Št.JJ6 (15.218) leto Ll.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7795600__
GORICA - Drevored 24 moggb 1 - Tel. 0481/533382
ČEDAD - UL Ristori 28 - Tel. 0432/731190___
1 cnn nn poštnina plačana v gotovini I ZJUU LIK SRH). IN ABB. POST. GR. 1 /50%
CISALPINA GESTIONI
S^vV
mmstmjski skladi
sm
57*75 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
dLIKd tržaška kreditna banka
SREDA, 3. MAJA 1995
Bliskovita
vojna
na
Balkanu
Darko Pavicič
Zagreb je vCeraj popoldne vkorakal v Okučane. Včeraj so na Zagreb padle Senate in v središču mesta ubile štiri ljudi. Zagreb je nied prvomajskimi prazniki Krajini iztrgal prav tisto, kar mu je Krajina ugrabila prvega maja pred štiri-toi leti. Takrat so Srbi v Borovem selu ubili 12 hrvaških policistov, s čimer 86 je pravzaprav začela vojna med Zagrebom in Kninom.
Se je z letošnjim prvim toajem začela nova vojna? Se vedno velja kozmični Paralelizem, da dobiš to-nko, kolikor si dal, oziroma da vmeš dvojno od tistega, kar si nepravično vzel ali ukradel? Je Zagreb v resnici *^komočan, dabo vblisko-vjti vojni z izurjeno vojsko krajini iztrgal del za delom do njenega končnega zloma?
Ce primerjamo Zagreb in Knin, je danes Zagreb desetkrat močnejši od krajinskih Srbov brez Beograda. Hrvati imajo več vojakov, več orožja in veliko dobre volje mednarodne skupno-sti, ki se je potrdila tudi v resoluciji 981 Varnostnega sveta V njej so mandat sil Dncro zavestno postavili v toeje obstoječe Hrvaške, ram ne omenjajo nobene Krajine.
Hrvaški politični vrh Pod vodstvom Franja t udmana je to očitno spoz-nal prav zdaj in se odločil Krajino udariti v »mehki trebuh«, To zahodna Slavonija tudi je, saj se je pohtika njenih voditeljev vedno že-lela približati Zagrebu, česar Knin ni želel nikoli. Se več. Knin je zapiral in preganjal tiste politike iz zahodne Slavonije, ki so bili na najboljši poti k vzpostavitvi dobrih odnosov z Zagrebom. Tako je v zadnjem času oviral tudi »soživljenje« Hrvatov in Srbov ob odprti avtocesti, ki je doseglo vrhunec z nedavnim srečanjem več kot pet tisoč ljudi z osvobojenega in okupiranega ozemlja Prebivalci Krajine so takrat hrvaškim novinarjem izjavljali, da imajo vsega dovolj in da želijo mir.
Se vedno pa je sporno vprašanje, ali je Zagreb pravilno ocenil trenutek ter z vojaško akcijo »prerezal bolni čir« in pozdravil bolnika Ah pa si je nakopal še večji gnev vseh Srbov -Knina, Pal in Beograda? Ti lahko s pomočjo svojim ^bratom« zelo hitro ?nanjšajo prednost, ki jo je Zagreb dosegel z bliskovito vojno. Ce bo obveljalo drugo, se bosta začela nova kriza in nov val vojn med državami nekdanje Jugoslavije, ne glede na »moralno pravico« Zagreba do suverene oblasti na vsem svojem ozemlju
NAPETOST NA BALKANU PRERAŠČA V HRVAŠKO-SRBSKO VOJNO
Hrvati napadli Krajino, Šibi bombardirali Zagreb
ZAGREB - Hrvaška vojska in policija sta ob podpori letalstva in težkega topništva v dvodnevni ofenzivi proti krajinskim Srbom v zahodni Slavoniji osvobodili najpomembnejša mesta, in sicer Okučane, Pakrac in Jasenovac. Hrvaški radio pa je včeraj sporočil, da je ofenziva končana in bodo avtocesto najverjetneje odprli že danes.
