJE PSOV
OBVEZNO CEPLJENJE PSOV PROTI STEKLINI BO LETOS PO NASLEDNJEM RAZPOREDU
PROSTA DELOVNA MESTA!
Ponedeljek, 5. aprila ob 8. uri: Brod ob 9. uri: Srebrniče ob 10. uri: Jurka vas ob 11. uri: Drganja sela ob 12. uri: Rumanja vas
Torek, 6. aprila ob 8. uri: Cegelnica ob 9. uri: Prečna ob 10. uri: Podgora ob 11. uri: Dol. Straža ob 12. uri: Gor. Straža ob 13. uri: Gor. Polje
Sreda, 7. aprila ob 8. uri: Soteska ob 9. uri: Podhosta ob 10. uri: Poljane ob 11. uri: Podturen ob 12. uri: Dol. Toplice
Četrtek, 8. aprila ob 8. uri: Stranska vas ob 9. uri: Rgperč vrh ob 9.30: Birčna vas ob 10. uri: Uršna sela — vas ob 11. uri: Uršna sela — Luben ob 12. uri: Dobindol ob 13. uri: Gor. Sušice
Petek, 9. aprila ob 8. uri: Otočec ob 9. uri: Dol. Kronovo ob 10. uri: Brezovica ob 11. uri: Dolenja vas ob 12. uri: Gorenja vas
Sobota, 10. aprila ob 8. uri: Žabja vas ob 9. uri: Gotna vas ob 10. uri: Črmošnjice ob 11. uri: Nova Gora ob 12. uri: Vel. Cerovec
Ponedeljek, 12. aprila ob 8. uri: Mali Slatnik ob 9. uri: Ratež ob 10. uri: Vel. Brusnice ob 11. uri: Gaberje ob 12. uri: Hrušica
Torek: 13. aprila ob 8. uri: Vrhe ob 9. uri: Dolž ob 10. uri: Zajčji vrh ob 11. uri: Vel. Orehek ob 12. uri: Stopiče
Sreda, 14. aprila ob 8. uri: Jablan ob 9. uri: Goriška vas ob 10. uri: Srednji Globodol ob 11. uri: Biška vas ob 12. uri: Jablan-Šranga
Četrtek, 15. aprila ob 8. uri: Mirna peč ob 9. uri: Mirna peč-
železniška postaja
ob 10. uri: Dolenja vas ob 11. uri: Šentjurij
Pe tek, 16. aprila ob 8. uri: Dol. Karteljevo ob 9. uri: Kamenvrh ob 10. uri: Dol. Kamence ob 11. uri: Gor. Kamence ob 12. uri: Potočna vas
Sobota, 17. aprila
ob 8. uri: Bajnof
ob 9. uri: Stari Grad
ob 11. uri: Novo mesto-postaja
Ponedeljek, 19. aprila
ob 8. uri: Šmihel
ob 9. uri: Škrjanče
ob 10. uri: Novo mesto-postaja
ob 17. uri: Novo mesto-Loka
Zamudniki od 4. do 8. maja dopoldne na postaji
CEPLJENJE PSOV V SUHI KRAJINI
Petek, 9. aprila ob 8. uri: Dol. Ajdovec ob 9. uri: Srednji Lipovec ob 10. uri: Sadinja vas ob 11. uri: Dvor
Sobota, 10. aprila ob 8. uri: Lopata ob 8.30: Sela pri Hinjah ob 9.30: Hinje ob 11. uri: Prevole ob 12. uri: Žvirče
Ponedeljek, 12. aprila ob 8. uri: Drašča vas ob 8.30: Klečet ob 9. uri: Šmihel ob 10. uri: Poljane ob 10.30: Praproče
Sobota, 17. aprila ob 8. uri: Reber ob 9. uri: Žužemberk-levi breg
Petek, 16. aprila ob 8. uri: Jama ob 9. uri: Lašče ob 9.30: Vel. Lipje ^>b 10. uri: Gradenc ob 10.30: Budganja vas ob 11. uri: Žužemberk -desni breg
ZAMUDNIKI Torek, 20. aprila ob 8. uri: Žužemberk ob , 9. uri: Dvor ob 10. uri: Hinje
ŠENTJERNEJ Z OKOLICO
Ponedeljek, 5. aprila ob 8. uri: Orehovica ob 9.30: Dol. Mokro polje ob 10. uri: Maharovec ob 10.30: Draga
Torek, 6. aprila ob 8. uri: Groblje ob 9. uri: Dol. Stara vas ob 10. uri: Gor. Vrhpolje
Sreda, 7. aprila ob 8. uri: Šentjernej
Četrtek, 1 2. aprila ob 8. uri: Dobrava ob 9. uri: Škocjah
Petek, 13. aprila ob 8. uri: Zagrad ob 9.30: Zbure
ZAMUDNIKI:
Pe tek, 20. aprila ob 8. uri: Šentjernej ob 10. uri: Škocjan
Opomba:
Po uredbi RSKG (uradni list SRS 29 (31. 12. 75) je cepljenje obvezno za vse nad 3 mesece stare pse.
Cena cepljenja za enega psa je 50.00 din Novo mesto, 19. 3. 1976
KOPIRANJE NAČRTOV
obrezovanje, formatiziranje in kompletiranje SLAVKO KOS, Novo mesto, Koštialova 22
L
IF1DUSTRIJR mOTORniH VOZIL novomESTo
TOZD TOVARNA AVTOMOBILOV NOVO MESTO
Odbor za medsebojna razmerja v združenem delu objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1. več STROJNIH TEHNIKOV s prakso ali brez prakse
za delo v proizvodnji, kontroli, tehnološkem oddelku, planskem oddelku, vzdrževanju in servisni službi;
2. več LESNIH TEHNIKOV s prakso ali brez prakse
za delo v proizvodnji prikolic, tehnologiji in kontroli;
3. več ORODJARJEV
za delo nastavljalcev orodij in strojev, za vzdrževanje in izdelavo orodja.
Pogoj: KV orodjar s prakso ali brez prakse.
Kandidatom pod 3. nudimo takojšno možnost specializacije poklica v inozemstvu.
Nastop dela možen takoj.
Prošnje sprejema kadrovski oddelek do zasedbe delovnih mest.
PROSTA DELOVNA MESTA!
Komisija za volitve in imenovanja Skupščine občine Trebnje razpisuje delovna mesta
RAVNATELJEV OSNOVNIH SOL VELIKI GABER
MIRNA, ŠENTRUPERT IN
7a zasedbo razpisanih delovnih mest se zahtevajo pogoji:
1. Visoka, višja ali srednja strokovna izobrazba pedagoške smeri, opravljen strokovni izpit in najmanj 5 let delovnih izkušenj.
2. Moralno politična in moralna etična merila kot so odnos do samoupravne socialistične družbe, dela, odgovornosti, zakonitosti in poštenosti.
Kandidati morajo v 15 dneh po dnevu razpisa vložiti vloge z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev Komisiji za volitve in imenovanja Skupščine občine Trebnje.
belilo za strojno in ročno pranje
perborat special
h
belinka
tovarna kemičnih izdelkov
/O ljubljanska banka
Podružnica Novo mesto
Kadrovska komisija pri Ljubljanski banki, podružnici Novo mesto objavlja za nedoločen čas, s polnim delovnim časom naslednje prosto delovno mesto:
ZA EKSPOZITURO NOVO MESTO: BLAGAJNIKA DINARSKO VALUTNE BLAGAJNE
Pogoj za delovno mesto:
—	srednja šola (ESŠ ali gimnazija) in 2 leti delovnih izkušenj
Kandidati morajo prošnji priložiti kratek življenjepis z opisom dosedanje zaposlitve in dokaz o šolski izobrazbi. Rok prijave je 15 dni po objavi.
Prijave sprejema Kadrovska komisija Ljubljanske banke, podružnice Novo mesto.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dobrega moža, očeta, brata, starega očeta in strica
TOMAŽA KAFERLETA
iz Ivanje vasi pri Mimi peči
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, vaščanom in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi župniku za opravljeni pogrebni obred.
Žalujoči: žena Ivana, sinova Tone in Jože, hčerke Ani, Geni in Ivi z družinami, sestra Pepca ter drugo sorodstvo
ZAHVA LA
Ob nenadni izgubi naše ljube hčerke in sestre
MARIJE ZOBEC
roj. Merhar iz Prigorice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, posebno pa sosedom, la so nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi pevskemu zboru Lončar iz Dolenje vasi, duhovščini in vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: otroci France, Janez in Martina, ata, mama, bratje Jože Janez in Andrej z družinami ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubljene mame, sestre in babice
TEREZIJE PAVLIN
Senožete 3, Krško
se najlepše zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem, sosedom in sorodnikom za izrečeno sožalje in vsem, ki so v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali in darovali vence in cvetje tei pokojno spremili na njeni zadnji poti. Hvala župniku Lekšetu za opravljeni obred in poslovilne besede. Vsem skupaj še enkrat prisrčna hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Našo drago mamo
MARIJO BELE
iz Šmihela
smo pokopali 26. marca 1976 na šmihelskem pokopališču v Novem mesta
Naša posebna zahvala velja organizacijam ZB in tovarišu Stibriču za poslovilne besede naši dragi mami ter godbenikom in pevcem za njihovo sodelovanje na pogrebni svečanosti Hvala sorodnikom, prijateljem, znancem, delovnim organizacijam, ki ste ji prinesli v slovo toliko lepega cvetja ter ste jo zadnjikrat spremili. Ganjeni smo, ker ste ji Šmihelčani in sosedje številno izkazali zadnje spoštovanje. Osebju nevrološkega oddelka hvala za nesebično nego in pomoč v zadnjih dneh njenega življenja. Vsem, ki ste jo imeli radi in se je spominjate, naša iskrena hvala.
Vsi njeni žalujoči in hvaležni otroci
Z A H V A LA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre, tete in tašče
PEPCE PREŠEREN
roj. BECELE iz Zagrada pri Otočcu
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, izrazili ustno ali pismeno sožalje in ji darovali vence ter cvetje. Prisrčna hvala vsem, ki ste ji kakorkoli pomagali v njeni težki bolezni in vsem, ki ste ljubljeno mamo spremljali na njeni zadnji poti. Hvala tudi duhovnikom za lep pogrebni obred.
Žalujoči: sinovi Vide, Jože, Franci, Milan in hčerke Milka, Albina, Cvetka ter Joži z družinami
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je v 38. letu starosti za vedno zapustil naš dragi brat, nečak in bratranec
ANTON GOLOB
iz Račjega sela
Iskreno se zahvaljujemo vaščanom, prijateljem in znancem za pomoč v težkih trenutkih, podarjeno cvetje in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala zdravnikom in strežnemu osebju internega oddelka bolnice Novo mesto, dr. Tonetu Starcu, gasilskemu društvu Račje selo, župniku za tolažilne besede, kakor tudi pevcem. Se enkrat hvala vsem, ki ga ob zadnjem slovesu niste pozabili.
Žalujoči: brat Martin z družino in drugo sorodstvo
16
DOLENJSKI LIST
Ši. 14 (1393j - 1. aprila i9'/6
REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO
Ali že veš...
... da je ta čas še vedno veljal plačilni sistem, kot je bil v stari Jugoslaviji, po skupinah in razredih na podlagi šolske izobrazbe in izpitov učne dobe? Od 218 uslužbencev je bilo 134 moških in 84 žensk.
... da je bilo na tem območju
11	ljudskih šol, meščanska šola,
6	pošt, 3 železniške postaje, železniško progovna sekcija,, okrožno sodišče, davčna uprava, oddelek finančne kontrole, zdravstveni dom, občinski urad in 6 župnijskih uradov?
... da je bilo 24 uslužbencev (21 moških in 3 ženske) sicer vpisanih na avgustovi (italijanski) plačilni listi, kot da delajo, a plače niso dobili, ker so bili „odsotni“?
... da je bila ta „odsotnost“ obrazložena z „v zaporu", „in-temiran", „neznano kje“ itd.?
... da je bilo od uslužbencev v zaporih in internaciji največ prosvetnih delavcev? Ptvi je bil poslan na RAb že 20. marca 1942.
... da je Finančni odbor OOOF vsem „odsotnim“, ki so pod Italijani ostali brez plače, za vse mesece plačo nadoknadil, in sicer že v plačilnih listah za september? Skupaj so znašale redne plače in zaostanki za september 158.347 lir.
... da je bil ta znesek porazdeljen na rajonske odbore OF, in sicer, za Ribnico 90.589 lir, Dolenjo vas'12.770, Loški potok 7.787, Sodražico 14.049, Struge 23.801 in Dobrepolje 9.342 lir?
.. ,. da je Finančni odbor OOOF izplačal hkrati še podpore	v	znesku
16.920,25 lir?
... da so se razmere za mesec oktober že uredile in so se zaostanki plač že uravnovesili? Zaradi tega je bil za mesec oktober potreben znesek samo v višini 136.942,98 lir.
Prispevki veliki, službe potrebne
Glavne misli iz razprave o financiranju SIS v ribniški občini
kojnine uskladijo s porastom osebnih dohodkov in življenjskih stroškov. Sprejeli so tudi prispevek za starostno zavarovanje kmetov.
K programom občinske in republiške izobraževalne skupnosti ni bilo bistvenih pripomb. Za raziskovalno dejavnost so potrebna sredstva; pa tudi kultura mora imeti denar najmanj za uresničevanje najnujnejših potreb. Denarja za socialno skrbstvo je malo in bo treba še zaostriti pogoje za podeljevanje družbene denarne pomoči Pri programu skupnosti otroškega varstva je bilo nekaj vprašanj o gradnji ribniškega varstva, pri programu zdravstva pa so letele pripombe na delovni čas v zdravstveni
Kakor se hitro množijo novi stanovanjski bloki v Ribnici, toliko nujnejše postajajo mrliške vežice, ta-
DOLENJSKI LIST
Kolikšen bo proračun?
Za pospeševanje kmetijstva dodatno združevati denar
Ribniški občinski proračun za letos bo imel predvidoma 10,211.223 din dohodkov, od katerih bo odvedenih 110.100 din za solidarnostno prelivanje, približno toliko bo ostalo v proračunski rezervi, ostalo pa bo razporejeno proračunskim porabnikom. Največ dohodkov bo imel proračun iz prometnega davka in davka na premoženje in dohodek od premoženja (skupaj nad 6 milijonov) ter davka na dohodek in od osebnih dohodkov (skupaj nad 2,6 milijona dinarjev).
Med razpravo o proračunu je
Na skupni seji vseh zborov občinske skupščine Ribnica in vseh skupščin SIS, ki je bila 23. marca, je bila na dnevnem redu tudi razprava o sredstvih skupne porabe (se pravi o financiranju vseh SIS) letos. Delegati so poslušali le poročila, razprave pa ni Mo. To niti ni čudno, saj so bili tako rekoč zapisani z raznimi podatki. Poročanje je trajalo nekako od 8.30 do 11.30, nakar je bilo na dnevnem redu še 7 točk, nekatere izmed njih pa so imele še več podtočk.
Sicer pa je razprava o programih
financiranju SIS potekala že vse od septembra lani, ko šo prejeli de-legatje, delovni ljudje in občani v razpravo osnutke programov občinskih SIS pa tudi regijskih (območnih) in republiških. Nato je potekalo usklajevanje med občinskimi, regijskimi in republiškimi SIS, ki je trajalo do februarja letos. Od 23. februarja do 2. marca pa so razpravljali o njih zbori delavcev, ki so bili vsi sklepčni
Ugotovljeno je bilo, da vsi zbori, žal, niso bili dobro pripravljeni. Na nekaterih so bili premalo prisotni ZK, sindikat, samoupravni organi in vodstva, la bi lahko pravilno usmerjali potek razprav in dajali najbolj točna pojasnila o vsem, kar je delovne ljudi zanimalo.
V načelu je bilo v razpravah izraženo mnenje, da so prispevki za skupno porabo preveliki, ker pada stvarna vrednost osebnih dohodkov in ker življenjski stroški hitro naraščajo. Strinjali pa so se, naj se po-
UPOKOJENCI USTANAVLJAJO PEVSKI ZBOR
V	nedeljo, 11. aprila, bo ob
10.	uri v klubski dvorani društva upokojencev v Ribnici prvi sestanek vseh upokojencev, ki imajo veselje do lepe pesmi in petja. Na njem bomo ustanovili pevski krožek našega društva oziroma pevski zbor. Primeren prostor za vadbo imamo. Jože Kozina bo prvi vodja zbora. V ribniški občini je doslej prijavljenih pri temeljni kulturni skupnosti že 7 pevskih zborov. Razen tega obstaja še pevski zbor pri Donitu v Sodražici, kar pomeni, da bi bil upokojenski pevski zbor že deveti Pri tem pa nismo upoštevali zborov v osnovnih šolah.
VLADIMIR PREZELJ
FOLKLORNA SKUPINA UPOKOJENCEV
Folklorno skupino oziroma skupino narodnih noš bomo ustanovili pri ribniškem klubu upokojencev. Marsikatera naša članica ali član ima doma bolj ali manj ohranjeno narodno nošo. Mnogi mislijo, da so že prestari, da bi se oblačili, kot so se v mladosti. Pa ni tako! Kar spomnite se, da so se tudi naše babice rade oblekle in olančale v narodne noše in se postavile ter tekmovale, katera bo lepša. Nikoli nisi prestar, samo če imaš še dobro voljo in pogum! Vse, ki bi se radi vključili v folklorno skupino, vabimo na sestanek, ki bo v nedeljo, 11. aprila, ob 10. uri v klubski dvorani društva upokojencev v Ribnici
VLADIMIR PREZELJ
postaji v Ribnici, priporočili pa so tudi, da je treba storiti ukrepe za zmanjševanje bolniškega staleza. V začetku so ponekod menili, da bo dobila telesnokulturna skupnost preveč denarja, vendar so bili nato zadovoljni z odgovorom, da bo del denarja porabljen za gradnjo nove telovadnice pri osnovni šoli v Ribnici, ki je potrebna za uvedbo celodnevne šole.
V	zaključku poročila o razpravah v delovnih organizacijah je bilo predlagano, naj bi v bodoče dajali v razprave le tisti del programov SIS, la bo vsako leto spremenjen oziroma bo dejavnost posamezne SIS povečana ati povsem nanovo uvedena.
Po tem poročilu občinskega sindikalnega sveta, ki ga je podal Karel Oražem, so poročali še predstavniki posameznih SIS. Karel Oražem je pred koncem poročila poudaril, da je treba v bodoče neposredne proizvajalce bolje seznanjati s programi SIS; posledica tega bo, da bo manj nesporazumov.
J. P.
Čimprej mrliške vežice
piše kratko, jasno, zanimivo
delegat-predstavnik kmetov opozoril, da bo letos premalo denaija za pospeševanje kmetijstva v občini. V proračunu je namreč za ta namen predvideno
250.000 din, porabe na tem področju pa znašajo za letos okoli
800.000 din. Dano je bilo pojasnilo, da bo treba za potrebe kmetijstva združevati sredstva vsega gospodarstva. S takim združevanjem bi zagotovili manjkajoči denar za pospeševanje kmetijstva. Akcija za združevanje se je praktično že načela, pričakujemo pa tudi, da bo uspešno zaključena.
ko iz zdravstvenih, kakor tudi iz več drugih vzrokov. V stanovanjskih blokih ni prostora za zadnje ure pokojnih. Zato so potrebne mrliške vežice, ki jih že marsikje imajo. Ribniška pokopališka uprava je dolžna, da to zadevo čimprej reši.
O gradnji mrliških vežic v Ribnici so pred kratkim spet razpravljali člani pokopališkega odbora. Ugotovili so, da je gradnja vežic nujna. Izbrana je že lokacija zanje, potrjeni načrti, pripravljajo že zemljišče za gradnjo, prepočasi pa doteka denar, kar je zavrlo nadaljnjo gradnjo. Rešitev bo treba najti čimprej, zato bi ta gradnja na območju krajevne skupnosti Ribnica morala imeti prednost.
Nekateri predlagajo tudi, da bi v stanovanjskih blokih morah imeti poseben prostor, kjer bi počivali pokojniki, dokler jih ne bi prepeljali v mrliško vežico. Take prostore v drugih krajih že imajo, v Ribnici pa še ne.
V. P.
Ošiljeni zobotrebci
rASJE VERIGE - Odlok o javnem redu in miru, ki zahteva pse na verige, sicer že velja, psi se pa kljub temu še sprehajajo po Ribnici, ker se lastniki izgovarjajo, da ne morejo nikjer kupiti primernih verig. Teh izgovorov bo zdaj konec: ribniški „Že-leznini" je uspelo dobiti po ugodni ceni večjo količino pasjih verig. Kupite jih še danes, ker bo iutri prepozno.
RlS PRI CENETU - Med zadnjim velikim snegom so ribniški lovci našli v gozdu za Sv. Ano onemoglega risa. Noge so se mu vdirale v mehak visok sneg, da ni mogel loviti hrane. Lovci so ga pridržali in mu dajali jesti, da si je opomogel. Danes dopoldne ga bodo postavili na ogled na Cenetovem dvorišču, popoldne pa ga bodo spustili na svobodo.
Veliko tekmovanje -
Pet ribniških fantov seje že pred tremi tedni ostriglo na balin, da so kot filmski detektiv Kojak. Ko so to videli ribniški turistični in gostinski delavci, so sklenili organizirati tekmovanje za „naj-bolj Kojakovo lobanjo", ld bo danes ob 20. uri v hotelu Jelka v Ribnici. Na tekmovanje vabijo tudi nadobudne fante iz drugih krajevnih skupnosti. Kdor bi rad tekmoval, pa še ni ostrižen, naj pohiti k frizerju Šulentiču, la je obljubil, da bo „Kojake“ strigel s popustom.
Izredna MLADINA - Ribničani so lahko ponosni na dobro vzgojo svojih otrok Ko pripelje avtobus na ribniško postajo, mladinci navalijo nanj kot kozli na sol Stare kar pometejo stran, se zrinejo v avtobus in zasedejo vse sedeže. Iz doslej še nepojasnjenih vzrokov pa se je mladincem moralo nekaj ..zavrteti v glavi", saj so na sestanku skleni-
li,	da bodo odslej povsem drugačni, se pravi, da bodo dajali starejšim prednost, jim odstopali sedeže itd. Bomo videli kako dolgo bo ta njihov sklep držaL
Akord za most - Do-
lenjevaški most že vse od postavitve leta 1972 rjavi, ker smo pač denar za most imeli, za barvo, da bi ga zaščitili pred rjo, pa ne. Zdaj so tudi za barvo zbrali
denar. Barvanje organizira Komunala in zbira samo še danes (četrtek) prostovoljce. Delo bo dobro plačano, ker bo dano na akord. Interesenti naj se takoj oglasijo v Žlebiču pri Jožetu Ilcu, direktorju Komunale.
PoŠTA se SEU - Pošta v Loškem potoku bo danes poizkusno poslovala v novi potoški šoli. Poštni uslužbenci nameravajo namreč preizkusiti dobre in slabe strani prostorov otroškega vrtca, da jih bodo ustrezno uredili pred dokončno preselitvijo.
RlKOV PREIZKUS -Pririb-niškem RIKO, ki izdeluje tudi snežno mehanizacijo, bodo danes priredili demonstracijo lahkih ročnih kidalcev snega, primernih za zasebne hiše in hišne svete. Kot smo že poročali, so pred kratkim priredili podobne demonstracije za kmetijsko mehanizacijo, stiskalnice za papir in železo, 18. marca je bila demonstracija težke snežne mehanizacije, tokrat pa so se le spomnili tudi na gospodinjstva in hišne svete, ki bodo tako lažje in hitreje očistili pločnike in okolico hiš pa še na Komunalo se ne bo treba jeziti. Demonstracija bo ob 14. uri na dvorišču Rika, kjer so take demonstracije že običajne.
Izreden uspeh - Kar ni
uspelo poleti, je pozimi! Rakit-niški most je končno dokončan in tehnično prevzet. Svečana otvoritev bo danes ob 17. uri. Nastopil bo pevski zbor Lončar, Sončna uprava bo priskrbela lepo vreme, trak pa bo prerezal sam župan. Vsi krajani in okoličani so vabljeni k prireditvi.
Loparji oziroma lopate S POPUSTOM - Ko je zapadel zadnji sneg, sta se v ribniški „Železnini“ dve ženski skoraj stepli za zadnjo lopato za kidanje snega, Id ji domačini pravijo kar „lopar“. ..Železnina je takoj nato naročila večjo količino takih lopat, vendar se je uštela, ker je snega začela zmanjkovati in noben ni lopat oziroma loparjev več kupoval. Ker je konec zimske sezone in da se znebi zalog, bo Železnina danes po polovični ceni razprodala nesrečne lopate, ki so ji prinesle le zgubo.
Koliko letos za posamezno SIS?
Precej denarja bo treba v regiji ali republiki tudi združiti, da bo delo uspešno
Na zadnji seji ribniške občinske skupščine, ki je bila 23. marca, so sprejeli tudi več dokumentov v zvezi z delom in financiranjem SIS letos. Med drugim so določili nove prispevne stopnje za financiranje SIS, ki bodo veljale letos.
Na osnovi teh stopenj se bo letos predvidoma zbralo za občinsko skupnost otroškega varstva 1,200.000 din, za občinsko izobraževalno	skupnost
11.490.000 din (od tega bodo morali odvesti za vzajemnost
130.000 din), za kulturno skupnost 1,766.000 din (od tega bodo odvedli za vzajemne in skupne naloge kar 1,056.000 din), za telesno skupnost 1,657.000
din (za skupne naloge 121.000 din), za skupnost socialnega skrbstva 509.000 din (za solidarnostne, skupne in vzajemne naloge bo treba odvesti
216.000	din) in za Zdravstveno skupnost	Ljubljana
1 „269,909.000 din.
V	svojih poročilih so nato predstavniki posameznih SIS seznanjali delegate s posebnostmi na svojem področju. Nekateri
so menili, da bodo morali krčiti programe in seveda racionalneje porabljati zbrani denar. Opozorili so, da bo v šolstvu, zdravstvu in še kje treba več denaija tudi zaradi razširitve dela. V šolstvu bo zaradi prehoda na celodnevno šolo potrebnih več učiteljev in s tem tudi stanovanj, pa tudi učnih in drugih prostorov. V zdravstvu, so opozorili, so bile nekatere dejavnosti uvedene lani sredi leta, se pravi, da so bile financirane le pol leta, zato je treba to pri dodeljevanju sredstev upoštevati.
Posebnost Gorenje vasi oziroma sedanje Gorenjske ceste v Ribnici sta tudi ti dve lipi. Tako lepih lip nima nobena druga vas daleč okoli. Nekateri predlagajo,.naj bi ju kot zanimivost zaščitili, nekdo izmed vaščanov pa je predlagal, naj bi eno (levo na fotografiji) podrli, ker zaradi nje gnije leseni del ostrega na najbližji hiši. (Foto: Primc)
Ožbolt častni občan
Urbanova nagrada KUD France Zbašnik iz Dolenje vasi — Komu ostala priznanja občine?
Na svečani seji občinske skupščine Ribnica, ki je bila v počastitev letošnjega občinskega praznika 26. marca v Sodražici, so podelili tudi letošnja občinska priznanja.
za Častnega obCa-
NA so proglasili narodnega heroja generala-podpolkov-nika Jožeta Ožbolta iz Ljubljane, ki se je med vojno pogosto boril tudi na območju ribniške občine. Razen tega je bil med drugim tudi komandant Levstikove brigade, ki je bila med vojno ustanovljena v ribniški občini, zdaj pa ima tu domicil. Tudi po vojni je deloval na območju ribniške občine in pripomogel k njenemu razvoju.
PLAKETE „26. MAREC* so prejeli garnizija JLA Ribnica, Vinko Kersnič in Ančka Pakiž. Garnizija JLA je prejela plaketo za uspešno
oziroma zgledno sodelovanje med občani in vojaki ter za pomoč, ki so jo vojaki nudili prebivalstvu pri urejanju raznih komunalnih zadev pa tudi na drugih področjih.
Vinko Kersnič in Ančka Pakiž sta prejela plaketi ne le kot borca-partizana, ampak tudi za neumorno družbeno in politično delovanje v vsem povojnem obdobju, pa tudi danes sta še vedno zelo prizadevna.
OBČINSKA PRIZNANJA so prejeli Mirko Anzeljc, direktor Inlesa, za delo na gospodarskem in političnem področju; Bogomir Fegic, vodja zdravstvenega okoliša enote Ribnica, za delo v partizanskem zdravstvu ter delo na strokovnem in družbenopolitičnem področju ter prizadevanja za urejanje zdravstvenih postaj v občini;
France Mihelič, polkovnik JLA iz Sodražice, za sodelovanje v NOB, pomoč pri gradnji raznih objektov na območju občine in za družbenopolitično delo; Cveto Pavčič, profesor za telesno kulturo v Ljubljani in magister znanosti, za napredek ribniškega rokometa, saj je ribniška ekipa pod njegovim strokovnim vodstvom dosegla	naj večje	uspehe;
Anton Šobar, upokojeni di-
rektor Opekarne Ribnica, za družbeno in politično delo pred vojno, med vojno in po njej, za delo na gospodarskem področju ter za zasluge pri gasilstvu in na drugih področjih.
URBANOVO NAGRADO pa je prejelo KUD ,.France Zbašnik" iz Dolenje vasi, ki je doseglo v zadnjih dobrih dveh letih zavidljive uspehe pri razvijanju kulturne dejavnosti v krajevni skupnosti.
Plaketo „26. marec“ je dobila letos tudi garnizija JLA v Ribnici, ki že vsa povojna leta tesno sodeluje s civilnim prebivalstvom in po svojih močeh tudi pomaga občanom oziroma krajevnim skupnostim. (Foto: Primc)
Št. f 1393) - 1. aprila 1376
Stran uredil: J02E PRIMC
DOLENJSKI LIST
17
Mladost pod svobodnim soncem
Pestra dejavnost pionirskih odredov v brežiški občini: šport, kultura, klubi OZN, prometni krožki, taborniške vrste, prva pomoč, hranilnice, novinarski krožki . . .
Velika Dolina je s svojo gostoljubnostjo prijetno presenetila udeležence devete občinske pionirske konference. Konference so se do sedaj uveljavile v redkih občinah Slovenije. V brežiški se jim ne bi mogli več odpovedati. Pohvaliti velja zlasti to posebnost, da so letos in delno že lani izdali obširno poročilo o delu pionirskih odredov v biltenu, medtem ko na konferenci prikaže vsak odred le svojo najbolj razvejeno dejavnost.
Odnosi v pionirskih odredih so se tudi v minulem letu ures-
SOLIDARNOST PA TAKA
Za danes je v Brežicah napovedana velika akcija, v kateri bodo pokazali solidarnost z meščani-prebivalci vseh krajevnih skupnosti. Pridružili se bodo več sto Brežičanom, ki bodo med delovnim časom pobirali papirčke in smeti, zbrani kup nesnage pa zvečer zažgali v mogočen kres, viden po vsem Posavju.
