Poitnina plačane v gotovini. Leto XXII. LJubljana, 7. marca I940 Posamezna Številka Dta L— Stev. Io Upravništvo in uredništvo »DOMOVINE« liubljana, Knafljeva trt. i«. 5 II nadstrop., telefoni od 3122 do 3126 Račun poitne hranilnice podruž » tiubljam it. 10711. Izha}a vsak četrtek Naročnino zo tuzemstvo: četrtletno 9 polletno 16, celoletno 36 din,- za inozemstvo razen Amerike: četrtletno polletno 24, celoletno 48 din. — Amerika letno 1 dolar. Zbiranje zavrženih predmetov naj se uredi brez oklevanja Pred tremi tedni smo že pisali o predlogu odbora tehničnega dela, ki je poslal na ban-sko upravo posebno spomenico s predlogi, kako bi bilo treba urediti zbiranje stare kovane, steklenih črepinj in raznih zavrženih predmetov. Se zmeraj pa javnost ne ve, ali so ta opozorila na pomembnost zbiranja teh nerabnih predmetov za industrijsko predelavo kaj zalegla. Se zmeraj ni niti sledu o kakšnem urejenem zbiranju. Vse pozivanje na zbiranje stare kovine, črepinj, kavčuka, papirja in podobnega, so brez pomena, če ni urejeno zbiranje v posebnih skladiščih in če ni urejeno pobiranje od hiše do hiše po mestih in od vasi do vasi na deželi. Večina ljudi pa tudi ne ve, kdo kupuje te zavržene predmete, ki sicer romajo v ogenj ali med smeti. ~ lorda bo kdo rekel, da pri nas zbiranje ta-k h predmetov ni potrebno, češ da imamo dovolj surovin. Toda zdaj, ko našim topilnicam tako občutno primanjkuje starega železa, in steklarnam primanjkuje steklenih črepinj za predelavo in papirnicam starega papirja, ko so sirovine čedalje dražje in nabava čedalje težavnejša, je takšno bahaštvo le smešno, a razen tega še škodljivo. Sama industrija opozarja, kako velikega gospodarskega pomena bi bilo zbiranje predmetov za industrijsko predelavo, zraven tega pa bi ljude za te zavržene predmete dobili že lepe denarce. Če bo trajala vojna dalje časa, bomo slej ko prej sploh prisiljeni zbirati stare predmete. Prebrskati bomo morali vsa smetišča, kamor zdaj zakopavamo narodno premoženje. Na odločujočih mestih naj nekaj ukrenejo in sicer nemudno. Zdaj ni čas za dremanje in počasnost, ki je pri nas prišla v pregovor. Prizad naj kupuje vino tudi pri slovenskih vinogradnikih Vojna v Evropi ima za posledico tudi poslabšanje razmer na domačem trgu z vinom in žganjem. Zato je vlada sklenila pomagati pridelovalcem in bo Prizad nakupoval pri pridelovalcih vino in žganje in sicer v prvi vrsti pri najsi romašnejših pridelovalcih. Pri vinu bo najnižja odkupna količina 1000 litrov, a pri žganju 300 litrov. V prizadetih krajih se bodo ustanovili odbori po pet članov, ki bodo popisali razpoložljive količine in nato stavili Prizadu predloge, koliko naj kupi Prevzeto žganie se bo ponovno prekuhalo menda v koniak. Prav tako se bo v žganje prekuhalo vino slabše kakovosti. To posredovalno nakupovanje naj zavira slabljenje cen na vinskem tržišču vse dotlej, dokler bo to potrebno. Odkupovanje se bo začelo najprej v Užički Požegi. Denarna sredstva bo dal na razpolago sam Prizad. Ker je položaj obupen enako med slovenskimi vinogradniki, zlasti v Halozah, je pričakovati posredovalnih nakupov tudi pri nas. Iz Haloz prihajajo poročila, da stradata človek in živina, a glavni haloški pridelek, to je vino. se le s težavo vnovči. Če pa se oroda, se dosežejo preslabe cene. Pomoč v obliki posredovalnih nakupov vina je torej nujno potrebna. Približno četrtina slovenske Industrije je v tujih rokah Pri nas v Sloveniji dobimo često vtisk, da Imamo vse preveč tujih državljanov. Ta vtisk izvira včasih od tega, da naleti človek, ki ima poslovne ali druge opravke, na tujce, ki odločajo o tem ali onem. V Sloveniji je po zadnjih uradnih podatkih stalno nastanjeno 4800 nemških, 9650 italijanskih, 2650 češko-moravskih, 419 madžarskih in 1250 drugih tujih državljanov in 150 Židov. Skupaj je v Sloveniji po teh podatkih 18.869 tujih državljanov. To število predstavlja 1.7 odstotka celotnega prebivalstva Slovenije. Presenetljivo je seveda visoko število italijanskih državljanov, toda med 9650 italijanskimi državljani je velika večina slovenske narodnosti. Ako odštejemo te vrste italijanske državljane od skupnega števila tiijcev, se izkaže, da sestavljaio komaj slab odstotek prebivalstva v Sloveniji. .V velikem številu prihajajo k nam tujci I tudi le začasno. Na prehodih v Mariboru, na Jesenicah in na Rakeku je dopotovalo lani z rednimi potnimi listi v našo državo 296.721 potnikov, odpotovalo pa je iz države 287.290 potniki. Med potniki, ki so prišli iz tujine v našo državo na treh glavnih slovenskih pre-nodih, so bili v večini Nemci. Nastane vprašanje, s čim se tujci pri nas bavijo, kako žive in kakšno vlogo imajo v našem gospodarskem življenju. Podatki kažejo, da je torišče tujcev pri nas predvsem industrija, trgovina in obrt. Številke so samo približne in zaokrožene, ker izvora kapitala ni mogoče vedno zanesljivo določati 4n je včasih tudi višina kapitala nedoločljiva. V Sloveniji je 465 industrijskih podjetij. Pri devetih teh podjetij ni mogoče ugotoviti, s kakšnim kapitalom delajo in kakšnega državljanskega izvora je njih kapital. Izmed ostalih 456 industrijskih podjetij je 106 takih, pri katerih je delno udeležen tuj kapital ali pa so v celoti v tujih rokah. v teh pocijetjih je največ nemškega kapitala, in sicer v 63 podjetjih s skupnim zneskom okoli 264 milijonov dinarjev. S češko-moravskim kapitalom dela pri nas 21 industrijskih podjetij. Njih kapital znaša okoli 125 milijonov dinarjev. Švicarski kapital v znesku okoli 41 milijonov dinarjev je v devetih industrijskih podjetjih, italijanski kapital z zneskom okoli pet milijonov dinarjev je v štirih industrijskih podjetjih, poljski kapital z zneskom deset milijonov dinarjev je v treh podjetjih, francoski kapital z zneskom okoli 51 milijonov dinarjev je v dveh podjetjih, madžarski kapital v znesku okoli dveh milijonov dinarjev je v dveh podjetjih, angleški kapital z zneskom okoli.37 milijonov dinarjev je v enem podjetju in norveški kapital v znesku okoli dva milijona dinarjev je v enem podjei u Kapital tujega državljanskega izvora je torej udeležen v 106 industrijskih podjetjih B skupnim zneskom okoli 537 milijonov din. Približno ena četrtina vsega našega industrijskega kapitala je tujega izvora, pri čemer pa je izvzetih zgoraj omenjenih devet podjetij, pri katerih se izvor kapitala ne da ugotoviti. Tudi v trgovini in obrti delujejo pri nas tuji državljani. Med njimi je spet največ Nemcev. Ti imajo skupaj 1198 trgovinskih in obrtnih obratov. Odnos števila obratov domačih ljudi nasproti obratom Nemcev, Madžarov, Italijanov? Rumunov in židov je 27.063 proti 1524 ali 95 odstotkov proti petim odstotkom. Odnos po narodnosti je približno 97 odstotkov proti trem odstotkom. Potreba sodelovanja državnega političnega in vojaškega vMstva Divizijski general Vojin Maksimovič je napisal v »Politiki« članek o potrebi soglasja državne politike z vojaškim vodstvom. Po obširnem razpravljanju o potrebi čim tesnejše povezanosti med državno politiko in vojaškim vodstvom prihaja general Maksimovič do zaključka, da je zavoljo morebitne vojne neogibno potrebno, da civilni predstavniki državne politike pravilno razumejo osnove vojaške sile. Samo tako se lahko znajdejo v primeru vojnega spopada in bodo opravljali naloge, za katere so poklicani. Državniki morajo postati po svojem mišljenju vojaki in vojaki državniki. »V današnjih časih«, piše dalje general •Maksimovič, »ni vprašanja političnega zna.a-ja, ki se ne bi tikalo obrambe države v najširšem pomenu besede. Vojak se mora danes zanimati iz državno-obrambmh ozirov za vse pojave izživljanja državne politike. Današnja vojna ni samo zadeva vojakov, temveč predmet skrbi in naporov vsega naroda. Vojna postaja činitelj, na katerega se morajo danes že v miru pripravljati ne samo vojaki, temveč tudi politiki in državniki. Primer Češkoslovaške in Poljske iz lanskega leta je dovolj poučen. Njuni usodi se prav lahko pridružijo druge države, v katerih se ne bi našla osnova za čim tesnejše sodelovanje med državniki in vojaki. Čvrsto in iskreno sodelovanje in vzajemnost civilnega in političnega in vojaškega vodstva sta danes odločna zahteva, ki postavlja vse države na svetu pred najtežje preizkušnje. Ne razpihujte političnih strast' ZagrebSki »Jutarnji list« piše med drugim: »Hrvatski narod se ni odločil za borbo, da bi oslabil državo, temveč zato, da jo okrepi. Nihče ne more trditi, da je vladavina v Jugoslaviji bila dobra in srečna za državo in narod. Zakaj naj bi se torej kdo jezil na Hrvate, ker so to vladavino razdirali in pomagali tudi Srbom in Slovencem. Lakaj se pozablja, da so Hrvati v času največjih krivic pazili na to, da ne škodujejo državi? Hrvatje so vedeli, da država in narod nista kriva slabe vlade. Zakaj je potrebno razpihovanje strasti v tem težavnem mednarodnem Ne ve se še, kako bo z Zagrebška Danska oblast je izdala opozorilo na delavce, ki so po navadi vsako leto šli na delo v Francijo in v Nemčijo. Razglas pravi, da nemško ministrstvo za delo še ni popra-šalo po sezonskih delavcih, kakor je sicer vsako leto storilo ob tem času. V Nemčijo bodo potemtakem mogli iti na delo tisti delavci, ki imajo od nemških oblastev še od lani potrjen vizum za povratek v Nemčijo in položaju! Mi smo nevtralni in nevtralnost naše države bo spoštovana samo tako dolgo, dokler bomo močni in složni. Današnji položaj, koristi državi in skupne koristi naroda zahtevajo ohranitev zadovoljstva, svobode in demokracije na Hrvatskem in ustvaritev enakih pogojev in enakega položaja za srbski in slovenski narod. Toda svoboda in demokracija imata svojo ceno posebno v današnih razmerah. Disciplina in žrtve so ta cena, složno delo je pogoj. To velja za vse enako. Umetno izzivanje sporov med narodom ali narodi ne more prinesti in ne obvarovati teh velikih pridobitev « delom v tujini jim ti vizumi še niso iztekli. Vsakdo, ki hoče iti nanovo v Nemčijo, pa mora imeti potrditev nemškega ministrstva za delo. Podobno je tudi z delom v Franciji. Vsakdo, ki hoče tjakaj, mora imeti sklenjeno pogodbo, katero potrdi francosko ministrstvo za delo. Teh je pa malo. Kakor kaže, bo letos smelo v Francijo na delo le majhno število gozdarskih in poljskih delavcev. zvale tudi ostale rodoljubne stranke, ker nastopajo že zadnji trenutki za združitev vseh' narodnih sil.