■ ■
po 8
Za zdravo življenje in resen opomin
analize v prihodnjih letih bodo potrdile, kakšno škodo je iki centrali v Černobilu. Predvsem pa nas je opozo-'Ijenje in okolje, v katerem živimo. Mnogi še vedno in se ne zmenijo kljub dejstvom, kot je tokratno, ki resnemu opominu strokovnjakov še vedno razmišlja* e. Doklej!? Intenziteta radioaktivnega sevanja je bila aprila in prvega maja najbolj tudi v našem okolju. Večja v teh dneh padavine. »Občinski štab za civilno zaščito radioaktivnega sevanja okolice, vode, tal in mleka in pa ta nesreča ni edina, ki ogroža zdravo življe-Umirajoči gozdovi, onesnažene vode pa zrak so je ogroženo,« nam je povedal Janez Zupanc (na Inika za RBK pri občinskem štabu CZ.
Celje - skladišče D-Per
III 5/1986
1119860841.5
SRJINJSKI
OBOIN
»SAVINJSKI OBČAN« izdaja Občinska konferenca SZDL Žalec Uredniški odbor: Venčeslav Satler (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), člani: Marjan Drobne, Jože Golič, Marjan Golob, Vera Kalčič, Janko Kos, Jernej Koštomaj, Cveta Mikuž, Mojca Nahtigal, Darko Naraglav, Breda Verstovšek in Milan Zupanc.
Novinarki: Irena Jelen-Baša, Marjana Matijec-Natek
Tajnica in vodja dopisništva : Vladka Cerovšek
Lektorica: Anka Krčmar
Naslov uredništva: Žalec, Heroja Staneta 1,
telefon: 711-433, 711-451
Grafična priprava: Savinjski občan
Tisk: ČGP Večer Maribor
Naklada 11.000 izvodov
Po sklepu RK za informiranje št. 421-1/72 je časopis Savinjski občan oproščen TPD.
Zaskrbljujoči rezultati gospodarjenja
Uspeh dveh naših zborov
Osnovna ugotovitev gibanja rezultatov gospodarjenja za prvo tromesečje letošnjega leta je, da ne dosegamo resolucijskih ciljev. še več, posamezni kazalci so tako presenetljivi, da smo lahko upravičeno zaskrbljeni. Denamo-kreditna politika, nova zunanje trgovinska zakonodaja, tečaj dinarja in cene vse to je ustvarilo izredno negativne pogoje gospodarjenja. Nerealna rast osebnih dohodkov je krepko načela sredstva za izboljšanje materialne osnove dela. Tudi zunanje trgovinska menjava ni zadovoljiva, povečalo se je število izgubašev in tistih, ki poslujejo na meji rentabilnosti. To so nekatere najpomembnejše ugotovitve občinskega komiteja ZK, sprejeli pa so sklep, da morajo osnovne organizacije skupaj z vodstvom posameznih OZD takoj oceniti razmere in sprejeti ukrepe za izboljšanje gospodarjenja. Predvsem pa bo treba več in bolje delati, skratka upreti se na lastne sile.
Sicer pa si najprej poglejmo nekatere kazalce gospodarjenja:	(tisoč din)	indeks
celotni prihodek	28.870.265	165
porabljena sredstva	23.122.645	168
dohodek	5.865.397	149
čisti dohodek	4.391.142	155
del ČD za OD	3.279.088	215
del ČD za izbolj.		
mater, osnove dela	615.998	61
akumulacija	893.550	77
sred. za reprodukc.	2.107.847	114
izgube	802.190.145	283
izvoz	1.813.988	96
konvertibilni	1.551.523	94
rentabilnost		43
ekonomičnost		97
Manjša rast fizičnega obsega proizvodnje se je nadaljevala tudi v prvem tromesečju letošnjega leta, še zlasti proizvodnja reprodukcijskega materiala in sredstev za delo. V upadanju so tudi zaloge. V primerjavi z lanskim obdobjem pa so se več kot podvojile izgube. Izgubo so zabeležile naslednje OZD: SIP Tozd TKS 176.657.473, DEM Podlog 135.416.139, Mlekarna Arja vas 127.774.834, UK Savinja 119.737.156, CPC Asfalt Kamnolom 91.166.699, GIP Ingrad GO Žalec 50.938.491, Hmezad Gostinstvo turizem 48.805.144, Strojna TOZD PKM 35.904.347, Montana 13.161.702, Zavod za načrtovanje 1.753.855, GG TOZD Gozdnik 734.930 in Veterinarska postaja 139.365 din. Rast celotnega prihodka je nižja od gibanja cen kar pomeni da realno pada, na to pa je vplival manjši fizični obseg proizvodnje, zaloge in upadanje prodaje. Najbolj zaskrbljujoč padec ustvarjenega dohodka beleži industrija, ki ga sicer ustvarja 75 odstotkov. Delitev čistega dohodka je prav tako zelo neugodna, za osebne dohodke, ki so porasli z indeksom 215, pa smo porabili 81 odstotkov sredstev. S tem pa smo osiromašili že tako majhna sredstva za izboljšanje materialne osnove dela. Upada tudi reprodukcijska sposobnost in se postavlja resno vprašanje nadaljnjega razvoja gospodarstva. Zaradi nestimulativnega izvoza se je ta v primerjavi z lanskim letom zmanjšal, zmanjšala pa se je tudi pokritost izvoza z uvozom.
Uvodoma omenjeni pogoji gospodarjenja, ki so docela nemogoči in tudi nelogični saj odstopajo od resolucijskh usmeritev pa tudi usmeritev kongresov ZK mejijo že na katastrofo. Še huje pa je da vsa opozorila letijo na gluha ušesa. Opreti pa se moramo na lastne sile so poudarili člani občinskega komiteja ZK.	jk
V času od 15. do 18. maja je bila v Zagorju ob Savi jubilejna 10. revija otroških in mladinskih zborov Slovenije. Med 52. sodelujočimi zbori sta bila tudi dva iz naše občine. V kategoriji mladinskih zborov je sodeloval zbor osnovne šole Peter Šprajc-Jur iz Žalca pod vodstvom Zdenke Markovič, v kategoriji dekliških zborov pa zbor kulturnega društva Gomil-sko pod vodstvom Tanje Cehner.
V izredno močni konkurenci sta se oba naša zbora odlično odrezala, saj sta se uvrstila v tekmovalni del zveznega mladinskega festivala, ki bo prihodnje leto v Celju, s tem pa so naši mladi pevci dokazali, da sodijo v sam vrh slovenskega mladinskega zborovskega petja.
Za sredine, v katerih zbora delujeta, pa pomeni dosežek veliko obveznost, saj jima bo potrebno omogočiti pogoje dela za temeljite priprave na zvezno tekmovanje. Od pevcev in zborovodkinj bo to zahtevalo veliko truda, sposobnost pa so že dokazali z letošnjim dosežkom. Še posebno priznanje gre dekletom z Gomil-skega, saj sta tak uspeh dosegla samo dva ljubiteljska (amaterska) zbora.
Vsem sodelujočim iskrene čestitke z željo, da bomo o podobnem uspehu lahko poročali tudi prihodnje leto.
D. Cehner
Tovarna nogavic zopet enovita delovna organizacija
Na pobudo vodstva, samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij Tovarne nogavic Polzela je občinski komite ZK obravnaval pobudo o ukinitvi temeljnih organizacij in preobrazbo v enovito delovno organizacijo. Pripravili so tudi temeljito oceno organiziranosti in delovanja temeljnih organizacij. Ugotovili so, da temeljne organizacije Moške in ženske nogavice ter Pomožne dejavnosti ne opravičujejo obstoja zaradi sorodnosti proizvodnje,
pravnih in ekonomskih razlogov. Razvoj samoupravnih odnosov ni dal zadovoljivih rezultatov, predvsem zaradi razdrobljene organiziranosti, saj je skoraj polovica zaposlenih angažiranih v samoupravnih organih ali delegacijah. Vse to jim je seveda jemalo precej delovnega časa, odražalo pa se je tudi v rezultatih gospodarjenja. Bilance po tozdih ne dajejo prave slike poslovne uspešnosti, drobitev sredstev ni sprejemljiva, so med drugim zapisali v analizi.
V razpravi je občinski komite ZK podprl pobudo, hkrati pa opozoril in zahteval, da pa v enoviti delovni organizaciji ne sme biti okrnjeno samoupravljanje, kar pa so predstavniki Tovarne nogavic sprejeli in zatrdili, da bodo razvoju samoupravnih odnosov namenili še več pozornosti. Delavci Tovarne nogavic Polzela se bodo o reorganizaciji odločali naslednji mesec.
jk
Vsi na kolo za zdravo telo
Telesnokulturna skupnost in TVD Partizan Žalec — kolesarska sekcija vabita ljubitelje rekreativnega kolesarjenja na tradicionalno prireditev Vsi na kolo za zdravo telo, ki bo v nedeljo, 1. junija, s pričetkom ob deveti uri. Vstopne postaje so v Žalcu, Grižah, Preboldu, Šempetru in Polzeli. Udeleženci te množične kolesarske prireditve bodo prejeli spominske značke.
MAJ - MESEC MLADOSTI
Praznik dneva mladosti so mladi tudi letos proslavili slavnostno. Tako je bilo za pet sto šestdeset novosprejetih mladincev, žalske občine za katere je OK ZSMS Žalec tudi letos pripravila centralni sprejem v mladinsko organizacijo, ki je bil v žalskem kulturnem domu. Po kulturnem programu v katerem so se predstavili mladi so podelili priznanja najbolj zaslužnim za delo v mladinski organizaciji. Srebrna znaka sta prejela Irena Terglav in Andrej Šporin. Priznanja za mlade družbeno politične delavce pa so prejeli: Marta Smrdel, Igor Kloar, Sonja Kupec, Jani Stusej, Klavdija Kač, Andrej Zagožen, Miran Travni-kar, Agata Jelen, Sonja Vaš, in Simona Vaši.
V vseh osemnajstih vzgojno-varstvenih enotah v naši občini so dan mladosti proslavili z različnimi aktivnostmi. Povsod so imeli krajše kulturne programe, otrokom so razložili pomen meseca mladosti, nato pa pripravili različne aktivnosti: Na sliki: otroci iz polzelskega vrtca.
Savinjski magazin Žalee
ZNAK ZAUPANJA IN SODELOVANJA
2 SAVIN.'SKI OBČAN - Mai 1986
Na sodišču se rešuje vse več problemov
Kar za deset odstotkov se Je povečalo Movilo zadev, ki so jih lani obravnavali na žalski enoti sodišča. Reševali so nad deset tisoč sporov in kljub hitrejšemu in učinkovitejšemu delu jim jih je za letos ostalo nad tisoč, predvsem zato, ker jih je sodišče dobilo v obravnavo zadnje tri mesece. Kot so povedali na seji občinske skupščine, ki Je bila 28. maja, se kriminaliteta v zadnjih dveh letih ni večala, po obravnavanih primerih sodeč je bila za petino manjša v primerjavi z letom štiriinosemdosot.
Spremenila pa se je struktura obravnavanih primerov, medtem ko so bili prometni prekrški najbolj številni, se je lani povečalo število tatvin na škodo zasebnega premoženja in pa v samopostrežnih trgovinah, kjer gre predvsem za krajo prehrambenih arti-
klov. Toliko manj pa so na žalski enoti sodišča obravnavali gospodarskega kriminala, * političnih kaznivih dejanj pa sploh ni bilo.
Kakor v kazenskem sodstvu je bilo lani tudi v civilnem petino več zadev, ki so jih občani in drugi pravni subjekti reševali na sodišču. Najštevilnejši so bili zaradi neplačevanja komunalnih storitev in stanarin. Kot so ugotovili v poročilu, je to posledica čedalje slabše plačilne sposobnosti občanov, in med drugim so morali kar deset odstotkov pravnomočnih plačilnih nalogov prisilno izvršiti.
Opozorili so še na zaskrbljujoč pojav razvez zakonov. Lani so jih obravnavali kar šestdeset, to je dokaj visoka številka, še zlasti, če upoštevamo, da je bilo lani sklenjenih 180 zakonskih zvez, od tega pa se jih je tretjina razvezala.
Eden od vzrokov za zlorabo in
nezakonito prilaščanje družbene lastnine je slaba evidenca le-te, so menili na seji. Družbeno pravne osebe ne javljajo sprememb. V zemljiški knjigi so vpisane organizacije, ki so že pred desetletjem spremenile ime ali pa sploh ne obstajajo več. Še večja praznina je v evidenci stanovanjske lastnine. V žalski občini je nad 2600 stanovanj, vendar se niti za eno ne vodi evidenca v zemljiški knjigi. Število zadev, ki jih je lani obravnaval sodnik za prekrške, je naraslo za dvajset odstotkov; ta organ je lani rešil nad 2700 zadev, vseh pa je bilo v postopku nad štiri tisoč. Lani so zelo skrajšali trajanje postopka, zato je bilo zastaranje zadev komaj enoodstotno. Največ občanov je bilo kaznovanih zaradi vožnje pod vplivom alkohola ali vožnje brez vozniškega dovoljenja.
•mn.
zacije v občini so štipendijsko politiko celovito vključile v svoj razvoj. S številom razpisanih in podeljenih štipendij ne moremo biti zadovoljni. Od 412 razpisanih je lani ostalo kar 45 odstotkov ne-podeljenih, predvsem za nižje stopnje zahtevnosti.
Precej dosledni smo bili v občini pri kadrovanju poslovodnih kadrov. Organizacije so zahtevale predvsem visoko izobrazbo in višjo kot alternativno. Izobrazbena struktura imenovanih se je tako izboljšala, le 11 odstotkov le-teh ima peto stopnjo izobrazbe, ki pa jo dopolnjujejo ob delu. Na razpisana dela in naloge je kandidiralo le 1,5 kandidata, nekoliko več jih je bilo s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Pomembnejši premiki kadrovanja so bili tam, kjer so prenovili kadrovsko strukturo. Med vsemi imenovanimi je bilo šestina kandidatov, ki so prvič zasedli dela s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. -mn.
Podelitev
državnih
odlikovanj
Predsednik občinske skupščine Ludvik Semprimožnik je ob dnevu OF podelil državna odlikovanja zaslužnim občanom. Anton Vrabič je prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo. Red dela s srebrnim vencem so prejeli Mirko Bališ, Franc Goropevšek, Alojz Kampuš in Martin Vučer. Adi Vidmajer je prejel red za vojaške zasluge s srebrnimi meči. Medaljo zaslug za narod so prejeli Jože Gril, Antonija Jurkovič, Jože Kuder, Rafael Rebrnik, Albin Stepišnik, Vlado Svet in Branko Verk.
Milan Dolenc je prejel medaljo za vojaške zasluge, Silva Jaušovec in Marija štopfer pa medaljo dela.
jk
Do strokovnjakov tudi s štipendiranjem
Začrtane cilje gospodarstva bo žalska občina v tem srednjeročnem obdobju dosegla tudi s planiranjem, štipendiranjem in potem zaposlovanjem kadrov. Z dosedanjo izobrazbeno strukturo ne moremo biti zadovoljni, čeprav se izboljšuje In je bilo lani med novo zaposlenimi šestdeset odstotkov strokovnih kadrov.
Precej delovnih mest še zasedajo delavci z neustrezno izobrazbo, to pa omogoča zakon, ki dopušča možnost zasedanja delovnega mesta z delom pridobljenimi izkušnjami. V strukturi zaposlenih v občini je bilo lani samo 2,6 odstotka zaposlenih z visoko izobrazbo, 6 odstotkov z višjo in osemnajst s srednjo. Pri visoki in višji izobrazbi so tudi največja odstopanja, saj bi morali imeti 0,5 odstotka delavcev z visoko in 0,3 odstotka več z višjo izobrazbo. Za ostale zahtevane kadrovske strukture so manjša odstopanja. Kakšen je odnos do
kadrov, pa izpričuje podatek, da se iz žalske občine kar 300 delavcev z visoko in višjo izobrazbo vozi v druga delovna središča.
Samo z načrtnim delom bodo delovne organizacije pridobile več strokovnjakov. V preteklosti je bilo vse preveč kratkoročnih rešitev in v bodoče bi morali planiranju strokovnih kadrov nameniti več pozornosti. To pa je tudi izhod iz začaranega kroga, ko organizacije nimajo strokovnjakov, ne razvojnih služb in potem tudi ne programa.
Omeniti velja še to, da sedanji plan potreb po kadrih ne zagotavlja, da ti tudi bodo. Delovne organizacije namreč vse prevečkrat zahtevajo delovne izkušnje, ki pa jih mladi strokovnjaki ne morejo imeti. Prav zato je teže zaposliti pripravnike. Brez dvoma je štipendijska politika ena temeljnih oblik uresničevanja kadrovske politike. Stanje na tem področju se izboljšuje in nekatere organi-
Na posnetku Ludvik Semprimožnik izroča državno odlikovanje Antonu Vrabiču
Letošnji slavnostni govornik je bil Marjan Orožen, član predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije
Srečanje v pravem pomenu besede
Kako priljubljeno je postalo prvomajsko srečanje delovnih ljudi in občanov žalske občine pri Šmi-glovi zidanici, dokazuje letošnji obisk. Okrog pet tisoč se jih je po oceni organizatorjev zbralo in lahko rečemo, da je to srečanje v pravem pomenu besede. Ko smo se pogovarjali z nekaterimi udeleženci in jim zastavljali vprašanje, zakaj prihajajo na Smiglovino, so vsi zatrjevali, da zato, ker se tu srečajo z znanci in prijatelji in ker je vzdušje prijetno. Sicer pa so nam povedali:
Roman Fale: »Ker sem doma v Grajski vasi, se k Šmiglovi zidanici podam vedno peš. To prvomajsko srečanje je prišlo že v navado in brez pomisleka prihajam sem vsako leto. Je pa to tudi priložnost, da enkrat letno srečaš prijatelje in znance iz bližnje in daljne okolice. Kot udeleženec NOV in človek, ki sem doživljal polpreteklo zgodovino sem srečen in vesel, da se lahko zbiramo v miru in svobodi na mestu, ki je pomnik bitke za lepše življenje. Razveseljivo je tudi, da se tu zbira tudi veliko mladih.«
Rozalija Dolar
Ksenija Černič: »Rada prihajam na to srečanje, vsako leto je tudi več mladih. Ljudje so veseli in vsepovsod se sliši tudi pesem. V tem lepem okolju človek resnično lahko uživa odmaknjen od vsakodnevnega mestnega vrveža. Prav bi bilo, da bi srečanje še popestrili, morda z družabnimi igrami, srečolovom in še kaj, da ne bi bilo vsako leto enako. Sicer pa je najpomembnejše prijetno razpoloženje.«
Mari Stanko: »V naravo sploh rada zahajam, tudi letos sem prišla iz Prebolda peš. To naravno okolje mora ostati neokrnjeno, saj je takšnih kotičkov vse manj. Je pa to edina priložnost, da srečaš toliko znancev in prijateljev. Ponavadi gremo popoldan še v Marijo Reko, kjer se srečamo planinci. Rada bi pohvalila vse nastopajoče za lep umetniški program.«
Marjana Krašovec: »Na prvomajsko srečanje pri Šmiglovi zidanici prihajamo vsako leto in to kar cela družina. Niti ne razmišljamo, da bi šli drugam in ker
Nikola Trivan
nimamo daleč, je hoja pravi užitek. Na vsakodnevne tegobe tu človek hitro pozabi, veselo razpoloženje te hitro prevzame. Pa tudi vreme je pravšnje, le dan prehitro mine.«
Nikola Trivan: »Kako radi ljudje prihajajo sem, je dokaz tudi letošnji obisk. Vsako leto jih je več. Zidanica in njena okolica pa tudi muzej — vse je lepo oskrbovano in urejeno, za kar ima največ zaslug Rozalija Dolar. Želimo, da bi bilo tako tudi v prihodnje. Razpoloženje je resnično praznično, prav pa bi bilo, da bi sem zahajali več tudi med letom.«
Rozalija Dolar: »Za zidanico in njeno okolico skrbim že od leta 1978, ko je bilo ob 40-letnici KP največ obiskovalcev, jih je pa vsako leto več. V maju in juniju prihaja največ šolske mladine. Tedaj imam tudi največ dela, ker je za njimi treba pospravljati. Sicer pa sem vesela, kadar je tu veliko ljudi. Škoda, da nimamo telefona, saj bi se skupine lahko predhodno najavile.«
jk, foto: L. Korber
Mari Stanko
Plaketa varnosti Stanetu Zupancu
Kam gredo sredstva za izgradnjo zaklonišč
Ko so občani dobili položnice za plačilo prispevka za zaklonišča, ki zajema letno obveznost, so se precej hudovali, mnogi pa spraševali, za kaj se namenjajo zbrana sredstva. Za pojasnilo smo zaprosili Marjana Žoharja, sekretarja občinskega sekretariata za ljudsko obrambo.
»Na podlagi republiškega zakona smo leta 1976 v občini sprejeli odlok o izgradnji zaklonišč. Skladno s tem odlokom so investitorji posameznih objektov dolžni zgraditi zaklonišče ali pa zdru-
žiti sredstva za izgradnjo skupnih zaklonišč.
Lastniki stanovanjskih, poslovnih in počitniških in drugih objektov, ki so le-te zgradili pred sprejetjem odloka, pa so dolžni plačevati letni prispevek. Zbrana sredstva pa se namenjajo izključno za izgradnjo in vzdrževanje javnih zaklonišč. Tako smo do konca leta 1985 zgradili 44 zaklonišč, od tega 25 v OZD. Iz prispevka občanov smo zgradili štiri, in sicer v Preboldu, Polzeli, Žalcu, v soboto pa smo odprli še zaklonišče v
Levcu. Vrednost zaklonišča v Levcu znaša 39.105.000 din, sredstva pa smo združili skupaj z Namo, Lesnino in prispevkom občanov. Za primerjavo naj še dodam, da je bil lanskiprispevek občanov okrog štiri milijone din. Ob visoki rasti cen gradbenih storitev zgradimo vsako leto manj zaklonišč.«
Zaklonišče v Levcu bo služilo tudi za skladiščne prostore trgovskih organizacij.
ik
Stane Zupanc
Na priložnostni svečanosti ob dnevu varnosti se je delavcem organov za notranje zadeve za opravljeno delo zahvalil predsednik izvršnega sveta Anton Bratuša, nato pa so posameznikom podelili priznanja. Priznanja sveta za preventivo v cestnem prometu so prejeli Postaji milice Žalec in Celje, Ciril Prezelj, Milko Medvešek, Janez Šmigovec in Marjan Tržan.
Načelnik inšpektorata milice Celje Stane Soršak je izročil plaketo varnosti Stanetu Zupancu, srebrni znak Francu Verdevu, bronasti znak Zdenki Borovnik; Nada Maksimovič in Karel Turk pa sta prejela pisna priznanja.
Staneta Zupanca ne poznajo samo tisti, ki so kdajkoli imeli opravka z njim, z vsakomer je pri-
pravljen spregovoriti o dnevnih težavah, vedno pa najde spodbudne in optimistične besede.
»Za delavca organa za notranje zadeve je pristop do ljudi' sila pomemben. Moje načelo je, da moramo ljudem pomagati, ne pa jih samo kaznovati. Če občanu ne moremo pomagati sami, potem smo ga dolžni napotiti na pravo mesto, kjer bo lahko svoje probleme tudi rešil. Važno je tudi, da pravočasno ugotoviš pošteno ali nepošteno namero občana. Predvsem pa si moramo medsebojno zaupati. Bogate izkušnje pri delu rad prenašam na mlajše kolege,« je še dodal Stane Zupanc, mi pa mu za visoko priznanje iskreno čestitamo.
jk
f	~	N
Damoklov meč nad telefonsko centralo
v__________________________________ J
Še enkrat:
Polemizirati z nekom, ki že apriori zagovarja določena stališča, najsi bodo njegova ali koga drugega, je po navadi sicer brezsmiselno početje. Vendarle sodim, da je prav, da odgovorim na članek Darka Naraglava z naslovom: Damoklov meč nad telefonsko centralo.
Pisec članka že v prvem odstavku sprašuje, kdo bo zmagal — ali razum In vsesplošni družbeni krajevni interes, za katerega se borita krajevna skupnost Prebold in PTT, ali pa morda Savinjski magazin. V Savinjskem magazinu že dolga leta ugotavljamo, da že samo razum in družbeni krajevni interes marsikdaj nista usklajena. Vse več je namreč trgovin Savinjskega magazina, ki poslujejo nerentabilno. Krajevni interesi so, da trgovine ostanejo v takšnih krajih, razum, ki temelji na ekonomskih zakonitostih, pa nam narekuje, da bi takšne trgovine morali že zdavnaj zapreti. Vztrajamo pa,'ker se zavedamo svojega poslanstva (kot nosilec osnovne preskrbe v občini Žalec).