Srbi na zasedenih območjih Hrvaške so iz maščevanja včeraj dopoldne z raketami vrste orkan napadali Zagreb. Tri rakete so izstrelili v središče Zagre-
ba, in sicer v neposredno bližino zagrebške policijske uprave, zunanjega ministrstva, ameriškega veleposlaništva in nekaterih drugih pomembnih poslopij. Nenaden srbski napad je poleg petih žrtev in več kot 120 ranjenih povzročil tudi veliko gmotno škodo. Ostale tri rakete so padle na letališče Plešo, ki je Se vedno zaprto. Iz zagrebške travmatološke bolnišnice so sporočili, da tja prihaja čedalje več ranjencev in da jim je začelo primanjkovati krvi.
Raketni izstrelki, ki so na Zagreb padli v času največjega vrveža, saj je bil včeraj na Hrvaškem delovni dan, so bili napolnjeni s smrtonosnimi eksplozivnimi telesi, tako imenovanimi zvončki, ki se aktivirajo Sele pozneje ob dotiku. Oblasti zato prebivalce mesta, ki je dobesedno posuto z zvončki, pozivajo, naj bodo izredno pazljivi in naj se ne dotikajo neznanih predmetov. Popoldne so v hrvaški prestolnici razglasih splošno nevarnost.
Na 17. strani
DOBERDOB / SKUPNA PROSLAVA SLOVENCEV V ITALIJI OB 50-LETNICI OSVOBODITVE
Nauk za prihodnost
No ponedeljkovi mogočni prireditvi, ki sto jo orgonizirolo SKGZ in SSO, so govorniki novezovoli tedonje dogodke z zohtevomi donošnjego čoso
DOBERDOB - Z množično skupno prireditvijo so Slovenci v Italiji proslavili 50. obletnico zmage nad nacifašizmom in osvoboditve (foto KROMA). Zamisel o taksnem proslavljanju je nastala v okviru Enotnega zastopstva, prireditev pa sta organizirala SKGZ in SSO. Osrednji govornik je bil Miroslav Košuta, na njej sta spregovorila tudi predsednik državnega zbora Slovenije Jožef Školč in Viviana Londero v imenu deželne vlade FJK, prebrali pa so tudi poslanico predsednika Slovenije Milana Kučana. Kulturni program so oblikovali zbori in recitatorji z Goriške in dober-dobska godba Kras.
Na 14., 15. in 16. strani
OB PROSLAVI
Preskočili smo ograjo
C:
Marjan Kemperle
Pred četrt stoletja smo proslaviti 25-letnico osvoboditve z zamudo, šele 21. junija. Svečanost na stadionu 1. maja je priredila Slovenska prosvetna zveza, med udeleženci je bil tudi načelnik komisije za narodna vprašanja CK KPS Jože Smole. Slavnostnemu govorniku, predsedniku SKGZ Gorazdu Veselu, ni prišlo niti na misel, da bi spregovoril o fojbah. Na odru so plapolale zastave z rdečo zvezdo. Po koncu uradnega programa so prižgati televizor in prisotni so lahko zaploskati in nazdraviti zmagi brazilske reprezentance. Ne zato, ker je predvajala najlepši nogomet, kar smo ga doslej videti; enostavno zato, ker je v finalu svetovnega prvenstva pre-
magala Italijo. Bil je praznik v prazniku.
Tisti čas je bil predsednik slovenske vlade Stane Kavčič. Na proslavi 25-letnice prve slovenske vlade si je v majskih dneh v Ajdovščini upal povedati, da je napočil čas, ko bi morati »mimo in trezno ugotoviti in določiti nove oblike in vsebino delovanja federacije in večjih pristojnosti republik«. Govoril je dve desetletji prerano...