« K znižanju carine na pluge Vlada je te dni znižala carino na uvoz plugov in njihovim delom, s čimer je delno ugodila dolgoletnim težnjam našega kmetijstva« Do lanskega septembra je bila v veljavi za pluge najnižja carina 20 zlatih dinarjev (26Q din) za J00 kilogramov. Ne vemo, iz kakih vzrokov se je ta carina kai podvojila, kar j« bilo v veliko škodo kmetijstvu. Dejansko gre torej zdaj v glavnem za popravo neznosne carine, ki je bila uvedena lansko jesei. Morda bo kdo k temu znižanju carine pripomnil, da imamo vendar domačo industrijo) plugov in da ji bo škodovalo to znižanje carine Na to odgovarjamo 2 izvlečkom iz predmetnega članka v »Agronomskem glasniku«. V članku je zapisano med drugim; »V državi imamo nekaj domače industrije kmetijskih strojev, ki prav za prav ni prava industrija a se je vendar znala zaščititi z visoko carino. Kakšni so domači plugi, se najbolje vidi :Z poročila, ki sa je izdal zavod za preizkušnje strojev pri kmetijskem ministrstvu Primerjali so najboljši domači in tuj izdeie* ter ugotovili, da je imel zadnji dvakrat večja trdoto kakor domači, lenieži pa celo trikrat večjo Zato ni čudno, če naš kmet rajši kupuje tuje izdelke Pisec omenjenega članka zaključuje rax-pravo z ugotovitvijo, da domača industrija nI držala besede, ko je obljubila, da bo mogla preskrbovati državo s cenenimi kakovostno dobrimi plugi Kmetijsko pridelovanje pa zaradi tega ne sme trpeti Pisec naglaša, da je sicer treba podpreti domačo delovnost toda v ta namen bi zadoščala ena desetina zdajšnje carine, saj bi vrgla letno šest milijonom dinarjev, ki bi Se lahko uporabili za podpiranje domačega izdelovanja plugov. Znižana carinska postavka za pluge torej le delno ustreza željam kmetijskih gospodarjev. Domače izdelovanje plugov bo kljub temtt znižanju carine še vedno več kakor dovoli zaščiteno. Popisi mmmmmmmmmmmmmmmmmmms m MALI LOG — LOŠKI POTOK. Tudi naš« skromna vas te vredna da pride kdaj v »Domovini« na vrsto Minilo je leto, kar so požrtvovalni vaščani zgradili gasilski d"m Z velikimi žrtvami je vsa vas pomagala da stoji danes sredi vasi ponos vrle gasili- *ete lepi gasilski dom s prostorno dvorano, o^rora in drugimi pritiklmami. Vso tvarino so va-ščani sami navozili in deloma tudi darovali* tako da je bilo nad polovico stroškov darovanih z delom in gmotnimi sredstvi, 'skrena hvala vsem darovalcem v Loškem potoVM in okolici. Kličemo jim: Kdor za gasilski dom žrtvuje domu lastnemu daruje! Zdaj, ko je dom dograjen, se v njem zbira mladina, ki pripravlja prireditve, da se i»-kaže tudi na prosvetnem področju. Le tak« naprej! ZAGRADEC NA DOLENJSKEM. V nedeljo 3. t. m. je bil občni zbor krajevne postojanke Legije koroških borcev v Zagradcu prf Žužemberku. Zbora se je članstvo polnošte-vilno udeležilo. Po pozdravu predsednika Jakoba škerlja in po poročilu društvene uprave je podal poročilo glavnega odbora odoo-slanec Pire. ki je naglašal potrebo sodelovanja vseh bivših borcev za našo severno mejo za dosego smotrov, ki si jih je stavila Legija koroških borcev v svoj program Po zaključnih besedah predsednika so bili navzoči tovariši uverjeni, da bo naša krajevna postojanka storila vse, da pridejo bivši borci de zasluženega priznanja Postani in ostani član Ciril Metodove družbe! Čas terja združitev vseh narodnih si! Sarajevski list »Jugoslovenska pošta« objavlja članek, v katerem pravi med drugim: »Jugoslovenska nacionalna stranka je nedavno postavila pred našo javnost vprašanje tesnejše zveze med narodnimi strankami. Izrekla je s tem iskreno težnjo našega naroda za zedinjenjem vseh koristno delujočih političnih sil. Narod želi danes čim složne j še delo političnih strank. Mnoge stranke tega še ne morejo doumeti. Namesto da bi stremile za združevanjem narodnih sil, zanašajo med ljudstvo cepljenje. Položaj je danes tak, da se z vso odločnostjo postavlja na dnevni red vprašanje ze-dinjenja naših strankarskih vodi+eljev na skupnem programu o velikih narodnih in državnih zadevah. Ne predlagamo popolne združitve strank in. ustanovitve nove velike stranke, temveč sporazum strank o onih veli-jjiv Vo-rcfVi k» so vem skupne in ki jih bomo ohranili samo z edinstvom vseh naših sil. Na poti do tega sporazuma stoji kot ovira samo strankarstvo. Ne vidimo ni-kakih velikih programskih razlik, da ne bi moglo priti do takega sporazuma, samo če je pri vodstvih strank vsaj malo tiste dobre volje, kakršna je v narodu, ki terja združitev vseh narodnih sil v teh usodnih časih. Nekdo je moral to delo začeti. Bila je to Jugoslovanska nacionalna stranka.« »Jugoslovenska pošta« piše nadalje, da je neodvisno nacionalno glasilo, ki nima zveze z Jugoslovensko nacionalno stranko, vendar iskreno pozdravlja njeno delo za tesnejšo zvezo vseh rodoljubnih strank »Ljudstvo čaka«, nadaljuje list, »na odgovore. Napadi ki smr jih čitali v nekem časopisju proti temu, so najlepši dokaz, da je zadeva na pravi poti Pričakujemo, da se bodo pozivu Jugoslovanske nacionalne stranke od- 1 NAJLEPŠE ČTIVO Ravlien ? ZGODBE BREZ GROZE Klabund: PJOTR * RASPUT1N Ravlien: ČRNA VOJNA Tfronipson; SIVKO MaierSeva: RUDARSKA BALADA Brofiirana knjiga stane 10.— din. Vezana knjiga stane 15.— din. ZALOŽBA »CESTA? MUFCJANA - HNAF1JKVA 171.. I) Politični pregled Bivši angleški minister Amery je imel nedavno govor, v katerem je obravnaval predvsem položaj na Balkanu. Dejal je, da je sovjetsko-nemški sporazum prvotno slabo vplival na razpoloženje balkanskih narodov, ki so mislili, da je s tem igra zanje izgubljena in da bodo morali odslej storiti vse, karkoli bi jim Nemčija ali sovjetska Rusija predpisali. Toda odločno »tališče zaveznikov in junaška borba finskega naroda sta snet izpremenili razpoloženje. Balkanski narodi vidijo zdaj zgled Finske, da se tudi oni v Drimeru potrebe lahko uspešno bore za svojo svobodo. Posebno važna je po besedah angleškega državnika angleško-francoska vojska na Bližnem vzhodu, ki ima nalogo, da no potrebi prepreči nemške namene v tem delu Evrope. Ni še znano, kaj hoče Nemčija Utegnila bi seči po rumunskih petrolejskih vrelcih ali pa zasesti nova ozemlja, da jih porabi kot nekako poroštvo za primer, da pride do mirovnih pogajanj, da bi s temi ozemlii izsilila vrnitev kolonij ali pa priznanje doslej zasedenega ozemlja Tudi smotri sovjetske Rusije na Balkanu oo besedah angleškega državnika še niso jasni. Morda hoče zasesti Besarabijo, morda pa se tudi vdaja staremu snu za osvojitev Carigrada. Po silni sovjetski ofenzivi so se morali Finci umakniti na tretjo obrambno črto, ki poteka vzhodno od Viborga. Viborg, ki je skoro že ves porušen, še ni padel, čeprav ga sovjetske čete z vso silo naskakujejo Viborg branijo Finci z veliko požrtvovalnostjo, da krijejo novo razporeditev finske vojske. Sovjetski napadi se nadaljujejo na vsej fronti, zlasti na Karelski ožini, a jih Finci po finskih vesteh odbijajo. Vprašanje pa je seveda, ali je tretja obrambna črta dovolj močna, da bo vzdržala sovjetski naval. Anglija je uvedla nadzorovanje pomorskega prevoza nemškega premoga v Italijo, čemur je sledila italijanska protestna nota angleški vladi. V protestni noti naglaša Ita-liia. da so s temi ukrepi ogroženi italijansko-angleški odnošaji, urejeni z dogovorom leta 1938., a italijanski tisk je izvajal, da hoče Anglija s tem prisiliti Italijo, da bi si nabavljala premog v Angliji. Razen tega trdi del italijanskega tiska, da je pravi namen angleškega pritiska, prisiliti Italijo, da bi dobavljala Angliji orožje in municijo. Kakor pa se da na splošno presoditi, je seveda glavni namen angleške uvedbe nadzorovanja pomorskega izvoza nemškega premoga čimveč-ja gospodarska oslabitev Nemčije Do srede je bilo že šest italijanskih parnikov z nemškim premogom odvedenih v Anglijo. Kakor je angleški minister za blokado Cross izjavil, bo soloh zadržana vsaka ladia, ki bo vozila nemški premog v tuje pristanišče. Kakor je sklepati po zadnih vesteh, se bo spor med Anglijo in Italijo menda le mirno poravnal. Na zapadnem bojišču Se zmerom ni bilo pomembnejših dogodkov. Le zdaj pa zdaj pride do manjših spopadov izvidniških čet Po vesti iz Pariza so angleška letala večkrat preletela severnozapodno Nemčijo, medtem ko so francoska vršila polete nad nemškimi postojankami v ozadju Siegfriedove črte. Nemška letala pa so preletela vzhodno Francijo. Po