Povsem se strinjamo s trditvijo članka D. N., ko piše, da je nedvoumno potrebno za postavitev nove telefonske centrale ter za celodnevno poštno poslovanje pridobiti nove prostore. «Prišlo je že tako daleč, da je tovariš Delakorda, vodja TOZD Maloprodaja, že razkazal prostore direktorju TOZD za PTT promet Celje tovarišu Slamniku,« piše v članku D. N. Tovariš Slamnik je res želel videti prostore stare samopostrežne tgrgovine, ko pa je omenil, da želi PTT v teh prostorih urediti pošto, mu je tovariš Delakorda ob ogledu trgovine povedal, da s stališča Savinjskega magazina in premnogih krajanov Prebolda to ne pride v poštev. Ne vemo, kaj misli avtor članka z besedami, češ da je prišlo že tako daleč, da so direktorju za PTT promet Celje tovarišu Slamniku razkazali prostore stare samopostrežne trgovine. Tovariš Slamnik si jih je pač hotel ogledati in ugodili smo mu. Sicer pa ima prost vstop v trgovino vsak človek. Trditev, da smo pred enim letom v Savinjskem magazinu sami nakazali možnost ukinitve stare trgovine, je iz trte zvita, ki je ne more argumentirati niti D. N. Glede trditve, da je novozgrajena blagovnica poslovala s 60—80-odstotnimi zmogljivostmi, pa avtorju D. N. priporočamo, naj pride po točne podatke o poslovanju nove in tudi stare samopostrežne trgovine v Savinjski magazin in naj vsaj v takšnih trditvah ne naseda tistim, ki mu dajejo tudi preostale podatke. Za bralce Savinjskega občana naj mimogrede zapišem, da obe trgovini v Preboldu poslujeta (če seveda odštejemo odplačevanje anuitet) donosno, oziroma celo bolje, kot smo načrtovali.
V nadaljevanju se je D. N. dodobra razvnel z nekaterimi »argumenti«, ki
neposredno letijo tudi name kot direktorja Savinjskega magazina. Pa lepo po vrsti : Predstavniki Savinjskega magazina niti enkrat nismo bili vabljeni na kakšen sestanek krajevne skupnosti Prebold, kjer so razpravljali o tej problematiki, veseli pa nas, da se je sestanka, ki smo ga sklicali pri Savinjskem magazinu in na katerem smo povedali svoja stališča, udeležila predstavnica preboldske krajevne skupnosti. Stališča našega delavskega sveta so znana. Delavski svet vztraja, da mora stara samopostrežna trgovina še naprej poslovati, saj ustreza tehničnim, tehnološkim ter funkcionalnim zahtevam (zgrajene in instalirane so hladilnice in ostale naprave, na voljo so ustrezna skladišča . ..). V bodočnosti na področju Prebolda nihče ne načrtuje kakršnihkoli novih trgovskih zmogljivosti za osnovno preskrbo, že sedaj pa pride v Preboldu na prebivalca manj kvadratnih metrov prodajnih površin v prodajalnah osnovne preskrbe kot denimo na Polzeli, ali verjeli ali ne, na Vranskem, da o republiškem povprečju niti ne govorimo. Čudi nas, da se hočejo predstavniki krajevne skupnosti utesniti v eno samo poslovno enoto, ki bo že v kratkem postala premajhna. Kje neki je D. N. dobil podatek o enoodstotni letni rasti prebivalstva v Preboldu? Denarja za izgradnjo nove trgovine kasneje prav gotovo ne bo. Za podobno, kakršna je sedanja stara samopostrežna trgovina, bi bilo treba že danes zbrati okrog 150 milijonov novih dinarjev. Kolikor vemo, je primer Prebolda edinstven v Jugoslaviji, saj ne poznamo primera, da bi se kjerkoli borili za to, da bi zaprli kakšno trgovino osnovne preskrbe.
Po dosedaj napisanem bi nekateri lahko sklepali, da smo pri Savinjskem magazinu proti ustreznim prostorom za potrebe PTT. Menimo, da'je zato na voljo več drugih, primernejših prostorov (izpraznjena trgovina Kovinoopre-me, strojna delavnica Strojne iz Žalca itd.).
Pisca članka D. N. pa bi rad opozoril še na nekaj dejstev, ki mu jih iz takšnih ali drugačnih razlogov ni hotela dati oseba, ki mu je tudi sicer dajala podatke in snov za omenjeni sestavek. Savinjski magazin je zato, da bi izboljšal osnovno preskrbo krajanov krajevne skupnosti Prebold, začel izgradnjo blagovnice v sodelovanju s Tekstilno tovarno. K sodelovanju pri izgradnji sta bila povabljena tudi PTT Celje in Ljubljanska banka, vendar sta sodelovanje odklonila. Za poslovno enoto LB je svoj delež prostorov v blagovnici odstopila TT Prebold, z namenom, da se enota PTT v Preboldu vseli in razširi v prostore, ki jih je izpraznila LB (gasilski dom). Takšen dogovor je bil sklenjen s predstavniki DPS, PTT Celje in TT Prebold. Predstavniki PTT Celje so si pred tem ogledali v gasilskem domu poslovni prostor LB, ki naj bi bil namenjen za poslovanje njihove enote, in v zvezi s funkcionalnostjo ugotovili, da ustreza za montažo telefonske centrale. Prejšnji predsednik skupščine občine Žalec je sodeloval v celotnem dogovarjanju
in je bil seznanjen, da je v koncept novogradnje blagovnice kot osnovna preskrbovalnica še v bodoče vključena stara samopostrežna trgovina, ki bi poslovala z dopolnjenim asortimanom, torej tudi, ko bo poslovala že nova blagovnica. Potrebe kraja, izračunane v m! prodajnih površin na prebivalca, skupaj komaj zadovoljujejo vsakodnevno preskrbo. Takšna so torej dejstva, ki jih D. N. ni izvedel od tistega, ki mu je dajal podatke. Če bi se oglasil v Savinjskem magazinu, bi mu jih radi povedali. Verjetno pa ima D. N. že toliko izkušenj v pisanju, da točno ve, da je prvi članek najbolj odmeven (četudi ni povsem resničen), kot pa potem še kdo ve koliko dodatnih pojasnil. Uredništvu Savinjskega občana pa se seveda zahvaljujemo, ker je vendarle hotelo objektivno poročati in je kot en-trefilet v prejšnji številki objavilo vsega 11 vrstic tistega, kar menimo o tej problematiki v naši delovni organizaciji. Razumemo, da mora biti časopis aktualen, ne razumemo pa, da do prvomajskih praznikov od krajevne skupnosti Prebold še nismo prejeli zapisnika razširjene seje skupščine krajevne skupnosti, ki je zasedala že 20. marca. Zapisnik res ničesar ne spreminja, saj teče glede prostorov sodni postopek, pa vendarle . . .
Izpod peresa D. N. sem izvedel za sklep razširjene seje skupščine krajevne skupnosti Prebold, da mora Savinjski magazin in z njim vred jaz kot direktor prevzeti vso moralno, finančno in politično odgovornost za družbeno škodo.
Dovolite ob koncu malce sentimentalnosti. Nisem edini v Savinjskem magazinu, ki sem vztrajal in še vztrajam v kolektivu, kjer so osebni dohodki nižji od povprečnih občinskih. Večina vseh zavednih delavcev je ostala in ostaja v delovni organizaciji. Večina, z mano vred, ni begala iz ene službe v drugo, iz ene občine v drugo za boljšim kosom kruha, da bi potem na koncu kje dokazovali, kaj vse smo sposobni še napraviti. Ostajali smo in družbi že nič-kolikokrat dokazali, da smo pravilno ravnali. Prepričan sem, da je tako tudi v primeru Prebolda.
Kaj je odgovornost, pa že dolgo vemo v našem kolektivu. Tudi zato nam ni vseeno, kako bo z osnovno preskrbo v Preboldu čez nekaj časa. Za nestrokovne in neperspektivne rešitve pa ne bo odgovarjal razen delovnega kolektiva nihče drug.
Tone Privošnik, direktor SM Žalec
Do zaključka redakcije smo izvedeli, da je delavski svet Savinjskega magazina sklenil odstopiti prostore samopostrežne trgovine za potrebe PTT ob določenih pogojih. Želijo namreč za nadomestilo prostore dosedanje tehnične trgovine in delavnic MIK Prebold.
Uspešno poslovanje IGM Gradnja
Glede na zaostrene gospodarske razmere, težak položaj gradbeništva pa tudi sezonski značaj proizvodnje je IGM Gradnja zabeležila ugodne rezultate gospodarjenja v prvih treh mesecih letošnjega leta. Tako je bil celotni prihodek večji z indeksom 170, dohodek 251, porabljena sredstva pa so porasla z indeksom 145 kar je še posebej ugodno v primerjavi z občinskimi gibanji.
»Pomembno je, da dosegamo oziroma nadaljujemo z rezultati preteklega leta. Žal pa ugotavljamo izreden porast sredstev za samoupravne interesne skupnosti (indeks 271), davek iz dohod-
ka (indeks 423) ter ostale obveznosti (indeks 330). Takšne obremenitve zmanjšujejo čisti dohodek in devalvirajo uspešnost gospodarjenja. Sicer pa v letošnjem letu namenjamo posebno pozornost izboljšanju kvalitete proizvodov, uvajanju novih programov in izkoristku delovnega časa. Za to krepimo lastno razvojno službo, povezujemo pa se zlasti z raziskovalnimi organizacijami. Zaradi znanih razmer v gradbeništvu namenjamo vso pozornost obdelavi tržišča. Z novimi proizvodnimi prostori in sodobno opremo za proizvodnjo etažnih dimnikov in kamionov bomo povečali fizični
obseg proizvodnje,« nam je povedal direktor IGM Gradnja Jože Jan.
K temu pa še dodajmo vzpodbuden podatek, da je bila IGM Gradnja na 67. mestu v SS v preteklem letu po akumulativni sposobnosti. Služba družbenega knjigovodstva SRS je namreč pripravila analizo v katero je zajela OZD, ki zaposlujejo več kot 200 delavcev pri tem pa je upoštevala dosežena sredstva akumulacije s poprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi in akumulativnost dela. Dosežen rezultat je toliko pomembnejši ker ne izključuje režijskih delavcev.	jk
Izguba bo trajna
Kriza v kmetijstvu, ki je povzročila naglo padanje prodaje kmetijskih strojev, stroški obresti, nestimulativen izvoz pa cene repro-materiala so izbile dno v proizvodnji kmetijske mehanizacije, ki je po večletnem uspešnem poslovanju zašla v izgubo. Prvič so zabeležili izgubo torej tudi v SIP Šempeter čeprav ta organizacija sodi med najkvalitetnejše proizvajalce kmetijske mehanizacije tako doma kot tudi v svetu. To potrjuje tudi uspešen prodor na tuja tržišča o čemer priča podatek da so lani izvozili za dvanajst milijonov dolarjev. Nov devizni zakon je tudi njih udaril po glavi, sedaj pa jih namesto k izvozu spodbuja k večji prodaji na domačem tržišču. Ker pa se tudi na doma-
čem tržišču zapirajo vrata načrtujejo zmanjšanje proizvodnje kmetijske mehanizacije, ta bo seveda še vedno prioritetna, intenzivno pa že pripravljajo nove programe v katerih vidijo izhod iz težav. Možnosti za to imajo ob sodobni tehnologiji v katero so pretekla leta precej vlagali.
Med vzroki izgube uvrščajo tudi težave pri izvozu na poljsko tržišče, pri čemer gre za zmanjšane količine, odpirajo pa se možnosti razširitve programa za katerega so poljski kupci zainteresirani. Ob tem pa je treba dodati da je problematičen delež organizacij, ki opravljajo blagovno menjavo, ta namreč pobere preveč dohodka.
»Stroški materialov so se pove-
čali za 100 odstotkov, le 33 odstotna rast tečaja dolarja, 86 odstotna inflacija pa le 53 odstotno povečanje cen naših izdelkov daje preprost izračun na osnovi katerega je izguba povsem razumljiva. Marsikaj pa je ob tem nerazumljivo, med drugim tudi podatek, da so cene jekla za 70 odstotkov večje kot na zapadu. Ob zahtevanem uvozu jekla pa se je jasno pokazal monopol železarn, le ta pa nas postavlja v nemogoč položaj in nekonkurenčnost na tujih tržiščih kljub kvaliteti proizvodov. »S temi podatki je nastale razmere pojasnil direktor SIP-a Polde Rajh in dodal, da bo SIP ob takšnih pogojih gospodarjenja še vedno v izgubi.
jk
Dobitniki srebrnih znakov in priznanja dela
Srebrni znaki in priznanja dela
Na slavnostni seji občinskega sveta Zveze sindikatov so podelili srebrne znake in priznanja dela. Predsednik občinskega sveta Ivan Vodlan je v slavnostnem govoru orisal zgodovinsko pot in vlogo te najmnožičnejše delavske organizacije, v kulturnem programu pa je nastopil kvintet Lastovka.
Srebrne znake so prejeli Ivica Čretnik, osnovna šola Šempeter; Ivo Galič IGM Gradnja; Lizika Maček, LIK Savinia; Jelka Ogrizek, Juteks; Franc Orešič, Ingrad Go-milsko; Sreten Popovič, Slovin; Marinka Radišek, WZ in Vinko Žohar, TT Prebold.
Priznanja dela so prejeli Leo-
pold Bezgovšek, Ferralit; Antonija Gaberšek, TT Prebold; Stanislav Gerčar, Strojna; Ivan Grobelnik, Slovin; Margareta Hriberšek, Aero; Antonija Sitar, Zdravstveni dom; Marija Tominšek, Juteks; Branko Turnšek, KZ Savinjska dolina; Antonija Zlovše, TN Polzela in Ivan Žmegač, LIK Savinja.
jk
Med letošnjimi dobitniki priznanj OF je bil tudi Lojze Rak iz Tabora
V Kulturnem domu v Žalcu je bila slovesnost, na kateri so podelili letošnja priznanja Osvobodilne fronte. Slavnostni govornik Janez Meglič, predsednik Občinske konference SZDL, je med drugim spregovoril o aktualnih družbenih razmerah, dobitnikom
priznanj pa se je zahvalil za prispevek pri izgradnji samoupravne socialistične družbe. Srebrne znake OF so prejeli osnovna organizacija ZSMS Griže, Prostovoljno gasilsko društvo Letuš, Martina Bevc, Branko Cerovšek, Ivan Čakš, Franc Jelen, Slava Mir-
nik, Marija Nahtigal, Ciril Prezelj, Lojze Rak, Marija Štorman in Franc Volk.
V umetniškem programu se je s celovečernim koncertom predstavil Mladinski pihalni orkester iz Žalca, ki za nastop zasluži čestitke in priznanje.	jk
40 let Name
Vsak dan kaj novega
Pred štiridesetimi leti je bila ustanovljena trgovska organizacija Narodni magazin, že leto kasneje pa se je preimenovala v Namo in to ime ponosno nosi tudi ob visokem jubileju. Trgovsko podjetje Nama je namreč prednjačilo pri razširjanju mreže trgovskih hiš po vsej Sloveniji, zanjo so značilne blagovnice in veleblagovnice ter prodajni centri. Ponašajo se s 56 tisoč m' prodajnih površin, 1700 sedeži v restavracijah, delo v nih pa združuje 1519 delavcev. Naš cilj je zadovoljen kupec, so povedali na tiskovni konferenci, ob jubileju pa smo dodali geslo Vsak dan kaj novega.
Pomembna pridobitev za žalsko občino je pred desetimi leti zgrajena Veleblagovnica Nama in kasneje Prodajni center Levec, saj se je z njima preskrba in ponudba precej izboljšala. Ker pa so si zadali nalogo, da bodo vsakih deset let posodobili trgovine, načrtujejo v Žalcu povečanje in posodobitev, ki je bila delno že opravljena. V Levcu pa bodo povečali skladiščne zmogljivosti. Posebno skrb namenjajo sodelovanju s proizvajalci in drobnim gospodarstvom. Naj med drugim omenimo zanimive akcije z Gorenjem, poslovalnico Beogradske banke, Kompasovo poslovalnico, poslovni prostori za drobno gospodarstvo v Levcu in še bi lahko naštevali. Vse to je odraz odprtosti, predvsem pa skrbi za zadovoljevanje še tako zahtevnega potrošnika. Ob vsem tem pa ne zanemarjajo kadrovske politike, večina zaposlenih so ženske, poprečna starost Kolektiva
pa je 25 let. Z izboljšanjem materialnega položaja trgovine v zadnjem obdobju se povečuje tudi zanimanje mladih za ta poklic.
Ob 4U-ietnici so delavcem podelili plakete in priznanja. V žalski temeljni organizaciji so plakete prejeli Marija Derča, Anica Ilovar, Ivanka Matek, Dol-
fe Naraks, Feliks Smodiš in Oto Žagar, priznanja pa Lenko Cilenšek, Viktorija Jager, Franjo Korenko, Rudi Korošec, Anica Kumer, Jožica Levar, Jelka Ma-rovt, Spiro Meštrov, Karel Planinšek, Žalika Stepišnik, Rado Slogar, Helena Vasle, Vili Viđali, Poldka Zagoričnik, Simon Zajc in Ljubo Žohar. Pretekli teden so s priložnostno slovesnostjo obeležili tudi 10 let Blagovnice Nama Žalec. Mnogim čestitkam ob jubileju pa se pridružuje tudi naše uredništvo.
jk
V Levcu so ob jubileju odprli zaklonišče, ki ga bodo uporabljali za skladiščne namene. Trak je prerezal VIKTOR STREN-ČAR.
Štiri desetletja mladinskih delovnih akcij
Od 1. aprila do 7. novembra 1946 je mladina Jugoslavije, med katero so bili tudi mladi iz raznih krajev naše občine, vihtela krampe in lopate in uresničevala Titovo pobudo in nalogo, sprejeto na 3. kongresu USAOJ-a, kjer so sklenili, da bo prvi veliki objekt mladih proga Brčko—Banoviči. V tem času se je na številnih deloviščih vzdolž trase Brčko—Banoviči razlegala brigadirska himna: »Brčko—Banoviči, to je naša meta, izgraditi prugu još ovoga leta. Jedan dva, jedan dva, omladina Titova, zove nas obnova.« S tem pa se je z neustavljivo močjo nadaljevala kovačnica bratstva in enotnosti.
Če pogledamo takratno ekonomsko stanje-Jugoslavije, ki se je po štiriletni vojni morala spopadati z zaostalostjo predvojne Jugoslavije in obnovo porušene domovine, potem je bila odločitev za izgradnjo proge hrabro in herojsko dejanje. Stanje, kakršno je bilo, prav gotovo ni dopuščalo nobene večje novogradnje, kaj šele progo Brčko—Banoviči, za katero je bilo potrebnih kar 700 milijonov dinarjev. Kljub temu pa so naši ljudje smelo zakorakali v to investicijo, saj so računali na široke mase mladih, v katerih je gorel plamen razvoja in s tem tudi pripravljenost za delo. Vsi, prav vsi, so se zavedali, da bodo le z lastnimi rokami lahko ustvarili lepši jutri ter sebi in svojim otrokom boljše in lepše življenje. Odločitev, da bo ta proga prva med potrebnimi novogradnjami velikega obsega, pa se navezuje predvsem na dejstvo, da je tu pomemben premogovni bazen, katerega črno zlato nujno potrebuje vsa industrija.
Na peto obletnico vsejugoslovanskih demonstracij, v katerih so naši narodi pokazali svojo nacionalno in narodno zavest in s tem ogorčeno reagirali na sramotni pakt vlade Cvetkovič — Maček s silami osi, je centralni odbor USAOJ 27. marca 1946. leta pozval jugoslovansko mladino k izgradnji proge. Za izpeljavo te velike akcije pa so dobili 200 milijonov kredita. S tem pa se je začela nova etapa mladinskega prostovoljnega dela, nov zrelostni izpit takratne mlade generacije. Progo v dolžini 92 kilometrov naj bi dokončali do dneva republike. Delovni zanos in goreča želja, da železno kačo nadaljnjega razvoja pravočasno končajo, pa je pripomogla k temu, da so z deli končali že
7.	novembra in tako 22 dni pred rokom že slavili veličastno delovno zmago. Zmago je izbojevala mladina vseh krajev Jugoslavije in s tem Titovo misel bratstva in enotnosti potrdila v praksi. Ta boj s časom je dobojevalo 62 268 brigadirjev, pri tem pa je potrebno vedeti, da so delali v izredno težkih pogojih in z minimalnimi tehničnimi pripomočki. Poleg brigadirjev iz Jugoslavije je bilo tu še nekaj Čehov, Poljakov, Grkov in več tisoč nemških ujetnikov, ki so v glavnem delali pri predorih. S prihodom prve lokomotive v ta-noviče je bila naloga opravljena. Vsem takratnim brigadirjem pa bo nedvomno ostal v spominu dan, ko je zbranim spregovoril tovariš Tito in se jim zahvalil za njihov trud. Pri tem ni pozabil na nemške ujetnike, katerim je dejal, da so delno popravili tisto, kar so podrli in da naj drugič pridejo na Balkan raje kot turisti ne pa s topovi.
Izgradnja proge Brčko—Banoviči, ki ji upravičeno pravimo tudi Mladinska proga, je sprožila plaz izgradnje novih prog. Ne nazadnje pa je potrebno vedeti, da je uspeh potrebno meriti tudi po tem, da je mladinsko prostovoljno delo bilo mnogo več kot le delo, saj je bila in je še šola socialističnega izobraževanja in vzgoje, odnos do dela, afirmacija socialističnih vrednot, krepitve bratstva in enotnosti, solidarnosti, tovarištva, patriotizma in internacionalizma, idejnega in strokovnega usposabljanja mladih in še kaj. Vse to se je nadaljevalo pri izgradnji proge Šamac—Sarajevo
in ker je bil obseg del še bistveno večji, je tudi v organiziranosti samih brigad bilo stanje bistveno boljše. Vse to pa je dvignilo produktivnost in omogočilo večje delovne dosežke. Za primerjavo naj povemo, da je bil maksimalni delovni učinek brigadirja na progi Brčko—Banoviči 3,6 kubičnih metrov, na progi šamac—Sarajevo pa vsaj dvakrat večji — dnevno torej sedem prostorskih metrov zemlje.
V obdobju prve petletke je bilo v Jugoslaviji zgrajenih enajst železniških prog, na deloviščih pa je skupno delalo skoraj sedemsto tisoč mladih. V tem času pa je mladina gradila zelo intenzivno tudi nova mesta, tovarne in ceste. Čeprav so nekatere akcije potekale tudi kasneje, pa ne moremo mimo dejstva, da so bili temelji zanje postavljeni prav ta leta. Mladi graditelji, ki so bili potem največkrat tudi prvi delavci novih
Pozivu uredništva Savinjskega občana so se med prvimi odzvali brigadirji-veterani s Polzele, kar je tudi dokaz več o njihovi sedanji organiziranosti, njihovih medsebojnih srečanjih in aktivnostih, ki jih združujejo in jih vsaj v spominih ponovno vračajo na prve akcije — kovačnice bratstva in enotnosti — kot so bile proge Brčko—Banoviči, Šamac—Sarajevo, Dutovlje—Sežana in številne druge akcije, kjer so s krampi in lopatami gradili lepšo bodočnost. Herojem vojne so se pridružili heroji dela, slednje pa smo v naši družbi bolj kot ne puščali ob strani in nanje pozabljali. Štiridesetletnica izgradnje proge Brčko—Banoviči, ki hkrati pomeni tudi 40-le-tnico mladinskega prostovoljnega dela, pa je prav gotovo priložnost, da tem ljudem, tudi po tej poti, izrečemo vso hvaležnost in priznanje za njihov trud, ki so ga vtkali v izgradnjo naše domovine v najtežjih letih nove Jugoslavije. S tem pa vsaj delno popravimo naš — družbeni — odnos do bri-gadirjev-veteranov, ki bi za svoje delo bržkone zaslužili bistveno več.
Tovrsten priokus grenkobe je bilo čutiti tudi na minulem srečanju brigadirjev-veteranov, ki je bilo v prostorih krajevne skupnosti na Polzeli, kjer so ponovno oživeli spomini na delovne akcije. Še posebno sveži pa so bili spomini na proslavo 40-letnice proge Brčko—Banoviči v Brčkem, katere se je udeležilo tudi pet polzelskih brigadirjev-veteranov. Ob tem pa velja še povedati, da so bili brigadirji-veterani s celjskega območja tudi najbolje organizirani in so tako tudi častno zastopali slovenske barve na tej proslavi. Ob dejstvu, da so brigadirji-veterani iz celjske regije tudi sicer najbolje organ.zirani, pa to niti ne preseneča. Vprašanjem, zakaj tako, se nismo mogli odpovedati, in Cveto Pavline, ki je tudi sicer duhovni vodja polzelskih brigadirjev-veteranov ter tudi član štaba brigadirjev veteranov celjske regije, je povzel besedo. »Vse skupaj že sega 20 let ,:azaj, ko so se zbrali prvi »Brčkaši« na Gori Oljki in počastili 20-letnico izgradnje proge Brčko—Banoviči. Sam takrat ni sem mogel biti prisoten, vendar pa lahko povem, da je bilo srečanje enkratno dožiyetje, saj so si po mnogih letih ponovno stisnili roke in obudili spomine preneka-teri udeleženci. Tu so bile vse tri celjske brigade, in sicer brigada Karla Destovnika-Kajuha, Fakino-va brigada in brigada Boža Mravljaka. Izražena je bila želja vseh udeležencev po vnovičnih srečanjih in organizirajšenem delovanju. Za 25-letnico smo se zato še temeljiteje pripravili in smo ustanovili v Celju »štab brigadirjev-ve-
tovarn, so opravljali vsa dela, »prestavljali« so reke, postavljali betonske temelje, montirali jeklene konstrukcije itd. Danes spominja na njihovo delo vrsto spominskih plošč na tovarniških zidovih, ob predorih, jezovih, mostovih, nasipih itd. Samo v letu 1947 je mladina gradila 68 objektov zveznega in republiškega značaja, na njih pa se je zvrstilo kar 280 tisoč brigadirjev.
