OBRTNI VESTNIK Strokovni I*st za oo«zd no in napredek obrtništva Dravske banovine „0BRTN1 VESTNIK* izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: Glasilo -Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani", „Splošne zveze brtnih zadrug v Mariboru" in obrtnih društev Dravske banovine. Nefrankirani dopisi se ne sprejemalo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le s navedbo vira. Štev. pri poštni hranilnici, podruiuici v Ljubliani 10.860. celoletno Din 40*— polletno Din 20•— posamezna številka . . Din 1'— Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10. XIV. letnik. V LJUBLJANI, dne 16. januarja 1931. Štev. 3. Občni zbor Zreže obrtnih zadrug v £i ubij ant M bo Dftit v n> del; c, d ne £ 5. januarja lQ3t točno c h &• uri dopoldne v dvorani „*ISrg*. vsGega doman Sitnen Sregerčtčeva ulica 22/1. nadmtrcpie (potog bansGe palačo). (Pred /e on f er ene a delegatov pa v soboto, dne £4t. Januar ja oh 3• (#«•« popoldne istotom• (Onevni red t 1. Poročilo načelnika, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. poročilo računskih preglednikov, 5. proračun za leto 1931. in določitev zvezne doklade. 6. Novi načrt zakona o socijalnem zavarovanju. 7. Vajenska vzgoja. 8. Strokovni tisk. 9. Gospodarski podvig obrtništva. 10. Volitev zveznega načelstva. 11. Raznoterosti. Če bi občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, se bo vršil eno uro pozneje na istem mestu, neoziraje se na število navzočih de? legatov. Vsaka zadruga*članica ima pravico poslati na občni zbor za vsa* kih 50 članov po enega delegata. Občni zbor je zelo važen. Zato opozarjamo vse zadruge, da se ga udeleže polnoštevilno po svojih delegatih. NAČELSTVO. Josip Rebek. Kmetje in obrtniki Že večkrat sem naletel v raznih časopisih na članke, ki z ozirom na bodoči obrtni zakon, katerega načrt je že izdelan, razpravljajo o položaju in posledicah, ki jih ta zakon prinese našemu kmetskemu stanu. Smatram pred vsem, da pri* bijem na tem mestu dejstvo, da sta kmet in obrtnik glavna stebra države, gospodarstva in družbe. Osobito v naši državi se ta trdi* tev še močneje izraža in kaže, da je baš med tema glavnima gospo* danskimi činkeliima potrebna čim tesne»ša skupnost in vez. Čudim se samo, da pisci podobnih raz* prav in to v listih, ki so namenje* ni našemu kmetskemu stanu, kaj radi zasučeio pero in zadenejo z nepremišljeno besedo našega obrt* nega rokodelca. Ni moj namen, da s temi vrsti* cami branim delo in zaposlenje podeželskega rokodelca. Za to naj skrbi obrtni zakon in oblast, ki ga izvaja. Hočem samo opozoriti in pokazati kmetijskim gospodarjem, da so trditve, da hočemo mi obrt* niki s svojimi upravičenimi zahte* vami po zaščiti izvati' nov razred* ni boj. Od teh teženj je oddaljeno vse naše stremljenje in ni nam prav nič za take borbe. Hočemo samo, da se v okviru zakona zava* rujemo ter ž njim tudi zagotovi* mo napredek naše obrtnosti in spretnosti. Velika večina našega obrtništva se nahaja baš na deželi in prav mnogo jih je, ki se skozi poletje ukvarjajo s kmetovanjem, dočim na jesen in zimo sedejo za svojo delovno mizo, da si s skromnim zaslužkom spretnosti svojih rok prislužijo vsaj toliko, da skromno preživijo svojo številno družino, ker jih zemlja sama ne more pre* hraniti. Ti obrtniki*rokodelci so prišli s podeželja k obrtnemu moj* stru, so dovršili učno in pomočni* ško dobo ter si s tem pridobili vse pravice, obenem pa tudi usposob* ljenost v izbrani stroki. Za te obrt* nike osobito je potrebna in mora biti zakonska zaščita. Daleko pretirana pa je trditev, da si v bodoče kmet ne bo smel sam popravljati orodja i. t. d. Te* ga do danes nihče niti zahteval ni! Toliko svobodoljubni smo pa tudi obrtniki, da takih stvari ne bomo zahtevali. Za sebe si lahko vsak sam naredi in izdela kar hoče in kaKor pač zna. Tako je bilo po do* sedanjih zakonih in bo tudi v bo* doče. Kdor govori drugače, ne ve za kaj gre. Odločno smo pa nasprotni in ne bodemo nikdar dopustili, da bi na našo