angleškem poročilu so žrtve nemških podmornic in min čedalje manjše. Pretekli teden je bilo potopljenih osem trgovinskih ladij, med njimi pet nevtralnih. Ena izmed potopljenih nevtralnih ladij je bila italijanska. Ta teden je neka nemška pod- mornica potopila spet eno angleško trgovinsko ladjo. Iz Londona poročajo tudi, da je iz Viga v Španiji pobegnilo šest nemških trgovinskih ladij, ki so bile tam že od začetka vojne. V Nemčijo pa je dospela le ena. Tri so Angleži zajeli in jih s tovorom pripeljali v angleška pristanišča, ena je bila poškodovana blizu norveške obale, eno pa je posadka sama potopila, preden so jo mogli Angleži zajeti. Po vesti iz Rima, so angleške vojne ladje v južnem Atlantskem morju potopile dve nemški podmornici. Ta vest z druge strani še ni potrjena. Angleško letalsko ministrstvo pa je objavilo, da so angleška letala v Helgolandskem zalivu menda potopila neko nemško podmornico. Gospodarstvo Tedenski tržni pregled GOVED. Za kg žive teže so se trgovali v Kranju: voli I. po 6.50, voli II. po 6, voli III. po 5.50; telice I. po 6.50, telice IL po 6, telice III. po 5.50; krave po 4.50 do 5.50, teleta po 7 do 8 din; v Mariboru: voli debeli po 5 do 6 50, poldebeli po 4 do 5, plemenski po 5.50 do 7, biki za klanje po 3.50 do 4.75, krave, klavne debele, po 4 do 5, plemenske po 4 do 5. klobasarice po 2.75 do 3.25, molznice po 4 do 5, breje po 3.50 do 4.50, mlada živina po 4.50 do 6 din. SVINJE. Za kg žive teže so se trgovali v Kranju: špeharji po 10 do 11, pršutarji po 8 50 do 9.50; v Ljubljani: domači špeharji po 9 do 10, pršutarji po 8 do 8.50, sremski špeharji po 10 do 10.50 din. KRMA. Na Jesenicah: sladko seno 100, slama 60; v Celju: sladko seno 100, slama 45; v Kranju lucerna 150, seno 125, slama 75; v Ljubljani: seno 75 do 100, slama 30; v Mariboru: sladko seno 135 do 140, slama 65 din za 100 kg. VOLNA: V Kranju: neoprana 24 do 28, oprana 34 do 38; v Radovljici: neoprana 35, oprana 45 din za kg. KROMPIR. V Kranju 150, v Trbovljah 175, na Jesenicah 200, v Celju 175 din za 100 kg. SIROVE KOŽE. V Kranju: goveje 12 do 14, telečje 16, svinjske 6 do 8 din kg. MED. V Kranju 22 do 24, v Brežicah 18 din za kg. JAJCA. V zadnjem času so se jajca pocenila in bodo seveda še cenejša. V Mariboru so se prejšnji teden prodajala po 10 do 12 za 10 din, v Celju pa so bila po 10 za 12 din. Sefmi 12. marca: Gradec v Beli krajini, Drenovo, Sv. Jurij ob južni železnici, Turjak, Sv. Lovrenc na Dravskem polju, Vesela gora; 13. marca: Loka pri Zidanem mostu; 14. marca: Crensovci, Muta, Sv. Vid pri Gro-belnem; 15. marca: Lož, Prošenj akovci; 17. marca: Podčetrtek, Skofja Loka, Žužemberk, Frankolovo, Rečica ob Savinji, Trbovlje. Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili v devizah dne 5. t. m. (prve številke pomenijo službene tečaje, druge v oklepajih pa tečaje na svobodnem trgu): 1 angleški funt za 172.85 do 176.05 (za 213.52 do 216.72) din; 100 francoskih frankov za 97.70 do 100 (za 120.74 do 123.04) din; 1 ameriški dolar za 44.25 do 44.85 (za 54.80 do 55.20) din; 1 holandski goldinar za 23.50 do 23.88 (za 29.03 do 29.41) din; 1 belgijsko belgo za 7.48 do 7.60 (za 9.23 do 9.35) din. Nemške klirinške marke so bile p~\ * Smrtna kosa med koroškimi rojaki. V Pcigradu je umrla ga. Marija Nageletova. B'a je iz ugledne Janežičeve rodbine v Le-šrh in je slovela po svoji narodni zavednosti ■ n po dobrem značaju. Na zadni poti jo ;e n T-emliala velikanska množica ljudstva. — >Tekaj dni zatem je odšla v večnost 22-'<■ Marta Lioejeva iz Leš. Bila ie vneta se' dnica v Slovenskem kulturnem dru-šf* — V Skofičsh so nokoonti zavednega v • a, če bi lahko časih kdaj govorila, '— mo časih, — bi bil srečen.« » 'i ni mogoče'« s^ora biti mogoče. Lota! Bodiva spet pri- jat "'a!« >'r7*>j, hoj, hoj!« F-^bec je skočil iz gozda. V roki je imel ve • škrnicelj, poln hroščev. Oba sta se prestrašila in tudi bebec ie pre-aer *en obstal. Na stežaj je odorl usta. "M grošev in pes!« ie zakrulil. To so bile ed'ne besede, ki so mu prišle na misel, kader ®e videl koga izmed Bukovnikavih. »Moj brat! Joj, moi brat!« T'idi Henriku ie bilo nerodno. »T/ota in... Pet grošev in pes, velik pes!« Je -nova kriknil bebec. »Opustite me, da stopim na tla, gospod Br ovnik, — govoriti moram z njim!« "^enrik je ustavil konja. »Ostanite, Lota! Gu~'av, pojdi sem!« »Paj nisem neumen. V ogenj me boš vrgel. Zapri me boš. In velik, veVk pes!« * Moram na tla, gospod Bukovnik, — moram stopiti k njemu! Z bogom! Saj ne ve-sle —« »*"daj se spet vidiva, Lota?« »>Te vem! Izpustite mojo roko, stopila bom na *1a!« Bebec se je med tem zahrbtno približal in iznenada zagnal konju šknreelj s hrošči v glavo. Konj se je vzpel kvišku in oddirjal, Lo M III -----—-----T * Mezdno gibanje v Guštanju. Ze od decembra je delavstvo guštanjske jeklarne v mezdnem gibanju. Zaradi draginje je zahtevalo delavstvo 20-odstotno zvišanje mezd. Po posredovanju sreskega načelstva v Dravogradu je bilo doseženo komaj lOodstotno povišanje z veljavnostjo od 15. januarja dalje. Sporazum ni bil ugodno sprejet, ker so se cene medtem še dalje dvignile. Kaže, da tuji mogotci naše delavstvo izigravajo. * Neprevidnost vzrok smrti. Nedavno ponoči je pri stavbeniku Nassimbeniju v Mariboru zaposljena 21-letna kuharica Roza Ni-klova pozabila zapreti plin v kuhinji. Legla Je potem k počitku v svoji sobici, ki je tik kuhinje, zjutraj pa so jo našli v postelji mrtvo. * Namesto vrane je ustrelil sebe. 251etni vi-ničar Štefan Kranj c od Sv. Jakoba v Slovenskih goricah je naperil puško proti vrani. Pri tem je naslonil puško na drevo. Nesrečno naključje pa je hotelo, da se je puška sprožila in je šel izstrelek nesrečnemu Kranjcu tik pod grče. Prepeljali so ga v bolnico. * Smrt zaradi nesrečne ljubezni. Te dni M je v stanovanju svojih staršev na Jesenicah ustrelil 241etni tvormški delavec Ludvik Mikel. Ludvik je bil v zadnjem času zelo zaljubljen v neko natakarico in se je hotel t njo tudi poročiti, toda dekle mu ni vrabci.o ljubezni. To ga je tako potrlo, da je videl # Izhod samo v smrti. Bil je marljiv mladenič. Bodi mu ohranjen lep sipomin! * Strašna nesreča iz istrskem rudniku. Pred dnevi je raški rudnik v Istri zadela grozna nesreča. V globini 280 m je nastala eksplozija, ki je ubila preko 60 delavcev, nad sto jih je pa hudo ranila. Zamena, ki je bila pravkar nastopila delo, je štela sto ljudi. Prav po naključju je ob nenadnem poku večini uspelo zbežati v sosedne rove in uteži smrti. Kako je eksplozija nastala, £e ni ugotovljeno. Vse rudniško delavstvo ie takoj no nesreči pod vodstvom inženirjev in delovodij šlo na reševalno delo. Vsa požrtvovalnost pa ni mogla zmanjšati visoko število smrtnih žrtev, pač pa se je posrečilo spraviti še pravočasno mnogo hudo ranjenih v bolniško oskrbo. Med mrtvimi je mnogo domačinov Istrijanov. zato je nesreča še bolj pretresla ljudstvo. * Do smrti se je opekla. V Osredku pri Vranskem ie 49-letna žena vojnega invalida Ana Reberškova stala pri močno zakurjenem šted;iniku Nenadno oa si ii je vnela obleka. Reberškova je dobila opekline po glavi in rokah. Prepeljali so jo v celjsko bolnišnico, kjer je po hudem trpljenju umrla. ♦ Domačija je zgorela posestniku Ivanu Pernatu iz Zgornje Gorice pri Račah. Z zgradbo vred so postali žrtve plamenov tudi krma, kmetijski stroji in drugi predmeti. • Požar. Nedavno ponoči je nastal ogenj v Malem Cirniku v hiši posestnika Ramovža Karla. Ogenj je prišel iz peči, kjer je hišna gospodinja sušila drva, ki so se vnela. Požar se je tako hitro razširil, da sta se zakonca, ki sta bila že spala, komaj rešila skozi gorečo vežo. • Smrtna nesreča pri skladanju hlodov. V Zgornjem Brniku je skladal hlode 63-letni Jelar Janez, znani krovec hiš s slamo. Pa ga je neki hlod tako zelo pritisnil, da je čez dva dni umrl v ljubljanski bolnišnici. * S sanmi se je zapeljal v smrt. Nenavadna smrtna nesreča se je pripetila nedavno na strmi cesti, ki veže Gornjo in Spodnjo Muto. 261etni kovač Jožef Kos je nameraval prepeljati meter drv na ročnih saneh z gornjega dela vasi v spodnji. Cesta je zelo strma in je bila te dni vsa zaledenela. Kos se je za šalo vsedel na sani in se mislil z drvmi vred peljati v dolino. Vozilo pa je dobilo na ledu tako brzino, da ga je na ovinku vrglo s ceste Kos je priletel z vso močjo v železno ograjo in obležal nezavesten Prenesli so ga domov in poklicali zdravnika, ki mu pa ni mogel pomagati. Ubožec je kmalu umrl. • 250.000 din za zapeljano dekle. Ze pred dvema letoma je bila v Beogradu razprava proti inž. Svetozaru Stojanoviču, ki je bil zapeljal, nato pa pognal v obup mlado dekle Milo Dimitrijevičevo. da je izvršila samomor Dogodek je razburil ljudi toliko bolj, ker je na sodno zasliševanje obtoženca prihitel oče nesrečnega dekleta in na zapeljivca streljal Sodišče je takrat obsodilo Stoianoviča na deset mescev strogega zapora mati pokoine Mile pa je tožila tudi za odškodnino. Zahtevala ie odškodnino v znesku milijona dinarjev Sodišče ie zdai zaključilo ta proces in je prisodilo Dimitrijevičevi 250.000 dinarjev. * Požigalec v Saviniski dolini. Nedavno le nastal ogeni v župnijskem gospodarskem poslopju v St Petru v Saviniski dolini Od poslopja z zgradbo vred je ostalo le zidovie Zgorelo je seno slama in mnogo žita Posrečilo se ie rešiti le živino Liudje so ugi-ViaU