Dejali smo že, da je prva velika zmaga: proga Brčko—Banoviči bila odskočna deska za nadaljnji polet mladinskega prostovoljnega dela, zato je in bo 1. april vedno ostal v mladinskem prostovoljnem delu zapisan z zlatimi črkami. S tem pa je pomen proge Brčko—Banoviči še toliko večji. Seveda pa nikakor ne smemo pozabljati na druge nič manj ali še pomembnejše stvaritve mlade generacije takratnega pa tudi sedanjega časa, ki so plod mladinskega prostovoljnega dela.
Če se ozremo še po Sloveniji in naši okolici, potem ne smemo pozabiti, da so mladi že jeseni 1945 organizirano sekali gozdove na Pohorju in Bohinju za oskrbo Maribora in Ljubljane s kurjavo itd. Dva tisoč brigadirjev je po sklepu tretjega kongresa Ljudske mladine Slovenije gradilo cesto Celje—Šempeter, nadaljevalo z regulacijo spodnjega dela toka reke Pesnice in izvedlo regulacijo goriškega Lijaka, s čemer smo pridobili 900 hektarov nove rodovitne zemlje. To pa še zdaleč ni vse.
teranov mladinskih delovnih brigad«, ki obstaja še danes in uspešno nadaljuje svoje poslanstvo. Imamo svoj prapor, ki vsakič ponosno plapola na takšnih in podobnih srečanjih ter na drugih manifestacijah, žal pa tudi na pogrebih naših umrlih veteranov. Združeni pod tem praporom ter z uspešnim delom štaba in na čelu z nekdanjim komandantom Berglezom smo brigadirji-veterani celjske regije če že ne najbolj pa med najbolje organiziranimi brigadirji v Sloveniji. Pomemben korak smo naredili tudi v ohranjanju dokumentarnega gradiva, saj se vrsto slikovnega, tekstualnega, predmetnega in drugega gradiva nahaja v Muzeju narodne revolucije v Celju in bo tako ostalo ohranjeno tudi poznejšim rodovom ...«
Cveto Pavline je zatem še obudil spomin na praznovanje 30-le-tnice mladinskih delovnih brigad, ki je bilo na Gričku v Celju in kjer se je zbralo preko 500 nekdanjih brigadirjev-veteranov. To leto pa sta OK ZSMS Žalec in Mozirje v sodelovanju z drugimi pripravilo takšno srečanje za brigadirje obeh občin pri jami Pekel. Vsi prisotni so izrazili željo, ki je prav gotovo želja vseh nekdanjih brigadirjev, da bi podobno srečanje bilo tudi v letošnjem letu, ko slavimo 40-letnico. Ker pa je takšno srečanje povezano z določenimi stroški, pričakujejo, da bodo levji delež pri tem nosile občinske družbenopolitične organizacije, občina in organizacije združenega dela. Prav bi bilo, da bi bila organizator tega srečanja žalska mladina, ki pa naj bi ji pomagali tudi vsi ostali subjekti. Potreben je dogovor, in nato akcija. Brigadirji-veterani so zanjo, upamo lahko, da bodo temu prisluhnili tudi ostali in ob tej obletnici omogočili to tovariško snidenje.
Živahna razprava se je nadaljevala z obujanji spominov posameznikov. Cveto Pavline je povedal, da je bil v tretji izmeni proge Brčko—Banoviči. Skupaj s prijateljem Juretom Krašovcem in še s šestimi drugi Laščani je stopil v sestav celjske brigade, ki je štela 218 brigadirjev, in odšel na akcijo. Pot jih je najprej vodila v Buki-nje, kjer so jih ostrigli, posuli z raznimi dezinfekcijskimi praški ter formirali v brigade. Od tu pa so odšli na teren Poljane, kjer so delali na useku več kot mesec dni. Večkrat je potegnilo plaz in delo se je začelo znova. Končno so premagali tudi to oviro in se lahko preselili na drugo delovno področje v Živinice. Tu so bile bivalne razmere že boljše, saj so šotore zamenjale barake. Delalo se je v dveh izmenah, po 12 ur dnevno, saj jih je čas priganjal, če so hoteli uresničiti zastavljeno
nalogo in obljubo, ki so jo dali tovarišu Titu, da bo proga zgrajena še isto leto. In končno je prišel 7. november, ko so z deli končali. Mladinska proga Brčko—Banoviči je bila končana. Cvetu pa je živo ostal v spominu tudi prihod tovariša Tita na progo. O tem pravi: »Bil je lep, sončen dan v oktobru, ko je prišel med nas tovariš Tito. Ta dogodek pa je povezan tudi z nič kaj prijetno situacijo na progi. Lokomotiva, ki nam je pripeljala pragove in tračnice, je s kompozicijo vred zaradi še neutrjenih nasipov, zgrmela s proge. Da tega ne bi videl tovariš Tito, smo daleč na okoli posekali grmovje in zamaskirali celotno kompozicijo. Videti je bilo, kot bi zraslo ob progi novo grmovje. Ali je Tito to zvedel ali ne, tega ne vem, vem pa, da smo ob njegovem prihodu pripravili veličasten sprejem. Skandiranju ni bilo ne konca ne kraja, v naših srcih je kipel plamen ponosa, ko nas je pozdravil in pohvalil za opravljeno delo. Po njegovem odhodu smo se še krepkeje zagrizli v delo in končali progo 22 dni pred rokom ...«
Cvetovo brigadirsko življenje pa ni teklo samo na progi Brčko—Banoviči, ampak ni nič manj pomembno tisto delo, ki ga je opravljal na številnih lokalnih delovnih akcijah. Tudi drugi sogovorniki so bili mnenja, da tovrstne akcije zasenčujejo velike zvezne akcije, čeprav so bile včasih lokalne še bistveno težavnejše. Ena od teh, ki sicer ni sodelovala na nobeni od zveznih akcij, a ima bogato brigadirsko življenje, je tudi Marija Jelen, ki se je kot prva sekretarka SKOJ-a v Juteksu že takoj po koncu vojne morala spoprijeti z udarniškim delom. »Ju-teks je bil zelo porušen, je povzela besedo Marija, zato sem imela kot sekretarka preveč dela, da bi lahko mislila na udeležbo na kakšni drugi akciji. Iz Juteksa sem potem odšla v tovarno nogavic na Polzeli. Tu sem s svojim skojevskim delom nadaljevala in leta 1949 tudi odšla za dva meseca v Jurklošter v gozdno brigado, kjer spio sekali in spravljali les. Norma je bila huda, saj je bilo potrebno v 10 urah posekati, razžagati in zložiti kar tri kubične metre drv. To zgovorno govori, kako smo morali delati, če smo hoteli doseči normo. Mladi tega danes ne vedo. Tako rekoč vsakodnevno smo se spoprijemali z udarniškim življenjem. Delali smo ceste, obdelovali polja na Šeneku, sodelovali v odkupnih komisijah in merili količine pridelkov ter opravljali še vrsto drugih del...«
Tako pravi Marija, kako pa je doživljal brigadirske čase POLDE RIBIČ, ki je poleg obeh prvih zveznih akcij sodeloval tudi v I. Jugoslovanski brigadi na progi Drač—Elbasan v Albaniji. Polde izhaja iz rudarske družine iz Za-bukovice in je že od prvih let življenja Polzelan. V času vojne vihre je preko Savinje s čolnom prevažal kurirje in druge borce, nato pa komaj 14 in polleten tudi sam odšel v partizane, kjer je bil na kurirski postaji TV 32. Po vojni je služil KNOJ do leta 1946, ko je bil po ukazu tovariša TITA kot mladoletnik demobiliziran. Njegovo delo se je nadaljevalo na Pol-
Enote civilne
Na stacionu v Žalcu se je odvijalo tekmovanje enot civilne zaščite s področja prve pomoči. Tekmovanje je bilo organizirano v okviru dneva SZ in je obenem zaključek izobraževanja enot, ki je potekalo skozi vse leto. Tekmovalo je šestinpetdeset ekip iz kra-
Stane Lesjak
zeli, kjer je bil predan politični delavec in kot tak tudi bil prvi, ki se je odzval pozivu CK USAOJ-a in tovariša Tita za izgradnjo proge Brčko—Banoviči. »Ko smo pripravljali to akcijo, se je na Polzeli prijavilo okrog pedeset mladincev in smo mislili imeti že svojo četo. Toda sovražni elementi še niso mirovali in namesto petdesetih sva na akcijo odšla le jaz in Krista Čobalova. Ko sva se midva vrnila in ko je bila tudi javnost obveščena o tej akciji, je bilo jasno, da Brčko ni nikakršna Sibirija, kot so natolcovaii na Polzeli takratni privrženci starega režima in odvračali mlade od tovrstnega dela. Udeležba je bila potem masovna in za akcijo Šamac—Sarajevo je bilo brigadirjev več kot dovolj. Tudi tu sem sodeloval v prvi izmeni akcije, nato pa sem po ukazu Skoj-a odšel v I. jugoslovansko brigado na izgradnjo okrog 83 km dolge proge Drač—Elbasan. Na progi Šamac—Sarajevo jé delalo 125 brigad in iz vsake brigade sta bila dva poslana v Albanijo. V tej brigadi smo bili sami skojevci in komunisti. Moram reči, da je bila to izjemna čast, vendar pa tudi huda preizkušnja, saj polnih dva meseca in pol nismo videli kruha. Albanci so nas izredno lepo sprejeli in še danes ne morem verjeti,
Polde Ribič
da je ta dežela po resoluciji In-formbiroja postala tako sovražno razpoložena do Jugoslavije. Naša brigada je bila kar enajstkrat udarna in v Tirani nas je potem sprejel sam Enver Hodža, ki se je z vsakim posebej rokoval. Hrana na akciji je bila izredno slaba, tako da so brigadirji iz Hrvatske odšli domov z rekom, da raje delajo
jevnih skupnosti in združenega dela. Tekmovali so v teoretičnem in praktičnem delu in pri tem prikazali veliko mero usposobljenosti, ki bi jo lahko uporabili pri elementarnih nesrečah ali v slučaju vojne. Tekmovanje sta pripravila sekretariat za ljudsko obrambo in
na progi Šamac—Sarajevo pol leta kot še en teden na tej. Naš ambasador v Tirani, ki je ob tem posredoval, je dejal, da lahko dobimo kruha kolikor hočemo, vendar naj vztrajamo in naj pokažemo, da smo narodna mladina Jugoslavije, ki je sposobna prenesti tudi takšna bremena in težave. In mi smo vztrajali...«
Vrlina vztrajnosti in življenjskega optimizma pa je bila lastna tudi LENARTU ŠTOKU, ki se je akcij udeleževal kot invalid. Leta 1945 je v bojih za Trst izgubil nogo in tak, s pomočjo proteze, vihtel kramp in lopato na progi šamac—Sarajevo.
»Sem Primorec, pravi Lenart, in kot tak sem bil ob koncu vojne še toliko bolj vesel, da je večina Primorske prišla pod Titovo Jugoslavijo. Čeprav sem izgubil nogo prav na dan zmage, 9. maja, v Sežani, kjer so mi jo morali odrezati zaradi zastrupitve, je bil tudi zame to najsvetlejši dan. Decembra istega leta sem dobil protezo in leta 1947 sem kot brigadir II. Slovenske brigade tehnika in šport odšel na progo Šamac—Sarajevo, kjer smo delali na odseku Do-boj—Banlas ...« Povejmo še to, da se je Lenart vrnil s proge kot udarnik in poln upanja v lepše življenje. Prav gotovo je lahko vzor
Cveto Pavline
današnji mladini, ki mnogokrat ne ve, kaj početi.
S sestanka polzelskih brigadirjev-veteranov je ostalo še precej popisanih strani v beležki in na magnetofonskem traku njihovih spominov, zato bomo o njih spregovorili v naslednji številki Savinjskega občana.
občinski odbor Rdečega križa.
»Vaja je kljub slabemu vremenu povsem uspela. Enote so pokazale dobro pripravljenost in precej praktičnega znanja,« nam je ob spremljanju vaje dejal načelnik štaba CZ Stane Lesjak.
L. Korber
Ekipa KS Gotovlje pri opravljanju naloge
Brigadirji-veterani
Leta tečejo — spomini ostajajo
DARKO NARAGLAV
zaščite tekmovale
Deviško čisto naravo zahtevamo samo zase. Do ograje našega življenjskega prostora morajo biti najlepie zelenice, iz pip bi morala pritekati domala studenčnica, da o čistem zraku ne govorimo. Kaj smo potem storili s temi življenjskimi dobrinami, preden smo jih prepustili v sosedovo uporabo, ni več pomembno. On lahko pije umazano vodo, lahko si polomi kosti na svinjariji, ki smo jo zmetali na njegovo življenjsko območje. To pa je že problem, ki naj ga rešuje, kdor ga hoče, mi imamo čisto.
Ta kina in podobna razmiiljanja se utrinjajo ob nažih prizadevanjih za čisto okolje, le z majhno dopolnitvijo, da smo zaradi takšnega obnašanja naravo že precej umazali. Sedaj pa iščemo nekoga in one, ki bodo to zastonj počistili, zgradili vodovode iz katerih bo pritekala čista voda. Naj zveni tale uvod še tako smešno, toda prav tako se v žalski občini obnašamo pri odvozu smeti, ki je sprožil pravo smetarsko vojno. Nič boljši ni odnos združenega dela do reševanja komunalnih problemov, kljub temu da nam je vsem jasno, da brez kanalizacije, cest in vode ni normalnega življenja. Zaskrbljujoči so podatki o kakovosti pitne vode, ki bi se lahko izboljšala le s sanacijo vodnih zbirališč. V žalski občini pa je skoraj desetina delovnih organizacij, ki do druge polovice maja niso podpisale samoupravnega sporazuma o temeljih plana SIS za komunalo in ceste za to srednjeročno obdobje.
'
PIJEMO slabo vodo
Da pijemo dokaj slabo vodo, je vidno iz poročila o higienski oceni vode za lansko leto. Voda v javnih vodovodih je bila higiensko nestabilna in občasno higiensko oporečna. Več kot petina vseh preiskanih vzorcev ni ustrezala predpisom. Kar v okoli 43 odstotkih preiskanih vzorcev je bilo preveč bakterij. Kot piše v nadaljevanju poročila, vodni viri niso hidrogeološko raziskani in ukrepi za njihovo varstvo niso zagotovljeni.
le smetarske pravde z odvozom smeti * V
V	prizadevanjih za čistejše okolje smo v žalski občini sprejeli celo odlok, ki naj bi povedal, kako in kaj. Skoraj istočasno so bila sanirana tudi vsa divja odlagališča. Z dobro vero smo začeli na začetku, kot se spodobi. Za odvažanje smeti pa je bilo treba kupiti tipizirano posodo in potem vsak mesec še plačevati usluge.
V	odvoz so bili vključeni tudi kmetje, ki pa jim takšen način ni ustrezal. Že čez dve leti je odlok doživel novo spremembo in je to kategorijo izključil. Pojavili pa so se novi, ki niso želeli biti vključeni v odvoz smeti, polkmetje. Tisti, ki jim kmetijstvo ni edini vir preživljanja, kot to določa odlok. Vsako leto je na žalsko enoto Temeljnega sodišča Celje potem prišlo nekaj sto predlogov za izdajo plačilnih nalogov. Lani je tozd Komunale Celje — Javne naprave — izdal kar šeststo tovrstnih predlogov. Na te pa se je pritožilo kar 220 občanov. Po besedah Milana Bratuška, vodje pravdnega oddelka, so bili ti ugovori vsebinsko zelo zanimivi in največkrat so ugovarjali polkmetje ter upokojenci. Precej ljudi so oprostili, če so ugotovili, da izpolnjujejo pogoje odloka. To pa je povzročilo še dodatno razburjenje, ker vsak ni ugovarjal, bodisi zaradi seznanjenosti z odlokom ali česa drugega.
Milan Bratušek pa opozarja še na en problem, v odvoz smeti so v nekaterih naseljih vključeni občani, ki so oddaljeni od ceste. Ka-
ko zanje odvažati smeti, bi se morali sporazumeti občan, Komunala in inšpekcijska služba. Za noben takšen primer na sodišču ne vedo, predlogov za izdajo plačilnega naloga in ugovori pa so bili, kajti tem ljudem komunala ni odvažala smeti. Tudi tukaj ni veljalo za vse enako, za nekatere so vložili predlog za izdajo plačilnega naloga, za druge zopet ne.
Kot meni, bi moralo biti v odvoz vključenih čimveč občanov, v sedanjih rešitvah pa izdajajo oprostitve za odvoz in plačilo.
Brez tipiziranih posod odvoza smeti ni moglo biti, čeprav bi veljalo razmišljati tudi o vrečah in kontejnerjih. Po petih letih veljave odloka je lani komunala predlagala okoli petsto ljudi k sodniku za
Erekrške, ker nimajo teh posod.
tevilo oprostitev pri tem organu je bilo znatno manjše, ker brez te posode tudi odvoza ni moglo biti.
Odlok ni življenjski
Občani, ki so bili pred sodnikom za prekrške in na sodišču zaradi neplačevanja računov, trdijo, da odlok ni življenjski. To so predvsem ljudje z mešanimi gospodinjstvi, ki so vključeni v odvoz, ker nimajo statusa kmeta. Prav tako kot njihovi sosedje na primer, ki se preživljajo samo s kmetijsko dejavnostjo, imajo podpisano pogodbo z zadružno enoto. Med temi polkmeti je tudi občanka, ki se pravda celotno obdobje veljave odloka o odvozu smeti. Takole pravi:
»Odpadke iz gospodinjstva porabim za prehrano živali, ostale odpadke, pepel, travo od zelenice, populjene zeli z vrta mečem na gnojišče. Zato posode z odpadki nimam s čim napolniti. Zato sodišče ne bi smelo podpirati izsiljevanja plačila za nenaročene in neopravljene storitve. V času, ko vsi zategujemo stabilizacijski pas, si ne moremo privoščiti denarja za vsiljene storitve. K reševanju tega problema bi morali pristopiti po logiki in ne samo po črki zakona. Ce se to ne bo rešilo, bom prisiljena sprožiti ustavni spor, to, kar je sedaj, ni v skladu z zakonom o obligacijah; če ni storitve, ne more nihče zahtevati plačila. Gospodinjstva bi morali okarakterizirati, tukaj bi moral imeti veliko vlogo svet krajevne skupnosti, ki bi laže odločil, ali naj bo gospodinjstvo oproščeno ali ne. Bolj bi morali nadzorovati tiste, ki se kljub posodam za smeti in odločbam o oprostitvi poslužujejo divjih odlagališč.«
Tej občanki ni bilo prizanešeno samo zato, ker se ne preživlja izključno s kmetijsko dejavnostjo. Zagotovilo, da vse večje odpadke, ki ne sodijo v kanto, odlaga v kontejner, ni bilo dovolj. Oblak prahu pri teh ljudeh se dviga predvsem zaradi načina oprostitev.
Ljudje smo pač takšni, zakaj ne bi bil oproščen, če je bil moj sosed, ki pa ima več odpadkov kot jaz. Preživlja se s kmetijo, na kateri pa so odpadki.
Zapišemo lahko še, da se dosedanji odlok o smeteh ni izvajal dosledno. Pri oprostitvah se je v glavnem upošteval status kmeta, ostali pogoji, kot so na primer določilo, da mora imeti kmet zgrajeno smetiščno jamo, se niso tako dosledno izpolnjevali. Poleg tega bi morali ti sami prazniti smetiščno jamo in po izpraznitvi odpadke takoj odpeljati na odlagališče. Na zahtevo inšpektorja bi morali s potrdilom dokazati, da so odpadke odpeljali nanj. Vemo pa, da kmetje v glavnem teh jam nimajo, kljub temu da so bili oproščeni odvoza smeti.
Pripravlja se nov odlok
Smetarske pravde v zadnjih letih so dale zeleno luč za pripravo novega odloka oziroma sprememb o odvozu smeti. Čeprav je bil tudi namen prvega zelo dober, da bi ohranili čisto okolje, ni zaživel v praksi. Ali je bilo to zaradi vsebine, v kateri so občani zlahka našli praznino ali zaradi njih samih, na tem mestu ne bomo razpravljali.
Pred končno vsebino se bo prav gotovo izkresalo še mnogo predlogov in mnenj, da bo uresničen njegov prvotni namen. Osnutek pa predvideva manj olajšav plačila in odvoza smeti. Vanj naj bi bile vključene v glavnem vse kategorije občanov, tudi kmetje. Kot predlaga sodnik za prekrške, ki je to problematiko obravnaval po posameznih primerih, bi morali temeljito razmisliti, za koga pa vendarle upoštevati oprostitev. Kajti sedanji odlok v zvezi s tem
ni rekel nič o občanih, ki so sami v hiši, o bolnih ljudeh in tistih, ki nimajo dostopa za odstranjevanje smeti. Nova vprašanja se odpirajo pri določilu, da so lahko oproščeni samo tisti, ki so socialno ogroženi, kako urediti to vpra šanje pri tistih, ki pa imajo zelo nizke prejemke.
Medtem ko je bil odlok in odvoz za nekmetijske predele že sedaj zelo jasen in ni bilo problemov, bo treba v novem doreči še, kako odvažati in plačevati v kmetijskih predelih.
Večina ljudi, ki so bili na obravnavah se je zavzemala za kontejnerski odvoz, kar bi morali pri novem odloku upoštevati. Takšen odvoz pa tudi ne bo zastonj, celo sedemkrat dražji je. Kako torej zaračunati občanom, ki imajo manj smeti, je tudi še odprto vprašanje. Po sedanjem se ko-
munalne storitve plačujejo po kvadratnih metrih stanovanja in vprašanje je, ali bi isto določilo lahko veljalo tako za delavca na primer v bloku, kot za kmeta, ki pa organskih odpadkov ne meče v posodo za smeti. Veliko dela še torej čaka pristojne občinske organe, da bo odlok »pravičen«. Pripomnimo lahko še to, da ta ni bil sedaj za nekatere samo zato, ker je bilo treba plačati. Smeti in odpadki namreč vseskozi so, toda zakaj bi plačali, če je zato divje odlagališče? Skoraj hkrati s prvim odlokom — izpred dobrih šestih let — so bila divja odlagališča sanirana. Zrasla pa so nova, kot gobe po dežju, in že lani smo jih našteli enaindevetdeset. Komentar k temu verjetno ni potreben.
Neodgovoren odnos združenega dela
Življenje brez zdrave pitne vode, urejene kanalizacije in cest si vsi težko zamišljamo. Na drugi strani pa te dobrine samo zahte-
vamo tako, da zanje ne bi prispevali niti ficka. Kako neodgovorno se obnašamo, pove dejstvo, da veliko delovnih organizacij žalske občine ni podpisalo samoupravnega sporazuma o temeljih plans SIS za komunalo in ceste za tc srednjeročno obdobje. Do druge, polovice maja le-tega niso podpisale naslednje organizacije:
Montana Zaloika Gorica, Liko Liboje, SIP DSSS, Tekstilna tovarna Prebold, Hmezad-Kmetijska zadruga Savinjska dolina z vsemi TZO, Gozdno gospodarstvo Celje-TOZD Goznik, TOK Vransko, Savinjski magazin, Nama Žalec, Hmezad-interna banka Žalec in Obrtno združenje.
Ta dokument je usklajen z vsemi občinskimi planskimi dokumenti in prepočasen razvoj na tem področju lahko ogrozi še druga. Obnašanje teh organizacij je dokaj nerazumljivo, saj je bila pri sestavljanju tega plana organizirana široka javna razprava. Pri določanju prispevne stopnje so pri skupnosti za komunalo in ceste upoštevali vse težje pogoje gospodarjenja in je zato le-ta nižja, kot je bila v preteklem obdobju. Za sedanje je prispevna stopnja 3,86 odstotka od čistega dohodka.
Tudi zato se je za obnovo cest, za kanalizacijo, ureditev vodovodov zbralo do sredine maja samo šest odstotkov planiranih sred-
stev. Denar za te namene pa bi se moral zbirati po četrtinah in le malo je verjetno, da bo do kenca junija polovica denarja na kupu.
Med delovnimi organizacijami pa je še precej dolžnikov starih obveznosti, največ neporavnanih obveznosti iz preteklih let ima Tekstilna tovarna Prebold.
