Dopisi. Iz Maribora. (Volitev — tepež). Vže na pred^ečer pred volitvijo se je 7 Mariborski čitalnici zbralo 63 7olilnih mož, 7ečjidel od 87. Lenarta in od SI07. Bistrice. Na^zoče so nago^orili gg. dr. Radaj, dr. Srnec in g. Vekosla7 Raje 7 jako 57rsti besedi. Mnogo raz^eselil nas je g. Jakob Pe5o7nik, ki je poro5al, kako je Wretzl pri 87. Lenartu bil 7olilce7 iakat, pa ni našel nobenega raz^e Pečo^nika; jego^i pajdaši so si morali dolgi čas naganjati s tem, da so pri Sarnecu ,,kreuclali". Tudi pri ,,Stadt Wien", je rekel g. Pečo^nik, je našel samo Wreclna z 2 7olilcema. Na dan 7olit7e se je 7e6ina Slo7ence7 zbrala 7 čitalnici, drugi pa so pri nStadt Triest" čakali blizo Wreclijance7, ki so se pri mesarju Lorberju zbirali. Držali so se ti iz pr7a precej žalostni in obrazi so se jim nekoliko zjasnili, ko se je 7 25 kočijah ra^no toliko 7olilce7 z muziko pripeljalo od Wreclno7e hise 7 Rad^anju. Tudi enemu naaih 7olilce7 je sedaj začelo srce 7 hlače lesti. Tožiti je začel: jojmene, koliko jih je, sami gospodi — zgubljeni smo. ,,Tiho", ga pos^ari šaljivi soaed, ,,ali ne 7idiš, da sedi 7 7saki kobači samo po eden kokot?" Volilci so se začeli smejati in postali so zopet boljae 7olje. Na 7olis5e so Slo7enci prvi stopili in sicer 7 ogromni 7ečini, tako da so se nemškutarji osupnjeni posta^ili na drugo atran. Med tem je prišel eden naaih 7olilce7, kojega so poprej nemSurji lovili in mu po sili zelene trake z \Vrecln07im imenom na suknjo pripneli. Na 7oliacu pa se je dobro po8ta7il na slo^enako stran. Sedaj mu migne poštar Weingerl rekoč: ti nisi na pra^em mestu, ne vidiš zelenih trako7 ? Voli^ec pa mu zdražen za^rne: oh, jaz sem že na pravem mestu, pa ti trako^i niso na pra^em mestu — in pri tej priči strga trake in jih požene z onimi 7red, koje so mu mesarja Lorberja h5eri 7 žepe natlaSile, tje na tla pred zacudenega Weingerla. Volite7 se je za5ela. Okrajni gla^ar g. Seeder je štel slo^enske 7olilce do 95. ste^ilke in brž je razsodil: Slo^enci 7olijo 7 7olilni odbor 4 odbornike. Za Wreclijance se nihče ni zmenilj ti ao stali in tiho djali. Slo^enci so izvolili v odbor: dr. Dominkuaa, dr. Srneca, g. Jak. Pečo7nika in g. J. Mlakarja. Gla^ar je poz7al 7 odbor g. Dom. Čolnika, Foraterja in Foimaberja. Dr. Dominkua je postal predsednik in dr. Sinec zapisnikar. Volite7 sama se je hitro vršila, med kateroj je Wrecl hudo sopihal in se mocno potil. Dr. Radaj je za Framsko srenjo sebe volil. Zato je poznej Wrecl rekel: mein Kollege hat die Stirame sich gegeben, darum wahle auch ich m i r. Vae se je smejalo tolikemu go^orniškemu kozlu, kojega je Wrecl tukaj vstrelil. Komaj je bil oddan 105. glas za dr. Radaja, že so bili Wreclijanci kakor tepena 70J8ka na pobegu. Mnogo časa poznej so zapustili Slo^enci sla^no 7olišče in se podali 7 procesiji 7 .italnico. Naprej so šli godci in d7a kmeta sta nosila, pr7i slo^ensko, drugi cesarsko zasta^o. Prišedai na meatni 7eliki trg ao zmagonosni volilci zagnali ^eseli glas: živi 1 i Slo^enci! V čitalnici je bil skupni obed; g. poslanec dr. Radaj je sedel na sredi med kmetskim 7olilcem iu duho^nikom. Vršile so se lepe napitnice, ži^ahni nago7ori od dr. Radaja, dr. Srneca, dr. Voanjaka, dr. Dominkuaa, prof. ValenSaka, Dom. Colnika