k=ko ie oopni poc+ol a ko ie kma'u no tem požaru začel goreti še župnijski kozolec, ni nihče več dvomil, da je bila na delu zločinska roka požigalca. Pred mesecem je na enak način nastal ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Parfanta. Orožniki so uvedli preiskavo. * Radvanjska strahovalca obsojena. Lani sta izvršila v Radvanju in okolici več vlomov in tatvin neki Ivan Krček in Franc Kovačič. Te dni sta bila oba obsojena pred mariborskim okrožnim sodiščem: Krček na osem mesecev strogega zapora, Kovačič pa na dve leti. * Konec roparja Heriča. Lani februarja 'e pobegnil iz subotiških zaporov nevarni vlomilec in ropar Herič. Pred nedavnim pa so bili ptujski orožniki obveščeni, da se je omenjeni Herič pptikal po Mestnem vrhu. Zato je ptujska orožniška postaja od Sv. Urbana poslala na Mestni vrh patrolo, ki je v Plo-jevem hlevu zagledala razbojnika Heriča in ga pozvala, naj se vda. Razbojnik Herič -e potegnil revolver in ustrelil proti orožnikom, toda k sreči ni nikogar zadel Pričel je bežati, orožniki pa so tudi uporabili orožje. Ze po prvem strelu je padel razbojnik Herič smrtno zadet Tak je konec tega nevarnega roparja in vlomilca, ki je strahoval v družbi s svojimi pajdaši vse kraje od Ptuja čez Središče tja do Strigove. Ljudje si bodo zdaj zelo oddahnili * Za njen denar si je kupil motorno kolo. Ivanka Hrašovčeva iz Slatine Radencev se na vožnji v Maribor spoznala s trgovskim zastopnikom Egonom Turkom, ki je imel že večkrat opravka s sodiščem. Povabil io ie k svoji materi na dom. kier ie prenočila in ostala nekaj dni Med tem časom ji ie Turk izvabil hranilno knjižico ki se je glasila na 7000 din. 2000 din sta takoi dvignila, po^m pa sta založila koiižico za novo motorno kolo, katerega ie Turk kupil češ da ga na svo-iih trgovskih poslih potrebuje in da se o Hrašovčeva z niim vozila Ko pa ie mn4nmo kolo dobil, je na cesti sedel pred Hraševče-vo nani in se ji pred nosom odpeljal Vrnil pa se ni več * Namesto v društveno blagajno je vtaknil denar v svoj žep. Pred malim senatom v Mariboru so ie zagovarial bivši blagaipik športnega kluba v Studencih kliučavn:čar Franc Blažič Mož je ponaredil nabiralna pole. s katerm ie pri raznih osebah nabral 1e-po vsoto denaria in nekaj daril v blagu Na- S mesto da bi bil denar izročil klubu, ga ie pnroViil 7opP Rloži* cp i"e i7govaria1 d" ni Potem je spet skočil na voz in se odpeljal domov. Na stopnicah pred hišnimi vrati sta stala Janez in Lenka. Matije in Lizike ni bilo nkijer. »Janez, takoi zaprezi oba konja! Po zdravnika se moram neliati. Bercetova gospodična se je ponesrečila.« Janez in Lenka sta ga brez besede gledala. »Kaj pa stojita tu kakor dva lipova boga? Nekaj časa se le peljala z menoj, in ko je hotela stooiti z voza. je padla in prišla z nogo ood kolo.« »Sai imajo tam sami konja in voz,« je rekel Janez. »Da. pa bi predolgo trajalo Jaz se bom pelial oo zdravnika. To je moja krščanska dolžnost.« Lenka se je na glas zasmejala: »Krščanska dolžnost!« »Janez, ali mi boš pomagal ali ne'« »Gorje ti, Janez če se le pritakneš voza!« »Janez, ali sem iaz tu gospodar a'- H' A" boš pustil, da ti bodo ženske zapovedovale?« Janez je bil v hudi zadregi. Toda naposled je rekel: »Sai ie neumno toda pomagal bom!« Lenka ga ie zaničliivo pogledala 'n šla v hišo Nekai minut nato je že hitel Henrikov voz Droti mestu V prav kratkem času je mladi Bukovnik privede] zdravnika Spodaj v veži ie stal in čakal sporočila Prešla ie gospodinja. Da je noga zlomljena, da oa ni nevarno. Če bodo dobro pazili na mlado gospodično, bo kmalu zdrava »Ali pa boste znali dobro paziti nanjo, Starka ie mladega mo/a prijazno pogledala in obljubila, da bo storila vse. kar bo mogla. Dal ji je svetel novec. Petrulia?« »To vzemite! Toda o tem ne govorite z nikomer niti besedice In pozdravite gospodično. Naj se ne jezi na mene! Zelo hudo mi je zaradi te nesreče. In, Petrulja, vsak večer pridite ob devetih k hišnim vratom Povedali mi boste, kako ji gre!« • Mesečina je ožariala majsko noč. Tam doli na vasi je udarilo polnoči. Ljudje na Bu-kovnikovem domu oa še niso spali. In vendar so bili vsi že davno v svoiih sobah Zgoraj v prvem nadstropju je slonel mladi Bukovnik ob oknu in gledal proti podstrešni izbici sosedove hiše. Luč se ie iskrila skozi noč. Tam je ležala ona' Mladi sanjač je zaprl oči. Zagledal je morje in v morju daljni otok. S tega otoka je sijala luč kakor ogenj svetilnika. ki kaže not do domačega pristana. Toda če je Henrik odprl oči, je videl samo vaško cesto Ta je ležala med njim in njo kakor prepad ki ga ni bilo mogoče premostiti Na stežai je odprl okno Težak vonj je privel do njega in srebrna luč je nrglja-la pred njim v grmovju pa je pela ptica Tedaj ie zajela ljubezen mlado kri in vsa njena ooaiaioča sreča je obšla osamelega fanta Vroča rdečica mu je zalila obraz in v srcu ie sklenil da bo poiskal svojo srečo In zmerom se ie v mislih vračal h kratkim minutam, ki jih je preživel z njo, vsega se je spominjal kar ie govorila, in ves zmeden je bil od razburienia linbe^ni in sočutja Tedai ie zaslišal trkanje na vratih Prisluhnil ie. na se ni zganil. Se enkrat trkanie Tedai ie šel in odorl Njegova sestra Lenka je stala zunaj č izmazal iz zagate. Naposled so na sodišču vse njegove navedbe o družbi, ki vtihotaplja strupena mamila, označili za »prazno gobez-danje in bujno domišljijo«. Seveda je bilo znano, da so mamila po tihotapskem potu prihajala v državo. Vsaj mi od tajne službe smo vedeli to. Toda Moravec pred sodiščem ni mogel navesti nič določnega, a voditelji bande so seveda takoj spremenili način delovanja agentov na obrežju.« »In Allan Walker je vse to dopustil?« »Da! Se pomagal je tlačiti ga v nesrečo. Walker je bil že tako zelo zapleten v zadevo, d£ se ni mogel več izmotati. Moravec je moral v ječo. a drhal je dalje neovirano opravljala svoje zločinske posle. Se nikomur se doslej ni posrečilo dognati, kateri ljudje so voditelji. Tihotapljenje opojnih strupov zavzema čedalje večji obseg. Nas delajo zdaj odgovorne, nas, tajno službo Očitajo nam, da še nismo našli sredstev, s katerimi bi zatrli to tihotap- ljenje. Ker so naposled prišli na misel, da je sedež te drhali v New Yorku, mora newyor-< ški odsek tajne službe slišati še posebno mnogo graje,« »Ali še niste mogli prijeti nobenega izmed kolovodij?« »Ne, še nobenega.« »Kako le to mogoče, da ne morete nobenega izslediti?« »Kako? Zlikovd se skrivajo za kakšnimi poštenimi posli, zato jih ne poznamo. Celo njihovi uslužbenci ne poznajo svojih gospodarjev. Opravka imamo torej z izredno spretno zločinsko družbo. Vemo sicer, da je mladi Walker med njimi, toda ga ne moremo najti. Ce bi ga mogli prijeti, bi ga že prisilili, da bi govoril. Odkar je bil Moravec kaznovan, se ni Walker več vrnil domov Nekaj časa je svoji ženi pošiljal manjše vsote denarja, toda vsaka pošiljka je bila iz drugega kraja.. Pred približno dvema letoma je gospa Walkerjeva umrla. Mislim, da zavoljo žalosti. V štirih let;h smo imeli samo še eno možnost, priti Walkerju na sied Moravec je vedel, na kak način se da priti do njega. Po svoji obsodbi nam je Moravec to izdal .. Poskušali smo. Vidite, do Walkerja se je dalo priti samo s pomočjo po*te Pisali smo mu pismo poštno ležeče na določeni poštni urad in smo dali ta poštni urad »skrivaj za-stražiti. Upali smo. da bomo katerega izmed zlikovcev ujeli Toda ta in naslednja pisma so izg;nila brez sledu. Nedvomno iih ie Wal-ker dobil. Kako ie bilo mogoče, nam ni jss-no Drhal ima pač mnogo denarja m lahko vse podkupi Polovico poštnega osebja podkupiti je malenkost zanje.« Stanovanja bodo imela tekočo vodo in elektriko. Delavstvo, zaposleno pri gradnji, se pritožuje nad nizkimi mezdami. Delajo v akordu, zaslužijo pa največ 38 dinarjev na dan. Zaradi naraščajoče draginje bi se jim morale povišati mezde, kakor so dobili nameščenci povišane plače, čeprav so med njimi tudi taki, ki nimajo nobene prave srednješolske izobrazbe. Delavci se tudi pritožujejo, da se gradbeni odbor ne drži določil obrtnega zakona in ne daje delavcem, ki so šest dni bolni, nobene mezde, čeprav to obrtni zakon zahteva. Treba je napraviti red. Skala s hriba je podrla hišo Št. Jurij pri Celju, marca. V soboto popoldne je zadela Zidarjeve pri Sv. Jakobu pod Kalobjem strašna nesreča. J Zidarjeva hiša stoji ob vznožju hriba na prav leDem prostoru. Ko so bili v soboto po-popoldne vsi Zidarjevi, oče, mati in otroci, zbrani v hiši, se je privalila s hribov težka ' skala, ki je z vso silo treščila v hišo in podrla zid, zaradi česar se je hiša zrušila na družino. 