•. \ riški knjižničar". V njem želimo prikazati svojo dejavnost, probleme in pomagati s stro kovnimi nasveti vsem knjižnicam na področ -ju Goriške. Ob združitvi Študijske knjižnice, Pionirske knjižnice in ljudske knjižnice "Svobode" iz NOve Gorice v eno knjižni -co "Goriška knjižnica" s študijskim in ljud sko—pionirskim oddelkom, ima glasilo še več ji in širši pomen. Predvsem naj bi prikazalo funkcijo študijskega oddelka na Goriškem, njegov kulturni, znanstveni, strokovni pomen ter vzgojno delo s posebnim ozirom na izobrazbo delovnega človeka. Po zamisli naj bi vsaka številka glasila po skrbela za obširnejše študijsko gradivo s področja knjižničarstva, tako bo prinašala vse novo pridobljeno gradivo. Posamezni čla, nki bi obravnavali problematiko knjižnic na Goriškem, dajali bi strokovne napotke za de lo pri urejevanju in katalogiziranju kniiž-nega fonda. Preko glasila želimo ustvariti tesno povezavo vseh knjižnic na Goriškem,ta ko s knjižnicami po podjetjih, ustanovah,za vodih, šolah in jim nuditi vso strokovno po moč, posebno še sedaj, ko je naša knjižnica postala matična knjižnica za občino Nova Go rica. Nadalje bo glasilo prinašalo recenzije knjig s strokovnega področja, zapiske o predavan jih, zapiske raznih kulturnih ali znanstvenih obletnic, poročila o literarnih nagradah doma in v svetu, poročila o knjižničnih razstavah in podobno. Obravnavali bomo tudi strokovno in društveno udejstvovanje članov novogoriške podružnice Društva bibliotekarjev Slovenije j ki bo osnovana v Novi Gorici. Tem potom apeliramo na vse poklicne knjižni čarje, amaterje ter ljubitelje slovenske knjige na Goriškem, da se vključijo v to društvo. Po načrtu naj bi letno izdelali 4 številke glasila, odvisno pa bo vse od finančnih sre_ dstev. Zato tem potom apeliramo na gospodaj~ ska podjetja, ustanove ter zavode, da finan_ čno podpro naša prizadevanja ter pristopijo v članstvo Goriške knjižnice. Javnost zlasti kulturne delavce, gospodarstvenike in ja. vne delavce, katerim je knjiga, knjiga in knjižničarstvo pri srcu, pa prosimo za sode^ lovanje pri našem listu; na vse ostale pa ti peliramo, da bi glasilo ugodno sprejeli in ga tudi vsestransko podprli. Rajer Albert - Borut Upravnik Goriške knjižnice MISLI O KNJIŽNIČARSTVU IN KNJIGAH -5]552_llevj^_° francoskih bralcih V Franciji približno 58 % prebivalcev ne bere nikdar knjig, 6 % pa je takih, ki ne bere prav nič. Razdeljeni so po skupinah takole: Največji odstotek nebralcev (11 %) je med kmeti, njim sle di jo delavci s 6,5 l, uslužbenci s 4,5 %. Najmanj bero na v departmajih na jugu dežave, največ knjig pokupijo v mestih, ned -tem ko bi bilo največ časa na kmetih. Po snov? si delijo: "literarni" romani (H % bralcev), knjige dogodivščin (13,5 %), dokumenti iz vsakdanjega življenja (9 %). Sentimentalni romani in podobna literatura pa ima, prot? vsem • pričakovanjem, le 6 ? bralcev. Na zadnjem mestu je poezija, to bere le en človek na sto. ♦ ♦ + ♦ Goethe_o knjižnicah "Pred knjižnico ima človek občutek kakor pred velikim kapitalom, ki bre. hrupa razdaja nepreračunljive obresti." PROGRAM DELA GORIŠKE KNJIŽNICE za leto 1963 Kakor je vsaka gospodarska organizacija izdelala plan svojega dela, tako si je tudi naša ustanova izdelala delovni plan za leto 1963. Glede na združitev Študijske knjižnice z ljudsko in pionirsko knjižnico v Goriško knjižnico koncem leta 1962, zajema program dela za leto 1963 celotno dejavnost Goriške knjižnice. Vsi dosedanji plani niso mogli biti realizirani, kljub dobri volji kolektiva, ker je vedno primanjkovalo razumevanja od strani ustanoviteljev glede izpopolnitve strokovnega kadra. Šele v tem letu se bo stanje nekoliko izboljšalo, ker bomo zasedli dve delovni mesti v študijskem oddelku in .to mesto knjižničarja in mesto bibliotekarja. To stanje pa se bo le postopoma izboljšavalo, ker ni pričakovati, da bi dobili že strokovno usposobljene ljudi, pač pa jih bo potrebno še priučevati. Vsekakor je perspektiva mnogo ugodnejša. Dočim se bo delo v študijskem oddelku več ali manj normalno odvijalo, bo pa v ljudsko pionirskem odvisno od novih pros -torov, ki jih trenutno še ni, in pa od delavcev iz študijskega oddelka. Pionirska knjižnica sicer deluje v svojih starih prostorih, toda le enkrat tedensko, kar je vsekakor premalo. Ko bomo dobili za ljudsko pionirski oddelek primer- ne prostore, bo to zahtevalo nemalo truda in dobre volje od kolektiva, da si te prostore uredi, kar bo seveda zopet vplivalo na postavljeni plan, - Tako je program dela za leto 196c v glavnem sestavljen na podlagi že zgoraj omenjenih dejstev. Goriška knjižnica bo morala s sedanjo zasedbo izvršiti najprej zaostala dela» Istočasno pa bo morala začeti z izvajanjem zunanjih akcij, ki bodo vplivala na ustvarjanje lastnih dohod -kov. Te akcije pa bi bile predvsem v tem, da bi v nekaj pod -jetjih uredili kataloge njihovih strokovnih knjižnic in pa morda strokovno usposobili njih knjižničarje. Vendar pa bomo morali v glavnem še vedno računati le s finančnimi sredstvi , ki jih bo dodeljeval ustanovitelj. Sam program dela pa bi bil v podrobnosti naslednji?, V upravi je nujna izdelava pravil knjižnice, pravilnikov o de litvi dohodka in o delitvi osebnega dohodka. Nadalje je potre ben poslovnik knjižnice in še druge zadeve s tem v zvezi Jora li bomo zavod registrirati pri občinskem ljudskem odboru in pri Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, kot- naši osrednji matični knjižnici. Poleg tega bo potrebno prilagoditi novo predpisano administracijo, arhiv, finančno in materialno knjigovodstvo, personale ter gospodarstvo. Po strokovni plati pa naj bi izvedli naslednja dela* Inventarizacijo knjižnega fonda, dospelega v letu 19 63. Tega bo predvidoma okoli 2000 enot. Nadalje katalogizacijo, signi-ranje in postavitev istega. Razen tega še katalogizacijo po abecedno imenskem katalogu okrog 3000 knjig starega fonda s signiranjem in postavitvijo. V čitalnici študijskega oddelka je predvideno 32 ur dežurstva tedensko, v pionirski pa 4 ure na teden. Nujna je predvsem u-reditev fonda knjig v pionirskem oddelku in sicer inventariza cija ter katalogizacija 1.200 starih knjig plus novega, to je letošnjega nakupa. Tudi v ljudskem oddelku bomo morali na novo Izvesti inventarizacijo circa 2.300 knjig ter njihovo kata talogizacijo. Ned važnimi nalogami bo tudi urejanje periodik 19 62 ter priprava teh za vezavo. Potrebna bo reklamacija man.j kaj oči h številk za izpopolnitev letnikov, izvršiti moramo akce si j o periodik ter voditi za to potrebne kartoteke. Daka nas organizacija posveta glede strokovnih knjižic ter se minarjev za usposobitev knjižničarjev v gospodarskih organiza cijah in osnovnih šolah. Predvidena je tudi organizacija razstave tiska NOB na Primorskem (1941-45) ter izdaja publikacije za to priliko. V letu 19 63 bosta izšli Gradnikova bibliografija in Suhadolnikov "Pregled dijaških listov do 1 . 1945". Nameravamo tudi izdati 4 številke "Goriškega knjižničarja". Svet knjižnice je program dela že potrdil. Delovni kolektiv ga bo v celoti izpolnil, če bo našel polno razumevanje, tako pri ustanovitelju kot pri gospodarskih organizacijah in usta novah. Albert Raj er MISLI O KNJIŽNIČARSTVU IN KNJIGAH Bodočnost knjige Ali je kako upanje za knjigo v prihodnosti? Večkrat sem se vprašal in skoraj vedno mi je moja nagnjenost k pesimizmu odgovorila negativno. Ž'včna dejavnost našega dneva, mit brzine, potreba (v vrtincu tega, kar je živčno aktivno in naglo), zgostiti vse nekaj črt, videti in okusiti vse, v nekaj Zamanih, vse to se zdi, da opravičuje tiste, ki o tem vprašanju menijo negativno. Po drugi strani pa vedno naraščajoče število onih, ki si pridobivajo koristno znanje branja in pisanja, perspektive za vedno večji "prosti čas" po vsakodnevnem delu dajejo upanje, da bo še vedno ostal vsaj krajček “brezdelja" za tistega, ki bi rad od pri knjigo. Toda zame je največje upanje v tem: če je res, da revije, filmi, radio in televizija vedno bolj zadovoljujejo željo po hitrem obveščanju, je po drugi strani tudi res, da bo do dneva, ko bo obstajal človeški duh, človek lahko potešil potrebo da se poglobi v to, kar mu je nekega dne šinilo skozi možgane, da se povrne na bežni izraz,da še enkrat prebere,kar je le mimogre de opazil na stolpcih časnika, le ali vsaj na najboljši način s knjigo, z mirnim branjem, ki si edino lahko privošči ta luksus, da ni naglo in površno Bonaventura Techi NA PRaOHNICI V razdobju dveh mesecev sta se v Novi Gorici vršili dve zelo važni posvetovanji, ki sta za knjižničarstvo na Goriškem po merabna mejnika glede nadaljnega razvoja knjižničarstva na tem področju. Prvo posvetovanje, katerega je sklicala Goriška knjižnica na pobudo Društva inženirjev in tehnikov SRS in Sveta za kulturo in prosveto SRS, se je vršilo dne 27. 2. 1963 in se je na našalo na organizacijo in matičnost strokovnih knjižnic pri gospodarskih org..ustanovah ir zavodih.^tudi jska knjižnica je izvedla že meseca marca tabi anketo v zvezi s popisovan -jem in dostavljanjem gradiva za centralni katalog.Ankcta je bila dostavljena 85 podjetjem in ustanovam, prejeli pa smo samo 25 odgovorov»od katerih je bilo le 15 pozitivnih. Ponov ne je bila poslana anketa meseca januarja 19 63, izpolnjeno anketo pa je vrnilo samo 9 podjetjih, oziroma ustanov.Če smo hoteli prikazati na posvetovanju vsaj približno stanje strokovnih knjižnic na Goriškem, je moral uslužbenec ustanove ob iskati gospodarske organizacije in analizirati stanje na samem terenu. Obiskali smo 20 podjetij in ustanov od Kobarida do Vipave in Mirna. i S podatki, ki so bili plod obiskov in ankete, smo si ustvan li vsaj približno sliko stanja strokovnih knjižnic na področ ju bivšega okraja Gorica. Posvetovanje je sicer zelo lepo uspelo, nismo pa bili zadovolj ni z udeležbo od strani predstavnikov gospodarskih organizacij. Od 60 vabi jen'l/se je udeležilo le 20 zastopnikov. Na programu posvetovanja so bila tri predavanj* in sicer: Osnovna načela in izvajanje zakona o knjižnicah, Strokovne knjižnice in njiho va problematika v LRS ter Stanje in perspektive strokovnih knji žnic na področju bivšega okraja Gorica. Iz referatov posnemamo le najvažnejše ugotovitve: Knjižnice so kulturno prosvetne ustanove, namenjene za znanstveno in strokovno delo ter za splošno ljudsko izobraževanje. Med razližnirai tipi knjižnic so tudi strokovne knjižnice, ki služijo napredku dela državnih organov in ustanov ter drugih gospodarskih in družbenih organizacij, društev in združenj.Zna čilnost je v tem, da so več ali manj strogo povezane s stroko tistega,kateremu ilužijo, torej organizacije ali zavoda, v okrilju katerih so nastale in delujejo. Ker strokovnih knjižnic ne ustanavljamo zaradi knjižnic samih, marveč zaradi potreb,za to so največkrat prav knjižnice ogledalo podjetij ali ustanove. Knjig ne nabavljamo zato, da bi s svojimi lepimi hrbti in veza vami krasijo direktorjevo pisarno ali da stoje po policah knji žnega skladišča, marveč zato, da bi koristile stroki in stro -kovnemu dvigu kadra v podjetju. Podjetja in ustanove bi morala resno jemati probleme knjižnicein vsega, kar je z njo v zvezi, saj lahko postane v določenih pogojih ena od vodilnih silnic pri uspehih podjetja. Iz ankete in posvetovanja se je izluščila želja, da bi knjižnico povsod radi imeli, da čutijo potrebo po njej, da pa o tem problemu naši delavski sveti zelo malo razpravijajo,ponaj večkar pa je strokovna knjižnica le želja zaposlenega strokov nega kadra, ki čuti vso potrebo po strokovnem izobraževanju , vendar ne zna teh želja postaviti kot zahtevo. Le malo je pod jetij, ki se je spoprijelo z reševanjem strokovnih knjižnic , v glavnem je to zasluga mlajšega strokovnega kadra, ki je komaj zapustilo univerzitetna središča. Nakazan je bil tudi problem nabavne politike strokovne. 