škodo izvrševal za druge razna obrtna dela neupravičeni obrtnik, kakršne pri nas imenuje* mo šušmarje ali »fušarje«. Vsako* mur svoje, pa bodi kmet ali obrt* nik. Upravičenemu obrtniku se da* nes nakladajo tolikšna bremena, da jih komaj zmore. Mnogo jih je, ki podležejo in opuste izvrševanje obrta, ah se pa potem na »tihem« ukvarjajo z njo. Radoveden sem, kaj bo rekel kmetijski gospo* dar, ki pošlje svojega sina učit se obrti — in takih je silno veliko, ker se obrtni naraščaj zbira naj* več s kmetov — ako njegov sin ne bi pridobil v času učenja zadost* nega znanja in sposobnosti ali — kar je še večie zlo — če vidi, da ga s trudom in žrtvami spravi do kruha v obrtu, pa mu jo izpodje* dajo ljudje, ki niso niti obrtniki in tudi ne kmetje, temveč navadni šušmarji. Tu je potrebna previd* nost. bodimo si odkriti 1 Boj za življenski obstanek sili vsakega posameznika, da s prikrito škodo* željnostjo zre na svojega bližnje* ga in z nekako nam prirojeno za* vistjo gleda drugemu pod zobe, kakšen kruh da je! Ne tako! Re* kel sem, da nikomur se delo bra* niti ne sme če ga opravlja za svo* jo potrebo. Vsak si lahko sam na* redi kar hoče. Dobro in pravično urejeno zakonodajstvo naj pa usmerja medsebojno dobro sožitje vseh stanov. V obrtnem zakonu pričakujemo mi obrtniki našo za* ščito, ki bode mnogo pripomogla k nadaljni strokovni izpopolnitvi rokodelca*ohrtnika, katere jkoristil pa ne bo užival samo on, pač pa v obilni meri množica naših polje* delcev. Zavedajmo se, da smo maj* hen narod, ki lahko ustvarja v svo* jem področju tudi ono, kar danes na žalost še uvažamo od drugod. V dosego teh ciljev pa morata kora* kati vsporedno in enodušno pred vsem kmet in obrtnik. Jz plenarne sefe Ubornice O. 3. v £iubl}ani• Plenarna seja. Seja obrtnega odseka in Zavoda za pospeševanje obrta. (Nadaljevanje) O načrtu zakona o socijalnem zavas rovanju je poročal zbornični tajnik g. dr. Ivan Ples s. Orisal je predvsem historijat vprašanja in prečital važ* nost novega projekta za vso pro* dukcijo in trgovski promet. Načrt se oslanja v bistvu na zakon o de* lavskem zavarovanju iz leta 1922. Izdelala ga je posebna komisija, v kateri ni bilo nobenega zastopnika delodajalcev. Načrt je bil predlo* žen zbornicam brez vsakih motiv* nih poročil. Načrt posveča posebno pažnjo uvedbi zavarovanja za one* moglost, starost in smrt. Bolniški prispevek znaša po načrtu 5%, je torej nižji od sedanjega, zato so se tudi skrčile dajatve. Uvedla se je karenčna doba in kvalificirano član stvo za gotove dajatve. Pri nezgod* nem zavarovanju se je obdržalo kapitalno kritie. Z znižanjem od* stotka prispevka za bolezen se zni* žajo prispevki po stanju članstva v letu 1929 za 7,580.761. Zato se pa na novo uvedejo 3% prispevki za sta* rostno zavarovanje, ki bodo znašali ob povprečnem stanju članstva v letu 1929 v celoti 22,742.283. Temu je treba naravno dodati še prinos za bolezensko zavarovanje s skup* no nad 34 milijoni in za nezgodno, ki je znašalo 1929 nad 11.5 milijona Din. Poročevalec je podrobno obrazlo* žil vsa nova določila, ki jih predvi* deva načrt. Mnogo pomenijo za go* spodarje poostritve sedanjega po* stopanja ne glede na to, da prina* šajo že itak povečana bremena. Referent je podrobneje govoril tudi o ustroju zavarovanja, o nači* nu sestave samoupravnih organov ter o vplivu, ki ga bo imela ta orga* nizacija za razvoj socijalnega zava* rovanja v splošnem. Po poročilu, ki ga je plenum so* glasno odobril, je bil izvoljen od* bor, ki naj izdela predloge k načrtu. V odbor sta bila izvoljena po dva člana iz vsakega odseka. Pozvani bodo na sodelovanje tudi zastop* niki Zveze industrijcev, Zveze tr* govskah gremijev in Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani in Mariboru. O poslovaniu Zavoda za pospešer vanje obrti in o programu za I. 1931. je poročal načelnik zavoda, zbor* nični podpredsednik g. Ogrin. Med drugimi je omenjal, da bi bilo potrebno, da ima Zavod svoj pavi* ijon na velesejmu ter da je nujna ustanovitev