15 mesecev stara hčerka je bila ubita, a oče in mati sta dobila hude notra-nie poškodbe. Poškodovani so tudi ostali otroci, le 5-letni sin je ostal po čudnom naključju čisto nepoškodovan. Ker so Zidarjevi klicali na pomoč, so prihiteli ljudje in jih rešili izpod ruševin. Nesreča je zadela zla- i sti mater, ki je dobila posebno hude notranje poškodbe, poleg tega pa jo ie izguba hčerkice tako presunila, da je njeno življenje v resni nevarn^S. Hudo prizadeti družini naj dobra srca priskočijo na pomoč. Žganje je umorilo dečka Metlika, marca. Pri nekem gospodarju v Radovici pri Metliki so kuhali žganje in v hiši so se zbrali sami mladi fantje, med njimi tudi 161e.tni Janez Raik iz iste vasi. Fant sploh ni nikdar pil alkoholnih pijač, vendar pa je v šali spre-iel ponuieni mu kozarec žganja in ga na dušek izpil. Posledice nepremišlienega dejanja so bile prorne po nrvih znakih slabosti se ie mlade- nič odpravil proti domu, a je obležal nezavesten v nekem listnjaku. V skrbi zanj so ga tovariši poiskali in se trudili, da bi ga s umetnim dihanjem spravili k zavesti. Poklicali so tudi zdravnika, ki je ponesrečencu sicer izpral želodec, toda količina zaužitega alkohola je bila prevelika za mlado življenje. Fant je naslednjo uro umrl, ne da bi se bil zavedel. Naj bo žalostni primer opomin posebno doraščajoči mladini, da ne posega po žganju. X Olje iz podmornic uničuje ptice. Podmornice še potem, ko jih potopijo, terjajo na stotine žrtev. Te žrtve pa niso ljudje, ampak ptice. Ko namreč ptice plavajo po morski gladini in si iščejo hrane, zaidejo v mastno oljnate madeže, ki jih puste za seboj potoo-ljene podmornice. Pri tem si ptice namočiio peruti v oliu tako, da komaj vzletijo ali oa sploh ne moreio vzleteti. Tako so že našli ob morski obali galebe, ki so se napili ol^a in niso mogli nikamor več. Zlasti ribiči na -deio mnogo tako onemoglih ptic Ce bi ptico tako pustili, bi žalostno ooginile Zato jih razna društva prijateljev živali rešujejo. Ptice skrbno umiieio in odstranijo olje. ki so je bilo vpilo v perje Potem dajo takega bolnika v kletko, od koder ga po nekai dneh izpuste Večkrat se zgodi, da tak ozdravljenec prileti nazaj eledat, kier so ga rešili in zanj lepo skrbeli. Na tisoče ptic raznih vrst 1e že bilo na ta način v zdaišni vojni rešenih. X Podgane v izpraznjenih francoskih krajih. V Strasbourgu, v izoraznjenih vaseh Al-zaške in na Drednih vojaških postojankah so postale podgane resnična nadloga. Gnusne živali so debele kakor mladi prasci in se no boje niti človeka. Navzlic lovu, ki ga prirejajo vojaki na te živali, jih ne morejo iztrebiti. Množiio se prehitro in mladiči so prav tako požrešni kakor stare živali. Zdaj so se voiaška oblastva v Strassbourgu in civilna oblastva Alzaške obrnila na Pasteurjev zavod v Parizu, da bi jim dal kakšen prlpo-moček zooer to nadlogo. Uničevalni naČ!n, ki ga hočejo uoorabiti, je zelo učinkovit, preprost in liudem ne Škoduje, zahteva ^a velikih stroškov. Francoska oblastva upa i o, da bodo podgane v najkrajšem času tako uničila, da se bodo mogli vojaki zooer to nadlogo zadosti zavarovati že z mačkami in pc"' V gospodarskem in narodnem oziru. Učitelj je ostal tu šest let, a 1. 1869. se je preselil v Zilsko Bistrico, kjer si je z ženitvijo pridobil svojo lepo domačijo. Tu je nadaljeval svoje narodno delovanje. Bil je v tesnem stiku s svojim roiakom, odločnim Slovencem in Slovanom, duhovnikom Matijo Majarjfem-Zil-akim, ki ie bil za tisto dobo plodovit slovenski pisatelj. Od njega se je Vigele navzel slovenskega in slovanskega duha. Da bi svoje rojake č;m bolj osamosvojil, ie ustanovil tu v B;strici Hranilnico in posojilnico. Bil je to prvi slovenski zavod te vrste na Koroškem. Udeistvoval se je tudi politično, Bil je slovenski kandidat za državni zbor in je podle-jtel nasprotniku Nemcu, prav za prav nem-fflc+ariu le za en glas. Tje moral Rihard Moravec dalje trpeti.. .« »Dal A verjemite mi, da ne zaradi tega, ker se nismo dovolj prizadevali. Odkrito vam povem da je že štiri leta glavni smoter new-yorškega odseka tajne službe razkrinkanje te zločinske družbe Vsak trud je bil zaman. Preodlično imajo urejeno svoje temno početje in velika je njihova moč. Enega izmed naših ljudi so umorili. Zgodilo se je to kmalu potem, ko je bil Moravec obsojen .. Samo enkrat bi bili skoraj ujeli nekaj možakov. Cisto po naključju je prišel eden izmed agentov naše tajne službe, ki se je imenoval Dek-ker...« Steele je nenadno prenehal govoriti. »Ne«. Je nato nadaljeval, »o tem ne smem govo- riti ...« Nekaj trenutkov sta oba molčala, nato pa je Steele vstal. »Mislim, gospodična Staplesova, da sem vam povedal vse, kar mi je o Moravcu in tihotapski družbi znano. Moravec gotovo ni storil nikakega zločina, čeprav ga je pobeg zdaj spravil v usoden položaj. Prepričan sem, da je vreden vašega zaupanja in zanimanja, ki ga, kakor se mi zdi. kažete zani .. Ne pozabite oa, da ie v stalni nevarnosti. Vsak trenutek ga policija lahko prime in ga obdolži resnega prestopk. Izključeno tudi ni, da se mu lahko pripeti kai resnega, če se pri tem spusti v borbo s policijo. Zaradi tega vas nujno prosim, da najdete njegovo bivališče in me nemudno obvestite o tem.« »Ne. tega ne storim.« »Prosim, premislite malo. Obljubljam vam, da ne bom o teh rečeh ničesar izdal policiji, dokler ne bi on sam želel tega. Pripravljen sem poveriti enega izmed najboliših naših odvetnikov, svoiega osebnega prijatelja, v obrambo Moravca, kar se tiče poškodbe jetniškega paznika Dawisa. Zastavil bom sploh ves svoj vpliv, da bom Moravcu že v bližnji bodočnosti poskrbel trajno svobodo.« Doroteja je pri teh besedah vstala. Nenadno upanje io ie bilo dvignilo. Toda spet jo je upanie minilo. * »Ne, ne to je preveč, da bi mogla verjeti, gospod Steele. Nekoliko so mi vendarle znana brezobzirna sodna pota. Moravec je vendar pobegnil iz ječe... In kaj bo, če paznik umre?« »So znaki, da se je paznik res ponesrečil in da Moravec ni kriv...« »Ali res tako mislite?« je vzkliknila raz- burjeno. »Toda oblastva. policija, sodišče? Ne, izključeno ie. da bi Moravca na kakršenkoli način izdala vam ali policiji. Tudi ne, če bi morala zaradi tega sama v ječo Jicer me pa sodno ne smete preganjati glede na obljubo. ki ste mi jo dali.« Steele ie gledal v tla »Bodite prepričani, da se vam ne bo nič zgodilo.« »In potem... Dovolite mi še eno vprašanje Ali mi lahko poveste, zakaj se tajna služba, torei d^-žavno oblastvo, tako zelo zanima za gospoda Moravca?« Steele je okleval. »Obžaluiem... res vam ne morem povedati, gosDodičoa Staplesova. Neka vladna zadeva je zapletena v ta primer. Saj je že tihotaplienie mamilnih strupov zadeva, ki mora zanimati vlado. Vefi vam ne smem izdati. Prosim pa, premislijo še enkrat moio ponudbo. Res nam lahko zaupate. še enkrat koa hvala za podatke, ld ste mi jih dali.« Povedel io ie k nekim tainim vratom, ki so držala na hodnik. Ko je prišla iz sobe, je videla, da ie ob nekih drugih vratih samo nekai metrov proč stal neki mož. Opazila ie. da jo ie pogledal, in je za nekaj trenutkov obstala z občutkom, kakor bi bil ta mož njen znanec. Bil na je čisto neznan tujec, ve1 i k mož nedoločne sprosti in širokih ram. Njegove poteze so bile zaprte in čisto brez izraza. Cez trenutek sta se njuna pogleda ujela in Doroteja Staplesova jo ugotovila pri sebi, da ie doslej ni še nihčO tako predorno in ocenjujoče pogledal. Kdo je ta mož? S kakšno pravico jo je tako pogledal? Poskušala si ie razložiti njegov pogled. Bil je pogled človeka, ki 1» v nekem tujcu nenadno našel predmet neoeeb- Kam prodaja Amerika letala Te dni je trgovinsko ministrstvo Zedinjenih držav objavilo podrobne podatke o ameriški letalski trgovini v lanskem letu. Iz podatkov jc razvidno, da so Zedinjene države več ko polovico vseh izvoženih letal prodale Angliji in Franciji. Skupna vrednost vseh lani prodanih letal znaša 117 milijonov dolarjev (okoli Sest milijard dinarjev), kar pomeni 86 odstotkov več kakor leta 1938. Anglija je kupila v Zedinjenih državah 241 izgotovljenih letal in 491 letalskih motorjev, Francija pa 444 izgotovljenih letal in 563 motorjev za letala. Japonska je lansko leto kupila samo za 2.6 mi- lijona dolarjev raznih nadomestnih letalskih delov in pritiklin, medtem ko so njeni nakupi leta 1938. znašali nad 11 milijonov dolarjev. Sovjetska Rusija, ki so jo lansko leto v Zedinjenih državah zaradi Finske gledali po strani, je kupila v Zedinjenih državah za 2.5 milijona dolarjev raznih letalskih delov. Na tretjem mestu za Anglijo in Francijo v nakupih letal pa je Nizozemska Indija, kamor so Zedinjene države poslale lansko leto 66 izgotovljenih letal z vsemi pritiklinami. Verjetno je, da je del teh letal šel na Kitajsko. Prah, ki |e petnajst let plaval po zraku V okolici Bologne v Italiji so doživeli te dni čuden pojav. Z neba je začel padati droben prah ki je pretrgal električni vod da je bilo mesto čisto brez električnega toka. Več velikih tvornic je moralo ustaviti delo. Električni vlaki med Florenco in Ankono so imeli velike zamude. Mislijo, da je veter prinesel ta prah iz okolice Trsta. Električni tok je bil prekinjen na ta način, da se je prah vsedel na izolatorje električnih vodov visoke napetosti in je tok švignil v zemljo. Ta nenavadni dogodek nas spominja na ne- J kaj podobnega, kar so doživeli v Ameriki le- X Uvedba prehranjevalnih nakaznic v Franciji. Francoska vlada je na nedavni seji sprejela več pomembnih sklepov glede vojnega gospodarstva. Med drugim je bilo sklenjeno, da bo v kratkem izvedeno ljudsko štetje kot priprava v uvedbo nakaznic za živež. Dalje je bil sprejet sklep o zaseženju raznih vrst živeža za splošne potrebe, o omejitvi uživanja slaščičarskih izdelkov in alkoholnih pijač. V utemeljitev teh ukrepov je imel finančni minister Reynaud govor po radiu, v katerem je dejal, da so bili ti ukrepi izdani za okrepitev gospodarske fronte, ki je za zmago prav tako važna kakor vojaška fronta. Nemška ofenziva na moriu je naper- nega. toda globokega in spekulativnega zanimanja. Ko je prispela do konca hodnika, se