1 itera ture. 0 pravi nabavni politiki ne moremo govoriti, nabave so .lučajnostne in nekoordinirane. Na vprašanja "kdo vrši nakup", "kako ga vrši", "kdo o tem odloča", “ali imajo vnap rej določene vsote v letnem proračunu", ali "čutijo pri naba vi kake omejitve", smo dobili različne odgovore. Pojavila pa se je neka značilnost, v kateri tiči vsaj v današnji fazi strokovnih knjižnic na našem teritoriju osrednji problem, in ta je, da knjižni sklad ne raste po nekem predvidenem progra mu, po neki sistematiki, ampak se vanj stekajo le posamezna dela, za katera so posamezni strokovni delavci zvedeli slu -čajno, ali pa da iščejo sami tisto knjigo in gradivo.kilga;le trenutno rabijo za določeno fazo dela. Take zbirke knjig tež ko označimo za knjižnice, ki bi v razvoju podjetja ali ustanove igrale tisto vlogo, ki bi jo pravzaprav morale. Nadaljni problem, ki je bil v obravnavi, je strokovni kader in pa prostori. Posebno poglavje v vseh knjižnicah predstavljajo kadri .Spio šna ugotovitev je ta, da niti v enem našem podjetju nimamo knjižničarja, ki samostojno upravlja knjižnico, so le priložnostni knjižničarji, ki poleg drugih obveznosti oprav -Ijajo še funkcijo vodstva knjižnice. Izobrazba knjižničarjev je zelo različna, nobeden pa nima najmanjše strokovne izobrazbe iz knjižničarstva. Od vseh knjižnic, ki so začutile potrebo, da so se za informacije o urejanju knjižnice obrnili le na nas, so le podjetja Gostol, knjižnica sodišča in knjižnica Goriškega muzeja. Zelo pomanjkljivo stanje je glede vodenja katalogov. Naj -več, kar zmorejo, je inventarna knjiga in izposojevalna evi denca, drugih predpisanih katalogov ne vodijo. Knjižnifond ni zbran na enem mestu, marveč je porazdeljen po posamez -nih odsekih, oddelkih, birojih, centrih za strokovno izobraževanje, v tehnični dokumentaciji itd. In ker je večina knjižnic brez katalogov, razen inventarne knjige, tudi ni razvidno, kje posamezni zvezki leže. Prostori predstavljajo pereč problem za skoro vse knjižnice na Goriškem. Lastnih prostorov knjižnice nimajo nikjer, knjižni fondi so v knjižnih omarah ali policah in še to v različnih funkcijah. Čeprav predvideva zakon o knjižnicah, naj bi imele knjižnice svoje kolektivne vodstvene organe, ne pozna večina strokovnih knjižnic take prakse. Knjižnice so sestavni de li posameznih oddelkov in nad njimi bdijo tisti, katerim je bila skrb zanje poverjena. Na podlagi razprave so bili sprejeti tudi določeni zaključki, ki so bili posredovani vsem gospodarskim podjetjem, zavodom in ustanovam. Rezultat tega posvetovanja bi bil v tem, da bi strokovne knj_i žnice in njeni delavci našli pravo mesto, ki jim gre v podjet ju, ustanovi ali zavodu. Najmanj kar bi podjetja lahko storila, bi bilo, da bi knjižnico osnovala, ji dala primeren prostor. Nadaljni korak bi bil, postaviti, v kolikor fondi to zah tevajo, poklicnega knjižničarja, človeka, ki si je pridobil poleg splošnega znanja tudi zadostno ožje strokovno znanje iz knjižničarstva. Gospodarske organizacije si morajo biti na ja snem, da delo knjižničarja ni lahko, kakor si večina morda nn sli. Ne gre za golo formalnost vpisovanja ali urejan ja,marveč za resnično in temeljito študijsko obdelovanje gradiva. V pogledu strokovnih knjižnic pa stoje pred Goriško knjižnico čisto konkretne naloge in to: a) voditi urejeno in kar se da ažurno evidenco strokovnih knjižnic, b) strokovno pomagati pri urejanju tei. knjižnih fondov, c) sodelovati pri koordinaciji nabavne politike, predvsem na področju inozemskih periodik. Urediti seznam časnikov, ki prihajajo v vse knjižnice strokovnega ali znanstvenega tipa na Goriškem, d) skrbeti za redno dostavljanje listkov za centralni katalog in si s tem ustvariti kopijo centralnega kataloga, u e) skrbeti za strokovnost kadra, f) opravljati matično službo. Vse te naloge pa bo knjižnica sposobna izvesti le, če dobi za dosino število strokovnega kadra in zadovoljiva finančna sred stva. Vse to pa bo prišlo, če bomo sami sebe uverili in prepričali, da strokovna knjižnica ni luksus, da ni nekaj, kar la hko je, pač pa, da predstavlja tisto osrednje žarišče, od koder priteka ves napredek podjetja ali ustanove. Za vse knjižničarje goričkega področja je bilo seveda važnejše drugo posvetovanje, razširjeni plenum bibliotekarjev Slove ni je, ki se je vršil v dneh 20. in 21. aprila 19 63. Vseh udeležencev je bilo 62. Celo plenuma se je delilo v dva dela: pr vi del je obravnaval stanje In problemat'ko knjižničarstva na Goriškem, drugi del pa je obravnaval strokovno problematiko društva bibliotekarjev Slovenije. Referat je zajel celotno stanje knjižničarstva pri nas, obdelal je znanstvene in strokovne knjižnice, ljudske knjižnice, študijski oddelek Goriške knjižnice isr problematiko knjižnice. iz referata bi nanizal samo najvažnejše probleme iz razloga, ker bo referat v celoti objavljen v Knjižnici - glasilu druš tva bibliotekarjev Slovenije. Knjižničarstvo na Goriškem ima že staro tradicijo.saj segajo prvi podatki o ustanavljanju ljudskih knjižnic prav v naj zgodnejšo dobo te vrste knjižnic. Drugo leto bo preteklo 100 let, odkar je bila v Ajdovščini ustanovljena slovenska "či -talnica". Leta 1867 se ustanovi ljudska knjižnica v Kanalu , 1874 v Kobaridu in leta 1905 v Gorici. V času italijanske okupacije so slovenske ljudske knjižnice zamrle iz več vzrokov. Najvažnejši vzrok je bil fašistični pritisk, ki je sklenil uničiti vsako sled slovenske kulture na tem ozemlju. Prve svobodne ljudske knjižnice pa prinese šele kapitulacija Italije, oziroma osvobojeno ozemlje - v Srednji Kanomlji 1943, v Podmelcu in Fojani 1944. Prva povojna leta knjižnicam na Primorskem niso naklonjena» Do leta 1947 traja boj za priključitev Slovenskega Primorja matični domovini. Goriška je razdeljena v cono A in B.Knjiž niče nastanejo najprej tam, kjer je že bila močna tradicija - Idrija, Tolmin, Ajdovščina, Kanal, Solkan, pozneje pa tudi drugod. Z novo knjigotržno polit'ko, s spreminjanjem cen knjigam v smislu golega knjigotrškega podjetja in s tem v zvezi z veliko podražitvijo, zadene ljudsko knjižničarstvo velik udarec in s tem v zvezi se spremeni tudi struktura knjižnic. Knjižnic ni več mogoče izpolnjevati z novimi in svežim dotokom, vsled tega knjižni fondi zastarijo. Stanje se bistveno ni spremenilo niti do danes,čeprav so tu in tam razna društva, tovarne ali podjetja od Časa do časa podprle z več ali manj izdatnimi zneski tudi knjižnice. Večni problemi so: finančna sredstva, prostori in seveda kader. Vsled takih problemov precejšnje število knjižnic okrne, nekatere so popolnoma opustile svojo dejavnost zaradi subjektivnih razmer, obdržale so se le tiste knjižnice, k? so imele zado voljive življenske pogoje. Študijska knjižnica je bila ustanovljena leta 1949 s knjižnim fondom cca 4000 knjig. Do leta 1962 naraste knjižni fond na 30.000 knjig oz. zvezkov, 1656 revij, 442 listov, 74 rokopi -sov, 3.075 plakatov, 329 zemljevidov, 28 slik, 725 razglednic, 61 fotokopij in 84 rouzikalij. Število obiskovalcev in izposoje knjig se iz leta v leto veža. Leta 1954 je bilo 787 obisko valcev in 3.500 izposojenih knjig, revij in časnikov, leta 19 62 pa 6.942 obiskovalcev in 9770 izposojenih del. Sredi leta 1962 je prišlo do organizacijske spremembe, knjižnica se je preimenovala v Goriško knjižnico s študijskim in ljudsko pionirskim oddelkom. Trenutno deluje studijski in v manjšem obsegu pionirski, dočim je ljudski oddelek zaprt, ker nimamo potrebnih prostorov. Knjige ljudske knjižnice so vskla diščene v študijskem oddelku. Goriška knjižnica se bori, da bi si pridobila ponovno pravico do celotnega obveznega primerka. Obrnili smo se nt izvršni svet SRS in sedaj čakamo rešitve. Knjižnica bi ogromno prido bila: imela bi kompletno slovensko tiskano besedo, katero mo ramo sedaj kupovati. Izven diskusije pa bi moral biti obvezni primerek v okraju. Knjižnici v Novi Gorici ni uspelo priti do obveznih primerkov lokalnega tiska (še prav posebej listov tovarn, šol, organiza cij itd.) Nedvomno bi se moralo delovanje študijskega oddelka čutiti tu di navzven, s tem, da bi izdajala cim več publikacij, prirejala čim več razstav, seznanjala javnost s svojim fondom itd.; za vse to so potrebni ljudje in dovoljna finančna sre dstva. Na našem področju imamo tudi več specialnih knjižnic, kot samostanske knjižnice, večje število cerkvenih knjižnic,kn£ žnico bolnice v Šempetru, v Vipavi in druge. Ljudske knjižnice, razen občinskih knjižnic v idriji, Tolmi nu, so po osvoboditvi životarile. Niso bile redno oskrbovane in knjižni fond se n? tako obnavljal in dopolnjeval kot so narekovale potrebe. Od leta 1954, ko je bilo v goriškem okraju 59 ljudskih knjižnic, pa do leta 1958 je njihovo šte vilo padlo na 49. Od tu dalje se stanje ljudskih knjižnic ni popravilo, ostale so na istem nivoju kot ob ustanovitvi ali pa še na slabšem, ker se je knjižni fond precej zapra -vil in ker se zanj največkrat ni nihče več brigal. Zakon o knjižnicah za enkrat ni prinesel razjasnitve in neke rešitve o knjižničarstvu na Goričkem. Edini rezultat, ki sicer ni majhen, je ta, da smo v N.Gorici dobili matično knji4 nico, do njene stvarne funkcije, posebno kar se tiče ljud -ske knjižnice in podružnic, pa ni tako blizu. Matične knjižnice so osnova vsemu knjižničarstvu in od njih pravilnega funkcioniranja je odvisen ves nadaljni razvoj knjižničarstva na Goriškem. Zato nam ne sme biti vseeno, ka kšno je materialno in strokovno stanje matične knjižnice . Ljudski odbori in njih sveti za kulturo in prosveto nosijo polno odgovornost , da bodo potrebam komune dostojno urejene materialne osnove za odgovorno delo matičnih knjižnic. Delovanje matičnih knjižnic je v osnovnih potezah nakazal že sam zakon, vendar smatramo, da bi morala biti vsaka matična knji žnica strokovno urejena, zasedena s strokovno izobraženim kà drom ter z urejenimi osnovnim? materialnimi pogoji, kot so prostori, oprema in zadostna redna finančna sredstva. Teh po gojev pri nas ne izpolnjuje niti ena knjižnica. Diskusija, ki se je razvila po referatu, je razčistila marsikateri nejasen pojem in J^dajja niz napotokov za usposobnejši razvoj knjižničarstva rrof. Gspan, ki je govoril predvsem o samostanski knjižnici “Stanislava Škrabca" na Kostanjevici,je poudaril, da je stanje te knjižnice zelo slabo. Razkraja se papir in sredstva, ki bi jih bilo treba vložiti v restavriran je, bi bila ogromna. Med vsemi knjigami je ena, ki zaslužijo pozornost, to je zbornik 6 knjig, ki je vezan v eno knjigo in predstavlja literarno teorijo XV. stoletja in predstavlja velikansko vrednost. Potrebno bi bilo, da se to knjižnico prime rno uredi in zaščiti in da se zasigurirajo finančna sredstva za restavriranje tistih primerkov, ki so najbolj ogroženi. Dr. Rupel je analiziral obupno stanje knjižnic v Novi Gorici in poudaril, da bi knjižnica v takem centru kot je Nova Gorica morala zaživeti. V Novi Gorici je nujno potrebno misliti na gradnjo stavbe, ki bi zajela vse tri oddelke. Le z graditvijo centra bo možno misliti na nadaljni razvoj knjižničar -stva v ostalih centrih in na podeželju. Dotaknil se je tudi problema registracije knjižnice in dejal, da mora knjižnica biti urejena, če hoče biti registrirana. Ne bomo registrira- li kupa neurejenih knjig in knjižnica, ki nima niti enega kataloga, ni knjižnica. Pomen registracije je takšen, da3 se knjižnica prej uredi, da ima svojega človeka, ki je zanjo odgovoren. V tem je globlji pomen registracije. To ne velja samo za šolske knjižnice, ampak velja tudi za vse druge vrste knjižnic, ki so bodisi po podjetjih, po uradih, ustanovah itd. Vprašanje urejene knjižnice je še nekje drugje, je poudarit dr. Rupel, to je pri literaturi, k? jo potrebujejo maturantje za svoje maturitetne naloge. To je zelo aktualen problem. Dijaki dobijo teme, katere si sami izberejo. Marsikateri pro fesorji se ne pobrigajo, da bi navedli literaturo in kje naj študentje to literaturo tudi dobijo. Dogaja se, da dijaki sploh ne poznajo katalogov, profesorji ne zahajajo v študijske knjižnice, da bi se seznanili s knjižnim materialom, ki ga knjižnica poseduje, da bi lažje dijakom svetovali in poma gali pri izbiri potrebne literature. Precej govora je bilo tudi obšolskih knjižnicah. 