GEOLOGIJA 45/1, 149–162, Ljubljana 2002
Pomen milonitov in filonitov Pohorja in Kobanskega
Significance of mylonites and phyllonites in the Pohorje and Kobansko area
Mirka TRAJANOVA Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva 14, 1000 Ljubljana
Klju~ne besede: miloniti, filoniti, strukturna geologija, tektonika, Slovenija, Vzhodne Alpe Key words: mylonites, phyllonites, structural geology, tectonics, Slovenia, Eastern Alps
Kratka vsebina
Široka razprostranjenost milonitov in filonitov na Pohorju in Kobanskem je posledica obse‘nega narivanja proti severu, ki je nastalo pri kredni koliziji Evropske in Afri{ke plo{~e. Oblikoval se je akrecijski klin v katerem so bili deli oceanske skorje z metaultrabaziti vkle{~eni med pokrove in tektonsko transportirani v vi{je nivoje. Prodiranje ~izlakitne in granodioritne taline je izoblikovalo izbo~enje in nastala je jedrna struktura Pohorja. Pri tem so bile najvi{e izrinjene najmo~neje metamorfozirane kamnine eklogitnega faciesa. Preko ribni{ko-selni{ke stopni~aste strukture se kamnine Pohorske formacije nadaljujejo na Kobansko. Vpliv narivanja se ka‘e tudi na pohorskem granodioritu, ki je rahlo spremenjen v pogojih zeolitnega faciesa. Del masiva (Pekrska gorca) je bil odtrgan in verjetno v zadnji fazi narivanja preme{~en za najmanj 11 km proti severuseverovzhodu. Vzhodno nadaljevanje Pohorskega masiva se je pogreznilo v smeri Panonskega bazena. V neogenu je Labotski prelom odrezal Pohorje in Kobansko od Karavank in Strojne. Ob njem se je NW del Pohorskega bloka {karjasto pogreznil.
Abstract
The wide distribution of mylonites and phyllonites in the Pohorje and Kobansko areas is the consequence of the extensive northward thrusting caused by the Cretaceous collision of the European and African plates. In the accretionary wedge meta-ultrabasites with parts of the oceanic crust were incorporated between the nappes and tectonically transported to higher levels. Ascending of the cizlakite and granodiorite melts resulted into the core structure of the Pohorje. The highest were emplaced the most metamorphosed rocks of the eclogite facies. Rocks of the Pohorje Formation continue on the other side of the Ribnica-Selnica stair-like structure in the Kobansko area. The influence of the thrusting is noticed also in the Pohorje granodiorite, which is slightly altered in the zeolite facies conditions. Part of it (Pekrska gorca) was detached and probably in the final stage of thrusting displaced for at least 11 km toward NNE. The eastern prolongation of the Pohorje massif subsided toward the Panonian basin. The pivotal Labot fault separated Pohorje and Kobansko areas from Karavanke and Strojna in Neogene. Along it the NW part of the Pohorje block was downthrown.
Uvod                                          formacijah, katere N e u bauer in sodel.
(2000) pripisujejo dvema fazama neodvisnih Dana{nja podoba Vzhodnih Alp se je iz-         kolizij. V kredni naj bi nastale dana{nje enote
oblikovala v glavnem v kredni in terciarni         Avstroalpina v {irokem pomenu besede (eno-
Alpidski metamorfozi in spremljajo~ih de-         te Avstroalpina, Meliate in zgornjega Juvavic-
14-149-162.p65                                                   149                                                                                                 18. 09. 02, 21:43
Black
150
a), v eocensko-oligocenski »po{evni« koliziji pa naj bi se na Evropsko plo{~o narivale v kombinaciji kamnine Avstroalpina in Jadranske mikroplo{~e.
V razpravi omenjeni dogodki niso posebej raz~lenjeni. Obravnavane so filitne kamnine na obmo~ju Pohorja in Kobanskega (sl.1) v smislu kolizije Afri{ke in Evropske plo{~e. Makroskopsko so si med seboj zelo podobne, vendar pa obstaja med njimi bistvena razlika v stopnji dinamometamorfne spremembe. Raziskave so potekale v letih 1991-94 v okviru sredstev takratnega MZT.
Na OGK 1:100 000, lista Slovenj Gradec ter Maribor in Leibnitz (Mio~ & @nidar-~i~, 1976 in @nidar~i~ & Mio~, 1988) je stik filitov s podlago in krovnino interpretiran enkrat kot tektonsko-erozijski, dru-gi~ kot narivni, pri ~emer se v obeh primerih nahajajo »enaki« filiti na blestniku Pohorske ali pa na skrilavcih Kobanske formacije. Vendar obstoja relativno hitra vertikalna sprememba metamorfne stopnje, ki je ne moremo razlo‘iti samo s progresivno regionalno ali kontaktno metamorfozo. Skupaj s tabular-nim pojavljanjem filitov so ta dejstva pomenila povod za raziskavo mo‘nih dejavnikov, ki so do njih pripeljali.
Sl. 1: Lega obravnavanega obmo~ja.
Fig. 1. Position of the treated area.
Strukturna lega filitov na OGK, lista Slovenj Gradec ter Maribor in Leibnitz
Narivanje, makroskopska sli~nost in raz-li~ne debeline filitov, milonitov in filonitov so le nekateri faktorji zaradi katerih je na OGK 1:100 000 odnos filitov do kamnin v talnini in krovnini dokaj neenoten. V pri-
14-149-162.p65                                                  150
Black
Mirka Trajanova
merih normalnega, padajo~ega metamorfne-ga zaporedja so stiki prete‘no (vendar ne nujno) tektonsko-erozijski, vendar je zna~aj le-teh najpogosteje nesiguren. V primerih fi-lita, ki predstavlja milonitno in filonitno cono, so risani narivni kontakti med formacijami tako navzgor, kot tudi navzdol. Ne glede na to pa je na strmih pobo~jih vzhodnega Kobanskega na listu Slovenj Gradec (Mio~ & @nidar~i~, 1976) njihova meja z gnajsno formacijo interpretirana kot tek-tonsko-erozijska, na listu Maribor in Leibnitz (@nidar~i~ & Mio~, 1988) pa kot narivna. Edino s kamninami Štalenskogor-ske formacije je povsod risana narivna meja.
Na Kobanskem nikjer ne zasledimo diaf-toritov, ki so tako indikativni na Pohorju. Lahko so odsotni ali pa premajhnih debelin in niso vrisani, ~eprav v literaturi nisem zasledila, da bi v tem delu o njih poro~ali.
Na severovzhodnem delu Pohorja je ozek pas filita in kloritno amfibolskega skrilavca (na karti ozna~en z Scoam) vkle{~en med Lovren{ki in njemu vzporedni prelom. Medsebojno sta lo~ena z narivnim stikom, pri ~emer je skrilavec narinjen na filit. Pas sledimo proti zahodu vzdol‘ Lovren{kega preloma pribli‘no do okljuke Drave ju‘no od Selnice. Skupaj z diaftoriti zahodno od njih, so z Lovren{kim prelomom lo~eni od mio-censkih klasti~nih kamnin in gnajsne formacije.
Zeleni skrilavci se, razen v omenjenem pasu, nahajajo le {e na obmo~ju Ko{enjaka, od koder segajo na NW konec Pohorja. Na njih v direktnem tektonsko-erozijskem stiku le‘i filit. Ob prelomu, ki poteka vzdol‘ Be-gantovega grabna, preko Cvitr{kega sedla in Trbonj, je blok Ko{enjak odrezan od Pohorskega bloka. Verjeten podalj{ek Began-tovega preloma je linija v smeri SW – NE zahodno od Radelj, ob kateri je poru{ena monoklinalna struktura in ji sledi tudi linea-cija. O njej poro~ata Mio~ in @nidar~i~ (1978) v tolma~u k OGK, list Slovenj Gradec, vendar na karti ni vrisana.