Če se takšen nekorekten odnos do komunalnih problemov ne bo izboljšal, na skupnosti za komunalo in ceste ne morejo odgovarjati za realizacijo plana, kar je povsem logično. Brez denarja med drugim tudi ne bo ureditve vodovodnega omrežja, ki bi ga morali sanirati takoj, prav zaradi slabe kakovosti vode. Za ureditev teh problemov bi morala Komunala Žalec razpolagati z desetimi milijoni dinarjev, vse pa bo obviselo v zraku, dokler se bomo do tega obnašali tako mačehovsko.
Kakovost vode bo boljša le, če bo denar
Kakovost vode v žalski občini je zelo slaba in Komunala Žalec naj bi jo izboljšala v naslednjih dveh letih. Najbolj kritične so razmere na vodovodu Pirešica. Zato bodo že letos začeli graditi prvo fazo cevovoda, tako da bi pireški vodovod že drugo leto povezali z žalskim črpališčem. Tako bodo izključili problematična izvira.
Zgradili so plinsko klorirno postajo na žalskem vodovodu, pripravljajo pa še drugo v Rojah. Izdelali so predlog zaščitnih pasov za podtalnico v Rojah in zaščito zajemov v Letušu in na Bregu pri Polzeli. Če bo denarja dovolj, bodo dali narediti študijo o izvirih žalskega vodovoda.
Desetino denarja bo za ta dela prispevala Komunala sama, vse ostalo pa naj bi financirala skupnost za komunalo in ceste. In na koncu nas ovira zmeraj ta presneti: ČE.
Marjana Matijec-Natek
KOMUNALA ODVAŽA Z IZGUBO
V pogovoru z direktorjem tozda Javne naprave Ivanom Ceričem pri celjski komunali smo izvedeli, da je žalska občina najslabii plačnik njihovih storitev. Od štirideset milijonov realizacije so imeli lani kar osem milijonov izgube oziroma neplačanih računov Iz žalske občine. To se je nadaljevalo tudi letos in neplačana realizacija naših občanov je v prvem trimesečju znašala nad štiri milijone dinarjev. Po besedah Ivana Čeriča imajo občani vseskozi zelo negativen odnos do odvoza smeti. Prihodnje leto se izteče pogodba, s sisom za komunalo in vprašanje je, če jo bodo sploh obnovili, je opozoril. Pokazali so veliko dobre volje, da bi se problem rešil in še sedaj bi pristali na drugačen način odvoza, predvsem v krajih, kjer je smeti manj.
Tudi izgradnja čistilne naprave v Kasazah se je zakasnila zaradi pomanjkanja denarja. Kot napovedujejo na skupnosti za komunalo in ceste, naj bi začela obratovati v juniju letošnjega leta. Ta naprava pa je šele prva faza urejanja kanalizacije v žalski občini.
-	N
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Žalec
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE ŽALEC — DELOVNA SKUPNOST
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Žalec razpisuje na podlagi 8. člena pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve iz združenih sredstev vzajemnosti in po sklepu, ki je bil sprejet na 1. seji zborov skupščine Samoupravna stanovanjska skupnost dne 24. aprila 1986
IV. natečaj
za kreditiranje gradnje stanovanjskih hiš v okviru zadružne gradnje na območju občine Žalec.
Natečajna vsota znaša 10,000.000 din.
Posojila bodo razdeljena največ za dobo 10 let po 5%-ni obrestni meri.
Posojilo za gradnjo v okviru zadružne gradnje se lahko odobri:
—	če OZD, pri kateri prosilec združuje delo, združuje sredstva v dogovorjeni višini pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Žalec,
—	če prosilec namensko varčuje v banki za stanovanjsko graditev vsaj 12 mesecev,
—	če prosilec nima stanovanja ali pa ima neustrezno oz. neprimerno stanovanje.
—	če imajo ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje, pa bodo z gradnjo sprostili družbeno stanovanje,
—	prednost pri dodelitvi posojila bodo imeli prosilci, ki imajo hišo zgrajeno vsaj do IV. faze.
Prosilec posojila mora predložiti naslednja dokazila:
—	zemljiško-knjižni izpisek,
—	pogodbo o stanovanjskem varčevanju,
—	fotokopijo ali overjen prepis gradbenega dovoljenja za gradnjo stanovanjske hiše in opis, do katere faze je hiša že zgrajena,
—	načrt — tloris stanovanjske hiše,
—	predračun za zaprošeni znesek, iz katerega bo razvidno, za katere namene bo posojilo porabljeno,
—	potrdila o že odobrenih posojilih zaradi ugotavljanja višine lastne udeležbe po 22. členu pravilnika o kreditiranju stanovanjske izgradnje iz združenih sredstev vzajemnosti,
—	potrdilo o skupnem gospodinjstvu,
—	potrdilo o doseženih OD prosilca in družinskih članov v letu 1985,
—	dokaz o članstvu v stanovanjski zadrugi.
Vloge za posojilo z dokazili bosta sprejemali Stanovanjski zadrugi Žalec in Črna mačka Prebold.
Rok ža dostavo prošenj z vsemi zahtevanimi dokazili je 25. junij 1986.
2.
IV. natečaj
za nakup etažnih stanovanj v okviru družbeno usmerjene stanovanjske izgradnje v občini Žalec
Natečajna vsota znaša 3,000.000 din
Nakup stanovanj je možen:
—	v Žalcu, blok B-23/a, ki ga vodi GIP Vegrad T. Velenje, in sicer:
—	trisobno stanovanje v izmeri 76,79 m2
—	dvoinpolsobno stanovanje v izmeri 64,27 m2.
Cena za m2 stanovanjske površine znaša 160.663,27 din.
—	v Preboldu (pričetek gradnje v jeseni 1986):
—	dvosobno stanovanje v izmeri 58,10 m2.
Informativna cena 160.000 din za m2.
Prosilci naj vložijo prošnjo pri strokovni službi Samoupravne stanovanjske stajpposti občine Žalec, Pečnikova 1.
Posojila za nakup stanovanj se dajejo največ za dobo 10 let po 5%-ni obrestni meri.
Rok za dostavo prošenj z vsemi dokazili je 25. junij 1988.
Prosilec mora prošnji priložiti naslednja dokazila: da OZD, pri kateri združuje delo, združuje sredstva v dogovorjeni višini pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Žalec,
—	predkupno pogodbo za stanovanje,
—	da namensko varčuje za stanovanjsko graditev v banki vsaj 12 mesecev,
—	podatke o odobrenih posojilih zaradi ugotavljanja višine lastne udeležbe po 22. členu pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve iz združenih sredstev vzajemnosti,
—	da nima stanovanja ali pa ima neustrezno oz. neprimerno stanovanje,
—	potrdilo o skupnem gospodinjstvu,
—	potrdilo o doseženih OD prosilca in družinskih članov v letu 1985.
Prednost za posojilo ima prosilec, ki:
—	ima nižji poprečni mesečni osebni dohodek na družinskega člana
—	bo z nakupom stanovanja sprostil družbeno stanovanje.
Če ne bi bilo interesentov za nakup stanovanj v etažni lastnini, se ta sredstva prištejejo k natečajni vsoti za gradnjo stanovanjskih hiš v okviru zadružne gradnje.
J
Janko Kos____________
Delegat na kongresu mladih
Kongres jugoslovanske mladine bo moral nakazati nekatere bistvene reiitve. Mislim, da bo prelomnica, kajti, če to ne bi bil in bi mladi mislili, da ga ne potrebujejo, bi ga prav gotovo ne bilo,« trdi sekretar občinske konference mladine Janko Kos, ki bo zastopal žalske mladince na zveznem mladinskem kongresu.____	_______
Kot pravi Janko Kos, bodo na kongresu spregovorili o nekaterih zelo aktualnih vprašanjih in med drugim tudi o agresiji, ratificirati pa bi se morala tudi ženevska konvencija o ekologiji. Posvetili se bodo tudi problemom našega gospodarstva in še posebej vprašanju ^ odgovornosti. Zaključki kongresa zato naj ne bi bili ugotavljanje stanja, temveč naj bi nakazali rešitve. »Zelo rad bi na zveznem kongresu spregovoril, referata ali diskusije ne bom pripravil vnaprej,« pravi Janko Kos. »Povedal bom, da Slovenija ni zahod v primerjavi z ostalimi republikami. Predvsem me bolijo obtožbe, da denar iz manj razvitih
prihaja k razvitim. Menim, da je Slovenija veliko prispevala k razvoju ostalih republik. Samo z doslednim uresničevanjem bratstva in enotnosti bomo lahko dosegli skupen napredek. Opozoril bi rad na probleme kmetijske dejavnosti, ki bi se morali rešiti v najkrajšem času, in prizadeval si bom, da bomo sprejeli tudi kakšno konkretno rešitev,« trdi Janko Kos in dodaja: Upam, da bo čim
manj zaključkov, s katerimi se ne bom strinjal. Na slovenskem se nisem strinjal glede sklepov o skupini Laibach in v tem primeru popolnoma podpiram borce. Poleg tega pa je še veliko nedorečenih stvari o smrtni kazni.«
Na kongresu bi morali spregovoriti še o zaposlovanju in položaju mladih v združenem delu. Kot pravi Janko Kos, so mladi največkrat le opazovalci in si le težko priborijo ključna delovna mesta. »Čim več mladih bi moralo biti* v organih upravljanja in le-ta ko bi lahko dosegli, kar želijo. Pri tem pa bi morali z lastnim primerom kaj pokazati oziroma se dokazati z delom. S sestankovanjem ne bomo pridobili ugleda. Predvsem bi se morali na sestankih pogovarjati, kako bomo bolje delali. Prednost mladinske organizacije je le ta, da se generacije hitreje menjajo. Predsednika, ki je otopel, kmalu zamenja drugi. Starejši ne bi smeli v nedogled počivati na lovorikah, kajti mladi ponujajo tudi boljše rešitve, ki bi jih morali sprejeti,« pravi Janko
Andrej Šporin:
»Mladinska organizacija nima ne v denarja ne prostora«_______________
Deset let je že minilo, odkar je Andrej Šporin prvič prevzel krmilo žalske mladinske organizacije. Potem je to mesto prevzel še dvakrat: osemdeset in štiriino-semdeset, kot sam pravi, nazadnje samo zato, da so mladinski klub ponovno uredili. Konec letošnjega maja bo Andrej naredil križ čez ta svojevrstni rekord, le malo je namreč mladih, ki bi aktivno delali v mladinski organizaciji do svojega devetindvajsetega leta. Obdobje njegovega delovnja lahko povežemo z ustanovitvijo mladinskega kluba, festivalom akustične glasbe. A o tem kasneje. Vztrajal je, ker je delo v mladinski organizaciji »fajn«, kot je rekel, kljub temu, da je bilo treba včasih ugrizniti tudi v kislo jabolko. Med tem časom je diplomiral na ekonomski fakulteti, se zaposlil na Hranilno kreditni službi v Žalcu in postal predsednik koordinacijske konference mladine Hmezada. Ob vsem delu v mladinski organizaciji torej ni naključje, da je dobil srebrni znak Zveze socialistične mladine, ki ga podeljuje občinska konferenca zaslužnim mladincem.
Vse prevečkrat radi govorimo, da mladinske organizacije slabo delajo. Zakaj je tako, pa se le malokrat vprašamo. Andrej je takole povedal: »Dokler nismo imeli prostora, res ni bilo dela. Ko smo imeli klub, smo dobili celo republiško priznanje. Na vsakem področju smo imeli nekaj aktivnih mladincev, tako v športu kot kulturi. Po desetih letih od ustanovitve kluba se mladi zopet nimajo kje zbirati.«
Mladi Žalčani potrebujejo mladinski klub, ker zanje ni nobene zabave, jim preostane samo to, da še posedajo po gostiščih do desete ure zvečer.
»Mladinska organizacija nima ne denarja ne prostora. Kakšne
večje pomoči nismo bili nikoli deležni. Mesečno smo pobirali članarino, ki jo je plačevalo okoli sto mladincev. S tem denarjem smo plačevali naročnino za sedem revij. Dotacije za mladinsko organizacijo pa so tako majhne, da ne bi mogli pripraviti niti enega večera v klubu,« pripoveduje Andrej o denarnih težavah in doda: »Stroške kluba smo lahko plačali le, ker nam je krajevna skupnost zelo pomagala.«
Še sva pobrskala po spominu. Ni lahko. Predvsem zato, ker mladinska organizacija vedno ostane ob robu.
»Nekateri se celo bojijo, da bi preveč delala,« trdi Andrej. Po premisleku doda še: »Takrat, ko smo dobili republiško priznanje, so nas v Žalcu kritizirali, da delamo slabo. Zmeraj si upam trditi, da je žalski klub naredil neprimerno več kot celjski, ki je last občinske konference in tako dobiva tudi veliko več denarja «
Še veliko stvari je, ki Andreja jezijo in motijo. Tudi to, da ostale družbeno-politične organizacije upoševajo mladinsko le kot servis za organizacijo proslav, okrasitev volišč in podobno. »Mladinska organizacijami morala mladim nuditi predvsem sprostitev, upoštevati moramo, da so mladi zaposleni in hodijo v šole,« trdi Andrej. To je po njegovem mnenju
tisto, kar bo mlade pritegnilo, tudi na delovne akcije, in da jim bo ta organizacija pomenila tudi del vsakdana.
»Pred leti, na primer, smo ustanovili Sokole. Imeli smo majice in kape, to pa je bila vez, ki je držala ljudi skupaj. Mogoče tudi zaradi kratkega imena. Dobro smo dela-
li.	Ni rečeno, da je to recept, naša generacija se je navdušila za to. Najpomembnejše je, da ljudi pritegneta potem so pripravljeni kaj narediti,« pripoveduje Andrej.
Leta osemdeset je bil v Žalcu prvi festival akustične glasbe, ki ga je organizirala mladinska organizacija. Dve leti kasneje so izdali kaseto v samozaložbi Kladivo, konj in voda. Ta podvig je bil zopet zaključen z izgubo. Da o lanskem festivalu akustične glasbe ne govorimo.
»Lanski festival je bil zadnji. Kajti dajali smo denar iz svojih žepov, da smo lahko izpeljali organizacijo. Celotni stroški so znašali 25 starih milijonov, od tega je občinska kulturna skupnost prispevala štiri in še za te smo morali pošteno prositi,« je rekel Andrej.
Začaranemu krogu tako ni videti konca, ni denarja, v primerih ko je mladinska organizacija pripravljena delati. Na drugi strani pa je čedalje manj mladincev zainteresiranih.
»Mladinska organizacija ne uresničuje interesov mladih in zato se mladi vse bolj vključujejo v delo. Mladi jo poznajo samo kot servis in niti ne preverijo, kaj je organizacija, kaj je klub. Kritizirajo, kajti danes je moderno biti proti vsemu,« kritično pravi Andrej.
Vztrajal je in problemi ga niso motili, da ne bi po desetih letih trdil: »Vztrajal sem zato, ker je bilo lepo. Nisem za posedanje po gostilnah. Lahko le rečem, da smo mladinci v klubu rešili veliko problemov, ki bi se brez njega verjetno pojavili drugje.«
Marjana Natek
Jure Matjaž
INŽENIR — GOSTINC PO DUSI
V začetek tega stoletja, ko so na Polzeli zgradili most preko Savinje, sega zgodovina Orešnikove gostilne. Kar pol stoletja pa je za dobro ime gostilne skrbela Orešnikova mama, ki se kljub 78 letom še vedno rada vrti okrog štedilnika in pripravlja jedi, po katerih je ta gostilna vedno slovela. Sedaj namreč pomaga vnuku Juriju, ki je poklic gozdarskega inženirja obesil na klin in se predal gostinstvu. Pred kratkim je obnovil in posodobil gostišče s pomočjo Ljubljanske banke. Zgledno urejeno gostišče, predvsem pa bogata in zanimiva ponudba hrane, sladic, sirov in arhivskih vin privablja vsak dan več obiskovalcev od blizu in daleč. Posebnost hiše pa je gozdarski biftek, z njim se Jurij ponaša, gostje pa tudi radi segajo po tej specialiteti. Žlikrofi, pa osemnajst vrst sladic, hladni mlečni napitki, savinjski želodec, širok izbor sirov, pršut in še marsikaj nudi Jurij Matjaž, ki se je predal zahtevni gostinski dejavnosti z vsem srcem. »Veliko volje, iznajdljivosti in znanja je potrebno za zadovoljstvo gostov, ki znajo ceniti le dobro ponudbo,« je še dodal Jurij Matjaž in že odhitel h gostom, saj za klepet ni bilo časa.
jk
Delovni mladi Andražani
Suzanina pot
Na črnobelih poljih je po nekem nepisanem zakonu tako, da ga igrajo večinoma moški, s tem pa še ni rečeno, da je ta kraljevska igra samo za moške in da se tu in tam ne najde tudi kakšno dekle, ki s svojo igro zatrese hlače marsikateremu šahistu. Zgovoren dokaz, da je res tako, je Suzana Uresnik iz Griž in članica šahovskega kluba iz Žalca, katerega tekmovalci že vrsto let dosegajo odlične uspehe na tem področju in je klub trenutno najmočnejši v celjski regiji. Veliko pove že samo dejstvo, da člani kluba igrajo v 1. slovenski šahovski ligi.
S Suzano Urisek smo se pogovarjali o njenem delu na šahovskem področju, o njenih prvih tekmovanjih in o sedanjem šahovskem udejstvovanju. Izvedeli smo, da jo je šah naučil igrati njen oče, ki je tudi izkušen šahist in od nedavnega tudi predsednik šahovskega kluba v Žalcu. Takrat je bila Suzana stara komaj 5 let, potem pa je
preko 64-tih
Verjetno jè le malo mladinskih organizacij v žalski občini, ki so tako povezane s krajem kot je andraška. Mladi so vedno pripravljeni zavihati rokave, znajo pa si tudi organizirati zabavo, ki pa je vredna ie toliko več prav zaradi oddaljenosti Andraža od večjih krajev. Pred pol leta je mesto predsednika prevzel Izidor Ogra-jeniek, s katerim smo se pogovarjali o delu mladih v Andražu. Takole je povedal:
»Lahko rečem, da so mladinski sestanki vedno dobro obiskani, vsakokrat pride okoli petdeset mladincev, kar je precej veliko število, če upoštevamo, da je v naši organizaciji osemdeset članov. Vsak mesec imamo klubski večer in mladinci ga komaj čakajo. Ponavadi imamo najprej sestanek, klubski včer pa je edina redna zabava, ki jo imajo mladi Andražani. Mladina v mestih ima vsega tega na pretek in zato nima toliko zanimanja za deio v mladinski organizaciji. Poleg tega je podeželska mladina vajena delati in večjih problemov pri organiziranju raznih akcij ni. Pri nas velj^iačelo, da je vsako nalogo, ki smo si jo zadali, treba izpeljati do konca, pa tudi, če bi za delo ostali samo trije.
Izidor Ograjenšek
Letos smo že precej naredili. V zimskih mesecih smo organizirali plesni tečaj, ki je potekal cele tri mesece. Mladi so tako združili prijetno s koristnim in za zaključek tečaja smo pripravili plesni venček. Na začetku pomladi smo organizirali tridnevno delovno ak-
Pred odločitvijo
Nataša Piki
Letošnje šolsko leto se bliža koncu in še posebno nestrpno pričakujejo zadnji šolski dan učenci in učenke osmih razredov osnovnih šol, kajti zanje se pričenja novo obdobje v njihovem življenju. Znašli so se pred odločitvijo, kam po zaključeni osnovni šoli. Kdo jim je pomagal pri izbiri poklica in jim svetoval, zakaj so se za ta poklic odločili, kakšni bodo uspehi ob koncu leta in še marsikaj nas je zanimalo, pa smo povprašali malo naokrog in izvedeli:
NATAŠA PIKL, VRANSKO: Šolo bom končala z dobrim uspehom, odločila pa sem se, da postanem prodajalka. Ta poklic me veseli, z delom prodajalke pa sta me seznanili teta in stara mama, ki sta obe stari trgovki. Če bo vse po sreči, bom dobila tudi štipendijo, najverjetneje pri Savinjskem magazinu.
NUŠA ŽAGAR, PREBOLD: Osmi razred zaključujem s prav dobrim uspehom in odločila sem se za šolanje na pedagoški gimnaziji, ker mislim, da mi ta šola s svojim učnim programom
Nuša Žagar
še najbolj ustreza. Dokončno se za poklic še nisem odločila, vsekakor pa nameravam študij po končani pedagoški gimnaziji še nadaljevati. Štipendije še nimarri, upam pa da jo bom dobila po zaključenem prvem letniku.
MOJCA POLAJŽER, ARJA VAS:
Letos bom zaključila šolo z dobrim uspehom in odločila sem se za zlatarski poklic. Za to sem se odločila zato, ker sem si vedno želela, da sama nekaj ustvarjam in da je končni izdelek plod moje zamisli. Če pa bi mi bilo šolanje na kak način onemogočeno, pa bi se odločila za šolo za oblikovanje. Z zlatarskim poklicem so me seznanili starši in pedagog na šoli, imam pa tudi nekaj prijateljev, ki so že zlatarji.
JELKO JÙRKOVI6, LATKOVA VAS: Letošnji ieto bo, kot izgleda, zame kar uspešno. Osmi razred bom zaključil s prav dobrim uspehom. Po osnovni šoli pa grem na gostinsko šolo v Celje. S tem poklicem sem dodobra seznanjen, saj imamo na šoli organizirano proizvodno tehnično delo in gostinski odsek deluje s Hotelom Pre-
Jelko Jurkovič
cijo, na kateri smo uredili cvetlično gredo, očistili okolico zadružnega doma, dvorano in klubske prostore. Pripravili smo še srečanje narodno-za-bavnih ansamblov, kres in Florjevanje. Obujanju starih kmečkih običajev namenjamo precej pozornosti. Pobiranje jajc na predvečer Sv. Florjana je v Andražu že tradicija. Nad tem smo navdušeni tako mladinci kot krajani. Pri vsaki hiši smo se ustavili, zapeli, gospodinje pa so potem hitele polagat jajca v koš. Letos smo jih zbrali okoli tisoč in tudi nekaj denarja so dali.
Avgusta bomo tekmovali v košnji in drugih kmečkih opravilih. V jeseni pa bomo pripravili ličkanje koruze, ki je hkrati tudi delovna akcija. Ponavadi gremo, tja kjer je to najbolj potrebno. Seveda se ličkanje potem zaključi s pesmijo.
Lahko rečem, da zelo dobro sodelujemo z ostalimi družbeno-političnimi organizacijami v kraju. Pomagamo pri vsaki prireditvi. Za delo dobimo potem denarno pomoč, dvorano imamo vedno zastonj. Mladi Andražani si zelo želimo, da bi imeli svoje prostore. Pred dvema letoma se je govorilo, da bo Andraž dobil prizidek k zadružnemu domu, iz vsega tega pa do danes ni še nič.	— mm.
polj
pričela hoditi v osnovno šolo in tam obiskovala šahovski krožek. Iz šahovskega krožka pa v šahovski klub, kjer se je njeno znanje prekalilo. V tem času se je udeležila tudi mnogih pionirskih, mladinskih in republiških tekmovanj, enega svojih boljših uspehov je dosegla tudi na republiškem tekmovanju v Žalcu, kjer je dosegla 4. mesto. Med boljšimi uspehi pa je nedvomno 11. mesto na državnem šahovskem prvenstvu »Boško Buha« v Mitroviči.
Vsekakor je to dobra pot med mojstre na črno belih poljih, vendar Suzani manjkata še dve kategoriji do osvojitve tega naslova, pravi pa, da namerava ostati še nadalje aktivna in da je zaenkrat njena želja, da se povzpne vsaj še za kategorijo više. Suzana se ne preda tako zlahka in upamo, da ji bo to res uspelo, želimo pa ji, da bi bilo še mnogo tistih, ki jih bo doletel mat igralke z druge strani šahovnice.
BRANKO KOBAL
Mojca Polajžer
bold, v šoli pa so nas seznanili tudi z vsemi pogoji šolanja in s predmeti na gostinski šoli. Glede štipendije pa zaenkrat še ne vem, kako bo. Dal bom prošnjo v Merx, in upam, da bom štipendijo tudi dobil.
- DRAGO KRAMPERŠEK: Zad
nji razred osnovne šole bom zaključil s prav dobrim uspehom, odločil pa sem se za poklic strojnega mehanika, ker me ta poklic od vsega najbolj veseli. Vse potrebne informacije sem dobil v šoli, pa tudi nekaj mojih znancev je v tem poklicu, tako da je bilo nekaj spodbude tudi z njihove strani.
JANI GLAVNIK, POLZELA: Os
novno šolo bom končal s prav dobrim uspehom, odločil pa sem se za srednjo kmetijsko šolo. Pri izbiri šole me je vodilo to, da imamo doma kmetijo in da mi bo delo, če bom ostal doma, v marsičem olajšano, če bom za delo na kmetiji tudi strokovno usposobljen. Če pa bi se zgodilo, da ne bi dobil učnega mesta na tej šoli, bi se najverjetneje takoj zaposlil.