0 tej problematiki je govorila tov. Mara Šlajpahova, in je dejala: Leta in leta smo se ukvarjali samo z našimi osrednjimi knjiž ni carni, sedaj pa se problematika širi tudi na te vrste knjiž nic, katerim doslej zaradi objektivnih razlogov v resnici ni smo mogli posvečati dovolj pozornosti. Zakon je povezal vse vrste knjižnic in sedaj so vsi naši napori usmerjeni v to,da bi zgradili moderno knjižnično mrežo, v kateri so vse vrste knjižnic povezane v eno stavbo, v eno zgradbo. Prej ali slej moramo govoriti o šolskih knjižnicah, saj so po številu na prvem mestu - čez 60 %, po knjižnem fondu pa na drugem mestu. Po podatkih, ki smo jih zbrali, lahko ugotovimo, da je stanje v gimnazijah boljše kot v osnovnih šolah. Tu gre za tri tipe knjižnic v šolah. V osnovnih šolah imamo pionirske knjižnice, ki naj bi bile tako urejene kot pionirske knjižnice , v gimnazijah dijaške knjižnice, ki naj bi bile urejene kot ljudske knjižnice za odrasle in učiteljiske knjižnice pa kot strokovne knjižnice. Glede finančnih sredstev se kaže,da gim nazije prejemajo več sredstev za knjižnice, dočim so osnovne šole tiste, ki so prve zniževale sredstva, oziroma so jih ce lo črtale iz svojih predračunov. Šolski odbori, ki bi morali pri nabavni politiki odigrati važno vlogo in odločati glede nabave knjig, se v te stvari ne poglabljajo. Na drugi strani je tudi to, da knjižničarji, ki delajo v šolskih knjižnicah, nimajo nikake povezave, povezani niso niti med seboj, niti s kakršnokoli matično knjižnico. Struktura nabavne politike v šolah ni razmejena. V osnovnih šolah se najde prav isti knji žni fond kot v gimnazijskih knjižnicah in pa izredno velik odstotek leposlovja v učiteljiskih knjižnicah, kar spet kaže, da sredstva niso pravilno uporabljena. V učiteljiskih knjižnicah je izredno malo pedagoške literature, priročnikov, slo varjev, leposlovje bi si učiteljiski kader lahko izposojal v ljudskih knjižnicah. Šole ne vodijo potrebnih katalogov, zato je nujno potrebno, da se knjižnice najprej uredijo, nato pa šele registrirajo. Le malo je šol, ki so pri novogradnjah upoštevale prostore za knjižnico in čitalnico. Notranja orga nizacija šolskih knjižnic naj se organizira tako, da pri cen trainiti šolah organiziramo knjižnico, uvedemo vse potrebne kataloge, nato se pa knjige pošiljajo na podružnične šole.Na ta način se vrši tudi zamenjava knjig Mnogi diskutanti so poudarili pomen potujočih knjižnic, obvo znih primerkov, pravilnega kadrovanja, razvoja knjižničarstva itd., vendar bi bilo predolgo, da bi v podrobnosti obdela li vsa vprašanja, ki so se na plenumu obravnavala. Iz referata in celotne razprave so se v glavnem izluščili na slednji problemi, katerim je treba poiskati takojšnjo rešitev. 1. ) Doseči na Izvršnem svetu, da se spremeni odlok o obvez nem primerku knjig, tako da bi ga Goriška knjižnica prejemala v celoti. 2. ) Doseči sporazumno z 0L0 Koper obvezen primerek vsega tiska, katerega izdajajo na področju okraja Koper vse ustanove, podjetja, zavodi, šole itd. 3. ) Zagotoviti takojnove prostore Goriški knjižnici - za študijski, ljudski in pionirski oddelek. 4. ) Zagotoviti Goriški knjižnici in vsem knjižnicam večja finančna sredstva, zlasti za nakup literature iz drugih republik in najvažnejša dela iz inozemstva, za zbiranje starega tiska na terenu, rokopisov in zapušč nin. 5. ) Pri podeljevanju štipendij morajo občine upoštevati tudi potrebe knjižnic. 6. ) Kjer še ni ustanovljena matična knjižnica, je nujno, da občine sprejmejo odlok o ustanovi tv: matične knjižnice, da zagotove finančna sredstva za njeno delovanje, d jo usposobijo za izvajanje instruktaže na terenu,za usposobitev podružničnih knjižnic ter za usposobitev kadra za vodenje tek knjižnic. 7. ) Vsem knjižnicam zasigurirati potrebne prostore in opremo. 8. } Zasigurati notrebna finančna sredstva za organi- zacijo potujočih knjižnic. Albert Raj er ENOLETNA ŠOLA ZA POKLIC IfflJIŽElČAR Ker knjižnicam v Sloveniji manjka sodelavcev, ki bi bili stro kovno dovolj usposobljeni, da bi se s pridom posvetili knjigam in delu z njimi, se je Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani ob ponoči Sveta za kulturo in prosveto SRS odločila, da občasno enoletno šolo za knjižničarje, ki je delovala prvič v šolskem letu 1957/58 in je dala Slovenskim knjižnicam precej izvežbanih ljudi, od katerih je marsikdo že sedaj prevzel vodilno mesto. Sola bo trajala od oktobra 1963 do konca maja 1954. Pouk bo vsake dopoldne in bo trajal pet šolskih ur, dvakrat na teden popoldne pa bodo dijaki odhajali na prakso v večje ljubljanske knjižnice. Poučevali se bodo naslednji predneti; svetovna knji ževnost, sodobne jugoslovanske književnosti, zgodovina knjiž-" nic, bibliografija, organizacija in poslovanje ljudskih, znanstvenih ter strokovnih knjižnic, delo z bravcem, knjigoznastvo, shramba in higiena bibliotečnega gradi va,osnove dokumentacije, državna in politična ureditev Jugoslavije ter angleški jezik (začetni in nadaljevalni tečaj J. Šola je namenjena predvsem absolventom srednje šole, vendar pa se lahko vpišejo tudi tisti, ki sicer niso končali srednje šole, a so že zaposleni v kakšni knjižnici in jih vodstvo knjižnice priporoči. Kdor pa nima končane srednje šole in tudi še ni delal v knjižnici, ga pa ta poklic veseli, se bo prav ta ko lahko vpisal, toda le če bc poprej napravil sprejemni izpit ter pri tem pokazal, da ima dovolj znanja in in sposobnosti za knjižničarsko delo. Enoletna občasna knjižničarska šola sicer ne daje absolventom formalne kvalifikacije, to se pravi, da absolvent ne doseže po gojev za višjo kvalifikacijo po zakonu o javnih uslužbencih.Za to pa si bodo učenci pridobili teoretično in praktično osnovo za delo v knjižnicah in bodo lahko po pravilnikih razvrščeni na ustrezna delovna mesta in s tem tudi po svojem delu nagraje ni. Uprava Goriške knjižnice je kot matična knjižnica zaprosila Sklad za štipendije Občinske skupščine Nova Gorica, da bi upo števala potrebe po knjižničnem kadru in razpisala nekaj mest. Sklad za štipendije je upošteval prošnjo in razpisal dve mesti na enoletni šoli za knjižničarje. Vodstva podjetij, zavo -dov in ustanov prosimo, da seznanijo svoje knjižničarje in ab solvente srednjih šol. Ker bo šola lahko delala le, če bo dovolj pri javi jencev, prosimo vse kandidate, da se čiroprej, a najkasneje do bra 1963 pismeno prijavijo Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, Turjaška 1. Uprava Goriške knjižnice SEZNAM PERIODIK, KI JIH PREJEMA ŠTUDIJSKI ODDELEK GORIŠKE KNJIŽNICE Študijski oddelek Goriške knjižnice, naslednik nekdanje Študijske knjižnice, prejem? kot obvezni primerek (glej Ur. l.LRS, št. 33/1960) ves periodični tisk, ki izha ja na ozemlju SRS.Ker je vča si h ves ta tisk vse premalo izkoriščen, menimo, da bo se znam, ki ga prinašamo, zelo koristil. V popisu smo zajeli vse naslove, ki jih izkazuje naša kartoteka periodik in sicer za leti 1962 in 196:. Medtem so seveda nekateri listi že prenehali izhajati ali pa so se združili z istovrstnimi. Nekaj novih enot je začelo izhajati že v 1963. Zato so nekateri listi tu dvakrat v-neseni, seveda pod različnimi naslovi. Zgodi se pa, da i je dvakrat vnesen naslov, list pa je v bistvu različen (n.pr. Primorske novice so dvakrat vnesene; prvi popis velja za list» ki je izhajal do maja letos, drugi popis pa za lisi, ki združuje v sebi dva časnika, nekdanje Primorske novece in nekdanji Sl oven s ki Jadran). Nekatere priloge smo vnesli včasih kot samostojne enote: včasih pa opustili njih navajanje. Poleg naslova izdajanja tudi kraj izhajanja. lil. B. SLOVENSKA PERIODIKA Agrotehnika, Ljubljana Argo, Ljubljana Avtomatika, Ljubljana Avto-moto, Ljubljana Babiški vestnik, Ljubljana Bančni vestnik, Ljubljana Barčica, Koper Beseda kolektiva Avto-Kočevje, Kočevje Bilten sveta za znanost, Ljubljana Bilten MII, Maribor Bilten Zveze inženirjev in tehnikov LRS, Ljubljana Bilten Okrajnega odbora SZDL Ljubljana, Ljubljana Biseri Jugoslavije» larliMr Borec» Ljubljana Rilski tednik, GeTje _ Ciciban, Ljubljana Cinkarnar, Celje - £ . V."' Črno na belea, Ljubljana Dekadno agroaetereološko poročilo, Ljubljana Delavska enotnost, Ljubljana Delo /3 izdajo/, Ljubljana , Delo in varnost, Ljubljana Dolenjski list, «ov* nesto ,> Donave novice» Lenart Dopisnik, Ljubljana Dravski bobri, lari bor Družina, Nova Sorica Ekononska revija, Ljubljana Ekran, Ljubljana Elektrogospodarstvo, Ljubljana Elektrotehnik, Ljubljana Elektrotehniški vestalk, Ljubljana Eaajlirec, Celje Eaona, Ljubljana Faraacevtski vestnik, Ljubljana Farais, Ljubljana ? Galeb, Trst Gasilski vestnik, Ljubljana Geografski obzornik, Ljubljana Glas EM, Maribor Glas, Kranj Glas Himo, Maribor Glas Notranjske, Cerknica Glas Saturnusa, Ljubljana Glasilo Delo’nega kolektiva elektrokovinarjev, Maribor Glasilo Društva knjigovodij Jesenic. & Gorica, Jesenice Glas Društva prijateljev mladine, Ljubljana Glasilo kolektiva Emka, Ljubljana Glasilo Konstruktorja, Maribor Glasnik Uradni vestnik Okraja Ljubljana, Ljubljana Glasnik Slovenskega etnografskega društva, Ljubljana Glasnik Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev LRS, Ljubljana Gledališki list Akademije za igralsko umetnost, Maribor Gledališki list Goriškega gledališča. Nova Gorica Gledališki list Drame SNG, Ljubljana Gledališki list Mestnega lutkovnega gledališča, Ljubljana Gledališki list Opere SNG, Ljubljana Gledališki list Slovenskega ljudskega gledališča v Celju,Celje Gledališki list Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru, Mari bor Gospodarske informacije, Celje Gospodarski vestnik, Ljubljana Gos|odarstvo , Trst Gostinstvo, Ljubljana Gozdarski vestnik, Ljubljana Gozdni gospodar, Postojna Gradbeni vestnik, Ljubljana Gradisov vestnik, Ljubljana Grafi čar, Maribor .— Grlica, Ljubljana Harman, Ljubljana Hmeljar, Žalec Idrijski razgledi, Idrija Informacije in raziskave, Ljubljana Informativni bilten o narodnostnih vprašanjih, Murska Sobota Informator, Kočevje Informator, Ljubljana Informator, Piran Ingrad, Celje Invalidski vestnik, Ljubljana—. Iskra, Kranj /revija/ Iskra, Kranj /časnik/ Iz prakse za prakso, Ljubljana Izbor gradiva iz časnikov in revialnega tiska za potrebe izobraževanja, Ljubljana Izpod ponve in kladiva, Muta Javna uprava, Ljubljana Javorov list, Pivka Jezik in slovstvo, Ljubljana Judo bilten, Maribor — Kadrovska politika, Kranj Kamniški občan, Kamnik Katedra mariborskih študentov, Maribor Kmečki glas, Ljubljana Knjiga, Ljubljana Knjižni glasnik Mohorjeve družbe, Celje Knjižni obveščevalec, Kranj Knjižnica, Ljubljana Kolektiv, Žalec Komuna, Maribor—-Komunike, Ljubljana ^ Komunist, Ljubljana Koncertni list Slovenske filharmonije, Ljubljana Konoplan, Jarše Koroški fužinar, Ravne na Koroškem Kranjski tekstilec, Kranj Kronika, Ljubljana Kurent, Slovenj Gradec r—-Kurirček, Ljubljana Lepo mesto, Celje Les, Ljubljana Libojski keramik, Liboje Likovna revija, Ljubljana Literarne vaje, Trst Litostroj, Ljubljana Livar, Maribor----- Livarski vestnik, Ljubljana Ljubljanski vestnik /več izdaj/, Ljubljana Loški delavec, Škofja Loka Loški razgledi, Škof ja Loka Lw.c, Ljubljana r . t, WCt?