Filiti, miloniti in filoniti Pohorja in Kobanskega
Uvodoma na kratko podajam nekaj osnovnih parametrov za obravnavane kamnine. Za milonit in filonit so delno povzeti po Passchier-u in Trouw-u (2000):
18. 09. 02, 21:43
Pomen milonitov in filonitov Pohorja in Kobanskega
151
– Filit je regionalno metamorfna kamnina nastala iz glinasto-meljastih sedimentnih kamnin (muljevcev), pri nizki stopnji me-tamorfoze, v faciesu zelenih skrilavcev in predstavlja prehod med glinastimi skrilavci in blestniki.
– Izraz milonit je leta 1885 uvedel Lamp-worth za kamnine v narivni coni Moine na NW Škotske (Snoke & Tullis, 1998). Predstavlja kamnine z izrazito foliacijo in lineacijo, nastale prete‘no kot posledica pla-sti~ne prekristalizacije v conah intenzivnega striga (v milonitnih conah) in ozna~uje le teksturo kamnine. Dolgo je veljalo, da so proizvod intenzivnega drobljenja v dolo~eni smeri in da je foliacija rezultat kataklaze (Miyashiro, 1973). Pri poimenovanju se milonitu navadno doda ime kamnine iz katere je nastal, npr. filitni, gnajsni, amfibo-litni milonit, ali pa osnovnega minerala, npr. kalcitni, dolomitni, kremenov milonit. Pri mo~nej{i progresivni rekristalizaciji imenu kamnine dodamo pridevnik »milonitni« (mi-lonitni gnajs itd.).
– Filonit je izraz za stri‘no mo~no poru-{eno kamnino, v kateri prevladujejo filosili-kati. Navadno nastane ob prisotnosti vode (Park, 1989). Na izgled je zelo podoben filitu ali celo glinastemu skrilavcu, izvorno kamnino pa lahko dolo~imo predvsem posredno iz manj deformiranih okolnih kamnin. V na{em primeru je sestavljen predvsem iz muskovita in poleg njegove pasivne koncentracije pomeni tudi prekristalizacijo alkalnih glinencev v muskovit/sericit ob prisotnosti vode. Poleg skrilavosti (S) in pre~-nega kliva‘a (C) imajo pogosto {e kliva‘ C’,
ki lahko nakazuje smer tektonskega transporta (Barker, 1990).
Mikroskopski izgled vseh treh razli~kov je prikazan na sliki 2.
^eprav milonitizirane kamnine lahko najdemo v razli~nih conah pa praviloma nastopajo na robovih orogenih pasov, kot je to slu~aj v obravnavanem primeru. Pri nas jih najdemo tudi vzdol‘ mo~nih zmi~nih prelomov, npr. Periadriatskega lineamenta, vendar tu niso vklju~ene.
Milonitna cona je morala nastajati pod debelo skladovnico kamnin, saj so za nastanek plasti~ne prekristalizacije potrebni veliki pritiski. Pravo debelino je nemogo~e oceniti, ker je globina nastanka milonitov mo~no odvisna od vrste primarne kamnine, od geotermalnega gradienta, od velikosti pritiska na prelom in zelo mo~no od prisotnosti ali odsotnosti fluidov. Teoreti~na globina nastanka milonitov je zato po razli~nih avtorjih zelo razli~na. Po Masonu (1990) je v nariv-nih conah risana nekje med 4 do 5 km. Po Raymondu (1995) je v stri‘nih conah navedena globina okrog 10 km, kjer pri pribli‘-no 15 km prehajajo v psevdotahilite. Sibson (v Snoke & Tullis, 1998) navaja v sinop-ti~nem diagramu stri‘ne obstojnosti prehod iz polja krhkih deformacij v (pol)plasti~no polje pri globinah med pribli‘no 12 in 15 km v odvisnosti od vrste preloma in aktivnosti fluidne faze. Najmanj{e globine veljajo na-rivom. Scholz (v Snoke & Tullis, 1998) navaja za za~etek plasti~ne prekristalizacije kremena globino okoli 11 km. Kljub temu je verjetno, da prehod iz krhke v plasti~no
Sl. 2. (a) Filit, || N; (b) milonit, +N in (c) filonit +N. Merilo predstavlja ca 1 mm. Fig. 2. (a) Phyllite, || N; (b) mylonite, +N and (c) phyllonite, +N. Scale bar is ca 1mm.
14-149-162.p65
18. 09. 02, 21:43
151
Black
152
drformacijo nastaja pri dokaj konstantnih pogojih (Schmid   &   Handy, 1991).
Filitna formacija je prekrivala celotno ob-mo~je Pohorja in Kobanskega, navrtanine iz posameznih globljih vrtin pa ka‘ejo, da se pod sedimentnim pokrovom Panonske udo-rine nadaljuje tudi proti vzhodu. Obse‘no narivanje po nekompetentnih kamninah je povzro~ilo milonitizacijo in filonitizacijo na stiku z gnajsno formacijo. Sedanji filiti so predstavljali mehko posteljico in lo~ilno ploskev, zato imajo sedaj zna~ilno tabularno rezprostranjenost (sl.3). Miloniti so bili transportirani v krovnini najmo~nej{e na-rivne cone med gnajsno in filitno formacijo. Za talnino nariva je zna~ilno nastopanje ka-taklazitov in pod njimi diaftoritov in blest-nikov. Za razliko od narivov se pri normalnih prelomih v talnini transportirajo miloniti in visokometamorfne kamnine. Miloniti so v tektonskem stiku s kataklaziti, ki isto~asno nastajajo v krovnini. Asimetri~na razporeditev prelomnih kamnin nakazuje na hitrej{o stopnja dviganja in zmikanja, kot je bilo vzpostavljanje termalnega ravnovesja vzdol‘ narivne cone (Schmid & Handy, 1991). Pri regionalnih tektonskih procesih so vsaj delno tektonizirani vsi kontakti, {e posebno, ~e so v stiku geomehansko zelo razli~ne kamnine.
Filiti so v tolma~u za list Slovenj Gradec opisani kot plasti temne, sive in zelenkaste barve (Mio~ & @nidar~i~, 1978). Glede na dosedanje lastne terenske in laboratorijske raziskave opisi ustrezajo stopnji dina-mometamorfne spremembe. Najtemnej{i so filiti v filonitnem horizontu, kjer sta se pasivno koncentrirala nemigrativna, grafitizi-rana organska snov ter sekundarni pirit in so prisotni v najmanj{i koli~ini. Najpogo-stej{i so svetlej{i, sivi razli~ki, v katerih je nekoliko ve~ kremena, ki je delno preme{~en iz filonita. Zgoraj sledijo relativno nepo{ko-dovani zeleni filiti. Po podatkih Hinter-l e c h n e r - R a v n i k o v e in M o i n e a (1977) pripadajo zgornjemu delu zelenih skrilavcev z zelo heterogeno sestavo. Nastali naj bi pre-te‘no iz glinavcev do pe{~enjakov s tufskimi in drugimi primesmi, verjetno v obmo~ju kontinentalnega roba. V njih se nahajajo plasti in le~e epimarmorja, opisane kot produkt metamorfoze kalkarenitov in apnenca z ve~ glinaste primesi, iz katerega je nastal apneni filit (Mio~ & @nidar~i~, 1978). Prete‘ni del pregledanih vzorcev nakazuje,
14-149-162.p65                                                  152
Black
Mirka Trajanova
da prvi pogostokrat pripadajo coni katakla-ze, drugi pa milonitni coni.