BRANKO KOBAL
Drago Kramperšek
Jani Glavnik
Hmeljarji bodo morali pridelati več savinjskega goldinga
Slovenski hmeljarji so lani pridelali samo okoli tisoč ton savinjskega goldinga, to pa je le četrtina vsega pridelka, in zahtevam tujih kupcev bi lahko ugodili le, če bi ga pridelali vsaj tristo ton več. V celotnem srednjeročnem obdobju so hmeljarji namreč premalo obnavljali nasade s to sorto, med tem ko so intenzivno večali površine z A sortami, predvsem z aurora. Kljub višjim cenam goldinga, ki za proizvajalce veljajo že dve leti, se razmerje še ni izboljšalo, in da se bo to zgodilo, bo ta sorta hmelja letos dražja za trideset odstotkov. Tako so sklenili na seji skupščine Poslovne skupnosti za hmeljarstvo Slovenije, ki je bila v prvi polovici maja v Žalcu.
Kot so poudarili na seji, hmeljarji v tem srednjeročnem obdobju ne bi smeli obnavljati nobe-
nih nasadov z drugimi sortami, temveč samo s savinjskim goldin-gom. V naslednih štirih letih bo moralo biti vsaj polovico površin zasajenih z goldingom, ki ga svetovna trgovina šteje za aromatične hmelje in po njem tudi najbolj sprašuje. Samo tako bodo lahko prodajali ostale sorte in tako povečevali prodajo na tuja tržišča, od katerega so slovenski hmeljarji zelo odvisni. Domača pivovarska proizvodnja potrebuje le okoli trinajst odstotkov slovenskega hmelja, vse ostalo pa izvozijo.
Na seji so opozorili še na velik problem prevelike proizvodnje hmelja v svetu. Zaradi izboljšanja tehnologije pridelave hmelja in pa boljših izkoristkov pivovarjev se zaloge hmelja od leta osemdeset večajo. Kot ocenjujejo, so lani lete znašale okoli sto tisoč ton, ta količina pa bi zadostovala že celoletnim potrebam pivovarske industrije, ki letno proizvede okoli 980 milijonov hektolitrov piva.
Slovenski hmeljarji se bodo na tujem trgu obdržali le, če bodo zagotovili ustrezen sortni sestav in kakovost hmelja, ki so ji na seji namenili precej pozornosti. Kljub prizadevanjem namreč še ne morejo biti zadovoljni s kakovostjo hmelja, kajti vse preveč je ponovnih ocenitev, v hmelju pa je še veliko preveč primesi. Zaradi tolikšnih presežkov je svetovni trg postal zelo zahteven in se je vprašanje kakovosti zaostrilo do skrajnosti. Slabega hmelja pač nihče noče sprejeti, in kot so opozorili na seji,. najzahtevnejši tuji kupci dovoljujejo samo tri odstotke primesi. To kakovost pa bodo slovenski hmeljarji zelo težko dosegli, kot so menili na seji, in poudarili, da bo že za letošnji pridelek potrebno zaostriti kontrolo obiranja, vse primesi pa bodo morali odstraniti že pred sušenjem.
Marjana Natek
Uspeh kovinarjev
Tudi na letošnjem regijskem tekmovanju kovinarjev so predstavniki naše občine dosegli lep uspeh. Med 270 tekmovalci, ki so se pomerili v štirinajstih poklicih, so se trije uvrstili na republiško tekmovanje, ki bo v začetku junija v Ravnah na Koroškem. Orodjarji so tekmovali v SIP-u, republiški prvak pa je postal Anton Zupanc,
delavec SIP-a, TOZD TKS. Med varilci CCL (Mag) je Silvo Križnik iz Zarje Petrovče osvojil drugo mesto in se tako tudi uvrstil na republiško tekmovanje. Prav take se bo republiškega tekmovanja udeležil livar Silvo Painkret iz Fer-ralita. Dobre rezultate so dosegli tudi strugarji in brusilci, saj sta Tomaž Jevnikar in Daniel Painkret
osvojila tretje, Janko Cotič pa četrto mesto (vsi SIP). Med ključavničarji je bil Oto Zagoričnik (SIP) tretji, Danilo Zagoričnik (Aero) pa četrti. Franc Kovče (Aero) je pri rezkalcih osvojil peto mesto. Izkazali so se tudi avtomehaniki Strojne, saj je Ivan Svetko osvojil peto, Alojz Trobiš pa četrto mesto.	jk
Orodjarji med tekmovanjem v SIP-u
Lepa predstava športnih psov
Kinološko društvo Žalec je minulo soboto kljub slabemu vremenu pripravilo tretje republiško tekmovanje šolanih psov z vodniki.
Nastopilo jih je 27 iz devetih kinoloških društev Slovenije. Tekmovanje je trajalo ves dan, največ uspeha pa sta imela člana kinološkega društva Žalec Silvo Antlo-ga in Karli Korber.
Tako je v skupini A zmagal Silvo Antloga s psom Tarzanom, v skupini B pa Karli Korber s psom Dingom. Tekmovali so v treh disciplinah, in sicer v sledenju, poslušnosti ter v obrambi in napadu. Bila je to lepa predstava, ki si jo je ogledalo okoli tristo gledalcev, škoda pa je, da je skoraj ves čas tekmovanja bilo slabo vreme.
Karli Korber s psom Dingom pri tekmovalni disciplini poslušnosti — preskakovanju ovir.	^ TAVČAR
Usposabljanje rezervnih vojaških starešin
V tem mesecu poteka po organizacijah Zveze rezervnih vojaških starešin zanimivo usposabljanje, ki je nekoliko drugačno od prejšnjih. Tokrat se članstvo seznanja z orožjem. Gre za prikaz sodobnega vojaškega pehotnega orožja.
Takšno predavanje in prikaz so imeli 6. maja tudi člani preboldske krajevne organizacije ZRVS. Predavatelj je bil Zdenko Terpin, ki je pred kratkim tudi ponovno prevzel vajeti preboldske krajevne organizacije ZRVS, ki je bila v času njegovega predsedovanja med najaktivnejšimi v občini. Za tovrsten prikaz orožja pa so se tokrat odločili tudi zato, ker je med vojaškimi starešinami veliko starejših, ki ne poznajo tovrstnega pehotnega orožja. Članstvo se je tako seznanilo s polavtomatsko puško, avtomatsko puško AB 2, ostrostrelsko puško M 79 kalibra 7, 9 mm in z ročnim raketomerom M 80, ki služi za uničevanje oklopnih vozil in utrjenih zgradb. Udeleženci so se najprej seznanili s tehničnimi podatki orožja, z njihovim namenom, nato pa so razstavljali in sestavljali orožje po delovnih skupinah.
Želimo, da bi bilo še več takih prikazov, saj so takšna predavanja pestra in zanimiva za vse udeležence.
D. Naraglav
Preboldčani zmagali
17.	maja je občinska konferenca ZSMS Žalec v kulturnem domu v Žalcu organizirala kviz, posvečen 45-letnici vstaje. Sodelovalo je 7 ekip. Najbolje se je uvrstila ekipa osnovne šole iz Prebolda, za katero so tekmovali EVA LENKO, MLADEN KERSNIK IN ROBI NATEK. Ekipa je osvojila 15 točk, drugo mesto sta si delili ekipi OŠ
Griže in Žalca z 11 točkami, po 8 točk pa so osvojile ekipe iz KS Prebold, OŠ Petrovče in KS Šempeter. Mladinci OŠ Šempeter pa so osvojili 6 točk.
Vsi tekmovalci so za sodelovanje na kvizu prejeli knjižne nagrade.
B. Kobal
Skrivnosti turizma
Avgustu
Dobrihi zlati znak
Pred prvomajskimi prazniki je RS ZSS že dvanajstič podelil najvišja sindikalna priznanja uspešnim sindikalnim organizacijam in sindikalnim aktivistom. Na slovesnosti, ki je bila v mali dvorani skupščine SR Slovenije, so se zbrali nagrajenci in člani RS ZSS.
Osrednji govornik je bil predsednik RS ZSS Miha Ravnik, nato pa je bil krajši kulturni program. Slovesnost je bila tudi letos povezana s praznovanjem mednarodnega praznika 1. maja.
Med letošnjimi nagrajenci za zlati znak ZSS je bil tudi Avgust Dobriha, doma iz Prebolda, zaposlen pa v Tekstilni tovarni Prebold, kjer je obratovodja dodelave nogavic. K čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo.
TONE TAVČAR
Dinos nam ni pomagal
Ker se bliža čas šolskih izletov, smo se z učenci dogovorili, da si bodo nekaj denarja med drugim prislužili tudi z zbiranjem stekla.
V bližini šole se je prevrnil tovornjak, poln steklenic, razbito steklo pa je kar obležalo tam.
Učenci so z dobro voljo pobrali steklo ob cesti (s tem so očistili tudi okolje) in pobrali odpadne steklenice in kozarce po vasi.
Tri dni pred akcijo, v ponedeljek, smo zaprosili DINOS Celje za kontejner. Obljubil? so ga za sredo. Ker ga v četrtek še vedno ni bilo, steklo pa je bilo zbrano pred šolo, smo ponovno klicali.
Takoj, ko smo se predstavili, je uslužbenka na drugi strani vzdihnila: »Že spet tečnarijo iz šole Gomilsko!«
Kljub prošnji vodilnemu uslužbencu, da imamo steklo že zbrano, nam je povedal, da s kontejnerjem ne bo nič. Posmehljivo je še pripomnil, naj rajši zbiramo papir. Brez pozdrava je odložil slušalko.
Vse skupaj bi še razumeli, če nam pred akcijo ne bi bilo obljubljeno, da bomo kontejner dobili. Kako sedaj pojasniti učencem, da je bil njihov trud zaman?
Učenci in kolektiv
podružnične šole Gomilsko
Bojan Jevševar prvak
v orientaciji
Planinsko društvo Zabuko-vica je edino, ki ima zagnano ekipo tekmovalcev v orientaciji. Ti se udeležujejo vseh področnih tekmovanj in vselej dosegajo najboljše uvrstitve. Tako je bil v Ptuju Iztok Lo-renčak prvi med mladinci, Bojan Jevševar drugi med člani, Nuša Hribar pa prva med dekleti. Zelo dobre uvrstitve so omenjeni člani dosegli tudi na tekmovanju na Paškem Kozjaku in v Zadvoru pri Ljubljani. Ti trije in Srečko Mohorko so pridobili tudi kvalifikacije za nastop na republiškem prvenstvu, na katerem je bil prvi Jevševar, Srečko Mohorko pa je bil med tridesetimi tekmovalci dvanajsti, medtem ko je imel Iztok Lorenčak izredno smolo, da je na progi malo zašel. Kljub temu ti tekmovalci zaslužijo vse priznanje.
F. J.
Pod tem naslovom je bila na osnovni šoli Vere Šlander na Polzeli okrogla miza, ki so se jo udeležili predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije, Turistične zveze Slovenije, Celje, TD Mozirje in Žalec ter predstavniki krajevnih dejavnikov in HD Prebold. Na okrogli mizi so osvetlili problematiko turistične dejavnosti na sploh in s posebnim poudarkom na
obiiKovanju dobrega programa turistične ponudbe v naši občini oziroma na Polzeli. Več o tem pa bomo poročali v naslednji številki. Na posnetku z okrogle mize o turizmu na OŠ Vere Šlander na Polzeli, ki so se jo udeležili tudi redstavniki gostinstva občine alee.
T. TAVČAR
Razpored prireditev oh prazniku občine Žalec v Preboldu
KULTURNE IN OSTALE PRIREDITVE:
petek, 30. maja, ob 20. uri
sobota, 7. junij, ob 16. uri nedelja, 8. junij, ob 16. uri
nedelja, 15. junij, ob 10. uri
sobota, 21. junij, ob 16. uri
sreda, 25. junij, ob 20. uri
sobota, 28. junij, ob 16. uri
sobota, 28. junij nedelja, 29. junij, ob 17. uri
poned., 30. junij, ob 16. uri
Športne prireditve:
četrtek, 19. junij, ob 13. uri
petek, 20. junij, ob 16. uri ob 16.30
sobota, 21. junij, ob 9. uri ob 10. uri
nedelja, 22. junij, ob 9. uri poned., 23. junij, ob 15. uri torek, 24. junij, ob 15. uri
sreda, 25. junij, ob 16. uri ob 16. uri četrtek, 26. junij, ob 15.30 petek, 27. junij, ob 15.30 sobota, 28. junij, ob 9. uri nedelja, 29. junij, ob 8. uri
KONCERT PEVSKIH ZBOROV (OŠ Prebold)
ROCK KONCERT (ob bazenu)
REVIJA GODB NA PIHALA (ob bazenu)
JAVNA RADIJSKA ODDAJA (kino-dvorana)
ZABAVNA PRIREDITEV ZA MLADE
(Gaj)
KULTURNA PRIREDITEV MLADIH IZ VAŠKIH SKUPNOSTI (v Gornji vasi) ODPRTJE OBNOVLJENEGA DOMA NA GODAVI ŽALSKA NOČ
KONCERT PEVSKIH ZBOROV (kino-dvorana Prebold)
ODPRTJE RAZSTAVE LIKOVNIH DEL (Hotel Prebold)
PIONIRSKI ATLETSKI MITING (igrišče ob šoli Prebold)
ODPRTJE OBNOVUENEGA BAZENA ODPRTJE OBNOVUENEGA STRELIŠČA
TENIS - TURNIR DVOJIC KEGUAŠKI TURNIR (člani) KOŠARKARSKI TURNIR (mladinci) ROKOMETNI TURNIR (mladinci) STREUANJE Z ZRAČNO PUŠKO (strelišče v Preboldu)
TURNIR V BALINANJU (upokojenci) ILEGALEC
SINDIK. PRVENSTVO V PLAVANJU ODBOJKARSKI TURNIR - ZSMS ŠPORTNE IGRE CICIBANOV TURNIR V MALEM NOGOMETU (člani) STRELSKO TEKMOVANJE ZA PREHODNI POKAL OBČINE ŽALEC
POSEBNO PRIZNANJE
Planinci TVD Partizana Vinska gora, ki delujejo v okviru matičnega društva PD Zabukovica, so prejeli visoko priznanje za delo na področju planinstva in sicer POSEBNO PRIZNANJE PARTIZANA SLOVENIJE. Z vodnikom in dnevnikom svoje planinske poti pa so lepote Vinske gore in njene planinske poti postale dostopne planincem širom domovine, saj je pot vključena tudi v akcijo PLANINAR TRANSVERZALAC. Čestitamo!
SREČANJE
V soboto, 24. maja so se člani Društva upokojencev Žalec in Zagorje ob Savi zbrali na slovesnosti, na kateri so proslavili deseto obletnico pobratenja. Po kulturnem programu in ogledu kulturnega doma so se ekipe upokojencev pomerile v nekaterih športnih disciplinah. Upokojenci obeh društev pa so si ogledali zanimivosti Žalca, Šempetra in Jamo-^kel.
Večer
s tamburico
Letošnji že tradicionalni Večer s tamburico, ki ga vsako leto pripravi DPD Svoboda Liboje, je sodil v okvir praznovanja dneva mladosti. Na tokratni reviji se je predstavilo deset tamburaških orkestrov in sicer so poleg domačega orkestra nastopili še tamburaši iz Krapine, Gorišnice, Rateč pri Škofji Loki, Griž, Ljubljane, Ptuja, s Pol-zele'in dva orkestra iz Titovega Velenja.
Pokroviteljstvo nad prireditvijo so prevzeli Keramična industrija Liboje, Zveza kulturnih organizacij in delovna organizacija Mirosan. Pozdravni govor je imela Jerica Čretnik, predsednica tamburaške sekcije, predsednik sveta KS pa je osnovni šoli Liboje izročil naročilnico v vrednosti 30.000 dinarjev za nabavo knjig. I. Koštomaj
Šmihelčani v Braslovčah
Dramska skupina Prosvetno kulturnega društva Šmihel na avstrijskem Koroškem, ki je že dalj časa pobratena s kulturnim društvom Braslovče, se je minulo soboto predstavila Braslovčanom s komedijo Johna Moore Cvetje hvaležno odklanjamo. Delo je režirala Marica Upetnik, ki ji je do sedaj to že tretje delo, ki ga je pripravila z mladimi amaterskimi kulturniki v Šmihelu. Na vprašanje, ali ima dosti igralcev, je dejala: »Pr;i nas v Šmihelu nimamo težav s slovenskim jezikom, zato mladi radi igrajo v naši dramski skupini. Materinega jezika se ne sramujejo.«
Dramska skupina Braslovče je letos že gostovala v Šmihelu in se tam pred mesecem dni predstavila s komedijo Babilon v režiji Anice Brišnik, ki pravi: »Letos poteka deveto leto, odkar smo se spoznali in imamo to kulturno izmenjavo. Povedati moram, da sem zelo vesela in upam, da bo to sodelovanje ostalo še dolgo.«
TONE TAVČAR
Občinsko tekmovanje vesele šole
V soboto, 1/. maja, je bilo v Žalcu občinsko tekmovanje Vesele šole. Predhodno so se učenci vseh šol pomerili na razrednih in šolskih tekmovanjih, občinskega tekmovanja pa se je udeležilo 69 šolskih prvakov. Učenci so reševali vprašalne pole, ki so vsebovale znanja z vseh področij, osvojenih pri pouku ali izven.
Tekmovanje, ki so ga vzorno
Eripravili na osnovni šoli Peter prajc-Jur Žalec, predvsem pa mentorica Valentina Šket, je potekalo zanimivo, napeto, učenci pa so pokazali, da so se s pomočjo svojih mentorjev temeljito pripravili.
V odmoru, ko je komisija ugotavljala rezultate, so člani šolskega kulturnega društva pripravili udeležencem kulturni program, da so laže počakali na rezultate, ki so prinesli naslednje zmagovalce: Biserko Kišič, 3. razred OŠ Žalec; Natalijo Pilko, 4. razred OŠ Polzela; Arneja Galjota, 5. razred OŠ Braslovče; Lidijo Škoberne iz
6.	razreda OŠ Polzela; Natalijo Dolar iz 7. razreda OŠ Šempeter, in Dominiko Sambolič iz 8. razreda OŠ Žalen	n Oehner
Brešanov Hamlet v Žalcu
______________________________J
Nov kulturni dom v Žalcu je omogočil domačim gledališkim ljubiteljem, da po obsegu in kakovosti ambiciozneje zastavijo svoje delo. Rezultat takih prizadevanj je že druga premierna uprizoritev v tej sezoni, tokrat so nam pod novim imenom Gledališče ŽAREK predstavili groteskno tragedijo hrvaškega dramatika Iva Brešana Predstava Hamleta v Blatnem dolu, ki jo je prevedel in priredil Tone Partljič.
Brešanovo besedilo iz leta 1971 sodi še danes v najpomembnejša in najodmevnejša besedila jugoslovanske povojne dramatike. Že ob krstni uprizoritvi v Zagrebu je dobilo Gavellino in Sterijino nagrado, večkrat pa je bilo igrano tudi v ZR Nemčiji in na Poljskem Avtor je vzel za osnovo Shakespearovo tragedijo o danskem plemiču Hamletu, ki jo morajo po volji političnih oblastnikov zaigrati člani vaškega oz. zadružnega kulturnega društva.
Pred nami se odvija dvojna igra, ki se med dogajanjem vedno bolj prepleta. Najprej gledamo razmere povojne izgradnje socialistične družbe na vasi z značilnim sestankom Osvobodilne fronte, na katerem sekretar krajevne partijske organizacije prisili člane zadruge, da se lotijo priprav na uprizoritev Shakespearovega Hamleta. Nato spremljamo preoblikovanje velike umetnine pod pritiskom političnega pragmatizma in' primitivizma v burkaško politično agitko, dokler se na kon-
cu usode oseb iz Shakespearove tragedije in zadružnikov, ki te vloge prevzamejo, ne prepletejo med seboj do take mere, da se groba zadružna agitka sprevrže v družbeno tragedijo. Igra govori o uničujočem pragmatizmu in primitivizmu političnih oblastnikov in o prostodušni prilagodljivosti množic, ki iz koristoljubja in strahu ta moralni in družbeni razkroj dopuščajo in omogočajo.
Žalski gledališki ljubitelji so to univerzalno angažirano in družbeno kritično besedilo uprizorili v režiji Iztoka Valiča z vso potrebno pristnostjo in požrtvovalnostjo. Predstava se začne že pred kulturnim domom, pred katerega se pripelje igralska skupina s harmonikarjem, zastavami in agitacijskimi transparenti. Nato se nadaljuje v obliki sestanka krajevne organizacije OF, pri katerem ni pregraje med prizoriščem in avditorijem, med akterji in gledalci. Sledi predstava Hamleta, ki se nagiba iz grobih burkaških vaj posameznih prizorov v grotesken in tragičen finale, v katerem smo priče grozljivemu mrtvaškemu plesu človeške kupljivosti, prilagodljivosti in preproščine ter samomoru mladeniča, Jože-ka Skoka, ki tega spoznanja ni prenesel.
Prav v tem samouničujočem koncu glavnega junaka gre žalska uprizoritev za korak od besedila. Njena kritična poanta bi bila še bolj nedvoumna, če ne bi tega pokvarili z burkaškim pri-
klonom na koncu. Kot da bi se prestrašili bridke poante in jo skušali omiliti v spoznanju — vse je le teater, igra. vse je le lepa laž.
Med požrtvovalnimi in zavzetimi igralci moramo najprej omeniti Romana Kozovinca v vlogi upravnika kmetijske zadruge in partijskega sekretarja ter v vlogi kralja Klavdija. Z veliko energijo, zbranostjo in žlahtno ljudsko komiko je ustvaril prepričljiv lik topoumnega, samovšečnega in koristoljubnega politikanta, ki zna izkoriščati svojo oblast in prilagodljivost ljudi za vsesplošno manipulacijo. V vlogi predsednika krajevne organizacije OF in Polonija je bil utelešenje brezrezervne prilagodljivosti Hinko Čuvan. Mična krčmarica Mamika in dostojanstvena kraljica Gertruda je bila Jožica Ocvirk.
Učinkovito karikaturo orodja oblasti, predsednika upravnega odbora zadru-fc Mačka in Learte je upodobil Nikola ivkovič. Prostodušnega razlagalca predstave Šimeka je upodobil Boris Kuret, mladi par — Jožeka Skoka in Hamleta ter Anko in Otelijo — Brane Cimerman in Darja Tavčar-Krt, nemočnega vaškega učitelja pa prepričljivo Pavel Vozel.
Razgibana, aktualna in angažirana uprizoritev žalskih gledaliških ljubiteljev je vsekakor vredna ogleda in razmisleka.
Slavko Pezdir
Amatersko gieaaiisce *hm iz vroja pn zaicu je preiemi leoen w urugiv	>■«*
zaključnem republiškem srečanju gledaliških skupin. Na letošnjem srečanju se je predstavilo z Večerom v čitavnicl. Predstava je bila na področnem srečanju ocenjena kot ena najboljših letošnjih predstav v celjski regiji.
L. C.
r
Knjižnična dejavnost v Žalcu
Knjiga. Ta nema priča človeka. Med pisane strani ujeta kultura njegovega duha. Potrebujemo jo, ker pomaga osmišljati življenje. Znamo jo vrednotiti.
Tudi shranjevanje knjig ni naključno. Potrebuje urejenost in prisotnost v človekovem vsakdanjem okolju. Ne moremo reči, da je človek, ki kopiči življenjske modrosti v spominu, ne dà bi jih znal uporabljati, tudi pameten. Tudi narod lahko ima goro knjig, a če niso urejene, v pravem okolju in ustrezno dostopne, ostanejo mrtev kapital. Ne le knjiga, temveč tudi njeno shranjevanje in ponudba tvorijo pojem kulture.
Predno se z velikimi besedami ovenčamo z njenim pomenom, se vprašajmo, če smo res storili zanjo vse, česar nas prosi.
Knjiga, knjižnica in knjižničarstvo so ključne besede, ki sestavljajo kulturo knjižne ponudbe. Nekdo bo pomislil: knjigo postaviš na polico in jo vzameš z nje, ko jo potrebuješ. Čemu je za to potrebna kultura? Naše privatne knjižnice štejejo morda sto ali več sto knjig. Radi si jih uredimo po svoje, prijetno se nam zdi, če urejeno stojijo na policah, pa četudi navsezadnje zgolj zato, ker se lepo podajo k omari. V vsakem primeru smo nanje čustveno vezani, ker smo jih kupili sami ali pa smo jih dobili v dar. Dostikrat preletimo hrbte knjig z zadovoljnim občutkom.
Kaj pa javne knjižnice? Čigave so? Kdo naj zanje tako čustveno skrbi? V njih je na tisoče knjig in vsi dajemo zanje svoj prispevek in s tem ustvarjamo knjižnico narodu in vsakemu njenemu pripadniku posebej. Teh knjig je vse več in več. Njihovo število je preraslo našo majhno intimno potrebo, da bi z enim pogledom objeli hrbtišča vseh knjig. Začnejo se odtujevati. Naša lastna na papir ujeta misel se začne odtujevati in kopičiti v skladovnico. Zato moramo pomagati, da si knjigo približamo, da jo iztrgamo iz otopelosti natrpanih polic in si razgrnemo njeno sporočilo, ko ga potrebujemo. Za to skrbi knjižničarstvo. To je tista dejavnost, ki mora razgibati vizijo natrpanih knjižnih polic, praznega prostora in monotonost izposoje. Stroka je že tako razvita, da ponuja nešteto možnosti, če so dane primerne prostorske in strokovne okoliščine.