posebnega zavodovega fonda za zgradbo in ureditev delav* nic, kjer naj bi se osredotočilo vse obrtno pospeševalno delo. V pri* tličju zborničnega poslopja nahaja* joči se lokali naj bi se prepustili v uporabo zavodu. Želi tudi dva nova člana v nadzorstvo, kakor zahteva* jo štatuti. Nato je odgovoril g. Rebek, ki je želel, naj bi se podrobno za vse poročalo o delu Zavoda. Zahteva po novih lokalih v zborničnem pri* tličju je za Zavod odveč, oziroma afront proti Zvezi obrtni zadrug. Predsednik g. Jelačin je glede dveh nadzornih članov mnenja, da to ni aktualno, ker poslovnika pred* sedstvo še ni pregledalo, glede pro* štorov se bo pa Zbornica s poseb* nim ogledom še prepričala o njih potrebi ali nepotrebi. (Dodatno poročilo zborn. tajnika dr. Josipa Pretnarja k poročilu zborničnega podpredsednika gosp. Ivana Ogrina v plenarni seji Zbor* nice T.O.I.) Po naročilu načelnika zbornične* ga zavoda za pospeševanje obrta g. Ivana Ogrin, se usojam dodatno k njegovemu splošnemu poročilu po* dati plenumu kratek obračun o do* hodkih in izdatkih zavoda od 1. jan. do 29. decembra 19 >0 in statistični pregled opravljenega dela. Glede obračuna se je ustreglo na zadnji seji izraženi želji. Vsak go* spod od zborničnih članov je dobil prepis glavnih postavk o dohodkih in izdatkih in o premoženjskem stanju. Obračun izkazuje: Obračan Zavoda P. O. Zbornice za TOl za leto 1030. Dohodki: Din Prispevki zbornice . . Takse ...... Naročnina na »Jugoslovanski Obrtnik* . . Razni dohodki . . . Dvigi naloženih denarjev • 450.000*— 26.896*— 8.337*— 46.545*— 531.778'— 47.362 30 579.140 30 Izkaz premoženjskega stanja (naloženi denarji) Din Stanje vlog l./I. 1930 . 229.151*63 Vloge v letu 1930 . . 323.928*— 553.07963 Dvigi v letu 1930 . . 47.362-30 Stanje 29. dec. 1930 505.71733 Stroški Potni stroški............................... Pisarniške potrebščine...................... Nakup knjige „ Predloge za strokovno risanje" in brošure za tečaje . . . Nakup pisalnega stroja...................... Razne podpore .............................. Stroški za tečaje..................... Strokovna predavanja........................ Poučna potovanja............................ Strokovna izpopolnitev naraščaja v inozemstvu .................................... Strokovni list ^Jugoslovanski Obrtnik* . Strokovni list (honorarji in urednik) . . Obrtniške razstave.......................... Rezerva .................................... Vloge v hranilnico Gotovina . Proračunjeni Din Na podlagi naknadnih sklepov dovoljeni izdatki *) **■ 60.000*— 5.000’— 30.000'— ) 30.000*— 40.000*— 25.000-— 10.000*— 10.000*— 210.000- Dejanski Din 6.532 — 1.279 50 4.291*— 2.500’— 8.400"— 80.885*45 2.31680 17.000*— 43.161*24 66 568*70 11.408*— 2.000*— 7.628 45 253.971*14 323.928 — 577.899-14 1.241*16 579.140 30 *) Vii izdatek odobren na p»d'a i naknadnih sklepov z ozir m na krite diference b taksami od 'tečajev **) ViS i izdatek d »voljen s naknadnimi sklepi, ker je bilo precej podpor angažiranih Se iz leta 19 i9. Statistika o opravljenem delu pove sledeče: Tečajev je bilo 25 s 509 udeležen* ci in sicer 9 knjigovodskih in kal* kulacijskih, združenih s predavanji 0 davkih, socialni in obrtni zakono* daji, veterinarskih in tarifnih pred* piših itd., dalje 5 tečajev za avto* geno varenje, od teh 3 za začetnike, 2 za že izvežbane varilce, 1 tečaj za mizarje (luženje), 2 moška in 1 damski prikrojevalni tečaj, 1 sobo* slikarski in črkoslikarski tečaj, 3 te* čaji za pršenje barv in sicer 1 za li* čarje in pleskarje, 1 za čevljarje in 1 za usnjarje in 3 tečaji za tuje je* zike. Predavanja. Bilo je 5 predavanj tehničnega značaja, nekaj preda* vanj pa v zvezi s tečaji kakor sem že omenil pri tečajih. Poučnih potovanj je zavod pod* piral 5 in sicer 3 na Dunaj, 1 v Nem* čijo in 1 v Avstrijo in Ceškoslova* ško. Podpore za strokovno izpopolnit tev v inozemstvu so se dale v 14 primerih in sicer za te*le stroke: Grafično 2, keramično 1, kovinar* sko 6, lesno 1, slikarsko 