Od filitov se mo~no razlikujejo kamnine Štalenskogorske formacije, ki so nanje nari-njene. Geokemi~ne raziskave, kot sta jih prikazala Hinterlechner-Ravnikova in Moine (1977), ka‘ejo na glinaste sedimente s preboji alkalnega bazalta podmorskih izlivov.
Posledice narivanja in kasnej{ih vplivov
Velike prelomne cone imajo navadno korenine v srednji do spodnji skorji in so zato sestavljene iz najrazli~nej{ih tipov prelomnih kamnin (Snoke & Tullis, 1998). Glavno narivanje Avstroalpinskega pokrova je pri nas potekalo po predhodno {ibko me-tamorfoziranih muljevcih z le~ami apnenca (po nekompetentnih kamninah). Zaradi dolgotrajnega tektonskega transporta so v milo-nitnem melan‘u poleg filitnih razli~kov vklju~eni tudi posamezni odtrgani deli gnaj-sne formacije (blestnik, gnajs, amfibolit/am-fibolski skrilavec). Na{li smo jih v vrtinah pri Gaju (Trajanova & Mladenovi~, 2001) in v vrtinah pri Mariboru (Brezigar & Trajanova, 1995). Zato je opazna velika spremenljivost vsebnosti posameznih lito-lo{kih razli~kov in mineralov, ki jih omenjajo ‘e Mio~ in @nidar~i~ (1978) s sodelavci v tolma~u k listu Slovenj Gradec, hkrati pa tudi hitro vertikalno spreminjanje metamorfne stopnje. Po podatkih S c h -m i d -a in Handy-a (1991) sintektonske mineralne reakcije lahko spremljajo pro-gradno ali retrogradno regionalno metamor-fozo zunaj stri‘ne cone nariva kot tudi v coni sami, ~e so za to vzroki v kinetiki in premeabilnosti fluidov.
V obmo~ju akrecijskega klina se je skorja Avstroalpina mo~no odebelila in postala nestabilna. Za~ela je gravitacijsko razpadati proti jugu in izoblikovala globoke E-W pote-kajo~e ekstenzijske strukture. Na pohorsko-kobanskem obmo~ju je nastala stopnica z bazenom gosavskega tipa, sli~nim kot jih prikazujejo Willingshofer et al. (1999a). Nakazujejo ga ostanki krednih sedimentov zahodno od Ribnice na Pohorju, pripadajo pa mu tudi krpe v okolici Zre~ in na posameznih delih Kobanskega. Njegov najgloblji, severni rob so omejevali prelomi. Pri nadaljnji   konvergenci   Afri{ke   in   Evropske
18. 09. 02, 21:43
Pomen milonitov in filonitov Pohorja in Kobanskega
153
plo{~e se je celotno obmo~je skupaj z bazenom hitro dvigalo in erodirana je bila prak-ti~no vsa gosavska kreda. Dviganje je pospe-{ilo {e vtiskanje granodiorita in ~izlakita vzdol‘ omenjenih ekstenzijskih razpok. Nastalo je izrazito izbo~enje Pohorja, za katerim se je izoblikoval nov Ribni{ko-selni{ki bazen. Zapolnili so ga miocenski sedimenti s {tevilnimi krednimi klasti. Proti metamorfne-mu kompleksu ga z juga omejuje reverzni Lovren{ki prelom (sl.3), ki predstavlja reaktiviran severni rob stopnice predhodnega krednega bazena. Ob njem sta se Pohorski in Kobanski blok subvertikalno reverzno premaknila (sl. 4). Pohorski blok je vzdol‘ Ribni-{ko-selni{kega tektonskega poljarka nekoliko potisnjen navzdol, torej je po osi W(NW) – E(SE) zarotiran proti N(NE). Kobanski blok je zasukan na isti na~in. Rotacija nakazuje isto~asno tudi smer narivanja proti severu.
Kobansko obmo~je bi bilo smiselno deliti na dva bloka. Razmejuje ju ozka prelomna cona vzdol‘ Begantovega grabna, preko Cvi-tr{kega sedla, do Mute in Radelce (sl. 3), katere zadnji odsek omenjata ‘e Mio~ in @nidar~i~ (1978). Filiti na vzhodni strani pripadajo prete‘no milonitom in filonitom, proti zahodu pa so primerljivi s strojni{kim kompleksom in prav tako le‘e neposredno na zelenih skrilavcih (na karti ozna~eni s Scoam). Med Trbonjami in Radelco prelom prekrivajo terase reke Drave ter miocenski sedimenti. Obmo~je Ko{enjak – Ojstrica – Kozji vrh – Pernice se je ob tej tektonski liniji premaknilo proti vzhodu, {e preden je za‘ivel Labotski prelom. V lokalnem pogledu se je v neogenu deformiralo lo~eno od Strojne, na katero so vplivala dogajanja z zahodne strani tega preloma, povezana s Karavankami. Kozjak se lo~i od Ko{enjaka {e po odsotnosti zelenih skrilavcev, ki pa se tudi na Pohorju pojavljajo le kot tektonski vkle{~ki ju‘no od Selnice in Ru{. Zato bi Kobansko delili na bloka Ko{enjak in Koz-jak, pri ~emer slednji spada k Pohorskemu kompleksu. Na sliki 3 sta bloka razmejena s ~rtkanim prelomom z vpra{aji.
Na obmo~ju osrednjega Pohorja so erodi-rani vsi deli dvignjenih krovnih enot (sl. 3 in 4). Ohranjeni so {e na zahodni strani ter na Kobanskem (sl.3), kjer jih je Mio~ s sodelavci (1978) imenoval Rem{ni{ki pokrov. Produkti retrogradnega metamorfnega vpliva, diafto-riti, so ohranjeni v krpah, blestniki pa v ve~jem obsegu pod narivno cono (sl.3 in 4). Na OGK,
14-149-162.p65                                                  153
Black
lista Slovenj Gradec ter Maribor in Leibnitz, so diaftoriti vidni na obmo~ju Ljubnice, vzdol‘ Lovren{kega preloma in v bolj strnjeni in ve~ji povr{ini vzdol‘ zahodnega dela gra-nodioritnega masiva. Na Ljubnici so zelo verjetno nastali iz zelenih skrilavcev (Scoam), filiti na njih pa pripadajo filonitu in nakazujejo na bli‘ino erodiranega narivnega stika Štalenskogorske formacije. Za kamnine debele vplivne cone nariva je zna~ilna izrazita subhorizontalna foliacija. Nastala je lineacija raztezanja (stretching lineation) v smeri vzhod-zahod, ki je posledica valjanja mineralnih zrn v pre~ni smeri in delno kas-nej{e ekstenzije v isti smeri ( F o dor et al. 2002, v tisku).
Kot ‘e re~eno, je hitro dviganje in razkrivanje Pohorja, poleg narivanja, povzro-~ilo tudi vtiskanje granodiorita in ~izlakita. Zato je bilo v zadnji fazi prekinjeno nadaljnje narivanje. Nastalo je domasto ukriv-ljenje (doming upward), zaradi ~esar je osrednji del intruzije razkrit z erozijo in so najvi{e dvignjene najgloblje le‘e~e in naj-mo~neje metamorfozirane kamnine. Na vrhu Pohorja je ohranjena le majhna krpa meta-morfnih kamnin (sl.3 in 4), ki tako kot neposredna okolica plutona, vsebuje retrogradno metamorfozirane le~e eklogita in s tem dokazuje dvig najglobljega dela nekdaj kontinuirane podlage. Izliv dacita na strukturo takrat {e ni vplival, ker se je vtisnil {ele proti koncu ali po kon~anem narivanju.