V naši občini se lahko pohvalimo, da imamo z novimi prostori matične knjiž-
nice zagotovljeno osnovno izhodišče, ki ponuja in omogoča razvoj dejavnosti. Če je dejstvo, da je to ena najmodernejših knjižnic v Sloveniji preveč nastopaško, potem naj bo skromnejše to, da zadovljuje vse prostorske standarde. Ti pa zagotavljajo svoj prostor mnogim knjižničnim dejavnostim. Nekatere so že prisotne, druge pa še v zasnovi.
Pri vsem tem je treba upoštevati dejstvo, da je ureditev knjižničnega gradiva prvenstvenega pomena pri njeni celotni dejavnosti. To pa zahteva veliko dela: sistemsko ureditev gradiva v prostem pristopu, izdelavo katalogov, ki so glavno pomagalo pri iskanju knjižničnega gradiva, in podobno. Poleg tega zahteva kot samostojna delovna organizacija izdelavo številnih aktov in sporazumov, ki jih terjajo zakoni. Vest knjižničarja je olajšana šele potem, ko sme predstavljati zgledno urejeno knjižnico in ponuditi tudi druge veje dejavnosti kot dobrodošlo duhovno dramilo. Polovičarsko delo pa ni nikomur v zadovoljstvo. Zato dejavnost knjižnice ne more takoj doseči vrhunca in ostati na njegovih lovorikah, temveč bo njena aktivnost rastla postopoma, kot je tudi običajno.
Urejevanje in izposoja je torej trenutno glavna dejavnosti naše knjižnice. Ves čas od odprtja so se pojavljale nekatere dejavnosti kot spremljajoče.
To so predvsem priložnosti ali organizirani ogledi knjižnice in pravljične ure. Ti dve obliki bosta sicer postali stalni obliki knjižnice in knjižnične vzgoje.
Zlasti ure pravljic so prinesle svoj čar v majhen pravljični kotiček in ga natrosile med blazine s prvošolčki in tistimi, ki še hodijo v vrtec. Malčki se preselijo v svet palčkov, volkov, škratov, s poslušnimi ušesi in blestečimi očmi so nevidni v njihovem svetu, vendar prisotni vsepovsod: ko volk poje Rdečo kapico, ko si trije prašički gradijo svoje hišice ... V svetu prevar, resnic, dobrote in drugih vrednot, s katerimi se igrajo pravljični junaki, a jih bodo otroci potrebovali za ta svet, ki jih je ustvaril. So kot ljubke dvoživke, ki živijo v pravljičnem svetu ravno tako prijetno kot v resničnem. In prav je tako. Domišljija jim prebuja' njihova čustva in reakcije, in ko se bodo nekoč prebudili iz pravljic, bo knjižnica zanje pomenila resničnost, ki dviguje duha in ga izobražuje. Tako bosta tudi knjižnica in knjižničarstvo zanje postajali vrednoti, za kateri je treba tudi kaj storiti.
Kaj bi radi Žalčani?
V začetku maja je bila v kulturnem domu okrogla miza o kulturnih potrebah Žalčanov. Vodil jo je Janez Meglič, dolgoletni aktiven kulturniški delavec, njegova sodelavca pa sta bila Milan Lesjak, predsednik ZKO občine Žalec in predsednik programskega sveta za kulturni dom, in Andrej Špo-rin, predsednik KOO za proslave in prireditve pri KK SZDL.
Osnova za okroglo mizo so bili rezultati anketiranja Žalčanov o tem, kakšne prireditve jih zanimajo, katere izvajalce bi radi gledali, poslušali, kaj menijo o programu filmov, kako sodijo o proslavarstvu ob spominskih dnevih, kako ocenjujejo delo KUD Svoboda Žalec.
Anketo je pred časom pripravil KOO za proslave in prireditve in jo po določenem ključu poslal anketirancem. Nanjo je odgovorilo več kot 50 % anketiranih, zato se vsem, ki so odgovorili nanjo in nam jo vrnili, toplo zahvaljujemo za sodelovanje in mnoge dobre pobude. Njihovi odgovori bodo namreč dragoceno napotilo za delo organizatorjev kulturnega življenja v Žalcu. Hvaležni smo jim za pobude, potrditve, da dobro in prav delamo, pa tudi na nekaj grenkih, za katere smo kljub temu prepričani, da so bile dobronamerne, če že niso spodbudne, pa vsaj kažejo na to, da ljudem ni vseeno, kaj se dogaja v Žalcu. Bolje tako-kot ignorantski odnos.
Rezultate ankete je zbranim predstavil Andrej Šporin. Zanimivi so in veliko povedo o tem, kar smo želeli izvedeti od ljudi. Žalčani ocenjujejo, da je v Žalcu premalo otroških prireditev, mladinskih in drugih dobrih filmov, predvsem pa si žele več humorja. Sodijo, da so proslave primerna oblika svečanosti ob posameznih spominskih dnevih, mladi ocenjujejo, da smo
v oblikah in zvrsteh posameznih prireditev staromodni in togi, nekaj tovarišev pa nam zameri, ker ni bilo veselice za dan žena... Tudi glede izvajalcev se nismo motili. Večina (več kot 50 % anketiranih) sodi, da naj bi bili enakovredno zastopani ljubiteljski in poklicni izvajalci, so tudi pripombe, da so ljudje vedno istih obrazov na posameznih prireditvah že naveličani. Tudi to kritiko izvajalci sprejemamo, žal pa jo bo moč upoštevati šele, ko bomo imeli dovolj izvajalcev, ki bodo ne le sposobni, ampak tudi pripravljeni žrtvovati svoje znanje in čas tudi za druge.
Janezu Megliču je od zbranih uspelo pridobiti veliko mnenj, pobud in pripravljenosti za dobro delo. Njegove bogate dolgoletne izkušnje in poznavanje žalskega kulturniškega utripa, pripravljenosti obeh sodelavcev in vseh prisotnih, da bi kulturniško življenje v Žalcu bilo pestrejše in bogatejše, predvsem pa glede na možnosti tudi realno zasnovano, je oblikovalo posebna stališča. Ta bodo osnova za nadaljnje delo, saj le-to zahteva določene spremembe v delu KUD Svoboda Žalec, predvsem uvajanje novih zvrsti, vzgojo publike pa boljši filmski program, drugačne oblike informiranja krajanov pa obisk (veseli smo, da se z njim v novem kulturnem domu lahko pohvalimo), stalne oblike oz. dneve predstavitve posameznih dosežkov in spremenjen odnos do nekaterih zvrsti kulturnega udejstvovanja in vrednot.
Čas je kar prehitro minil. Skoraj v treh urah so se v razpravi zvrstili skoraj vsi prisotni. Razšli smo se z veliko pripravljenosti, da bodo sklepi z okrogle mize zaživeli v vsakdanjem delu.
A. Krčmar
PROGRAM
POLETNIH KULTURNIH PRIREDITEV V GRIŽAH
ZAPOJTE Z NAMI — koncert v domu Svo-
31.	maj	ob	20.	uri
8.	junij	ob	18.	uri
14.	junij	ob	17.	uri
19.	junij	ob	12.	uri
20.	junij	ob	20.	uri
21.	junij	ob	20.	uri
7.	julij			
PIŠČANČEK PIK — lutkovna predstava v letnem gledališču
MALI PEVSKI TABOR s kresovanjem v letnem gledaliiču
LUBIM — LJUBIŠ — musical — predpremiera za OŠ Griže
LJUBIM — LJUBIŠ — musical — premiera v Domu Svobode
SEVILJSKI BRIVEC - opera v letnem gledaliiču
TEKMOVANJE ZA ZLATE CITRE v letnem gledaliiču
n
mladinska
knjiga
PE ŽALEC
Šlandrov trg 38
sporoča, da že imajo na zalogi:
NEGA SOBNIH RASTLIN
cena po prednaročilu 6.800 din
in
HORNBY
Angleško-Angleški slovar v prednaročilu 4.800 din
Gledališka skupina Slovenskega kulturnega društva Simon Jenko in Nümberga v ZRN, ki jo sestavljajo naši delavci, zaposleni na začasnem delu v tem mestu in okolici, je pred dnevi gostovala v Andražu ter se predstavila s kmečko veseloigro Kje je meja. Podpredsednik društva, ki ima več sekcij, je Franc Glavač, ml. iz Andraža in nam je o gostovanju povedal: »Že dalj časa smo si želeli, da se predstavimo v domačem kraju, to pa nam je tudi uspelo. Dokaz, da smo še vedno priljubljeni doma, je tudi to, da so Andražani napolnili dvorano in nas pozdravili z burnim aplavzom. Gostovali smo tudi v Kozjem in povedati moram, da smo bili tudi tam lepo sprejeti.«
V imenu Zveze kulturnih organizacij občine Žalec je amaterske kulturnike iz Nümberga pozdravil sekretar Občinske kulturne skupnosti Ivan Centrih, v imenu republiške pa Marjan Belina. Na sliki: Gledališka skupina, ki je
nastopila z veseloigro Kje je meja v Andražu. Drugi z leve je domačin Franc Glavač, ki je doma iz Andraža, v Nürnbergu pa je na začasnem delu že 17 let.
TONE TAVČAR
Plegno gledališče Sanje iz Vrbja
VABI K SODELOVANJU
mlade plesalke in plesalce. Vse, ki vas zanima izrazni ples, vabimo na avdicijo, ki bo v petek, dne 30. maja 1986, ob 18. uri v dvorani Kulturnega doma v Vrbju.
Amaterji iz Nümberga v Andražu
Maj 1986 — SAVINJSKI OBČAN 9
Rojstvo
Lebdim v tekočini . . Občutim neznansko mehkobo. Tu ni nikakršnih spon. Okrog mene je tišina. Samotna globina morja. Kotalim se sem ter tja. Božajo me mehke in nežne rastline. Počutim se kot človek, ki utrujen pozno v noč ob prijetni toploti piše in piše in računa in se ga loteva tista utrujenost in dremavost, ki sili v ude. Tok me premetava . Zanese me v veliko školjko. Školjka vsa obdana z resicami, ki so tako mehke — začuti plen v svoji notranjosti in se malo pripre . . Negotovo mi je ob dotiku nekakšne stene, voda okrog mene vzvalovi, zadene obme, se me dotika in me nehote premika . . .
Tekočina se umirja, umirim se jaz ...
Divje valovanje se spremeni v ritmično odbijanje ob moje telo. Valovanje je že neznatno in ritem umira. Vse okrog mene me boža in uspava. Vse je ena sama prelepa melodija. Prej bučen grom se je sprevrgel v nežno šepetanje in božanje. Vse okrog mene mi nudi mehkobo in mir. Kot bi se mi hotelo opravičiti za prejšnje občutenje. Tako se predam mehkim stenam balona, blagi toploti, mirni temi... in se pogreznem v globoko jamo sanj... Iznenada me predrami neko butanje. Kaj to pomeni? To je vihar! Stena balona se stiska! Utesnjen sem! Bolečina se še stopnjuje! Zadaj me tišči naprej trda in neizprosna stena! Vse me izriva, nihče več me noče, nihče ne mara! Pred mano je zid — trd, koščen, za mano je vse manj prožna, žilava stena! Kam? Naprej? Kaj me tam čaka? Krčevito se oprijemam ladje in bojim se besnečih valov, ki mi pretijo! Tako so razkačeni! Kam bi se rešil? Kje bi se oprijel? Povsod je trdo! Nekaj me tišči, a ne vem kaj; nekam sem zašel, a ne vem kam? Brezizhodno se mi zdi. Nenadoma ogromen val — treščilo me je v hladno, a sedaj mirno morje — v drugi svet zame. Tu sem. Neznaten, droben, v zame povsem tujem svetu. Kje je sedaj toplina? Kje je prejšnja prijetna otopelost? Kje je tista prijaznost sten? Zajokal sem iz dna duše. Ne maram te svetlobe in nočem teh mrzlih dotikov! Zakaj sem moral priti v ta hlad? Rojstvo — to je bila moja prva težka ločitev od nečesa, kar mi je bilo všeč že od spočetja. Ml BO TUDI TA DRUGI SVET VŠEČ?
Olga Jezernik,
OS Vera Šlander Polzela
To sem jaz
Fant z rjavimi očmi in kostanjevimi lasmi, ravno pravšnje postave in rasti. Moja edina telesna napaka je malce ukrivljena hrbtenica. Toliko o moji zunanjosti.
Moja strast so potovanja. Vendar lahko danes o njih le sanjam. Sicer pa sem na sploh sanjav. Rad sem princ iz davnih, skoraj že pozabljenih časov. Borim se na turnirjih in zmagujem. Lepa princesa mi vrže robec in jaz ga ujamem. Pred njo pokleknem v prah arene in poljubim robec. Moj pogled se zazre v njene lepe oči. Boginja. Podari mi nasmeh, tak, da bi bilo vredno zanj umreti. Prične se boj. Zmagam. Princesa je moja. Z njo preživim čudovite dneve in še lepše noči.
Rad imam nežne stvari. Zelo cenim lepoto, čeprav sam nisem preveč lep. Največji čar mladosti pa vidim v ljubezni. Ljubezen dela prve gube na obrazu.
Kadar poslušam nežno glasbo, čutim v sebi veliko željo po ljubezni. Glasba prinaša vame veselje, žalost, viharje .. .
Zanima me odkrivanje novih, neznanih stvari. Zoprno mi je ponavljanje. Moja duševnost je precej zapletena. Čutim ljubezen, a se ta lahko v trenutku prelevi v sovraštvo. Včasih zabavam vso družbo, drugič pa samotarim pri knjigah. Danes sem brez vzroka vesel, jutri brez vzroka žalosten.
Pravijo, da sem trmast, a se tega ne zavedam. Pravijo tudi, da imam to po očetu, in dodajajo, da se je moja trma razvila v pravo smer.
Moja šibkost so dekleta. Zanje bi storil vse: preplezal bi gore, preplul oceane, padel na kolena.
Rad bi postal pomorščak. Mornar, ki pluje pod našo zastavo. Zelo sem ponosen na svoj narod, na svoje poreklo, na našo zgodovino. Sem Slovenec in bom večno ljubil narod, ki mu pripadam. Kadarkoli se oglasi naša himna in kadarkoli zaplapola naša zastava, zadrhtim od ponosa.
Mlajši me poznajo po tem, da jih vedno zagovarjam in branim. Največja slabost, ki se je zavedam, pa je lenoba. Ta je moja stalna spremljevalka. Ne morem reči, da sem pravi lenuh, ampak vse odlagan na »jutri«. Njena sestra je površnost. Tudi ta me obseda. To se najbolj vidi v mojih zvezkih. Večkrat sem raztresen. Med napake štejem tudi svoj optimizem, saj zaradi njega večkrat »nasankam« v šoli. A za nobeno stvar se ne »sekiram«. Rečem sl: »Bo že, vse mine, tudi težave niso večne, cveki pa se dajo popraviti!«
Ker sem razdražljiv, se hitro zapletem v prepir ali pretep in nerad odneham, čeprav sebi v škodo.
Rad bi se dobro poznal. Tako bi laže premagoval težave. Tako bi bolje poznal druge. Zanimajo me ljudje in njihova duševnost.
Sem nedoraslo drevo, ki se vzpenja v nebo. Ne bojim se zarez ostrih nožev, veselim se sladkih sadežev.
Vse to sem jaz.
Boštjan Vozelj, Oš Petrovče

I Livarstvo
m Ob četrtkih smo imeli v naši delavnici pri tehnič-
■	nem pouku livarstvo. Ze-
“ lo snio se ga veselili. Naučili smo se ulivati predmete iz svinca. Tako smo dobili predstavo kako na-
■	stanejo razni kovinski izdelki.
H Ta pouk je vodil tovariš iz Ferralita — Albert
■	Ramšak. Doma smo morali poiskati star svinec iz
■	katerega smo potem ulili,
I kar je kdo želel. Tovariš
iz Ferralita nam je razložil in pokazal, kako se
_ pripravi pesek in model za ulivanje, nato smo mi pripravili vse potrebno.
® Pomagal nam je tudi tovariš Željko Sevnšek. Mo-
Irali smo biti zelo natančni, da so bili odlitki lepi. Te odlitke smo potem še I obdelali.
Boštjan Kranjc
7.	razred
' OŠ Ljuba Mikuš Žalec
i)mn Geco
Zbiralna akcija
V začetku aprila je bila zbiralna akcija. Zbirali smo star papir. Šli smo po hišah in prosili za papir. Nekaj smo ga prinesli v razred. Potem smo ga stehtali. Imeli smo ga 606 kilogramov. Veseli smo bili. Popoldne smo šli po voziček in začeli zbirati papir. Zbirali smo ga celo popoldne. Na šoli so nam nato zbran papir stehtali. Zbrali smo ga 821 kilogramov, kar je zadostovalo za drugo mesto. Tako smo v tem šolskem letu že tretjič dosegli drugo mesto. Tudi te uvrstitve smo bili zelo veseli, čeprav nam je do prvega mesta manjkalo le osem kilogramov.
Tudi ta akcija je bila zelo uspešna, saj smo vsi učenci zbrali 9840 kg papirja. Odlično, mar ne? Denar, ki ga zaslužimo z zbiranjem papirja, porabimo za izlete in ekskurzije in tako vsaj delno razbremenimo starše. V tem šolskem letu bomo imeli konec maja še eno akcijo. Tudi tokrat se bomo potrudili. S tem bomo povečali znesek v razredni blagajni in ohranili naše prelepe gozdove. Učenci 3. b razreda,
OŠ Žalec
Za lenuha ni kruha
Kdor je lenuh, ni lepo od njega, zato ker izkorišča družbo in svoje bližnje. Ljudski pregovor pravi: »Brez dela ni jela!« A lenuhi vseeno
živijo, ker živijo na račun drugih ljudi. Lenih ljudi nima nihče rad. Lenuhi se najdejo povsod po svetu. So v tovarnah, šolah, pisarnah in še kje drugje. Lenuh je vsak tisti, ki dela površno ali pa premalo ali pa nič. Irena Roter,
OŠ Braslovče
Če te izda prijatelj
S sošolko sva bili dobri prijateljici. Hodili sva v podružnično šolo Motnik. Domenili sva se, da bova v začetku novega šolskega leta, ko se bova vozili iz Motnika na Vransko, sedeli skupaj, če bova v istem razredu. Počitnice so minile in treba je bilo v šolo. Na avtobusu sva sedeli skupaj in obujali spomine na minule počitnice. Na Vranskem sva se znašli pred šolo v gruči nepoznanih otrok. Tam je bila tudi moja sestrična s prijateljico in popeljala naju je okrog nove šole. Že takrat me je presenetila prijateljičina nevednost, prej pa se je hvalila, kako ji je vse znano.
■S prijateljico sva bili nato v istem oddelku in imeli sva skupen razred. Vsi so neučakano planili v razred, med njimi tudi moja prijateljica, da bi dobila klop za obe. Res jo je dobila, pa me ni povabila k sebi, ampak je k njej sedla neznana deklica, zame pa se ni zmenila. Ostala sem brez sedeža. Sesti sem morala k nekemu fantu, pa me je tudi ta kmalu izpodri-
nil, da sem morala v zadnjo klop k fantom. Prijateljica pa me ni hotela več niti pogledati. Hodila je le z deklico, ki je sedela poleg nje. Mene je to bolelo bolj, kot če bi ležala dva meseca v postelji z zlomljeno nogo.
In velikokrat se je v mojih očeh zalesketala solza. Bila sem čisto sama, nihče me ni maral, šele proti koncu prvega polletja sva se spoprijateljili z Ireno, ki me je povabila sedet k sebi. Tedaj se nama je začela približevati tudi nekdanja prijateljica. Izgledalo je, kot da jaz ne bi smela imeti prijateljice. Nekdanja prijateljica se ni zavedala, da me je pustila na cedilu. Čeprav sva si sedaj zopet dobri, pa zame ni več takšna kot ie bila nekdaj.	Nada Kramar,
OŠ Vransko
Mladi v poznavanju SLO in DS
V začetku meseca je bilo na Ponikvi občinsko tekmovanje mladih v poznavanju SLO in DS. Deset ekip iz osnovnih šol se je pomerilo v prvi pomoči, streljanju z zračno puško, orientaciji, znanju o NOB, prometni vzgoji, požarni varnosti in poznavanju zdravilnih zelišč. Prvo mesto sta si razdelili osnovni šoli Griže in Petrovče, tretja pa je bila ekipa osnovne šole Žalec. V petek, 30. maja, pa bo v Preboldu regijsko tekmovanje. H
j
RUBRIKA MLADIH	■
Regijsko srečanje mladih tehnikov
Vsi najboljši iz občinskega srečanja mladih tehnikov, ki je bilo v Preboldu, so se 13. maja udeležili regijskega srečanja v Titovem Velenju.
Na osnovni šoli G. Šiliha se je navedenega dne zbralo 215 uečncev, 42 mentorjev in več drugih učiteljev, sodelavcev in učencev, ki so pomagali pri izvedbi organizacije tekmovanja. Mladi tehniki, med katerimi so bili dobro zastopani tudi učenci osnovnih šol naše občine, so se pomerili v 18 disciplinah. Svoje znanje so pokazali mladi fiziki, izumitelji, računalničarji, elektroniki, kemiki, modelarji, konstruktorji, zmajarji, raketarji, udeleženci orientacijskega lova na lisico in še vrsta drugih, ki so pokazali svoje
spretnosti pri uporabi električnega orodja, znanje o obrambi in zaščiti, poznavanje proizvodnega procesa, na razstavnem področju itd. Na srečanju so sodelovale ekipe vseh osmih občin celjske regije, vse občinske ekipe pa niso sodelovale v vseh disciplinah, tako tudi ne tekmovalci iz naše občine. V okviru srečanja je bila postavljena še razstava izdelkov učencev iz vseh osmih občin in najboljši razstavni izdelki bodo na vpogled tudi na republiškem srečanju, ki bo 30. in 31. maja na Tehniški šoli v Celju. Tam pa bodo z ostalimi vrstniki merili svoje moči in znanje mladi iz naše občine, ki so v Titovem Velenju zasedli prva in druga mesta. Vstopnico na republiško srečanje so si
iz naše občine zagotovili: Peter Puncer in Elizabeta Kos iz OŠ Peter Šprajc Žalec med kemiki, Leon Mlakar in Matej Marinkovič iz OŠ Petrovče med računalničarji, Andrej Stepišnik iz Oš Prebold med konstruktorji, Miroslav Kovačevič iz OŠ Peter šprajc Žalec med tekmovalci z ladijskimi modeli, Sebastjan Kopušar iz OŠ Šempeter med mladimi elektroniki, Boštjan Goršek iz OŠ Griže med tekmovalci lova na lisico in Gregor Goršek iz OŠ Peter Šprajc Žalec med tekmovalci v disciplini Dobro jutro, elektronika. Vsem iskreno čestitamo in jim želimo dobre rezultate tudi v Celju na republiškem srečanju mladih tehnikov Slovenije.
DARKO NARAGLAV
Prebold
Problemska konferenca mladih
Že v prejšni številki Savinjskega občana smo napovedali, da bo v kino dvorani Prebold, na predvečer praznika OF, potekala problemska konferenca mladih, ki naj bi odgovorila na mnogokatera vprašanja, s katerimi se ubada mlada generacija, še posebno pa mladi v KS Prebold. Konferenca je bila, vendar pa ni dosegla vseh pričakovanj. Ne glede na to pa velja pohvaliti vsaj pripravljenost organizatorjev, KK SZDL Prebold in 00 ZSMS Pebold, da izpeljeta tovrstno konferenco. Na izpitu pa je nedvomno padla mladinska zavest številnih mladih, ki so prejeli vabila, pa se konference niso udeležili, čeprav je bila beseda namenjena njim in njihovim problemom.
Uvodno besedo na konferenci je imel predsednik KK SZDL Prebold Avgust Dobriha. Za tem pa je predsednik skupščine KS Anton Ajdič spregovoril o tem »Kdo in kaj je krajevna skupnost«. To pa je vprašanje, ki ga mnogokrat napačno razumejo ne le mladi, ampak tudi mnogi drugi krajani. Prav bi bilo, če bi enkrat za vselej razčistili s tem pojmom in ne bi krajevno skupnost jemal? kot imaginarno tvorbo, ampak kot temeljno družbeno-politično skupnost delovnih ljudi in občanov — krajanov. Torej niso krajevna skupnost samo tisti, ki trenutno opravljajo določene funkcije, ki niso niti najmanj prijetne, ampak vsi krajani, ki živijo na tem teritorialno določenem ozemlju. Iz tega pa izhajajo tudi vse njihove pravice in dolžnosti. Na slednje pa največkrat vsi pozabljamo. Nedvomno je takšno razmišljanje sodilo tudi na problemsko konferenco mladih, saj bodo oni prej kot slej tisti, ki bodo v družbenem življenju morali prevzeti vlogo sedanjih generacij.