1, krojaško 1, tapetniško 1, brivsko 1. Za obrtniške razstave se je izda* la podpora V dveh primerih. Razne podpore za razne obrtno* pospeševalne namene so se izdale v 8 primerih. Strokovnega glasila »Jugoslovani skl Obrtnik« je izšlo 26 številk na 220 straneh; tiska se v zadnjem ča* su v 800 izvodih, pošilja 424 rednim naročnikom in vsem zadrugam, zborničnim članom, obrtnim in tr* govskim nadaljevalnim šolam ter nekaterim knjižnicam. Zavod je posvetil svojo pozor* nost tudi gospodarskemu zadružnU štvu. Oskrbel je vzorna pravila, in vzglede, potrebne pri ustanavljanju takih zadrug ter dal v mnogih pri* merih ustmene in pismene nasvete in opozoritve. V številnih primerih je dal nadalje pojasnila glede na* bave strojev, orodja in ureditve de* lavnic, dalje glede nabave sirovin, carine, davkov itd. Številke, ki sem jih navedel, naj* točneje kažejo, koliko dela se je opravilo s sredstvi, ki so bila na raz* polago. Če se ni storilo vsega onega, kar se je želelo, je glavni razlog v meji, ki jo je stavil proračun. _____ Konec prihodnjič. VII. veliki ofotnu&i pie& ge vrSi v 6otioto % feGtuatia v pto&totift Kapne Vstopnina Din IO* - iJCuluG obrtniicov so •omcMpfome ceste. Županstva so dobila nalog, da sestavijo po dva seznama, enega za skupino oseb, ki delajo kuluk lahko same, ali pa se morejo odkupiti, drugega pa za skupino, ki mora plačati odkupnino. V prvi seznam spadajo vsi za delo sposobni moški od 18. do 55. leta, če plačujejo davek ali ne. Uradniki javnih uradov in privatnih podjetij spadajo v drugo kategorijo. Obrtnik, ki je za delo sposoben, in star 18, a ne več kot 55 let, spada v Prvo kategorijo. Ce je pa obrtnik starejši, ali če je za delo nesposoben, mora plačati odkupnino. To velja tudi za ženske ali otroke, ako plačujejo na leto več kot 100 Din neposrednega davka (brez dopolnilnega davka in doklad). Vsak zavezanec za kuluk bo moral narediti ali plačati odkupnino za 6 delavnih enot, 3 za banovino, največ 3 za občino. Za osebe, ki plačujejo do 200 Din neposrednega davka, je delavna enota 1 dan, do 500 Din 2 dni, do 900 Din 3 dni, do 1400 Din 4 dni, do 2000 Din 5 dni, do 2700 Din 6 . dni itd. Za letos je določena dnina na Din 20. Iznos kuluka se torej izračuna tako, da se dobi fpo davčnem iznosu število dni, ki odpadejo na enoto za dotičnega obvezanca in to pomnoži s 6. Ge hoče izračunati, koliko bi znašala odkupnina, se množi še z 20, pa se .dobi znesek v dinarjih. N. pr. pri davku do Din 200.— je enoto 1 dan, krat 6 je 6 dni dela. Če se odkupiš množi 6 z 20 in dobiš odkupnino Din 120.—. Dipl. tehn. Tone Poljšak. Obrtnik in elektrika (Nadaljevanje.) Motorji za enofazni izmenični tok so sinhronski, asinhronski in kolektorski. Prvi v obrtniške svr* he normalno ne pridejo v poštev, pač pa drugi in tretji, a tudi ti le za manjše učinke, ker pri trofaz* nih omrežjih, kakršna so danes že skoro povsod, vse količkaj večje motorje priključimo na vse tri fa* ze. hnofazni motorji se vzamejo povsod tam, kjer se jih uporablja na normalnih hišnih instalacijah (ker so te izvršene tudi le enofaz* no), torej pri vseh električnih apa* ratih za gospodinjstvo in malo obrt ter v vsakem slučaju, če so potrebne le majhne jakosti (do približno % k. s.). Asinhronski motor \zsl enofazni tok ima pri teh malih jakostih vedno kratkostično kotvo, ker je radi tega brez krtačk, vsled česar je zelo siguren v obratovanju, ta* ko da ga bodemo če le mogoče vzeli povsod, kjerkoli smo sigur* ni, da ga eventualno ne bodemo kedaj rabili za istosmemi tok. Mali kolektorski motorji za iz* menični tok so običajno čisto na* vadni serijski motorji, katere smo opisali rv Zadnji številki ter so uporabni tudi za istosmemi toki Vsled te svoje lastnosti so tudi ze* lo razširjeni, a pričakovati je, da se bode njih uporaba z ozirom na to, da se istosmemi tok vedno bolj in bolj ukinja ter nadomešča z izmeničnim, znatno zmanjšala. Tudi trofazni motorji se kot enofazni dele na tri glavne grupe: sinhronske, asinhronske in