V kontaktni coni z granodioritom se zna-~ilna milonitna struktura izgubi. Novo kri-staljene (osve‘ene) mineralne faze (predvsem kremen, biotit in deloma alkalni glinenec) nakazujejo plasti~no prekristalizacijo pri visoki temperaturi, {e vedno pa imajo izrazito foliacijo in lineacijo. Enake primere navajata Snoke  in   Tullis (1998).
Narivanje je pravtako prizadelo grano-dioritni masiv. Zasledimo rahlo metamor-fozo v pogojih zeolitnega faciesa. V njem je pri hlajenju v dinami~nih pogojih nastala usmerjena tekstura, ki jo poudarja predvsem plasti~na deformacija in degradacijska re-kristalizacija kremena ter reorientacija in usmerjena rast biotita. Visokotemperaturni minerali, najpogosteje plagioklazi, so se deformirali krhko. Vsebujejo mikrorazpoke pre~no na usmerjeno teksturo, ki so nekoliko zarotirane in nakazujejo na delovanje napetosti proti severu. Zapolnjujejo jih kremen in drugi sekundarni minerali.
18. 09. 02, 21:43
154
Mirka Trajanova
Nenavaden je izdanek granodiorita na Pekrski gorci pri Mariboru. Lokaliziran, majhen pojav in struktura kristalizacije, ki bi bila v primeru apofize druga~na, navajata na razlago, da pripada odrezanemu bloku s Pohorja. Najmanj{a mo‘na dol‘ina transporta v smeri NE, gledano pravokotno na rob plutona, bi bila v zadnji fazi narivanja okrog 11 km.
Za razliko od granodiorita pa dacit preba-da pokrov {talenskogorske formacije, kar pomeni, da se je vtisnil v plitve dele skorje ‘e po kon~anem krovnem narivanju.
^e predpostavimo, da so miloniti in filoniti pri narivanju nastajali v najmanj{i globini okoli 4 km, ki jo teoreti~no navaja M a s o n (1990), se je morala ta skladovnica erodirati v relativno kratkem ~asu. V Lovren{ko-sel-ni{kem poljarku se v srednjemiocenskih plasteh nahajajo prodniki tonalita (granodio-rita) (@nidar~i~ & Mio~, 1989), kar pomeni, da je bil pohorski intruziv takrat vsaj delno ‘e razgaljen in je bil pred tem erodiran metamorfni pokrov. Dejstvo odgovarja hitremu razkrivanju na obmo~ju Vzhodnih Alp (Thöni, 1999).
Dogajanja v neogenu, ki jih prikazujejo Fodor et al. (1998 in 2002, v tisku) so izoblikovala recentno podobo Pohorja. Zaradi njih je bil Lovren{ki prelom razrezan. Isto~asno so bili desno zmi~no deformirani ostanki gosavske krede jugozahodno od Kungote. V vzhod-zahod potekajo~ih poljar-kih lovren{ko-selni{kega tipa so vsaj v prvih dveh fazah zelo verjetno nastali ogljikovodiki na obmo~ju Murske depresije ( H a s e n -hüttl et al., 2001), kasneje pa v mlaj{ih pre~nih bazenih t.i. tektonskih poljarkov pri lateralnem ekstenzijskem razpadu Avstroal-pina. Vse te strukture so mlaj{e od krovne zgradbe in predstavljajo stopni~asto poglabljanje Panonskega bazena proti vzhodu, ki so ga prikazali Fodor et al. (1998 in 2002, v tisku). Mlaj{i je tudi Labotski prelom ob katerem se je Pohorski blok {karjasto premaknil; na NW strani se je ugreznil, na SE strani pa dvignil. ^eprav sta ob njem Pohorje in Kobansko zamaknjena in odrezana od Karavank pa so konec krede in v za~etku terciarja v tektonskem smislu pre{li skupno zgodovino. Odrezani zahodni del Pohorja se nahaja severozahodno od Slovenj Gradca. Dogajanja, ki so povzro~ila transpresivne reakcije na zahodni strani tega preloma na
14-149-162.p65                                                  154
Black
obmo~ju Pece (Placer, 1996), niso vplivala na njegovo vzhodno stran.
O starosti narivanja
Zaradi dolgotrajnega alpskega narivanja so se starej{e mineralne parageneze po~asi, vendar mo~no pomladile in se, {e posebno v bli‘ini narivnih con, niso mogle ohraniti. O natan~nej{em ~asovnem intervalu bi te‘ko govorili brez ustreznih analiz. Jasno je le, da gre za vsaj dva mo~nej{a zaporedna impulza, ki sta milonitizirala kamnine zgornjega dela gnajsne formacije, predvsem pa dele filitne formacije ter na stiku v tektonsko moko zdrobila karbonate.
Na Štalenskogorsko formacijo so diskor-dantno odlo‘eni permotriasni sedimenti. Skupaj so narinjeni na predhodno metamor-fozirane kamnine gnajsne formacije, kar se je lahko zgodilo le po za~etku akrecijskih procesov. Štalenskogorsko formacijo sekajo tudi {tevilni dajki dacita, kar pomeni, da je bila le-ta narinjena pred njegovim vtiska-njem.
Druga faza je zagotovo mlaj{a od zgornjega triasa. O tem nam pri~ajo ostanki nari-njenih krp zgornjetriasnih karbonatov na Pohorju pri Polani, v okolici Zre~, nekoliko nejasno tudi vzhodno od Ribnice na Pohorju, pri Sv. Duhu na Kobanskem in zahodno od Kozjaka nad Mariborom, vidni na OGK, lista Slovenj Gradec ter Maribor in Leibnitz (Mio~ & @nidar~i~, 1976 in @nidar-~i~ & Mio~, 1988). Na enak na~in se pojavljajo zahodno od Labotskega preloma (Mio~ et al., 1983, Trajanova, 1994, neobjavljeno poro~ilo, arhiv GeoZS).
Prvi informativni radiometri~ni podatki, dobljeni na vzorcih iz vi{jih nivojev gnajsne formacije na Kobanskem, ka‘ejo na kredno starost. V milonitiziranem blestniku je bila po metodi K/Ar na biotitu in muskovitu do-lo~ena starost 96 Ma (Fodor et al. 2002, v tisku). Za~etki so vsekakor povezani s pod-rivanjem Evropske pod Afri{ko plo{~o ter z nadaljnjim luskanjem pokrovov pri kredni koliziji kontinentov. Willingshofer in sodelavci (1999b) obravnavajo to dogajanje kot kolizijo Avstro-Alpina in zgornje Juvavic – Silice plo{~e pred ca 100 Ma.
V primeru Pekrske gorce bi bilo narivanje aktivno {e konec oligocena in v za~etku mio-cena, saj je verjetno, da je do premestitve
18. 09. 02, 21:43
Pomen milonitov in filonitov Pohorja in Kobanskega
155
pri{lo pred ohladitvijo plutona. Tezi bi odgovarjale ugotovitve Roureja (1998), ki govori o krednem do paleogenskem podrivanju in konvergenci kontinentov ter o stiskanju in deformiranju odebeljenih delov skorje na obmo~ju Alp vse do neogena. Poleg tega je planarna tekstura vtisnjena tudi v pohorski pluton, katerega starost je po dosedanjih analizah med 18 in 16 milj. let (Dolenec, 1994 in Marton et al., 2002, v tisku). Narivanje je zato moralo biti aktivno v pa-leogenu, verjetno pa {e v za~etku neogena. Nadaljnje deformacije so povezane s prvo fazo desnega iztiskanja ALCAPA bloka pred 24-18,5 Ma (Fodor  et  al., 1998).