Mestno gledališče ljubljansko bo nocoj gostovalo v Brežicah. Uprizorilo bo komedijo „Sobota, nedelja, ponedeljek".
ničevali po načelu pionirskega samoupravljanja. Z delom v odredih, organizacijah in društvih so si pionirji pridobili raznovrstno znanje in se usposabljali tudi za naloge v splošnem ljudskem odporu. Te organizacije so: Rdeči križ, taborniški od-
MANJKA GRADBENA DEJAVNOST
V nabavno prodajni zadrugi Me-talgrad s sedežem v Jesenicah na Dolenjskem se je število članov v zadnjih letih zmanjšalo od 100 na 58. Zadruga in njeni člani veliko poslu jejo s poslovnimi partnerji v drugih republikah. Iz brežiške občine je bilo vanje včlanjenih le dvanajst obrtnikov, bilo pa bi jih prav gotovo več, če bi imel Metalgrad tudi gradbeno dejavnost. V tem primeru bi bili obrtniki gradbene stroke pri nakupu materiala oproščeni plačila prometnega davka. To bi omogočilo cenejše opravljanje gradbenih storitev in povečalo konkurenčno sposobnost posameznih obrtnikov, saj bi se na ta način vendarle izenačevali z družbenim sektorjem.
PREMALO NAROČNIKOV
Na nedavni seji skupščine ZRVS v Brežicah so udeleženci zahtevali, naj bi se na revijo Naša obramba naročili vsi rezervni starešine. V glasilu je poučno gradivo za individualno usposabljanje pri opravljanju obrambnih dolžnosti, razen tega pa revija prinaša razlago izpitnih vprašanj, ki jih mora predelati vsak posameznik.
PORUMENELE SLIKE. Na avtobusni postaji v Brežicah so za steklom razglasnega panoja še vedno razstavljeni fotografski posnetki z lanskega cvetličnega sprevoda po brežiških ulicah. Hortikulturno društvo bi zdaj slike brez škode lahko pospravilo v svoj album, Brežičanom p pokazalo kaj aktualnejšega. Morda bi jih kaj bolj ganile fotografij smetnjakov pred bloki, slike zanemarjenih gredic, živih mej ob cestah, nesnage pred kinom, v parku 'pri gradu in v obcestnih jarkih tja do železniške postaje.
PIONIRJI NAVDUŠILI. Nedavno občinsko pionirsko konferenco na Veliki Dolini so združili s kulturnim programom, v katerem so sodelovali učenci z vseh šol. Predstavil se je mladinski pevski zbor z Velike Doline, z glasbenimi točkami pa so sodelovale še osnovne šole Artiče, bizeljsko in Cerklje. Z deklama-jami so sodelovali v programu nnirji iz Pišec, iz Dobove, Brežic ■u Kapel, z dramskim prizorčkom
1
BREŽIŠKE VESTI
red, Planinsko društvo in Gasilska zveza.
Samoupravljanje poglabljajo pionirji zlasti pri vključevanju v nove jugoslovanske pionirske igre pod geslom „Naša domovina pod svobodnim soncem". Učne uspehe učencev so pionirji pomagali izboljševati z medsebojno pompčjo in utrjevanjem čuta odgovornosti za skupni uspeh. V občini se je lani zvrstilo tudi več kulturnih prireditev v počastitev 30-letnice osvoboditve, z vrsto športnih in drugih srečanj pa so pionirji proslavili že tradicionalni dan mladosti. Sodelovali so pri kurirčkovi pošti, na pohodu ob žici okupirane Ljubljane, obiskali so zbor slovenskih pionirjev v Ajdovščini ter sodelovali v taboru Sutjeska v Beogradu. Letos so se pionirji izredno izkazali v akciji zbiranja šolskih torbic za vietnamske otroke. Pohvalijo se lahko še s sodelovanjem v Veseli šoli in na pionirskih prometnih tekmovanjih.
Seveda vseh teh uspehov ne bi bilo brez prizadevnih mentorjev, učiteljev in drugih prijateljev mladine. Ti stojijo v senci, toda kljub temu da se drže v ozadju, jih ne smemo prezreti, saj zaslužijo vsaj besedno priznanje.
J.T.
Še malo in člani hortikulturnih krožkov v osnovnih šolah bodo začeli urejati šolsko okolico. Letos bodo gredice še posebej skrbno zasadili, da bo njihov kraj lepši, saj si po vseh krajevnih skupnostih obetajo obiske v času razstave cvetja v Brežicah. (Foto: J. Teppey)
Novo v Brežicah
pa so nastopili otroci iz Vel. Doline in Globokega. Učenci iz Bušeče vasi so zaigrali lutkovni prizor, Brežičani pa so popestrili prireditev z ritmično vajo.
NE ZNAJO VODITI KNJIG. V brežiški občini ugotavljajo, da večina obrtnikov ni kos brez tuje pomoči voditi knjig in druge dokumentacije, kijo od njih zahteva davčna uprava. To je razumljivo, saj ima kar 40 obrtnikov nepopolno osnovno šolo, 93 jih je končalo osemletko, le devet pa je takih z višjo oziroma visoko šolo. Največ obrtnikov ima končano poklicno šolo, vendar tudi tem manjka znanje, ki je potrebno za pravilno vodenje knjig o poslovanju.
V NEDELJO GASILO. Občinska gasilska zveza vabi v nedeljo, 4. aprila, na redno letno konferenco, na kateri bodo udeleženci med drugim sprejeli statut zveze, izvolili delegate za osmi gasilski kongres in sprejeli delovni načrt za 1976. leto.
Najraje v Grčijo
Z avtobusom po svetu
Izza volana svojega (beri Sa-povega) avtobusa je Brežičan Vinto Mlakar spoznal malone vse evropske dežele in zanimivosti njihovih najlepših mest, ko je tri sezone vozil izletnike za poslovalnico podjetja v Beogradu. Vse poti v tujino so minile brez nevšečnosti in turiste je vsakokrat varno pripeljal nazaj. Včasih so bili zdoma teden dni, včasih dva ali tudi tri tedne.
Prvo leto je bilo najtežje, potem pa vsako sezono lažje. Neznane ceste so postajale Mlakarjeve dobre znanke in vožnja po njih je bila vsakokrat bolj domača. Postopoma je vzljubil tudi mesta. Rad se vrača v Atene, Pariz, Milano, Rim, San Marino, Madrid, na Dunaj, v Prago... Vsako od teh ima nekaj, kar človeka prevzame.
Od vseh dežel pa je Vinku Mlakarju najbolj pri srcu Grčija.
Že trinajstkrat jo je prevozil, in če bi mu ta hip dali na voljo Atene ali Pariz, bi se brez pomišljanja odločil za Grčijo. Pri srcu so mu njene naravne lepote, zanimivosti minulih dob, predvsem gostoljubnost in prijaznost tamkajšnjih ljudi. Všeč mu je njihov odnos do tujcev nasploh, zlasti do turistk. Te so posebej za-ščitene. Nihče jih ne nadleguje, nihče se ne spotika obnje z neprimernimi opazkami ali se jim kako drugače vsiljuje. Če pa se kaj takega le pripeti, takoj poseže vmes turistična policija in kršilec javnega reda je kaznovan.
Tudi letošnjo sezono bo Vinko Mlakar prebil na tujih cestah, če ga bodo potrebovali. Rad bi še nekaj več zaslužil, da si uredi hišo. Sicer pa meni. da človek vzdrži na takem mestu največ štiri do pet let, kajti zaradi neredne prehrane in drugih naporov jih večina zboli na želodcu.
Beograjčani radi potujejo s podjetjem SAP predvsem zaradi točnosti od odhoda do prihoda. Vse poteka tako, kot je napovedano, to pa je tudi tisto, kar ljudje pričakujejo razen dobrega vodiča.
JOŽICA TEPPEY
PLODNO OBDOBJE
V torek, 30. marca, je bila v Krškem letna konferenca občinskega sveta Zveze sindikatov, na katerem so delegatom predložili obsežen delovni načrt z navedbo rokov za opravljene naloge, ki čakajo organizacijo v tekočem letu. Sindikat se bo moral še krepkeje oprijeti dela, če bo hotel slediti številnim zahtevam, ki jih je vključil v dejavnost 1976. leta.
KOLIKO REGRESA ?
V tovarni celitfoze in papirja so predlagali občinskemu svetu Zveze sindikatov, naj bi lefos izplačevali delavcem po 1.000 din regresa za dopust, preostalih 200 din pa bi zbrali za počitniške hišice na Malem Lošinju
Vinogradi bodo kmalu spet oživeli. Začelo se bo spomladansko delo, za katero je dosti teže dobiti pomoč kot za trgatev. Gornji posnetek je z Rake, kjer pridelujejo dober cviček. (Foto: Jožica Teppey)
Kaj bi se bali strokovnjakov!
Pot Kovinarske vodi k povezavi uma in delov.iih rok — To pomeni, da bodo z zaposlovanjem strokovnjakov zapolnjevali nastale praznine
Kovinarska Krško je primer podjetja, ki se je izredno hitro razmahnilo, vendar je kljub temu zašlo v krizo. Pri razčlenjevanju vzrokov za izgubo v minulem poslovnem letu navajajo na prvem mestu nedosledno kadrovsko politiko, na katero se navezuje tudi nestimulativno nagrajevanje. Velike proizvodne zmogljivosti tovarne namreč nimajo enakovredne strokovne zasedbe za organizacijo dela, za razvoj in projektiranje, za prodajno službo in finančni sektor.
Število zaposlenih je zlasti v zadnjih dveh letih hitro naraščalo, saj so sprejeli na delo blizu 130 novih ljudi, strokovno pa se niso okrepili. Za nemoten potek proizvodnje s programskega in organizacijskega vidika so pogrešali predvsem strokovnjake ekonomske in tehnične smeri, imeli pa so dovolj operativnega srednjega strokovnega kadra, kar se je dobro obrestovalo pri kakovosti izdelkov.
Nesorazmerno velike kapacitete Kovinarske bodo še nekaj časa slabo izkoriščene, ker so se v podjetju lotili tehnološko za-
Naglico drago plačujemo
Večji promet zahteva od voznikov več pazljivosti
Število prometnih prekrškov je lani doseglo rekord v krški občini. Po svoje je to tudi razumljivo, saj je vozil vsak dan več na cestah, te pa ostajajo take, kot so, zato še vedno velja, da se mora voznik prilagajati cestam in ne obratno, kar bi bilo seveda tudi zaželeno.
Sodnik za prekrške navaja v svojem poročilu, da je med kršitelji prometnih predpisov še vedno največ takih, ki jih zalotijo na cesti brez vozniškega dovoljenja. Večinoma so to mladi ljudje, ki si za vožnjo na črno najraje sposodijo motorno kolo, redkeje druga vozila.
Med vzroki prometnih nezgod je na prvem mestu nedovoljena hitrost. Sledi izsiljevanje prednosti, vinjenost voznikov in nepravilno srečevanje. Najhujše posledice ima predvsem nepravilno prehitevanje, saj povzroča hude telesne poškodbe in veliko materialno škodo.
Iz poročila zvemo tudi za ugotovitev, da je novi zakon o varnosti prometa že pokazal svoje dobre in slabe strani. Voznike silijo k discipliniranosti poostrene denarne in zaporne kazni in možnost odvzema vozniškega dovoljenja za obdobje od enega meseca do enega leta.
Svoje je prinesla tudi prepoved izdaje vozniškega dovoljenja. Posledica takega ukrepa se pokaže potem, ko je obdolženec opravil vozniški izpit, dovoljenja pa ne dobi včasih tudi dve leti po izpitu. Za takega storilca je nevarnost, da bo z novimi prekrški odlagal izdajo vozniškega dovoljenja za več let.
J. T.
htevnih programov, ne da bi prej zaposlili strokovnjake, ki bi obvladovali zahtevno tehniko. Ta pomanjkljivost je bila najbolj opazna pri programih za izdelovanje asfaltnih naprav in silosov. Pri proizvodnji asfaltnih naprav se bodo poslej usmerili na nakup domače jugoslovanske opreme in se tako izognili
URAN NA KRŠKEM POLJU
Na gradbišče jedrske elektrarne v Krškem bo danes prispela mednarodna komisija, da bi preverila rezultate senzacionalnega odkritja uranove rude v plitvinah ob savski strugi. Če so zaloge urana dovolj velike, bodo zraven centrale odprli še rudnik.
odvečnim stroškom za uvoz iz tujine. Za izpeljavo silosnega programa bodo zaposlili lastne statike in projektante ter si tako prihranili velike izdatke za plačevanje inozemskih strokovnjakov.
Nadaljnji razvoj Kovinarske je v povezavi uma in delovnih, rok. Strokovnjakov ne bodo dobili čez noč. Zanje potrebujejo stanovanja, na katera prej niso mislili. Tudi nagrajevanje bodo spremenili in se s tem odpovedali zanje tako značilni uravnilovki. Strah pred strokovnjaki je bil podjetju samo v škodo. Spoznali so, da jih nujno potrebujejo, predvsem projektante in ekonomiste.
J. TEPPEY DROBNO GOSPODARSTVO
Medobčinski svet SZDL Posavje je minuli torek organiziral posveto-. vanje o drobnem gospodarstvu. Vab-, ljeni so bili predstavniki vseh posavskih sindikalnih svetov, načelniki davčnih uprav, predstavnik združenja obrtnikov ter člani izvršnih svetov, ki v posameznih občinah odgovarjajo za gospodarstvo.
Poslej tesnejši stiki
Učvrstitev stikov študentov z matičnimi občinami
V minulem tednu je vse tri posavske občine obiskala štiričlanska delegacija „ Kluba posavskih študen-tov“. Njihov namen je bil učvrstiti dosedanje stike med višješolci in vi-sokošolci ter matičnimi občinami, od koder prihajajo zanje štipendije in kjer naj bi se tudi zaposlili.
V Krškem so ugotavljali, da pri izplačevanju štipendij ni večjih zastojev, četudi jim povzroča velike težave republiška ..solidarnost", ki je vseprej kot to. Domenili so se, da bodo še pred poletnimi študijskimi počitnicami pripravili v Ljubljani tri predavanja, s katerimi naj bi jih predstavniki regije seznanili z vlogo študentov v družbeni samozaščiti in
splošnem ljudskem odporu, z občinskimi srednjeročnimi programi druž-beno-ekonomskega razvoja, pa tudi z dolgoročnih razvojnim programom Posavja.
Prav tako. so / Krškem potrdili,
da bodo tudi tokrat pripravili tradicionalni pogovor štipendiste predstavniki delovnih organizacij,
poskušali pa ga bodo prvič pripraviti tudi v Brežicah. Poleg tega so predstavniki študentov izrazili pripravljenost, da se vključijo v kulturno življenje. Tako naj bi mladi literati, likovniki in recitatorji prvič sodelovali na prireditvah, ki jih pripravlja za dan mladosti krška občinska konferenca Zveze socialistične mladine.
Krške novice
V RAZPRAVO - V pripravah na ustanovitev posavske regionalne skupnosti za turizem so pripravili že osnutke vseh potrebnih aktov, tako da jih bodo že ta teden verjetno dali v javno razpravo. Predvidevajo, da bodo skupnost ustanovili še pred pričetkom glavne turistične sezone, to je pred poletjem.
PRIPRAVLJAJO PROGRAM -Predsedstvo OK ZSMS je minuli teden sprejelo okvirni program prireditev, s katerimi bodo počastili dan mladosti. Domenili so se, da bodo na Senovem pripravili enodnevni turnir v štirih športnih panogah, v Velikem Podlogu osrednjo akademijo in prav tako tam še razstavo likovnih del mladih. Za praznik bo izšla slavnostna številka „Obveščo-valca" z literarnimi prispevki.
POMEMBNE NALOGE - Komisija za cestno signalizacijo pri svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bo morala poskrbeti za boljšo ureditev prometnega režima na cesti, ki pelje skozi Staro vas v Brežice, saj je le-ta izredno obreme-
njena. Enako pomembna bo tudi ureditev signalizacije na nadvozu ■ čez železniško progo v Krškem.
SE ZADNJI NASTOPI - Mali šolski bazen v krški šoli „Jurija Dalmatina" je bil zaprt le štiri dneve, sedaj pa je ponovno na voljo plavalcem in pouku plavanja za začetnike. Krške „Celulozaxje“ pa čaka pred zaključkom zimske sezone še nekaj nastopov. V soboto in nedeljo so se najboljši pioniiji udeležili mednarodnega mitinga v Zagrebu, prihodnji teden bodo nastopili na državnem prvenstvu pionirjev „B“, pripraviti pa nameravajo vsaj še en medklubski miting.
SEDAJ ZARES — Ta teden je bilo v Krškem občinsko pionirsko prvenstvo „Kaj veš o prometu", s katerega se bodo najboljši udeležili področnega tekmovanja. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri občinski skupščini sije prizadeval, da bi tokrat na tekmovanju nstopile ekipe iz sleherne osnovne šole.
Predsednik CK ZKS France Popit je ob zadnjem obisku v Sevnici svetoval neposredne razgovore z organizacijami, kjer je kaj nerešenih vprašanj. Takega razgovora se je poslužilo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta predzadnji petek s predstavniki brežiškega Gozdnega gospodarstva, predvsem pa obeh tozdov tega podjetja v občini, gozdarstva in žage.
V sevniški občini že lep čas opozarjajo, da samo en tozd zasebnih lastnikov gozdov ni sprejemljiv (njegov sedež je v Brežicah!). V sevniški občini je gozdov največ. Da hočejo kmetje drugačno samoupravljanje, je bilo ugotovljeno tudi na zadnji seji o kmetijstvu, ki jo je pripravila SZDL v občini Podobno sta ugotovila že izvršni odbor občinske konference SZDL in predsedstvo sindikata na skupni seji pred enim letom.
Brežiško gozdno gospodarstvo dela na območju devetih občin. Gozdovi so revni, izhod iščejo v dopolnilni dejavnosti. Gozdarji so opozarjali na težave posameznih tozdov. Kot je pokazala razprava, je še marsikaj odprtega v sami delitvi dohodka v tozdih in med njimi. Rok za ureditev teh vprašanj je, kot so skle-
PRIPRAVNIKI LE V LISCI IN JUTRANJKI?
Po zakonu morajo delovne organizacije vsako leto do konca januarja določiti vrsto poklicev in pripravnikov, ki jih nameravajo sprejeti v tekočem letu. Nič kaj spodbudna ugotovitev ni, da sta ta načrt predložili le Lisca in Jutranjka. Lisca namerava letos sprejeti za tozd Senovo dva konfekcijska tehnika, za tozd Krojil-nica v Sevnici enega, enega tudi za tozd Šivalnica v Sevnici. V delovni skupnosti skupnih služb nameravajo zaposliti naslednje pripravnike: 1 dipl. ekonomista, 2 ekonomska tehnika, 1 inženirja organizacije dela, .2 tekstilna inženirja in eno modelarko.
Jutranjka bo letos sprejela štiri konfekcijske tehnike in dva ekonomska tehnika. V glavnem gre za štipendiste obeh tovarn.
nili na sestanku, kraj prvega polletja.
Posebno neprijetno vprašanje je izguba v novi žagi v Sevnici. Le-ta znari za lani 3,07 milijona dinarjev.
PRIMOŽ: DOGOVORJENO ZA PREVOZ MLEKA
Na zboru občanov je bilo ob sodelovanju predstavnikov tozda za Kooperacijo pri sevni-škem Kmetijskem kombinatu in občinskim kmetijskim inšpektorjem doseženo soglasje o prevozu mleka s Primoža. Za prevoz mleka naj bi kombinat prispeval 300 dinaijev, kmetje, ki oddajajo mleko naj bi prispevali enak znesek. Z nabavo boljših molznic in z boljšo krmo bodo sčasoma zbrali več mleka; s tem bo odpadlo tudi vprašanje dragega prevoza za majhne količine.
K. Z.
&
Kako je s tem, ni mogoče razčistiti na enem sestanku. Razmere naj bi skušala nepristransko oceniti posebna skupina strokovnjakov iz poslovnega združenja. Zatem bo lahko rekla svoje tudi komisija delavske kontrole. Sanacijski program naj bi iričeli uresničevati s 15. aprilom, le razumljivo je, zakaj se predstavniki žage v glavnem niso udeležili tega sestanka. Stara žaga je v glavnem delala z dobičkom, novi opremi v marsičem niso bili kos (kratko pri-učevanje v Nazarjah), investicija ni bila dokončana ipd. Sevniški tozd gozdarstva je imel letos prvič svoj zaključni račun. Dolgotrajni sestanek ni izzvenel v medsebojno obtoževanje, ponoven razgovor čez čas bo lanko prilika za pregled dogovor-
jenih rešitev.
A. ŽELEZNIK
NISO LE ČRPALI
Gozdarji so se na problemski konferenci o kmetijstvu branili očitkov, da niso ničesar prispevali za razvoj „niti materialno niti moralno" tudi s podatki, da so v zadnjih 20 letih sodelovali pri gradnji 71,2 km cest, za vzdrževanje cest in poti so v zadnjih petih letih prispevali 424.680 dinarjev. V gozdno gojitvena dela je bilo v zadnjih petih letih vloženih nad 2,35 milijona dinarjev. Ceste so seveda rabili tudi sami.
Odkod denar za nove šole?
Program razvoja šolske mreže za naslednjih pet let skuša izrabiti vse prostore — Premiki med okoliši
Občinska izobraževalna skupnost je na zasedanju zbora izvajalcev in porabnikov v začetku marca brez posebnih pripomb sprejela obsežen razvojni program vzgoje in izobraževanje v občini do leta 1980.
Program je zbran v pravcati knjigi z okrog 100 stranmi, z obilico podatkov od šolske mreže do prizadevanj za celodnevno šolo in usmerjeno izobraževanje. Vrsta podatkov
Lisca se je odpovedala svojemu samskemu domu v korist zasilni rešitvi za otroško varstvo. Ob tem seveda spet ne manjka raznih pripomb za ..korenitejšo" rešitev prostorskega vprašanja na račun denarja za adaptacije. Družine, ki ne vedo, kam bi dale svoje malčke v varstvo, kaj takega seveda ne zanima. Na sliki: srečneži v vrtcu Ciciban.
Sevniški paberki
SLEDNJIČ TUDI POHVALA -Pri svetu sevniške krajevne skupnosti so vajeni vsega, le pohval ne. No, slednjič so na naslov krajevne skupnosti naslovili lepo pismo vaščani Podgorja. Podgorčani in Kra-kovčani so krajevni skupnosti hvaležni za proslavo 8. marca, ki je bila v kraju skupno z vaškim odborom SZDL V tem partizanskem kraju vse od osvoboditve ni bilo take proslave.
SMISEL ZA RED - Na seji komiteja je bilo med razpravo o Komunalnem stanovanjskem podjetju slišati tudi slednjo pohvalo na račun njegove gradbene skupine: pri gradnji brunarice na Lisci so za seboj vse temeljito počistili, da ni bilo v okolici nikakršnega sledu gradnje.
DOVOLJ EN PKEHOD - Sevni-ška krajevna skupnost se je pred nedavnim odločila, naj bi danes odstranili deske s prehoda za pešce čez železniški most. Le-te so namreč že
tako izrabljene, da je prehod nevaren. Zamenjava bi menda stala dobrih 50.000 tisočakov (novih seveda!), tega denarja pa ni. Navsezadnje je tudi novi most blizu. Sedaj čakajo se na soglasje sosedov.
NISO MAČEHOVSKI - V januarju je Zavod za kulturo priskrbel sevniški knjižnici 52 novih knjig, lani ustanovljeni krmeljski knjižnici pa 75.
ENA MAKADAMSKA POT MANJ - Svet sevniške krajevne skupnosti se je že pred časom odločil za soglasje o lokaciji za avtobusno postajo ob sedanjem postajališču šolskih avtobusov. Komunalno stanovanjsko podjetje mora pripraviti predračun za ureditev postaje, nato se bo mogoče dogovoriti o sofinanciranju. Zatem naj bi odpadla pot od Redenška dc Zganka, kije tudi sicer ni v zazidalnem načrtu centra mesta.
SI3VNI&KI VESTMI
prikazuje razmere za minulo petletno obdobje. V tem času je število šolarjev na sevniški osnovni šoli (kjer je porast najve^ji) naraslo od 951 (leta 1970/71) na 1.012 (lani). Močno ja padlo število učencev na krmeljski osnovni šoli (od 182 leta 1971/72 na lanskih 147). Še pred dobrimi petimi leti je znašal osip na šolah 38,3 odst., v lanskem šolskem letu pa že za več kot polovico manj.
V naslednjih letih naj bi boštanj-ska osnovna šola zajela vse učence višje stopnje z Bučke in Studenca, tako da bi v Sevnici lahko sprostili štiri učilnice za prvo stopnjo usmerjenega izobraževanja. Učence višjih oddelkov iz Krmelja in Tržišča naj bi združili v novi šoli, sicer bi jim grozil kombiniran pouk. Z združevanjem istih oddelkov na podružničnih šolah Bučka in Studenec naj bi v bodoče odpravili kombinirane oddelke. Število otrok na območju podružnične šole Razbor ne kaže porasta, zato je predlagano prešo-lanje ob ustreznem prevozu na Loko, šolsko zgradbo pa naj bi zaprli in zavarovali Podobno je na Kalu; otroke naj bi v novem šolskem letu prešolali v Šentjanž.
V nasleunjih treh letih naj bi bile po ugotovitvah šolnikov možnosti za prehod na celodnevno šolanje za prve štiri razrede na treh šolah: v Boštanju, na Blanci in v Šentjanžu. Pred koncem tega petletnega obdobja naj bi sledili na posebni osnovni šoli v Sevnici, Krmelju in Tržišču. Pogoj je seveda izgradnja novih šol po referendumu. Za novogradnje (trenutno je v gradnji šola na Blanci) bi bilo potrebnih nad 61 milijonov dinarjev. Usmerjeno izobraževanje naj bi valjalo dodatnih 11 milijonov.
GRIPA NAJMOČNEJŠA NA PODEŽELJU
Naval v sevniški zdravstveni dom se je začel nekako prvi dan po uradnem začetku pomladi. Zdravstveno osebje mu je bilo v začetku kar dobro kos, proti koncu tedna pa so pričeli zbolevati tudi sami. V ponedeljek so tako imeli v postelji že tudi enega zdravnika. Največ obolelih v minulem tednu ni bilo v mestu, temveč po podeželju. Na sevniški osnovni soli je po oddelkih manjkalo 6 do 7 učencev, ob nekaterih dnevih tudi do devet. Kot je v ponedeljek dejal upravnik sevniškega zdravstvenega doma dr. Jurij Pesjak, do takrat še ni bilo opaziti kakšnih komplikacij v zvezi z obolenji.
SE TRI KONFERENCE
Komite občinske konference ZK je na zadnji seji sprejel delovni program za letošnje leto. Do konca leta naj bi izvedli se najmanj troje zasedanj občinske konference ZK. Predvidoma maja naj bi obravnavali samoupravljanje in delegatske odnose v občini, oktobra vprašanja vzgoje in izobraževanja, konec leta pa naj bi pregledali izvajanje samoupravnega dogovora o kadrovski politiki v očbini. Za seje komiteja je zaenkrat predvidenih sedem delovnih področij. V tem mesecu naj bi obravnavali delo komunistov z mladino.
Nova Marlesova šola v Mokronogu naj bi bila nared do novega šolskega leta. Delo poteka zadovoljivo, tako da ni bojazni, da bi se gradnja zakasnila. V novi telovadnici so na delu pleskarji, v učilnicah pa že lepijo na stene tapete. (Foto: Železnik)
Iz kraja v kraj
GRIPA ŽE PO DOMOVIH? -Minuli teden po čakalnicah trebanjskega zdravstvenega doma še ni bilo očitno, da bi Štajerci ..izvozili" kaj gripe tudi na Dolenjsko. Pač pa so imeli zdravniki minuli četrtek že težave zaradi vse številnejših zahtev po obisku bolnikov na domu.
NA ČIGAV RAČUN? - Ob ustanovitvi kluba zdravljenih alkoholikov v Trebnjem so pred tremi leti računali, da bo treba kmalu ustanoviti še dva nova, vendar so še vedno pri enem. Tisti, ki se dosti ukvarjajo z odpravljanjem alkoholizma v občini, vedno znova opozarjajo, da v delovnih organizacijah še vedno dajejo potuho nekaterim pi-
jancem, namesto da bi jih napotili na zdravljenje. Zato so letošnji program občinskega sindikalnega sveta v poglavju o stabilizacijskih prizadevanjih dopolnili tudi z vprašanjem boja proti alkoholizmu kot sestavnem delu za večjo produktivnost.
POSLEJ BOLJE - Osnovna organizacija Zveze socialistične mladine na Mirni v zadnjem obdobju ni bila posebno delavna. Pred nedavnim so imeli na Mimi volilno konferenco, ki se je je udeležilo nekaj nad 30 mladih. Za predsednika so izvolili Branka Kirma, ki je sicer zaposlen v prodajnem oddelku Dane. Sprejeti delovni program obeta večjo dejavnost mladih.
TREBANJSKE NOVICE
Nagrmadenih več težav, kot je lesa?
Predsedstvo sindikatov v Sevnici je dalo pobudo za razgovor z gozdarji brežiškega Gozdnega gospodarstva — Nepristranska komisija za oceno razlogov izgube žage
Sindikati: odločnost ne škodi
Na zadnjih letnih skupščinah opazen napredek v sindikalni organiziranosti
Na zadnjem zasedanju občinskega sindikalnega sveta so ugodno ocenili potek letošnjih letnih skupščin osnovnih sindikalnih organizacij. Marsikje so pripravili dobra pismena poročila o minulem delu organizacije: v Novolesu - tozd Akril, Elmi - tozd Elektromaterial Čatež, občinski upravi, na trebanjski postaji milice, v Dani, Merca-toiju - tozd Gradišče, osnovnih šolah Mirna in Trebnje, na občinskem sodišču, v IMV - tozd Tovarna opreme Mirna, trebanjskem nadzomištvu proge, gozdnem obratu Trebnje in mokronoški Iskri.
Razveseljivo je, da so delo dobro	ljanju, oblikovanju tozdov, proiz-
zastavile nekatere komaj predlani	vodnem načrtu in stabilizacijskih
ustanovljene sindikalne organizacije ukrepih. Nove samoupravne akte so v Novolesu, TOZD Akril Trebnje in	v glavnem povsod pred obravnavo
Elmi — tozd Elektromaterial Čatež	na zborih delavcev proučili najprej
Ledino so orali skoraj pri vsem, pri	na sejah izvršnih odborov osnovnih
delovnem procesu in pri samouprav-	sindikalnih organizacij.
Šola za akcijo, ne le oceno
Slušatelji zadovoljni z občinsko politično šolo
Na skupščinah v Iskri - tozd Elektroliti Mokronog, trebanjski osnovni šoli, IMV — tozd Tovarna opreme na Mimi so kritično govorili o uveljavljanju delegatskega sistema.
Kot vprašanje, kateremu je sindikat v minulem letu namenil največ pozornosti, je marsikje na prvem me- " stu skrb za življenjske in delovne razmere delavcev, organizirano prehrano, stanovanjska vprašanja in socialne razmere (Iskra - tozd Elektroliti Mokronog, tozd Gozdarstvo Trebnje, IMV - tozd Tovarna opreme).
Po mnenju vodstva sindikata v občini bi morali več narediti pri delu sindikalnih skupin (o tem so več razpravljali le v IMV, Mercatorju in trebanjski osnovni šoli), premalo je bilo govora o družbeni samozaščiti, kadrovski politiki in razvojnih načrtih. Pogrešali so tudi ocene političnega delovanja mladih v sindikatih in medsebojnih odnosov Preskrba ozimnice ali podobne stvari so _ po oceni skupščin, že prišle na „za-čelje“ dnevnih redov.