V nadaljevanju konference pa
so besedo prevzeli mladi. Med prvimi je spregovorila predsednica OO ZSMS Prebold Darja Tri-van, ki je izpostavila problem prostorov, gmotnega položaja mladinske organizacije, nepovezanost med ostalimi OO ZSMS v KS, vključevanja mladih iz drugih republik in še posebej nezanimanje mladih za delovanje v mladinski organizaciji. Kot glavni kamen spotike so bili mladi, ki se označujejo s pripadnostjo »Klubu smotanih«, katerega obstoj pa nima nobene formalno-pravne podlage in je bolj domislica kot dejanska organiziranost. Večina mladih, ki naj bi pripadala temu neformalnemu klubu, je bila svoj čas zelo aktivna tudi v mladinski organizaciji v Preboldu, danes pa so aktivni člani Partizana, Smučarskega kluba in drugih društev. To pa pomeni, da delujejo v družbenih organizacijah in društvih, ki so kolektivne članice ZSMS. Zakaj niso več aktivni v mladinski organizaciji, pa je verjetno posledica trenj in nesoglasij, ne nazadnje pa tudi let, saj večina izmed njih šteje zadnje dneve in mesece, ki jih ločujejo do starostne meje 27 let. Problem, na katerega pa velja biti pozoren, pa je v tem, da so njihove neformalne oblike združevanja, ki so večkrat tudi za gostilniškim pultom, privlačne za mlajše, ki ob tem pozabljajo na mladinsko organizacijo in raje počno kaj drugega.
Dino Cestnik je v razpravi spregovoril o mnoštvu najrazličnejših pojavov, ki hromijo učinkovitost mladinske organizacije. Poudaril pa je, da je nujno potrebno mentorstvo in koordinacija med mladimi v KS. Predstavniki OK ZSMS so ob vsem tem izrekli vrsto besed, ki so se nanašale na zainteresiranost oz. nezainteresiranost delovanja v mladinski organizaciji. Pri tem je bilo rečeno, da na splošno pripravljenost mladih za
delo v mladinskih organizacijah upada, da se pogosto srečujejo s problemi udeležbe na sestankih in da je takšno stanje tudi odraz sedanjega družbeno-političnega in gospodarskega trenutka Jugoslavije. Potrebno pa je tudi priznati, da mladinske organizacije v nekaterih okoljih delajo zelo dobro in je njihovo delo vidno tudi v delu KS. Mladi rabijo zgled, če tega nimajo, potem je vprašljiva tudi njihova aktivnost.
Svoj prispevek so dopolnili še mladi iz ostalih OO ZSMS v KS Prebold. Pri tem velja povedati, da so izredno prizadevni mladi v Marija Reki in Gornji vasi, da pa nekdanjega zelo aktivnega dela OO ZSMS Groblja—Latkova vas ni prav čutiti. K temu pa so piko na i dali tudi siceršnji tradicionalno skaljeni odnosi med tistima deloma Latkove vasi, ki se po nenapisanem pravilu delita na Grobljo in Latkovo vas. Mladi v Kaplji vasi pa delujejo v okviru gasilskega društva in so od njega tudi odvisni. Ti nimajo svoje organizacije ZSMS, čeprav bi jo na aktivnost pred leti lahko imeli, danes pa je njihovo delo zvodenelo.
Ob zaključku konference so si udeleženci ogledali še film o delu in življenju KS ter društev in organizacij ter sprejeli vrsto sklepov, ki naj bi premaknili stvari na bolje. Med drugim so si bili enotni, da je nujna povezanost med njimi, zato naj bi v tem smislu končno zaživel krajevni svet ZSMS; naj bi vsaka OO ZSMS imela svojega mentorja ter da morajo dobiti poleg moralne podpore tudi materialno, če želijo uresničevati zastavljene programe. Predno so se mladi razšli, pa je kantavtor Roman Zelič-Džery predstavil svojo kaseto, ki jo je lansko leto izdal v samozaložbi.
D. NARAGLAV
na Visu
Tabor
Aktivni
mladi
zadružniki
Aktivnost mladih zadružnikov v Taboru se ne kaže zgolj na papirju, pri prirejanju zabav in podobnem, ampak tudi v praksi. To je potrdila tudi delovna akcija, ki je potekala 11. maja v Namarjevem hmeljišču v Podlogu. Na njej se je zbralo preko dvajset članov aktiva, ki so priskočili na pomoč pri napeljavi vrvi. K veselemu zaključku dela pa je pripomoglo tudi dobro kosilo Namarjeve mame.
Rock koncert v Preboldu
Osnovna organizacija Zveze socialistične mladine Prebold pripravlja 7. junija 1986 ob 18. uri
v GAJU rock koncert, posvečen dnevu_ mladosti, z naslovom Žur pod Žvajgo. Na njem bodo sodelovali Lačni Franz, skupine LMS, NATJA in drugi.
Vabljeni torej prvo junijsko soboto v Prebold na ŽUR POD ŽVAJGO. Edini pogoj je lepo vreme, kajti če bo deževalo, bo koncert odpadel.
Uspešno delo
Letošnja prvomajska odprava preboldskih jamarjev je več kot uspela. Člani odprave: Janko Cukjati, Igor Ocvirk, Edo Tominšek, Tomaž Škorjanc, Jure Vrhovec in vodja Silvo Ramšak so v borih petih dneh, ki so jih imeli na razpolago za raziskave, raziskali in dokumentirali 14 jamskih objektov. Med njimi je bilo tudi pet brezen, vendar je bilo najgloblje le 38 m globoko. Z raziskavami so vsakodnevno razkrivali legende tamkajšnjih ljudi, ki marsikdaj niso mogli doumeti, da se jama, o kateri so menili, da je ni nikjer konca, včasih konča že po nekaj metrih. Zbrani podatki kažejo na veliko zakra-selost tega otoka in zato niso izključene tudi večje globine in dolžine, ki so tokrat nekako skoparile. Ne glede na to pa so zbrani podatki, raziskane in dokumentirane jame nadvse pomembne za tamkajšnje ljudi in še zlasti za namene SLO in DS. V času bivanja na otoku je člane odprave sprejel tudi predsednik IS SO Vis Mladineo Tonko, ves čas pa so bili v povezavi s predstavniki sekretariata za ljudsko obrambo in sekretariatom za notranje zadeve. Z obema pa so se predhodno tudi
Usposabljanje
Tudi letos je OŠ za TO pripravil najrazličnejše oblike usposabljanja za svoje pripadnike. V minulih mesecih je tako izvedel več oblik vojaško strokovnega urjenja. Svoje znanje in pripravljenost pa sta pokazali tudi enoti TO KS Prebold in Polzela. Za enote KS velja, da so dobre poznavalke terena in zato uspešne v partizanskem načinu vojskovanja.
dogovarjali glede dovoljenja in njihovega interesa o poznavanju krasa in kraških objektov na njihovem terenu. Z delom preboldskih jamarjev so bili nadvse zadovoljni, zato tudi sami želijo, da z raziskavami nadaljujejo. Če bodo razmere dovoljevale, bodo ponovno odšli na Vis še v letošnjem letu, če ne, pa v naslednjem. Jam je še veliko in dela bo več kot dovolj. Raziskovanje pa je še prijetnejše ob zavesti, da so prvi med jamarskimi klubi, ki so uspeli dobiti dovoljenje za raziskave, ter da s tem koristijo širši družbeni skupnosti bolj kot kjerkoli drugje. S preboldskimi jamarji je bil na Visu tudi Vili Lupše, ki je dober poznavalec otoka ter znanec z nekaterimi domačini in je zato bilo življenje v času odprave še pestrejše. Tudi zavoljo njegovih kulinaričnih sposobnosti.
S to odpravo so jamarji dodali v svoj mozaik nov kamenček, ki dopolnjuje njihovo bogato 17-letno delo. Razveseljivo pa je, da so tokratni udeleženci bili mladi, kar je porok uspešnega dela tudi za v bodoče.
-DAR-
pripadnikov TO
Obe enoti sta dosegli zastavljene cilje usposabljanja, učvrstil se je vojaški kolektiv, oživelo je delo aktivov ZK in ZSMS itd. So pa pripadniki obeh enot v taktični vaji tudi pokazali, da so fizično pripravljeni in strokovno usposobljeni za naloge, ki jih zahteva od njih sodobno vojskovanje.
D. N. '
.iboje
Pobratenje s KS Tkon
Listino pobratenja sta podpisala Jernej Koštomaj in Radoslav Bojamič
Letošnje praznovanje krajevnega praznika so v Libojah povezali s 100-letnico osnovne šole bratov Hrvatin. Na svečani seji skupščine krajevne skupnosti so podpisali listino pobratenja s krajevno skupnostjo Tkon na otoku Pašmanu, občina Biograd na moru. Predsednik skupščine KS Liboje Jernej Koštomaj je podal poročilo v preteklem letu, nato pa so zaslužnim krajanom podelili priznanja OF in priznanja krajevne skupnosti.
Praznovanje praznika krajevne skupnosti Liboje, ki ga vsako leto organizirajo v spomin na noč od tretjega na četrti naj leta 1941, ko je skupina rudarjev zapustila rudnik in se potem podala v Kočevsko brigado, se je pričelo s tradicionalnim pohodom ob spomenikih NOB. Praznovanje krajevnega praznika pa so zaključili s promenadnim koncertom godbe na pihala, odprtjem prizidka
večnamenskega prostora pri osnovni šoli, svečanostjo ob 100-le-tnici šole in s svečano sejo skupščine in družbenopolitičnih organizacij. Vzgojiteljem, ki so po vojni poučevali v tej šoli, so izročili priložnostna darila, učenci pa so jim pripravili prisrčen program.
»Preteklo leto smo pridobili vrsto novih komunalnih objektov v vrednosti sedemnajst milijonov din, predvsem na račun praznovanja občinskega praznika. Predvsem pa se moramo zahvaliti organizacijam združenega dela, interesni skupnosti za ceste in komunalo in pa krajanom za opravljeno prostovoljno delo. Z uspešno izglasovanim referendumom za uvedbo krajevnega samoprispevka pa bomo laže reševali probleme krajevne skupnosti,« je dejal predsednik skupščine KS Jernej Koštomaj.
Na slavnostni seji so podpisali tudi listino o pobratenju s kraje-
vno skupnostjo Tkon iz otoka Pašmana v občini Biograd na moru. Krajevni skupnosti sta sklenili, da bosta sodelovali na kulturnem in športnem področju, okrepilo naj bi se tudi sodelovanje na gospodarskem področju, tesnejši stiki pa bodo porok za utrjevanje bratstva in enotnosti.
Na slavnostni seji so podelili priznanja OF, ki so jih prejeli Marija Gothe, Štefan Kotar, Slavko Lednik in Darko Šuler. Zlato plaketo krajevne skupnosti so podelili podružnični šoli iz Liboj, srebrno Mirosanu in Alojzu Kotarju, bronasto pa Francu Čretniku in Stanetu Lavrincu. Priznanja KS so prejeli Martina Feldin, Jože Jančič, Franc Ježovnik, Simon Napotnik, Ivanka Planinšek, Bojan Travenšek, Danica Rehar, Bla-ženka Mišninski-Magajne, Skupnost za ceste in komunalo ter Gasilsko društvo Zabukovica.
jk
Galicija
Načrti so tudi potrebe
Tudi krajani krajevne skupnosti Galicija so se na referendumu odločili za uvedbo samoprispevka. Glasovalo je 89,90 odstotka volilnih upravičencev, za samoprispevek pa se je odločilo 67,3 odstotka krajanov, izid pa je med najuspešnejšimi v občini. Zelo obsežen srednjeročni program razvoja krajevne skupnosti, ki temelji na potrebah v naslednjih petih letih, je tako dobil realno osnovo, da ga bodo lahko tudi uresničili. Sicer pa smo se o načrtih, predvsem pa o potrebah pogovarjali s predstavniki krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij.
Martin Sedovnik, predsednik KO SZDL: »Odločitev krajanov za samoprispevek je pomemben korak k razvoju krajevne skupnosti. Sedaj bomo laže terjali oziroma pričakujemo pomoč organizacij združenega dela in občinskih samoupravnih interesnih skupnosti. Zato se bodo naši delegati seveda morali še precej truditi, kajti ničesar ne pride samo po sebi. S samoprispevkom bomo zbrali 25 milijonov din, vrednost programa pa je 110 milijonov din. Z dodatnimi prispevki krajanov in prostovoljnim delom bomo prispevali še 42 milijonov din. Vrstni red izgradnje posameznih ob'^k-tov bomo sprejeli na prvi seji skupščine krajevne skupnosti « Milan Grobelnik, predsednik sveta KS: »Program samoprispevka zajema izgradnjo mrliške veže, prizidek k osnovni šoli V. Pirešica, ureditev dvorane v zadružnem domu Galicija, cestno povezavo Hramše—Galicija in pa telefonsko omrežje. Prav slednje najbolj potrebujemo, saj imamo sedaj samo tri zasebne telefon-
Pavle Vozelj
Martin Sedovnik
ske priključke. S sprostitvijo centrale v Petrovčah se bo stanje precej izboljšalo, čeprav pa potreb ne bomo mogli povsem zadovoljiti. Najprej pa moramo pridobiti projekte, postaviti telefonske drogove in sofinancirati omrežje, za kar bo potrebnih kar precej sredstev pa tudi udarniškega dela. V srednjeročnem programu pa smo zapisali še vrsto nalog s komunalnega področja, predvsem posodobitev cest.« Pavle , Vozelj, predsednik skupščine KS: »Funkcionarji v krajevni skupnosti se zavedamo odgovornosti, ki smo jo sprejeli s sprejemom dolžnosti, zelo pomembna pa je podpora krajanov, ki pa nas hkrati tudi obvezuje. Hitra urbanizacija in stanovanjska izgradnja nam porajata vedno več problemov. Zaostalost na področju šolstva, kulture, telesne kulture pa tudi komunale pa se nam vleče že nekaj let. Žal imamo na našem območju le eno organizacijo združenega dela, ta nam sicer veliko pomaga, premalo pa
Franc Golčar
Milan Grobelnik
je pomoči iz tistih OZD v sosednjih občinah, kjer pa je največ naših krajanov zaposlenih. Zavzemamo pa se tudi, da bi praznovanje občinskega praznika čimprej zaupali naši krajevni skupnosti.« Franc Golčar, sekretar OO ZKS: »Poleg že omenjenega, predstavlja za našo krajevno skupnost resen problem preskrba z vodo, pa tudi večjo trgovino bi potrebovali. Družbenopolitična dejavnost in dejavnost organizacij in društev je precej razvejana, čeprav imamo slabe pogoje za delo. Želim pa pohvaliti zelo dobro sodelovanje z domom Nine Pokorn, kjer smo pridobili prostore za kulturne prireditve.«
Ivan 6akž, tajnik KS: »Prav nemogoče se nam zdi, da organizacije združenega dela iz velenjske občine kljub neštetim dogovorom in obljubam še vedno ne uresničujejo plačevanja tako imenovane glavarine. Blagajna KS je tako precej osiromašena, saj je večji del naših krajanov zaposlenih prav v teh organizacijah.« jk
Ivan Čakš
Gotovlje
Potrebe večje od možnosti
Peto leto zapored bodo letos 22. junija praznovali svoj krajevni praznik Gotovljani. Praznujejo v spomin na dan, ko je leta 1841 okrožni komite KP Celje umaknil vodstvo KP iz Joštovega mlina v Medlogu v Jožtovo zidanico v Gradišče nad Gotovljami. Letos bodo ob prazniku pripravili enotedenske športne in kulturne prireditve, ki jih bosta organizirala TVD Partizan in Kulturno prosvetno društvo. Praznovanje pa bodo zaključili s slavnostno sejo skupščine krajevne skupnosti, ki bo 22. junija.
Veliko osnovnih problemov, predvsem komunalnih, so v Go-tovljah že rešili, toda kraj se širi in zato so potrebe iz leta v leto večje. Nè morejo se pritoževati, da nimajo mrliške vežice, dokaj urejenih cest in vodovodov. Še vedno pa je odprto vprašanje telefonije, ureditev popolne osnovne šole, vrtca in križišča pri obvoznici, je povedal Henrik Krajnc, predsednik skupščine krajevne skupnosti Gotovlje. Rešitve teh problemov imajo zaenkrat že nekaj let samo zapisane v planih.
Med največjimi težavami kraja je križišče pri Joštu, ki je v šestih letih obratovanja žalske obvoznice terjalo že sedemnajst smrtnih žrtev. Gotovljani si prizadevajo,
Henrik Krajnc
da bi se to celovito uredilo, za to so že pridobili del dokumentacije, vsa zadeva pa se je ustavila na občinskem sekretariatu za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo, je povedal Henrik Krajnc. Gotovljani namreč želijo imeti avtobusno postajališče, saj se vsak dan tako rekoč mimo doma vozi okoli 170 krajanov.
Še vedno je nerešeno vprašanje telefonije v zaselku Jedrt, in vsak, ki bi se želel priključek, bi moral plačati okoli osemsto tisoč dinarjev. Kot je povedal Henrik Krajnc, zato zbirajo dodatni denar za ureditev tega telefonskega
omrežja, kajti krajani tolikšnega zneska sami ne morejo plačati.
Gotovljani so ena redkih krajevnih skupnosti, ki po izteku četrtega občinskega samoprispevka še niso razpisali krajevnega. O tem seveda že razmišljajo, toda v občinskem samoprispevku je bila predvidena gradnja šole, vrtca in telovadnice. Kot je rekel Henrik Krajnc, funkcionarji krajevne skupnosti ne morejo stopiti pred krajane s programom, ki je bil predviden že z občinskim samo-Drisoevkom
Vprašanje popolne osemletke bi se moralo čimprej rešiti. Še zlasti zato, ker se nad sto otrok vozi vsak dan v žalsko šolo, ki pa je že tako prenatrpana. V goto-veljsko šolo bi lahko potem z majhno spremembo šolskih okolišev prihajali otroci iz Pirešice in Ponikve. Za to bo morala Goto-vljanom pomagati širša družbena skupnost. Prav tako je z otroškim varstvom, že sedaj bi lahko vrtec napolnili s sedemdesetimi malčki. Upoštevati pa moramo, kot trdi Henrik Krajnc, da so Gotovlje med tistimi krajevnimi skupnostmi v žalski občini, kjer število prebivalstva zaradi novogradenj zelo hitro narašča. Poleg tega pa občinski plan na območju krajevne skupnosti predvideva izgradnjo sosesk.
Marjana Matijec-Natek
Griže
Referendum uspel
V krajevni skupnosti Griže so se krajani na referendumu odločili za uvedbo samoprispevka. Glasovanja se je udeležilo 92,89 odstotka volilcev, za samoprispevek pa je glasovalo 60,33 odstotka volilnih upravičencev. Podatka zgovorno pričata, da so krajani pokazali visoko zavest za napredek kraja in pripravljenost, da za to prispevajo sredstva tudi sami. O programu in stopnjah prispevka smo že poročali, predstavniki krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij pa se zahvaljujejo vsem, ki so sodelovali v pripravah in izvedbi referenduma.
Tudi na volišču v Minervi (na posnetku) so zabeležili visoko udeležbo že v dopoldanskih urah.	jk
Petrovče
Nova telefonska centrala
Praznovanje krajevnega praznika so v Petrovčah obeležili s kulturnimi in športnimi prireditvami, osnovna šola in vrtec pa sta pripravila taborni ogenj. Pomembna naloga, ki so jo opravili v tem letu, je predvsem izglasovan samoprispevek, ki bo omogočil hitrejši razvoj v naslednjih letih. Pomembno pridobitev že predstavljata ureditev kanalizacije in ceste v severnem delu Levca, v juliju pa bo priključena nova telefon-
ska centrala s petsto priključki. Tako bo telefon dobilo vsako tretje gospodinjstvo in bodo na tem področju med najrazvitejšimi.
Na svečani seji skupščine krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij so učenci osnovne šole in kulturno društvo pripravili bogat umetniški program, podelili pa so tudi priznanja KS in OF.
Posebno priznanje s plaketo za uspešno delo pri razvoju KS
so podelili Zoranu Razboršku. Priznanja pa so prejeli: Jože Kruleč, Danica Rehar-Hudina, Boris Privošnik, Avgust Boršič, Marjeta Grobler, GD Arja vas in GD Do-briša vas—Petrovče.
Jože Delakorda, Martin Drev, Viktor Drama, Gabriel Marinkovič, Franc Oset, Izidor Sodja in Jože Brečko pa so prejeli bronasti znak OF.
-jk
Polzela
Vode dovolj
Prebivalci dela Ločice ob Savinji so več let imeli težavo s pitno vodo. Ta problem so v okviru programa del KS Polzela ter interesne skupnosti za komunalo in ceste Žalec pred nedavnim rešili, ta-
ko, da krajani sedaj upajo, da do pomanjkanja vode ne bo prišlo več. Pri delih so sodelovali tudi krajani z udarniškim delom. Režijski odbor s predsednikom Jožetom Turnškom se vsem, ki so ka-
kor koli pomagali pri rekonstrukciji vodovoda zahvaljuje, posebno pa še interesni skupnosti za Komunalo in ceste občine Žalec.
T. TAVČAR
Darujte Rdečemu križu
rdeči križ Slovenije
19. akcija zbiranja oblačil, obutve, posteljnine, pohištva, šotorov in tekstilnih odpadkov bo hkrati potekala po vsej Sloveniji in sicer
29. maja od 17. do 19. ure na zbirnih mestih v krajevnih skupnostih.
Darovalci v strnjenih naseljih lahko oddajo svežnje pred vhodna vrata do 17. ure ali jih osebno odneso na zbirno mesto, ki je objavljeno na plakatu. Na svežnje je treba označiti UPORABNO ali NEUPORABNO blago.
Tisti, ki nameravajo oddati pohištvo, pa naj to prej sporoče na občinsko organizacijo RK.
Darovano blago bodo prejele družine ali posamezniki, ki jim je taka pomoč potrebna, del pa bo shranjen za pomoč v primeru naravnih ali drugih nesreč,
Lani je bilo v tej solidarnostni akciji zbrano 3150 kg blaga.
Najbolj veseli bodo OTROŠKIH OBLAČIL, PERILA, POST ELJNINE, ker tega blaga vedno primanjkuje.
Razmah kolesarskega športa
Čeprav je bila kolesarska sekcija pri TVD Partizan ustanovljena šele pred dobrim letom dni, je požela nesluten razmah in tudi nekatere pomembne uspehe. Precej zaslug za to ima vodstvo sekcije in seveda številni privrženci te vedno bolj zanimive rekreativne in tudi tekmovalne športne dejavnosti. Kolesarska sekcija šteje. 356 članov in je najmnožičnejša v društvu. Sicer pa nam je o opravljenem delu, predvsem pa o načrtih več povedal predsednik sekcije Dolfe Na-raks.
»Vedeli smo, da postaja kolesarski šport vse bolj priljubljen tako med mladino kot tudi tistimi, ki kolesarijo za rekreacijo, pa vseeno nismo pričakovali takšnega razmaha in zanimanja. Program dela smo razdelili v tekmovalni in rekreativni del, poleg tega pa smo skrbeli za vzgojo v cestnem prometu, pridobitev potrebne opreme in za tehnično popolnost koles. Posebno skrb smo namenjali pridobivanju članstva v Žalcu, drugih krajih občine, nekaj članov pa imamo tudi iz sosednjih občin. Lani smo organizirali klubsko prvenstvo na poligonu ob Savinji, II. kriterij mesta Žalca, rekreativno prireditev Vsi na kolo za zdravo telo, klubsko gorsko prvenstvo, najmnožičnejši pa je bil prvi Savinjski maraton, ki se ga je udeležilo kar 633 kolesarjev. Pridobili smo tudi klubske prostore v športnem centru in v njih uredili popravljalnico koles, ki jo vodita za to strokovno usposobljena člana. Skrbimo pa tudi za družabnost, organizirali smo namreč kolesarski ples in tako združujemo koristno s prijetnim. Program de-
Dolfe Naraks
la smo v celoti uresničili, za kar gre zahvala odboru in vsem članom, predvsem pa tudi organizacijam združenega dela in obrtnikom, ki so nas finančno podprli. Tudi v bodoče bomo skrbeli za razvoj množičnosti v načrtu pa imamo tudi tekmovalno dejavnost, ki jo bomo v začetku razvijali predvsem med najmlajšimi. Zato bomo letos organizirali pionirsko šolsko prvenstvo. Za delo s tekmovalci smo pridobili dva trenerja. Poleg klubskega prvenstva, ki je bilo aprila, bomo letos organizirali akcijo Vsi na kolo za zdravo telo, ki bo v nedeljo, 1. junija; pa tradicionalni lil. kriterij z udeležbo najboljših jugoslovanskih kolesarjev. Desetega avgusta bo II. Savinjski maraton, v programu pa imamo tudi gorsko in sindikalno prvenstvo.«
jk
Gibanje v gorskem svetu
Ker se bližajo skupinski sindikalni, šolski in družinski planinski izleti v gore, je prav, da preletimo že večkrat poudarjene napotke za tiste, ki se bodo prvič udeležili skupinskih pohodov.