Interpretacija nastanka pohorsko-kobanske strukture
Nastopanje milonitov in filonitov na Pohorju in Kobanskem pri~a o obstoju velikih krovnih struktur v slovenskem delu Vzhodnih Alp, ki so nastale pri narivanju Afri{ke plo{~e na Evropsko v ~asu kredne kontinentalne kolizije (pred okoli 100 Ma, Th ö -n i , 1999). Proces se je za~el z zapiranjem Tetide in s stiskanjem kamnin oceanskega dna. Pri konvergenci plo{~ so se te kamnine gubale, lateralno nekoliko me{ale, odebelile in delno asimilirale v subdukcijski coni. Maksimalno globino podrivanja na posameznih delih Alp ocenjujejo celo na 70 km (Roure, 1998). Preostanek teh sedimentov se je ob zaprtju bazena narival na povr{ini, skupaj z Afri{kim akrecijskim klinom. Pa-leogeografski in geodinami~ni razvoj zapiranja Tetide in za tem Peninskega oceana sta detaljno prikazala Faupl in Wagreich (2000).
Pri koliziji obeh kontinentov so se kamnine Afri{ke plo{~e pri~ele luskati na Evropsko plo{~o. Mednje so bile v najve~jih globinah vkle{~ene kamnine oceanske skorje in
v fleksurah odtrgani deli zgornjega pla{~a. Predstavljajo jih le~e bazi~nih in ultrabazi~-nih metamorfitov (eklogitov, peridotitov in serpentinitov) (sl.3 in 4). Hinterlechner-Ravnikova in sodelavci (1991a,b) pripisujejo prve izvorno fragmentiranim bazaltom oceanskega dna, druge pa plastnatemu gabru. Skupaj so do‘ivele hiter tektonski dvig v obmo~je zgornje skorje. Med pokrovi so se delno preme{ale z mati~nim materialom Afri{ke kontinentalne plo{~e. Melan‘ je bil skupno metamorfoziran v PT pogojih granulitnega faciesa (Hinterlechner-Ravnik et al., 1991a,b). Ob nadaljnjem dviganju sledimo padanju metamorfne stopnje. Metamorfoza je potekala ob prisotnosti fluidne faze (vode), zato so nastale tipi~ne retrogradne (dinamo)metamorfne pretvorbe od gnajsov, preko blestnikov, ki vsebujejo {tevilne le~e amfibolitiziranih eklogitov, do diaftoritov in v narivni coni sami {e miloni-tov in filonitov, ki jih Hinterlechner-Ravnik et al. (1991b) uvr{~ajo v epidot-amfibolitno fazo.
Pod nakopi~eno skorjo afri{kega akrecij-skega klina (pokrovi Avstroalpina) se je v spodnji skorji delno nataljeval kamninski melan‘ in verjetno doprinesel del materiala pri formiranju pohorske gabrske in diferencirane granodioritne taline, katero je podrobno obdelala Zupan~i~eva (1994a, 1994b). Hitrej{e vtiskanje plutona je nastopilo {ele, ko je v zgornji kredi pri~el razpadati odebeljen in naluskan Avstroalpin (Genser et al., 1996). Kot posledica so nastali vzhod-zahod potekajo~i prelomi (npr. Lovren{ki prelom, sl. 3). Hkrati je bilo pred ca 90 Ma inicirano hitro razkrivanje na celotnem obmo~ju Vzhodnih Alp, ki ga povdarjajo razli~ni avtorji (napr. Thöni, 1999). Z dviganjem plutona se je kupolasto izbo~il pohorski masiv, kar je povzro~ilo izrivanje visoko metamorfoziranega melan‘a v njegov osrednji del (sl. 3 in 4). Nastala je jedrna
Sl. 3. Geolo{ka karta Pohorja in Kobanskega z glavnimi tektonskimi in metamorfnimi enotami (prirejena po M i o ~  &  @ n i d a r ~ i ~ , 1976 in @ n i d a r ~ i ~  &  M i o ~ , 1988). Za razlago glej tekst.
Legenda na sl.4.
Fig. 3. Geological map of the Pohorje and Kobansko area with main tectonic and metamorphic units (modified after M i o ~   &   @ n i d a r ~ i ~ , 1976 and @ n i d a r ~ i ~  &  M i o ~ ,  1988). See text for
explanation. Legend in fig. 4.
Sl. 4. Sinteti~ni profil ~ez Pohorje in Kobansko v smeri S-N. Fig. 4. Synthetic cross-section across Pohorje and Kobansko area in the S-N direction.
14-149-162.p65
18. 09. 02, 21:43
155
Black
14-149-162.p65 Cyan
18. 09. 02, 21:43
156
14-149-162.p65
Magenta
18. 09. 02, 21:43
156
14-149-162.p65
18. 09. 02, 21:43
156
Yellow
156
Mirka Trajanova
14-149-162.p65
18. 09. 02, 21:43
156
Black
14-149-162.p65 Cyan
18. 09. 02, 21:44
157
14-149-162.p65
Magenta
18. 09. 02, 21:44
157
14-149-162.p65
18. 09. 02, 21:44
157
Yellow
Pomen milonitov in filonitov Pohorja in Kobanskega
157
14-149-162.p65
18. 09. 02, 21:44
157
Black
158
Mirka Trajanova
struktura. Take strukture se severno od Pe-riadriatskega lineamenta pojavljajo tudi v Avstriji (Muriden kompleks) in jih opisujejo razni avtorji (npr. Neubauer & Frisch, 1993). Pri sever – jug usmerjenih napetostih je iz-bo~enje zaviralo normalen potek {e vedno aktivnega narivanja. Tektonska erozija je zato rezala vse globlje dele metamorfne podlage. Zaradi nara{~ajo~e napetosti se je vzdol‘ severnega roba pohorskega hrbta reaktiviral Lovren{ki prelom in za‘ivel kot reverzni prelom. Za njim je nastal Lovren-{ko-selni{ki poljarek (sl.3 in 4) v katerem se je v srednjem miocenu za~ela sedimentacija bazalnega konglomerata. V njem zasledimo prodnike granodiorita in gosavske krede. Radgonska depresija (Hasenhüttl et al. 2001, sl.1) bi lahko pomenila njegovo pogreznjeno nadaljevanje proti vzhodu.
Narivanje je prav tako prizadelo grano-dioritni pluton. Vpliv je viden po jasno iz-ra‘eni planarni teksturi, degradacijski re-kristalizaciji kremena, krhki deformaciji plagioklaza in za~etni zeolitizaciji mafi~nih ksenolitov. Verjetno jih je povzro~ilo nari-vanje karbonatnega pokrova na paleozojske klasti~ne kamnine, ki so se pri tem {ibko metamorfozirale. Izdanek granodiorita na Pekrski gorci pri Mariboru verjetno pripada odrezanemu bloku s Pohorja.