je obrnila in pogledala nazaj. Tuji mož je še zmeraj negibno stal pri vratih in še zmeraj vprašujoče gledal za njo. Polna tesnobnega občutja je zapustila Doroteja Staplesova hišo. * Bilo je v četrtek zvečer. Nekje v neki predmestni ulici je stala stara hiša, ki je bila danes nenavadno živahna. V prvem nadstropju je četica služabnikov pospravljala ostanke razkošne pojedine. Velikan v uniformi hišnika je poveljeval slu-žinčadi. Gospodar se je bil s svojimi gosti umaknil v višje prostore. Bili so v velikanskem prostoru, katerega oboje vrat so bih skrbno zaklenili. Samo okna so bila odprta in ropot s ceste se je zdaj pa zdaj nekoliko slišal v prostor. Stena nasproti vrsti oken je bila do stropa zadelana s knjigami. Razen težkega hrastovega pohištva je stala na enem koncu sobe nedaleč od vrat velika blagajna najmodernejše izdelave. Za mizo sredi sobe je sedelo pet ljudi. Bili so vodje in natančno vzeto člani skrivnega društva. Najstarejši med njimi je bil po zunanjosti odličen mož. Bil je gladko obrit in njegove poteze so bile Skoraj prijetne. Njegovi rjavi lasje so na sencih kazali že lahno sivino. Njegov nastop je izpričeval odlične manire. V njegovem lahno zameglenem glasu je bil prizvok, ki je dajal tudi njegovim prošnjam poudarek odločnosti. Samo dober poznava- ta 1897. Tedaj je tudi tam nenadno zakril nebo čuden prah, tako da je sonce zatemnelo in se je zdelo, kakor da bo kar sredi dneva nastopila noč. Kmalu so učenjaki ugotovili, da je bil ta prah ognjeniškega izvora. Toda daleč naokoli ni bilo nobenega ognjenika, ki bi bil v tistem času bljuval. Napos'ed so učenjaki le ugotovili, da je prah, ki , /.atemnel sonce, že petnajst let taval po svetu, in sicer od 1. 1882.. ko je bljuval siloviti ognjen k Krakatau ob Sundskem prelivu v Malajskem I otočju in zletel v zrak. jena proti preskrbovanju Francije in Anglije. Francija je denarno doslej zdržala. Vpisovanje vojnega posojila doseže mesečno nad 8 milijard frankov. Donos davkov je večji kakor lani. Vsi državni izdatki so poravnani. Gospodarsko zlo za Francijo pa je v tem, da rastejo cene. Pridelovanje je zaradi vojne manjše, poraba pa taka, kakor je bila prej. Tako ne bo šlo več naprej. Zato se morajo gospodarske nevarnosti zavedati vsi, potem bo mogoče to nevarnost odstraniti Če rasejo cene, je treba povečati mezde, podpore družinam mobiliziranih, plače uradnikov in pokojnine. Lahko bi povečali obtok bankovcev, toda s tem ne bi zmanjšali draginje in blaga lec ljudi bi bil mogel po nekem nemiru njegovih kretenj in po dejstvu, da je po vsakem neposrednem pogledu povzdignil veke čez svoje vodeno svetle oči, sklepati na to, kaj se je dogajalo v notranjosti te na zunaj tako prijazne osebe. Bil je očitno gostitelj male družbe. Na njegovi desni strani je stala vrsta steklenic, iz katerih je med neprisiljenim kramljanjem nalival gostom. Naposled je potrkal na mizo in prosil za besedo. »Dragi prijatelji«, je začel z nekako resnostjo, »mislim, da soglašate vsi, če preidemo zdaj, na pogovor o naših malih poslovnih dogodkih. Ti dogodki so pač pravi povod naše sedme letne skupščine.« Napeta pozornost je sledila tem besedam. Samo debeluh s temnejšo kožo, ki je sedel na koncu mize, je neprijetno se smejoč vzdignil kozarec. »Vse spoštovanje tvojim nenavadnim uvodnim besedam«, je sopihal debeluh, »vendar sem prisiljen pripomniti, da je zdaj že osma letna skupščina. Gospod tajnik ve to.« Starejši mož z odličnimi manirami se je dobrohotno nasmehnil. »Najbrž šteješ v vrsto naših skupščin tudi dan ustanovitve našega podjetja. Toda prosim, nikar še enkrat ne moti mojega lepega govora. Zdaj pa dalje. Dragi prijatelji; po dolgih letih svojih prizadevanj in naporov imamo pač enkrat pravico, nekaj minut posvetiti temu, kar imenujejo navadni ljudje bahaštvo. Ves ta čas smo svoj program do zadnje točke natančno izpolnjevali. Se več, celo tako dobro smo delovali, da na nas ni padla niti najmanjša senca suma in da sploh nikdar nismo bili v kakšni resnejši nevarnosti. Kratko rečeno, za nakup ne bi bilo nič več. Zaradi tega J« vlada izdala ukrepe, ki naj omeje porabo, zvišajo proizvodnjo in preprečijo draginjo. Vse to je potrebno, da si Francija zagotovi zmago. X Kakšna je magnetična mina. Najnevarnejše za ladje so magnetične mine, ki so jih nametali v morje Nemci. Kakor je nedavno poročal pomorski strokovnjak v angleškem listu »News Chroniclu«, je angleška mornarica začela uničevati te mine. Imenovani strokovnjak meni, da so delali nemški strokovnjaki štiri leta pri sestavljanju teh min. Angleški mornarici pa je bilo treba štiri tedne, da so odkrili nemške skrivnosti. Nedavno so mogli Angleži potegniti prvo magneti čn o mino iz morja. Ko so mino odkrili, j« bilo poslano poročilo poskusnemu odseku v torpedovski šoli v Portsmouthu. Strokovna komisija se je z največjo previdnostjo približala mini, pri čemer so skrbno gledali na to, da na čolnu ni bilo nobenih kovinskih predmetov. Nato je ukazal načelnik komisije, da se vsi odstranijo, dokler se ne odstrani vžigač, kar je on osebno izvršil. Kralj Jurij je odlikoval tega podpolkovnika in štiri mornarje. ki so ga spremljali. Nato so mino pregledali in strokovnjaki so takoj našli način, s katerim je mogoče onesposobiti nemške magnetične mine. X Španska je vrnila zemljo veleposestnikom in cerkvenim ustanovam. Francoski listi poročajo, da je sklenila španska vlada na nedavni seji razpustiti vse prostozidarske lože v Španiji. Zadevni zakon prepoveduje tudi vsa tajna društva. Prav tako je bil sprejet zakon, ki vrača zemljo veleposestnikom in cerkvenim ustanovam, katerim je bila odvzeta z agrarno reformo za časa republikanske vladavine v letih 1932. do 1937. in izročena siromašnim ljudem. I X Izseljevanje Nemcev iz ruskih pokrajin. O preseljevanju Nemcev iz vzhodnih držav je razmeroma malo čuti, a vendar se vrši trenutno pravcato ljudsko preseljevanje nemških naseljencev iz ruskih krajin v one poljske kraje, ki so jih zasedli Nemci. Po poročilih nemških listov se je pretekli teden izselilo iz Galicije in Volinije 135.000 Nemcev v zasedene kraje Poljske. Izseljenci so potovali z vlaki, največ pa s svojimi vozmi, ker so jim sovjetska oblastva dovolila, da vzamejo s seboj tudi del premičnin. Vodstvo nad •vsem tem preseljevanjem ima vrhovni poveljnik nemške policije Himmler. dolgoletne izkušnje me opravičujejo do trditve. da bomo lahko svoje posle nadaljevali brez najmanjše nevarnosti za nedoločen čas. To razveseljivo dejstvo sem vam, dragi prijatelji, hotel enkrat s poudarkom povedati.« Napravil je kratek odmor, ki ga je izpolnil debeli mož na drugem koncu mize z glasnim ploskanjem. Drugi trije so mirno molčali. »Po pravkar omenjenem«, je nadaljeval gostitelj, »moram zdaj govoriti o osebi, ki jo pač vsi poznate. To je naš stari prijatelj in občudovalec, ki vodi kakor znano newyorški odsek naših neizprosnih sovražnikov. Ta mož je Malcome Steele. Vsi veste, s kako globoko prisrčnostjo nam želi uspehov v našem podjetju. Naj torej kratko zaključim: bil sem tako drzen, da sem ga pred mescem dni obiskal v njegovi pisarni.« Štirje možje so se z zanimanjem zazrli v govornika. (Dalje) NIC HUDEGA Gospa: »Marička, ali veste, da je bil vrč, ki ste ga ubili, star tisoč let?« Postrežnica: »No, potem pa ni nič hudega. Jaz sem se bala, da je bil nov,« PRI ZDRAVNIKU Zdravnik: »Ali ste se že kdaj s kom posvetovali o svoji bolezni?« Bolnik: »Da, z našim lekarnarjem.« Zdravnik: »Gotovo vam je svetoval kakšno neumnost?« Bolnik: »Svetoval mi je, naj se obrnem na vas, gospod zdravnik.« ' STRAN 10 mmmmmmmmmmmmmmmm^mmmmmmmiM RADIO od 10. do 17. marca. Nedelja, 10. marca: 8.00: Jutrnji pozdrav. 8.15: Godalni kvartet (Ornikova, Marin, Ivančič. Sedlbauer) in Prek (kitara). — 9.00: Napovedi poročila. — 9.15: Verski govor (dr. Vilko Fajdiga) — 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. — 10.30: Balalajke igrajo (plošče). — 11.00: Nedeljski koncert radijskega orkestra. — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Kvartet mandolin in harmonika solo (Edvard Kovač). — 16.30: Pol ure za dijake. — 17.00: Kmetijska ura: Pridelajmo več in boljše krme (ing. Matija Rus). — 17.30: Vesel domači koncert (zbor Krekove gospodinjske šole in radijski orkester). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Inšpekcija narodne obrambe. — 19.40: Objave. — 20.00: Slovanska lahka glasba (plošče). — 21.10: Koncert Poltronierijevega godalnega kvarteta. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester. Ponedeljek, 11. marca: 7.00: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Vesele plošče. — 12.00: Španski pevci (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14.00: Poročila. — 18.00: Zdravstveno predavanje: Dopolnila in odgovori (dr. Anton Brecelj). — 18.20: Komorna glasba (plošče). — 18.40: Primorska v zadnjih desetletjih (dr. Lovrenčič). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Duša in poreklo naše narodne umetnosti (dr. Vladimir Dvornikovič). — 19.40: Objave. — 19.45: Več manire — pa brez zamere (Fran Govekar). — 20.00: Rezervirano za prenos. — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Za razvedrilo (radijski orkester). Torek, 12. marca: 7.00: Jutrnji pozdrav. — 17.