Letos smo se spomniti osvobo-prav na dan, ko so partizani osvo-
bodili Trst in njegovo kraško in goriško zaledje. Izbira Doberdoba je bila za vraževemeže morda malce vprašljiva; bremenil jo je tisti trpki »Doberdob, slovenskih fantov grob...« In vendar je Vo-ranc prav na koncu poglavja o Doberdobu zapisal: »Eden izmed milijonov, ki so to noč stati v jarkih, se je predramil, prisluhnil svojemu srcu, prisluhnil svojim možganom, nato pa preskočil ograjo, ker ni hotel biti več suženj...«
Skoraj preroško. Tako za tiste, ki so pred več kot pol stoletja prijeti za puške, kot tudi za njiho-
ve potomce, ki so si po 50 letih upali prisluhniti, če že ne srcu, pa vsaj možganom, in so prvega maja preskočiti ograjo, ki v zamejstvu ločuje Slovence v dva tabora. Pomen ponedeljkove doberdobske proslave tiči prav v tem: v enotnosti nastopa, ki jo je sam Smole sedaj pohvalil in pokazal kot zgled Slovencem v državi, o kateri je Stane Kavčič lahko le sanjal v medlih obrisih. Na odru ni bilo rdeče zvezde, žarela je v srcih kot zvezda jutranjica. Z odra so padale težke besede o fojbah, o zločinu in maščevanju; bile so potrebne, da bi ne ostati sužnji naše razklane preteklosti.
Morda se nam po Doberdobu svitajo lepši časi.
POKOJNINSKA REFORMA / VČERAJ VRSTA DVOSTRANSKIH SESTANKOV
VATIKAN / NOVA ENCIKLIKA
Od jutri brez premora do konca pogajanj o reformi
Odločilni krog soočanja naj bi se sklenil še pred koncem tedna
RIM - Pogajanja, med vlado in sindikati o skrbstveni reformi bodo jutri popoldne prešla v zaključno fazo in se bodo nadaljevala brez premora, že v petek ali soboto pa naj bi reofrma prišla tudi na dnevni red posebnega ministrskega sestanka. To so glavne novice po včerajšnji seriji srečanj, ki so jih imeli predstavniki vlade z delodajalci, s sindikati in stanovskimi organizacijami. Kot poročajo opazovalci, je bilo ozračje zelo obetavno in naj bi izražalo odločenost vseh sogovornikov, da bi še pred koncem tedna prišli do zaključnega dejanja na tem težkem terenu merjenja moči oziroma iskanja ravnovesja med potrebami (sedanjih in potencialnih upokojencev) in možnostmi za njihovo zadovoljitev (državnim proračunom).
Predsednik vlade Dini je že dopoldne sprejel delegacijo Con-findustrie, popoldne pa so bila
na vrsti srečanja ministra za delo Tiziana Treua z generalnimi tajniki avtonomnih sindikatov Ci-snal, Cisal in Isa ter z delegacijami stanovskih organizacijah obrtnikov in trgovcev. Za njimi je bilo na vrsti srečanje s konfederalnimi sindikati CGIL, CISL in UIL, ki je imelo v ospredju razprave prehodni pokojninski režim, ki naj bi stari sistem postopno spremenil v novega, na dnevnem redu pa so še vedno tudi starostne pokojnine.
Kot je bilo mogoče izvedeti med pogajanji, se je razprava zavlekla prav okrog vprašanja metode za izračunavanje pokojninskih prispevkov v prehodnem obdobju. Generalni tajnik CISL Sergio D’Antoni je novinarjem potrdil, da se bo jutri ob 15. uri začel odločilni krog pogajanj, ki naj bi tekel brez premora do zaključka. Minister za delo Tiziano Treu pa je v premoru med sestanki izjavil, da namera-
va vlada uporabiti za določevanje upokojitvene starosti prožni sistem, za katerega naj bi bilo 62 let starosti le idealna meja. »Kdor bo prišel do te starosti v delovnem razmerju,« je dejal Treu, »bo imel pravico do polne pokojnine, ostali pa bodo penali-zirani z za okrog 2, 5 odstotka manjšim zneskom za vsako leto, ki jim manjka do 62. leta starosti. Za vsako leto dela več pa se bo pokojnina v enaki meri zvišala.«