Krovnemu narivanju bi lahko pripisali tudi pove~an toplotni tok na obmo~ju Pohorja, Mariborsko-Radgonskem podro~ju in vzdol‘ antiklinale Bo~a v za~etku miocena, za kar so Sachsenhofer in sod. (2001) domnevali, da bi bil lahko vzrok hitro dviganje vro~e podlage. Razlagi bi ustrezal model Willingshofer-ja in sod. (1999b, sl. 5i), kjer je na prehodu v terciar pred pribli‘-no 65 Ma viden mo~an dvig izoterm predvsem v enotah spodnjega in zgornjega Av-stroalpina. To je stanje intenzivnega krovnega narivanja, ki se je, po podatkih nekaterih avtorjev (Zimmermann et al., 1994, R o u r e 1998, N e u b auer et al., 2000), z razli~no intenzivnostjo nadaljevalo {e skozi ves paleogen. Poleg tega so maksimalne temperature metamorfoze zaostajale za maksimalno dinamometamorfozo in so bile dose-‘ene {ele kasno do post-kinemati~no v ~asu razkrivanja (Thöni, 1999). Isti avtor navaja, da naj bi interval zadnjega ogrevanja trajal med 35 do 25 Ma, prej v vi{jih tektonskih enotah in kasneje v ni‘jih. Fenomen o dvigu izoterm pod odebeljeno skorjo v obmo~ju
14-149-162.p65                                                  158
Black
formiranja akrecijskega klina obravnava v {ir{em in bolj splo{nem smislu R o u r e (1998).
Ob Labotskem prelomu sta zamaknjena in odrezana Pohorje in Kobansko od Strojne in Karavank, vendar pa so konec krede in v za~etku terciarja v tektonskem smislu pre{li skupno zgodovino. Transpresivne reakcije na zahodni strani tega preloma (Placer, 1996), niso imele vpliva na njegovo vzhodno stran.
Prikazano obmo~je so Mio~ s sodelavci (1976, 1978) in @nidar~i~ s sodelavci (1988, 1989) delili na naslednje tektonske enote: Pohorski horstantiklinorij ter Stroj-ni{ki, Dravograjski in Rem{ni{ki nariv. Pri interpretaciji s krovnim narivanjem se mi delitev na Pohorsko in Kobansko serijo, kot ju obravnavata Mio~ in @nidar~i~ s sodelavci v tolma~ih in na listih Slovenj Gradec ter Maribor in Leibnitz, ne zdi smiselna. Poimenovanje posameznih krovnih (narivnih) enot bi povsem zadostovalo, hkrati pa ne bi dobili vtisa, da gre za dve razli~ni formaciji, temve~ za razluskan kamninski melan‘ v smislu Hinterlechner-Ravnikove in sodelavcev (1991a,b) na katerega so nari-njene kamnine Štalenskogorske formacije in triasnih karbonatov.
Zahvala
Za kriti~ni pregled ~lanka se zahvaljujem dr. Ladislavu Placerju. Zahvalo dolgujem tudi prof dr. Simonu Pircu za pomo~ pri angle{kem prevodu in MSZŠ-ju, ki je financiralo te raziskave v preteklih letih. Za izdelavo grafi~nih prilog se zahvaljujem Jo-‘etu Štihu.
Significance of mylonites and
phyllonites in the Pohorje and
Kobansko area
Introduction
The present structure of the Alps was formed mainly during the Cretaceous and Tertiary Alpine metamorphism and accompanying deformations, which Neubauer et al. (2000) ascribe to two phases of independent collisions. In the Cretaceous the Austroal-pine units sensu lato were formed, but in the Eocene-Oligocene oblique collision the Au-
18. 09. 02, 21:44
Pomen milonitov in filonitov Pohorja in Kobanskega
159
stroalpine rocks, together with the rocks of the Adriatic microplate, were thrust upon the European plate.
The paper comprises the results of the phyllite rocks investigations in the area of Pohorje and Kobansko (Fig.1) in the light of the African and European plates collision. The relations of these rocks to the underlying and overlying rocks as shown on the Basic Geologic Map 1:100 000, sheets Slovenj Gradec and Maribor, and Leibnitz (@nidar~i~ & Mio~, 1988 and Mio~ & @nidar~i~, 1976), have been diversely interpreted. Their contacts are shown as discordances on one hand and as thrusts on the other hand, although identical phyllites occur on schists of the Pohorje or of the Kobansko Formation. The relatively quick vertical change of the metamorphic degree as observed cannot be explained simply by the progressive regional or contact metamorphism. Together with the tabular occurrence of the phyllites, which are on macro scale very similar to the mylo-nites and phyllonites, these observations were the reason for investigation of the possible agents that might have caused them.
The time of nappe thrusting
Due to the Alpine nappe thrusting the former mineral parageneses were slowly, but strongly rejuvenated, and could not remain preserved especially near the thrust zones. It is difficult to discuss more precisely the time interval of thrusting without appropriate analyses. It is clear only that there were two stronger successive impulses, which led to mylonitization of the rocks of the upper part of the gneiss formation, particularly the parts of the phyllite formation and to crushing, grinding of carbonate rocks into tectonic gouge.
The Permo-Triassic sedimentary rocks are discordantly deposited on the Štalenskogor-ska (Magdalensberg) Formation. They were overthrust together upon the previously metamorphosed rocks of the gneiss formation what could happen only after the initiation of the accretionary process. Numerous dacite dykes intrude the Štalenskogorska Formation indicating that it was overthrust before their emplacement.
The second phase is obviously younger than the Upper Triassic. The fact is proven
14-149-162.p65                                                  159
Black
by the relics of the thrust Upper Triassic carbonate beds on the Pohorje and Koban-sko rocks, as seen on the Basic geologic map, sheets Slovenj Gradec and Maribor and Leibnitz (Mio~ & @nidar~i~, 1976 and @nidar~i~ & Mio~, 1988). They occur similarly on the western side of the Labot fault (Mio~ et al., 1983, Trajanova, 1992, 1997).
First informative radiometric dating of the samples from the upper parts of the gneiss formation indicated the Cretaceous age. The K/Ar age of the biotite in the mylonitized mica schist from the Kobansko area is 96 Ma (Fodor et al. 2002, in press). The initial events are indubitably connected with the subduction of the European plate under the African plate and to the subsequent thrust faulting of the nappes during the Cretaceous continent-continent collision. Wil -lingshofer et al. (1999b) consider them as the collision of the Austro-Alpine and the upper Juvavic – Silice plate at about 100 Ma.
In the case of the Pekrska gorca grano-diorite near Maribor the thrusting should have been active still at the end of Oligocene / beginning of Miocene. It is probable that this part has been displaced before the total solidification of the pluton. The assumption is in agreement with the statements of Roure (1998) who evidenced the Cretaceous to Paleogene subduction and convergence of the continents. He reported also further compression and deformation of the thickened parts of the crust in the area of the Alps up to the Neogene. Besides, also the planar structure was impressed into the Pohorje pluton the age of which, according to the previous datings, is between 18 and 16 Ma (Dole-nec, 1994, and Marton et al., 2002, in press). Therefore the thrusting should have been active in the Paleogene, and probably still at the beginning of Neogene. Further deformations are connected with the first phase of the dextral lateral extrusion of the ALCAPA block at 24-18,5 Ma (Fodor et a l . , 1998).
Interpretation of the Pohorje-Kobansko structure
The occurrences of mylonites and phyllo-nites in the Pohorje and Kobansko area evidence the existence of big nappe thrusts in
18. 09. 02, 21:44
160
Mirka Trajanova
the Slovenian part of the Eastern Alps that originate in the Cretaceous continent-continent collision of the European and African plates (about 100 Ma ago, Thöni, 1999). The process was initiated by the closure of the Tethyan Ocean and with compression of its sediments. With the plate convergence the rocks were folded, laterally mixed, thickened and partly assimilated into the sub-duction zone. The maximum depth of sub-duction of the single parts of the Alps is estimated even at up to 70 km (Roure, 1998). At the closure of the basin the remainder has been thrust at the surface together with the African accretionary wedge. Paleogeographic and geodyinamic evolution of the closure of the Thetyan and after that Penninic Oceans is shown in more detail by Faupl   and   Wagreich (2000).