in Vekosla^a Rajča. Ob d^eb bilo je 7ae pri kraju. Volilci so se hitro napotili 7sak na 87oj dom. Sploh 7sa 7olite7 se je 7ršila izgledno 7 lepem redu. Wrecl je najel 3 bande muzikaše^, piipravil 7eliko pojedino 7 kazini, pri Lorberju in doma — pa jego^im 7olilcem ni hotlo pra7 diiati. Tudi možnarje7 je bilo po vsej okolici nasta^ljenih — celo 7 Kamci. Pa 7se je tiho ostalo, ker je Wrecl propal. Muzikaai so ga baje hotli tolažiti in mu zagodili cesarsko pesem. Ali ie kaj pomagalo ali ne, tega nismo iz^edeli, pa5 pa je se nam p'oro5alo o izreku nekega burklježa, ki je djal: Wieclnu bi sedaj najbolj kazalo zakrožiti znano pesem: o du mein lieber Augustin .... s'Geld ist bin, allea ist bin. Nepričakovani izid 7olit7e je tudi Mariborske prebi^alce iznemiril. Začelo se je prepirati in kregati zlasti tam, kder so se Wreclno7i volilci še potikali. Zato se je prigodilo, da se je unel prepir in tepež, ko so nekateri Mariborski Sloyenci mimo Lorberje^e krčme šli. Sedaj planejo Salk, oba Lorberja, Repnik in drugi iz biae nad Slo^ence, jih zapodijo 7 pobeg in udarijo za njimi 7 Cizerlo^o krSmo, kamor so se oni mislili skriti. In sedaj se je začel hud tepež, s katerim bo imela sodnija opra^iti. Iz Mozirja. (,,Gornjesa7injska posojilnica.") V nedeljo 20 t. m. je sklical predsednik ,,gornjesa7inj8ke poaojilnice" g. Janez Lipold generalno sejo 7 Mozirje, pri kateri se je mej drugim prečital račun posojilničnega delo^anja. — Društvo šteje 32 udo7, kateri so vložili 7sak po 30 gld. Znesek znaaa 910 gld. — Društ^o je začelo 20. junija 1. 1875 delo^ati. Bilanca kaže koncem leta 1875: akti^e 10.906 gld., pasi^e pak 10.706 gld., ostane tedaj še 200 gld., kateri se smatrajo za rezer^ni fond. Delo^alo je druat^o 7 6 nieaecih in 10 dne^ih z 54.653 gld. 90 kr. — V eeji so bili 7si ra5uni odobreni in 7ršila se je na to no^a 7olite7 7 ra7nateljst70. Jednoglasno so bili 7oljeni presnji gospodje in sicer: gg. Janez Lipold za ra^natelja, Ant. Goričar za denarniSarja, Janez Tribuč za pero^odjo in gospoda Josip Lipold in Anton Turnšek za pregledo^alca ra5uno7. — Društ7o je tedaj 7 polletnem delo^anju pra7 dobro delo^alo in ob5na h^ala gie p. n. ra^nateljat^u za brezplačni trad. Da se je pa ta dobrotljivi za^od 7 Mozirja osno^al, imamo se zahvaliti naaemu drža^nemu in deželnemu poslancu g. dr. Josipu Vošnjaku, kateri je prvi misel sprožil in tudi pod lastnim predaedništ^om društ^o sno^al. Ob enem pa gre prisrčna zahvala g. Janezu Lipoldn, rav- natelju društ^a, kateri je blago^olil re5 7 roke 7zeti, in tako taktno — moramo re5i — iz^rstno delo^aDJe 7odil. Da zaslnžita tudi gg. A. Gori5ar in J. Tribuč 780 h^alo je razumno; kajti za delo7anje ne zadostuje le gla^a, ampak morajo biti tudi roke. Tedaj lepa h^ala tudi gg. adjutantoma! — Slo^enci! Snujte si jednaka društra po^sod, kjer je mogo5e; 7saj ne delate ,,sami za ae" am pak za naš ubogi slo^enski narod, kateri 7am bode 7edno b^aležen. Bog i sre5a juna5ka! Mozirski. Od sv. Marjete pri Pesnici. (Pobalinska divjost.) V nedeljo 20. t. m. se 7eS razuzdanib pobalino^ zbere, ter mesto službe božje od jutra do 7ecera okoli po krčraab popi^ajo in razsajajo; najdejo se namre5 tadi taki brez^estni