- .'o r •' 5 • i, ' • Boìeken, Ljibljaoa r> ■ari borekf špori, lari bor ferles, laribor ■atajur. Video ■ad dveaa Stevilkaaa, Ljubljana Bed dveaa številkaaa» Kranj ! Sedicinski razgledi, Ljubljana & Sàribor ■edvodski kurir, SWyode lapin obveščevalec, Bari bor __ Se^ečni pregled knjig Centralne ekononske knjižnice,Ljubijana fesešni statistični pregled LRS, Ljubljana lastno gledaHšče Ljubljansko, Ljubljana * P|*linjska dolina. Slovenj Gradec____ - Éjada pota, Ljubljana ■1 adì na, Ljubljana Hodni list, laribor SoŠčanska skupnost, Hoste-Polje Maša Sartg bilten, Ljubijana-Vfg »aš glas, Izola Haš infornator. Burska Sobota Kaš li^t, Anhovo Naša kpauna, Ljubljana Kaša sodobnost, Ljubljana Naša tovarna, laribor Naša zadruga, Ljubljana Naša žena, Ljubljana Naše delo, /Pivovarna Union/, Ljubljana Saše delo, /Intertrans-Globus/ Ljubljana Naše delo, Kamnik Naše delo, Vevče Naše gospodarstvo, Maribor Naše jame, Ljubljana — Naši razgledi, Ljubljana Naši zbori, Ljubljana — Nekoč in danes, Pušča Nova obzorja, Maribor Nova pot, Ljubljana Nova proga, Ljubljana Nova proizvodnja, Ljubljana Nove brazde, Tolmin Novi list, Trst-Gorica Novice, Kočevje Novice Interevrope, Koper Novice Metalke, Ljubljana Novinar, Ljubljana Občan, Ljubljana Občinski poročevalec, Domžale Občinski razgledi, Ljubijana-Siška Objave Sveta za šolstvo ......Ljubljana Obvestila, Kočevje Obzornik, Ljubljana Obzornik za matematiko in fiziko, Ljubljana Od A do Ž, Celje Odmev tovarne, Maribor Olympia, Ljubljana Otrok in družina, Ljubljana Pavliha, Ljubljana Perspektive, Ljubljana Petit na petit, Ljubljana Pionir, Ljubljana Pionirski list, Ljubljana Piranska komuna, Piran Planika, Kranj — Planinski vestnik, Ljubljana Polet, Ljubljana Pomurski tisk. Murska Sobota — Pomurski vestnik. Murska Sobota Poročevalec, Kranj Poročilo Hidrometereološkega zavoda LRS, Ljubljana Poročilo Zavoda za napredek šolstva, Ljubljana Pravnik, Ljubljana Pregled prejetih knjig, revij in statističnih publikacij, Ljubljana Prikazi in študije, Ljubljana Primorje, Ajdovščina Primorske novice, Nova Gorica Primorske novice, Koper Primorski dr*rwik. Trst Priročnik za mlade aktiviste, Ljubljana Priroda, človek in zdravje, Ljubljana Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, Ljubljana Problemi, Ljubljana Pro medico, Ljubljana Prometni vestnik, Ljubljana Prosvetni delavec, Ljubljana Proteus, Ljubljana Pustne novice, Videa-Krško Radenski vestnik, Radenci Ribič, Ljubljana Rodna gruda, Ljubljana Rudar, Velenje Rudarsko-metalurški zbornik, Ljubljana Ruški delavec, Ruše Sadjarstvo, vinogradništvo, vrtnarstvo, Ljubljana Samouprava zavarovancev, Ljubljana Sava, Kranj Sava, strokovna priloga, Kranj Seznam knjižne zaloge Pedagoške knjižnice, Ljubljana Seznam naročenih periodik inozemskih Knjižnic inštituta za sociologijo pri Univèrsi v Ljubljani, Ljubljana Seznam novih knjig Inštituta za sociologijo pri Univerzi v Ljubljani, Ljubljana Seznam novo pridobljenih inozemskih tehničnih knjig Centralne tehniške knjižnice v Ljubljani, Ljubljana Seznam prejetih knjig Biblioteke SAZU, Ljubljana Seznam prejetih periodik Biblioteke SAZU, Ljubljana Situla, Ljubljana Skozi Tam, Maribor Slavistična revija, Ljubljana Slovenski čebelar, Ljubljana Slovenski Jadran, Koper Celovec Službena obvestila skupnosti želežniških podjetij Ljubljana, Ljubljana ST - Slovenija Transport, Ljubljana Snežnik, Ilirska Bistrica Socialistično kmetijstvo in gozdarstvo, Ljubljana Sodobna pedagogika, Ljubljana Sodobna pisarna, Ljubljana Sodobnost^ Ljubljana Statistične informacije, Ljubljana Strojniški vestnik, Ljubljana Štorski železar, Štore Tabor, Ljubljana Tedenska tribuna, Ljubljana Tednik, Ptuj Tekstilec, Kranj Tekstilni tehnolog, Ljubljana Telesna kultura, Ljubljana TIM, Ljubljana Titan, Kamnik Tomos, Koper Tovariš, Ljubljana Tovarniški obveščevalec, Litija Trgovinski delavec, Ljubljana — Tribuna, Ljubljana Triglavski les, Bled — turistične novice, Ljubljana -___ Turistični vestnik, Ljubljana TV-15, Ljubljana Upokojenec, Ljubljana Upravljavec, Kočevje Uradni glasnik okraje Koper, Koper Uradni list FLRJ, Beograd Uradni list LRS, Ljubljana Uradni vestnik okraja Celje, Celje Uradni vestnik okraja Koper, Koper Uradni vestnik okraja Kranj, Kranj --- Uradni vestnik okraja Maribor, Maribor Uradni vestnik okraja Murska Sobota, Murska Sobota — Uradni vestnik okraja Novo mesto, Novo mesto Uradno glasilo okraja Sorica, Nova Gorica ____ Varilna tehnika, Ljubljana Varstvo narave, Ljubljana — Varstvo spomenikov, Ljubljana Večer /3 izdaje/, Maribor Vestnik Avtoprometa Gorica, Nova Gorica Vestnik Glavnega odbora Rdečega križa Slovenije, Ljubljana Vestnik Sveta za socialno varsto LRS, Ljubljana Vestnik založbe Lipa, Koper Vestnik zavoda za spomeniško varstvo, Ljubljana V / idemski cel ul ozar, Viden-Krško Vojaške informacije za rezervne oficirji in podoficirje.Ljubljana Vprašanja naših dni, Ljubljana Zasavski tednik, Trbovlje Zbor občanov, Ljubljana Zbor volivcev, Ljubljana Zdravstveni vestnik, Ljubljana Zdravstveno varstvo, Ljubljana Zobozdravstveni vestnik, Ljubljana Zrcalo dela, Maribor Železar, Jesenice Življenje in tehnika, Ljubljana INOZEMSKA ALI TUJEJEZIČNA PERIODIKA Automatika, Ljubljana Bibliografija Jugoslavije. Kn j i ge, brošure in muzikali je, Beograd Bibliografija Jugoslavije. Cianci... serija A, Beograd Bibliografija Jugoslavije. Cianci... Serija B,,Beograd Bibliografija Jugoslavije. Cianci... serija C, Beograd Elektrotehniški vjesnik, Ljubljana Endeavour, /nemška izdaja/, London Ginekologija in opstetricija, Ljubljana Libri e riviste d'ftalia, Roma Iz prakse za praksu, Ljubljana Jugoslovanski pregled, Beograd Maneie», Ljubljana Mining and dettaiurgy Quarterly, Kashington-Belgrade Nedeljne novosti, Beograd NšpOjsig, Murska Sobota Ne» (The) York Tiaies (International Edi ti on), Paris Nova knjiga. Nov? Sad Nuova Antolpgia, Rona Parola (La) ed il libro, Roma Pomorstvo, Ri jeka Ponte (11), Firenze Pozoriški život, Beograd Pregled, Beograd Pro medico, Ljubljana Produktivnost, Novi Sad Radost, Zagreb Republika, Zagreb Science Horizons, Zagreb Stvaranje, Cetinje Traduzioni in lingua italiana dela prescrizioni vigenti nei comuni di Capodistria, Isola e Pirano, Capodistria Umetnost in prosveta, Beograd Vjesnìk bibliotekara Hrvatske, Zagreb NEKAJ MISLI O KNJIŽNIČARSTVU IN KNJIGAH Najmanjša knjiga na svetu je nedvomno "Galileo”, tiskana je bila v Padovi leta 1896. Ima 207 strani, na katerih je odtisnjenih 4.000 besed, ki sestavljajo pismo, ki ga je Galilei pisal leta 1614 Kristini Lorenski. Knjiga meri v višino 15 mm, v širino 12, debela pa je celih - 7 milimetrovl ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Žalostna statistika Po podatki!. UNESCO je na svetu okrog 700 milijonov ljudi, ki ne znajo ne pisati ne brati, to se pravi polovica vsega odraslega prebivalstva«V Mažbopa naj nam bo obljuba, ki po podatkih iste ustanove predvideva, da že pred letom 2000 ne bo več na svetu analfabetov, tako ugotavljajo strokovnjaki, ki se bavijo z desetletnim načrtom za odprj ve nepismenosti . Izdatki za to delo - dve milijardi dolarjev. + ♦ » ♦ ♦ m NOVOSTI ŠTUDIJSKEGA ODDELKA GORIŠKE KNJIŽNICE J Glasilo bo, kakor je že v u/odu nakazano, prinašalo popis vseh knjig, ki jih bo knjižnica sproti prejemala. V tej številki pa prinašamo zaradi obsežnosti drugega gradiva le krajši izbor, k? zajema pred -vsem gradivo prejeto koncem 1962 in v letošnjem polletju. Pri popisih smo skušali biti kar se da preprosti, zato navajamo na prvem mestu priimek in začetnico imena avtorja, naslov dela, kraj in letnico izdaje, v okroglem oklepaju pa eventuelno oštevilčeno zbirko. Kratice pomenijo: Lj. • Ljubljana, Bgd - Beograd, Zgb • Zagreb, Mbr - Maribor. ^ g ACTA carsologica 3. Lj. 1963 (SAZU, Razred IV.) ALBREHT, R.: Družbeno politični pregled na delitev dohodka gospodarskih organizacij. L j. 1959 (Razgovori 6.) ALEJNIKOV, KI.V.: Putevi sovjetskog filma i KIHAT. Bgd 1948 ALEŠ, F.: Zaštitni odgoj kadrova u preduzeču. Lj. 1962 ALKOHOLIZEM - problem družbe in nreaoeznika. L j. 1961 ANDERSEN, H.C.: Six contes du poSte danois Hans Christian Andersen. Copenhague 1955 ANTHOLOGIE de la poèsie slovène. Paris 1962 At thè Cross - Roads of Europe. Prague 1938 AVTOBUSNI vozni red (Avtoprometa Gorica). Nova Gorica 1963 BATIS, J.: Mikrobiologija zc veterinarje. Lj. 1962 BATTAGLIA, S.: Grande dizionario della lingua italiana. Voi. 1-2, Torino 1961-1962 BECHLEROWA, H.: Zajczek z rozbitego lusterka. Warszsata 1961. BI HALJI-MERIN, 0. & A. Benac: Stečci. Bgd 1962 BUDAU, E.: Di agra« neke ljubezni. L j. 1962 CAYR0L, J.: La Noire. Paris 1949 CHODZI, chodzi baj po sčianie. Varszawa 1960 CONFERENCE (La) des chefe d'état en de gouverneraent des Pays Non-Alignes. Bgd 196) ČRNKOVIČ, R.: Pogovor o denarju in kreditu. Lj. 1963 (Knjižnica "Delavska univerza". Gospodarstvo 5.) CVETKO, C.: Opera in njeni mojstri. Lj. 1963 (Kozmos 7.) ČAMPA, L: Iv je se iskri. Koper 1962 ČEFARIN, E.: Družbeno upravljanje v kmetijskih zadrugah. Lj. 1959 (Razgovori 7.) DE BEAUVOIR, S.: Les Handarins. Paris 1954 DERKAČ, J.: šoferski priročnik. L j. 1963 DESNICA, V.: Pomlad v Badrovcu. Lj. 1963 DETSKAJA enciklopedija. T. 1-10. «cskva 1960-1962. Cir. DIZIONARIO universale della letteratura contemporanea. Voi. 1-4. Milano 1959-1962 DOKUMENTI ljudske revolucije'v Sloveniji. Knj. 1. Lj.1962 DROBOVINA. Lj. 1963 (Knjižnica "Sodobna prehrana" 2.) ERJAVEC, F.: Koroški Slovenci. ZV. 1-8. Celovec 1955-1961 ERKER, R.: Dendrologija. Lj. 1962 EURIPIDES; Medeia. - Hipolitos.- Ion. Mbr. 1962 (Iz antičnega sveta 3.) m FINŽGAR, A.: Osebe civilnega prava. 2. sprem, in dop. izd. Lj. 1962 FINŽGAR, F.S.: Izbrana dela 7. Celje 1962 FLORA, F.: Storia della letteratura italiana. Vol. 1-5. 12 ed. Milano 1961 GERŠKOVIČ, L.: Histerija narodne vlasti. D.l. Bgd 1950 GOSPODARSKI koledar. 1963 Lj. HEMINGWAY, E.: Prestonica sveta. Novi Sad 1962 (Mozaik 10.) Cir. HERNANDEZ, J.: La grande trahison. Paris 1963 HUMEK-PEHANI, M.: Deklice na potepu. Lj. 1963 I ZLOŽENI JE učenija Sen Simona. Moskva-Leningrad 1947. Cir. JAKOVLJEV, A.: Rual Amundsen. Bgd 1949 (Zabavna biblioteka 5.) JAKŠA, S. & V. Simčič: Pestro in sodobno. Lj. 1963 JENČIČ, R.: Tehnika obrambe pred spomladansko pozebo. Lj.1963 (Strokovna poročila, analize, študije in razprave 8.) KAMNIŠKI zbornik 8. Kamnik 1962 KARAMATA, J.: Algebra I. D. 1-2. Bgd 1949-1950. KAŠANIN, R.: Viša matematika. D.l. 3 izd. Bgd. 1949 KAVALAR, P.: Grajski biki. Lj. 1962 KODELA, R. & J. Munda & N. Rupel: Bibliografsko kazalo Ljubljan-. ■ - skega zvona 1881-1941. L j.1962 (SAZU. Biblioteka 3.) KOROŠEC, J.: Prazgodovinsko kolišče pri Blatni Brezovici. Lj. 1963 (SAZU.Razred I. Dela 14, Sekcija za arheologijo 10.) LEWANDOWSKA, C.: Bogatk! z jabonfo»ej dziupli. Warszawa 1960 LESKOVAR, P.: Tehnologija. D.l. Lj. 1962 LOKAR, D.: Dva obraza dneva. L j. 1962 LOKAR, D.: Z glavo skozi zid. Lj. 1963 M00R, T.: Utopija. Moskva-Leningrad 1947. Cir. MALOVRH, C.: Temelji komercialne geografije. Lj.1962 MENASE, L.: Zahodnoevropski slikani portret. Maribor 1962 NARODNA republika Makedonija. Skopje 1963 PERUTNINA. Lj. 1963. (fajižnica “Sodobna prehrana* 3.) PETIT Larousse. 14e tirage. Paris 1963 PO stezah partizanske Jelovice, Kranj 1963 PREDLOG proračuna Ljudske republike Slovenije (republiški proračun) za leto 1963. L j. 1963 &INU. ^•• Pisma. Mbr. 19 62. (Iz antičnega sveta 1.) PROGETTO di Costituzione della Reppublica Socialista Slovena. Koper 1963 ROŽNIK, F.: Srčni utripi. Lj. 1963 RIBE. L j. 1963. (Knjižnica "Sodobna prehrana8 1.) RUPEL, M.: Primož Trubar. Lj. 1962 RADOJČIC, B.: Klinička neurologi ja. Bgd-Zgb 1962 SPLOfNI tehniški slovar. 1. A-0. Lj. 1962 SLOVENSKA bibliografija. XII. 1958. Lj. 1963 SUŠENJE sena s prevetrovanjem. Lj. 1963 (Navodila 40.) SAINT-LOUP: La Peau de l'Aurochis. Paris 1954 SLIKOVNI besednjak italijanski in slovenski. Lj. 1962 SEZNAM strokovnih knjig in revij strokovne knjižnice Železarne Ravne. Ravne 1962 SODOBNA ležišča, Lj. 1962 SARTRE, J.-P.: Igra je končana. Mrb 1963. (Svet v knjigi 6.) STOJILJKOVIČ, S.: Psihi jatrija sa medicinskom psihologi joni. Bgd-Zgb 1962 ŠIJANEC, F.: Sodobna slovenska likovna imetnost. Mbr 1961 ŠIŠIČ, F.: Pregled povijesti hrvatskoga naroda. Zgb 1962 ŠTUDENT ekonomije. L j. 1963 ŠKERL, F.; Petnajst let bibliografije o narodnoosvobodilnem boju Slovencev 1945-1959. Lj. 1962 UN Governo retto dal Popolo. Roma 1959 VLATKOVIŠ, B.: Histologija-čelija i tkiva. Bgd-Zgb 1962. Gir. VELJKQVIC, J.s Uvod u mentalnu higijenu i socijalnu psihijat-riju. Bgd-Zgb 1962 VAHEN, D.: Krioj el mallumo. Lj. 1963 VIDMAR, J.: Polemike. Lj. 1963 VIRTA, N.: Usamijenost. Bgd 1947. Gir. WESTPHAL, W.: Fizika. Bgd 1947 IHESTPHAL, W.s Fizika. (Toplota i elektricitet). Bgd 1949 ZELENJAVA v zimi. Lj, 1963 (Knjižnica "Sodobna prehrana8 1.) ZUBNOLEKARSKI priročnik. Bgd-Zgb 1962 ŽEVART, M.: Po sledovih narodnoosvobodilne vojne v mariborskem okraju, Mbr 1962 MISLI O KNJIŽNIČARSTVU IN KNJIGAH Bibliotekarjeve skrbi Ime avtorja, ki ga ne more razrešiti ali • kateren ne more najti biografskih podatkov; delo v več zvezkih, ki je osta lo nekorapletno; draga zbirka, ki jo zaradi nizke dotacije ne more kompletirati; poškodovane knjige, stari rokopisi, ki počasi propadajo. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Bibliotekarjev avtoportret Učenjaki za mizami, sklonjeni nad knjigo v intimnem pogovoru z davnimi avtorji, ki zaživijo z bibliotekarjevo pomočjo. Bralec kot medij. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ » NEKAJ KRATKIH ZAPISKOV O IZDAJATELJSKIH NAČRTIH GORIŠKE KNJIŽNICE Med raznimi neizvedenimi načrti ali sklepi, ki jih je Goriška knjižnica prejela v zapuščino od bivše Študijske knjižnice, je tudi obširen koncept o izdajanju vrste del s področja knjižničnega delovanja, kakor tudi s področja splošnega bib-liotekarstva ali celo kulturne dejavnosti. Pri iskanju poti, ki naj bi knjižnico čimprej in čimbolj gotovo privedla v stik z bralcem, je Študijska knjižnica ubrala kot prvo pot raznovrstnih razstav. Seveda pri tem ni mislila na neko slučajnostno nametavanje gradiva, marveč na sistematično in skrbno ter vedno.tudi znanstveno pripravo raz ličnifi razstav. Priprava teh pa je od prirediteljev terjala v marsičem oranje ledine, iskanje gradiva, ki ni bilo v evidenci, ali vsaj ne tako čisto pri roki, počasno, precizno in skrbno delo. Uspeh, ki so ga razstave imele, in gradivo, ki je ob takih prilikah prišlo v evidenco, je največkrat bogato poplačalo trud in stroške. Čas pa se odmika. Od prve razstave v letu 195S bodo že kmalu mimo štiri leta. Gradivo je prišlo, bilo razstavljeno, pa tu di spet odšlo po svojih poteh. Zato je imela Študijska knjiž niča vedno živo željo, da bi opravljeno delo in evidentirani material dokumentirala ter ohranila tudi za bodoče čase. Tako je iznikla želja, skoraj potreba, da bi ob takih prilikah knjižnica izdajala neke vrste kataloge, ki bi po eni strani služili kot vodiči po razstavi, po drugi strani pa bili, kakor smo že zgoraj napisali, dokumenti o delu in gradivu. Poleg razstav pa sta že namen in dejavnost knjižnice, postavljene že na živo mejo dveh svetov in na realno državno mejo, narekovala, da bi knjižnica pokazala svoj pomen ter znanstveno resnost s tem, da bi od časa do časa, sistematično in vz -trajno, pripravljala gradivo za različne publikacije s kultur nega področja. Marsikdo je bil tudi mnenja, naj bi se celo druga publikacijskr dejavnost nekdanjega okraja prenesla na knjižnico ali vsaj v njeno ozko bližino (načrti za Goriški zbornik itd.). Naj so bili koncepti ali želje taki ali taki, eno je in osta-ja se vedno in aktualno; Goriška knjižnica si bo svojo veljavo in ugled doma, posebej pa še na tujem, lahko ustvarila pred vsem s tako dejavnostjo. In zato ostajajo nekdanji načrti še ~ vedno današnji načrti; knjižnica bo morala skrbeti in zastaviti vse svoje sile v to, da reši, kar se od stare zamisli še re šiti da, in da doda ali ustvari nov koncept za bodoči razvoj. Prva razstava v večjem obsegu, in doslej tehnično in oblikovno bolj uspela, je bila nedvomno razstava Sodobni evropski ekslib ris leta 1959, ko je ustanovi uspelo zbrati nad 600 ekslibri -sov umetnikov 22 narodnosti. To je bila edinstvena razstava v voč kot republiškem merilu. Takrat smo od nekaterih avtorjev dobili na posodo originalne plošče, da smo lahko odtisnili posamezne primerke, kajti v načrtu smo imeli za-res lep katalog. Kasneje iz različnih vzrokov do realizacije tega ni prišlo. Bi lo bi pa še vedno primerno, da se tak katalog izda in obenem ” začne z mislijo na ustanovitev društva zbirateljev in ljubi -tel jev ekslibrisev, društva, kakršnih je na svetu že veliko in v katerih prednjačijo evropske države, med katerimi še posebej nekatere slovanske (češkoslovaška. Poljska) in druge socia-listične republike vzhoda, posebno Madžarska. Zanimanje za tako publikacijo bi bilo veliko, saj je ekslibris naj lepša vez med'bibliofilstvom in ljubiteljstvom upodabljajočih u -metnosti, posebej kraljico sedanjega časa - grafiko. Od zamisli te prve knjižice - kataloga je kmalu prišlo do idejnega osnutka serije publikacij, ki naj bi jo izdajala Študijska knjižnica. Prva taka prilika se je kmalu nudila: v proslavo Bevkove sedemdesetletnice je Študijska knjižnica priredila obširno razstavo Bevkovo življenje in delo. Tak -rat je podpisani ponudil Študijski knjižnici tudi svoj roko pis prvega dela Bevkove bibliografije. Knjižnica je želela delo založiti, vendar ni našla dovolj razumevanja, še manj pa materialne podpore, tako da je avtor potem dalje iskal založnika in ga našel v Založbi Lipi v Kopru, ki je delo iz dala (1960). V načrtu je bil tudi izčrpen prikaz nastanka in desetletnega razvoja ustanove (Študijska knjižnica 1949-1959), Bibliografsko je bilo tudi naslednje delo in sicer Bibliografija goriškega tiska 1947-1961, ki je bila prvotno namenjena noriškemu zborniku II., ki pa doslej še ni izšel. V dogovoru s prof. S. Suhadolnikom pripravljamo za tisk bibliografski pregled slovenskih dijaških listov od začetkov do leta 1940, ki bo, v kolikor bodo razmere dopuščale, izšel še letos. Prav tako je v tisku katalog Gradnikove razstave, ki jo je knjižnica priredila lansko jesen. Ta katalog je vseboval bibliografski popis izvirnega in prevedenega dela Alojza Gradnika, dalje popis ikonografskega gradiva o pes- niku in še popis likovnega gradiva z razstave. Za jesen pripravlja Goriška knjižnica razstavo NOB tiska na Goriškem in upa, da bo za to priliko tudi izdala katalog.ki naj bi bil vodič po razstavi.obenem pa tudi dokument podatkov, ki bodo prišli na dan pri delu za razstavo. Vsako nadaljnje nizanje želja in hotenj pa, menimo, bi bilo preuranjeno vsaj dotlej, dokler ne zagledajo belega dne prvi zvezki zbirke. Če pa bodo zvezde zamisli naklonjene, potem bomo v nekaj letih tuoi dela s podobnimi naslovi: Trin-kova bibliografija. Bibliografija slovenskih prevodov iz italijanske književnosti. Slovenski sonetni venci, Zgodovi na tiskam, tiskarjev in tiska na Goriškem, Knjižnica fran čiškanskega samostana na Kostanjevici pri N0vi Gorici, Bib liografija glasbenih publikacij v Slovenskem Primorju, pa tudi strokovna, kakor Bibliografija slovenskih del o krasu in kraških pojavih, Bibliografija vinogradništva. Razvoj delavskega gibanja v naprednem primorskem časopisju. Kul -turna tomografija Primorske, Kazala k različnim koledarjem, almanahom, zbornikom itd., ki so izhajali na Primorskem v dobi fašističnega zatiranja, Bibliografija psevdonimov, da Ije popisi nekaterih fondov knjižnice (starejši tiski, rokopisi itd.). Seveda ne bomo pozabili na krajše in poljudne prikaze teorije in knjižničarstva; tako bo treba izdati kaj o uredit vi manjših ljudskih kn j Knifici on irski h oddelkov ali oddel kov za mladino pri ljudskih knjižnicah; o ureditvi strokov nih knjižnic, posebej oddelkov pri večjih knjižnicah, popis gradiva za lokalne potrebe, nekako domoznanstvo itd. Skušajoč uresničiti te načrte, ki jih bomo iz leta v leto dopolnjevali, bomo nedvomno dvignili primorsko knjižničar stvo in knjižničarje, jim dali v roke vrsto priročnikov in pomagal, s katerimi si bodo laže utirali pot skozi vča sih zares nevabljive kupe zaprašenih knjig po policah ali pa jih navdušili za iskanje po še bolj zaprašenih kaščah in podstrešjih, da bi oteli slovenski kulturi na njeni naj zapadnejši meji često tako važne dokumente. Karijar Brecelj MISLI 0 KNJIŽNIČARSTVU IN KNJIGAH Slovenska bibliografija. Članki in leposlovje v časopisju in zbornikih 1945 - 1950~ Zadnje čase se je pojavila na knjižnem trgu vrsta bibliografskih del, ki bodo v veliko pomoč vsem knjižničnim delavcem. Zaradi prostora jih bomo danes samo kratko prikazali, nekatere pa bi v naslednjih številkah glasila podro bneje obravnavali. Prvo mesto gre vsekakor dvema publikacijama bibliografske ga oddelka Narodne in univerzitetne knjižnice, in sicer" delu: Slovenska bibliografija. Članki in leposlovje v časopisju in zbornikih 1945 - 1950. To delo smo že dolgo te žko čakali, saj je bilo vse gradivo, objavljeno v slovens kem periodičnem tisku od osvoboditve do leta 1960, ko je" Slovenska bibliografija začela prinašati tudi popis član -kov, težko dostopno, če že ne kar nedostopno, kajti iskanje je bilo otežkočeno, ali docela nemogoče, vsaj za potrebe bralcev, še posebej, ker je cela vrsta periodik bila brez prepotrebnih kazal. (Nadaljevanje glej str. 50) mb RAZSTAVE IN VEČERI GORIŠKA KNJIŽNICA PRIPRAVLJA ZA PRIHODNO JESEN RAZSTAVO NOB TISKA S PODROČJA BIVŠEGA GORIŠKEGA OKRAJA Ob priliki proslave dvajsetletnice Goriške fronte bo naša knjižnica priredila večjo razstavo partizanskega tiska, ki je bil tiskan ali izdan na področju bivšega okraja Gorica. Razstava bo obsegala po možnosti vse periodično časopisje, tudi razne bataljonske, četne, žepne časopise, poročila in podobna.Za vsak naslov periodičnega tiska bomo seveda razs tavili po eden ali več primerkov, v kolikor so ti spreminjali obliko, grafično podobo, naslov itd. Drugo veliko skupino bodo predstavljali samostojni tiski , knjige, brošure, tiskane ali razmnožene na vse mogoče načj ne, s šapirografom, ciklostilom, pisalnim strojem, opalog-rafom, itd. V tretjo skupino bomo skušali zajeti doslej najmanj znani, ker še neobdelani, "leteči” material: letake, lepake, ok- rožnice, objave, proglase, itd. Za boljšo ponazoritev in vidnejšo predočitev pa bo pomagalo slikovno gradivo, ki bo razstavo spremljalo. Predvsem bodo tu prikazani pogoji in okolje tehnik, tiskarn in krajev,kjer se je tiskanje vršilo. Dalje bomo skušali dati čimveč dokumentarnega materiala o vseh pomožnih sredstvih (nabavljanje strojev, papirja, tiskarskega črnila in vsega ostalega gra fičnega materiala, klišejev, matric), kakor tudi ljudi, kT so to delali. Kot vodič k razstavi bo prišel tudi katalog. Ta bo v glavnem prinesel bibliografske popise gori nakazanega materiala, izčrpnejši pa bo v toliko, ker bo skušal orisati razvoj Partizanskih tehnik in tiskarn na omenjenem ozemlju. Ker je zbiranje gradiva težavno, kajti preteklo je že več kot dvajset let od takrat, se obračamo na vse nekdanje bor ce ali aktiviste, ki so kadarkoli in kakorkoli prihajali ~ ali bili v stiku s tehnikami,ali ki vedo kaj o tem, da bi nam sporočili svoje podatke, ali vsaj pripravljenost, da bi se nanje osebno obrnili in tako rešili še ta ali oni podatek. Dobrodošla so seveda tudi pričevanja kurirjev, ki so tiskani material raznašali, dalje vseh tistih, ki so tehnike ali tiskarne tehnično gradili, dobavljali material itd. Povrhu vsega pa tudi zato, da bi kraje, kjer so tehnike ali tiskarne delovale še fotografirali. Posebno bi nas zanimali podatki o sledečih: Matajur, Čaven,Porežem, Krn, Sabotin, Mlada, Slovenija, itd. N. J. RAZSTAVA GRADIVA IN VEČER O SLOVENSKI BENEČIJI IN REZIJI Več kulturnega sodelovanja z rojaki onstran meje. Priprave za Beneški večer in veliko razstavo, ki bo posvečena beneškim Slovencem. Marsikoga je presenetilo, ko je pred nedavnem lahko čital v našem dnevnem tisku, da so v Novem mestu priredili "Rezijanski večer". Skoraj v istem času smo v našem tisku zasledili več poročil o nekaterih zanimivih odkritjih v Reziji (nova varianta "Lepe Vide" in "Martina Krpana"). Morda je bil za nekoga prav to povod, da je začel več razmišljati o tem, “kakšno je pravzaprav sodelovanje z našimi rojaki v Italiji. Na plenumu DBS v Novi Gorici (20. 