At the collision of both continents the thrust faulting of the rocks of the African plate on the European plate started. The rocks of the oceanic crust and parts of the upper mantle detached at the flexures were stacked in the deepest parts between them. They are represented by lenses of the basic and ultrabasic metamorphites (eclogites, pe-ridotites and serpentinites) (Fif. 3 and 4). Hinterlechner-Ravnik et al. (1991a,b) ascribe the origin of the first ones to the originally fragmented basalts of the oceanic bottom, and the latter to the layered gabbro. They were together fast tectonically uplifted into the upper crust. Between the nappes they were partly mixed with the parent rock material of the African continental plate. This melange was in common metamorphosed at the granulite facies PT conditions (Hinterlechner-Ravnik et al., 1991a,b). During the subsequent uplift the decreasing of the metamorphic grade can be observed. Metamorphism took place in the presence of the fluid phase (water). Therefore typical retrograde (dynamo)metamorphic changes occurred, from gneisses across micaschists containing numerous lenses of amphiboli-tized eclogites to diaphthorites, and in the thrust zone itself to mylonites and phyllo-nites attributed by Hinterlechner-Rav-nik et al. (1991b) to the epidote-amphi-bolite phase.
Below the accumulated crust of the African accretionary wedge (the Austroalpine nappes) the rock melange in the lower crust
14-149-162.p65                                                  160
Black
underwent partial melting. It probably contributed to the Pohorje gabbro and differentiated granodiorite melt formation, both of which were studied in detail by Zupan-~ i ~ (1994a, 1994b). The more rapid pluton ascend occured only when the thickened and thrust-faulted Austroalpine started to disintegrate ( G enser et al., 1996). As a consequence E-W trending faults formed (e.g. the Lovrenc fault, Fig. 3). Simultaneously, rapid exhumation in the whole area of the Eastern Alps was initiated about 90 Ma ago, as emphasized by several authors (e.g. Thöni, 1999). The emplacing pluton domed upward the Pohorje massif and caused the extrusion of the highly metamorphosed melange into its central part, thus forming its core structure (Fig. 3 and 4). Such structures tend to occur north of the Periadriatic lineament also in Austria (Muriden complex), as described by several authors (e.g. N eu -bauer & Frisch, 1993). At the northward directed stress this dome structure obstructed the normal course of the still active thrusting. Therefore the tectonic erosion cut into deeper and deeper parts of the meta-morphic basement. Due to the increasing stress the Lovrenc fault was reactivated along the northern margin of the Pohorje ridge acting as a reverse fault. Behind it the Lov-renc-Selnica half-graben formed (Fig. 3 and 4) in which sedimentation of the basal conglomerate in the Middle Miocene was started. The rock contains frequent pebbles of granodiorite and of Gosau Cretaceous. The Radgona depression (Hasenhüttl et al. 2001, sl.1) could represent the submerged prolongation of the half-graben toward the east.
Thrusting affected the granodiorite pluton as well. Its influence is expressed by the clear planar structure, degradational recry-stallization of quartz, brittle deformation of plagioclase and initial zeolitization of the mafic xenoliths. These changes were probably caused by thrusting of the carbonate nappe on the Palaeozoic clastic rocks which became slightly metamorphosed. The grano-diorite exposure at the Pekrska Gorca near Maribor probably belongs to a block detached from the Pohorje.
The increased heat flow in the areas of Pohorje, Maribor-Radgona and along the Bo~ anticline at the beginning of Miocene could
18. 09. 02, 21:44
Pomen milonitov in filonitov Pohorja in Kobanskega
161
also be attributed to the nappe thrusting. S a c h s e n h o f e r e t a l . (2001) presume that its cause could be the rapid uplift of the hot basement. Our explanation would correspond with the model of Willingshofer e t a l . (1999b, Fig. 5i) who report a strong rise of isotherms particularly in the Lower and Upper Austroalpine units at the transition to Tertiary about 65 Ma ago. This is the process of an intensive nappe thrusting that, according to some authors (Zimmer -mann et al., 1994, R oure 1998, N e u -bauer et al., 2000), continued with differing intensity still during the whole Paleoge-ne. Besides, the maximum temperatures of the metamorphosis lagged behind the maximum dynamometamorphism, and were attained only during the late to post-kinematic phase at the time of exhumation (Thöni, 1999). The same author also suggested the interval of the last heating to last between 35 to 25 Ma, earlier in the higher tectonic units and later in the lower ones. The phenomenon of the rise of isotherms under the thickened crust in the area of the accre-tionary wedge formation was also discussed in a broader and more general sense by R o u r e (1998).
Along the Labot fault the Pohorje and Kobansko areas were separated from Strojna and Karavanke and displaced, but in the tectonic sense they passed a common history in the Upper Cretaceous and at the beginning of Tertiary. The transpressive reactions at the western side of the fault (Placer, 1996) had no influence to its eastern side.
Mio~ and @nidar~i~ (1976, 1978) and @nidar~i~ and Mio~ (1988, 1989) subdivided the area considered in paper into the following tectonic units: the Pohorje hor-st-anticlinorium and the Strojna, Dravograd and the Rem{nik thrusts. At interpreting the nappe thrusting, the subdivision into Pohorje and Kobansko series, as suggested by Mio~ and @nidar~i~ in the explanatory notes and sheets Slovenj Gradec and Maribor and Leibnitz, does not seem reasonable to this author. The naming of particular nappe units suffices, however without giving the impression of existence of two different formations, but simply of a single thrust faulted rock melange in the sense of Hinter lech-ner-Ravnik et al. (1991a,b) with rocks of the Štalenskogorska Formation and Trias-sic carbonate beds are overthrust on it.
14-149-162.p65                                                  161
Black
Acknowledgements
I would like to thank Dr. Ladislav Placer for critical review of the paper. I owe my gratitude also to Prof Dr. Simon Pirc for his help with the English translation and to MSZŠ for financing these investigations in the past years. Thanks also to Mr. Jo‘e Štih for elaboration of the graphics.
Literatura
B a r k e r , A . J . , 1990: Introduction to Meta-morphic textures and microstructures. Blackie & Son Ltd., pp 170, New York.
B r e z i g a r , A . & T r a j a n o v a , M . , 1995: Karota‘ne krivulje v metamorfnih kamninah pri Mariboru. – Geologija, 37, 459-481, Ljubljana.
D o l e n e c , T . , 1994: Novi izotopski in radio-metri~ni podatki o pohorskih magmatskih kamninah. RMZ, 41, 147-152, Ljubljana.
Faupl, P. & Wagreich, M., 2000: Late Jurassic to Eocene Paleogeography and Geodyna-mic Evolution of the Eastern Alps. – Mitt. Österr. Geol. Ges., 79-94, Wien.
Fodor, L., Jelen, B., Márton , E., Skaberne, D., ^ar, J. & Vrabec, M., 1998: Miocene-Pliocene tectonic evolution of the Slovenian Periadriatic fault: Implications for the Alpine-Carpathian extrusion models. – Tectonics Vol. 17, No. 5, 690-709, Amer. Geoph. Union.