kolek* tonske. Prve se radi komplicirane* ga zagona rabi samo za gotove špeeijalne namene (izboljšanje učinskega faktorja in dr.) ter v obrtniške svrhe skoro ne pridejo v poštev ravno tako kot tudi ne kolektorski, ki se jih rabi le v go* tovih slučajih, kjer je treba zelo precizno regulirati obrate (ti* skarne). Najbolj razširjeni in skoro po* vsod uporabni so asinhronski mo* tor ji, ki se dele na dve skupini in sicer v take s kratkostično kotvo in take z navito kotvo. Trofazni motor s kratkostično kotvo ie zelo enostaven ter se ga (Nadaljevanje na 3. strani) Haj je novega ? Borza: Tuje valute so veljale v tem tednu v dinarjih: Berlin (nemška marka) 13.46, Budimpešta (madžarski pengo) 9.88, Dunaj (avstrijski šiling) 7-796, London (angleški funt) 274.69, Pariz (francoski frank) 2.22, Praga (češkoslovaška krona) 1.68, Newyork (dolar) 56.47, Curih (švicarski frank) 10.96, Milan (italijanska lira) 2.96. Imenovanje novih banov in upokojitev dosedanjih se je izvršila v savski banovini (Zagreb), moravski banovini in zetski banovini. Službeno potovanje bana dravske banovine g. dr. Marušiča se je vršilo v preteklem tednu in sicer je g. ban obiskal Maribor, Celje in druge večje kraje in se mudil tudi v Prekmurju ter bil povsod od naroda prisrčno sprejet. Zasedanje novega banskega sveta se prične 20. januarja ob 10. dopoldne v sejni dvorani Zbornice TOI v Ljubljani z nalogo, da razpravlja banovinski proračun. Licitacija za gradbo carinarnice v Ljubljani, ki je proračunana na okroglo 9,000.000 Din in je bila zadnjič že izvršena, je razveljavljena in se bo vršila ponovno 23. t. m., za kar vlada med večjimi gradbenimi tvrdkami veliko zanimanje. Pravilnik o uporabi ljudskega dela za gradnjo cest je objavljen v Službenem listu banske uprave z dne 8. t. m. Enoten finančni načrt sovjetske Rusije, ki ga predstavlja državni proračun, predvideva 32 milijard rubljev dohodkov in 30.5 milijarde izdatkov, pri čemer je pripomniti, da obsegajo vsi narodni dohodki Rusije 49 milijard. V Zadružni gospodarski banki v Ljubljani, ki jo je ustanovil pdkojtii Anton Kristan, so se v zadnjem času izvršile znatne izpremembe in je v upravni svet poslala svoje zastopnike ljubljanska Mestna hranilnica, Pokojninski zavod, Kmetska posojilnica in Osrednji zavod za zavarovanje delavcev, s čemer se je zajamčilo redno poslovanje te banke. Za kmetijsko strokovno šolstvo se izdelujeta v poljedelskem ministrstvu dva zakona, ki bosta urejevala kmetijske srednje šole, katerih bo 15 moških in 15 ženskih in narodne kmetijske šole za poedine sreze, na katerih se bo poučevalo v 2 zimskih tečajih. Zunanji minister dr. Marinkovič je prispel začetkom tega tedna v Ženevo, kjer zaseda evropska komisija Društva narodov, ki bo med drugim razpravljala o vprašanju nadomestitve sistema največjih ugodnostih v trgovskih pogodbah s sistemom prednostnih carin, ki bi jih mogle dovoljevati države med seboj, kar bi bilo velikega pomena za našo in druge agrarne države. Konference zborničnih zastopnikov o ureditvi prometnega davka so se vršile prošle dni v Beogradu, 15. t. m. pa se je začela konferenca strokovnjakov v finančnem ministrstvu, ki naj končno odloči o stavljenih predlogih. Ustanovitev nove velike železarne v Bosni in sicer v bližini Sarajeva se pripravlja ter se vrše v ta namen dogovori z železarno v Vitkovicah, ki bi preskrbela vso potrebno strojno opremo. Skoro 1 milijardo Din čekovnih vlog in okrog 65 milijard Din čekovnega prometa izkazuje naša poštna hranilnica prošlo leto napram 900 milijonom Din, odnosno 60 milijardam Din v letu 1929. Promet na ljubljanski borzi je V prošlem letu precej padel, izvzemši promet z žitom ifi poljedelskimi pridelki, kar pač dokazuje, da 60 se posledice gospodarske krize v Dravski banovini pokazale tudi na borzi. Izpreraemba zakonskih predpisov pridobninskega davka, ki tako zelo pritiska osobito obrtnike, je nujno potrebna in je podvzeta akcija, da se ta davek v bodoče pavšalira. 