STANE NOVAK je bil do izteka mandata pred nedavnim predsednik poslovnega odbora v Trimu. „Ce-prav se je za družbeno po litično delo treba sproti usposabljati, smo v politični šoli dobili precej znanja, ki nam bo to aktivnost olajševalo zaradi novih spoznanj," je menil o šoli. Kot član sveta krajevne skupnosti Trebnje pa je omenil nekatere letošnje naloge: ..Poglavitno je nadaljevati asfaltiranje ulic. Tudi v strelski družini nam ne bo manjkalo dela." Stane Novak tudi ne stoji ob strani v SZDL (pododbor za Stari trg) ali v sindikatih.
IVAN STARIČ iz Trima je po novem še predsednik poslovnega odbora. Je tudi delegat za zbor združenega dela in član sveta krajevne skupnosti Trebnje. V letošnjem letu pričakujejo v Trimu dosti od nove tovarne plošč. ..Potrebno je dosti prizadevanj komerciale, zakaj marsikje še ne poznajo prednosti tega materiala. Poskrbeti moramo, da bodo nove zmogljivosti kar najbolje izkoriščene, plošče pa prodane. Vsi člani kolektiva si morajo prizadevati, da bomo letos zastavljeni proizvodni načrt tudi uresničili," meni o nalogah v tovarni. O delu v družbenopolitičnih organizacijah govori kot o
Sredi marca je bila v Trebnjem končana občinska politična oala. Obiskovali so jo člani ZK. Razveseljivo je, da so šolanje resno vzeli tudi mladi, ki jih je za šolanje predlagalo občinsko vodstvo Zveze socialistične mladine. Šolanje je trajalo 60 ur; pred krajem so ga namreč podaljšali še za 10 ur. Po podelitvi spričeval smo govorih s tremi od 34 slušateljev.
obveznosti, ki jih opravlja z veseljem, čeprav včasih tudi razočaranj ne manjka.
NE PRIDEJO DO KRAJA
Šentruperčani imajo silno slabe izkušnje z urbanisti. Ko so bila že odkupljena stavbišča, ne pa tudi dovozna pot, je bilo . mnogo razgovorov, da bi to vprašanje slednjič le uredili. Krajevna skupnost je lastnika vrta že pripravila na to, da od- —■ stopi prostor za pot, a ni bilo nič iz tega. Referentka je bila tudi proti predlogu za dostop z odcepa pri ovinku. Podobnemu mečkanju so priča tudi pri stav-bišču za predvideno gradnjo stanovanj za učitelje: Frelihovi bi odstopili zemljišče, stvar pa že dobra dva meseca miruje.
Učitelj DUŠAN MEŽNARŠIČ iz Velikega Gabra je v kraju predsednik krajevne organizacije Zveze rezervnih vojaških starešin, med drugim je tudi član sveta krajevne skupnosti ..Marsikaj, kar smo obravnavali v politični šoli, bo prišlo prav pri praktičnem delu v družbenopolitičnih organizacijah. Pri delu v soli najbolj pogrešamo telovadnico. Prostor bi nam prišel še kako prav tudi kot streha za kulturne skupine v krajevni skupnosti. Želja krajanov je, da pridemo do telovadnice pred proslavo 100-letnice šole.“
USPEL SEMINAR
Predzadnjo soboto je bil na Polževem seminar za vodstva krajevnih organizacij SZDL Na seminar so prišli iz vseh organizacij, razen s Čateža. Obravnavali so ustavno vlogo SZDL, srednjeročni razvoj občine, organizacijsko in idejno usposobljenost SZDL, delo delegacij in usklajevanje stališč v krajevni skupnosti, vprašanje religije in samoupravne družbe ter družbene samozaščite. Seminar je trajal ves dan do poznega popoldneva.
Si. 14 (1393) - 1. aprile i9‘7C
Stran uredil: ALFRED 2ELEZNIK
DOLENJSKI LIST
19
Ugodna posojila za obrtnike
Obrtniki iz črnomaljske občine so konec lanskega leta ustanovili Združenje samostojnih obrtnikov, letos pa nameravajo še obrtno zadrugo
ček od obrtniškega plesa v hotelu Smuk v Semiču je šel v blagajno združenja, z udarniškim delom in
Obrtniki iz črnomaljske občine so 26. decembra lani ustanovili Združenje samostojnih obrtnikov. Na prvi seji 15. januarja so izvolili nadzorni odbor, disciplinsko sodišče in kreditni odbor ter predsednika, tajnika in blagajnika združenja. Za predsednika je bil izvoljen mizarski mojster Marko Barič iz Črnomlja.
„V naši občini je registriranih navzvea" je povedal Barič. Izkupi-127 obrtnikov, članov združenja pa je okrog 70. Do sedaj je bil položaj obrtnikov pri nas precej klavrn, vsak je bil prepuščen sam sebi, bili smo neorganizirani in razdrobljeni. Sedaj v združenju pa bomo lažje nastopali
Dve novi 00 ZSMS
Marca so v črnomaljski občini ustanovili dve novi osnovni organizaciji ZSMS. Okrog 30 mladincev se je b. marca udeležilo ustanovnega sestanka 00 v KS Kanižarica. Izvolili so vodstvo in pripravili program, po katerem se bodo zlasti zavzemali za mladinske delovne akcije, pohodne enote, negovanje in razvijanje revolucionarnih tradicij.
Drugo osnovno organizacijo ZSMS so 11. marca ustanovili v Beltu, kjer je zaposlenih okoli 240 mladincev. Stalna naloga v njihovem programu je izobraževanje mladih kadrov, spremljanje delegatskih odnosov v tozdu, ocenjevanje le-teh.
Zadali so si tudi nalogo, da bodo oživili delo aktivov v obratih. Belto-vi mladinci bodo organizirali in sodelovali pri raznih proslavah s kulturnim programom imajo pa tudi močne športne sekcije.
S tema novima je sedaj v črnomaljski občini 52 osnovnih organizacij ZSMS z okrog 2.500 člani.
"»•
denarjem ki so ga prispevali člani, so si uredili pisarno na Kolodvorski 25.
..Pripravljamo se že na letošnje obrtniške športne igre v Mariboru, ker nočemo, da bi bili tako slabo
AMERIKANČEVO
DARILO
Eden največjih problemov na Vinici je hudo pomanjkanje gradbenih parcel, zato prodajajo zasebniki komunalno neurejeno zemljišče tudi po 100 dinarjev kvadratni meter. Te dni pa je prišla radostna vest: lastnik zemljišča na Majerju, ki živi v Ameriki, je cel kompleks, za katerega je že narejen zazidalni načrt, podaril krajevni skupnosti. Gradbene parcele bodo kmalu na javni licitaciji in Viničani, ki že tako dolgo čakajo, bodo v kratkem lahko začeli graditi.
Viniški Amerikanec se je verjetno spomnil na stari slovenski rek: „Ljubo doma, kdor ga ima“, ko se je odločil, da bo zemljo podaril.
PRIREDITEV NA NOVEM ODRU
Igralska družina iz Butoraja je 6. marca na novem odru pripravila kulturni program ob dnevu žena. Po slavnostnem govoru je mešani pevski zbor zapel nekaj pesmi, mladinci pa so pripravili recitacije. Po programu je bila zabava, izkupiček so namenili za rože in darila, s katerimi so obdarovali žene in matere padlih borcev.
Nov oder so v Butoraju postavili s pomočjo gasilcev, igralske družine in nekaterih posameznikov, dela pa so opravili sami vaščani.
pripravljeni kot lani,“ pravi Barič. „Pred dnevi smo se dogovorili s črnomaljsko podružnico Ljubljanske banke, da bomo člani združenja lahko dobili kratkoročna posojila za nabavo obratnih sredstev, in to do 200.000 dinarjev na 6 do 12 mesecev."
Črnomaljski obrtniki se že pogovarjajo, da bi še letos ustanovili obrtno zadrugo. »Zadruga bi lahko prevzela marsikatero večje naročilo in potem dajala razna dela posameznim našim obrtnikom; prek zadruge bi tudi nabavljali material. Naše stališče je, naj bi vsa obrtniška dela v občini delali naši obrtniki. To bi pomagalo razvoju obrti v naši občini, denar bi ostal doma, pa še cenejše bi bilo za investitorja, ker bi odpadle dnevnice in kilometrine."
Kaže torej, da se obrtnikom v črnomaljski občini obetajo lepši časi, vsaj kar se tiče povezanosti in skupnega nastopanja.
A. BARTEU
SODIŠČE NAJ BO TEMELJNO!
Nova organiziranost sodišč naj bi pripomogla, da se bo sodišče približalo človeku. Zato sta črnomaljska občinska skupščina in izvršni odbor OK SZDL predlagala republiški skupščini, da bi bilo črnomaljsko sodišče temeljno sodišče za Belo krajino z zmanjšano pristojnostjo, ne pa le oddelek novomeškega temeljnega sodišča, saj bi to pomenilo odtujevanje sodišča ljudem in veliko odvečnih poti.
Povečati število članov
AMD Bela krajina si prizadeva, da bi bila vsaj polovica lastnikov motornih vozil člani društva
Pred letom dni se je tudi Avto-moto društvo Bela krajina organiziralo po delegatskih načelih. Prva redna letna konferenca je bila 14. marca letos in na njej so delegati sprejeli vrsto nalog za prihodnje obdobje.
AMD Bela krajina šteje sedaj 700 članov v občinah Črnomelj in Metlika, kar je nekaj več kot 20 odst. vseh motoriziranih občanov. Konferenca delegatov si prizadeva, da bi
*J r, a •
Četrtek je v Črnomlju uradni dan. Po dvanajsti, ko ljudje, ki so prišli v občinsko središče po opravkih, že uredijo svoje zadeve, je množica čakajočih na avtobuse, ki vozijo proti Vinici in Adleši-čem, nekaj običajnega. (Foto: Bartelj)
črnomaljski drobir
NOV DELOVNI ČAS - Od 1. aprila do 30. septembra bo za upravne organe črnomaljske občine veljal tako imenovani poletni delovni čas. Na občini bodo delali v ponedeljek, torek, četrtek in,petek od 6. do 14. ure, v sredo pa od 6. do 16. ure. Stranke sprejemajo v torek in četrtek od 6. do 14. ure ter v sredo od 10. do 16. ure.
VAS SE V TEMI - Vaščani Kočevja si že dalj časa želijo, da bi imeli skozi naselje javno razsvetljavo. Vendar zaenkrat njihova želja še ne bo izpolnjena. Počakati bodo morali, da bo rekonstruirana cesta Črnomelj-Kanižarica.
KARATE PRODIRA - Karate klub Jugokaj je prejšnji teden priredil v Črnomlju v telovadnici osnovne šole predavanje o zgodovini karateja. Morda bo predavanje o zgodovini tega vzhodnjaškega borilnega športa spodbudilo tudi mlade Belokranjce, da se bodo začeli z njim ukvarjati.'
POTEPUHI IN MLADINA - Mladi v črnomaljski občini so, kar se zabave tiče, prepuščeni bolj sami sebi, zato se še posebej razvesele mladinskega plesa. Prejšnji teden, 27. marca, je ansambel ..Potepuhi" igral za ples v dvorani v Dragatušu.
bila v AMD najmanj polovica lastnikov motornih vozil, zato je naloga vsakega člana, da pridobi vsaj dva nova.
V AMD deluje tudi več komisij; največ uspeha v lanskem letu sta imeli šolska in športna komisija. Šolska komisija ima sodobno učilnico, pet vozil zastava 750, enega rednega in šest honorarnih inštruktorjev. Preko AMD je lani naredilo vozniški izpit 260 kandidatov. V bodoče nameravajo dograditi nove učne prostore in poligon za vožnjo.
Športna komisija je lani organizirala dve tekmovanju v motokrosu, za kar je AMD Črnomelj dobilo zvezno priznanje AMSJ. Tudi letos bo 1. maja v Dragovanji vasi velika mednarodna dirka v motokrosu v kategoriji 50 in 125 ccm.
Konferenca delegatov je podprla predlog o izgradnji avto-moto baze v naši občini, kajti najbližja baza je na Otočcu, in belokranjski člani tako ne morejo biti deležni uslug, ki jim sicer gredo. Podprli so Viatorjevo prizadevanje, da bi ta v Črnomlju opravljal tehnične preglede motornih vozil.
Na konferenci so podelili priznanja članom in delovnim organizacijam, zaslužnim za razvoj AMD Bela krajina.
MATIJA MRAVINEC
PREMALO DENARJA ZA OBNOVO POBREŽJA
Lani je bilo za obnovitvena dela gradu Pobrežje pri Adlešičih potrošeno 100.000 dinarjev. Letos je zaradi pomanjkanja denarja program kulturne skupnosti Črnomelj tako okleščen, da je izpadlo tudi sofinanciranje obnove tega zgodovinskega spomenika. Rač pa je kulturna skupnost Slovenije v ta namen dodelila 50.000 dinarjev. S tem denarjem nameravajo urediti prostor v gradu, kjer je bila med vojno partizanska kovačnica.
KMALU KMETIJSKI PROSTORSKI PLAN
Na predsedstvu OK SZDL Črnomelj so razpravljali, kako vključiti kmetijski prostorski plan v urbanistični načrt občine. Zavzeli so se, da bi imeli dva akta: poleg urbanističnega načrta bodo izdelali še kmetijski prostorski plan, saj bo vzporedna izdelava obeh aktov cenejša.
Ljudje marsikdaj ne razumejo, zakaj jim urbanisti ne dovolijo graditi kjerkoli. Z urbanističnim načrtom bodo te stvari postale jasne, kajti interes občine je, da kmetijske površine ostanejo nezazidane. Ta bo tudi pojasnil, zakaj ne morejo ugoditi nekaterim KS, ki sc zavzemajo, da bi na nerodovitnih območjih, zlasti v dolini Kolpe, dovolili zidavo vikendov, kajti inštitut za urbanizem iz Ljuhlpnc se zavzema, da bi ta košček narave ostal neoskrunjen.
Metliškim košarkarjem v letošnjem prvenstvu ne gre najbolje. Belokranjski poznavalci igre pod obroči trdijo, da zaradi odhoda nekaterih najboljših igralcev k vojakom, predvsem pa zavoljo nediscipliniranih igralcev. Na sliki: posnetek z enega zadnjih prvenstvenih srečanj, v katerem so košarkarji Beti že skoraj dobljeno tekmo izgubili.
BI ■ .	■	w	w	■	■
Na igriščih 250 mladih
Na mladinskih športnih igrah sodelujejo tudi dekleta
Pred kratkim je občinska konferenca ZSMS Metlika (komisija za šport) pripravila mladinske športne igre, in sicer v malem nogometu, namiznem tenisu, šahu, kegljanju in streljanju z zračno puško. Zaenkrat se je prijavilo 20 osnovnih organizacij z več kot 250 udeleženci, razveseljivo pa je, ker so se prijavile tudi vrste deklet (Komet, Beti, Metlika).
Vsekakor je najbolj zanimivo ob igrišču za mali nogomet. Vsako nedeljo dopoldan se zbere okoli igrišča na Pungartu precej gledalcev, in ker se za prvaka mladinskih športnih iger poteguje kar 14 ekip, se v prihodnjih tednih za ljubitelje nogometa obetajo zanimiva srečanja.
V kratkem bodo začeli tekmovati tudi igralci namiznega tenisa (v TVD Parižanu), šahisti (v prostorih mladinskega kluba), strelci (na Pungartu) in kegljači. Ekipe deklet se bodo v mladinske športne igre vključile nekoliko kasneje, pomerile pa se bodo v namiznem tenisu, streljanju, šahu in kegljanju.
Napredku ime asfaltna prevleka
V minulem letu so vaščani radoviške krajevne skupnosti zbrali okoli 510.000 din — Letos zbirajo za popravila in posodabljanje cest — Pričakujejo pomoč občine
Tudi z zadnjega zbora radoviških delegatov so udeleženci odšli več ali manj nezadovoljni. Ko so pretehtali voljo občanov za napredek svojih vasi, so ugotovili, da napredek vsi podpirajo s srcem, imajo pa občutek, da jih občina zapostavlja.
Današnji boj krajanov radoviške krajevne skupnosti za lepše dni ni zgolj slučajen in ne muha enodnevnica, saj so že med narodnoosvobodilnim bojem in po njem dokazali svoje vrednosti. Zavoljo tega večina delegatov ne razume, zakaj toliko let po vojni njihova krajevna skupnost še vedno nima niti kvadratnega metra asfalta, zakaj imajo ponekod še vedno nezdravo pitno vodo, slabo elektriko, slabe avtobusne zveze ipd. Morebiti bi jim kdo očital nezdravo kritikarstvo in nedelavnost, toda naslednji podatki dokazujejo, da so prebivalci radoviške krajevne skupnosti vse kaj drugega kot lenuhi.
Vaščani Bojanje vasi se že dalj časa pogovarjajo o boljši cesti, ki naj bi jim odprla okno v svet, v njihovo prijazno in pozabljeno vasico pa pripeljala s pomočjo turistov več denarja. Bojančani se zavedajo, da so načrti in želje eno, uresničitev cilja pa drugo. Zato niso ostali pri besedah, pač pa so se lotili zbiralne akcije in v kratkem času za svojo srečo, asfaltno prevleko, zbrali okoli
150.000 din. Tudi stanovalci Krašnjega vrha niso vajeni prosjačiti, in ker nočejo zaostajati za sosedi (pomoči od drugod pa ne pričakujejo), so za boljšo prihodnost zbrali
100.000 din.
Vas RadoS se s štirimi gospodinjstvi bržkone še ne da ukaniti času. Marsikdo, ki misli, da je obsojena na propad, se moti Prebivalci male vasice zatrjujejo, da po boljši poti -zanjo so zbrali 20.000 - ne bo nihče pobegnil, pač pa bo cesta pri-
17 MLADIH ZA XV. SNOUB
Metliški oddelek za narodno obrambo je pred kratkim pripravil tečaj za mladince o družbeni samozaščiti in splošnem ljudskem odporu. Sedemnajst mladincev je obenem poslušalo tudi nekaj predavanj o vlogi mladine in družbenopolitičnih organizacijah, ob koncu tečaja pa so v se mlade sprejeli v partizanske enote, in sicer v XV. SNOUB mladinsko brigado. Kasneje bodo nekateri razporejeni tudi v enote teritorialne obrambe.
NOVI ČLANI KOMISIJ
Na minuli 15. seji zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora ter 14. seji zbora krajevne skupnosti metliške občinske skupščine so delegati izvolili več komisij in opravili nekaj imenovanj. Izvolili so elane iniciativnega odbora za ustanovitev samoupravne interesne požarno-varnostne skupnosti, štiri člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in člane ter tajnika komisije za ugotavljanje izvora premoženja.
OSEM NOVIH NAROČNIKOV
Dolenjski list je pričel pred kratkim s pomočjo pismonoš zbirati nove naročnike, ki bodo prejemali naš tednik do 1. maja brezplačno. V kratkem času so se zbiralci izkazali in do prejšnjega torka se je na najbolj razširjeni pokrajinski tednik v Jugoslaviji na novo naročilo še 241 občanov. V metliški občini - Dolenjski list je v Beli krajini doma skoraj v vsaki hiši — so pismonoše doslej pridobili osem naročnikov, in sicer suhorska pošta 4, metliška 3 in gradaška dva. Pismonoše obljubljajo, da bodo poskušali v naslednjih tednih zbrati še nekaj novih naročnikov.
nesla lepi vasici napredek, morda tudi nove stanovalce.
Tudi Radovičani že nekaj let tarnajo nad slabo cesto in so za boljšo povezavo z Metliko zbrali 200.000 din. Delegat radoviškega zbora krajevne skupnosti Jože Režek je na zadnji seji občinske skupščine dejal med drugim: »Skupščina mora konec koncev uvideti, da si napredek ne samo želimo, pač pa da se zanj z vsemi močmi trudimo. Zavoljo tega upravičeno pričakujemo pomoč, saj več, kot smo naredili s prostovoljnim delom in s prostovoljnimi prispevki, zaenkrat ne moremo narediti. Da je to res, dokazuje naše delo pri gradnji vodovoda na Radoviči, pri elektrifikaciji Bojanje vasi in Krašnjega vrha. Samo v minulem letu smo zbrali okoli 510.000 dinarjev, da prostovoljnih ur sploh ne štejemo. Le kako dolgo bomo morali prav vse akcije začenjati sami, jih denarno podpirati itd.: Upravičeno zahtevamo pomoč, upamo pa, da se bodo obljube spremenile v dc janja
J. PEZEU
METLIKA: »PLAKETA DRUŽBENE SAMOZAŠČITE"
Pred kratkim so delegati vseh treh zborov metliške občinske skupščine sklenili, da bodo vsako leto praznovali teden varnosti in družbene samozaščite, in sicer v tednu, ki vključuje 13. maj. Občinska skupščina bo v tednu družbene samozaščite - zanj so se odločili zato, da bi pokazali podružbljeno slab za varnost kot pravico in dolžnost občanov — podeljevala posebno pismeno / priznanje »Plaketo družbene samozaščite občine Metlika'4.
Sprehod po Metliki
METLIKA: DANES POMEMBNA SLOVESNOST
Na zadnji seji metliške občinske skupščine je pet delegatov zahtevalo, naj »Občinarji poskrbijo, da bodo začeli še letos graditi že več let obljubljeno športno dvorano. Za vse, ki še vedno ne verjamejo, da bo občina končno dobila potrebno dvorano, objavlpmo danes razveseljivo vest: republiška TKS je pred kratkim ugotovila, da ima na voljo še nekaj denarja (našteli so natanko 65.000 din), in ga je namenila novi metliški gradnji, in sicer bazenu pri novi telovadnici. Bela krajina bo tako dobila bazert z olimpijskimi merami, temeljni kamen zanj pa bo postavil eden izmed najstarejših športnih delavcev danes ob 16. uri za osnovno šolo.
KLJUB PIČLO ODMERJENIM SREDSTVOM se je izvršni odbor kulturne skupnosti odločil, da pripravi spomladi dvoje gostovanj. Aprila se bo predstavilo Slovensko narodno gledališče iz Celja, maja pa bo predstava za šolsko mladež. Učenci si bodo ogledali Ptičke brez gnezda. Več gostovanj si ne bodo mogli privoščiti, saj ima kulturna skupnost za leto 1976 predvidenih za to vrsto dejavnosti le 15.000 dinarjev.
DRUGA GENERACIJA DIJAKINJ srednje tehniške tekstilne šole, ki deluje v TOZD izobraževalni center Beti, opravlja te dni izpite za tretji in četrti letnik. Poleg redne zaposlitve poslušajo dekleta predavanja vsak drugi teden, kar je gotovo naporno, toda z voljo in pridnostjo premagujejo težave ter bodo že letos opravljale zaključne izpite.
V PRVEM NADSTROPJU BIVŠE KOMETOVE STAVBE na Pungartu preurejajo delavci črnomaljskega Begrada prostore za ljudsko knjižnico. Dela bodo veljala 390.000 dinarjev, sredstva pa sta prispevali kulturna skupnost Slove-
nije in občinska kulturna skupnost. Predvidevajo, da bodo prostori nared že letos, in ta krat bo knjižničarska dejavnost lahko res zaživela, dotlej pa lahko ljubitelji knjig obiskujejo knjižnico v gradu. Odprta je vsako nedeljo od 9. do 12. ure.
GOSTISCE VESELICA, ki je pozimi zaradi težko prevozne ceste navadno zaprto, je za goste odprto trikrat na teden, in sicer v petek, soboto in nedeljo. Z delom pričnejo ob 14. url Za postrežbo skrbi prijazni Igor in ljudje radi zahajajo v gostišče na gričku nad mestom.
PREJŠNJO SOBOTO je bito v mladinskem klubu predavanje o alpinizmu. Pripravilo ga je vodstvo mladinskega kluba, predaval pa je Bojan Zupet iz Ljubljane. Svoje pripovedovanje je Zupet podkrepil z vrsto lepih in zanimivih diapozitivov.
GRADNJA tako težko pričakovane in prepotrebne telovadnice se bo pričela, kot kaže, v začetku aprila. Prva etapa del (športna dvorana z galerijo) bo dograjena do občinskega praznika 26. novembra.
metliški tednik
#
S samoprispevkom do nove šole
Brez novih prostorov za šole ni možno Obdržati v občini srednjih šol
V kočevski občini potekajo te dni razprave o prehodu na usmerjeno izobraževanje. Že v uvodnih razpravah je bilo ugotovljeno, da konča v kočevski občini vsako leto osnovno šolo (osemletko) okoli 500 učencev, kar pomeni, da bi bodoči 9. in 10. razred oziroma prvo stopnjo bodočega usmerjenega izobraževanja obiskovalo okoli 500 otrok, drugo stopnjo pa okoli 300. To se pravi, da glede na število učencev so možnosti, da bi imeli v Kočevju prvo in drugo stopnjo usmerjenega izobraževanja.
Vendar pa ni dovolj prostorov za tako izobraževanje, saj ima že sedaj 11 oddelkov gimnazije, 10 oddelkov centra poklicnih šol, 15 oddelkov srednjih šol pri Delavski univerzi in 7 oddelkov glasbene šole na razpolago le 16 učilnic. Če upoštevamo, da bo usmerjena šola v Kočevju verjetno izobraževala še okoli 300
k Vprašanja delegatov in odgovori nanje
V: Sanacijski načrt za družbeno kmetijstvo je izdelan, kaj pa je s pospeševanjem zasebnega kmetijstva?
O: Tozd Kooperacija ZKGP in Kmetijska zemljiška skupnost pripravljata progran za pospeševanje zasebnega kmetijstva. To je zelo zahtevno delo in se vsega ne bo dalo na hitro urediti. Ko bo osnutek pro-
frama pripravljen, bo dan preko ZDL v javno razpravo.
V: Bo SAP končno kaj ukrenil, da ne bo potrebno presedanje potnikov v Velikih Laščah, da bo na kočevski avtobusni postaji označeno, od'kod odpeljejo avtobusi v posamezno smer, in kaj je novega v zvezi z gradnjo postajnega poslopja?
O: So vse možnosti, da SAP kmalu uredi, da prestopanja v Velikih Laščah ne bo več in da bo na avtobusni postaji v Kočevju večji red, se pravi označeni bodo peroni in smeri voženj. SAP je tudi ze zaprosil pri Ljubljanski banki za posojilo in bo _zgradil spodnji de! avtobusne postaje v celoti, zgornji (gostinski) del pa ivsaj v grobem. Razen tega pa pote--kajo dogovori, da bi uvedli novo avtobusno progo do Delnic, da ne bi bilo treba zaposlenim čakati do 16. ure, ko zdaj odpelje avtobus v to smer.
V: Je v celoti osvojen kočevski predlog o posodobitvi republiških cest v občini ali le delno?
O: Osvojen je skoraj v celoti. Iz republiškega programa je izpadel le odsek ceste od Bosljive Loke do Osilnice.
učencev iz ribniške občine, potem potrebuje Kočevje novo šolo, saj potrebujejo skupaj 44 učilnic. Gradnja nove šole pa bi veljala po nekaterih ocenah 60 milijonov dinarjev, od tega gradnja prve faze 30 milijonov. Ta denar bi morali zagotoviti s povečanjem sedanjega samoprispevka od 1 na 2 odstotka, z morebitnimi prispevki gospodarstva in sredstvi iz republiških virov.
V dosedanjih razpravah je bilo ugotovljeno in sklenjeno, da morajo obstoječe srednje šole in izobraževalna skupnost dobro proučiti bodočo organizacijo srednjega šolstva v občini Kočevje. Pri tem naj kočevska izobraževalna skupnost sodeluje z ribniško, da bi ugotovili, katere stopnje šolanja bi kazalo organizirati skupaj. Nato bo treba ugotoviti, kakšne šole ali dislocirani oddelki šole bodo v Kočevju, koliko šolarjev jih bo obiskovalo, koliko
KOCJANOVA RAVNATELJICA VVZ
Na zadnji seji občinske skupščine Kočevje je bila imenovana za ravnateljico Vzgojnovarstve-nega zavoda Kočevje Zalka Kocjan, učiteljica iz Kočevja, za ravnatelja Doma Dušana Remiha pa Karel Pogač iz Kočevja. Na seji je bilo opravljenih še več imenovanj, volitev in rezrešitev.
prostorov in kadrov je šolam potrebnih itd. Samoupravna stanovanjska skupnost pa je dolžna v sodelovanju z delovnimi organizacijami zagotoviti stanovanja za potrebe učne moči.
V vseh dosedanjih razpravah (občinska skupščina, SZDL, usklajevalni odbor za pripravo referenduma o razvoju šolstva, nekatere krajevne skupnosti itd.) je bilo poudarjeno, da so prostori za srednje šolstvo potrebni in da je treba začeti akcijo za uvedbo krajevnega samoprispevka, ki naj bi ga plačevali 5 let.
J. PRIMC'
Kam presežek?
Največ za podeželje
Zaradi dobre izterjatve dohodkov in iz nekaterih drugih vzrokov je imel ob zaključku minulega leta kočevski občinski proračun za razdeliti še presežek dohodkov 1,291.847,45 din. Ta denar so na
nji s
skupščine razdelili tako:
140.000 din za delno kritje pogodbene obveznosti za obnovo doma za ostarele in onemogle v Ponikvah (obveznost občine znaša sicer kar
480.000 din), 300.000 din je prenesenih na letošnji proračun občine (predvsem za priznavalnine), 511.847,45 din v sklad skupnih rezerv za potrebe obratov v podeželskih središčih, 140.000 din za nakup zemljišč za potrebe obratov na podeželju in 200.000 din za gradnjo vodovoda v Strugah.
Že naziv izdatkov pove, da bo denar porabljen predvsem za potrebe podeželja, precej pa ga bo šlo še za potrebe ostarelih, osamelih in za priznavalnine.
Preveč poročil hkrati
Na kratko o zadnji občinski seji
DANES BREZPLAČNO KOPANJE V BAZENU
Krajevna skupnost Kočevje-mesto je organizirala za občane že več zanimivih prireditev, tako: trim smučanje, trim pla-v anje itd., da bi okrepila zdravstveno sposobnost občanov in jih navadila na šport in rekreacijo. Se posebno si prizadeva, da bi občane navadila na redno kopanje oziroma plavanje v zaprtem bazenu. Tako kopanje ie za Kočevje^ novost in mnogi občani se’ 'zimskega kopanja boje, češ da se bodo prehladili. Krajevna skupnost želi pokazati, da je tak strah povsem odveč, zato je organizirala za danes brezplačno kopanje za vse občane.
'J
Na zadnji seji občinske skupščine Kočevje, ki je bila 25. marca, so z nekaterimi pripombami in dopolnitvami sprejeli delovni program zborov skupščine za letos. Program je zelo obširen in več nalog, predvidenih za prvo četrtletje, še ni izpolnjenih. To pomeni, da bi morale biti seje pogosteje ali pa sprejetega programa ne bo mogoče uresničiti.