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Vesele plo- Naši na tujem Iz kolonij naših ameriških rojakov V Clevelandu je umrl rojak Rudolf Perdan, star 57 let, po rodu iz Ljubljane. Pred leti je bil vnet društveni delavec. Zapušča soprogo, sina in hčerko. Dalje so umrli v Clevelandu: Franc Zaje, star 54 let, doma iz Zgornje Zadobrove pri Devici Mariji v Polju, ki je prišel v Ameriko pred 27 leti; Jožef Bes-ničar v starosti 63 let, klepar, doma iz Dobrove pri Ljubljani, ki je prišel v Ameriko pred 34 leti; Franc Valenčič v starosti 54 let, doma iz vasi Huj na Primorskem, ki je pri-lel v Ameriko pred 27 leti. V Milwaukeeu je za pljučnico naglo umrl Anton Kapše. Zapušča soprogo in dva mladoletna sina. Doma je bil iz Podgrada pri Novem mestu na Dolenjskem. Dalje je v Mil-waukeeu umrl za pljučnico Ivan Obrez v starosti 59 let Doma je bil iz Prevorja pri Planini na Štajerskem. Bil je samec. V Ameriki je bival 34 let V Coverdaleu je umrl rojak Filip Nuncij to starosti 41 let. Doma je bil iz Bača na Notranjskem in je prišel v Ameriko pred 19 leti. Zapušča ženo in sina. V Diamondvilleu je huda nesreča zadela rojaka Franca Žagarja. Zgorela mu je hiša z yso opremo in obleko vred. Njegova žena in dekla sta dobili hude opekline. UBOŽEC Janez: »Kam naj se siromak obrnem, ko nimam nikakih sorodnikov?« Matija: »Kaj so vam vsi pomrli?« i Janez: »Ne, obogateli so... « šče. — 11.00: Šolska ura: Kaj čitajo in pišejo učenci na ljubljanski gluhonemnici (Vinko Rupnik). — 12.00: V modrih vodah havajskih (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 18.00: »Pomladi nasproti« (dekliški zbor »Vigred«, radijski orkester in dirigent Sijanec). — 18.40: Poseben razlog za težave pri družinski vzgoji (dr. Stanko Gogala). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Josip Dražekovič, hrvatski pripovednik (Branko Mašič, književnik iz Zagreba). — 19.40: Objave. — 19.50: Gospodarska poročila (Drago Potočnik). — 20.00: Spominski večer ob 301etnici smrti pesnika Antona Medveda. — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Veseli zvoki (radijski orkester). Sreda, 13. marca. 7.00: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Vesele — plošče. — 12 00: Plesi in koračnice (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Sramel »Skrjanček«. — 14.00: Poročila. — 18.00: Mladinska ura: a) Zakaj sem postal duhovnik (Fran Finžgar). b) Vpliv alkohola na duševnost (v okviru treznostnega tedna bo predaval prof. Boje). — 18.40: Sta-roslovenska kultura na naših tleh (dr. Rajko Ložar). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Umetnost in nacionalizem (dr. Drago Cvetko iz Ljubljane). — 19.40: Objave. — 19.50: Rastlina — čudo tehnične zgradbe (dr. Maks Vraber). — 20.00: Pevski koncert glasbenega društva »Ljubljane«. — 20.45: Lahka glasba (plošče). — 21.10: Koncert tamburaškega orkestra (vodi A. Kar-melj). — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Plesna glasba (plošče). Četrtek, 14. marca: 7.00: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12.00: Ruski zbori (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Sramel »Štirje fantje«. — 14.00: Poročila. — 18.00: Vsakemu nekaj (radijski orkester). — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Negoševe finance in finančna po- Iz Prekmurja Zima je zakrivila v Prekmurju veliko škodo Murska Sobota, marca Tako visokega snega s tako hudim mrazom kakor smo ga imeli letos, ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Nič čudnega ni, da povsod že dalje časa primanjkuje kuriva in da so se drva v Murski Soboti hudo podražila. Avtobus na progi Murska Sobota—Roga-ševci in Murska Sobota—Gornja Lendava ni vozil dalje časa. V vaseh po Goričkem so visoki snežni zameti ob hudem mrazu ovirali redni pouk v šoli, ker šolarji niso mogli do šole. Ponekod več dni ni bilo pouka. V visokem snegu je posebno trpela divjačina. Zima je pokončala dobršen del zajcev in jerebic. Celo v murskosoboškem grajskem pariku so našli več zmrznjenih zajcev. Sestradani zajci so napravili veliko škodo po mladih sadovnjakih. Razen tega je ponekod po Prekmurju pozebla tudi trta. Zdaj pa že prav počasi nastopa pomlad. Boljše je, da nastopa počasi in da se sneg počasi taja, kajti hitro tajanje snega lahko prinese hude povodnji. Veleposestnik Geza Hartner je umrl. Pred dnevi je v Budimpešti, kamor je šel iskat zdravja, umrl prekmurski veleposestnik g. Geza Hartner. Bolehal je na želodcu in ga operacija ni mogla več rešiti. V Budimpešto je šel v začetku februarja v spremstvu sina g. Ferdinanda, murskosoboškega župana in banskega svetnika. Pokojnik je bil do prevrata v državnem zboru v Budimpešti poslanec goričkega dela Prekmurja. Poleg velepo-sestva v Gornji Lendavi je imel tudi več posestev v tujini. Dosegel je starost 68 let. Pokopali so ga v Gornji Lendavi. Blag mu spomin! litika (dr. Peter Popovič iz Beograda). — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave. —20.00: Pergolesi: Stabat Mater (sodelovali bodo: Tončka Šuštar-Maroltova — sopran, Marija Tuttova — alt in prof. Matija Tome — orgle). — 20.45: Pri severnih bratih (Slovanska resna glasba na ploščah). — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester Petek, 15. marca: 7.00: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Vesele plošče. — 11.00: Šolska ura: Velikonočna oddaja (Zor). — 12.00: Domači napevi (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. —. 13.02: Iz slovanskih logov (radijski orkester). — 14.00: Poročila. — 18: Ženska ura: Okrasni vrtovi (inž. arh. Katarina Grasellijeva). — 18.20: Podoknice (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Samostan Hilendar (prof. Toma Burkovič). — 19.40: Objave. — 19.50: Alkoholizem in treznost naroda (prof. Boje). — 20.00: Matija Tome: II. slovenska maša (izvajal bo zbor škofijsko gimnazije iz Št. Vida nad Ljubljano). — 20.45: Plošče. — 21.00: I. stilni koncert: Pred-klasična glasba (radijski orkester). — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Nekaj za ples (plošče). Sobota, 16. marca: 7.00: Jutrnji pozdrav. —• 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Vesele plošče. —12.00: Plošče za zabavo. — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Plošče za zabavo. — 14.00: Poročila. — 17.00: Otroška ura: a) Slovenske narodne pripovedke in pravljice (brala bo Ukmar-Boltarjeva). b) Z malčki bo kramljala Manica Komanova. — 17.50: Pregled sporeda. — 18.00: Radijski orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Pomen Kvatrnikove vstaje (dr. Ni-kola Lalič). — 19.40: Objave. — 20.00: Pregled zunanje politike (Fran Terseglav). — 20.30: Vesele in žalostne iz življenja Jak« Smodlake. Zakopani talent (zvočna igra; napisal Jože Vombergar; izvajali bodo člani radijske igralske družine). — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester. Zanimiva sodna razprava v Murski SobotL V decembru 1. 1938. je bil sredi najhujše volilne borbe ob nepozabnih Stojadinovičevih volitvah aretiran v Puconcih pri Murski Soboti župan Štefan Kuhar. Na podlagi ovadbo je bil podan sum, da je poneveril večjo vsoto občinskega denarja. Taprat so navajali 50 tisoč dinarjev, ki naj bi manjkala pri občinski hranilnici, katere predsednik je bil tudi Štefan Kuhar. Ta dogodek je v Prekmurju dvignil precej prahu, ker je puconski župan ugledna osebnost v prekmurskem javnem življenju. »Slovenec« je njegovo aretacijo objavil pod debelim naslovom: »Jugoslovensko nacionalna stranka izgubila v Prekmurju svojega poslanskega kandidata«. V začetku preteklega leta je bila v Murski Soboti razprava, ki je pokazala, da so bile obdolžitve proti! županu Kuharju hudo pretirane, vendar pa je bil obtoženec obsojen na devet mescev zapora. Z njim je stal pred sodiščem tudi oo-činski tajnik, ki se prav tako piše Štefan Kuhar. Ta je bil obsojen na štiri mesce zapora* češ da mu je kot občinski tajnik in sodelavec pri hranilnici pomagal pri dejanjih, ki so uglednega župana spravila pred sodišče. Oba sta vložila priziv in revizijo. Vrhovno sodišč« v Ljubljani je reviziji ugodilo in razveljavilo sodbo prvostopnega sodišča Pred okrajnim sodiščem v Murski Soboti je bila te dni ponovna razprava, na kateri sta bila obdolženca glede vseh obdolženih dejanj, predvsem glede utaje denarja, popolnoma oproščena, obsojena pa sta bila zaradi malomarnega vodenja hranilničnih knjig bivši župan Štefan Kuhar na dva mesca, njegov tajnik, ki je bil obenem poslovodja hranilnice, pa na en mesec zapora. Oba obdolženca sta prijavila priziv, ker smatrata kazen za previsoko. Nalezljiva otrplost tilnika v Prekmurju. Vi Prekmurju je bilo ugotovljenih več primerov nalezljive otrplosti tilnika ali meningitisa. Prav tako pa tudi na oni strani Mure v ljutomerskem okraju. Zdravstvena oblastva ponovno opozarjajo prebivalstvo, da takoj pokličejo zdravnika na pomoč, kjer se pojavi primer te nevarne bolezni. DOMOVINA St.10 stran 11 V NAJNOVEJŠIH VZORCIH V NAJVEČJI IZBIRI V NAJBOLJŠI KAKOVOSTI IN PO NAJNIŽJIH CENAH CENIK ZASTONJ NAJVEČJA DOMAČ A TRGOVSKA HlSA V JUGOSLAVIJI KLOBUKI. ČEVLJI, NOGAVICE. ROKAVICE KRAVATE. ROBCI, DEŽNIKI NAPISAL M18KO B KOPNI K rce ¥ okovi 70 80MAK Petnajsto poglavje ZA MAMICO Avto je drvel po cesti 2 oglušujočim ropotom. In vendar ga ie Kregar še bolj po-ganjal. Kakor bi se bal, da ga kdo ne do-iim. Kakor bi hotel 2 ropotom preglasiti glas vesti. In v teh trenutkih strašne napetosti se mu je vrnila stara hladnokrvnost Gorje, če se mu ne bi bila! Kolikokrat jf> bil le za ped od roba ceste. In pri taki blazni hitrosti je rob ceste pomenil smrt Avto je požiral kilometre Drvel je kako- bi hotel dati vse iz sebe. Sleherno živčno vlakno v Kregarju je trna^, naDeto kakor struna. Se malo in doma bo .. f v Marko prvi trenutek ni vedel, kaj se z niim godi. Ze takrat, ko je zagledal Kre-garja na vrtu. kako je stopal k niegovi mamici, že takrat je podzavestno slutil, da ji hoče zlo. Stisnil se je k njej. Ni razumel besed, ki sta j^ govorila, toda bal se je. Zato je v trenutku, ko mamica ni pazila nanj, ibežal po stezi, ki je držala v hišo. Tedaj je na cesti zagledal avto. Ta avto je poznal Prav tisti je bil. ki se je z njim peljal k stari mamici, niegov stari znanec. Potem je videl, kako je skozi vrtna vrata »topil očka. ki ga ni maral. Videl je, da ga je bil croazil in šel k njemu. Zbal se je. Čutil je, da ga očka sovraži. Zbežati je hotel, pa ni mogel. Trda roka ga ie prijela v zapestju, da ga je zabolelo. Potem ga je prijela še druga in ga položila v avto. Obrnil se je in zagledal mamico, ki je hitela po vrtu. Poklical jo je. toda njegov glas se ie izgubil v ropotu motorja Zajokal je. Roka, ki ga je še vedno držala. ie Dopustila. Ko se je spet ozrl, ni več videl doma. »Mamica!