Hoja naj bo lahkotna, lepa in enakomerna, brez odvečnih gibov. Stopamo po vsem podplatu, tako da se najprej opremo na peto in nato odrinemo s prsti. Izrazito sukanje v bokih je odveč, roke naj se gibljejo sproščeno. Stopala postavljamo vzporedno, korak naj bo primerno- naravnan in nikakor predolg. Enakomerna hoja po trdem cestišču utruja noge neprimerno bolj kot hoja po stezah, po gozdu ali travniku. Tla na stezah so prožna in se od koraki vdajo, zato noge niso tako sunkovito obremenjene kot na asfaltu ali makadamu. Zato hodimo rajši po stezah. Tudi pri hoji po stezah moramo paziti na vsak korak, saj nam na spolzki veji na poti, korenini v gozdu ali mokri podnici na brvi kaj lahko spodnesejo-
Zaletavost in nepremišljenost nista nikoli dosti vredni. Enakomerno gibanje nam prihrani tudi polovico telesnega napora. Počasen tempo je najboljši, posebno, če imamo pred seboj dolgo pot. Korak moramo prilagoditi telesnim meram, svojim sposobnostim in strmini. Začeti je treba nekoliko počasneje, da se telo postopoma ogreje in se uravnovesi oddajanje telesne toplote. Hitrost prilagodimo dihanju, ki naj bo mimo in enakomerno.
Med hojo navkreber ne govorimo! Govorjenje po nepotrebnem dodatno bremeni pljuča in srce. Raje se ustavimo in postojmo nekaj minut. Na dve, tri ure se ustavimo za daljši čas in takrat tudi nekaj pojejmo.
Pri vzpenjanju naj koraki ne bodo predolgi, ker se teže dvigamo z bolj
skrčenimi nogami. Stopala postavljamo na vso površino. S prsti zadnje noge se odrivamo od kraja, da čimbolj pomagamo nogi, ki se dviga. Sestop je za noge napornejši kot vzpon in ga je navadno največ na koncu izleta, ko smo že utrujeni. Tudi sestopati je treba na cela stopala. Noge naj bodo v vseh sklepih prožne, da ne stopamo pretrdo. Sunke korakov lovimo z boki. Zgornji del telesa naj bo rahlo upognjen, tako da vse telo deluje kakor vzmet.
Travnata pobočja, strme vesine, planine in gozdne jase moramo znati pravilno prehoditi. Po zmerno strmih travnatih pobočjih se najlaže povzpnemo v ključih (cikcak), prav položne in zelo strme predele pa premagujemo tudi naravnost. Pri poševnem vzponu skušamo stopati na celo stopalo. S tem varčujemo z močjo, taka hoja pa je tudi varnejša.
Vzpenjanje po grušču ali melišču je vedno naporno, prav tako tudi prečkanje, če ni nadelane poti. V dnu melišča nam vzpon olajšajo večje ali manjše skale, na katere stopamo s celim podplatom. Više, ko je grušč drobnejši, poiščemo porasle površine. Ko zmanjka tudi teh, hodimo v smeri kakšnega kamna ali skale, kjer si lahko odpočijemo. Pri sestopanju po drobnem grušču se le prestopamo in se z drsečim kamenjem pomikamo navzdol. Težo imamo na petah, kolena pa so prožna in pomaknjena naprej. Večjim kamnom se izognemo, ker jih teže sprožimo in nas lahko nenadoma zaustavijo, kar pomeni tudi padec ali še kaj hujšega.
Hoje se ne moremo učiti iz priročnika, ampak le v naravi!
Adi Vidmajer
Nastopilo 300 mladih atletov
Na atletskem stadionu v Športnem parku v Žalcu je bilo občinsko atletsko tekmovanje šolskih športnih društev. Največ uspeha so imela ekipno pri mlajših in starejših pionirkah dekleta SŠD Žalec, pri mlajših pionirkah pa ŠŠD Prebold. Pa poglejmo nekatere boljše izide; ml. pio-norji—višina Matjaž Cokan (Žalec) 1.50; žogica; Aleš Kragl (Žalec) 48,00; st. pionirji krogla: Matjaž Gradišek (Žalec) 10.93; 300 m: Jelko Jurkovič (Prebold) 40,2; 100 m; Boštjan Žučar (Prebold) 2:54,9; ml. pionirke 600 m: Dubrovkà Tržič (Žalec) 1:58,9; st. pionirke 100 m: Mateja Brečko (Žalec) 13,2 itd.	T. TAVČAr
Pohod na Dobrovlje
Planinsko društvo Dobrovlje—Braslovče organizira ob pravznova-nju krajevnega praznika KS Braslovče pohod na Dobrovlje. Pohod je posvečen obletnici ustanovitve 4. čete Štajerskega bataljona na Dobrovljah.
Odhod bo izpred stavbe krajevne skupnosti v Braslovčah 15. junija ob 9.45 na kmetijo Alojza Marovta v Podvrhu 115, kjer bo odkritje spominske plošče padlemu borcu NOB Ladu Marovtu. Od tod se bo pohod nadaljeval proti Domu borcev na Dobrovljah. Planinci, krajani in ostali ljubitelji narave, vabljeni!
ZiAM CELJE
vas vabi na VELIKO TOMBOLO, ki bo na avtopoligonu LJUBEČNA pri Celju dne 15. junija ob 14. uri.
Med več sto dobitki bo tudi petnajst glavnih, med katerimi vas čakajo štirje avtomobili.
Pridite, morda čaka sreča prav vasi
TDO NAMA LJUBLJANA TOZD VELEBLAGOVNICA ŽALEC
Obrtniki!
PONUDBA PROSTOROV V LEVCU!
Prostori se nahajajo v neposredni bližini prodajnega centra Name v Levcu, v domačiji Repinšek. So v pritličju — cca 180 m2 in v etaži — cca 300 m2.
Prostore je potrebno adaptirati, glede na lokacijo pa bi bili primerni za storitveno obrt ali proizvodnjo manjšega obsega, ki ne bi imela kvarnega vpliva na okolico. V tem sklopu že delujejo cvetličarna, frizerski salon in obrtna zadruga Avtoprevoz. NAMA želi zbrati podatke o zanimanju za najem prostorov s pogojem adaptacije in dodelave prostorov za dejavnost, ki jo interesent želi opravljati. Od interesentov pričakujemo naslednje podatke:
—	dejavnost in potrebno površino,
—	okviren podatek o potrebnem vlaganju s strani interesenta
—	predviden rok za začetek obratovanja.
Prijave pričakujemo do 10. junija 1986 na naslov: NAMA, TOZD Veleblagovnica Žalec, Titov trg 2.
Svet TOZD Osnovne šole MIROSLAV ŠIRCA Petrovče razpisuje dela in naloge
POMOČNIKA RAVNATELJA
(reelekcija)
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
—	da ima najmanj višjo izobrazbo pedagoške smeri
—	da ima vsaj 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu v vzgojnoizobraževalnem delu,
—	da ima aktiven in pozitiven odnos do samoupravljanja in do družbenih interesov na sploh,
—	da ima organizacijske in strokovne sposobnosti za uresničevanje smotrov in nalog TOZD.
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Stanovanj ni. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: OŠ Miroslav Sirca Petrovče, za razpisno komisijo. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh.
Razpisna komisija pri
TOZD Osnovni šoli NADE CILENŠEK
GRIŽE
Na podlagi sklepa Sveta TOZD OŠ Nade Cilenšek Griže o objavi javnega razpisa objavlja razpisna komisija za imenovanje pomočnika individualnega poslovodnega organa TOZD
JAVNI RAZPIS
o imenovanju pomočnika IPO TOZD OŠ GRIŽE
s polovično obveznostjo.
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
—	da ima najmanj višjo izobrazbo pedagoške smeri,
—	da ima vsaj pet let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu,
—	da je družbeno-politiČno aktiven,
—	da ima organizacijske in strokovne sposobnosti za uresničevanje smotrov in nalog TOZD.
Kandidati so dolžni k pisni vlogi predložiti dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev.
Rok prijave je 15 dni od dneva objave javnega razpisa.
Delavec bo imenovan za dobo štirih let. Nastop dela: 1. september 1986.
Pisne vloge s potrebnimi dokazili je treba poslati na naslov: TOZD Osnovna šola Nade Cilenšek, 63302 Griže, z oznako — za razpisno komisijo.
Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 30 dneh po poteku razpisa.
Modni frizerski salon
v LEVCU
zaposli KV frizerko
Informacije na naslov: Novoselnik Julija, Doberteša vas
16/h, Šempeter
Ix&dfmil« (*•?) E«alj«a-
TOZD TURISTIČNA AGENCIJA POSLOVALNICA ŽALEC
vam predstavlja pester program potovanj, izletov, počitnic in letovanj v letu 1986.
TURISTIČNA POTOVANJA PO TUJINI IN DOMOVINI:
—	enodnevni izlet v Trst
—	en dan z avtobusom v Benetke
—	obisk »žepne« državice SAN MARINO
—	enodnevni izlet na Grossglockner
—	dva dni Dunaj—Bratislava, Dunaj—Brno
—	štiri dni v večni RIM
—	tri dni ZLATA PRAGA
—	poldnevna KOROŠKA s PLIBERKOM (vsak petek)
Primorska s »skokom« čez mejo ...
Romantična Gorenjska ...
Neodkrita Dolenjska ...
LETOVANJA:
Nudimo vam cenike in programe letovanj na Jadranski obali in vse informacije tor programe letovanj v tujini. POČITNICE, VIKENDI, POSLOVNI ARANŽMAJI:
Hotel Celeia Trebče
Dom v Logarski dolini	Kmečki turizem
Celjska koča Zdravilišča
Poleg tega organiziramo strokovna potovanja in obiske domačih in tujih sejmov, sindikalne izlete, sprejemamo rezervacije za letalske vozovnice, spalnike in železniške karte.
Vse informacije dobite v poslovalnici IZLETNIK ŽALEC.
G_
IVI ________________________________
/~J\ GRADNJA ŽALEC
Latkova vas — Prebold objavlja
prosta dela in naloge
1.	čuvaja
pogoji:
uspešno končana osnovna šola, odslužen kadrovski rok, starost do 30 let in splošna zdravstvena sposobnost.
2.	strojnika
pogoji:
KV ključavničar, po možnosti opravljen tečaj za strojnika, in splošna zdravstvena sposobnost Rok prijave je osem dni po objavi.
TDO NAMA LJUBLJANA TOZD VELEBLAGOVNICA ŽALEC
objavlja
prodajo naslednjih osnovnih sredstev v Žalcu:
—	Bančni pult 4 metre — izklicna cena 80.000 din
—	Tehtnica LIBELA BETA — izklicna cena 1.000 din
—	Blagajna NCR 2115 — izklicna cena 5.000 din v Levcu:
—	Hladilni vitrini — izklicna cena 100.000 din
Prodaja bo 3. junija^SS ob 10. uri v Žalcu oziroma Levcu. Licitirajo lahko pravne in fizične osebe, ki pred licitacijo vplačajo 10%-ni polog. Prometnidavek plača kupec.
ZAHVALA
ob izgubi drage mame
MARIJE TURNŠEK
se zahvaljujemo za izrečena sožalja, sosedsko pomoč, župniku za opravljen 'obred, govorniku za poslovilne besede in Cestnemu podjetju Celje za venec.
Žalujoči: sinova Jakob in Marijan z ženama ter vnuki
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očeta, dedka in tasta
PETRA KUMARJA
mizarja v pokoju iz Doberteže vasi 81 pri Šempetru
se iskreno zahvaljujemo osebju bolnišnice Celje, višji medicinski sestri Pavlici Brežnik in zdravniku dr. Janezu Cukjatiju za požrtvovalno zdravljenje; sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala KS Šempeter, godbi na pihala, pevskemu zboru in duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči: žena Marica, otroci Peter, Marjan, Franjo in Marinka z družinami
A dan je črni moral priti, bridkosti dan, oj dan soizan, težko bilo se je ločiti, a solze vse, ves jok zaman.
(S. Gregorčič)
V SPOMIN
20. maja 1986 je minilo leto, od kar je kruta usoda iztrgala iz naše sredine našega dragega sina
MIRA KOBILARJA
iz Latkove vasi
Dragi naš, za tabo so ostali samo praznina in lepi spomini na čase, ko si bil med nami.
Tvoji najdražji: mama Marta, ata Franjo, stara mama Pavla, stric Jože, teta Zdenka ter sestrični Danica in Darinka
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in sestre
ANE BLATNIK
iz Matk
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti, za izrečena sožalja in darovano cvetje. Še posebno se zahvaljujemo Tekstilni tovarni Prebold, pevskemu zboru, godbi napihala ter vsem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih.
Žalujoči: hčerka Anica in sin Franci z družino ter ostalo sorodstvo
0 (M DO STR Od) A ©RAEÖEIMEQA MATERIALA
12 SAVINJSKI OBČAN - Mai 1986
r
Da ne pozabimo
Opravičilo in pojasnilo
V marčevski številki našega časopisa smo v rubriki Da ne pozabimo objavili podatek, naj bi gradbeni material od podrte šole v Libojah leta 1907 kupil Franjo Roblek in si z njim postavil hišo. Da je podatek neresničen, nas je opozorila njegova hčerka Zdenka Petriček, roj. Roblek. Za napako se opravičujemo. Hiša je bila obnovljena leta 1897 in ne 1907, kot smo zapisali. Različni zgodovinski viri dokazujejo, da je rodbina Roblek ena najstarejših v Žalcu.
Nemogoče je našteti vse zasluge, ki jih je rodbina Roblek opravila za slovenstvo, za slovensko gospodarstvo in za razcvet trga Žalec. Franjo Roblek se je kot državni poslanec v stari Avstro-Ogrski boril za pravi-.ce Slovencev, v upravnem odboru Savinjske posojilnice je bil od leta 1906, od 1914. pa je bil predsednik načelstva Savinjske posojilnice. Od leta 1911 do smrti je bil na čelu Elektrarne v Žalcu in njegova zasluga je, da je leta 1912 v Žalcu zasvetila elektrika. V zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja je bil podžupan, od 1916 do 1921 pa župan v Žalcu. Bil je tudi organizator II. slovenskega tabora v Žalcu in načelnik planinskega odseka od leta 1919. Njegova skrb je bila izgradnja ceste med Solčavo in Logarsko dolino, prav tako pa ima veliko zaslug na področju hmeljarstva. Leta 1880 je bilo v Žalcu ustanovljeno Južno-štajersko hmeljarsko društvo, že leta 1887 se je odboru pridružil Fran Roblek, leta 1909 je postal predsednik in mu je predsedoval do prerane smrti. Njegove zasluge za hmeljarstvo so neizmerne.
Našteli smo le nekatera dejstva, k Franu Robleku se bomo morali vsekakor še vrniti, ta notica pa naj bo samo opravičilo za neljubo napako in hkrati tudi opravičilo, da smo pri dosedanjem pisanju o trgu Žalec vse preveč pozabljali na osebnost, o kateri je govornik na žalni seji odbora Elektrarne dejal : »Poslavljamo se od osebnosti, ki je posvetila vse svoje življenje delu za dobrobit slovenskega naroda «
F, Ježovnik
Turistično društvo Žalec razpisuje izbor
MISS ŽALSKE NOČI IN SREČANJE KRESNIČARJEV
V okviru turistične prireditve Žalska noč, ki bo 28. junija 1986, Turistično društvo Žalec razpisuje izbor MISS Žalske noči in srečanje kresničarjev Slovenije. Prijave organizator zbira do 10. junija.
Zmagovalko in spremljevalki čakajo bogate in zanimive nagrade. Za srečanje kresničarjev se lahko prijavite vsi, ki ste rojeni 21. junija (prvi poletni dan), prijavi pa je potrebno priložiti kopijo rojstnega lista. Tudi kresni-čarje čakajo bogate nagrade. Prijave zbira TD Žalec.
PETA ŽALSKA NOČ
D«lavci Turističnega društva Žalec zatriujejo, da bo letošnja jubilejna — peta turistično zabavna prireditev Žalska noč, ki bo 28. junija, še po a e be j bogata in zanimiva. Naj omenimo samo nekatere prireditve kot kolesarski kriterij z udeležbo najboljših jugoslovanskih kolesarjev, nogometna tekma med direktorji žalske in trboveljske občin«, Kompasove in Delove igre, srečanje kresničarjev, izbor MISS Žalske noči, pa bogata modna revija in še vrsta športnih in kulturnih prireditev. Prvič si bomo lahko ogledali razstavo gospodarstva in malega go-apodarstva, ki bo od 27. junija do 3. julija v prostorih telovadnice osnovnošolskega centra Žalec. Gostinci zagotavljajo, da bodo več kot podvojili svoje kapacitete, teden dni prej pa bodo pripravili dneve kulinaričnih jedi s katerimi bodo postregli tudi na Žalski noči. Sicer pa Turistično društvo vabi k sodelovanju vse zainteresirane organizacije, društva in zasebne gostince. Več o prireditvi in programu bomo poročali v naslednji številki.
/O ljubljanska banka
HRANILNO PISMO
Hranilno pismo je novejša storitev LJUBLJANSKE BANKE. To je nenamenski dinarski depozit, ki varčevalcu zagotavlja obrestovanje denarja po najvišjih veljavnih obrestnih merah.
Hranilno pismo lahko kupite v LJUBLJANSKI BANKI—Eks pozituri Žalec—za znesek, ki je že zmanjšan za vnaprej obračunane obresti. Znesek obresti je odvisen od dobe vezave (eno ali dve leti) in od apoenske vrednosti (5.000.—, 10.000.—, 50.000.—, in 100.000.—).
Zaradi številnih možnih kombinacij vam za lažjo odločitev posredujemo naslednji izračun:
apoenska vrednost	znesek vplačila ob		
hranilnega pisma	nakupu HP		
	2.841,—	1 leto	76%
5.OCX).—	1.578.—	2 leti	78%
	5.682-	1 leto	76%
10.000.— •	3.156-	2 leti	78%
	28,409,—	1 leto	76%
50.000,—	15.781.-	2 leti	78%
	56.818,—	1 leto	76%
100.000.—	31.562-	2 leti	78%
Obrestna mera za hranilna pisma je spremenljiva, to pomeni, da boste razliko, ki vam pripada zaradi povečanja obrestnih mer v času dobe vezave, dobili dodatno iz-plačano ob vnovčenju hranilnega pisma. Ob morebitnem znižanju obrestne mere, pa vam zagotavljamo izplačilo apoenske vrednosti, navedene na hranilnem pismu.
Ker lahko hranilno pismo izdamo tudi na ime druge osebe; prijatelja, sorodnika ali pa kar prinosnika, je le-to ne samo dobra denarna naložba, ampak v posebnih priložnostih tudi primerno in lepo darilo.
Po pol stoletja spet skupaj
Na Vranskem so se 17. maja zbrali učenci prvega A in B razreda osnovne šole, ki so kot otroci prvič prestopili prag te šole leta 1935. Na srečanju se je zbralo 32 bivših učencev od 40 še živečih. Vsekakor pa je treba povedati, da zaradi visoke starosti na srečanje ni mogla priti njihova bivša razredničarka MIRA PUNCER, ki sedaj živi v Gornji Radgoni, odločili pa so se, da ji bodo s srečanja poslali spominsko voščilo. Ta generacija je ena tistih, ki jim ni bilo usojeno dočakati konca šolanja, saj ga je aprila 1941. teta prekinila druga svetovna vojna, v kateri je 12 fantov in deklet iz njihovih razredov izgubilo življenje. To srečanje so obeležili tudi z obiskom osnovne šole in po dolgem času zopet sedli v šolske klopi kot v dobrih, lepih časih, ki se jih še vedno radi spominjajo.
B. Kobal
Zlata poroka
-Dela imava veliko, saj še sedaj sama gospodariva na 18 ha velikih kmetiji,-mi je prejšnjo soboto hitel pripovedovati Ivan Zabukovnik iz Andraža, ki je s svojo ženo Frančiško, rojeno Vaši, praznoval zlato poroko.
Ivan Zabukovnik se je kot tretji otrok rodil 1908. leta v Dobriču v veliki družini. Otroštvo je preživel na kmetiji s starši, po odsluženju vojaškega roka pa se je spoznal s Frančiško Vaši, ki je rojena bila v Andražu 1917. leta v kmečki družini.
Po dobrem spoznanju sta se poročila in si začrtala pot, po kateri še danes stopata. V zelo složni kmečki družini se je rodilo osem otrok, šest deklet in dva sina, danes pa jih živi še sedem. Vsi so danes poročeni in so zapustili ognjišče svojih staršev, toda korenine in navezanost na starše jih še vedno pripeljejo nazaj v lepo urejeno domačijo, ki jo obiskujejo s svojimi devetnajstimi vnuki in tremi pravnuki. Kljub visokim letom 18 ha veliko kmetijo z raznimi priključki obdelata še skoraj sama. Na sliki: Edmund Božiček, ki je opravil obred zlate poroke v dvorani žalske občinske skupščine, je zlatoporočencema čestital in jima zaželel še obilo zdravja. Iskrenim čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo.
TONE TAVČAR
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
POSLOVALNICA ŽALEC
vas vabi, da se oglasite in izberete svoje letovanje in potovanje v veliki izbiri različnih programov:
POČITNICE ’88 — barvni katalog — v 183 krajih ob naši obali in na kontinentu.
KOMPASOV KLUB - barvni katalog — OTOK BRAČ, VIS, PAG in novost v KOMPASOVEM KLUBU: prvi planinski počitniški klub na RO GLI.
POČITNICE V TUJINI ’88: ŠPANIJA, CIPER, GRČIJA - RODOS, KRETA, MALTA, TUNIS, KUBA-Varadero.
POTOVANJA ’88: barvni katalog - AŽURNA OBALA, BURMA, IN DONEZIJA, SINGAPUR, EGIPT, INDIJA, ŠRI LANKA, NEPAL, TAJSKA IZRAEL, JAPONSKA, HONG KONG, FILIPINI, SSSR, KUBA, KITAJSKA, NIZOZEMSKA, PARIZ, ZDA, SIRIJA, JORDANIJA, TURČIJA, ČSSR ŠEST DRŽAV JUŽNE AMERIKE, TANZANIJA, KENIJA, SEJŠELSKI OTOKI.
STROKOVNA POTOVANJA: München - Mednarodni sejem le sne konstrukcije in notranje opreme, 18. 6.-3 dni, letalo; in 19. 6.-3 dni, avtobus.
München - TRNASPORT - 10. 6., 3 dni Rio de Janeiro — XIII. bienale IAWPRC, 11. 8., 15 dni.
SPREJEMAMO NAROČILA ZA IZLETE ZA ZAKLJUČENE SKUPINE!
VSE TO IN ČE VEČ VAM PONUJA VA$ TURISTIČNI VODNIK IN NOVI POSLOVNI PARTNER
KOMPAS ŽALEC 714-155
FOTOKRONIKA
V počastitev praznika Osvobodilne fronte in meseca mladosti je bilo na strelišču v Braslovčah občinsko prvenstvo v streljanju z vojaško puško. Na njem je sodelovalo 15 ekip, tekmovanje pa je izvedla Občinska strelska zveza Žalec. Med posamezniki so se najbolje uvrstili Mladen Melanšek s 103 krogi, Andrej Čehovin s 158 krogi in Stane Novak s 156 krogi. Ekipno je zmagala ekipa Žalca I. (441 krogov) pred ekipo Žalca II. (415 krogov) in Žalca III. (411 krogov). Na posnetku je ekipa SD Šempeter med tekmovanjem.
tekst in foto: L. Korber
Te dni so gobe še redkost, vendar to ne velja za.Starčeve z Brega pri Polzeli. Tako so minulo nedeljo našli kar 21 gobanov, kar je za Starčeve tudi svojevrsten rekord. Na sliki: Marija Starc in hčerka Marica z bogato bero.	j. TAVČAR
Organizatorji letošnjih tombol so že vedeli, da se morajo ravnati po datumu, ki ga za svojo tombolo določijo tudi žalski šoferji. Takrat je namreč vedno lepo vreme, vendar pa kljub petim tombolam, ki so bile prejšnjo nedeljo, obiskovalcev v Ločici pri Šempetru ni manjkalo. Nasprotno, zbralo se jih je celo nekaj več kot prejšnja leta, saj so jih po nekaterih ocenah našteli tudi čez dvajset tisoč. To dokazuje, da so žalski šoferji dobri organizatorji, kar se je videlo tudi po številnih kamionih, ki jim ni manjkalo osvežilnih pijač. Med množico se je seveda izgubilo nekaj deset otrok (na sliki), ki pa so s pomočjo organizatorjev vsi našli

NOVO!
àU&St že v prodaji
AGRINA
blagovnico
•Hmezad*
ŽALEC
Vaš nakup od vijaka do traktorja
Vam nudi s popustom:
DISKONT NA TRŽNICI V ŽALCU
sire
pijače
med in ostale čebelarske proizvode Kamilan, Kanisan
10-20%
5-7%
10%
10%
SE PRIPOROČAMO!
Delovni čas: od ponedeljka do četrtka od 8. do 16. ure, petek od 8. do 17. ure in sobota od 7. do 13. ure
VAŠ OSKRBOVALEC
(M)	Hmezad
AGRINA
rrai