Poročilo o delu organov za odkrivanje, sojenje in pregon je zajelo dejavnost toliko organov, da dele-gatje gotovo niso mogli vsega dobro oceniti Zato so nekateri predlagali, naj bi v bodoče obravnavali posebej poročilo inšpekcij, na naslednjih sejah pa še poročila postaje milice, sodišča, tožilstva, sodnika za prekrške, službe družbenega knjigovodstva itd. Pri razpravi o delu inšpekcij - to področje je za občane najbolj zanimivo - so delegatje opozorili, da so ta poročila preskopa in da naj bi inšpekcije delale še več na terenu
in manj v pisarnah. Med drugim je bilo predlagano, naj bi še bolj skrbele za varstvo voda, se pravi tudi Rinže, ki je prepogosto hudo onesnažena.
Sprejet je bil dogovor o splošni porabi za letos in razdelitev presežka sredstev za lani ter dogovor o sofinanciranju skupnosti občin ljubljanskega območja. Nadalje je bil sprejet sporazum o ustanovitvi občinskega kluba samoupravljalcev. Pri tem je bilo izglasovano tudi, da bo financiranje urejeno kasneje, ko bo znan delovni program kluba.
J. P.
Drobne iz Kočevja
KNJIŽNICA PRESEUENA -Ljudska knjižnica Kočevje se je minuli teden preselila v nove prostore na Ljubljanski cesti 6, kjer je bila do nedavnega uprava podjetja Avto Kočevje. Pri selitvi je uslužbencem knjižnice pomagala šolska mladina pod vodstvom predsednika IO Občin
inske kulturne skupnosti Kočevje prof. Miloša Humeka. Novi prostori bodo ustreznejši, ker so bili urejeni v skladu s predpisi za knjižnice.
občan vprašuje
•wOf
* Ir)/
{ v/ (medved odgovarja
— Plačal sem 120 din za popravilo radia, ko pa sem ga prinesel domov, spet ni igral.
- Seveda, ko pa je naš servis v tako slabih prostorih, da se pri njih lahko vse, še tisto, kar je sicer dobro - pokvari.
ZAPLETENA POMOČ - Dijak iz Kočevja, absolvent Gozdarskega centra v Postojni, je nabiral darila za maturantski ples, ki bo v Postojni in katerega dobiček bodo porabili za maturantski izlet. Vsi dijaki tega centra so v svojih domačih krajih tako nabirali darove. Naš domačin je bil ,.uslišan" samo v enem podjetju, toda še tu je imel veliko težav. Dali so mu naročilnico, da si v blagovnici lahko nabere blaga do višine zneska naročilnice, kar je tudi storil. Že drugi dan je dobil dopis, da mora vse vrniti. Blapo je vrnil. Nato so mu naročili, naj pošlje račun za 300,00 din, ki jih bo prejela šola v Postojni, če bo na plakatu za ples tudi reklama tega našega podjetja. Tako je imel fant veliko potov in pisanja. Vendar je tu vsaj nekaj dobil, pri drugih pa je ostal praznih rok.
AVTO-MOTO društvo Kočevje je brezplačno razdelilo vsem amaterjem in poklicnim voznikom motornih vozil brošurico „Kodeks etike udeležencev v cestnem prometu". Knjižica opozarja tudi na spremembe v raznih predpisih, kar je pomembno za starejše voznike, ker so ti predpisi izšli že po tem, ko so oni opravili izpite.
Priljubljeni poštar
Matija Ožanič je med kočevskimi občani zelo priljubljen poštar. Pohvalijo ga, da hitro in natančno razdeli pošto in da ima dober odnos do strank. Ko smo v prašali ostale sodelavce in sodelavke, kaj menijo o njem, so v glavnem potrdili mnenje občanov, neka sodelavka pa je dejala, da so seveda tudi drugi poštarji prizadevni
Matijo Ožaniča pa smo tokrat obiskali zato, ker je zbral do preteklega največ novih naročnikov za Dolenjski list. V razgovoru je povedal, da je že skoraj vsaka družina naročena na Dolenjski list in da je zato težko pridobivati nove naročnike. Pri naročanju se tudi prizadeva, da dobi takega naročnika, ki bo tudi zagotovo plačal naročnino. Poštarji namreč hitro spoznajo, s katerimi občani so težave pri raznih plačevanjih.
Tovariš Ožanič je poštar 9 let, prej pa je delal pri Zidarju, Litostroju in drugod. Poštarski poklic se mu je priljubil, ko je zamenjeval nekega poštarja v Novih selih. Ker je bil vedno vesten, prizadeven in marljiv, so ga občani vzljubili, to pa mu je v pomoč tudi pri nabiranju naročnikov.
J. P.
Matija Ožanič, naš priljubljeni poštar. (Foto: Primc)
\
Letošnjo „Urbanovo nagrado" je prejelo KUD „France Zbašnik" iz Dolenje vasi, ki uspešno dela zadnji dve leti. Na fotografiji prizor iz skeča Mateja Bora „Gospod Lisjak14, ki ga je pred kratkim postavila na oder dramska skupina KUD „France Zbašnik“. (Foto: Primc)
Tudi Ribnici bazen in dvnrano?
Ribnica je med redkimi kraji, kjer sta šport in športno delo razmeroma bogata, primanjkuje pa športnih objektov. Tako imamo le rokometno in nogometno igrišče, če ne računamo dvorane v Dolenji vasi in kegljišče v domu JLA.
Plavalni bazen in telovadnica, ne bo obdržal na tej ravni, če da ali ne? Seveda so za gradnjo športniki in vsi, ki si žele boljše možnosti za rekreacijo. Vendar se vse ustavi pri denarju, saj bi tak objekt veljal morda celo nekaj 10 milijonov dinarjev.
Vendar pravijo nekateri, da tudi denar ne bi smel biti ovira, saj je Ribnica industrijsko že precej razvit kraj, vedno bolj pa govorimo o uvajanju športne rekreacije v delovne kolektive.
Razen tega še vedno precej občanov ne zna plavati. Okoli 1.000 učencev osnovne šole Ribnica pa ima telesno vzgojo v dvorani, ki meri 160 kv metrov.
Na raznih sestankih vedno pogosteje slišimo, da vsi Ribničani potrebujejo bazen in telovadnico. Tudi vrhunski šport se
ne bodo kolikor toliko ugodne možnosti za vadbo.
Delovni ljudje, starši in družbenopolitične organizacije naj bi razmislili o tem predlogu in nato začeli ustrezno akcijo. Gotovo je mnogo občanov, ki so pripravljeni za bazen in športno dvorano primakniti tudi kakšen odstotek od osebnih dohodkov, kajti ta gradnja verjetno ne bo možna brez samoprispevka.
M. GLAVONJIČ
ŠE TEDEN DO SALAMIADE
V petek, 9. aprila, bo ob 19. uri zanimiva razstava salam in kranjskih klobas. Vsak izdelovalec bo lahko razstavil največ eno salamo in dve kranjski klobasi. Izdelke udeležencev, njihov okus in obliko, bo ocenjevala strokovna komisija, ki bo najboljšim podelila priznanja.
Te vrste razstav mesnih izdelkov, znane kot „Salamiade“, so že tradicionalne in so bile do sedaj v Kočevju. Tokrat pa bo sa-lamiada tudi v Ribnici, v gostilni „Pri Cenetu". Pripravljalni odbor vabi vse izdelovalce domačih mesnih izdelkov, naj se udeležijo razstave v čimvečjem številu. Prijave sprejema gostilna „ Pri Cenetu" v Ribnici do 15. ure 9. aprila.
Malo denarja za inšpekcije
KMALU SELITEV POSTE
/
V Loškem potoku v ribniški občini bodo preselili pošto, čim bo skopnel sneg. Pošta bo začasno v novi šoli v prostorih, ki so bili predvideni za otroško varstvo. Stavbo, kjer sta zdaj pošta in krajevni urad, bodo podrli in na tistem mestu zgradili stanovanjsko poslovno stavbo, v kateri bo imela med drugimi svoje nove prostore tudi pošta.
GREMO NA DUNAJ
Prvi letošnji izlet bo ribniško društvo upokojencev usmerilo na Dunaj. Trajal bo dva dni. Vsak udeleženec mora imeti potni list; če ga še nima, ga lahko dobi pri notranjem odseku naše občine. Odhod iz Ribnice bo v soboto, 22. maja, ob 5. uri. Cena za prevoz, prehrano in prenočišče ter vodstvo bo 750 dia Prijave sprejema tajništvo društva ob ponedeljkih in sredah, in sicer od 1. do 15. maja. Lahko pa se prijavite tudi tajniku na domu po telefonu 87-261. Vse podrobnosti o izletu zveste lahko ob uradnih urah v pisarni društva upokojencev v Ribnici
V. P.
ŠAH V KOLEKTIVE
Na nedavnem občnem zboru šahovskega kluba Ribnica so ugotovili, da so lani dosegli lepe uspehe tako na tekmovanjih kot pri propagiranju šaha. Sah mora še bolj prodreti med ljudi, saj ta igra ne zahteva veliko denarja za rekvizite. To je hkrati igia, Id uči tudi misliti, razen tega pa zbližuje ljudi. Torej šah je treba razširiti v delovnih kolektivih in tudi po šolah. Lani je klub organiziral dva močna turnirja, in sicer za 29. november, na katerem so nastopih igralci iz Ribnice, Kočevja in Novega mesta, ter za 22. december, ko je bil troboj ekip Ribnice, Kočevja in JLA. Letos bodo ribniški šahisti sodelovali na takmovanjih v Kočevju in na Bledu. Lani sta dosegla najboljše rezultate mlada tekmovalca Tanko in Trobec.
M. G.
Pred kratkim je bil podpisan dogovor, da bodo inšpekcijske službe občine Kočevje opravljale nekatere inšpekcijske posle tudi za ribniško občino, in sicer veterinarski, sanitarni, tržni in kmetijski inšpekcijski nadzor.
Ribniška občina ima razen tega svojo gradbeno, urbanistično in požarnovarnostno inšpekcijo, vendar opravljajo inšpektorji deto honorarno. Delovna mesta za te inšpektorje so razpisana.
Razen tega opravljajo za ribniško občino nekatere nadzore še inšpekcije iz Ljubljane, in sicer delovna, gozdarska, cestna, vodnogospodarska, elektroenergetska in cestnoprometna.
Po sedanjih ocenah je premalo en tržni inšpektor za obe občini. Dosedanji razpisi za tega inšpektorja so bili neuspešni, zato bodo razpisali
delovno mesto pomočnila inšpektorja. Pričak
tržnega _ :jo, da bodo tako vsaj delno povečali učinkovitost te inšpekcije.
Ribniška in kočevska občina nameravata ustanoviti skupni medobčinski inšpekcijski organ, ki bi imel tržno, sanitarno, kmetijsko, veterinarsko, gradbeno, urbanistično, delovno in požarnovarstveno inšpekcijo. Seveda pa je za dobro organizacijo inšpekcij potreben razen kadrov in prostorov še denar. Prav tega pa občini Ribnica primanjkuje, ker ima v okviru dovoljene proračunske porabe za ta namen premalo denarja.
V preteklih letih je bilo za inšpekcijske službe v ribniški občini res skromno poskrbljeno. Za njihovo delo so plačevali le okoli 50.000 din na leto, medtem ko so letos namenih zanje 400.000 din, kar tudi ni veliko; čeprav je znesek 8-krat večji,
bo gotovo še premajhen.
J. P.
Ortneški poročevalec
KAJ BO Z UČILNO ZIDANO? — Na Velikih Poljanah imajo 92 let staro šolsko poslopje, ki že leto dni ne služi več svojemu namenu. Stavba propada. Če je ne bomo uporabljali in od časa do časa zračili, bo se prej po njej. Lep primer je ortneški grad, ki žalostno propada, da bo kmalu le še kup ruševin. Na Velikih Poljanah nujno potrebujemo primeren prostor za sestanke organizacij. Sedaj nimamo drugega prostora kot zadružno barako, vendar ni primerna. Boljša bi bila dosedanja šola, ki pa bi jo bilo treba malo preurediti. Ce bo še kdaj šola na Velikih Poljanah, potem bi bilo potrebno načrtovati novo, morda montažno. O vsem tem naj naša KS razpravlja z občino in matično šolo v Ribnici.
PROSLAVI NA ROB - 7. marca je priredila šola iz Sušja v bivši šoli na Poljanah lepo proslavo ob dnevu žena. Vendar ni bilo vse v redu. Udeleženci proslave so tarnali, da jih je zeblo, da je bil prostor premajhen in da niti ni bil primerno okrašen. Tudi vabila so bila razposlana tako, da veliko ljudi za proslavo niti vedelo ni. Kdo je bil temu kriv? Zamisel o proslavi je hvale vredna. Poljanci so počaščeni, če se jih kdo spomni. Posebno so vesele naše žene, ki so tudi vedno pripravljene povsod pomagati, samo če so pravi čas povabljene k sodelovanju.
V. P.
POŠTARJEVE TEŽAVE - Te dni nam je neki poštar potožil, da ima težave pri pobiranju naročnin za časopise. Nekateri redki občani se ga izogibljejo ali pravijo, da nimajo pri sebi denarja ali pa se celo pred njim zaklepajo. Med njimi pa niso redki, ki še isti dan zapravijo v gostilni več, kot znaša mesečna ali celo polletna naročnina za časopis.
NEPREHODNE CESTE - Tri dni je padal sneg in pri nas ga je zapadlo 120 do 150 cm. Na območju KS Velike Poljane in KS Sveti Gregor so bile ponekod ceste in poti skoraj 10 dni zametane in prav toliko časa niso odkupovali mleka.
M. G.
občan cK/V-\ vprašuje Lj \
Cl cv.
^ odaovarj
- Res imaš že blizu 80 let, a še vedno si videti kar zdrav in res ne bi smel tekati na občino zaradi socialne podpore.
- Saj ne iščem podpore, pač pa ;e obrtno dovoljenje, da bom lahko še naprej delal spominke.
»Dolenjski list« tribuna bralcev
v:
17
KOČEVSKE NOVICE
REŠETO
TEDENSKA
Četrtek, 1. aprila - Hugo Petek, 2. aprila - Franc Sobota, 3. aprila - Rihard Nedelja, 4. aprila - Izidor Ponedeljek, 5. aprila - Vincenc Torek, 6. aprila - Viljem Sreda, 7. aprila - Herman Četrtek, 8. aprila - Albert
LUNINE MENE
7. aprila ob 20.01 uri - prvi krajec
BREŽICE: 2. in 3. 4. zahodno-nemški barvni film Blago v srebrnem jezeru. 4. in 5. 4. ameriški barvni film Močnejši od strahu. 6. in 7. 4. ameriški barvni film Zadnji junak.
ČRNOMELJ: 2. 4. ameriški barvni film Plačilni dan. 4. 4. jugoslovanski barvni film Povest o dobrih
flum,
PRODAM traktor Hanomag (24 KM) s koso in jermenico. Anton Gršič, Bojanja vas 11, Metlika.
PRODAM avto Skoda 110 L, letnik 1973. Bizjak, Cirnik 3 a, Jesenice na Dol.
PRODAM FIAT 750, motor generalno popravljen, prevoženih 1500 km. Anton Pavlič, Orehovica 18, Šentjernej.
PRODAM traktor Zetor 2511 s priključki ali brez njih. Anton Jerele, Brezovica 8, Šmarješke Toplice.
ljudeh. 7. 4. italijansko-francoski barvni film Bacaccio-Dekameron.
KOSTANJEVICA: 4. 4. angleški barvni film Nočni strah.
KRŠKO: 3. in 4. 4. ameriški film 87. policijska postaja. 7. 4. ameriški film Demoni.
METLIKA: Od 1. do 4. 4. ameriško - italijanski barvni film Mortadela. Od 1. do 6. 4. ameriški barvni film Divja dežela. Od 2. do 4. 4. italijanski barvni Film Heroji. 7. in 8. 4. italijansko - ruski barvni film Nora tekma za zakladi.
MIRNA: 3. in 4. 4. ameriški barvni film Črna karavana.
NOVO MESTO: 1. 4. domači barvni film Hiša. Od 2. do 4. 4. ameriški barvni film Strahote bele zore. 4. in 5. 4. ameriški barvni film Popa-jeva nova serija. Od 6. do 8. 4. ameriški barvni film Nočni premiki.
RIBNICA: 3. in 4. 4. italijanski barvni film Maščevanje.
SEVNICA: 3. in 4. 4. angleško-ameriški film Veliki Getstbi. 7. 4. nemško švedski film Pika Noga-
TREBNJE: 3. in 4. 4. španski barvni kavbojski film Dinamitaš Joe.
oa
SLUŽBO DOBI
IŠČEM ŽENSKO za izmenično varstvo otroka. Nudim stanovanje in hrano, preskrbim tudi zaposlitev. Ostalo po dogovoru. Naslov v upravi lista (972/76).
BIFE GERMOVŠEK, Trebnje, Rimska 4, sprejme v službo dekle za strežbo v bifeju.
TAKOJ SPREJMEM dekle za pomoč v vrtnariji. Hrana in stanovanje v hiši. Adamičeva 28 (Grm), Novo mesto.
GOSTI LNA TURK, Črnivec, Brezje, sprejme v službo priučeno ali kvalificirano natakarico. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Vsa oskrba v hiši, osebni dohodek od 2.500,00 do 3.500,00 na mesec.
SLUŽBO IŠČE
DEKLE z 2-letno administrativno šolo išče popoldansko honorarno zaposlitev. Naslov v upravi lista (967/76).
STANOVANJA
IŠČEM SOBO, po možnosti s souporabo kopalnice. Naslov v upravi lista (993/76).
IŠČEM sobo ali grem za sostanovalca v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (996/76).
ODDAM sobo ženski za pomoč v gospodinjstvu. Ragovska 5, Novo mesto.
Motorna vozila
ZASTAVO 750 de luxe, letnik 1972, prodam. Majda Pavlič, V Brezov log 13.
ZDRAVILIŠČE DOLENJSKE TOPLICE proda kombi 1600 SB, letnik 1968, v voznem stanju. Izklicna cena 6.500,00 din. Prodaja bo v Zdravilišču Dol. Toplice v soboto, 3. aprila 1976, ob 8. uri za družbeni sektor in ob 10. uri za druge interesente.
PRODAM traktor Ferguson 35 z nakladalnikom ati brez njega. Milan Rožman, Arnovo selo, Artiče.
PRODAM traktor Ursus (35 KM) z enoosno prikolico, traktorski izruvač za krompir, dve motorni žagi Stihi in Dolmar ter motorno slamoreznico s puhalnikom. Milka Smrke, Gornji Globodol 8, Mirna peč.
PRODAM motor APN 4 in grablje Sonce 3. Stane Jarc, Hrastje, Mirna peč.
PRODAM avto IMV kamionet Diesel. Maks Stermetski, Vel. Malence 15, Krška vas.
PRODAM kaiambolirano neregistrirano Lado v voznem stanju in osebni avto R 8. Izidor Mu Malkovec 9, Tržišče.
PRODAM VW motor 1500 S, generalno popravljen in druge dele. Pšeničnik, Ragovska 16, Novo mesto.
ZASTAVO 750 prodam. Viktor Pfaff, Novo mesto, Glavni trg 32.
PRODAM ali zamenjam za gradbeni material malo rabljen traktor Pasquali 18 KM, plug in glavo za frezo. Informacije: telefon dopoldan 22-441, popoldan 23-142.
PRODAM ŠKODO, letnik 1970, tudi na kredit. Marjan Lah, Migo-lica 2, Mirna.
PRODAM motor Tomos na 5 prestav, 1 etnik 1975, registriran dc junija 1976. Ogled vsak dan dopoldne. Damjana Hrastar, pri Jarkovič, Brod 18, Podbočje.
PRODAM ZASTAVO 750 po delih, obračalnik BCS, kosilnico Alpina, seno in 3 leta staro kobilo. Zupančič, Ponikve 11, Trebnje.
PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1971, registrirano in dobro ohranjeno. Martin Koračin, Koroška vas 27, Stopiče.
PRODAM dobro ohranjeno škodo 1000 MB de luxe, letnik 1967. Konrad Kozole, grad Kostanjevica na Krki. Ogled vsak dan. Telefon 85-535.
PRODAM
PRODAM pohištvo za dnevno sobo. Mestne njive 7, stanovanje 5, Novo mesto.
PRODAM hlevski gnoj. Cvelbar, Dol. Kamence 25, Novo mesto.
PRODAM stereo radijski sprejemnik Philips 701, jakost 2x10 vatov, s štirimi valovnimi dolžinami, možnost priključka magnetofona in gramofona ločeno. Prodam tudi zvočni skrinji jakosti 2 x 20 vatov. Informacije dobite v upravi Dolenjskega lista.
PO UGODNI CENI prodam kosilnico Alpina, dobro ohranjeno. Niko Vrlinič, Bojanci 35, 68344 Vinica.
PRODAM novo cementno strešno opeko (dvofolc). Cena 2,50 din. Franc Bombek, Poljska pot 7, Domžale.
KAVČ, ki se raztegne v zakonsko posteljo, dva fotelja in mizico prodam.
22-204.
UGODNO prodam spalnico z jogi vložki. Franc Kunčič, Bršlin 25, Novo mesto.
PRODAM dvoosno prikolico za traktor, v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Franc Lekše, DoL Raduhe 38, Bučka, p. Škocjan.
PRODAM malo rabljen fotoaparat znamke Nikon (japonski) ali zamenjam za rabljen avto. S. Špajzer, Mahovnik 13, Kočevje.
PRODAM enoosno traktorsko prikolico kiper. Naslov v upravi lista (1000/76).
PRODAM 6 mesecev brejo kravo (vozi). Cena ugodna. Naslov v upravi lista (1028/76).
PRODAM seno in otavo. Rozman, fortizanska 23, Novo mesto.
PRODAM 3 nova okna 180 x 135 cm s šipami in roletami. Jože Agnič, Gotna vas'51 c. Novo mesto.
PRODAM odlično ohranjen skoraj nov pisalni stroj Olivetti Studio. Informacije po telefonu 22-481.
PRODAM 3 tone oglja. Cena po dogovoru. Jože Lužar, Šentjurje 9 pri Mirni peči.
PRODAM ostrešje, primerno za vikend ali zidanico. Glavan, Žabja vas 27.
AVTORADIO Philips z magnetofonom stereo, skoraj nov, prodam. Informacije:	telefon
22-749.
UGODNO prodam dnevno sobo z dvema kavčema. Zvonko Popovič, Majde Šilc 20, Novo mesto.
PRODAM nakladač in kopač znamke IHC Albin Škedelj, Vrh n.h., 68310 Šentjernej.
PRODAM kosilnico- BCS. Janez Klobčar, Boričevo 7, Novo mesto.
UGODNO prodam tridelno omaro. Naslov v upravi lista (1020/76).
PRODAM balkonska vrata z oknom in 100 m? stenske obloge. Cena za 1 m2 je 72,00 din. Prodam tudi novo prikolico za osebni avto, nosilnosti 850 kg. Naslov v upravi lista (940/76).
PRODAM prikolico za avto, nosilnosti 500 kg- Oglasite se ob sobotah in nedeljah pri Nanditu Jerebu, Dol. Prekopa 42, Kostanjevica.
PRODAM ozvočenje FBT 120 V, dobro ohranjeno, po zelo ugodni ceni. Brane Vidmar. Dol. Straža 38.
PRODAM hlevske rešetke na premik 17 m s pocinkanimi podstavki, tovarniško nove. Jože Zakšek, Stolovnik 15, Brestanica.
PRODAM lesen vinski hram. Informacije v večernem času na telefonu 85-551.
GOSTILNIČARJI! Prodam glasbeno skrinjo (yukebox) po polovični ceni, v dobrem stanju. Božo Kragl, gostilna Brezovo, Sevnica.
KUPIM
KUPIM vprežne grablje. Ana Konda, Cesta bratstva in enotnosti 100, Metlika.
KUPIM betonski mešalnik 100 do 120 litrov. Daničič, Nad mlini 41, Novo mesto, telefon 21-021.
PRODAM 10 arov vinograda na Lubnu. Ob parceli elektrika, primerno za vikend, dostop z avtomobilom. Danica Jakše, Regerča vas 17 a, Novo mesto.
V MOKRONOGU prodam večsobno komfortno stanovanje z urejenim centralnim gretjem, garažo, vrtom in drugimi pritiklinami. Možnost preureditve prostorov za obrtniško dejavnost z enim ali več stanovanji. Ogled možen vsak dan. Naslov: dr. Ivo Pavšič, Mokronog 49, telefon (068) 82-788.
PRODAM parcelo, primerno za vikend, in staro zidanico. Dostop možen z vsakim vozilom. Egidij Jarc, Soteska 13, Straža.
POCENI prodam novo hišo v Trebnjem. Gradnja v 4. fazi. Henigman, Dol. Toplice 66.
PRODAM vinograd (800 m2) nad tunelom v Semiču. Dostop z vsakim vozilom. Možna zidava vikenda, elektrika blizu parcele. Ponudbe pod „POCENI“ na upravo Dolenjskega lista.
PRODAM stanovanjsko hišo s kuhinjo, štirimi sobami, sanitarijami in kletmi, preurejen vinograd, sadovnjak in vinsko klet (primerno za dograditev v gostišče). Vse je na lepem kraju, primernem tudi za turizem Pbenem prodam še vinske sode (100 do 2500 litrov) in kadi (1700 do 2400 litrov). Bizjak, Čirnik 3 a, Jesenice na Dolenjskem.
PRODAM vinograd v Farovški gori pri Semiču. Elektrika in cesta v bližini. Anica Bohte, Dol. Lakov-nice 4, Novo mesto.
PRODAM dve parceli zapuščenega vinograda s stavbišči zidanic na lepem sončnem kraju v Vinjem vrhu nad Belo cerkvijo. Dostop možen z vsemi vozili. Naslov v upravi lista (999/76).
NA ZELO LEPI točki prodam kmečko hišo, skedenj, svinjake in hlev z 2 ha zemlje, gozda in obdelovalne zemlje. Vse informacije se dobijo pri Mariji Župcvec, vas Kočevje, Črnomelj.
V DOLENJI VASI pri Starem gradu prodam njivo v velikosti 30 arov in travnik 2,50 ara. Obe parceli sta ob glavni asfaltni cesti. Poizve se: Sevnica, Prvomajska 6, pritličje.
PRODAM zemljo, primerno za vikend, v Vinjem vrhu. Informacije dobite pri Magdi Merčnik, Dobruškavas 30, Škocjan.
PRODAM manjše posestvo z vsem gospodarskim poslopjem v dobrem stanju v bližini Ivančne Gorice. Anton Zajc, Stična 87, Ivančna Gorica.
STANKO ČRTALIČ, Dobrava 1, Kostanjevica na Krki, telofon 85-531, proda na javni dražbi manjše ‘posestvo vključno z gospodarskim poslopjem in hišo. Nakup možen skupaj ali posamezne parcele. Javna dražba bo v nedeljo, 11. aprila 1976, ob 9. uri v Grobljah 28 pri Šentjerneju.
RAZNO
ODSTOPIM vrstni red za fiat 126 P. Informacije na telefon (068) 71-777 od 15. ure dalje.
POROČNI PRSTANI! - Želite presenetiti nevesto? Zlatar Otmar Zidarič v Ljubljani na Gosposki 5 (poleg univerze) Vam bo rad pomagal! Z izrekom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
[^OBVESTILA I
SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO bo v ponedeljek, 5. aprila 1976, prodala košnjo sena in otave na javni dražbi. Interesenti naj se javijo ob 9. uri na ekono-matu.
ZA IZDELAVO vseh vrst rolet in žaluzij se priporoča roletarstvo Medle, Žabja vas 47 (pri transformatorju), Novo mesto.
rim
LEOPOLD KOMUANC, Malo Mraševo 16, Podbočje, prepovedujem pašo kokoši, gosi in rac po moji njivi v Malem Mraševem. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
JOŽE KRIŽAN, Otok 19, Gradac, prepovedujem hojo in pašo kokoši po mojem vrtu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
FRANČIŠKA PEVEC, Bič 16, Veliki Gaber, prepovedujem vsako vožnjo in delanje škode po mojih parcelah v Biču in Piškavkah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
LJUBI mami in dobri stari mami FRANCKI	BOVHANOVI iz
Gabernika pri Škocjanu za 50. rojstni dan še mnogo zdravih in zadovoljnih let med svojimi želi hčerka Fani z možem Tonetom, posebno pa mala Simonca, ki jo toplo poljublja. Enako želi mož Francelj.
DRAGEMU	očetu JOŽETU
ŽIBERTU iz Rovišč 3, Sevnica, za 56. rojstni dan iskrene čestitke ter še mnogo zdravih in srečnih let žena in hčerke z družinami.
&
V 46. letu starosti nas je za vedno zapustil naš ljubi mož in oče nedoraslih otrok
ALBIIM LEŠNJAK
iz Šmaija pri Šentjerneju
Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim vaščanom, sosedom, prijateljem in sorodnikom, ki so sočustvovali v tej težki bolezni in nam v teh najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali. Posebna zahvala dr. Baburiču za obisk na domu ter bratrancu Jožetu za požrtvovalnost. Zahvaljujemo se TOZD Iskri Šentjernej za denarno pomoč in podarjene vence, kaplanu in duhovnikom iz Pleterja za oprav-. Ijeni obred, šoli iz Šentjerneja, šestemu in osmemu razredu za cvetje ter učiteljem za izraženo sožalje ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Anica, sin Martin, hčerke Anica, Albina, Marija in Jožica, bratje, sestre in drugo sorodstvo
POSEBNA ŠOLA NOVO MESTO se prisrčno zahvaljuje za humano dejanje delovnim ženam kolektiva DES—TOZD Elektro Novo mesto, ki so namesto obdaritve ob prazniku 8. marcu nakazali denar za izgradnjo nove posebne šole.
SODELAVCEM TOZD lesni obrat Pionir Novo mesto in tov. Slavku Šenku iz Novega mesta, Kristanova 51, se Posebna šola Novo mesto prisrčno zahvaljuje za 945,10 din namesto venca za pok. očeta tov. Šenka.
VSAK ČETRTEK
ZA H VA LA
Ob prezgodnji smrti našega dragega
JOŽETA PREŽELJA
se iskreno zahvaljujemo vsem njegovim soborcem, prijateljem, znancem in meščanom, ki so darovali cvetje in ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala vsem družbenopolitičnim organizacijam Novega mesta za toplo in tovariško slovo od dragega pokojnika.
Preželjevi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljubljene mame, stare mame, prababice, tete in sestre
IVANE PLUT
iz vasi Kočevje
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje ter vsem, ki so našo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti Lepa hvala tudi pihalni godbi iz Črnomlja in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sin Leopold, Janko z ženo, hčerka Ana z možem, vnuki in pravnuki ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči, nenadni izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
JERNEJA MAČKA
iz Kočevja
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in Društvu upokojencev iz Kočevja, ki so pokojnika spremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in vence ter nam izrazili sožalje in stali ob strani. Posebna zahvala rudarjem iz Kočevja za častno spremstvo ob krsti, nosilcem praporov in delavski godbi iz Kočevja za spremstvo in govorniku za izrečene besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat prisrčna hvala!
Žalujoči: žena Marija, sin Karol z družino in drugi sorodniki
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, sina, brata in strica 54-letnega
JOŽETA
MIKCA
iz Repč pri Trebnjem
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, vsem za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje, ter vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi‘zadnji poti do preranega groba. Hvala za podarjene vence njegovemu podjetju Trimo v Trebnjem in za denarno pomoč. Enaka hvala za podarjene vence Labodu Temenica-Trebnje, gasilskemu društvu Repče, podjetju Lik Kočevje. Hvala tov. Kotarju za ganljiv govor ob odprtem grobu, dekanu za opravljeni obred in pevcem.
