Še nekaj nalog Gospod urednik! Zdaj v teh izjemnih časih, ko toliko skrbe vse države za mladino, da se ohrani pri življenju, mislim da ni odveč, ako pogledamo nekoliko naprej, kakšne nerešene naloge čakajo nas Slovence, da bomo po »trdnem« miru dali mladim nekaj, kar jim po pravici pritiče. Mnogo smo že žrtvovali in smo lahko na to ponosni. Ne vem, kakšno stoletje naj bi prav zdaj bilo, vendar »stoletje otroka« ne bo nikoli prenehalo, temveč se bosta delo in skrb zanj še stopnjevali. Pri naši »zlati« mladini je marsikaj narobe, o tem mnogo pišemo. Vedno pa ni mladina sama kriva. Družabna, zdravstvena in duhovna vpTašanja o tem so sicer teoretično precej raziskana in osvetljena, le pregleda o ostvaritvah možnosti nam manjka. Mnogo delamo, ali zato tudi mnogo brez načrtov in tudi brez udarnega uspeha. V današnjih živčnih in žolčnih časih naj bi bila mladina čim več zaposlena, v neprestanem telesnem in duševnem zdravem gibanju. Ne mislim na tisto šolskoknjižno zaposlcnost, ki z njo prav danes izmed 40 v razredu 30 ni v prijateljsken; razpoloženju, temveč splošno, posredno izobraževalno zaposlitev, ki je šele pravo merilo otrokove prisebne razumnosti. Kako je mladina zaposlena izven šole, vemo. Bilo bi pa potrebno, da ji še nekaj damo. To sicer ni ostvarljivo čez noč, ali z načrtnim delom bi nam uspela v nekaj letih vsaj zadovoljiva rešitev. Kakor veste, gospod urednik, imajo Bolgari svoje Društvo mladinskih pisateljev, ki ima seveda popolnoma svoje naloge in cilje. Ne da bi mi posnemali, mislim, da bi tudi mi morali ustvariti nekaj takega, in to društvo naj bi dalo pobudo za ostvaritev sledečih nalog: 1. Ilustriran časopis za slovensko mladino. Slovenci imamo kvalitetne ilustratorje mladinskih tekstov. Tudi svojega Diznija bi najbrž našli, svojo izvirno Miki, Patka itd. Za odraščajočo mladino Finžgarjev veliki tekst o borbah za svobodno sonce, kar kliče po slikopisu in po filmu. Mi pa čakamo in se navdušujemo ob tujem blagu! 2. Stalno gledališče za mladinio v Ljubljani. Imamo žc nekaj podobnega v Mariboru, toda to gledališče naj bi bila matica vseh mladinskih odrov v Sloveniji z obširno odrsko literaturo in z bogatimi odrskimi rekviziti, ki bi jih izposojevala za odškodnino. Verjetno je, da bi ne hodila mladina venomer gledat strahopetne pastirčke, ki jim padajo princeske v naročje brez vsake aktivnosti. 3. Stalni kino za mladino. Primernih filmov za mladino pogrešamo — mislim filme z godbo in dejanjem — prav bi pa prišli tudi poučni in priložnostni filmi, četudi bi bili nemi. 4. Čitalnica in knjižnica za mladinio v vseh večjih naseljih, predvsem pa v štirih vclikih mestih v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju, dalje na Jesenicah in v Trbovljah. 5. Soodločujoča beseda pri vseh akcijah, ki zadevajo mladinsko literaturo: stalne književne nagrade pri banovini in pri mestnih upravah za vsakoletna najboljša mladinska izdanja; izdaja vsakoletnega mladiniikega dela pri naših knjižnih družbah z razpisom; avtoritativen izbor mladinskega čtiva za knjižnice, da se vsa navlaka izloči; izdaja obsežne knjige za praznovanje po šolah itd. To naj bi bile glavne naloge Društva mladinskih pisateljev, ki bi jih skušalo ostvariti sicer kot privatna institucija, vcndar s polnim razumevanjem in podporo oblasti. Mestni občini ljubljanska in mariborska bi morali že misliti na zidanje obširnega načrtnega poslopja, ki bi naj bilo nekak Dom za mladino in kjer bi bili vsi zgoraj omenjeni prostori. V takem domu bi naj bili tudi prostori za prehrano mladine, ki prihaja strnjena ob posebnih dnevih v mesta (velesejem, izleti itd.), da je ji ni treba potikati po delavskih kuhinjah in po gostilnah. Tone Gaspari