20 milijonov dinarjev za preure* ditev sušaškega pristanišča je odo* brilo gradbeno ministrstvo, tako da se bodo že v kratkem pričela dela na zgradbi novega pomola in skladišč za les. MEDIC-ZAKKL tvorntee olja. firneža. lakov in barv (bofa) d. se o. z. CENTRALA V LJUBLJANI / LASTNIK FRANJO MEDIČ TOVARNE: LJUBLJANA — MEDVODE — DOMŽALE PODRUŽNICE IN SKLADIŠČA: MARIBOR / NOVISAD M EDVODE DOMŽALE Lastn! domači proizvodi: laneno olje, firnež, vse vrste lakov in emajlno lakastih barv, oljnatih barv, kemijsko čistih, olepšanih in navadnih prstenih barv vseh vrst in nijanc, steklarski kit, čopiče znamke „Merakl“ in sploh vse v barvarsko stroko spadajoče blago *a obrtnike, trgovino, industrijo, za železnice, pomorstvo in zrakoplovstvo po solidnih cenah in točni postrežbi lahko na prvi pogled spozna po tem, da kotva nima! nikakih izoli* ranih navojev in tudi ne kolektor* ja ali drsnih obročev, temveč obstoji iz debelih bakrenih palic, ki so na vsakem kraju zakovičene na* en obroč, ki jih med seboj kratko spaja (od tega tudi ime). Motor s kratkostieno kotvo je radi svoje enostavnosti (s čimer v zvezi je tudi njega nizka cena) zelo eno* staven za poslugo in varen v obra« tu, ker so možnosti defekta redu« cirane na minimum. Ima pa na ža* lost to lastnost, da je njega zagon* ski moment zelo majhen in pa da je kljub temu zagonski tok zelo velik (ca. osemkraten normalnega toka v obratu pri polni obtežbi). Sadi zadnje lastnosti elektrarne ''e dopuščajo montirati večjih mor torjev s lcratkostično kotvo, ker bi se sicer sunek toka pri spuščanju poznal v vsem omrežju. Ta sunek se da ublažiti s posebnim načinom vklopljenja, ki se imenuje »zvez* da*triikot*zagon«, približno na po« lovico. Elektrarne dopuščajo mon* tirati motorje s kratkostično ko* tvo pri direktnem zagonu do ja* kosti 1—2 k. s. in t>ri »zvezda*tri* kot*zagonu« do jakosti 3—6 k. s. Za »zvezda* trikotezagon« je po* trebno špecijelno stikalo, ki ima tri lege: izklopljeno, zagon in obrat. S tem stikalom vklopimo pri zagonu tri fazne ovoje motor* ja v zvezdo in potem ko je motor v teku, jih preklopimo na normal* no vezavo, to je v trikot. Pri tem naj omenim, da se normalno tro* fazni motorji izdelujejo v taki ve* zavi, da so uporabni za dve nape* tosti, n. pr. za 220 in 380 voltov in sicer za manjšo napetost, če na motorju zvežemo navoje v trikot in na večjo, če jih zvežemo v zvez* do. Ako pa imamo motor s krat* kostično kotvo ter ga hočemo za* ganjati z »zvezdo« trikot*stikalam«, je paziti na to, da je tedaj motor uporaben samo za eno napetost, ker more v obratu teči samo v stiku trikot, a zaženemo ga v sti* ku zvezda. Tako n. pr. motor, ki ima tablico z oznako 380/220 vol« tov ne moremo opremiti z »zvez« do*trikot*zagonom« pri napetosti 380 voltov, temveč samo na omrež* ju z napetostjo 220 voltov med fa« zami Motor za ta slučaj mora no« siti oznako 380/660 voltov ali pa 380 voltov s poleg narisanim tri* kotnikom, kar znači, da je motor pri napetosti 380 voltov spojen v trikot; tak motor ni uporaben za napetost 220 voltov. (Nadaljevanje sledi.) (Pritava o hrta. (Opozorit ev Okrožnega urada za zavarovanje delavcev) Ugotovili smo, da nekateri delodajalci nel prijavljajo Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani izpre-membe v svojih obratih. Vsled tega opozarjamo vse gg. obrtnike, ki zaposlujejo v svojem obratu nad 5 nameščencev, ali obratujejo s stroji, ki jih goni motorna sila, na določila § 9. zakona o zavarovanju delavcev. Po teh določilih morajo navedeni delodajalci prijaviti svoje obrate pri pristojni eks-i pozituri okrožnega. urada na predpisanih tiskovinah »Prijava obrata«. To prijavo je predložiti Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v 14 dneh po pričetku obratovanja, oziroma, odkar so se v obratu namestili stroji ali se je obrat v toliko povečal, da je zaposlenih več.kot ■ 5 .nameščencev , z. vajenci vred. Vsako nadaljno izpremembo, pla- sti pa vsako tehnično spremembo obrata pa je okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev prijaviti najkasneje v 8 dneh, odkar je nastopila sprememba prijavljenih okolnosti. Za motorne obrate, ki so zavezani prijavi, se smatrajo vsi oni obrati, ki uporabljajo gonila na veter, paro, vodo, plin, razgreti zrak, elektriko, živalsko silo, parne kotle in parne aparate. GG. obrtniki se opozarjajo, da je v smislu predpisov obrtnega reda prijaviti obrate in tehnične spremembe v obratih tudi pristojni obrtni oblasti sreskega načelstva zaradi kolavdacije. Vpoštevajte navedena navodila, da se izognete vsaki škodi in kazni. Otvoritev »Trgovskega doma” v Ljubljani V četrtek 8. t. m. je bila v Ljubljani na svečan način otvorjena palača »Trgovskega doma«. Ob otvoritvi, kateri je predsedoval g. Ivan Jelačin st., so bili navzoči med drugimi odličnjaki ban Dravske banovine g. dr. Drago Marušič s podbanom g. dr. Pirkmajerjem, prevzv. knezoškof ljubljanski dr. Gregor Rožman, ki je dom blagoslovil, komandant dravske divizijske oblasti g. general Bogoljub Ilic, župan ljubljanski g. dr. Dinko Puc, dvorna dama ga. dr. Tavčarjeva, rektor univerze g. dr. Šerko in predsednik višjega dež. sodišča g. dr. Rogina. Predsednik društva »Trgovski dom« g. Ivan Jelačin st. je otvoril slovesnost z nagovorom, v katerem je omenjal, da je Slovensko trg. društvo »Merkur« že leta 1905 sklenilo, da zgradi trgovski dom. Z združenimi močmi in stanovsko zavednostjo je končno društvo »Trgovski dom« in ljubljansko trgovstvo s svojo požrtvovalnostjo ob krepki podpori domačih denarnih zavodov z velikimi žrtvami postavilo svoj dom. V nadaljnjem govoru se je med drugim zahvalil inže-njerju arhitektu Vlad. Šubicu, ki je ustvaritelj načrta, še posebno pa predsedniku Zbornice TOI g. Iv. Jelačinu ml., ki je z izredno žilavostjo in spretnostjo zagotovil denarna sredstva za zgradbo, graditelju doma Miroslavu Zupanu in vsem ostalim domačim obrtnikom, ki so pokazali v vsakem oziru dovršenost v svojem delu. Sledila je vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Aleksandru in pozdravi predsedniku vlade gen. Živkoviču in ministrom Demetroviču, Sernecu in Šveglu, dalje blagoslovitev in govor prevzv. knezoškofa dr. Rožmana, bana dr. Marušiča, predsednika Zbornice TOI g. Iv. Jelačina ml., župana g. dr. Puca, gremijalnega načelnika g. Gregorca, predsednika trg. društva g. dr. Frana Windischerja in predsednika Zveze trg. gremijev g. Josipa Kavčiča. Imenom obrtništva je pozdravil otvoritev predsednik ZOZ g. Jos. Rebek, ki je svoj govor zaključil z besedami: »Nam obrtnikom pa bodi zgradba »Trgovskega doma« vzgled, da zraste tudi za naše stanovske potrebe čimprej veren drog in pobratim '»Obrtni dom« v Ljubljani.« Franjo Nerad, zidarski mojster, Celje. Položaj stavbnega obrta K članku g. Ivan Briclja iz Ljubljane glede stavbnega obrta, v VaSem cenjenem listu z dne 1. januarja 1931 sl dovoljujem tudi jaz podati svoje mnenje. Vsak stavbni podjetnik mora večkrat slišati tožbe, da so stavbe še ved-' no mnogo predrage. , Tpda krivca se večinoma po krivici vali na stavbne podjetnike. Vzrok, da so stavbe pri nas.res dtage, -je Jskati marveč pri ve! likih državnih in socijalnih dajatvah ter velikih prevoznih stroških stavbnega materijala. Vzemimo n. pr. davke: Stavbni podjetnik mora plačati 1% poslovnega davka. Pridobnina in druge doklade znašajo okroglo 4% delavske mezde. Delavski mezdni davek znaša okroglo 2 %, tega stavbni podjetniki večinoma, vsaj manjši, delavcem ne odtegujejo, temveč ga plačujejo iz svojega, to pa radi tega, ker delavec že itak malo zasluži, ker ima pač zaslužek le v sezoni. Ce se mu delavski davek odtegne, zahteva večje plačilo. Velika podjetja, ki ta davek odtegujejo, pa morajo imeti za izračunavanje tega davka kar posebnega uradnika. To jih stane toliko, kakor če bi ta davek plačevali sami. Delavsko zavarovanje znaša v stavbni obrti okrog 8 %. Od teh dobi podjetnik od delavca nazaj le 3 %, do-čim mora torej sam plačati 5 %. Ako to seštejemo, znašajo samo državne, avtonomne in socijalne dajatve 12 %. delavske mezde. Kot tretji pridejo stroški podjetja, vzdrževanje pisarn, skladišča, plače pisarniškega in tehniškega osobja, stroški za stavbno orodje, katerega je treba dandanes z ozirom na betonske in železobetonske stavbe zelo veliko, dalje obresti od izposojenega kapitala, tako da ima stavbni podjetnik režijskih stroškov ca. 20 %. Ti stroški so znašali pred vojno le ca. 6 %. Delavsko zavarovanje je znašalo pred vojno ca. 3 %, davki pa 0.5 %, tako da so samo zidarska in težaška dela danes za ca. 16 % dražja, kakor so bila pred vjojno. Ako mora stavbni podjetnik dpbaviti tudi materijal, mora še od te-gd plačati 1% poslovnega davka, do-čim mnogokrat za materijal ne dobi več, kakor stane njega brez poslovnega davka, ker stranke same vedo, koliko stane materijal in podjetniku večjega računa ne priznajo. Razen tega pa davčne oblasti od materijala zahtevajo še vse druge davke in doklade, češ da je imel podjetnik tudi pri doba- vi materijala zaslužek. Ce vse to upoštevamo, se ni čuditi, da so stavbe drage, kljub temu da podjetniki delajo z manjšim zaslužkom. Danes bije eksistenčni boj nad 50 % stavbnih podjetij, ali bolje rečeno bije boj med eksistenco in gospodarskim polomom. i ; Kako je pri davku obremenitev neenakomerna, hočem navesti samo en primer. Notar, odvetnik, zdravnik in drugi enaki sloji plačajo davek od svojega zaslužka. Ako n. pr. zasluži eden gori navedenih letno 40.000 Din j in to davčni upravi fatira, plača poslovnega davka 400 Din. Ako stavbni podjetnik zasluži letno 40.000 Din, mora napraviti najmanj za 500.00Q Din prometa, in plača poslovnega davka 5000 Din, to je 12 krat toliko kakor notar, zdravnik in drugi. Moram reči, da nikakor ne morem razumeti, da mora eden od istega zaslužka plačati 5000 Din, drugi pa le 400 Din. Gospod Bricelj navaja tudi, da je za stavbnega podjetnika težko, če mora koga tožiti, ker sodišča razmeroma zelo počasno poslujejo. To je resnica. Taki procesi trajajo navadno po eno leto in še delj, tako da mnogokrat do-tični upnik napove konkurz, ali na kak drug način svoje premoženje zapravi, stavbni podjetnik pa zgubi ves denar in svoj trud. Resnica je tudi, da stavbni podjetnik, rie more tako hitro stranke, tožiti, kakor trgovec. Trgovec lahko stranko takpj toži, ko ji je'blago prodal, ako se mu zili sumljivo. Stavbni podjetnik pa mora stavbo dokončati, kar traja več mesecev, napraviti obračun, počakati na' uradno ko-* lavdacijo. Šele ko je vse v redu, lahko vloži tožbo., ,Me : »ii : > : » : > • ' £ : © : > ;•« ; ► ► ► : J* » • SL • : « : : S ► : ► : S ► ► IX- ► PILARNA TURPIJARNA IVAN FIGAR LJUBLJANA Gosposvetska c. - Vošnjakova ul. 3., Iv bližini restavracije „Novi svet*) Zaloga, izdelovanje in popravilo vsakovrstnih pil (turpija) in rašpel. Delo> se izvršuje strokovno po najnižjih cenah. Pri večjem naročilu primeren popust. Plačam enostransko tovornino. Mehanična delavnica za popravila PISALNIH, RAČUNSKIH, RAZMNOŽEVALNIH STROJEV, REGISTRIRNIH BLAGAJN, FOTO APARATOV, GRAMOFONOV Itd. Ludv. Barasa Ljubljana Selenburgova ulica 6 Telefon 29-SO dfiemer & (Pfleide rcr d. d. (Dunaj XVI.p OdeaGei*£asse 35. Zastopstvo: Rudolf Orosaiy Ljubljana, Tavčarjeva ulica 2. Xafto presojajo nali edjemaCci! Ljubljana, dne 31. oktobra 1930. •GvrdGi (tDemev Ur (Pfteidere* cf. d. f)uMOj XVI. Na Vaše cenjeno vprašanje Vam naznanjam, da zaporna parna pekarna »Viennara«, ki je bila napravi Ijena l. 1928 funkcijonira prav'dobro in da sem prav zadovoljen s pecivom iz te peči. Vesel sem, da sem se takrat odločil za napravo peči, kajti delo na Vaši parni peči je naravnost do> brota v primeri z glinasto pečjo. Pri tem sem tekom let dobil povrnjenih del nas bavnih stroškov že s prihrano na kurivu. Ako me tovariši vprašajo, kakšno peč naj bi nabas vili, morem vsakemu z mirno vestjo priporočati samo peč tvrdke Werner & Pfleiderer. Z odličnim spoštovanjem ifvan {Pis/ear parna petcama v Giuhliatti (OBRTNA BANKA V LJUBLJANI ! ______ .. -nrunkiT'« U lrtt/TMrMOII IHF'RUII