4. - 21. A. 19 63) smo celo slišali kritiko na račun pomanjkljivega sodelovanja. Študijska knjižnica v Kopru in Goriška knjižnica v Novi Gorici se bavita z načrtom, da bosta priredili v jeseni razstavo tiska, ki govori c beneških Slovencih in Rezijanih. Dopolnjeval naj bi jo "Beneški kulturni večer". Lepo bi bilo, če bi pri taki kulturni manifestaciji sodelovale tudi nekatere druge knjižnice (Tolmin, Piran, Idrija, itd.), ker bi na ta način lahko zbrali veliko več tiska in pa kulturno -literarnih dokumentov. Letos obhajamo 20-letnico velike vdora slovenskih partizanov v Slovensko Benečijo (sredi maja 1943 hudi boji na Ko- lovratu. Številna italijanska vojska ne more preprečiti zgodovinskega udora), zato menimo, da bi bilo to primerno. Tu gre za izredno važno obletnico! Naši rojaki v Benečiji res zaslužijo, da jim posvetimo več pozornosti. V tem primeru gre za najbolj ogroženi del sloven skega naroda, za del, ki je hkrati gospodarsko in politično najbolj prizadet. Siromašna ožja domovina zanje nima kruha (lahko bi ga imela, če bi italijanska vlada pokazala več dobre volje) in zaradi tega se beneški Slovenci trumoma izseljujejo predvsem v Belgijo, kjer si iščejo zaposlitve v rudni kih. Njihov^ glasilo "Matajur" zelo lepo prikazuje težek boj teh naših ljudi, ki bi moral biti vsem Slovencem veliko bolj pred očmi. Upamo, da bosta obe knjižnici pri pripravah za kulturno akci jo, ki naj bi nas podrobneje seznanila s problemi beneških Slovencem in Rezijanov, naleteli na razumevanje in vsestransko pomoč. S. V. GRADNIKOVA RAZSTAVA V GORIŠKI ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI V počastitev osemdesetletnice rojstva pesnika Alojza Gradnik; je gorička Študijska knjižnica priredila razstavo "Alojz Gradnik - življenje in delo". Na njej je, kakor pred dvema letoma na podobni Bevkovi razstavi, prikazala Gradnikovo literarno delo in odmev, ki ga je to imelo doma in po svetu. Jedro razstave je bil kronološko urejen prikaz vseh Gradnikovih samostojnih knjižnih tiskov, originalnih del in prevodov. Pesnikovo življenje ge prikazovalo približno 180 fotografskih posnetkov. Na razstavi je bilo več Gradnikovih rokopisov, med njimi nekaj zajetnih izborov prevodov vezane besede, ki še čakajo natisa. Nekaj vitrin pa je posredovalo izbor kritičnih in drugih člankov o pesniku in njegovih delih ter prevode njegovih pesmi v tuje jezike, med njimi pre cej neobjavljenih. Posebno bogata pa je bila likovna oprema razstave: zbranih je bilo okrog 15 pesnikovih portretov raz ličnih avtorjev, več umetniških upodobitev rojstnega kraja Medane in nekaj originalov Ilustracij k njegovim pesmim. Pp leg tega je bilo zbranega veliko dokumentarnega gradiva, ki pa je, žal, ponovno romalo na vse konce, s katerih je bilo zneseno skupaj. Morda bo vsaj medlo sliko o tem ohranil ka talog razstave z bibliografijo Gradnikovih del, ki je post testura v tisku. Marijan Brecelj ■KNJIŽNICA" 1962 Slovenski knjižnični delavci so doslej izdajali dve periodič ni glasili. Prvo je republiška "Knjižnica", osrednje glasilo ki izhaja že več let, drugo glasilo pa so poslali gorenjski bibliotekarji z naslovom "Knjižni obveščevalec".Tema dvema se pridružuje "Goriški knjižničar". "Knjižnica", šesti letnik za 1962 je izšla ločeno v dveh snopičih po dve številki. Dosegla je največji obseg prav v tem letniku, saj je zdrknila čez 200 strani. Knjižnico ureja že od leta 1958 Branko Berčič in reči moramo, da je pod njegovim uredništvom v sodelovanju z uredniškim svetom, ki ga sestavljajo Marijan Brecelj, France Dobrovoljc, dr. Stanislav Kos, Josip Rijavec, Maks Veselko in Avgust Vižintin, dobila že svojo podobo. Kot strokovno glasilo je seveda razdeljena v rubrike,vendar dovolj prosta, da je lahko odprta v širše obzorje. Na prvem mestu prinaša splošne članke o bibliotekarstvu; o zgodovini knjižnic, o tehničnem delu v knjižnicah, o problemih bibliografije, o matičnosti in dr. Druga rubrika, Razgle di, so pravzaprav nekako okno v svet. Prispevki opisujejo največ potovanje naših bibliotečnih delavcev po tujini, srečanje z domačimi in tujimi izkušnjami. V Zapiske so ponajveč uvrščeni prispevki, ki poročajo o stanju knjižnic po posamez nih pokrajinah, o uredbah in zakonih v zvezi s knjižničarstvom itd. Bogata je vedno tudi rubrika Ocene in poročila, ki prinašajo recenzije, kritike in prikaze publikacij s področja bibliotekarstva ali sorodnih panog, ki so izšli doma ali v tujini.Sledi končno Društveni obzornik ali Organizacija. mb OCENE■ WJJiGA 62. (Urejuje Bogomir Gerlanc. Načrt za ovitek: Branko Simčič, foto montaža: Ki loč Švabi č. 10. letnik. Ljubljana, Mladinska knjiga 1962. št. 1/2-11/12. 216 str. Ob koncu leta 1961 ali že prej je nastopila nekakšna kriza za medzaložniško glasilo "Knjiga" in že smo se bali,da bomo ostali brez tega tako važnega posrednika med knjigo in njenim potrošnikom. Do tega sicer ni prišlo, pač pa je dobilo glasilo drugačno podobo, saj je prišlo v druge ured niške roke in tudi večje je postalo število tistih, ki zanj skrbijo, saj se je razširil krog njenih izdajateljev. V prejšnjih devetih letnikih si je glasilo ustvarilo svojo posebno zunanjo in notranjo podobo. Na zunaj so bili vsi letniki prikupno opremljeni» pa tudi notranja grafična podoba je človeka več kot samo zadovoljila, lahko bi rekli celo navduševala. Novi letnik je v tem oziru nazadoval. Predvsem malce hladna bela platnica, ki je tudi rdečkast napis ne more decela oživiti, potem pa vse preveč revna slika potiskanih strani (reševati jo skuša le kaka ne prav dobra fotomontaža ali moten kliše), enoličnost črk in naslovov itd. Prav tako je doživela spremembo tudi vsebinska plat. Najmoč neje je to opaziti v tem, da ima glasilo predvsem komercial ne namene in prinaša zato vsaka številka le gole informacije o knjigi, ki pretežno posredujejo le vsebino. Vse preredko se recenzija razširi tako, da predstavi avtorja širše ali bolj poglobljeno. Docela pa je odpadlo objavljanje odlomkov, proze, pesmi, intervjujev (razen gospodarskih; prim. razgovor založnikov). Odpadli so tako zanimivi opisi bibliografskih redkosti, odpadli članki in eseji. Razgled po svetu knjige in tiska je sicer ostal, a v precej skrčeni obliki, odpadel je jezikovni kotiček pa enkratna priloga v francoščini za tujino in še marsikatera manjša ali večja bibliografska beležka. Če sedaj primerjamo °snQvno razporeditev letošnjega in prej šnjih letnikov, tedaj vidimo naslednje razlike. Prejšnji je imel gradivo razporejeno v rubrike: Novitete in prikazi,Član ki in eseji, Razgledi, Jezikovni kotiček. Bibliografija, Sedanja shema številk pa je naslednja: Napovedi novih knjig, najprej izvirnih del, nato prevodov (prej mešano), S knjižnih polic naših založb ter Med založbami in knjigami. Vsako številko zaključujejo Razgledi in redna mesečna bibliografi ja. V posameznih številkah pa so se pojavili še naslovi kot Knjižne nagrade ali samostojnejši članki (Pomurska založba, F. S. Finžgar itd.). Enaki,vsaj po želji, so ostali tudi u-vodni članki, le da so postali bolj kratki, stvarni in ekonomski. Nespremenjena je v reviji ostala le mesečna biblio- graf!ja, ki zares predstavlja hrbtenico revije in nedvomno njeno najbogatejšo vsebino. Velika pridobitev so tudi ozna ke Centralnega zavoda za estetsko vzgojo mladine. Letos so kar štiri številke izšle kot dvojne in le dve kot enojni. To seveda močno ovira namen, ki naj ga taka publikacija ima, če naj bi bila tisti predhodni sel, ki opozarja na nove knjige. Še posebej se je precej zakasnila prva (trojna!) številka, kar pa je razumljivo spričo težav, ki so nastale o reorganizaciji revije. Vendar ne smemo soditi nove strukture publikacije po tem, kar je med letom prinesla, važnejša bo morda, če si ogleda mo uvodnik k prvi številki. Ta je tisti, ki nam odkrije, kakšna naj bi bila prenovljena revija. Tu pa je veliko stvari, ki so ostale v prvem (novem) letniku neizpolnjene. Kakšne so bile težave ali celo ovire, bravec ali naročnik ne more vedeti, zakaj urednik o vsem tem ni nikjer zapus -til kakega pričevanja. Tako ne vidimo sledov o sodelovanju Društva slovenskih književnikov niti Društva slovenskih pre vajalcev v kaki posebni prilogi za propagando izvirne slovenske knjige, kakor je bilo spočetka najavljeno. Tudi obljuba, da bodo založbe posameznim zvezkom v posebnih prime rih prilagale tudi svoje propagandno gradivo, je bila le enkrat izpolnjena (reklama MK za novo zbirko Pota mladih) v številki 11 - 12. Močno se je tudi skrčil obseg, saj je od običajnih okrog 600 strani, kolikor so jih imeli prejšnji letniki, ostala le komaj dobra tretjina. Ob splošni ugotovitvi, da je postala Knjiga le propagandno -komercialnega značaja in da je izgubila literarni del, s čemer se bo treba najbrž sprijazniti, pa ostaja še vedno odprto vprašanje o lepši zunanji opremi in tudi o bogatejši notranji vsebini, čeprav v okviru, ki si ga je začrtala publikacija v novi obleki in ji ga krojijo izdajatelji. Marijan Brecelj P. S. Ker izhaja ocena malo pozno, mora» dodati, da se je novi letnik revije predstavil že v čisto drugačni notranji in zunanji podobi. M. B. BOGOMIL GERLANC: PRIROČNIK ZA WJIGARNE IN KNJIŽNO-PRODAJNE ODDELKE ZALOŽB. Izdala D« lavska univerza "Boris Kidrič" v Ljubljani - sektor za strokovno izobraževanje. Ljubljana. 1962. 169 str. + tab. 29 x 21.Cikl. Na prvi strani je kratko sestavijavčevo pojasnilo. Iz njega izveno, da je publikacija "Gradivo za knjigotrški tečaj, ki je- bil v Ljubljani od februarja do aprila 1962*. Avtor želi, da bi bilo to gradivo začetek dela na našem prvem priročniku za knjigotrško stroko. Prav tam zvemo tudi, da je bil čas za sestavo izredno skopo odmerjen. Priročnik, oziroma gradivo je razdeljeno na 15 poglavij. Po kratkem uvodu in lepem izboru citatov o knjigi, knjigotršt-vu in vsem kar je s knjigo v zvezi, prehaja sestavljavec v snov samo. V tretjem poglavju prinaša predvsem statistične podatke o knjigotrštvu v odnosu do ostalega blagovnega prometa, o knjigarnah v Sloveniji, čemur sledi krajši seznam priročne literature za knjigotržca. Obširneje in temeljiteje razpravljanje se začne šele v petem poglavju, ki govori o nastanku knjižne izdaje. Tu ob -ravnava pojme avtorja, avtorske pravice, sklepanje pogodb med avtorjem in založbo, navaja najosnovnejše podatke o avtorskih polah, korekturah,kalkulaciji stroškov in postavljam ju cene knjigi. Ob koncu poglavja sledi seznam založb z označeno organizacijsko obliko delovanja ali ustanovitve. To bi bil nekak prvi del knjige, čeprav ni nikjer tako označen. Od tu dalje prehaja avtor nazaj in podaja dovolj široko in izčrpno zasnovan oris razvoja pisav, tiskarstva, izdelovanja in klasifikacije papirja ter njegovo različno uporabnost.Nas lednje osmo in deveto poglavje obravnavata sorodno gradivo, namreč bibliografije in knjižne kataloge. Sledita dve krajši poglavji: Oris zgodovine tiskarstva na Slovenskem in Slovenske bibliofilske izdaje. Širše je orisan razvoj opreme pri Slovenski knjigi, razdeljen na tri razdobja. Najdaljše poglavje v knjigi je pregled zgodovine slovenskega založništva ter opis raznih oblik in običajev pri trgovanju s knjigo. Zadnje, petnajsto in obenem zaključno, poglavje pa prinaša posebne uzanse za knjigotrštvo. Čeprav je delo izšlo ciklostirano, je vendar lepo opremljeno z nekaj desetinami prilog, med njimi tudi barvnih, ki služijo v ilustracijo izvajanjem v knjigi. Tako bogatemu gradivu in osnovi, kakršna je navedena v gornjem opisu vsebine,je jasno, 170 tipkanih strani le preskrom na posoda, ki bi mogla dovolj izčrpno in v času podrobno natančno obravnavati določena področja. Kajti avtor se nam pokaže tu kot razgledan v knjigotrštvu, tiskarstvu, zgodovini knjige, knjižnic, izdelovanju papirja, knjigovezništvu, bibliografiji, založništvu, opremljanju in Še v marsičem, s čimer je v zvezi tisk in knjiga. Vendar je v delu tu in tam ču ti ti, da je nastajalo hitro, v kratkem času, včasih morda brez kontroliranja prvega vira. Kljub temu pa je vajenec knji gotrške stroke le dobil v pravem času dovolj informativen in zaokrožen priročnik, na podlagi katerega se bo lahko, če bo upošteval vse sestavijavčeve napotke, poglobil v posamezna po glavja, ki jih obravnava s proučevanjem del. Pozitivno bi delo ocenili, pa čeprav bi mu kratki čas in namen ne botrovala tako, kakor sta mu. Vendar bo le prav, če pokažemo na nekatere pomanjkljivosti, napake ali eventuelne opustitve, kaj ti prepričan sem, da delo ne bo ostalo pri ciklostirani ob javi,marveč bo, primerno razširjeno in izpopolnjeno zagleda 10 beli dan tiskano, želimo celo, da ne bi na tak izid prav predolgo čakali, kajti to bo v korist knjigotižcev pa tudi drugih (v mislih imam vse tiste bibliotečne delavce, ki vstopajo v naše knjižnice in ki se morajo, ali bi se morali, spoznati več ali manj poglobljeno tudi s tako