« »Molči!« mu je zaklical glas zraven njega. Prestrašeno je pogledal. Videl je spačeni obraz, ki se je sovražno obrnil k njemu. Zategnilo mu je grlo Le zastokal je še Potem se je avto ustavil pred hišo, ki jo je dobro poznal Spet ga je pograbila roka. Hotel se je upreti, toda bil je preslab. Bolj vlekla g- je kakor vodila po drevoredu, skozi vrata, skozi vežo, do stopnicah. Zagledal je vratarja. Njemu ga je Kregar izročil »Zapri otroka v njegovo sobo in ga pusti tam, dokler ti ne uksžem drugače « In vratar, ki ga Marko že -od nekdaj ni maral, ga je dvignil k sebi in ga odnašal v sobo, čeprav ga je ugriznil v roke. da je zaječal. Potem so se vrata za niim zaorla Marko je bil sam v sobi med svoiimi igračami Vse ie bilo tam Ni®<*ove nunske avt^^o-bili, velika železnica, ki jo je dobil za zadnii božič, vse ie bilo. prav tako kakor takrat, ko se ie odpeljal z mamico in se potem ni več vrnil Toda danes se Marko ni zmenil za svoje igrače Le eno ga ie skrbelo in v tem je pozabil vse Kje je mamica' Zakaj so ji ga vzeli? Zakaj ona ni šla z niim? Spet je zajokal Šel je k vratom, stopil na prste in dosegel kljuko Pritisnil jo je in hotel potegniti k sebi da bi vrata odprl Toda ni mogel Bila so zaklenjena. »Mamima, mamica!« N;hče mu nI odgovoril. »Mamica!« Jel je butati do vratih, da bi koga priklical, ki bi mu odprl, toda nihče se ni oglasil. »Mamica!« Mimo je prišel vratar in mu zaklical: »Molči!« Po tem glasu je Marko umolknil Sel je k svoji posteljici. Jok ga je dušil. Marko se je tako bal teme. Strahov, ki mu je o njih pravila vzgojiteljica, kadar ni bil priden. Bojazen mu je stisnila srce. In lačen je bil Tako lačen... Zlezel je na posteljico. Joj. če pridejo zdaj še strahovi! Skril se je pod odejo in si jo DOtegnil čez glavo. Lakota in strah sta ga premagala, ves onemogel je zaspal. Šestnajsto poglavje PRED BOJEM Dva dni ni bilo ne detektiva, ne njegovih pomočnikov. Branko se je čudil, vendar ni bil v skrbeh. V teh dneh, kar je delal 2 njim, je videl, da je imel opravka s poštenim človekom, ki mu je vdan. Ven ni dosti hodil. 'Bal se je. da ne sreča spet koga. ki bi ga poznal. Če bi ga Zora v'dela še drugič, se ji ne bi tako lahko izognil In če bi jo še drug;č zagledal, bog ve, ali bi se mogel premagati. Zvečer pa — na devet je že šlo — je nenadoma nekdo potrkal na niegova vrata. Branko je skočil z d'vana, kjer je leže nekaj čital. in odklenil vrata. Zunaj je stal ves zasopel njegov detektiv. »Gospod Slavec, hitro!« »Kaj je?« Potegnil ga ie čez prag in ga odvlekel na sredo sobe. Kar oosad;ti ga je moral na stol. »Poveite. kaj je? Hitro.« »Takoj.« je naglo dejal detektiv, loveč sapo »Po vašem ukazu sem poizvedoval po Kregarievi ženi Danes sem bil tam. kier zdai prebiva Popoldne Ooazoval sem jo, tedaj pa sem videl, kako ie Drišel Kregar sam k niej. Nekai je z nio govoril. Potem je naglo odšel pograbil njenega otroka in ga odpeljal s seboj.« »Otroka?« »Da Nisem mu mogel slediti, ker je bil predaleč Zato sem mislil, da bo najbolje, če obvestim vas.« »Kje imate avto?« ga je Branko pograbil za ramo »Spodaj čaka.« »Pojdiva!« »Kam?« Peta knjiga pot v Življenje »Na Kregarjev dom!« Branko je naglo oblekel plašč Detektiv je jel počasi razumevati, kaj namerava. »Na Kregarjev dom? Ali imate revolver« seboj? Utegnili bi ga potrebovati.« »Vzamem ga.« Segel je v predal nočne omarice in vtaknil v žep orožje, revolver. Potem je skočil v sosednjo sobo in poklical Mitjo. Malo nato so že sedeli v avtu. Žarometi so zableščali. Avto je 2aropotal in sunkoma potegnil Dobre pol ure in avto se je ustavil nedaleč graščine. Detektiv je utrnil žaromete in zapeljal avto med drevje na travnik, kjer ga ni mogel nihče videti »Zdaj si razdelimo vloge,« je dejal Branko. »Vidva gresta naprej Pozvonita pri vratih in zgrabita onega, ki bo odprl Zvežita ga in napravita neškodljivega Če bi bil to Kregar sam. ga privedita sem. Počakam vaju pri vhodu v park. Razumela?« (Dalje) sf kT N Vi jN I \j NJ 'xf b \ v '«S,a "lil "nI « Naslovi inserentov oglasov s šiframi ostanejo strogo taim BREZPLAČNO dobi lahko vsak literaturo »Preporodjaj« fizični in nervni. Zahtevajte: Beograd, Masarykova 9, Miloš Markovič. FANTA ZA HIŠNA DELA 18 let starega in kuharico za malo obitelj v sremu iščem za 20. marec. Postopek zelo dober. Ponudbe na nas'ov Anica Voj-nov5^, IndMa, Dunavska banovina. VSAKOVRSTNO ZLATO IN SREBRO najdražje olačuje draguljar Ackermann K. nasl., Ptuj. Krekova. 60 UGODNO NAPRODAJ več nrvovrstn'h šivalnih strojev, koles, otroških vozičkov in raznih drugih predmetov pri »Promet«, nasproti križanske cerkve v Liubliani. 58 HRANILNE KNJIŽICE zaščitenih zavodov in vsake vrste vrednostne papirje kupuiemo proti takojšnjemu plačilu. RUDOLF ZORE, Ljubljana, Gledališka ulica St. 12._55 MALO POSESTVO, DOBRO ZEMLJO vse v dobrem stanju, za dve kravi, kupim. Ponudbe s ceno prosim na Janez Ilenič, Butoraj pri Črnomlju. 63 NOV KMEČKI MLIN moderno urejen, na stalni vodi, s hišo in vsem posestvom ugodno naprodaj. Even-tuelno oddam za več let v najem zanesljivi osebi, katera bi razpolagala s primerno gotovino. Naslov v ogL odd. »Domovine«. Odvetnik dr. Jože Pokorn, Skofja Loka, Mestni trg 7-1. PREKLIC: Podpisana Ana Rupar, tov. delavka v Škofji Loki, preklicujem in obžalujem, kar sem neresničnega in žaljivega govorila o Mariji Alič, tov. delavki iz Škof je Loke. — Ruoar Ana. 64 VAŽNO ZA PRAŠIČEREJO. »MASTELIN« vam pripomore, da se prašiči zredijo in ne obolijo. Pošiljam franko vašo pošto pol kg din 14, 1 kg din 26, manjše zavitke pa dobite pri trgovcih po din 3 in 6. Dobivam mnogo zahvalnih pisem. Pišite na naslov po položnici in navodilo: Ivan Magdalene. Rače. VSAKOMUR BREZPLAČNO detajlna literatura. »Preporodjaj«, fizični in živčni. Vprašajte: Beograd, Masaryko-va 9, Miloš Markovič. 42 AH se hočete izneM^i ^suft? v »Domovini 104 SAMO Uui 98.— «3719 Po ceni in dobra zapeatna ara Shock Proof, lepo kromirano ohišje s svetle« čimi številkami in kazalci . Din ftx — 63796 Ista t anher kolesjem na kamne te>.»c» • sekundnim kazalcem Din 185.— 63710 Ista s prima anker kolesjem n» 15 kamnov s sekundnim kazalcem Din 260 — Zahtevajte cenik, zastonj In poštnine prosto. H. SUTTNER, Uub'iana b Lastna itrotokulirtuii tovarna ui v SvicL NOV REDILEN PRAŠEK rt£L)lNf ta prašiče -Vsak kmetovalec si lanko hitro In z majhnimi «t roditi zredi svoje prašiča. Zadostuje te I zavitek z« I prašlfia ter stane 1 zav. • din. pc (juSti U din, 3 zav po pošti 24 din. * zav po pošti 30 din Mnogo zahvalnih pisem. Prodaja droR^rlia RANČ. I t.ihljana. Židovska uu MOSTOVA ESENCA „MOST*N" 2 našo umetno eseoco Mostln si lahko vsakdo t majhnimi stroški pripravi (zborno, obstojno in zdravo domaČo pijačo Cena 1 stekl za 160 litrov din 20.—, po pošti din 3».—, 2 steklenici po pošti din 65. —, 3 steklenice po pošti din 75.— Pazite, pravi >Redln« in »Mostln« se dooi samo * gornjo sliko in ga prodaja za kranjski del Slovenije drogerlja KANC, Ljubljana, Židovska nI. I a. Za štajerski del Slovenije in Prekmurje pa samo drogerija KANC. Maribor, Gosposka ulica 34. P® vsej Sloveniji gs?e glas? 1® »Dstnavina« ie za nas? REVMATIZMA, PROTINA Natezanje in bodenje po udih in sklepih, zatečeni udje, sključenje rok in nog, nate-zanje, trganje in bodenje po raznih delih telesa, seveda tudi slabost oči so pogosto posledice revmatizma in protina, ki se morajo odstraniti, sicer bolečine še napredujejo. NUDIM VAM zdravilno, sečno kislino raztvarjajoče, pre-snavljanje in izločevanje pospešujoče DOMAČE PITNO ZDRAVLJENJE ki se na umeten način popolnoma prirodno sestavlja iz blagodejnega zdravilnega vrelca, ki ga je dobrotljiva mati priroda poklonila bolnim ljudem. — Pišite mi takoj, pa dobite ou mojih, po vseh deželah obstoječih skladišč, popolnoma brezplačno in poštnine prosto poučno razpravo. Sami se boste nato prep ričali o neškodljivosti tega sredstva in njegovem hitrem delovanju. Poštna nabiralnica: ERNEST PASTERNACK, BERLIN S. O. Michaelklrchplatz 13. Abt. H. 288.