kr5marji, ki še celo med službo božjo pijancem natakajo, da le denar dobijo. Na 7e5er 7si pijani in razdi^jani pobalini sklenejo nekoga natepati ali celo ubiti; k nesreci jim pride neki mirno domu gredo5i kmet 7 roke; di^jaki ga napadejo , na tla 7ržejo in z nogami po njem teptajo, da mu rebro zlomijo, in eden ga začne z dolgim nožem dregati, da revež glaano upije in usmiljenja prosi; na ta krič prihitijo nekteri ljudje in reveža obranijo. Drugi dan pridejo žandarji iz Jarenine ter budodelnike pobeiejo in na dolgi verigi skupaj vklenjene 7 Maribor ženejo. — Ni ga več straba božjega med ljudmi, pa tudi ni 7e5 7arnosti in reda. Oni pobalini so 7ecjidel sinovi takih stariae7, kterim je bilo malo mar, kamo so jihovi aini zahajali, ali kaj so po5enjali: zatorej so si pa tudi hudodelnike izredili, kteri so že zgodaj dozoreli — za je5o. Izpod Pohorja. (Nasi 7olilci) 80 šli 26. febr. 7 boj, 7 hud boj, ne z orožjem 7 voki, da  bi prelivali kri, temuč s trdnim prepričanjem 7  srcu, da se morajo potegnoti za resnico. Mi, ki  smo doma ostali, ozirali smo se trepetajo5iru srcem  za njimi, boje5i se,da bi 7 zadnjem trenotku ne  omaho^ali, kakor se je to že ve5krat zgodilo. To-  liko 7e5jo radost smo občutili, ko so nam prinesli  no^ico, da je zmaga na naši slo^enski strani.  Sicer tudi zdaj ni manjkalo izdajalce^, ki so se od so^ražnika dali zapeljati, pa kaj jim to po- maga — pri 7seh poštenih zgubili so spoato^anje in zaupanje. Slo^enski korenjaki pa, ki 80 glaso- 7ali za s^ojega rojaka, posta^ili si ao 5asten spo- min, spomin, ki jih bo še mnoga leta slavil. Žalibože da je 7 naaej okolici le malo takih  može7; toliko 7e5je spošto^anje toraj onim, ki so reaili 6ast nasega okraja. Mcd temi je tudi Selniiki župan Fr. Šiker, ki še nikdar ni bil 7olilec, ki toraj tudi ni zakrivil sramote, katero so ai Slo^enci 7 poprejanih letih na vrat nakopali, ki je sedaj pr^okrat pokazal, da je mož, blagega, poatenega, hrabrega srca, in pa zdra^ega razuma, ki sam 7e, kaj je pra7, ter se ne da od nikogar voditi. Vsi njego^i to^arisi so šli 7 zanjke 8O7iažniko7e, on pa je trdno stal, kakor skala 7 sredi burnega morja. Vso prizade^anje nasprotniko^, obreko^anje grdenje, zabavljanje, hudo^anjo, zani5e7anje bilo je — bob ob steno. Mož je ostal, dasi sam, neoraahljiv. S tem si je pa tndi pridobil zabvalo in 5islanje 7seh po.tenih, ki je goto^o 7e5 7iedno kakor budobne, izmišljene zabavljivke nekaterih nespametnih kri5a5e7 ! Slava takemu moževi t 0d Pesnice. (Nekaj 7 7olit7ah.) Silno nas je razveselil in misliru tudi 7se druge postene Slo^ence, izid 7olit7e 7 deželni zbor, pri kteri je naš vrli rojak in prijatelj g- dr. Franz Radaj zoper nemčurja Wretzl-na zmagal; nadejamo se, da smo si zbrali moža prebrisane glave in poštenega srca. Ova zoiaga je eosebno za nas Marikorske Slo^ence 7ažna in 7eliko pomenljiva, ker smo ž njo starega so^ražnika Wretzl-na in jego^e to7ariše 7 prab podrli, drugi5 tudi zato, ker med nami vtrduje in airi složnost iu edinost, ktera nam je zdaj do zmage pomagala in s ktero, ako Bog da, bomo tudi pri prihodnjih volitvah enako zmagali. Z 7eselimi obrazi ao prišli 7 soboto 26. t. m. po dokončani volitvi pošteni slo^enski volilci domu, ali