snovjo, kakršna je obdelana v tem gradivu). Stvar avtorja in njegovega okusa je, kako snov smiselno porazdeli, vendar se mi zdi, da bi morda le kazalo tudi v takem priročniku startati od splošnejšega k specialnemu, od irazvoja ali začetkov k kasnejši ali mlajši fazi nekega do -gajanja ali dela. Sestavljavec si je izbral način retrospek tivnega prikazovanja v smislu poglavij, razvojnega pa v raz vijanju poglavij samih. Včasih tako podajanje stvar le neko 11 ko preveč zamota, da slika vsebine le ni tako jasna, kakor bi sicer lahko bila. Tako se mi zdi, da bi kazalo začeti kar z današnjim VI. poglavjem, nakar bi sledilo XII. poglavje. Sedanje XVIII. in IX. poglavje bi kazalo združiti v enotno, seveda še vedno s samostojnim obravnavanjem bibliografije in knjižnih katalogov. XI. poglavje bi kazalo uvrstiti nekam v XIII. poglavje. VI/B oddelek bi na kak način kazalo vklučiti pred X. poglavje. V celotnem priročniku pogrešam poglavje o tem, kako naj bi bilo urejeno knjižno gradivo po knjigarniških lokalih, kako naj bi bile urejene izložbe (aranžerstvo), morda poglavje o raznih tipih kupcev, o raznih prilikah nakupov (godovi, za knjižnice itd., nekaj malega je sicer avtor nakazal v XIV. poglavju), dalje opis prakse in način dela s tujo knjigo, naročanje iz tujine, malo več o slogu opreme. Od slikovnega materiala nujno manjka ena risba, kjer bi bila označena vsa nomenklatura delov knjige. Kako naj si sicer bravec Gradiva predstavlja, kaj je “kapitalni trak" .'Gspan: kapi-telni trak. Gerlanc: zaznamovalni ali bralni trak, Gspan : bralni znak itd.) in še podobne manj znane oznake ? Sploh bi bilo želeti, da bi bila strokovna nomenklatura enotna, ali vsaj udomačena (prim. snopec - snopič, gori omenjeni kapitalni - kapitelni trak itd.).. Kaj več bi si tudi želeli o takih stvareh,kot so ex librisi, bibliofilija itd. Čeprav je spredaj stran popravkov, vendar še zdaleč ni izčrpana lista, zakaj v tekstu jih je precej več. Toda to mo ramo avtorju .kar odbiti, kajti tu gre za tipkopis, kjer bi moral za vsako napako tipkati novo matrico. Nekaj pa se je vrinilo tudi stvarnih spodrsljajev. N.pr.: Založba Lipa še vedno izdaja svoj Vestnik (str. 118), kakor tudi je nekoliko nesrečno formulirano, da bi Lipa izdajala zbirke in izbore (?) Jožeta Javorška, Milana Lipovca, Branka Hofmana. Na str. 119 navaja pri SAZU “Bibliografski leksikon", kar je le nekoliko drugače kakor 'Slovenski biografski leksikon^. Na strani 111 bi bilo trebe ^a^V^da izdaja"DZS” zbrane spise Franceta Bevka, Juša Kozaka, ko gre vendar za izbrane spise, kakor je pravilno,sicer le generično navedeno v začetku samega odstavka. Na strani 113 je številka 100 za Sinjega galeba le previsoka. Saj jih ni ob pisanju teksta bilo še niti 65! Pri A. odstavku na strani IH bi kazalo dodati, da tudi v jezikih jugoslovanskih narodnih manjšin (vsaj slovaško!.)- V Klasju je izšlo tudi kaj iz angleškega slovstva (str. 112, drugi odstavek), SKZ je izdajal Malo (ne mlado!) knjižnico. Pojma Miniaturne knjižnice menda ne poznamo, paš pa miniaturne izdaje (str. 115, zadnji odstavek). Takega drobiža bi bilo tu in tam še kaj,ven dar v ničemer ne spremeni pozitivnega copri nosa, ki ga Gra divo kot prvi sistematični izbor snovi za knjigotrško stro ko daje. GErlanc je kot nališč poklican, da nam napiše prvi resnični priročnik (hočem reči tiskan!), zakaj obvladan je gradiva, ki ga je pokazal v tem prvem obrisu, nam je do ber porok, da je temu in takemu delu kos. In še enkrat bi rad ponovil: priročnik bo s pridom jemal v roke tudi vsakdo iz knjižnične stroke! Marijan Brecelj KIJIŽNI OBVEŠČEVALEC, Kranj l-l 11/61-63 (ciklostil) Kranjski "bibliotečni center" je kazal že vsa leta veliko organizacijsko dejavnost. Ne sa»o na organizacijskem področju, marveč tudi na strokovnem. Zato ni prav nič čudno, da se je tara porodilo tudi prvo knjižnično pokrajinsko glasilo. "Knjižnični obveščevalec*, ciklostiran bilten v formatu pisarniške pole, se je pojavil leta 1961. V tem prvem letniku je izšlo 5 številk v skupnem številu 94 strani, drugi letnik je imel spet pet številk, le da dve dvojni, v skupnem številu 88 strani, od tretjega letnika pa je izšla šele prva dvojna številka, ki obsega 39 strani. Če si na kratko ogledamo vsebino, bomo videli, da je nalogo,ki si jo je zadal tudi lepo vršil. Prvi letnik je,razen prve številke, ki prinaša letno poročilo Osrednje knjižnice, poln različnih drobcev,gradi va, zapiskov, misli, anket seveda vse s področja knjižničarstva.Ked važnejše in resnejše zapiske pa bi šteli 'Prešernoslovje v 1. 1960"prof. Bunca, 'Preureditev vaških knjižnic" Ivana Fugina in še nekaj drugi h.Drugi nadaljuje koncept prvega letnika. Veliko je v njera, kakor tudi v prvem, seznamov gradiva Osrednje knjižrice,razdeljenega po posameznih skupinah alì^ ^emah,ki so zelo aktualne in posrečeno izbrane, iilenirao, da je za propagando knjige največ storjenega. Poleg tega je prispevek “Drobci ii poberki"lep,čeprav neobsežen prerez skozi zgodovino tiskane besede in razvojne ga knjižničarstva na Gorenjskem. Prva dvojna številka novega letnika 1963 prinaša letno poročilo za 1962 leto. mb_____/ AULA IV. Tutti i processi del Tribunale Speciale fascista. /Di/ Adriano Dal Pont, Alfonso Leonetti, Pasqale Mei elio /e/ Lino Zecchi. A cura dell Associazione nazionale perseguitati politici italiani antji fascisti (ANPPIA). Roma, ANPPIA 1961. 629 ♦ (I ) str. 80. Ta knjiga vsebuje mnogo gradiva o Slovencih, ki so bili obsojeni pred Posebnim fašističnim sodiščem v Rimu. Za vsak posamezen proces navaja predvsem sledeče podatke: datum obsodbe, imena obtožencev, datum in kraj njihovega rojstva in kazen,na katero so bili obsojeni, če analiziramo te podatke (tudi nekatere priložene dokumente) lahko pridemo do zelo zanimivih in poučnih zaključkov in z njimi osvetlimo marsikateri dogodek v zvezi s Slovenskim Primorjem in Istro med dvema vojnama. Naj omenimo le nekatere. I. Posebno fašistično sodišče v Rimu (ustanovljeno 25. lì. 1926, prvo obsodbo pa je izreklo 1. 2. 1927) je delalo s polno paro celih 17 let . Fašisti so ves svoj ogromen polj cijski aparat uporabili v prvi vrsti za akcijo proti komuni^ stom in pripadnikom slovanske narodne manjšine.nrva obsodba proti komunistom iz Slovenskega Primorja je padla v Rimu 6, 6. 1927 (Lorenzo Vidal? iz Pirana, dobil 7 let in 6 mesecev zapora). Kot prva dva sta bila obsojena 25. 6. 1927 Anton Stančič in Štefan Krebelj.oba iz Materije. Število bosojenih slovenskih komunistov je naglo naraščalo. 12. 12. 1928 sta bila obsojena Albin Vodopivec (12 let) in Zmago Vatovec (10 let).- Šele po obračunu s KP so se za tem fašisti spravili tudi na organizatorje slovenskega in hrvaškega narodnorevo-lucionarnega gibanja. Prvi obsojeni pristaš tega gibanja, ki ga je sodišče označilo kot orjunaša je bil Stanislav Čok iz Trsta (10 let zapora, 25. 5. 1929). Pravo prelomnico za naše narodnorevolucionarno gibanje pa predstavlja obsodba Vladimir ja Gortana 16.10. 1929, ki je obenem tudi uvod k mnogi težji obsodbi 25. 11. 1930, ko so padle bazoviške žrtve. 2. Posebno fašistično sodišče je imelo največ dela s pripadniki slovanske narodne manjšine. Največji odstotek obsojencev in izrečenih kazni odpade prav na to manjšino. Ta podatek niti ni nov. Prvi protifašistični borec, ki ga je sodišče obsodilo na smrt je bil delavec - komunist Michele Della Maggiora (1928), za njim je prišel Vladimir Gortan (1928), nato arab -ska narodnoosvobodilna borca (Muftà in Fighi, ki sta bila obe šena marca 1930), sledila je za tem smrtna obsodba Bidovca in tovarišev (november 1930), za tem je bil obsojen na smrt anai-hist Michele SHirru (1931) itd. Po letu 1941 je začelo število procesov s smrtnimi obsodbami močno naraščati. Na smrt so potlej obsojali predvsem pripadnike slovanske manjšine. • 3. Knjiga prinaša številne zelo zanimive dokumente, med katerimi je tudi reprodukcija naslovne strani "Dela", ki je bilo razmnoženo na opalografu maja 1927 v Gorici (Rafut). ';-č 4. Zelo poučni zatem zlasti '-Hatki, ki zadevajo obdobje 194.-1943 (zadnji proces pred Posebnim fašističnim sodiščem se je vršil 22.7.1943). Za dejanja, ki so bila naperjena pro ti fašistični državi in obenem izvršena v vojski, so se procesi vršili po navadi pred vojaškimi sodišči. Iz dokumentov. ki jih knjiga prinašat pa sledi, da to ne velja za vse primere. Kmet Rudolf Vilhar, doma iz okolice Postojne, je bil pri vojakih na Sardiniji, Od tu je pisal domov: "Primanjkuje hrane in upamo, da bo kmalu prišetORSO (URSS « SSSR), ki bo napravil konec vojni.0 Zaradi navedenega pisanja (odkrila ga je vojaška cenzura!) je bil 3. 2. 1942 pred Posebnim sodiščem obsojen na tri leta zapora. v. ' ; ; Knjiga vsebuje zares mnogo zanimivih podatkov. Prav bi bilo, če bi si jo nabavile vse študijske knjižnice. S. V. Hi SLI 0 KNJIŽNIČARSTVU IN KNJIGAH Slovenska bibliografija za leto 1958. Druge delo je 12. letnik Slovenske bibliografije, ki prinaša popis tiskov za leto 1958. Urejen je kakor vsi prejšnji letniki. Opozorila vredno je «orda le to, da>prinaša «ed redniai tiski gradivo iz prejšnjih let, v kolikor še ni bi lo vključeno v dosedanje popise. Gre predvsem za zaaejski tisk. Enote so označene z zvezdico. Obe bibliografiji je sestavil Janez Logar s sodelovanje« Štefke Bulovec in Ančke Posavec. Prvo je izdala Slovenska akade«ija znanosti in uaetnosti, drugo pa NUK v založbi Državne založbe Slovenije. ■b ZAPISKI GLASOVI 0 SLOVENSKIH IN JUGOSLOVANKSIH KNJIŽNICAH V DVEH ITALIJANSKIH REVIJAH Accademie e Biblioteche d Ntalja _ v dvojni številki (1-2) tridesetega letnika (januar-april 1962) prinaša izpod peresa Guida Manzinija posebno poročilo o kulturnih stikih goriške vladne in mestne knjižnice s knjižnicami v Jugoslaviji (str. 123). Avtor v članku navaja še posebej novogoriško in koprsko študijsko knjižnico. Zadovoljno ugotavlja, da je z zamenjavami prišla goriška državna knjižnica do vrste kvalitetnih jugoslo vanskih periodik, kakor tudi do drugih del od bibliografije do zgodovine, od zemljepisa in ekonomije do umetnostne zgodovine. Na ta način - pravi članek - skuša goriška knjižnica dostojno vršiti tiste funkcije posrednika med italijansko in slovensko kulturo,-^ katere jo lega in zgodovina tako zelo usposabljata. Potem se obširno razpiše o novogoriški študijski knjižnici,go vori o njenem sedežu, nastanku, citira večje nakupe v Italijan skem jeziku, omenja zlasti enciklopedijo Treccani ter ugotavlja, da je v zadnjem času prišlo celo do sodelovanja novogoriških bibliotečnih delavcev v glasilu "Studi Goriziani" (pri čemer je mišljen prispevek Marijana Breclja: Bibliografia delle traduzioni Slovene di opere italiane dal 19A5 al 1961). Avtor si obljublja, da se bodo ti odnosi še bolj poglabljali in da bo skušala goriška državna knjižnica ne s kričavimi podvigi, marveč le z resničnim utrjevanjem odnošajev z vsemi ostalimi jugoslovanskimi podobnimi ustanovami,in med slovenskimi še posebej z novogoriško, z izmenjavo in tudi darovi z itali jan ske strani, delati v ta namen. V posebnem nepodpisanem članku prinaša ista številka (str. 113-115) poročilo o seminarju iz italijanskega slovstva in kulture, ki se je vršil v času od 30. januarja do 10. februarja letos na Koprskem, namenjen italijanski manjšini.Član kar hvali iniciativo jugoslovanskih oblasti, kakor tudi erga nizacijo. Med drugim piše, da je E.N.B.P.S. in tržaška Sop-raintendenza bibliografica podarila koprski ljudski in študij ski knjižnici izbrano knjižno gradivo, kakor tudi, da so si nekateri italijanski profesorji in predavatelji tega seminarja ogledali Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Ponovno se Manzini oglaša z beležko' o slovenskem fondu goriš-ke (v Italiji) potujoče knjižnice v 1. številki iste revije leta 19 63, kjer ugotavlja, da je slovenski živelj najbolj osredotočen na samo mesto Gorico, v kateri pa rarežu ne deluje. Slovenci so imeli v mreži na razpolago leta 1961 700 del. Od 553 izposojenih del v treh slovenskih občinah, je bilo 430 slovenskih, to se pravi, da je od 104 bralcev bilo 86 Sloven cev, ki so od 350 del vzeli 305 slovenskih. Tem pa bi seveda bilo treba prišteti tudi tistih nekaj prosilcev po slovenskih delih v ostalih občinah, ki niso priznane kot slovenske. jniz|ativa isontina - Revija izhaja četrto leto v Gorici. Doslej je izšlo 7 številk, ki so prinesle raznovrstne članke z vseh področij političnega, gospodarskega, družbenega in kulturnega življenja. V sedmi številki (april 1962) je Guido Manzini prispeval daljši članek “Goriške knjižnice" (str. 43-48), v katerem daje kratek, a pregleden očrt razvoja vladne in mestne knjižnice od začetka devetnajstega stoletja do danes ter potujoče knjižnice. Analizira rast, vpliv, funkcije. Posebej se ustavlja ob sedanjem delovanju in nalogah, pri če mer povezuje tudi knjižnično revijo "Studi Goriziani". 