Žalujoči: žena Marija, sin Nace, starši, brata, sestre in drugo sorodstvo
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer, Milan Markelj, Janez Pezelj, Jože ftimc, Jože Splichal (urednik Priloge), Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Oblikovalec ftiloge Peter Simič.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lubšina.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna naročnina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,50 din, plačljiva vnaprej -Za inozemstvo 340 din ali 20 ameriških dolarjev oz. 49 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32000-009-8-9
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 60 din, 1 cm na določeni strani 90 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 120 din. Vsak mali oglas do 10 besed 22 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 7 od 3. 1. 1975. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS. (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od
52100-601 -10558
prometa proizvodov
 IČI f
501 -1 llavni 1
>kopis
filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto
ncta prc
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK 00-601-10558 — Naslov uredništvi mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon (068) 21 -227 -
- Časopisni
v Novem mestu aslov uredništva in uprave: 68001 Novo -Telefoi
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo
-asopisni stavek, Barvni filmi in
tisk: Ljudska pravica Ljubljana.
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.00,
6.00, 7.00, 8.00, 9.00,10.00,11.00,
12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00,
18.00, 19.00, 22.00,23.00 in 24.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do
8.00,
Četrtek, i. apriia: mo
Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo. 9.35 Slovenska zborovska literatura polpretekle in pretekle dobe. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine.
11.03	Uganite, pa vam zaigramo po želji. 12.10 Predstavljamo vam...
12.30 Kmetijski nasveti: Vrt v aprilu. 12.40 S pihalnimi godbami.
13.30 Priporočajo vam ... 14.10 Iz .glasbenih šol. 14.40 Med šolo,
družino in delom. 15.45 „ Vrtiljak".
16.45 Jezikovni pogovori. 17.20 Iz domačega opernega arhiva. 18.05 Naš gost. 18.20 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 18.35
> Vedre melodije. 19.40 Minute z ' ansamblom Atija Sossa. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
21.00	Literarni večer. 21.40 Lepe melodije. 22.20 Slovenska poezija v pesmih za glas in spremljavo. 23.05 literarni nokturno. 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov.
PETEK, 2. APRILA:	8.10
Glasbena matineja. 9.05 Radijska Jo la za nižjo stopnjo. 9.30 Jugoslovanska narodna glasba.
10.15	Kdaj, kam, kako in po čem?
10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Po TaHjinih poteh. 12.30 Kmetijski nasveti -ing. Cilka Anžič: Proizvodnja in promet kmetijskih sadik v luči
novih predpisov. 12.40 Šopek novih LČih melodij. 13.30 Priporočajo vam... 14.10 Mladina poje. 14.30
in
Naši poslušalci čestitajo pozdravljajo. 15.45 »Vrtiljak".
16.50	Človek in zdravje. 17.20 Iz
RADIO SEVNICA
NEDELJA, 4. APRILA: 10.30 napoved in EPP I. del - 10.45 naš rojak dr. Gregorius Carbonarius -
10.55	po domače - 11.10 Kmetijski nasveti - 11.25 aforizmi Hermana Musca - 11.30 EPP II. del —
11.40 naš razgovor - 12.05 za vsakogar nekaj - 12.30 poročila -
12.50	čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 14.30 zaključek programa
SREDA, 7. APRILA: 16.00 napoved in EPP - 16.20 tisoč in en nasvet - 16.30 poročila - 16.40 po domače - 16.50 humoristični kotiček - 17.00 disko klub brez imena - 17.25 novosti iz knjižnice -
17.40 mladinska oddaja - 18.00 zaključek programa
SOBOTA, 10. APRILA: 16.00 napoved in pop glasba - 16.15 smejmo se - 16.20 EPP - 16.30 poročila - 16.35 svetujemo vam -
16.45	narodno zabavna glasba -16.57 melodija za slovo
18.05
Sobotni
Minute
pesmijo in
koncertov in simfonij. 18.05 Ogledalo našega časa. 18.15 Ob lahki glasbi. 19.40 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Stop-pops
20.	21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo.
SOBOTA, 3. APRILA: Od 0.5 do
5.00 Nočni radijski spored. 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Kaj vam glasba pripoveduje. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine.
11.03 Sedem dni na radiu. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Mirko Leskošek: Kaj, koliko in kdaj naj gnojimo travinju spomladi. 12.40 Ob bistrem potoku.
13.30	Priporočajo vam ... 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji.
15.45 „Vrtiljak“. 16.45 S knjižnrca trga. 17.20 Gremo v kino. 18.05 Pogovor s poslušalci 16.45 S
trga. 17.20 Gremo v kino. sgovor s poslušalci. 18.15 glasbeni omnibus. 19.40 z ansamblom Bojana Adamiča. 19.50 Lahko noč, otroci!
20.00 Radijski radar. 21.15 Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 S plesom v novi teden.
NEDELJA, 4. APRILA: Od 0.05 do 5.00 Nočni zabavni radijski spored.	8.07	Radijska	igra za
otroke: Vreme se spreminja. 9.05 Skladbe za mladino. 9.05 Se pomnite, tovariši... 10.05 Koncert iz naših krajev. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine.	11.30 Naši poslušalci
čestitajo in pozdravljajo. 14.05 Nedeljsko popoldne. 17.50 Zabavna radijska igra: Vsak trenutek ponuja čudež. 19.40 Glasbene razglednice.
19.50	Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo	zvečer. 22.20	Skupni
program	JRT	- studio	Zagreb.
23.05	Literarni nokturno. 23.15 V lučeh semaforjev.
PONEDELJEK, 5. APRIIA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.20 Pet minut za novo pesmico in pozdravi za mlade risarje- 9.40 Slovenske ljudske pesmi v priredbah. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine.
11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Jože Osterc: Pomen križanja naših krav s pitovnimi pasmami. 12.40 Pihalne
fodbe na koncertnem odru. 13.30 Tiporočajo vam ... 14.10 Pojo amaterski zbori. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.45 ,,Vrtiljak*. 16.45 Interna 469.	17.20 Koncert po željah poslušalcev. 18.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom. 18.20 Zvočni signali. 19.40 Minute z Zadovoljnimi Kranjci 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Ti in opera.
22.20	Popevke z jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno.
23.15	Za ljubitelje jazza.
TOREK, 6. APRILA:	8.10
Glasbena matineja. 9.05 Radijska
šola za srednjo stopnjo. 9.30 Iz glasbenih šol. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine.
11.03	Promenadni koncert. 12.10 Popevke brez besed. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Miran Brinar: Propadanje jelke v Sloveniji.
12.40 Po domače. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 Skladbe za mladino. 14.40 Na poti s kitaro.
15.45 „Vrtiljak“. 16.45 Svet tehnike. 17.20 Obiski naših solistov.
18.05	V torek nasvidenje! 18.35 Lahke note. 19.40 Minute z ansamblom Bojana Adamiča in Deča Žgurja. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra:	Trkanje na steno. 21.20 Ljudski napevi v orkestrski preobleki 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Popevke se vrstijo.
SREDA, 7. APRILA:	8.10
Glasbena matineja. 9.05 Za mlade radovedneže. 9.25 Zapojmo pesem.
10.15	Kdaj, kam, kako in po čem?
10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Urednikov dnevnik. 12.10 Opoldanski koncert lahke felasbe. 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Jože Šilc: Kakšne premike pričakujemo pri okopavinah glede na lansko leto.
12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam... 14.10 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti.
RADIO BREŽICE
ČETRTEK, 1. APRIL: 16.00 -
17.00 - Napoved programa - Tako smo včasih delali - razgovor -Kratek sprehod skozi melodije z Jano - AKTUALNOST TEDNA: gost v našem studiu je dr. Kuang Ten Min - Obvestila in reklame -
17.00 - 18.00 - Glasbena oddaja Izbrali ste sami
SOBOTA, 3. APRIL: 16.00 -
16.30 - Napoved programa -Radijska univerza: Varovanje vida v otroški dobi - Jugoton vam predstavlja - 16.30 - 17.00 - Iz naše polpretekle zgodovine - KRONIKA
- Me d mladimi ustvarjalci: Odmevi
- 17.00 - 18.00 — Obvestila in reklame - Iz naše glasbene šole -Domače zabavne na valu 192 m
NEDELJA, 4. APRIL: 10.30 -
12.00 - Na poved programa -Uv odnik radia Brežice - DOMAČE ZANIMIVOSTI - Za naše kmetovalce: razgovor s proizvajalci -Nedeljski magnetofonski zapis -Obvestila in reklame - Preglejmo še spored naših kinematografov -
12.00 - 15.00 - OBČANI ČESTITAJO IN POZDRAVLJAJO
TOREK, 6. APRIL: 16.00 -
16.30 - Napoved programa - Poročila - Iz produkcije RTV Ljubljana — 16.30 - 17.00 - Novosti naše matične knjižnice - Športni pregled - Obvestila in reklame - Ta teden v kinu Brežice - 17.00 -
17.30 - Iz življenja v JLA - 17.30
- 18.00 - MLADI ZA MLADE
TELEVIZIJSKI
ašarkarski finale za pokal prvakov iz Ženeve (Lj) -
ČETRTEK, 1. APRILA: 8.10 TV v šoli (Zgb) - 10.00 TV v šoli (Bg)
- 11.00 Odhod štafete mladosti in proslava ob 30-letnici mladinskih delovnih brigad - prenos iz Brčkega (do 13.00) (Sa-Lj) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (do 16.00) (Zgb) -
17.20	Cvetlična pravljica, barvna oddaja (Lj) - 17.35 Pesterna - II. del barvne oddaje iz cikla Tako so živeli (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) -
18.15	Mozaik (Lj) — 18.20 Mladina gradi, film (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) — 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Balzacova velika ljubezen - nadaljevanje in konec (Lj) - 21.00 Kam in kako na oddih (Lj) - 21.10 Četrkoviraz-gledi (Lj) - 21.40 Iz koncertnih dvoran - J. Sibelius: II. simfonija (Lj) - 22.30 TV Dnevnik (Lj) -
22.45	Goli Evrope (Lj)
PETEK, 2. APRILA: 8.10 TV v šoli (Zgb) - 10.00 TV v šoli (do
11.10)	(Bg) - 14.10 TV v šoli -ponovitev (do 16.00) (Zgb) - 16.00 Koš
- barvni posnetek :
17.10 Križem kražem (Lj) - 17.20 Pisani svet (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Rock koncert: Sly Family Stone, barvna oddaja (Lj) -
18.40	Mozaik (Lj) - 18.45 Ali je uho le za poslušanje, barvna oddaja iz serije čutila (Lj) - 19.05 Kako uporabljamo slovar slovenskega jezika - III. del (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) -
19.55 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) - 20.00 Propagandna oddaja (Lj) - 20.05 A. Marodič: V pasti - oddaja iz cikla Mali oglasi (Lj) - 20.55 Vzpon na Makalu - II. del barvne oddaje... Barvnapropa-gandna oddaja (Lj) —... Šerif v New Yorku - serijski barvni film (Lj) - . .. TV Dnevnik (Lj)
SOBOTA, 3. APRILA: 9.30 TV v šoli (Bg) - 10.35 TV v šoli (Zgb) -
12.00 TV v šoli (do 12.30) (Sa) -
15.10 Nogomet Velež :Vojvodina
- prenos (do 17.00) (Sa/Lj) - V odmoru rezerviran čas - 17.45 Študij na univerzi: Elektrotehnika (Lj) - 18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 Otroški spored (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj) -
19.55 Propagandna oddaja (Lj) -
20.00 Filmski večer (Lj) - 20.45 Moda za vas, barvna oddaja (Lj) -
21.00 Haag: Pesem Evrovizije 76, barvni prenos (EVR-Lj) - 22.45 Poročila (Lj) — 22.50 625
NEDELJA, 4. APRILA: 8.30 Poročila (Lj) - 8.35 Za nedeljsko dobro jutro: Pevski tabor Šentvid -
6.	del barvne oddaje (Lj) - 9.05 625 (Lj) - 9.45 Vzpon človeka -serijska barvna oddaja (Lj) - 10.35 Otroška matineja:	Mojstri	stare
japonske obrti, Pestrna - II. del (Lj)- 11.25 Mozaik (Lj) - 11.30 Ljudje in zemlja (Lj) - 12.30 Poročila (do 12.35)
(Lj)
Nedeljsko popoldne: Pravljica iz lutkarjevega vozička: Kako je revež prodal zajca bogatinu - Pisani svet
- Okrogli svet - 15.00 Praga: Evropsko prvenstvo v namiznem tenisu - prenos finalnih tekmovanj (IV-Lj) _ 17.30 Poročila (Lj) -17.35 Moda za vas, barvna oddaja (Lj) —	17.45 Nadštevilna -celovečerni film (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Salaš v Malem Ritu - barvna nadaljevanka TV Bgd (Lj) - 21.00 Propagandna oddaja (Lj) — 21.05 Volja je pot - 4. del (Lj) - 21.25 TV dnevnik (Lj) -
21.40 Športni pregled (Bgd) PONEDELJEK, 5. APRILA: 8.10
TV v šoli (Zg) - 10.00 TV v šoli (do
11.05)	(Bgd) - 14.10 TV v šoli -ponovitev (do 16.00) (Zg) - 17-10( Zgodbe o poluhcu — barvna oddaja (Lj) - 17.25 Znameniti živalski vrtovi: San Diego, I. del barvne oddaje (Lj) ^ 17.55 Obzornik (Lj)
- 18.10 Mozaik (Lj) - 18.15 Sodobna medicina: Davek na hojo po dveh, barvna oddaja (Lj) - 18.35 Odločamo (Lj) — 18.45 Mladi za mlade (Sa) - 19.15 Risanka (Lj) -
19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 20.00 S. Rozman: Rojstni dan stare gospe - barvna TV drama (Lj) - 21.00 Kulturne diagonale (Lj) - 21.30 Mozaik kratkega filma (Lj) - TV dnevnik (Lj)
TOREK, 6. APRILA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.00 TV v šoli (Bgd) -
11.05	TV v šoli (do 11.35) (Sa) -
14.10	TV v šoli - ponovitev (Zg) -
16.20 Kmetijska oddaja TV Beograd
- posnetek (Lj) - 17.20 Vrtec na obisku: Ne zavrzi me (Lj) - 17.35 Papirnati mesec - serijski film (Lj)
- 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Ne
Srezrite:	Zaton antike na
lovenskem (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Narodna glasba (N. Sad) - 19.15 Risanka (Lj) -
19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Pogovor o novem zakonu o združenem delu (Lj) - 20.50 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 20.55 Calinescu: Feliks in Otilija - nadaljevanje in konec (Lj) - 21.45 TV dnevnik (Lj)
SREDA, 7. APRILA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.00 TV v šoli (do 11.20) (Bgd) - 17.15 K. Brenkova: Deklica Delfina in lisica Zvitorepka,
I.	del barvne oddaje (Lj) - 17.30 Mojstri stare japonske obrti, barvna oddaja (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj)
- 18.10 Od zore do mraka (Lj) -
18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Prikloni se in začni (Bgd) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) -	19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Film tedna: Gangster je izstopil iz vlaka - barvni film (Lj) - 21.45 Miniature - Jazz na ekranu: Trio Yosuka Yamashita, I. del barvne
oddaje (Lj) - 22.00 TV dnevnik
ČETRTEK, 8. APRILA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.00 TV v šoli (do
11.10)	(Bgd) - 14.10 TV v šoli -ponovitev (do 16.00) (Zg) - 17.20 Cvetlične pravljice - barvna oddaja (Lj) - 17.35 Neven, barvna oddaja TV Beograd (Lj) - 18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 Mozaik (Lj) - 18.25 Gospodarji	morja	-
poljudnoznanstveni film (Lj) -
19.15	Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) -
19.55	Propagandna oddaja (Lj) -
20.00	Mladi Garibaldi, barvna nadaljevanka (Lj) - 20.55 Kam in
kako na oddih (Lj) - 21.05 Četrtkovi razgledi (Lj) - 21.35 F. Lampe: Piram in Tizba, barvna opera (Lj) - 22.30 TV dnevnik (Lj)
21.35
PETEK, 9. APRILA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.00 TV v šoli (do
11.05)	(Bgd) - 14.10 TV v šoli -ponovitev (do 16.30) (Zg) - 17.15 Križem kražem (Lj) - 17.25 Morda vas zanima: Slavko Tihec (Lj) -
17.55	Obzornik (Lj) - 18.10 Ansambel Mihe Dovžana, barvna oddaja (Lj) - 18.35 Mozaik (Lj) -
18.40	Ali je uho tudi radar, barvna oddaja iz serije Čutila (Lj) - 19.05 Kako uporabljamo slovar, slovenskega jezika (Lj) ) 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -
19.30	TV dnevnik (Lj) - 19.55 Tedenski	notranjepolitični
komentar (Lj) — 20.00 Propagandna oddaja (Lj) — 20.05 A. Marodič: Knjigovodja, oddaja iz cikla Mali oglasi (Lj) - 20.50 Vzpon na Makalu - III. del barvne oddaje (Lj)
- 21.25 TV dnevnik (Lj) - 21.45 Šerif v New Yorku - serijski barvni film (Lj)
SOBOTA, 10. APRILA: 9.30 TV v šoli (Bgd) - 10.35 TV v šoli (Zg)
- 12.10 TV v šoli (do 12.40) (Sa) -
15.10	Nogomet Sarajevo : Dinamo (do 17.00) (Sa/Lj), v odmoru Rezerviran čas (Lj) - 17.35 Študij na univerzi: Pravo (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Mozaik (Lj)
- 18.15 B. Brecht: Izjema in pravilo
- mladinska jgra (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Čikcak(Lj) -
19.30	TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Ljubezen med ruševinami - barvni film (Lj) - 21.40 Moda za vas, barvna oddaja (Lj) - 21.50 TV dnevnik (Lj) - 22.10 625 (Lj) -
22.50	Jazz na ekranu (Lj)
labod
labod
labod
labod
F. S. FINŽGAR
38
„Je že nabito. Tisti dan pred svetim Telesom je za nas nabor.“
Francki so se pri tej priči ulile solze, Matic se je obrnil proč in začel ujčkati otroka ter mu peti: ,4Dirja-dirja konja ... ‘
Vsa vas je že spala. France in Francka pa sta sedela na klopi pred hišo in se držala za roke. Iz doline so se Culi žvižgi vlakov. Kakor pred letom so hropli težki stroji po napeti progi, iz vagonov je zadonel tu in tam vrisk in se je oglasilo petje.
Vsega ljudstva se je lotila omamna mrzlica.
In pridrvel je kolesar k županu: „Konje!“ je kriknil.
Izpred naloženih voz so jih izpregli in jih dali.
In prišlo je povelje: Vsi moški, ki ne greste na nabor — vsi na Krn!
In so šli. Seno je čakalo kosca in ga ni bilo.
In prišel je dan pred svetim Telesom. Noben mlaj se ni dvignil, otroci in ženske so zatikali veje -ob cestah in se ozirali za možmi, ki so šli tihi, kot da gredo na svetega Boštjana semenj v mesto.
Ko je pa odzvonilo poldne, je pripodil Klander spenjenega konja iz mesta ter oznanil: „Vsi so potrjeni. Nesite, žene za njimi žlice, skodele, klobase! Nocoj gredo!“
St- 14 (1393) - 1. aprila 1976
Tedaj se je pa dvignil jok, ženske so tekle s der je zap žil na voz ljudi, kar se je dalo, in gonil.
culami po poti, Klander je zapregel vnovič, nalo-se je c
Na trgu v mestu je M hrušč. Gospodarji, ki še
niso bili nikoli pijani, so se opotekali, jokajoče žene so jih spremljale proti kolodvoru.
Tjakaj je pristopila poslednja tudi Francka. Matic je stal bled kot kip. Zaslutilo jo je srce, preden so jo zagledale oči. Pririla se je do njega skozi gnečo. Oblita od potnih srag in vsa objokana je stopila k njemu. Toliko da mu je izročila sveženj, da mu je segla v roko. Potem je samo v megli še videla, da ga je nekdo sunil proti vagonu. Francki se je zmeglilo pred očmi, da se je morala nasloniti na Jančarico, ki jo je bila spremila. Vlak je odpeljal, vsa prevzeta od bolečine ni vedela kdaj in ni videla Matica, ki se je še enkrat poslavljal od nje skozi okno odhajajočega vlaka ...
KONEC
'■■■■■■■■■■■i
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i
Hlapec Jernej in njegova pravica
Dragi bralci,
hitro se je iztekla Finžgarjeva „Prerokovana“, poleg Cankarjevih ,.Podob iz sanj“ v slovenski književnosti gotovo najboljša literarna paleta podob iz prve svetovne vojne.
In kaj smo izbrali tokrat?
Naj bi ga ne bilo med vami, ki ne bi že prebral vsaj eno od sto in stotih literarnih del Ivana Cankarja, čigar stoletnica rojstva se bo iztekla 10. maja letos. Zato bo Dolenjski list skupaj z vami počastil spomin na velikega pisatelja z objavo njegove povesti „Hlapec Jernej in njegova pravica".
Ob „Martinu Kačurju", „Na ldancu“ in še katerem Cankarjevem delu, ki bi gotovo pritegnilo vašo pozornost, smo bili v precejšnji zadregi, pre-
den smo se odločili za „Hlapca Jerneja11, kajti domnevamo, da ste ga mnogi že brali, morebiti ne samo enkrat, saj resnično sodi med najžlahtnejše bisere slovenske književnosti.
Kakor si bodi, kocka je padla! In v naslednji številki lista bomo začeli z objavljanjem „Hlapca Jerneja in njegove pravice11, povesti, ki jo je Cankar napisal 1907, ko se je potegoval za poslanca na socialdemokratski listi. Na volitvah Cankar ni uspel, zato je zapustil politično torišče in se od-tistihmal proti klerikalizmu bojeval le še z literarnimi deli. Prvo železo, ki ga je potegnil iz ognja, je bil „Hlapec Jernej11.
Določena dejstva kažejo, da je bil vir za povest pisateljevo srečanje s kmetom, ki se je odpravil v mesto iskat pravico zoper krivičnega brata. Kajpak je ta stvarni doživljaj Cankar umetniško prelevil v pripoved o hlapcu Jerneju, ki je po smrti gospodarja Sitarja prepričan, da poslej pripada posest njemu, saj je zanjo garal štirideset let, in ne gospodarjevemu sinu. Mladi Sitar ga spodi in Jernej se odpravi iskat pravico. Po njej sprašuje vaščane, znajde se v mestu in celo na cesarskem Dunaju. Jernejeve pravice ne pozna in ne prizna nihče, grobo ga zavračajo, navsezadnje zaprejo in kot potepuha pošljejo domov, kjer naleti na gluha ušesa tudi pri župniku. Zato hlapec zažge Si-tanevo domačijo, vaščani pa ga vržejo v ogenj.
Še desetletja po izidu so se o idejnih prvinah ,.Hlapca Jerneja" križala kopja slovenskih literarnih zgodovinarjev in teoretikov. Nekateri so videli v povesti prepesnitev ..Komunističnega manifesta, drugi pa so za Jernejevega predhodnika postavljali samcatega Kristusa. Zlagoma je le prevladalo mnenje, da je osnova povesti ideja socializma, ki je v nasprotju s krivičnimi gibali meščanske družbe, katerih žrtev je hlapec Jernej.
,.Hlapca Jerneja in njegovo pravico11 odlikuje neprekosljiva skladnost vsebine in oblike, kar je sploh značilnost Cankarjevega literarnega opusa; povest, ki jo namenjamo vam, dragi bralci, pa še zlasti pritegne z mojstrskim jezikom, ki mu je bil v tako izpiljeni obliki kos edinole Ivan Cankar.
DOLENJSKI LIST
23
k IfMLftS
vsak četrtek
DOLENJSKI LIST
„Naturizem je način življenja. Borimo se proti nezdravemu življenju današnjega časa in si prizadevamo za najtesnejši stik med človekom in naravo,“ je na skupščini Društva naturistov „Jugoslavija“ dejal predsednik Regjep Tofani. (Foto: A. Bartelj)
Naturizem - način življenja
V nedeljo, 28. marca, je bil v Dolenjskih Toplicah občni zbor Društva naturistov „Jugoslavija“; edino jugoslovansko društvo naturistov je tokrat že tretjič zborovalo v Dolenjskih Toplicah.
Povedati je treba, da je večina članov društva, ki obstaja od aprila 1974, Slovencev, njihov najmočnejši center je Ljubljana, močni središči sta tudi Celje in Velenje, nekaj članov pa je tudi iz Novega mesta. Danes šteje društvo okoli 280 članov, somišljenikov pa imajo precej več, zato vodstvo upravičeno napoveduje, da se bo število članov kmalu bistveno povečalo. „Naturi-zem ne pomeni le to, da se člani goli
SPET GOSTUJE ANSAMBEL VILIJA PETRIČA
Po uspešnih gostovanjih doma in na tujem bo narodnozabavni ansambel Vilija Petriča 3. aprila nastopil v Črnomlju, naslednji dan dopoldne na Vinici, popoldne pa v Semiču, Metliki in v Trebnjem. Ob glasbenikih bodo nastopili še pevka Majda Renko, pevca Milan Švogan in Jani Martinc, za smeh pa bo skrbel Viktor Potočnik.
DRUGI DAN SO NAŠLI MRTVEGA
/
V nedeljo, 28. marca dopoldne, so našli na cesti pri Mrčnih selih mrtvega moškega. Ugotovili so, da gre za smrtno ponesrečenega 36-letnega Stanislava Kovačiča iz Veli. Dola. Ta se je v soboto popoldne peljal z neregistriranim mopedom po klancu navzdol. Cesta je bila na novo posuta z gramozom. Ko je pripeljal do nepreglednega ovinka, ga ni zmogel, temveč je vozil naravnost čez cestni rob in se zaletel v hrastov štor. Mopedista je od tam odbilo, da je obležal pod cesto.
UMRL V BOLNIŠNICI
Do hude nesreče je prišlo 26. marca okoli 18. urev Ribnici. Alojz Tanko iz Hrovače, star 71 let, seje peljal s kolesom. Ko je za njim pripeljal tovornjak, se je ustrašil in padel. Padec sprva ni bil videti posebno nevaren, saj je Tanko odšel celo sam v Zdravstveno postajo. Od tu so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer pa je že naslednje jutro ob 2. uri umrl.
kopljemo v naših kampih, marveč je to način življenja. Lahko rečemo, da je naturizem oplemeniteni nudizem," je med drugim dejal predsednik društva Regjep Tofani. Naturisti si prizadevajo za zdravo in neokrnjeno človekovo okolje, za pravilen odnos do narave in sočloveka. „Smo ljudje, ki se borimo proti nezdravemu načinu življenja, ki nam ga vsiljuje današnja stehnizirana civilizacija, živeti ždimo polno, zdravo in človeka vredno življenje,“ so poudarili.
Se vedno se danes lahko sliši, da so naturisti nekakšni seksualni spre-vrženci. Na take očitke odgovarjajo:
Čuden red na pokopališču
Kidati je moral sneg na pokopališču v Sodražici, da je lahko pokopal mater — Kako bi pokopavali, če bi kdo umrl med najvišjim snegom?
Nenavadne težave je imel Franc Lušin iz Lipovščice 17, ko mu je pred kratkim umrla mati. 27. marca je zvedel, da bo delavec pokopališke uprave sicer skopal grob na pokopališču v Sodražici, ne bo pa skidal snega od vhoda na pokopaliče do groba. Delavec je namreč dejal, da je plačan za kopanje jam, ne pa za kidanje snega. Sicer pa je delavec res že star, nam je povedal Franc Lušin, in je vprašanje, če bi sploh zmogel vse to delo.
Ko je Lušin uvidel, da res ne bo nihče skidal snega do groba, se je dela lotil sam. Ker je še mlad, mu je šlo delo kar hitro od rok, čeprav je bilo takrat še okoli četrt metra sne-
V snegu ob cesti med Knežjo lipo in Brezovico je kočevski poštar Ivan Nimac med zadnjim velikim snegom opazil srno. Ustavil je avto, se približal srnici, ki pa sploh ni zbežala.
V v isokem snegu se je namreč že utrudila in ni mogla bežati. Ni se upirala, ko jo je Nimac pobral in nesel v poštni avto: „Vzel pa sem jo zato, ker se mi je smilila. Nisem je mogel pustiti v visokem snegu, kjer bi hitro postala plen roparic," je povedal rešitelj.
Potem je dal srnico v avto, kjer je mirno obležala. Ko pa je vžgal motor, se je ustrašila in skočila, da bi skoraj razbila šipo. Nato jo je pomiril, jo z eno roko držal, z drugo pa šofiral.
Odpeljal jo je k Bošku Vukoviču iz Knežje Lipe in ta jo je spravil na toplo v hlev. Nato je sporočil o najdbi lovcu Kavranu. Srnico so nato spet preselili v gozd, in sicer kar k oskrbovanemu krmišču.
Takih reševanj divjadi in ptic je * bilo v kočevski občini med zadnjim snegom veliko. Veliko divjadi pa je zadnji sneg in mraz tudi pomoril.
J. PRIMC
„Pri nas se ne dogaja nič slabega. Res je, da se kopljemo goli, vendar smo prepričani, da gol človek pride v najbolj neposreden stik z naravo. Prav gotovo pa smo celo bolj zadržani kot v tako imenovanih tekstilnih kampih, v raznih hotelih itd. Vsak se lahko o tem prepriča sam."
Jugoslovanski naturisti so čani, da se bo njihovo društvo’ bolj okrepilo, če bodo v raznih krajih ustanovili sekcije, zato je to v letošnjem letu ena njihovih glavnih nalog. Da pa lahko ustanovijo sekcijo, mora biti v kraju vsaj 10 članov. Vsakega, ki mu je njihova ideja blizu, vabijo, da se včlani v društvo v turistični agenciji Atlas v Nami v Ljubljani.
Več o naturizmu bomo pisali v eni naših prihodnjih številk.
A. B.
Ivan Nimac (desni) pomaga, kadar vidi, da je kje potrebna pomoč, pa naj bo ljudem ali živalim. Marca letos je prejel prvo krvodajalsko značko, ker je 5-krat daroval kri. (Foto: Primc)
ga, skidati pa je bilo treba po Luši-novi oceni okoli 70 m daleč.
Tak odnos pokopališke uprave do svojcev pokojnikov gotovo ni v redu. Svojci so že sicer prizadeti zaradi smrti bližnjega, potem pa imajo še nepotrebne nevšečnosti. Povsem gotovo je, da občani niso sami dolžni kidati snega ali urejati poti na pokopališču, ampak mora za to poskrbeti pokopališka uprava. Sicer pa je bila še sreča v nesreči, da ni nihče umrl nekaj dni poprej, ko je bilo na pokopališču več kot meter snega. Takrat bi bilo s kidanjem še več težav in zaradi takega odnosa še več jeze.
J. P.
Letos so zaradi velikega snega volkovi in risi napravili na Kočevskem precej škode med divjadjo. Žal morijo več, kot pojedo. Na sliki: košuta s pregriznjenim vratom in snedenimi možgani, najdena 18. marca. (Foto: Iztok Ožbolt)
Kaj se skriva za visoko ograjo?