a strašno z dolgimi nosi so priropotali naai odpadniki in Judeži nazaj, kakoranih sino tndi tnkaj nekterih imeli. Pri 87. Marjeti na Pesnici, kakor smo sliaali je baje neki kmet z imenom Matija Vraz, ki je Wretzl-na zagleda^ai, iz samega strahu njemu dal glas, dasiravno je poprej pra^il, da Wretzl-na nikdar volil ne bo! Enako je tudi nek Jožef Scbiker 7 sam rad za Wretzl - na glaao^al in s tem pokazal, kakaen ptič da je. Jeg07 o5e je 87oje dni kakti 7olilec Seidl-nu dal 87oj glaa, jeg07 sin pa Seidl-novemu prijatelju Wretzl-nu. Kakor stara ptica poje, uči tudi mlade 87oje. Takib pti5ko7 prihodnji5 ve5 ne 7olimo, ki našega zaupanja 7iedni niso. Iz Slov. Bl8tr.ce. (Skazali ste se volilci) zopet eukrat za^edni boritelji, da ste si izvolili 7 mnogib rečeb zmožnega in previduega goap. dr. Radaja, c. kr. notarja in velikega posestnika, kteri je pošten, Č7r8t, u5en in premožen; in zato sposoben za boritelja za naao boljšo prihodnoat, tako — kakor dobro znani atari poslanec gospod Miha Herman. Omenjam tudi, da smo videli star5eka Wretzlna, pa sodititi mu je bilo da on še ni zmožen za paternošter, da bi ž njim 87. roženkranc pomolil; pa še menj za butaro poslanstva zavolj zmedene politike in temnib paragiafo^ posta7, kterim so še visoko učeni in bistroumui dohtaiji komaj kos; ruislim, da še toliko menj že starikasti npaverski kmet" Miha Wretzel, Omenim tudi, da se je 26. febr. hotel skazati stari Wretzel ,,oteca ubogib" ali pra7 za pra7 o5eta pi^a. Videli smo Wretzlno7ega blapca z klasema in d^ema zasta^ama in na .rednjem 7ozu precej pivarskih sodi5e7. Pa kar emo videli, ni drugega dobrega dela Wretzl dožirel s to poatrežbo, kakor da 80 se nekateri debeli trebušniki proti nam .iroko režali, pesti kazali, trebuhe stresali zato, da jim ni pre7e5 obilo popito pi70 po trebuhih presedalo. Doati za zdaj; samo to še opominjam, bodimo 7selej: _Vsi za ednega, eden za 786 i. t. d. Vše5no bi bilo kmetom, da bi se 0 prilicnam 5asu*) potrudili no7i g. poslanec poslušat kmetO7, da bi jim ti potožili 87oje potrebe, za ktere bi se naj naa novi gospod poslanec borili, kakor dela poslanec g. M. Herman. Iz Lokovic pri Šoštanju. (Nesreča po snegu.) Lanski snegjepo sadunosnikih in gošah 7eliko škode napra^il, pa toliko nesre5 7endar ni zakrivil, kakor letoŠnji, ki je pa tudi polo^ico debeleji bil. Uni teden je šel mladi, še le 2 leti oženjeni kmet D. k 87oji kleti, iz strehe sneg izkopa^at, ko je delo dovršil. je mislil iz strebe na sneg skočiti; k nesreči pa prileti ra^no na špičast kol, in se nasadi na njega, koji se mu je za eno obilno ped globoko 7 meso 7drl, in prelomil; ae ni teden pretekel, kar je bil ranjen; pa so ga že pokopali. Blizo Šoštanja je tudi staro, tako z^ano nJurke70 cigelnico" podrlo; dekla je pod streho ra^no krmo za kra70 rezala in je bila pri priči mrtva. V Šoštanju na sredi trga je tudi eni hiši streho polomilo, ktera pa je tudi poloma res potrebna bila. Letoanji pust bil je dolg, pa ae skoro prekratek, dosti deklet se je 7 naši fari poomožilo, pa 7endar še je marsiktera ljubezni potrebna milo vzdibnila, kakor staia peaem pra^i: ,,Prišel je strasni^ pustni dan, — In zapil 7se ženine nam! Če Vam je ljubo, še pa drugikrat kaj!**)