0 njej pravi, da je "živa priča, da ima Gorica moderno, solidno in kvalificirano kulturo, ki nikakor ne stagnira v provincialiž-mu.pač pa je v stalnem in plodnem stiku z najboljšimi sodobnimi italijanskimi izkušnjami in dosežki". V tej zvezi pose bej navaja jugoslovanske knjižnice v Beogradu, Zagrebu, L ju bljani in Zadru, s katerimi knjižnica revijo zamenjuje. Članek tudi nakazuje potrebo po kompletiranju slovenskega fonda v goriški vladni knjižnici ter željo po boljših in poglobljenih stikih s kulturnimi ustanovami in knjižnicami v Sloveniji. Marijan Brecelj -ss. MISLI O KNJIŽNIČARSTVU IN KNJIGAH France Čkerl-Bregar: Petnajst let bibliografije v narodnoosvobodilnem boju Slovencev 1945-1959. Delo, ki zasluži vso pozornost, je tudi obsežna knjiga Petnajst let bibliografije v narodnoosvobodilnem boju Slovencev 1945-1959, ki jo je sestavil France Škerl-Bregar, izdal pa Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani. Bi bliografija je sestavljena po abecedi avtorjev ali stvarnih naslovov, obsega pa okoli 6.500 enot in bo nepogrešljiv pri pomoček vsem, ki se s tako tematiko ukvarjajo. Avtor jr olaj šal Iskanje z obvežnia registrom imen in pdjoov. mb STOLETNICA USTANOVITVE PRVE ITALIJANSKE LJUDSKE KNJIŽNICE 1. novembra 1961 so Italijani v mestecu Prato v Toscani praznovali stoletnico ustanovitve prve italijanske ljudske knjižnice. Pred sto leti je namreč visokošolec Antonio Bruni prišel na originalno zamisel, ki jo je tudi s pomočjo več tovarišev in somišljenikov izvedel. Hodili so od knjigarne do knjigarne, obiskovali premožnejše ljudi, pisatelje in druge ter tako nabirali knjižni fond, ki so si ga najprej med sabo izposojali, potem pa se je izposojanje in branje razširilo. Leta 1868 je ta knjižnica že dobila svoja pravila.Naslednje leto pa je Bruni osnoval Odbor za pospeševanje ljudskih knjižnic po vsej Ita liji (18 69). Podobno društvo z istimi nameni pa je bilo osnovano dve leti prej (1867) v Milanu. Italija, klasična dežela knjig in knjižnic, je pravzaprav pozno prišla do prve ljudske knjižnice, to pa iz vzrokov: prvič ker so bile v Ital.ji močno razvite znanstvene in druge knjižnice, drugič pa še ker so bile v tisti dobi vse njene sile obrnjene v drug cilj: osvoboditev in združitev Italije, ki se je izvršila prav pred sto leti (1861). Ob stoletnici je Strafor Italiana ponatisnila Pravila društva za ljudsko branje in Pravilnik potujoče knjižnice v Prato v okusni knjižnici in jo razdelila udeležencem XIII. kongresa Zveze italijanskih knjižnic. Zapisek ob robu: Slovenci smo neke vrste prvo našo javno ljudsko knjižnico dobili okrog leta 1830, ko je kaplan Anton Lah v Radgoni posojal ljudem knjige in o njih vodil zapisnik. Kasneje je s takim delom nadaljeval v Limbušu, kjer je ustanovil "Družbo za branje slovenskih bukvic". V začetku druge polovice preteklega stoletja pa so ljudske knjižnice že po -gost pojav v okviru čitalnic. Marijan Brecelj OB SMRTI GORIŠKEGA TISKARJA LUDVIK, LUKEŽIČA Gorica je bila, kar se tiče grafične umetnosti vedno bogato preskrbljena. Mimo znanih tiskam, tako Zadružne, Katoliške, je nedvomno "Odlikovano tiskarsko podjetje Ludvik Lukežič", kakor se je največkrat imenovalo, ali pod potuj^eT-^ nazivom "Premiato stabilimento L. Lucchesi", bilo tisto, ki je največ storilo za širjenje slovenske tiskane besede v zasedeni Primorski. Ludvik Lukežič se je rodil v Sovodnjah leta 1881. Kot vajenec je začel delati v Gabrščkovi Goriški tiskarni. Leta 1908 je prišel v Narodno tiskarno, kjer je kmalu pozneje postal ravnatelj, dokler ni leta 1919 podjetja sam prevzel v svoje roke. Leta 1923 je odprl v ulici Carducci še "Narodno knjigarno", zraven pa še majhno mizarsko delavnico in knjigovez nico v ulici Favetti. Udejstvoval pa se je tudi na socialnem polju. Tako je ustanovil tudi sovodenjsko posojilnico in bil vseskozi v njenem nadzornem odboru. Umrl je letos 25. maja in je pokopan na goriškem pokopališču. Z razliko od Zadružne tiskarne, ki je tiskala večina leposlo vna dela, Katoliške, ki je skrbela predvsep za versko nabožne knjige, pa je Lukežičeva tiskarna bila specializirana za raznovrstne koledarje, dramske tekste, solske knjige, uradne (vladne in druge) publikacije, razglase, periodična glasila itd. Lukežičeva tiskarna je ustvarila svojevrstno grafično podobo svojih tiskov, tako da jih težko zamenjaš z izdelki drugih tiskam. Še naštejemo samo nekatere njene najvidnejše izdaje, bomo takoj videli, da je bila središče slovenskega tiska. Tako je n.pr. tiskala! Novo Talijo (nad 50 zvezkov), razne Nemčeve slovnice, slovenske, nemške, italijanske, Bu* dalov Cvetnik, Koledarje Goriške Matice, Koledarje Čuka na pai ci, več snopičev Pavličevega Sejalca, posamezne knjige Franceta Bevka, Damira Feigla, Carlija Lukoviča, Josipa Ribičiča, dve izdaji Pesmarice v Gradnikovi ureditvi, Budalov prevod Manzonijevih Zaročencev, molitvenik F.S. Finžgarja Bogu, kar je božjega, Prešernov Krst in v času druge svetov no vojne razne okupatorske liste, toda tudi partizanski tid<. Marijan Brecelj IVANU BIDOVCU OB ODHODU V POKOJ S 1. julijem letos je nastopil zasluženi pokoj dolgoletni vod ja Študijske knjižnice v Novi Gorici, predhodnice sedanje Goriške knjižnice, Ivan Bidovec, zato je prav, da se ga spomnimo v tej prvi številki našega glasila, ki je zadobilo prve ob rise še pod njegovim vodstvom. Rodil se je v Trstu 12.11.1906. Oče je bil Gorenjec, po rodu iz Žirovnice, mati pa tržaška Italijanka Antonia Vianello.Dru žina je bila številna; 5 bratov in 5 sester. Oče je imel trgo vino z živili. Slovenska zavest je bila v družini visoka.čep-rav je bil zakon mešane narodnosti. Kot Slovenci so morali marsikaj pretrpeti. Najtežja žrtev v družini pa je bila pač smrt brata Ferda, ki je padel kot bazoviška žrtev leta 1930. Osnovno šolo je Ivan Bidovec obiskoval v Ljubljani na Ledini v letih 1912-1916, nakar je stopil na I. državno, klasično , gimnazijo, Tu je imel za profesorja pisatelja dr. Ivana Preglja, dr. Jožeta Debevca in dr. Ivana Grafenauerja. Po maturi je šel še za leto dni v Koper v zadnji letnik malega semenišča, nakar je naslednje leto stopil v goriško bogoslovje,ki ga je dokončal leta 1931. Kasneje je služboval v Podgradu v Istri, v Dolini pri Trstu, v Hrenovicah pri Postojni in končno v Bazovici. Bili so td težki časi za slovensko manjšino na Pri morskem.Bila je doba hudega zatiranja na področju izražanja narodne in kulturne pripadnosti. Že kot teolog se je udejstvoval tudi na kulturnem polju.Tako je pisal v literarni list “Kladivar" in "Človek z višin", ki ju je kot odličen karikaturist tudi ilus triral. Na svojih službenih mestih je kasneje skrbel za sl oven skl jezik, za slovensko knjigo, za ohranitev slovenskega duha in zavesti. Že zgodaj se je vključil v gibanje proti fašizmu, kar mu je prineslo leta 1936 politično konfinacijo na otoke Tre miti. Obsojen je bil sicer na pet let, vendar je zaradi popusti tve odnosov med Italijo in Jugoslavijo v tisti dobi (sporazum Ciano-Stojadinovič) preživel v konfinaciji le nekaj mesecev. A že leta 1940 je spet konfiniran, tokrat v Bergamu, kjer je ostal do septembra 1945 Ipta. Po končani vojni je sodeloval v politčnem boju za Trst in priključitev Slovenskega Primorja k Jugoslaviji. Ob eni takih manifestacij je bil tudi telesno poškodovan. Z dvema sobratoma Milošem in Piščancem je takrat nesel Zavezniški upravi spomeni co o slovenskem značaju Istre. Izvoljen je bil za delegata za Pariško mirovno konferenco, na katero pa je namesto njega šel Piščanec, sam pa se je udeležil kongresa 0F v Ljubljani. Leta 1948 se je posvetil pedagoškemu poklicu in se preselil v Vrtojbo oziroma Šempeter pri Gorici, na realno gimnazij o, kjer je do leta 1951. poučeval v višjih in nižjih razredih razne predmete (latinščino, slovenščina, matematiko, zgodovino-, zemljepis, prirodopis). Leta 1951 je bil dodeljen študijski knjiž niči, ki je leta 1952 postal tudi tretji upravnik (pred njim sta jc vodila dr. Zdravko Jelinčič in Saša Dominko. S knjižnico je preživljal vesele in žalostne čase. Doživel je dve preselitvi: iz Vrtojbe v Solkan in iz Solkana v Novo Gorico. Pod njegovim vodstvom so knjižni fondi ustanove narasli skoraj na 30.000 enot in knjižnica si je oskrbela zares lepo čitalnično opremo. S poznavanjem problemov'Primorske, posebno manjšinskega tiska, izdanega v času okupacije Primorske, ter dobrim po- navanjem italijanskega jezika, je knjižnici mnogo koristil, Z Znal je navezati koristne stike tudi z italijansko knjižnico v Gorici (Italija). Po naravi blag in dober skušal ohraniti v kolektivu dobro sožitje. Nikdar se ni odtegoval tudi težaškim delom. Njegovi načrti sicer niso bili vedno kronani z uspehi, ker velikokrat ni našel nobenega razumevanja, vendar kar je v teh 12 letih bilo v knjižnici storjenega, je lep pomnik tudi njegovemu delu. Sodelavci mu želimo vse najboljše, predvsem miren in lep pokoj. Marijan Brecelj ŽIVAHNO DRUŽBENO ŽIVLJENJE PRIMORSKIH BIBLIOTEČNIH DELAVCEV I Na pobudo koprske podružnice DBS je večja skupina koprskih in novogoriških knjižničnih delavcev organizirala študijski izlet v Gorico (Italijo). Bibliotekarji in knjižničarji s Koprskega so se pripeljali z avtobusen in avtonobilon. Po kratkem ogledu Goriške knjižnice smo se jim pridružili tudi Novogoričani in skupaj odšli v Gorico. Tu nas je v vladni in mestni knjižnici sprejel njen ravnatelj dr. Guido Manzini, stari znanec slovenskih in jugoslovanskih bibliotekarjev. Izrekel je dobrodošlico, v kateri je poudaril željo po odkritem in enakopravnem sodelovanju na bibliotečnem in kulturnem področju. Med drugim je dejal, naj bi to zbližan je med bibliotekarji dveh držav pripomoglo k temu, da bi ne gledali samo Italijo bajonetov in orožja, marveč Italijo kot veliko deželo umetnosti in kulture. In če danes govorimo o Evropi, c združeni Evropi, - je nadaljeval, - si te ni mogoče misliti razen na podlagi tistega, kar je celi Evropi skupno -kulture. Dante in Prešeren, Gradnik in Ungaretti, to so tista skupna last nas vseh, Evrope cele. Za ljubezniv sprejem in tople besede se je v imenu pričujočih slovenskih bibliotekarjev zahvalil Srečko Vilhar, upravnik Študijske knjižnice v Kopru, in navezal na Mancinijeve besede nekaj misli, v katerih je z veseljem pozdravil želje Italijan skih kolegov za medsebojno sodelovanje in izrazil vso našo pripravljenost. Po bežnem okrepčilu, na katerega so nas povabili italijanski kolegi, smo si pod vodstvom Guida Manzini ja ogledali zbirke pokrajinskega muzeja, zaradi skopega časa pa nismo utegnili izpolniti želje, da bi videli tudi zbirke na Gradu. Po vrnitvi v Novo Gorico so si nekateri ogledali še knjižnico frančiškanskega samostana na Kostanjevici. Pri skupnem ko šilu, na katerega je bil povabljen tudi dr. Manzini, je spre govoril tudi čisto slučajni gost podpredsednik DBS tov.Josip Rijavec, ki je pozdravil zamisel takega sodelovanja in izrazil v imenu osrednjega odbora strokovnega društva vse prizna nje za krepitev takih medsebojnih odnosov. Marijan Brecelj "Goriški knjižnicačr" , glasilo Goriške knjižnice Izdaja: Goriška knjižnica. Za vsebino člankov odgovarja avtor saa. Odgovorni urednik: Albert Rajer-Borut Tekoči račun: 608-11-603 - 68 N. 8. N0va Gorica Tiskal Zavod za statistiko okraja Koper, enota Nova Gorica v 100 izvodih. ■