Sodraški tozd Inlesa se preusmerja v izdelovanje raket, ker pojenjuje zanimanje za
stavbno pohištvo
Lesni industriji, predvsem pa proizvajalcem stavbnega pohištva, se obetajo težki časi, posebno še odkar je ukinjeno kreditiranje prodaje zasebnikom. Zaloge naraščajo tudi v ribniškem Inlesu.
Vendar se inlcsovci ne dajo kar tako. Njihova raziskava mednarodnega trga je pokazala, da je za stavbno pohištvo in sploh za gradnjo bolj malo zanimanja pač pa je še naprej veliko povpraševanje po raznih raketah.
To ugotovitev so koristno povezali z izkušnjami raketarskega kluba ,,V. Komarov" iz pobratene krajevne skupnosti Poljane-Ljubljana -in sodraški tozd Inlesa je v največji tajnosti pripravil prototip rakete, ki
jo bodo izstrelili danes točno opoldne iz ploščadi pri tovarni.
Na sodraški Inles smo p>ostali posebno pozorni, ko so okoli njega začeli postavljati visoko žično ograjo. V javnosti se sicer govori, da je ograja zaradi tega, da ne bodo hodili delavci pit v mesto, vendar smo kmalu
ugotovili, da to ni res, saj imajo v obratu svojo menzo. Potem smo s skrito kamero tajno posneli nekatere bolj ali manj prikrite kotičke v tovarni in okoli nje ter odkrili, da izdelujejo rakete, in to precej velike.
Po tajnih kanalih smo nato zvedeli še za čas in kraj izstrelitve.
I PRIMER ZELO HITREGA POSREDOVANJA
% Snežilo je tri dni in tri noči ^ zapored, da je bilo snega do : kolen in čez, da so strehe 9 težko nosile in so ljudje brez 0 garaž z lopatami odmetavali a sneg, če so hoteli vsaj za hip a videti barvo svojega avtomobi-[ la. Pritisnil je še mraz in naj-9 bolj strahopetni Repičani so 9 slišali ponoči zavijati lačne in A krvi žejne volkove.
Ko je hotel Jožič Repič ® zjutraj v službo, ni mogel od-0 preti vhodnih vrat, ki so se 0 odrivala navzven, toliko snega a mu je nanosila burja, ki se je ponoči utrgala kdove v kateri w od številnih kotanj. Pa je Re-% pič segel po telefonu: „Halo, £ komunalno podjetje? “
„Da, komunalno podjetje. Kaj bi? “
,,Sem v stiski. Ne morem ven, do kraja me je zamelo."
„Razumem. Mi lahko poveste naslov? Sicer danes naša ekipa ne bo mogla priti, ker je ogromno dela. Saj razumete, ne? “
Repič je odložil slušalko in čakal jutro naslednjega dne. Veter je zavijal okrog vogalov in vdal se je v poslušanje spreminjajoče se melodije, ki se je vlekla tja do večera in ki je niso prekinili koraki delavcev komunalnega podjetja. Tako je bilo tretji pa četrti ter peti dan. Hvalil je Repič svojo go-
spodarnost, kajti v dimu na podstrešju so visele klobase in šunke in rebra, v kletni drvarnici pa je bila skladovnica drv, ki bi zadoščala za dve zimi in več. Od mraza in lakote torej ne bo končal, čakaje na rešitev.
Po treh tednih se je pojavilo rumeno sonce in Repič je po curku na šipi spoznal, da je zunaj topleje, ko pa se je še 'sesul s strehe plaz snega, mu je odleglo.
In glej. Nekega jutra se je pred oknom, skozi katero je Repič zdolgočaseno buljil, pokazala rjava zemlja, vhodna vrata so se vdala pod težo njegovega telesa in že naslednji
dan je prikorakal v službo.
Usti stenskega koledarja so odpadali drug za drugim. Nastopila je pasja vročina in ljudje so se mrzlično odpravljali na morje. Tudi Repič je napolnil svoje kovčke, ko je pozvonilo.
„Halo, gospod Repič? Tukaj komunalno podjetje. Z veseljem vam sporočamo, da bo naša ekipa jutri zjutraj pri vas. Saj ste klicali, mar ne? “ Novica je spravila Repiča v dobro voljo in brez strahu se je odpeljal na morje, saj se mu ni bilo bati s počasnimi koraki bližajoče se zime.
TONI GAŠPERIČ
S skrito kamero smo posneli raketo, da bi bralci dobili boljšo predstavo, kako široka je tale sodraška „cigara“. Če bo poskus uspel, bodo takoj uvedli serijsko proizvodnjo.
Od borca do generala
Generalu in narodnemu heroju Jožetu Ožboltu so ob letošnjem prazniku občine Ribnica podelili najvišje priznanje, in sicer naziv častni občan.
Jože Ožbolt se je rodil 1922 v Belici v Čabranski dolini kot drugi izmed sedmih otrok. Komaj 12 let starega je oče vzel iz šole, da je služil kruh zase in družino v hrvaških, bosanskih in kočevskih gozdovih. V začetku je bil kuhar, kasneje pa je opravljal vedno zahtevnejša dela.
Iz trdega dela za vsakdanji kruh so Ožboltovi bratje in sestre črpali revolucionarna spoznanja, ki jih je še poglabljal oče, ki je sodeloval tudi v oktobrski revoluciji.
Že v začetku vojne je zbiral orožje, leta 1942 pa je odšel v partizane. Tam je bil najprej borec in mitraljezec, nato pa postopoma vodnik, komandir čete, komandant bataljona in komandant brigade. V bojih je bil štirikrat ranjen, od tega dvakrat huje, skupno pa je dobil 17 ran. Bil je neustrašen in preudaren poveljnik, saj je mnoge velike podvige izpeljal pogosto brez žrtev. Za svoja junaška dejanja je bil odlikovan z redom narodnega heroja.
Njegovi borci povedo, da je bil strog Vsako povelje,
ki ga je dobil, je izvršil; hkrati pa je tudi vedno vztrajal, da je bil'vsak ukaz, ki ga je izdal, tudi izpolnjen. Vedno je očetovsko skrbel za borce, za njihovo hrano, obleko, nastanitev, zato so ga vsi cenili med vojno in ga tudi še danes cenijo.
Besedo vedno drži. Vsi ustni dogovori pri njem veljajo, kot da so napisani. Ničesar ne pozabi. Nerad zaupa tistemu, ki ni držal besede. Vendar zna tudi oproščati Zelo je pozoren do starejših ljudi in jim rad pomaga. Ne sramuje se nobenega dela, tudi težaškega.
Med vojno je bil dolgo tudi v ribniški dolini. Dosti fantov m mož se je bojevalo pod njegovim vodstvom v Levstikovi brigadi.
V povojnem obdobju se je Jože Ožbolt zelo prizadeval za razvoj naših oboroženih sil. Z očetovsko ljubeznijo skrbi za standard vojske, za izobraževanje in usposabljanje vojakov ter za nenehno prenašanje tradicij NOB na mlajše rodove. Iz spoznanja, da je naša vojska zrasla iz revolucije in iz najširših množic naših narodov, neguje trdno povezanost JLA s civilnim prebivalstvom ter krepi bratstvo in enotnost naših narodov.
J. PRIMC
Srnica v avtu
Poštar rešil onemoglo srno
Mmz'’
-mmm.
ne utriplje
v ritmu
pompa
iiU PRILOGA
nK
mMm
na, saj je očitno, da ne bo še tako kmalu dobil spomenika v Ljubljani. Sploh se nam zdi, da je slovesen pomp okoli literarnih obletnic često celo odveč. In če se zavzemamo za kaj, se za to, da bi slovenski živelj pogosteje jemal v roke literarna dela žena in mož, ki so mu s slovensko besedo tlakovali pot v današnjik!
Kolikor je morebiti premalo spomina na Simona Gregorčiča v slovenskem življu nasploh, tolikanj več ga je v srcu Marije Likarjeve. Cisto po naključju smo izvedeli, da je bila Likarjeva, dandanes triinosemdesetletna prijazna Novo-meščanka, pred enainsedemdesetimi leti učenka ,,goriškega slavčka", tankočutnega lirika, kije s pesniško besedo izpovedal najgloblja občutja ljubezni, življenja sploh; ki je zapel hvalnico domovini in si kljub talarju upal razkriti v pesmih, da je življenje le to, kar si sam predstavlja. Zato si je nakopal nase jezo klerikalcev in liberalcev svojega časa — pa ni popustil niti za ped!
„Na začetku šolskega leta 1905 je postal Simon Gregorčič veroučitelj v mojem pripravnem razredu za učiteljišče v Gorici. Že ko je prvič stopil v razred, smo dekleta spoznala, da je drugačen od drugih učiteljev, ki so bili strogi že na pogled. Nismo se zmotile, kajti bil je res plemenit! Tako dobro je poznal otroško dušo, da smo mu zaupale v vsem. Videl je, da odraščamo, zato nam je dan za dnem delil napotke za življenje, ki so nam prišli še kako prav. Posvetil se je vsaki učenki posebej, vedel je za naša nagnjenja in želje pa tudi napak ni spregledal. Z lepo in primerno besedo jih je skušal odpraviti. Pogosto mu je uspelo, zato so mu bile hvaležne celo naše matere, saj so si takega vzgojitelja za svoje hčere lahko le želele.
Nikoli ne bom pozabila njegove skrbi za slovenski jezik. Kako zaneseno nam je govoril o materinščini, ki so jo ogrožali tujci! Nenehno je pazil, da smo govorile in pisale čim bolj tekoče in pravilno. Naučil nas je tudi veliko slovenskih pesmi in ker smo vedele, da je pesnik, je dovolil, da smo se naučile in recitirale njegove pesmi. Tudi med recitiranjem nas je popravljal, tako je skrbel za čistost jezika.
Žal nas je Gregorčič učil samo leto dni. Umrl je 24. novembra 1906. Lahko rečem, da Goriška še nikoli ni imela takega pogreba in ga imela tudi ne bo. Ljudje so se zgrnili v Gorico z vseh koncev in krajev, v pogrebnem sprevodu so peli in recitirali njegove pesmi, jokali pa so vsi! Tudi moj razred ga je spremljal precej kilometrov izven Gorice. Izpolnila se mu je velika želja, da bi imel večni počitek pod zasneženimi vršaci. Pokopali so ga pri Sv. Lovrencu na Li-bušnjem."
Tako je obudila spomin na Simona Gregorčiča Marija Likarjeva in pripomnila, da preprosto ne more povedati vsega, kar ji je ostalo v srcu od tistega davnega leta, ko je spoznala, kaj je plemenitost človeškega duha.
DRAGO RUSTJA
Pričujoče devetnajstošestinsedemdeseto leto lahko mirne vesti poimenujemo „leto slovenskih literarnih obletnic"! Vsak dvom o tem precej prežene že bežno prelistavanje sedmih obsežnih knjig t.i. ,,Matičine" Zgodovine slovenskega slovstva; brez posebnega truda je moč dognati, da se vsaj sedemnajst letnic, ki označu jejo rojstvo ali smrt pomembnih slovenskih književnih ustvarjalcev, končuje s številko šest. In če se med njimi ustavimo le pri najbolj opaznih, iz njih izluščimo stoletnici rojstva Ivana Cankarja in Dragotina Ketteja, petdesetletnici smrti Srečka Kosovela in Zofke Kvedrove ter sedemdesetletnico smrti Simona Gregorčiča!
Svojevrstno mesto med omenjenimi obletnicami ima Cankarjeva. Slovenski živelj z literarno srenjo v ospredju si na vse načine prizadeva, kako bi se čim dostojneje oddolžil spominu velikega pisatelja: pred zaključkom je izdaja Cankarjevega Zbranega dela v tridesetih knjigah; slovenski gledališki odri so dokaj polni uprizoritev njegovih dram; že so se začeli vrstiti razstavni prikazi Cankarjevega življenja in ustvarjanja; pripravlja se vseslovenska proslava, ob tej pa so že ali šele bodo prenekatere, med njimi docela nepomembne tovrstne prireditve, hkrati izzvenele v počastitev spomina na znamenitega domoljuba.
Da ne bo kdo napak razumel! Popolnoma nič nimamo proti slovesnim trenutkom, ko se v misel slovenskega življa prikrade spomin na pisatelja „Knjige za lahkomiselne ljudi"! Četudi smo prepričani, da je nemalo misli obrnjenih k Cankarju zgolj vljudnostno, brez globljega ozadja, če hočete, saj navsezadnje ni nikakršna skrivnost, da na Slovenskem beremo in zategadelj poznamo Cankarja zelo - malo!
Res, nič nimamo proti različnim obeležjem Cankarjeve obletnice, četudi neiskrenim! Le zdi se nam, da bodo ob njegovi šle dokaj neopazno mimo nas vse ostale obletnice! Kettejeva je že potonila v januarsko temo! Kosovelove se bo morebiti spomini Anton Ocvirk z izdajo tretje in hkrati zadnje knjige njegovega zbranega dela! Dasi je bila dokaj zagreta za reševanje ženskih vprašanj, saj jih je celo s črticami in romani načenjala v času, ko o ženski enakopravnosti na Slovenskem še ni bilo ne duha ne sluha, se Kvedrove „boljša polovica" slovenskega življa niti slučajno ni spomnila ob koncu mednarodnega leta žensk! Kaže, da tudi Gregorčiču nebo prizaneseno, kajti na policah slovenskih knjigarn celo izdaj njegovih pesmi ni več, če kajpak izvzamemo faksimile njegovih Poezij I, ki pa so namenjene zgolj učenim poznavalcem.
Neenakomerna razdelitev pozornosti letošnjim literarnim obletnicam je očitna. Toda ne zavzemamo se za to, da bi kazalo prikrajšati Cankarja in del njemu namenjenih prireditev posvetiti drugim. To niti najmanj ne, kajti navsezadnje bo še Cankar deležen premalo sporni-
DOLENJSKI LIST
Cela štiri leta so se slovenski vojaki borili na različnih frontah avstro-ogrske monarhije v prvi svetovni vojni; posebno hrabri so bili tam, kjer je tujec ogrožal slovensko narodnostno mejo: Italijani so si pozneje prisvojili velik kos tega ozemlja in šele v zadnji vojni je partizanska vojska osvobodila precejšen del tega ozemlja.
Monarhija je tedaj pošiljala na tista bojišča, kjer je bil položaj najtežji, pretežno slovenske enote. Velike in težke so bile izgube med ..kranjskimi Janezi". Spomini na te žrtve so se ohranili do današnjih dni.
Vane Murn iz Kandije hrani kot spomin na padlega brata Josipa dva napisna trakova od nagrobnega venca, ki so ga poslali Josipovi vojni tovariši s tirolske fronte. Trakova sta v črno-rumeni barvi cesarske Avstrije, in čeprav je poteklo že skoraj šest desetletij, sta dobro ohranjena. Prav tako je še čitljiv nemški napis, ki se v
slovenskem prevodu glasi: „Zadnji pozdrav našemu računskemu podoficirju - moštvo 14. kompanije" in ..Zadnji pozdrav našemu tovarišu, cesarsko-kraljevemu deželnemu brambovcu podoficirju".
Vane Murn se spominja: „Brat Jože se je rodil 1897 in kot 17-leten fant je bil vpoklican k vojakom. Boril se je na raznih frontah, nazadnje na tirolski. Leta 1916 je bil pri kraju Assiago 'težko ranjen in je umrl v innsbruški bolnišnici, star dobrih 18 let. Starši so ga prepeljali v Novo mesto in ga pokopali na šmihelskem pokopališču. Vojni tovariši pa so mu poslali venec, ki pa je zaradi neurejenih razmer in prevoznih težav prišel z nekajtedensko zamudo. Prav zato je venec ostal pri hiši v spomin na Jožet; po mnogih letih je venec povsem razpadel, ohranili pa so se le trakovi z napisom."
Murn bo ta spomin na žrtev prve svetovne vojne dal muzeju, kamor trakova tudi sodita.
Kdo še ni slišal za Glenna Millerja ali za njegov orkester? Eden največjih vodij velikih orkestrov je že več kot trideset let nekje na dnu La Mancha, toda legendafo njem živi dalje, in ne samo legenda, tudi njegova glasba doživlja v zadnjem času pravi „boom". Staro je že dejstvo, da se moda ponavlja, toda prav letos doživlja glasba Glenna Millerja pravo renesanso. Pa ne le Orkester Glenna Millerja, tudi ostali veliki orkestri so zadnje čase pravi modni krik. Mala plošča „Moonlight Serenade", ki je bila po dolgih letih ponovno izdana, se v izvedbi Orkestra Glenna Millerja prodaja tudi po 4000 izvodov na dan. In kar je najzanimivejše, producenti pri družbi RCA pripravljajo gigantsko potezo, kakršne do sedaj še nismo doživeli: izdati nameravajo zbirko sedemnajstih velikih plošč origi-
nalne zasedbe Orkestra Glenna Millerja iz leta 1938 do 1942 z vsemi kronološkimi podatki in zgodovino tega orkestra. Prepričan sem, da jih ne bo malo, ki bodo žrtvovali kar precejšen del svojega mesečnega zaslužka. Pri družbi RCA že vedo, katere vode je treba bistriti, da se potegne čim večji zaslužek. Vzporedno s tem pa so v Londonu začeli ponovno predvajati dva filma, v katerih nastopa Glenn Miller, „Sun Valley Serenade" in „Orchestra Wives".
Glenn Miller je umrl 1944, ko je letalo med poletom iz Londona v Pariz strmoglavilo nekje v Rokavskem prelivu. Še do danes ni ugotovljeno, ali je bil enomotomik sestreljen ali ne, toda dejstvo je, da živi legendarna glasba, ki jo je Miller ustvaril pred več kot tridesetimi leti, še
napre*-	DRAGO	VOVK
mov, znameniti ameriški pisatelj znanstvene fantastike (science-fiction) in znanstvenik, katerega osnovna misel je, da današnjih, ugodja, ki jim ga nudi tehnika, navajenih ljudi, preprosto podeželsko življenje ne bi več zadovoljilo.
NAPREDEK - DVOREZEN MEC!
Asimov trdi to, kar ve domala že vsak: „Ko-ristnost znanstvenega in tehničnega napredka spremljajo tudi neprijetni pojavi, zato moramo biti zelo previdni, preden ponudimo svetu nekaj novega, kajti le-tega mu ne bomo mogli več odvzeti. Kajpak vseh stranskih, s tem tudi škodljivih učinkov, ki spremljajo novote, ni moč vnaprej predvideti.
Leta 1846 je Ascanio Sabrero izumil nitroglicerin; ko pa je uvidel možnost uporabe te snovi v vojne namene, je takoj prenehal s poizkusi. Njegove previdnosti se drugi niso držali, nadaljevali so tam, kjer je Sabrero nehal, in ob koncu prejšnjega stoletja je nitroglicerin že bil strahotno uničevalno sredstvo. So mar zategadelj eksplozivne snovi slabe same po sebi? Alfred Nobel je leta 1867 pomešal nitroglicerin _ s kremencem in dobil dinamit, ki je varnejši pri uporabi. Z njim so zemeljska dela brez odvečnega truda opravljena mnogo hitreje kot s sekiro ali lopato. Dinamit je utiral pot železnici' pomagal pri gradnji nasipov, predorov, mostov in pri tisočih drugih gradnjah, ki jih je narekoval napredek industrije."
Po mnenju Asimova je bila tehnika že od samega začetka pot, ki je iz nujnega napredka delala — dvorezen meč! Z nožem ali kopjem si je človek olajšal preskrbo s hrano, hkrati pa je z njima ubijal tudi sočloveka. Odkritje jedrske energije daje možnost na en mah rešiti vse energetske probleme človeštva, hkrati pa grozi Zemlji s popolnim uničenjem.
,,Ah se nam zdi napredek medicine nevaren za človeštvo? Mar odklanjamo koristnost cepljenj, protistrupov, narkotikov, antiseptikov, antibiotikov in neštetih drugih zdravil? Gotovo ne, četudi se zavedamo, da je človekova raziskovalna žilica pripeljala tako daleč, da nekateri stranski pojavi medicinskih odkritij bolj grozijo človeštvu kot jedrska fizika. Današnje hitro naraščanje prebivalstva ni toliko posledica novih rojstev kot močno zmanjšane umrljivosti. Naj to pomeni, da znanost ne sme iskati sredstev za preprečevanje bolezni, človeških bolečin in gorja sploh? "
POTI NAZAJ NI!
Asimov ugotavlja, da so dandanes začele po znanosti in tehniki padati klofute. ,,Mladi ljudje se množično odvračajo od zmaterializirane civi-
lizacije in govorijo o vrnitvi k enostavnemu, predindustrijskemu in predznanstvenemu življenju. Pri tem pa ne uvidijo, da so ,dobri stari časi' v resnici strašni časi neznanja, suženjstva, bolezni, smrti. Mladi se vidijo v starih Atenah, kramljajoč s Sokratom ali pri uprizoritvi najnovejše Sofoklove tragedije. Nikoli pa se ne enačijo s priklenjenimi sužnji v atenskih rudnikih srebra! Enaki hočejo biti srednjeveškim vitezom na osedlanih konjih, ne pa tudi revnim tlačanom!"
Bolj kot dandanes je blaginja manjšine skozi stoletja povzročala revščino in trpljenje množic. In nič se ni dalo storiti, kajti suženjstvo in tlačanstvo sta veljala za nekaj samoumevnega. „Še-le z rastočim pomenom prirodoslovnih znanosti se je svet začel spreminjati. Znanstvena odkritja so vpregla energijo neživega sveta v človekovo orodje in težaška dela počasi tonejo v pozabo."
Tudi umetnost je bila pred začetkom razbohotenja tehnike dostopna le nekaterim. „lz-najdba tiska pa je razširila pisano besedo in omogočila množično izobraževanje. V zadnjih desetletjih so film, radio, televizija ali gramofonske plošče približali lepe umetnosti najširšemu krogu Ijudf."
Brez dvoma je znanost prinesla s sabo številne probleme. ..Rešiti jih je treba! S čim? Zgodovina uči, da le z novimi znanstvenimi odkritji, z novo, popolnejšo tehnologijo. In kaj bi se zgodilo, če bi mladi generaciji uspelo docela obrniti hrbet industrijski družbi? Brez najrazličnejše mašinerije, ki danes lajša, od časa do časa pa tudi greni življenje, bi človeštvo potonilo v temo, ki je, naj to priznamo ali ne, značilna za pretekla stoletja. Okoli leta 1800 je živelo na Zemlji devetsto milijonov ljudi. Zdaj se bližamo štirim milijardam. Kako drugače naj bi se prehranilo to ogromno število ljudi, če ne z industrializacijo poljedelstva: s kmetijskimi stroji, umetnimi gnojili in insekticidi, ki jih proizvajajo moderne tovarne? Že zaradi prehrane se torej ne smemo odreči industrializaciji. Naj se še toliko navdušujemo nad .naravno' hrano, bi le-ta danes lahko nasitila zgolj četrtino svetovnega prebivalstva."
Znanost in tehnika sta človeštvo pripeljali do točke, ki kljub različnim pomislekom glede onesnaževanja okolja ne dopušča možnosti, da bi se razvoj ustavil ali celo obrnil nazaj. „Tre-nutno smo res v stanju, ko je treba varčevati, s preprečevanjem odvečnega trošenja ohraniti tisto, kar imamo. Velja pa kot pribito: že od samega začetka človeške zgodovine je edini izhod za človeštvo v tem, da vsakršne probleme rešuje z nenehnim razvojem znanosti in tehnologije."
Po Asimovu poti nazaj ni! Do tega spoznanja je prišel že Marx, pri katerem pa najdemo tudi misel, da bo razvoj pripeljal človeštvo ali v komunizem ali barbarstvo!
D. R.
POTI H Al JU HI!
In novo hrano, svežo kri v prostosti si dobim: naravi dobri, ljubljeni na prsih zdaj slonim!
Tako se začne Goethejeva pesem ,,Na jezeru , ki je lirična podoba Rousseaujevega poziva, naj se človek vrne k naravi. Dve stoletji sta minili, odkar je veliki francoski mislec prišel do prepričanja, da je po naravi dobre ljudi spridila
civilizacija, ki je prinesla socialno neenakost in zlo.
Rousseaujev poziv, ki je nahajal plodna tla pri celi vrsti literatov in celo učenjakov sem do današnjih dni, je bil deležen nemalo kritičnih pogledov, ki so ga očrtali enostavno za iluzijo. Se posebno nemogoča se zdi kakršna koli pot nazaj k nepotvorjeni naravi človeka dandanes, ko sta znanost in tehnika pripeljali svet na rob vesolja.
Dasi ne omenja Rousseauja, se je zoper njegov poziv nedavno tega izrekel tudi Isaac Asi-
Posebno pozorno poslušam radijska ati televizijska poročila, kadar jih bere Slavko Kastelic. Vendar naj takoj povem, da ne zato, ker bi morda ravno tiste novice, ki me najbolj zanimajo, vedno bral Slavko, ne, razlogi za to pozornost so povsem drugje. Slavka poznam, lahko bi rekel, odkar se zavedam sveta okoli sebe, se pravi kaka tri desetletja. Od tega sva več kot petnajst let stanovala v isti hiši, skupaj preživljala otroška leta in mladost, družilo naju je prijateljstvo, zanimanje za iste stvari; pa ne samo naju. V novomeški osnovni šoli in gimnaziji je stanovalo precej družin, tako da smo bili otroci povezani v trdno skupnost, ki si je dokaj natančno začrtala meje svojega ..igralnega in bivanjskega fevda". In vsi smo spoštovali nenapisana, a trdna pravila, eno od njih jc bilo tudi, da je vsaka drugačna govorica kot „dolenjščina" oziroma novomeški dialekt ne-odpustno spakovanje, zato je bil vsega prezira in zasramovanja deležen, kdor se je ..spakoval" po ljubljansko, gorenjsko ali kako drugače.
Zato tako pozorno poslušam Slavka Kastelca danes, da bi morda le ujel, če ga bo zaneslo in se
bo pred številnimi poslušalci izdal, od kod da je. Moja pozornost do zdaj še ni bila poplačana, kljub temu pa še upam, da bom zaslišal prijetno zaobljeno besedo, da mu bo v trenutku nepazljivosti ušlo, da je ta in ta državnik „pršu" k nam ali da se je znani znanstvenik vrnil „domu".
„Prve čase, ko sem prišel k radiu, se mi je še dogajalo, da sem po domače zategnil kakiro besedo, sčasoma pa sem se v ta posel tako vživel, da takrat, kadar sem pred mikrofonom, resnično izključim svojo vsakdanjo govorico. Sicer pa ni težko prepoznati, kje sem rasel in kje hodil v šolo. Tega tudi nikoli nisem hotel prikriti, vesel in srečen sem, da sem Novomeščan, iz stare novomeške Kastelčeve družine," pravi Slavko.
Kje je hodil in kako je tekla njegova življenjska pot, mi ga res ni bilo treba spraševati, saj o njem vem toliko kot on o meni, se pravi skoraj vse. Zato najin pogovor ni bil sestavljen iz vprašanj in odgovorov, marveč je beseda tekla o stvareh in dogodkih, ki se jih oba tako rada spominjava: o poletniji dnevih, ki smo jih ob jabolkih in kruhu
preživljali ob Krki na Loki, o skrivnostnem raziskovanju velikega podstrešja osnovne šole, kjer smo si otroci uredili pred nezaupljivimi starši svoj kotiček in tam prirejali prave sabljaške dvoboje (sablje in rapirje — danes po toliko letih menda že lahko povem — smo „dobili" v kleti Študijske knjižnice, ki je bila v tistih letih v osnovni šoli). „Se spominjaš slovesnega sprejema v viteški red?" je vprašal Slavko. Kako bi pozabil! Imeli smo težko, pravo viteško čelado z naličnikom, nekakšno žezlo, veliko sabljo, ki nam je segala skoraj do glave. Tisti, ki se je v ..pripravljalnem" obdobju izkazal vrednega za sprejem v viteški stan, je moral poklekniti pred prvim vitezom, ki ga je v znamenje povišanja kresnil s sabljo po glavi in obeh ramah in tako si je pridobil pravico, da si je v klet šel po svoj rapir. Gorje, če ga ni čistil in loščil, da se je svetil kot luč!
„Vse veselje pa so nam pokvarili starši, se spominjaš? In zaradi kakšne malenkosti! Za spremembo smo se namesto okoli šole lovili po strehi . .se danes zgrozi ob takratnih nevarnih igrah. „Borča je oče pretepel z njegovo najboljšo
Po končani gimnaziji je ta skupnost še nekaj časa ostala prav tako trdna, vsaj za konec tedna in ob počitnicah, potem pa nas je življenje razteplo na vse vetrove. Slavka je pot zanesla na Štajersko, kjer je v Framu pri Mariboru nekaj časa poučeval, zatem je za nekaj let odšel v Anglijo. Po vrnitvi se je javil na avdicijo za nove radijske napovedovalce, kar je še danes. „Moje delovno mesto je na radiu, na televiziji delam le hono ramo," je pojasnil. „Res je, Ljubljane sem se kar navadil, uredil sem si življenje in mi tudi ne kaže drugega, kot da ostanem tukaj. Vendar se vsake toliko časa nekaj prebudi v meni, in preden se zavem, sem že doma v Novem mestu. Pa tudi sicer redno prihajam, saj so vsi moji tam. Polegr tega imamo v Novem mestu ali okolici vedno sestanke našega kluba Liga omega, v katerem smo zbrani bivši taborniki, vrstniki in sošolci."
Da, tako je s to našo deželo: če si njen sin, pojdi, kamor hočeš, hodi, po kakršnih poteh ho češ, nikoli te ne bo pustila, da bi jo zavrgel, pozabil. Niti spominov so res nevidne, zato pa toliko bolj trdne. Bolj ko se jih otepaš, bolj se zapredaš vanje. Slavko Kastelic se jih ne poskuša otepati, saj ga povezujejo z najlepšim obdobjem njegovega življenja. „Sem, kar sem, in vesel sem, da sem to, namreč Dolenjec," pravi.
Lepa hiša z bogatim vrtom in velikim posestvom - včasih ga je bilo 20 ha — ima tudi svoj vodnjak. Globok je osem metrov in je obzidan s kamni. Pri vodjaku je posebno korito za napajanje živine, kamor po lesenem žlebu doteka voda. Zdaj ga uporabljajo sosedje. Tudi zemljo nekdanje stritarjevine obdelujejo sosedje, kar je popolnoma prav. Saj je to bogata zemlja, ljudi pa je čedalje več.
O	vodnjaku in njegovih lastnikih je pripovedoval najbližnji sosed Jože Kirn, triinšestdesetletni možakar, ki je tudi gostilničar. Pri Kirnu v Podbočju se toči pristen cviček. Ne tisti, ki ga izvažajo v vagonih in ga je vsepovsod, temveč tisti pravi iz Gadove peči. Sami imajo zidanico v Gadovi peči. Zato je ta gostilna v resnici izvir pravega cvička.
Gospodinja je odlična kuharica. Sama speče kruh in ima poseben recept za sirov zavitek iz stopljene smetane in sira. Poleg tega slovijo domače prekajene klobase, na poseben način spečen odojek in druge dobrote.
Gospodinja Vida je pri hiši že 27 let in je domačinka. Med smehom pravi: ,,Dobro blago ne gre daleč od hiše. Ženi. se na dvorišču, botra pa išči na sejmišču!"