Fodor, L., Jelen, B., Márton , E., Zupan~i~, N., Trajanova, M., Rifelj, H., Pécskay, Z., Balogh, K., Koroknai, B., Dunkl, I., Horváth, P., Horvat, A., Vrabec, M., Kralji}, M. & Kevri}, R., 2002 (v tisku): Connection of Neogene basin formation, magmatism and cooling of metamorphics in NE Slovenia. Abstract, XII. congress of CBGA, Bratislava.
Genser, J., van Vees, J. D., Cloe-t i n g h , S . & N e u b a u e r , F . , 1996: Eastern Alpine tectono-metamorphic evolution: Constraints from two-dimensional P-T-t modeling. – Tectonics Vol.15, No.2, 584-604, Am. Geoph. Union.
Hasenhüttl, C., Kraljic, M., Sach-senhofer, R. F., Jelen, B. & Rieger, R., 2001: Source rocks and hydrocarbon generation in Slovenia (Mura Depression, Pannonian Basin). – Marine and Petrol. Geol. Vol. 18, No. 1, 115-132, Elsev. Sci. Ltd., Oxford.
Hinterlechner-Ravnik, A. & Moine, B . , 1977: Geochemical Characteristics of the Me-tamorphic Rocks of the Pohorje Mountains. – Geologija 20, 107-140, Ljubljana.
Hinterlechner-Ravnik, A., Sassi, F. P. & V i s o n a , D . , 1991a: The Austridic eclogites, metabasites and metaultrabasites from the Pohorje area (Eastern Alps, Yugoslavia): 1. The eclo-gites and related rocks. – Rend. Fis. Acc. Lincei s.9, v.2, 175-190, Roma.
Hinterlechner-Ravnik, A., Sassi, F . P . & V i s o n a , D . , 1991b: The Austridic eclo-gites, metabasites and metaultrabasites from the Pohorje area (Eastern Alps, Yugoslavia): 2. The metabasites and metaultrabasites, and concluding considerations. – Rend. Fis. Acc. Lincei s.9, v.2, 175-190, Roma.
18. 09. 02, 21:44
162
Mirka Trajanova
Marton, E., Zupan~i~, N., Pécskay, Z . , T r a j a n o v a , M . & J e l e n , B . , 2002 (in press): Paleomagnetism and new K-Ar ages of the Pohorje igneous rocks. Abstract, XII. congress of CBGA, Bratislava.
M a s o n , R . , 1990: Petrology of the meta-morphic rocks. 2nd Edit., Unwin Hydman, 230 pp., London.
M i o ~ , P . & @ n i d a r ~ i ~ , M . 1976: Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1:100.000, list Slovenj Gradec. – Zvezni geolo{ki zavod, Beograd.
Mio~, P. & @nidar~i~, M. 1978: Tolma~ za list Slovenj Gradec. Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1:100.000. – Zvezni geolo{ki zavod, 74 pp., Beograd.
Mio~, P., @nidar~i~, M. & Jer{e, Z., 1983: Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1:100.000, list Ravne na Koro{kem. – Zvezni geolo{ki zavod, Beograd.
Myashiro, A., 1973: Metamorphism and metamorphic belts. Allen & Unwin Ltd., pp 492, London.
Neubauer, F., Genser, J. & Handler, R . , 2000: The Eastern Alps: Result of a two-stage collision process. In: Neubauer, F.& Höck, V., 2000: Aspects of Geology in Austria. – Mitt. Öster. Geol. Gesellsch. 92, 117-134, Wien.
Neubauer, F. & Frisch, W., 1993: The Austro-Alpine Metamorphic Basement East of the Tauern Window. – In: von Raumer, J.F. & Neubauer, F.: Pre-Mesozoic Geology in the Alps. Spr.-Verl., 515-536, Berlin, Heidelberg.
P a r k , A . F . , 1989: Cataclastic rocks. In: Bowes, D.R.(Ed.), 1989: The Encyclopedia of Igneous and Metamorphic Rocks. Van Nostrand Reinhold, 91-95, New York
Passchier, C.W. & Trouw, R.A.J., 2000: Microtectonics. CD, Springer-Verlag, Berlin Heidelberg.
P l a c e r , L . , 1996: Pecin nariv ob Periadriat-skem lineamentu . – Geologija 39, 289-302, Ljubljana.
R a y m o n d , L . A . , 1995: Petrology. Part IV – Metamorphic rocks. WCB Publ., 471-742, Du-buque.
Sachsenhofer, R. F., Jelen, B., Ha-senhüttl, C., Dunkl, I. & Rainer, T., 2001: Thermal history of Tertiary basins in Slovenia (Alpine–Dinaride–Pannonian junction). – Tectono-physics Vol. 334, No. 2, 77-99, Elsev. Sci.B.V., Amsterdam.
R o u r e , F . , 1998: Subduction of the Litho-sphere and Crustal Balance in Orogenic Belts. –
Sedimentary Basins – Models and Constraints. Perceedings of the Internat. School Earth and Planet. Sci., 175-192, Siena.
Schmid, S. M. & Handy, M. R., 1991: Toward a Genetic Classification of Fault Rocks: Geological Usage and Tectonophysical Implications. Acad. Press Ltd.
Snoke, A.W. & Tullis, J., 1998: An overview of fault rocks. In: Snoke, A.W., Tullis, J. & Todd, V.R., 1998: Fault related rocks. Princeton Univ., 3-18, New Jersey.
T h ö n i , M . , 1999: A review of geochrono-logical data from the Eastern Alps. – Schweiz. Mineral. Petrogr. Mitt. 79, 209-230.
T r a j a n o v a , M . , 1994: Korelacija nizko in srednje metamorfnih kamnin v slovenskem delu Vzhodnih Alp (Kon~no poro~ilo). Neobjavljeno po-ro~ilo Geol. Zav. Slov., Ljubljana.
Trajanova, M. & Mladenovi~, A., 2001: Durability Response of Metamorphic Rocks in Aggregate – Phyllitoid to Mylonite Comparison. – Aggregate 2001 – Environment and Economy Vol. 2, 325-330, Helsinki.
Z u p a n ~ i ~ , N . , 1994a: Petrografske zna~il-nosti in klasifikacija pohorskih magmatskih kamnin. – RMZ 41, 101-112. Ljubljana.
Z u p a n ~ i ~ , N . , 1994b: Geokemi~ne zna~il-nosti in nastanek pohorskih magmatskih kamnin. – RMZ 41, 113-128. Ljubljana.
@ n i d a r ~ i ~ , M . & M i o ~ , P . , 1988: Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1:100.000, list Maribor in Leibnitz. – Zvezni geolo{ki zavod, Beograd.
@ n i d a r ~ i ~ , M . & M i o ~ , P . , 1989: Tolma~ za list Maribor in Leibnitz. – Zvezni geolo{ki zavod, 60 pp., Beograd.
Willingshofer, E., Neubauer, P. & C l o e t i n g h , S . , 1999a: The significance of Go-sau-type basins for the late Cretaceous tectonic history of the Alpine-Carpathian belt. – Tectonics, 18, No. 5, 687-695, Oxford.
Willingshofer, E., van Vees, J. D. & C l o e t i n g h , S . A . P . L . , 1999b: Thermome-chanical consequences of Cretaceous continent-continent cillision in the eastern Alps (Austria): Insights from two-dimensional modeling. – Tectonics, 18, No. 5, 809-826, Oxford.
Zimmermann, R., Hammerschmidt, K . & F r a n z , G . , 1994: Eocene high pressure metamorphism in the Peninic units of the Tauern Window (Eastern Alps). Evidence from 40Ar-39Ar dating and petrological investigations. – Contrib. Mineral. Petrol. 117, 175-186.
14-149-162.p65
18. 09. 02, 21:44
162
Black