Podbočje pri Kostanjevici na Krki Je pravi vodni in vinski raj. Na potokih in potočkih se še vrtijo mlinska kolesa. V vodi živijo postrvi in po vodi krožijo pitane race in gosi.
Vodnjaki pa so stara pripoved o bogatih in rev--nih. Zdaj, ko imajo vodovod, pa so pipe pri sleherni hiši.
LADISLAV LESAR
puščico za lok. Jaz sem jo odnesel bolje: nekaj časa sem moral vsako popoldne s srpom nažeti dvojno porcijo detelje za zajce, ostali prosti čas pa sem prebil z očetom pri čebelah. Saj veš, da je
Pobočje pri Kostanjevici na Krki je stkano iz mostov in brvi in po bogatih vrtovih so naseljeni potočki in mali izviri in vse polno je rac in gosi.
Na enem najlepših mostov, ki je zgrajen v turškem loku, sva jih štela z osivelo gospo in naštela sva jih dvanajst. Potok Sušica deli vas na dvoje in most je skoro pri vsaki hiši.
Kljub vsemu temu vodnemu bogastvu pa ima t Podbočje nešteto vodnjakov. Vodnjaki so izviri, globoko tudi do deset metrov v zemlji, v hladnem, skrivnostnem dnu. Ljudje pravijo, da je tu najboljša voda daleč naokoli, posebno še zato ker se precedi jn obrusi na gorjanskih kamnih, na koreninah rož in zdravilnih zeli. Vijugave potke in steze med starimi drevesi pa potočki in vse mogoče brvi dajejo vtis ..izgubljenega raja" na tej zemlji, kjer je toliko zavrženih krajev brez kapljice vode.
Vodnjaki so še posebej ponos domačij. Drzne gradnje v globokem, ozkem grlu zemlje so bile v ponos graditeljev in lastnikov takih vodnjakov. Meter za metrom se je kopalo in sproti se je s posebno šablono utrjevala prst. Prava nevarnost pa se je začela v globini, če je popustil obzidani obok ali se je nenadoma pojavila voda in zalila jašek. Takih graditeljev ni več. Zdaj so moderni vodovodi in tudi v Podbočju ga imajo. Zajezili so odlični izvir in studenec, kamor so včasih hodile revnejše kmetice, ki niso imele vode doma, in napravili vaški vodovod.
Stritarjeva domačija v Podbočju je stara. Toda zdaj je hiša prazna. Gospodar Jože, ki je bil gostilničar, včasih pa je imel v najemu tudi Hotel Kandija v Novem mestu, je pred dvema letoma umrl. Žena Alojzija se je preselila k sorodnikom v Ljubljano in le včasih še pridejo na obisk.
SLAVKO KASTELIC
oče še vedno vnet čebelar in prisega, da ga ni boljšega zdravila od pravega domačega medu."
Tako so nam tekla najlepša leta — v igri, brezskrbnosti; šolo smo imeli v hiši, kljub temu smo domov hodili kot bi bili iz Bršlina ... Potem se je začela zlata doba novomeškega taborništva in Slavko je bil med najbolj vnetimi vodniki. „Rad bi spet prehodil vse tiste lepe poti od Gorjancev do Mirne peči in od Roga do Kostanjevice. Včasih me prime, da bi kar odrinil na pot in poiskal tiho jaso sredi gozdov, kjer smo taborniki na pohodu počivali in res začutili vsemogočni mir, ki ga da lahko le narava.
Kaj bi dal, da bi spet občutil tisti strah, ko smo sredi noči potihoma odpirali pod oknom staršev garažo, da smo se odpeljali z očetovim avtom na nočno vožnjo, in tisti občutek olajšanja, ko smo avto tiho pririnili nazaj. Ali da bi mogel videti prizor, ko smo se po kozarcu vina preveč v vaški gostilni 20-letniki smilili sami sebi in s solzami zapeli tisto ,Oj, mladost ti moja, kam odšla si, kje si? ' Res, za nič na svetu ne bi hotel drugačnega otroštva, drugačne mladosti, drugega mesta, niti druge hiše, kot je naša ,šula'. Včasih se mi zdi, da je bila ta hiša takrat središče vesolja in naša družba najboljša možna družba vseh časov," je med spomini na glas razmišljal.
PRI IZVIRU
PRAVEGA
GVICKA
čudnega ni, da je tudi na Dolenjskem vsako leto več šol. Družba se zaveda, kako pomembno je šolanje mladih ljudi in tudi tega, da brez šol ne bomo mogli vzgojiti svobodnih ljudi. Novo mesto, središče Dolenjske, je tudi na tem področju močno napredovalo. Vsako leto se po Glavnem trgu zvrstijo maturantje številnih srednjih šol; ustavijo se pri vodnjaku in zapojejo starodavno študentovsko pesem „Gaudeamus igitur. . ." (Veselimo torej se). Med temi so tudi maturantje novomeške gimnazije; ta šola se lahko pohvali z več kot 200-letno tradicijo.
tuga najstarajša
Na ozemlju današnje Slovenije zavzema novomeška gimnazija častitljivo mesto. Štejemo je za drugo najstarejšo tovrstno ustanovo v Sloveniji, takoj za ljubljansko klasično gimnazijo, ki je bila ustanovljena 1597. leta. Pred novomeško gimnazijo so bile sicer ustanovljene gimnazije v Celovcu (1604), Gorici (1615), Trstu (1619) in Kopru (1669 oziroma 1708), vendar pa so vse te z izjemo koprske ostale zunaj meja naše domovine. Letos 8. avgusta bo tako novomeška gimnazija slavila že 230-letnico ustanovitve in se sto častitljivoi starostjo uvršča med najstarejše take učne zavode v državi.
V	času pred ustanovitvijo gimnazije je življenjski utrip dolenjske metropole skoraj zamrl: nekdaj cvetoče mesto, ki se je ponašalo z enim najimenitnejših in največjih trgov med vsemi mesti na Kranjskem, je začelo gospodarsko hudo pešati. Prebivalstvo so pestili požari, ki so nekajkrat upepelili lesene meščanske hiše, mestu se ni izognila niti črna smrt — kuga in časi so bili tako hudi, da je v izročilo prišlo, kako je na Glavnem trgu začela rasti trava. Obrt je začela nazadovati in tudi trgovina je močno nazadovala. Najhujši udarec je mesto doživelo, ko so vsa vojaška skladišča, pa tudi urade z vojaščino vred preselili v Karlovac, ki so ga zgradili 1580. leta.
Meščani pod rdeče-modro mestno zastavo so se večkrat obrnili celo na cesarja Karla VI. in cesarico Marijo Terezijo, ko so občutili na svoji koži, kaj je revščina. Dvor in deželni knez sta pošiljala v mesto posebne komisije, ki naj bi raziskale vzroke propadanja in svetovale meščanom, kaj naj store, da se bodo izkopali iz stiske. Vendar se stanje z obiskovanjem komisij ni nič popravilo. Še več: meščanom so komisije, ki so živele in stanovale na njihove stroške, začele presedati. Delno rešitev je mesto videlo v ustanovitvi gimnazije. Namestnik vicedoma Kranjske grof Henrik Orzon je kot poslanik cesarice Marije Terezije poleti 1744 mestnim očetom svetoval, naj cesarico prosijo, da jim dovoli ustanoviti gimnazijo. Vodili naj bi jo novomeški frančiškani za določeno letno plačilo iz državne blagajne. Z gimnazijo naj bi Novomeščani vsaj malo omilili stisko, v katero so zašli. Računali so, da bo prišlo v mesto več dijakov, katerim bo potrebno oskrbeti stanovanja in hrano, za kar bi novomeški hišni posestniki dobili nekaj denarja. Zmanjšali pa bi se tudi stroški, ki so jih morali meščani plačevati za šolanje svojih otrok v ljubljanski, varaždinski ali zagrebški gimnaziji.
pnfinfa cesarici
Mestnim očetom se je zdela zamisel pametna. Posvetovali so se s frančiškani, ki so bili pripravljeni voditi pouk, če jim bo to naročila cesarica in če bodo za svoje delo plačani. Prav zato so Novomeščani decembra 1744 „z najponižnejšo in najvdanejšo prošnjo" prosili cesarico, ki so ji opisali svoje nadloge, naj jim dovoli ustanoviti gimnazijo, hkrati pa so v spomenici navedli, da ne morejo izpolnjevati vseh dajatev zaradi treh velikih požarov in številnih drugih nadlog.
Marija Terezija prošnji ni takoj ustregla, ampak je najprej povprašala za mnenje kranjske deželne stanove, vicedoma grofa Henrika Orzona in pro-vinciala kranjske frančiškanske redovne province parta Sigismunda Skerpina. Cesarica je od vseh treh dobila ugodno mnenje o ustanovitvi gimnazije v Novem mestu in po času, ki se je zdel Novomeščanom hudo dolg, seje končno odločila.
16. aprila 1746 je Marija Terezija dovolila, da se v Novem mestu ustanovi 6 nižjih latinskih šol (gimnazija), če bo s tem mestu pomagano iz stiske in če frančiškani privolijo, da prevzamejo pouk v teh šolah proti posebnemu plačilu. Dokončni odlok je cesarica izdala na Dunaju 8. avgusta 1746 in tako ustanovila novomeško gimnazijo ter ji priznala enake pravice in privilegije kot vsem drugim gimnazijam v takratni Avstriji.
V	odloku o ustanovitvi gimnazije je med drugim zapisano: „Tako smo Mi z dobro premišljenim pogumom, dobrim svetom in pravim znanjem omenjen študij šestih nižjih šol, ki naj se osnujejo v Novem mestu, podelili, odobrili in potrdili. To pa tudi vzamemo v pogled in potrdimo iz kraljeve in deželno-knežje polnosti prava in vedno z močjo tega pisma odrejamo, postavimo in hočemo, da se večkrat omenjeni študij šest nižjih razredov tukaj v Novem mestu po pp frančiškanih javno izvršuje in da uživa gimnazija, ki se ima tam ustanoviti, prav iste pravice, kot jih uživajo druge z deželno-knežjim dovoljenjem ustanovljene gimnazije, torej da se mora mladina, ki izstopa iz teh nižjih šol v nadaljevanje in spoznanje višjih znanosti povsod, brez ugovora sprejemati pač proti pokazu navedenih spričeval."
V pogodbi s frančiškani so se mestni očetje zavezali, da bodo postavili poslopje, v katerem bo potekal pouk. Kje je najprej potekal pouk, danes ni mogoče natančno ugotoviti. Ve pa se, da so kupili hišo z vrtom mestnega sodnika Frička v neposredni bližini samostana. Vsekakor je bil pouk večino časa v poslopju današnjega zdravstvenega doma, o čemer še vedno pričata dva napisa. Prvi, nad vhodnimi vrati, ima latinski napis:
AeDes pletatl LltterlsqVe priVI Leglo AVgVstlssIMae Reglnae Thereslae eXstrVCtae.
V napisu, ki se po slovensko glasi: „To stavbo so postavili po naklonjenosti presvetle kraljice Terezije za vzgojo srca in uma", je skrita tudi letnica, ki se da razbrati iz velikih črk: 1746. V majhnem trikotniku nad napisom je vklesano še: Ren. 1864, kar pomeni, da so stavbo tega leta obnovili. Dve leti je bila stavba povezana s frančiškanskim samostanom z lesenim hodnikom, po katerem so patri hodili v šolo in iz nje. Vendar so ga opustili in porušili.
Prvič se je začel pouk v novomeški gimnaziji 3. novembra 1746 in v šestih razredih so poučevali le trije profesorji, vseh učencev pa je bilo 66, od tega le štirje v zadnjem, šestem razredu. Med temi štirimi ni bilo nobenega Novomeščana. Dolenjec je bil en sam: Franc Aparnik iz Metlike.
Tako so tekla desetletja in gimnazija je opravljala svoje poslanstvo. Poslopje je postajalo premajhno, in ker je bilo zastarelo, je bila čedalje glasnejša želja po zidavi nove gimnazije. Ta želja se je uresničila 1910. leta, ko so začeli zidati novo šolo, poslopje današnje gimnazije. Graditelji so se potrudili in 12. oktobra 1912 je bila slovesna posvetitev in blagoslovitev novega gimnazijskega poslopja.
V teh dobrih dveh stoletjih se je šolalo na novomeški gimnaziji veliko število dijakov, med katerimi so bili tudi znani pesniki, pisatelji, znanstveniki in politiki ter športniki: Borštnar Jože, Bukovec Vilma, Cvelbar Jože, Čargo Ivan, Germ Josip, Golia Pavel, Gorjup Jože, Grum Slavko, Jakac Božidar, Jarc Miran, Jenko Simon, Kette Dragotin, Kozina Marjan, Kraigher Lojz, Krakar Lojze, Lamut Vladimir, Lavrin Janko, Mlakar Pino, Mušič Marjan, Paderšič Vinko, Plemelj Josip, Podbevšek Anton, Pohlin Marko, Pugelj Milan, Sattner Hugolin, Šeidl Ferdinand, Stariha Janko, Šilih Niko, Štukelj Leon, Tavčar Ivan, Tomc Matija, Vandot Josip, VSvpotič Ivan, Zvvitter Fran, Župančič Oton.
Med profesorji naj omeniva le imena, kot so: Borčič Bogdan, dr. Detela Fran, Hladnik Igancij, Koštial Ivan, dr. Kozak Ferdo, in izumitelj ladijskega vijaka Ressel Jožef.
Regalu ghaazla
Iz pestre in dolge zgodovine novomeške gimnazije pa je vsekakor treba omeniti dogodke med drugo svetovno vojno, ko je v mestu delala ilegalna gimnazija, kar je bil nenavaden in morebiti celo edini tak poskus v okupirani državi.
Prof. Viktor Fabian, ki ga poznajo mnoge generacije novomeških gimnazijcev in ki še danes honorarno uči na gimnaziji, je bil eden izmed predavateljev na ilegalni gimnaziji. Takole se spominja tistih časov:
,,Bil sem redno nastavljen na gimnaziji. Naš krog se je sestajal v hosti v Brezovici ali po stanovanjih somišljenikov. Duša partije je bil takrat Dušan Jereb. Sestajali pa so se tudi dijaki, ki jih je, kolikor vem, vodil Miloš Hočevar.
Prvega decembra je na gimnaziji počilo: dijaki so vstali in izrazili pripadnost osvobodilnemu boju. Vse, ki so se na ta način solidarizirali z NOB, so izključili z zavoda: 201 dijaku so prepovedali nadaljnje obiskovanje gimnazije. Razredniki so morali staršem izključenih svetovati, naj napišejo prošnje za omilitev kazni; toda dijaki niso napisali, da obžalujejo dejanje, in končno so od njih še zahtevali, da v dokaz iskrenosti obžalovanja prosijo za sprejem v fašistično mladinsko organizacijo Gill.
Nekateri dijaki kajpak tega niso hoteli podpisati in tako je 132 učencem šola zaprla vrata. OF je takoj sklenila, da je treba izključenim dijakom nuditi pomoč: rodila se je zamisel o ustanovitvi ilegalne gimnazije.
Sam sem poučeval na redni gimnaziji in na ilegalni, kjer sem učil kemijo in biologijo. Kake tri mesece je trajala ta gimnazija, ne da bi jo razkrili. Predavali smo po stanovanjih zdravnikov in odvetnikov, kot na primer v Kuesslovem, Gostiše-vem, Troštovem, Lavričevem, Marinčkovem, Šavljevem, Ivanetičevem in Midorferjevem.
Ob koncu marca je bila gimnazija, edina taka v Sloveniji, in kot pravijo, celo edina ilegalna gimnazija v okupirani Evropi, razkrita. Tri profesorje so zaprli, na šoli pa smo imeli konferenco, na kateri sta bila glasna zlasti Kek in VVolbank, ki je trdil, da je čisto prav, da so jih zaprli. Udaril sem po mizi, rekoč, da jih je on dal zapreti: Naslednjega dne sem bil zaprt tudi jaz; nekaj časa sem bil v novomeških, potlej v ljubljanskih zaporih in končno so me odpeljali še v zapore v italijansko Ancono. Šele ob koncu leta sem se vrnil v Novo mesto.
Od dijakov, ki so hodili k ilegalnemu pouku — ta pouk je bil zares drzno dejanje — jih je mnogo šlo v ilegalo ali v partizane. Sploh je mnogo dijakov novomeške gimnazije bilo v partizanih. Razred, ki sem mu bil razrednik zadnje leto pred začetkom vojne, je ves sodeloval z osvobodilnim gibanjem in po mojih podatkih jih je šest padlo v partizanih - nikogar med njimi pa ni bilo, ki bi sodeloval z belimi!"
(Gradivo o zgodovini gimnazije sva dobila v zapisu M. Dodiča v publikaciji „225 let novomeške gimnazije")
VEG ŠOL-. MANJ SUŽNJEV
Stjepan Radič je zapisal: „Kolikor več šol — toliko manj sužnjev!" Š temi jedrnatimi besedami je morebiti najbolje zajel poslanstvo, ki naj bi ga opravljale šole. Znanje človeka osvobaja, daje mu ustvarjalno moč, rešuje ga spon nevednosti, ki je mnogokrat vzrok trpljenja, neuspeha, izkoriščanja — vsega tistega, na kar so vedno računali tisti, ki so ljudstvo tlačili in izkoriščali. Prav tako je bilo dolgo časa z našim narodom. Kultura in omika sta mu bili nedostopni in le redki posa-
mezniki so lahko segli po plodovih znanja. Slovenskih šol skoraj ni bilo, zato so morali naši ljudje po znanje hoditi v šole, kjer je poučeval tujec in z znanjem ubijal narodnega duha. Vendar so kljub temu naši ljudje z znanjem srkali tudi moč jasnejšega spoznavanja in prav tisti naši ljudje, ki so se izšolali, so začeli obujati narodnega duha. Tako je šola začela lomiti stoletne spone...
Dandanašnji je znanje dostopno vsem in nič
V noči med 15. in 16. aprilom 1945 je angleško letalo orinašato - *a vezni*
PO SLEDEH ZMEZNISKIH LEMLCEK 1
Po nepopolnih podatkih so samo v Sloveniji naši ljudje med zadnjo vojno rešili okrog 560 zavezniških letalcev, ki so se morali zaradi okvar ali pa zaradi tega, ker so jih sovražniki sestrelili, spustiti na naše ozemlje. Na okupiranih območjih so jih reševali zavedni Slovenci in pri tem tvegali svoja življenja. Danes žive ti zavezniški letalci s svojimi družinami v ZDA, Angliji, Avstraliji in drugod. Za življenje pa se morajo zahvaliti brezimnim tovarišem, ki so jih ranjene, lačne in prezeble rešili, jih negovali, poklicali zdravnika in jih potlej po kurirskih poteh spravili na partizanska letališča v Belo krajino, od koder so odleteli domov. Mnogo rešiteljev in rešenih danes ni več med živimi, mnogo pa^ih še živi. Na zemljevidu Slovenije, označenem s pristanki zavezniških letalcev, so dolenjski kraji na gosto'zaznamovani: Pijava gorica, Stična, Ivančna gorica, Mirna, | Žužemberk, Trška gora, Ribnica, Rog, Preloka, Suhor in še mnogi drugi...
Po sledeh rešenih letalcev hodim že eno leto. Začel sem čisto slučajno: na Blokah so mi pokazali kraj, kjer je 15-letna deklica med vojno rešila angleškega pilota, ki je bil ranjen. Deklici se je zdelo samo po sebi umevno, da je potrebno v nesreči pomagati. Tri desetletja po dogodku sem obiskal deklico, zdaj zrelo žensko; njeno zgodbo je objavila „Jana". Uredništvo, je začelo dobivati pisma od vsepovsod — zvečine preprosti ljudje so se spominjali, kako so reševali letalce
Marjanca Žurga, zdaj Vidmar, ki živi v Ljubljani, se takole spominja, kako je kot 15-leten otrok rešila zavezniškega letalca:,,Vojna se je že bližala koncu, ko je neko noč silovito počilo. Takoj nisem vedela, da so v nekaj kilometrov oddaljeni
Nemški vasi sestrelili zavezniški bombnik. Ko pa sem naslednje jutro šla krmit živino, sem ob robu gozda zagledala ranjenca, ki mi je z rokami dajal znamenja, naj pridem k njemu. Angleško nisem znala, pa mi je v slabi italijanščini dopovedal, da je angleški pilot, ki so ga ponoči sestrelili Nemci. Bil je zelo razburjen, ves čas se je oziral naokrog, saj se je bal, da so v bližini Nemci. Padalo, ki ga je vlekel, je bilo okrvavljeno, saj se je hudo ranil, ko je pristal v smrekah. Kar podnevi sem ga skrivaj odpeljala v hišo in pokojna mama mu je izprala, rane z žganjem. Oče, ki je bil terenec, ga je zvečer spravil v bunker v gozdu, kjer smo imeli hrano za partizane. Prvoborec, upokojenec Anton Žužek iz Borovcev pri Velikih Laščah ga je potlej po kurirski poti odpeljal na Brod na Kolpi, kjer je bila takrat angleška misija. Ob slovesu mi je izročil bankovec in nanj napisal svoj naslov ter dejal, da se bo po vojni gotovo oglasil, če bo živ." Pilota bržkone ni več med živimi.
Danilo Šuligoj, turistični delavec iz Bovca, je bil med vojno bolničar v partizanski bolnišnici „Franja” na Primorskem. Pripoveduje: „Nekega dne so pripeljali hudo ranjenega ameriškega pilota. Nemci so ga sestrelili, ko se je vračal po> bombardiranju nemških mest. Zdravili smo ga več mesecev. Ko so se Nemci preveč približali bolnišnici, smo se morali umakniti na varnejši kraj. Harolda Adamsa sem naložil na hrbet, saj je bil ves v mavcu in je tehtal več kot 80 kg.fj Nosil sem ga več kilometrov po grapah, dolinah, hribih. Spominjam se,'da sva enkrat celo padla v vodo, na srečo brez posledic za ranjenca. Po nekaj mesecih zdravljenja je Harold lahko odšel po kurirskih poteh v Belo krajino in od tam odletel v Ameriko."
Ta srečna zgodba pa se ni končala v Beli krajini. Harold je namreč redno pisal Danilu in se s hvaležnostjo spominjal rešiteljev. Pred leti se je v Bovcu ustavil avto in mladenič je iskal Danila Šuligoja. Poslal ga je oče — Harold Adams, da bi se sin v njegovem imenu še enkrat zahvalil rešiteljem. Danilo je fanta Coryja, ki mu je bil izlet v Jugoslavijo nagrada za uspešno končano šolanje, vodil po poteh, ki jih je prehodil oče. V Tolminu, kjer sta se ustavila, je Američanovo srce v hipu osvojila takrat komaj 17-letna Bojana Humar-in zdaj živi dekle v Chicagu, je mati dveh otrok, Američani hodijo v Slovenijo, Tolminci pa v Chicago . . .
Padalce so rešili tudi v okolici Trebnjega. Eno glavnih vlog v tej zgodbi je imela Anica Kunstek, zdaj poročena Novak: ,,Med vojno smo živeli na Zavrhu nad Lukovkom. Naša hiša je bila na vrhu in imeli smo lep razgled naokrog. Imela sem še dve sestri: ena je bila borka, druga pa kurirka in pozneje taboriščnica v Ravensbruecku. Tik pred božičem je nad našo hišo letela formacija zavezniških bombnikov; z mamo sva stali pred hišo in opazili, kako se je eno od letal nenadoma odlepilo od skupine, potlej pa treščilo v dva kilometra oddaljeni Rihpovec. Deset ljudi je izskočilo: šest jih je s padali pristalo okrog Mirne, štirje pa na Rihpovcu. Le eden je imel nesrečo in je padel na letalo ter zgorel. Letalo jej, preden je zgorelo, zadelo Lukčevo zidanico in jo podrlo. V bližnji hiši sta bila takrat dva borca, a sta bila neodločna, saj se je takoj po padcu letala odpravila iz postojanke pri sv. Ani skupina belih. Sama pa sem vendar stekla k Slakovim v Rihpovcu, kjer so se že zbrali padalci. Američani me niso razumeli, zato
sem tekla nazaj po borca; skupaj smo se znašli v Slakovi domačiji. Bil je že skrajni čas, ker so se beli nevarno bližali. Partizana sta zahtevala od Američanov, naj jima sledijo. Padalcem ni bilo jasno, kaj se dogaja, celo sf^aševali so, če jih
mislimo postreliti. Sama sem podpirala letalca, ki se je pri doskoku poškodoval. Ko smo prišli na vrh Kraljevca in smo bili že kolikor toliko na varnem, smo se za hip ustavili. Beseda Tito je rešila položaj. Pozneje smo posedli v gozdu, letal-cfso potegnili specialke, ki so jih imeli na svilenih robcih, in tako ugotovili, kje so. Še del poti smo šli z njimi, pri Stari gori pa smo se ločili. Pozneje smo zvedeli, da so se dobili še z drugimi rešenimi letalci in potem po kurirski poti odšli v Belo krajino, od koder so se vrnili v svojo letalsko enoto. Eden od letalcev mi je hotel dati prstan, a sem mu z znaki dopovedovala, da je prevelik zame. Nerad ga je vzel nazaj, potem pa mi je poklonil robec z monogramom in notes s številnimi naslovi. Vse to se je med vojno ali po njej izgubilo. Na koncu so nam z znaki dopovedali, da se bodo po vojni oglasili, če ostanejo živi. Žal se ni nihče oglasil."
To so le tri zgodbe izmed mnogih. Morebiti so na Dolenjskem še podobni primeri, za katere bi bilo škoda, če bi šli v pozabo. Spomini, predmeti, fotografije — vse to bi bilo dragoceno za zbiranje gradiva, hkrati pa bi bilo zanimivo tudi zaradi tega, ker bo morebiti kmalu skupina rešenih zavezniških letalcev obiskala kraje, kjer so jih naši ljudje rešili. Vse, ki karkoli vedo o rešenih zavezniških letalcih, prosimo, naj to sporoče kar na naše uredništvo.	ED,	ŠELHAUS
Tudi ta skupina rešenih zaveznikov s Pohorja je bila fotografirana na Dolenjskem, menda pri Uršnih selih.
Cory Adams se je dve desetletji po vojni poročil s Tolminko: sin rešenega letalca nadaljuje zgodbo ... Na sliki: s hčerko Tanjo
Harold Adams pred 31 leti v bolnišnici Franja
Marjanca Žurga, zdaj Vidmar, ki je sprožila akcijo o zbiranju podatkov o rešenih zavezniških letalcih.
Trije rešeni ameriški piloti, fotografirani blizu letališča v Krasincu.
DOLENJEC V LJUBLJANI
Preselili smo se v blok in že prvega dne so potrkali sosedje in ljubeznivo povprašali, če kaj potrebujemo. Nismo.
„Pa vsaj na pivo stopiva," me je povabil sosed.
V bifeju me je začel spraševati.
..Koliko otrok imaš? "
„Dva. Videli ste . .
„Pa nezakonskih? "
..Nobenega."
,,lmaš ljubico? "
,.Druge ženske me ne zanimajo."
,, Larifari. Si bolj na fante, a? "
..Sploh ne."
..Alkohol ali hašiš? "
..Kakšno pivo včasih ... Morda kozarec cvička ...
„Rad divjaš z avtom? "
,.Spaček gre največ devetdeset. .
..Znaš karate in judo? Si za to, da kakšnega našopava? "
Bil sem proti in lagal sem, da me boli glava. Tako sem smel iti.
VSE ZAU8LED
Po tem pogovoru me v bloku še povohal ni nihče, celo hišnik me je ignoriral, pozdravljali pa so me le še psi — z lajanjem.
Izgubil sem živce in nekega dne zgrabil soseda za ovratnik in ga vprašal:
,,Mi lahko posodiš šprico? "
..Nimam," je zajecljal.
„Potem pa pojdiva in sunila bova tisto alfo pred blokom . .
Odkimaval je in se mi hotel izmuzniti, pa mu nisem pustil.
,,Kaj pa," sem tulil, „če pobereva kakšne lahke mačke in se malo poveseliva z njimi? "
„Žena," je šepetal sosed in kazal s prstom v priprta vrata za svojim hrbtom.
„Daj ji tri na gobec, saj ni osmi marec!"
Potem se mi je le izmuznil.
Vendar pa me odslej vsi lepo pozdravljajo, spačka — pravijo — da imam zato, ker sem boem, sicer pa, med nami, sijajen človek, res, z napakami, kdo jih pa nima, prosim lepo.
„Pa sem se že bal zate," mi je priznal sosed, „da nisi dedec ..
MEStiAN NA DOLENJSKEM
DNEVI
andrej novak:s flomastrom
Po novem zakonu se bomo morali držati plačane realizacije . No, saj drugih problemov ne bo, le z denarjem bo cel hudiči
Pomlad počasi prehaja v poletje. Čudovito toplo je; na modrem nebu pohajkuje sivo bel oblaček. Na ulici, tlakovani z granitnimi kockami, ni nikogar videti. Le na vogalu, ki se še vidi z mojega okna, se kuža zaganja v zanemarjeno mačko.
Spomin mi uhaja v dneve, ko sem bila še zdrava in polna življenja, ko sem počela, kar se mi je zaljubilo, in n izbilo ovire pred menoj. Potem je prišla bolezen — rak. In vse se je podrlo. Sprva mi niso hoteli povedati resnice, a na moje prigovarjanje, da nimam nikogar na vsem svetu in da hočem vedeti za svojo usodo, so mi le povedali. Menila sem, da me odkrita beseda ne bo presenetila, a me je. Ko sem zvedela, da imam resnično raka, sem se hotela ubiti.
Ležim v bolnišnici. Življenje lahko opazujem le skoz okno. Postala sem cinična in zajedljiva, pa tudi hudobnost se me loteva. Tako mlada sem in tako rada bi še živela, dihala čudoviti zrak, se
sprehajala po mestnih ulicah, ki so mi bile prej tako puste in dolgočasne. Rada bi bila spet s Klemenom, da bi se ob sobotah hodila kopat v najin skriti zalivček in bi se tam poljubljala, zvečer pa bi se do sladke utrujenosti naplesala.
Kaj res nikoli več? Res ne bom več sanjarila ob sončnih zahodih, zjutraj tekla v službo, da bi je ne zamudila, zvečer hodila s Klemenom naokoli? Je mogoče, da je vsega konec?
Vedno sem si želela, da bi po poroki rodila tri otroke, dekleta. Celo imena sem že izbrala: Katja, Tanja in Nataša. Zdaj je pač bolje, da se ta moja želja ni izpolnila. Ostale bi samo tri sirote.
Prebujna domišljija me muči. Konec je tu, pred menoj je vsak trenutek. Še en teden? Dva? Morda še nekaj mesecev? -
Zunaj se je stemnilo. Pripravlja se k nevihti.
Kar naj bo nevihta, naj grmi in treska! Primerno za moje poslednje opravilo. Napisati moram oporoko, dokler ne bo prepozno.
Vse, kar imam, naj dobi moja prijateljica Marija. Samo pisma mojega Klemena naj položijo poleg mene v krsto. Tudi tisto poslednje, ki ga ni-
sem hotela odpreti in prebrati. Za Klemena imam še pismo, v katerem sem napisala o najinem zadnjem srečanju, ko sem se sporekla z njim. Takrat sem že vedela, da sem neozdravljivo bolna, in nisem'hotela, da bi videla, kako njegova ljubezen ugaša ob pogledu na mojo vse bolj rumeno polt, shujšan obraz. Hočem, da se me spominja take, kakršna sem bila v cvetu let in polna zdravja!
Pomislim na mamo, ki je nisem nikoli poznala. Še kot čisto majhnega otroka me je pustila pri tujih ljudeh. Želim si, da bi takrat umrla, da bi mi bili prihranjeni ti težki dnevi in razočaranja. Neštetokrat sem sanjala o nji, o svoji neznani mami, in se prebujala z lici, mokrimi od solza.
Zdaj je tako vseeno. Kmalu bo vsega konec. Na trenutke si konca celo zaželim. Naj pride bela smrt k meni in me reši vsega tega!
Težke deževne kaplje so pričele udarjati po šipah. Zlivajo se v tanke curke in polzijo po okenskem okvirju. Na svojih licih čutim slane potočke, ki polzijo po licih do ust in brade. A ne jočem zase; jočem za dnevom, za soncem ...
NANA
DOMAČA LEKARNA^
Zdaj je čas, da nabiramo to, sicer znano rastlino, ki takoj izpod snega pokuka na travnikih iz zemlje. Mlade liste navadno nabiramo za prvo spomladansko solato, vendar so v zdravilstvu uporabni tudi listi in korenina. Ti vsebujejo sladkor, neko doslej malo raziskano grenko snov, čreslovine, rudninske snovi in vitamine. Vse to pospešuje delovanje žlez, izločanje želod-
čnega soka in žolča, seča in slin.
V	domačem zdravilstvu priporočajo regrat kot zdravilo pri oslovskem kašlju, pri slabi prebavi, lenivosti čreves, pri napenjanju, pomanjkanju teka in krčih v želodcu. Regrat pomaga tudi pri obolenju ledvic, pri vodenici, bolnem žolčnem mehurju, pri zlati žili in celo za revmo je dober.
Za zdravilo pripravimo čaj iz 3 do 5 g posušene rastline listov in korenike na skodelico vode. Bolnik naj pije 2 do 3 skodelice čaja na dan. Lahko uporabljamo tudi sveži sok, ki ga izstisne-mo iz listov ali korenine in ga pijemo 2 do 3 žlice na dan. Prav tako je zdravilen regrat, če iz njegovih listov pripravimo solato. Ni pa priporočljivo predolgo in preveč uporabljati regrat, ker utegne škodovati prebavilom.
CANELONI
ZA JANEZE JE ŠPORTNI STIL
Iz Pariza poročajo, da pariški ON najčešče išče v trgovinah modele športnega tipa. To ne pomeni, da tam moški srednjih tet kar naprej in ob vseh priložnostih divjajo naokrog v farmeri-cah, ampak da z obleko tudi nočejo biti podobni nekdaj tako zapetim sosedom na Otoku.
Pomlad in poletje bosta tudi v moški modi spoštovala pletene jope, pulije, športne suknjiče, trenče ter hlače, ki imajo dosledno našite žepe. Sicer so hlače, kot za ženske, bolj ravne in brez zavihkov. T Unija, potegnjena iz naftalina, ki se je že udomačila v ženskih salonih, osvaja tudi moška srca.
Pri suknjičih so ramena poudarjena; suknjiči so lahko samo do pasa, krojeni kot bluzon. Za-
penjajo se na zadrgo, imajo žepe, vidne šive. Pletene jope delajo vtis, da so grobe, vzorci so košasti, črtasti, lahko so spletene iz več vrst volne skladnih barv.
Tudi obleka komplet je za čez dan izrazito športnega kroja. Ima našite žepe, spet se pojavlja razporek po sredi suknjiča zadaj, zraven pa sodi športna srajca in za vrat ruta. Za večerne priložnosti bodo tudi moški v črtah. Temna obleka s tankimi belimi črtami, ki ima enak telovnik in precej široke reverje, dela sodobnega moškega elegantnega. Zanimivo pa, da tudi k tej kombinaciji ne priporočajo kravate, temveč ozek in tanek svilen šal.
RIA BAČER
V novomeški restavraciji Pri vodnjaku na Glavnem trgu, kjer večkrat strežejo zahtevnejšim gostom na banketu, na zasebnih proslavah in sploh veljajo za ..imeniten" lokal, radi pripravljajo spremembe. Goste privlačijo nove jedi, četudi potem kateri ugotovi, da gre za starega znanca v novi obleki. Morda spada med take tudi palačinka z možgani, ki se ji uradno reče
caneloni. Kako to jed pripravljajo, je povedal Ivan Golob— Brkač, kvalificirani kuhar: ..Testo za palačinke malo bolj solimo in pripravimo nadev: 20 dkg možganov prepražimo na česnu, čebuli, jih začinimo s soljo in poprom ter peteršiljem. Na koncu dodamo celo jajce in premešamo. S tem nadevamo palačinke, jih na obeh konceh zapognemo navznoter,
da masa ne gre ven. Nadevano palačinko povaljamo še v stepenem jajcu in drobtinah ter jo na hitro ocvremo. Zraven se dobro poda tatarska omaka."
Tako jed pripravljajo Pri vodnjaku ali po domače „V ribji" kot predjed na boljših večerjah, v domači rabi pa lahko canelo-ne ponudimo kot glavno jed, pa ne bo nihče lačen.
R. B.
30
DOLENJSKI LIST
GU
pod taktirko Sama Hubada, so izvedbe	„Jtalijanskega
capriccia" Petra I. Čajkovskega, koncertne fantazije za orkester „Noč na Lisi gori" Modesta P. Musorgskega in Nikolaja R. Korsakova ter treh simfoničnih skic „Morje" Clauda Debussyja. Vse tri skladbe zavzemajo v glasbenih delih omenjenih skladateljev vidno mesto, nenehno se pojavljajo na simfoničnih odrih, zato jim poslušalcev gotovo ne bo manjkalo.
KNJIGE
ivan cankar
očiščenje in [X)nikijenje
V/ Xy ■' V*V
1
< .• *,
J/	'''.'v''''
L
RU
m
se odvija tipih ljud vala tiha okoli nje stric Ivan ben mož zorov, ki oblast, da
pripoved o različnih i, ki sta jih zaznamo-reka in močvirni svet . Še posebno izstopa pošten in resnicolju-svobodomiselnih napa z neresnico zapelje bi rešil brata.
cvet
Le še dve knjigi manjkata, da bo zaokrožena izdaja Cankarjevih zbranih del v tridesetih knjigah. Svojevrstno dopolnilo k temu domala neponovljivemu založniškemu dejanju Državne založbe Slovenije je knjiga ..Očiščenje in pomlajenje", v kateri je Dušan Moravec zbral tiste odlomke iz Cankarjevih literarnih in publicističnih del, ki kažejo pisatelja v luči vztrajnega zagovornika ponižanega in razžaljenega delavstva, na čigar hrbtu je prihodnost .slovenskega naroda, naroda—proletarca". Opombe, s katerimi je knjigo opremil Moravec, se omejujejo na podatke o zgodovinskem ozadju posameznih odlomkov.
LESENO
J4DRO
V precej obsežnem romanu ..Leseno jadro" (izdala ga je založba Lipa) je Milan Lipovec zajel življenje v krajih ob Ljubljanici. Četudi je dogajanje postavljeno v sedanjost, je pisatelj vtkal vanj bežna vračanja v odmaknjena stoletja, ko sta bila Ljubljanica in Barje pomembna dejavnika za nastanek mogočne rimske trdnjave in pozneje prestolne Ljubljane. Pred bralcem
Roman „Ingverjev cvet", ki ga je ameriški pisatelj irskega rodu J. P. Donleavy prvič izdal 1955 v Parizu, je tako v Londonu kot New Yorku izšel cenzuriran, ker je žalil moralni čut puritanske družbe. Pisatelj namreč v tem romanu zelo odkrito piše o radoživem življenju glavnega junaka, ki pobegne iz Dublina v London, kjer se predaja razbrzdanemu življenju, popovanju in ljubezenskim pustolovšči nam. V tem vrtiljaku strasti niza pisatelj vrsto nenavadnih človeškihjikov in usod, ki dajejo romaniTd^daten čar. Slovenski prevod je ngrejen po necenzuriranii^daji, ftšej pa je v zbirki Amfoča, ki jo izdaja Državna založba Slovenije.
naoečerji
shndmdilon
Zadnje književno otroke, ki je izšlo v zbirki „Sinji galeb" pri Mladinski knjigi, je splet detektivskih zgodb o Na-očniku in Očalniku. Knjiga nosi naslov „Na večerji s krokodilom", napisal pa jo je Leopold Suhodolčan, ki ga mladi 'bralci poznajo po celi vrsti pripovedi. Pestre zgodbe o Naočniku in Očalniku, ki sta ljubitelja in rešitelja živali in detektivsko delo jemljeta zelo resno, so mladi ljudje lahko spoznali že prek televizije in gledališča. Pa se zato vseeno ni bati, da bi knjiga obležala na policah, saj jo je pisatelj posvetil vsem, „kT brez smeha ne znajo živeti". Smešnih dogodivščin, ki so opisane zelo ljubko, pa sta si Naočnik in Očalnik privoščila res veliko. Za mlade bralce!
sodelovanje
Viba film iz Ljubljane sodeluje pri snemanju celovečernega filma — televizijske nadaljevanke v treh delih z Bavaria filmom iz Muenchna. Film „Mož za mamo" snemajo po scenariju,
• narejenem po istoimenski mladinski knjigi. Režiser je Georg Tressler. Filmska ekipa bo snemala z Vibino tehniko v Ljubljani in nekaterih drugih krajih Gorenjske. V filmu naj bi nastopili tudi slovenski igralci.
PLOSCE
mu*'
Stravinski PETRUŠKA
j vivsnKv OŽARJENA NOČ
Sunitih/ni orketfir RTV l.jjhljjnj viitij?*nt:Saino I lulvui
Simfonični orkester RTV Ljubljana, ki velja za enega najboljših tovrstnih orkestrov v Evropi, je pred nedavnim slavil dvajsetletnico obstoja. Ob tej priložnosti je orkester pod vodstvom dirigenta Sama Hubada izdal veliko stereo ploščo, na kateri sta njegovi izvedbi ..Petruške" Igorja Stravinskega in ..Ožarjene noči" Arnolda Schoeneberga. Kvalitete izvedb ni potrebno posebej poudarjati, jamstvo zanjo je orkester, ki je požel že nič koliko priznanj.
/!* r Ih, < <tikirski
n.un\xsi<i cAimx:io oi/K/Cc/o n:\ui
Mr»/»*«	'	SiMdj KiW-f Ki-r^iLr
NOe K\ l.M (,()!<?
i.Luulr /
MOR ir IA \IM
Na veliki stereo plošči, ki jo je pred nedavnim posnel simfonični orkester RTV Ljubljana
vo zaleže več od predvajanja po televiziji. Lahko rečem, da No-vomeščani znajo sprejeti to, kar jim nudimo, saj so se dolga leta vzgajali ob poklicnih in amaterskih predstavah. Zahtevnost gledalcev nam nalaga precejšnjo odqovornost: ne smemo si dovoliti izrazito slabe predstave! Igrati zgolj zato, da se igra, ni in ne sme biti vodilo amaterizma. Od tod sušna obdobja naše skupine; ko za določene vloge ni bilo primernih igralcev, smo-laže prenesli, da predstav ni bilo.
V	nasprotnem primeru bi bile slabe."
Trenutno skupina vadi znamenito „Mišelovko" Agathe Christie. „Že večkrat smo jo hoteli postaviti na oder, pa ni bilo dovolj igralcev za vse vloge. Zdaj je to urejerjo ih krstna predstava bo sredi aprila. Sam igram lik detektiva-morilca in četudi vloga ni ne vem kako velika, je zahtevna, saj gre za lik dvojne osebnosti, ki mora biti predstavljena tako, da se šele na koncu pokaže dvojnost. Po običaju tudi tokrat še ne znam vsega teksta; pa se ne bojim, da bi me čas prehitel. Še nikoli me ni, kajti ne zanašam se na
suflerko."	_
D. R USTJA
V	novomeški gledališki skupini društva „Svoboda-Dušan Jereb" je Milan Bratož domala edina brv med dvema pokole-njema igralcev. Za tale zapis se pogovor z njim ni razpletal zgolj o njegovi igralski poti; Bratož se je čutil kar nekolikanj zavezanega, da vplete vanj še toliko drugih razsežnosti, v katere so vpeti tako rekoč vsi, ki jim zanimanje za gledališče kroji prosti čas.
Po bežnih začetkih v študentskih letih se Bratož resno ukvarja z gledališčem že poldrugo desetletje in v tem času je podal nekaj deset različnih likov. „Kmet, ljubimec, delavec ali zločinec! Kaj vse sem že bil! Tekste pozabljam, like nikoli, saj me nenehno spominjajo na minulo delo. In ravno občutje že ustvarjenega daje poseben mik gledališkemu amaterizmu. Amaterski igralec v primeri s poklicnim morebiti celo bolj podoživi lik, ki ga igra; ni mu treba pogosto menjati .obrazov', k igranju pristopa spontano. Med kolegi se naučim tekst vselej zadnji. Pa ne zategadelj, ker mi ne bi šel ,v glavo'. Najprej moram dobiti v uho tekste soigralcev, vživeti se hočem v like, ki nastopajo ob tistem, ki ga
igram jaz. Šele nato ,dam' slednjemu razsežnosti, ki se mi zdijo nujne glede na celoto dogajanja."
Zgodi se celo, da dojame Bratož svojo vlogo drugače od režiserja. Tedaj pozabi nase, saj noče odstopati in diugačiti režiserjevo zamisel o predstavi. Sam se sicer še ni poskusil v režiji, ki v okviru amaterskega gledališča terja še tolikanj večjo zbranost, kar taktnost, če hočete. „V takih razmerah, ko se je treba posvetiti vsakemu igralcu posebej in klesati celoto, le ljubezen do teatra ni dovolj!"
Z desetletnimi igralskimi izkušnjami se Bratož ne postavlja pred drugimi. „Gledališka skupina, ki hoče delati, si stke tovariške odnose. Pogovori, med-1 sebojni nasveti ustvarijo občutje enakosti. Kdor trdi, da se lahko kaj nauči le od starejših soigralcev, laže, kajti tudi mladi prinašajo izvirnost. Sploh pa je edina ,šola' le dobra igra. Posameznik mora do potankosti obvladati vlogo; če to zmorejo vsi, potlej ni daleč do harmonične celote, v kateri se dopolnjujejo poustvarjeni liki. In če imajo igralci dovolj prostora za gibanje, da niso utesnjeni v kalup treh odrskih sten, so dani
osnovni pogoji za uspešno predstavo."
Bratož meni, da bi bila poklicna gledališka hiša za novomeške razmere predraga. „Pri-merno pa bi bilo gledališče šentjakobskega tipa, ki zahteva razmeroma malo poklicnega osebja. Ostalo je pač odvisno od zavzetosti in samovzgoje posameznikov, nad čemer pa se pri naši skupini ne moremo pritoževati. Upam, da se ne bo več primerilo, kar se je že dvakrat, in sicer to, da je bil kljub zglednim odnosom med igralci delovni učinek skupine enak ničli. Nasedli smo poklicnim režiserjem, ki se enostavno niso znali vživeti in delati v razmerah, ki so značilne za amatersko delovanje. Tako sem se v neki sezoni učil tri vloge hkrati, pa ni nobena prišla na oder. Nemoč naredili predstavo je imela za posledico rahljanje odnosov med igralci, določenim se je čisto upravičeno zdelo neumno hoditi le na vaje, zato so se za vselej odrekli gledališču."
Za dokaj let je bil zgubljen tudi stik z gledalci, ki se šele dandanes spet vračajo k amaterskim gledališkim predstavam. „Neposredno soočenje z dramskim dogajanjem na odru goto-
/^PRSDfmVUAfflO VAffl-s
Bruno Bettelheim spada med pionirje ameriške psihoanalize; znan je postal po svojem raziskovanju nevrotično motenih otrok in po poskusih obravnavanja takih otrok v zavodih. Izkušnje, ki jih je pridobil v svojem dolgoletnem delu, je redno posredoval tudi širši javnosti. Izdal je več knjig, mnoge med njimi so segle prav v vrh popularnosti. V slovenskem prevodu smo nedolgo tega dobili njegovo delo ..Pogovor z materami", ki je izšlo pri Mladinski knjigi. V knjigi so zapisani pogovori mater z njim. Iz teh pogovorov je mogoče uporabiti marsikatero koristno misel ali napotek, kako ravnati in obravnavati otroka. Vsekakor gre za knjižno izdajo, ki bi ne smela obležati na policah knjigarn.
glasba, ki še dandanes navdušuje poslušalce.
ORFEJEVA
SMRT
Sodobne romunske književnosti pri nas ne poznamo, ker pač primanjkuje prevodov, zato je toliko bolj hvalevredna poteza Državne založbe Slovenije, da je v zbirko Amfora uvrstila tudi prevod romana Lauretiuja Fulge, ki sodi med najboljše sodobne romunske pisatelje. Roman „Orfejeva smrt" je dokaj nenavaden; dogajanje je na meji med resničnostjo in neresničnostjo, kar daje vtis, da gre za alegorijo in ne za popis samih dogodkov. V središču pripovedi sta umetnik, kipar, ter njegova žena, ki umira. Pripoved prehaja mestoma v izrazito premišljujoče zapise o smislu življenja, smrti, ljubezni, umetniškega ustvarjanja. Roman je prevedla Katja Špur.
slovenska istra v boju za svobodo
Številni uredniški odbor je pripravil knjigo „Slovenska Istra v boju za svobodo", ki jo je izdala založba Lipa. Delo nosi podnaslov »Prispevki in gradivo za krajevno zgodovino" in je bogato dokumentirana analiza bojev za osvoboditev Slovenske Istre izpod fašističnega jarma. Veliko avtorjev, med katerimi so nekateri celo nad 10 let zbirali gradivo in urejali podatke, je prispevalo zapise o prebujanju Slovenske Istre v 19. in 20. stoletju, zlasti med svetovnima vojnama, in
njen zmagoslavni ošvobodilno-revolucionarni boj med zadnjo vojno.
Pomurska založba je v dveh knjigah izdala roman o glasbeni družini Strauss. Delo Gyoergya S. Gala in, Vilmosa Somogyja „Zgodbe iz dunajskega gozda" zelo izčrpno prikaže sredo glasbeno razgibanega devetnajstega stoletja, ko so ob resni glasbi osvojili evropske prestolnice valčki očeta in bratov Strauss. Kajpak romaneskna pripoved ni zgolj oris dobe, ampak tudi zasebnega življenja velike glasbene družine. Gre za prikaz razmerij med znamenitimi glasbeniki in vrtoglavim časom, ki enega za drugim posrka vase. Usodi pač ni moč uteči, zato roman povzdigne nad bivanjsko določenost vrednote, ki jim tudi čas ni kos. In v primeru družine Strauss je to
Domala po celem svetu znana ameriška drsalna revija „Holiday on ice" je tretjič zapored in hkrati zadnjič nastopala v Ljubljani pred sedmimi leti. Odtistihmal je zanimanje za tovrstne prireditve občutno pojenjalo; tistih nekaj, ki so si še želeli bleščeče paše za oči, pa jo je našlo v bližnjem Celovcu, saj je tjakaj prihajala ..Dunajska drsalna revija". Slednja je razpadla!
Dasi za drsanje na Slovenskem niso kaj prida možnosti, saj pokrita drsališča lahko preštejemo na prste ene roke, reke in jezera pa tudi ne zamrznejo kar čez noč, ne moremo reči, da drsanje ni priljubljeno. Veliko ljudi, zlasti mladih, najde na drsalkah sprostitev, pa še telo in duha si krepi; precej več pa je takih, ki raje uživajo ob gledanju pravcatih umetnikov na ledeni ploskvi. In če je drsanje združeno z raznoliko glasbo, pisanimi kostumi, humorjem, s skIHnimi in drznimi prizori, jih pri- še toliko bolj. Zate-ponovni prihod „Holiday
01	ee" v ljubljansko dvorano „Tiyoli" sploh ne pričakuje tako malo Slovencev, kot morebiti kdo misli!
VELIKA „DRU2INA"!
Kanade. Film o njenem drsanju je obšel svet, ogledal si ga je tudi Moris Chalfen, ustanovitelj „Holiday on ice", in pritegnil Karen k sodelovanju.
Michele Colberg je bila najprej baletka v bruseljski operi. Nato se je docela posvetila drsanju, osvojila naslov belgijske prvakinje in že s petnajstimi leti postala poklicna drsalka, zvezda drsalne revije, kar si je želela že od prvih korakov na ledu.
Spretni mladi drsalec Juergen Ebervvein je bil mladinski in članski prvak Zahodne Nemčije, še preden pa je začel nastopati v ,,Holiday on ice", si je nabral izkušnje v angleških, nemških in južnoafriških revijah na ledu.
Tia Elyn je bila pomivalka posode, da je lahko plačevala pouk plesa. Postala je vrhunska ' balerina in kjer koli v Združenih državah Amerike je nastopala, so se ljudje trgali za vstopnice. Za drsanje se je odločila dokaj pozno, v „Holiday on ice" pa je skupaj s Tair Haightom osrednja zvezda. Za ta ameriški par je značilno počasno drsanje, ki mu ni kos nihče drug.
V	reviji „Holiday on ice" že vrsto let nastopa tudi zagrebška drsalka Čubrikovičeva.
Tokratni program „Holiday on ice", ki je v primeri s prejšnjim dokaj spremenjen, izvaja okoli osemdeset drsalk in drsalcev. Zbrali so se tako rekoč s celega sveta. Torej gre za razmeroma veliko ..družino", v kateri je nekaj posameznikov, ki zaslužijo, da jih omenimo posebej, saj so bili pred priključitvijo k reviji prvaki različnih dežel.
Jacques Mrozek se ponaša z osvojitvijo dvanajstih naslovov prvaka Francije. Bil je tudi član francoske olimpijske reprezentance, nato pa si je vešč umetnijam na ledeni ploskvi služil denar s poučevanjem drsalnih osnov.
Že ko je bila Karen Grobba stara dve leti, je bila maskota hokejske ekipe, ki jo je v Ottavvi vodil njen oče. Rasla je z drsalkami na nogah in sredi najstniških let postala prvakinja
PRIZOR ZA PRIZOROM
In kaj velika ..družina" drsalcev pokaže gledalcem? Devetnajst zaključenih prizorov! Glasba in plesi so njihova osnova, naslovljeni pa so po tistem, kar naj bi predstavili. Kajpak so prizori takšni, da jih gledalci mimo naslovov lahko podoživljajo vsak po svoje. Pač odvisno od razpoloženja in domišljije.
Po uvodnem plesu ob glasbi VVilliama Hovesteda zažarijo v dvorani namesto luči žarometi, vse kotičke pa napolnijo zvoki Gershvvinovih skladb, ob katerih se na ledeni ploskvi skladno zavrtijo Karen, Tia in Tair ter baletni zbor „Holiday on ice". „To je čudovito!" Glasba ali ritmično drsanje?
V	,,Atlantidi" se pred gledalci razkrije sanjski svet Somraka, prizor za otroke pa je
..Zamrznjeni sever", čarobni svet veselja in šal, ki jih zbijajo polarni medvedi in pingvini. S ..Čustvenim potovanjem" se gledalci z nastopajočimi vrnejo v prvo desetletje po vojni, oživijo spomini na dobo svvinga, conga ali cha-cha-chaja pa tudi sambe in mambe, v zaključnem prizoru ..Glasba bo povedala" pa ob zvokih znanih orkestrov iz štiridesetih let pride do izraza docela vse pisano bogastvo, kar ga premore „Holiday on ice".
60 TON OPREME
Zapisali smo bogastvo, pri tem pa nismo mislili zgolj na drsalne veščine nastopajočih. Sto krojačev, šivilj in modistk je delalo deset mesecev, da je za veliko ..družino" drsalcev izdelalo petsto kostumov, ki so stali nad pol milijona dolarjev, kar sploh ni nič čudnega, saj so zanje porabili 30 tisoč brušenih kamnov, tri milijone in pol majhnih zrcal, pet kilometrov okrašenih trakov, pol milijona okrasnih peres, 682 metrov jerseja, nad kilometer gabarde-na, približno toliko tudi organ-dija in satena pa še dva kilometra žameta in deset kilometrov drugih tkanin. Last ,,Holiday on ice" je tudi 252 lasulj in lasnih vložkov, veliko klobukov, rokavic in drsalnih dokolenic pa še nič koliko drugih pripomočkov, ki služijo za izvedbo devetnajstih nastopnih prizorov. Vsa oprema „Holiday on ice" je težka celih 60 ton!
DESET PREDSTAV
Da bi se revija obrestovala, so kajpak potrebni gledalci. Morebiti jih ob tokratnem gostovanju v Ljubljani ne bo manjkalo. Od 13. do 20. aprila bo ,,Holiday on ice" v dvorani „Ti-voli" pripravila deset predstav. Ne bo nobenega televizijskega prenosa. Naj zapišemo, da je ob zadnjem obisku imela ekipa ljubljanske televizije cel kup težav, da je lahko posnela manj kot minuto dolg film - za reklamo revije same! Vsi, ki si želijo bleščeče paše za oči, bodo morali odšteti 40 do 100 din.
A. BARTELJ J. SPLICHAL g*
peč še čaka
Bilo je že pred desetletji; kandijski oštir in župan Štembur je iz Ljubljane peljal z vozom dva ugledna človeka v Šmarješke Toplice. Da bi se pobahal, je v Šempetru ustavil in poklical gostilničarja in tamkajšnjega župana Bojanca: ..Bojane, pridi sem!" Sempetrski oštir zakliče: „Kaj bi pa rad, Štembur? " In ko .pride k vozu, vpraša Štembur zaupno: ,,Ali veš, kdo sta ta dva gospoda? " Bojane, ki ni imel dlake na jeziku, de: ,Ne vem, toda dosti prida ne moreta biti, če se s tabo vozita . .
To je le ena izmed številnih anekdot o šempetrskem oštirju, ki pa je bil sicer dober Štemburjev prijatelj in sta si bila, kot pravijo, tudi v botriji.
Čeprav začenjava z Bojancem, pa teče beseda o Vidrihovi gostilni na Otočcu, oziroma pravilneje rečeno: o gostilni Brede Bučar. Po izročilu je gostilna na tem mestu že več kot dve stoletji, nad vhodom pa je z zlatimi črkami vrezana letnica 1883: takrat je bila namesto nekdanje lesene sezidana „ta nobel" oštarija. Če bi bili Angleži, zaverovani v tradicijo in svoje vraže, bi morali trditi, da tudi ta gostilna nosi s sabo posebno zakonitost: ves čas so namreč lastniki iz istega rodu, le da se priimki kar naprej spreminjajo. Domače hčere se namreč že dve stoletji kot po pravilu ženijo — a ostajajo na domačiji in v oštariji.
O starem Bojancu je šel glas, da je bil nepismen, da pa je bil tako vešč računanja, da ga ni nikoli nihče okrog prinesel ne v gostilni ne v mesnici in tudi ne v kovačiji ter na kmetiji. Hči mladega Bojanca se je potem omožila z Vidrihom iz Lešnice. Breda, današnja lastnica in eden izmed njunih otrok, pravi: „Oče je bil sicer rojen v Ameriki, vendar pa se je družina kmalu vrnila v Lešnico." No, še pred drugo svetovno vojno se je potlej Vidrih priženil v Bojančevo oštarijo in poskrbel za svežo kri. Domačini z Otočca še pomnijo, kako je bilo, ko je bil on lastnik: nikogar se ni bal, in kadar so se fantje zravsali, kar v tistih časih ni bilo preveč redko, je imel v hipu stol v roki in je stal sredi mize. Razumljivo je, da jo je najbolj vročekrven pretepač izkupil, potlej je bil za nekaj časa mir. ..
Danes, ko ni več oštir, še vedno kmetuje, skrbi za nabave v gostilni in dela domače salame in klobase. Ne veva sicer, kako mu gredo drugi posli od rok — veva le, da je silno navezan na zemljo — toda če mu gredo le približno tako kot mesarski, potem mu gredo zanesljivo dobro. Po poklicu je sicer čevljar in kmet, a prenekaterega mesarja dene v koš s svojimi izbornimi domačimi salamami in klobasami, ki jih hvalijo ljudje od vsepovsod in ki so ena izmed specialitet Vidrihove gostilne.
Breda pa pravi: „Mama je imela oštarijo in ni ga bilo, ki bi ne pohvalil njene kuhinje, zlasti njenih vampov. Potem, ko je zbolela, sem po sili razmer decembra 1972 prevzela gostilno jaz. Mož je v službi in moram reči, da nisem z dušo in telesom privezana na oštarijo. No, zdaj še kar gre, ko oče skrbi za nabave in dela salame, kako pa bo potem, se ne ve . . ."
Vampi so bili nekdaj prva specialiteta Vidrihove oštarije. In tudi danes so še silno iskani — predvsem nedeljski „ta hmašni" obiskovalci jih naročajo.
Sicer pa so nekdaj sloveli: ajdov kruh, Ocvirkova potica, sirovi štruklji. Danes ni več pravega časa za tako kuho, peč pa še čaka pridne kuharice, ki bi si vzela dovolj časa.
,,Vse drugače bi bilo, če bi se kdo z vsem srcem vrgel v oštarijo," pripoveduje lastnica. „Dela bi imel čez glavo. Šama ne zmorem vsega, pa še majhnega otroka imam ... Po ves dan sem v gostilni, samo spat grem domov. Mož poskrbi za otroka, rad gre tudi h Krki in lovi ribe, a ga ne smem grajati: tudi v oštariji marsikaj postori."
Potem govorimo še o nekdanjih časih. Bredin stari oče je hodil po sejmih in na vozu peljal nekaj pečenih, nekaj zaklanih in nekaj živih koštrunov. Potem je na sejmu postavil veliko marelo z lesenimi špriklami — in običajno prodal vse: tudi tiste koštrune, ki jih je moral še zaklati in speči.
Nekdaj je imel Otočec dve oštariji: Florjančičevo in Vidrihovo. Domačini pravijo, da nobena ni bila slaba. Oba oštirja sta se kosala, kdo bo imel boljše vino in slajšo hrano — in oba sta slovela po dobri postrežbi. Danes je samo še Vidrihova gostilna — in pa seveda celo hotelsko naselje na Otočcu, oddaljenem komaj dober kilometer.
Včasih so se ustavljali pri Vidrihu tudi sejmarji, ki so navadno naročali juho z govedino ali vampe ali pa kar oboje. Danes imajo pri Vidrihu navadno vampe, zmeraj suhe domače stvari, od vin pa cviček, domače belo in belokranjska vina. Nekaj kapljice pridelajo v svojem vinogradu, drugo pa kupijo od kmetov. Medtem ko meščani najraje naročajo cviček, pa segajo domačini po belem vinu. Tako je to že od nekdaj.
In kot je že od nekdaj, je tudi v zadnji generaciji prišlo tako, da je žensko koleno ostalo v gostilni, moški potomci pa se ukvarjajo z drugimi posli. Breda ima dva brata, oba je navdušila motorizacija: eden je avtomehanik, drugi šofer. Zato tudi v izvesku Vidrihove gostilne ne more biti drugače, kot da piše, da jo vodi Breda Bučar.