Tajnika avtonomnih sindikatov Cisnal in Cisal pa sta predstavnikom vlade včeraj ponudila svoj vzorec za izračunavanje pokojnin, čeprav so se konfederalni sindikati vsaj o tem z vlado že sporazumeli. »Tako imenovana kvota 90 (vsota starosti in let plačevanja prispevkov), ki jo je predlagala vlada, je kot številka lota,« je včeraj na neki javni manifestaciji dejal tajnik UIL Pietro Larizza, ki je vztrajal, da se sindikati ne bodo odpovedali 3 5-let-
ni dobi plačevanja prispevkov za pridobitev polne pokojnine. Predlogi Dinijeve vlade pa ne ugajajo niti obrtnikom, katerih predstavniki so včeraj ministru Treu povedali, da po njihovi oceni še ni pogojev za dosego širokega konsenza, za katerega se je sam predsednik vlade obvezal, da ga bo poiskal za izvedbo pokojninske reforme. »Vlada nas utegne postaviti pred odločitve, ki za nas ne bodo sprejemljive: ali bo povišala prispevke in s tem prispevala k zaprtju tolikih malih podjetij, ali pa bo vsilila pokojnine, ki bodo omogočale zgolj golo preživetje,« je zapisano v skupnem tiskovnem sporočilu združenj Confartigianato, CNA in Časa. Previdnost sta izrazili tudi združenji trgovcev Conf-commercio in Confesercenti, za kateri je vsaka ocena za zdaj prezgodnja, ker je treba prej vedeti, kako bodo porazdeljeni stroški pokojninske reforme.
Janez Pavel II. bi želel zaceliti razkol z brati pravoslavci
VATIKAN - Vzhodni razkol med Rimom in Carigradom iz leta 1054 je bil pravi »škandal« in »izredno hud greh«, katerega se mora katoliška Cerkev kesati in ga skušati popraviti. Tako je rečeno v novem apostolskem pismu »O-rientale lumen« (Luč z Vzhoda), ki ga je papež Janez Pavel II. predstavil včeraj v Vatikanu.
Papež pravi, da je treba za ta razkol iskati krivdo tudi v oholosti, s katero so zahodnjaki v preteklosti obravnavali svoje vzhodne brate. Na tak način »smo svet prikrajšali za skupno pričevanje, ki bi mogoče lahko preprečilo veliko dram, če že ne spremenilo toka zgodovine«.Papež zato poziva katoličane, naj se postavijo v službo pravoslavnih bratov. »Gorje
nam,« je rečeno v pismu, »če bo izobilje enega postalo vzrok za ponižanje drugega ah pa bo dalo povod jalovim in škandaloznim tekmovanjem«. Janez Pavel II. se sklicuje na »skupno mučeništvo« kristjanov »pod tlačenjem brezbožnih režimov« in izraža upanje, da bodo pravoslavni in katoličani skupno priznali svetost tistih kristjanov, ki so v zadnjih desetletjih zlasti na evropskem Vzhodu prelili kri za skupno vero v Kristusa. S tem naj bi prišlo tudi do zbližanja med obema Cerkvama v upanju, da bo to korak h končni ponovni združitvi.
Papež se v pismu klanja duhovnosti pravoslavnih, za katero je »kot sin slovanskega naroda« posebno dovzeten.
ČRNA KRONIKA / PLAMENI IZBRUHNILI VČERAJ OB ZORI
šest mrtvih in več ranjenih v požaru hotela pri Caserti
Med žrtvami novoporočenca - Alarm sprožili z zamudo
CASERTA - Sest ljudi je izgubilo življenje v požaru, ki je včeraj ob zori uničil hotel Reggia Palače v kraju San Nico-la della Strada pri Caserti, kakih deset ljudi pa se je ranilo, od katerih eden hudo. Med mrtvimi sta tudi novoporočenca 'Vincenzo Di Paolo in Maria Grazia Masullo, oba stara 23 let in doma iz kraja Castel-volturno, ki sta prebila prvo zakonsko noč v eni izmed sob hotela.
Ostali mrtvi so: 24-let-ni Carlo Blandino, hotelski uslužbnec doma iz kraja Guardia Sanfra-
mondi pri Beneventu; 22-letna Laura Papa iz Rima, ki bi včeraj bila morala voditi tečaj za lastnike stavnic konjskih stav Totip; 46-letni Adriano Nicolini iz Ve-stoneja pri Brescii ter 35-letna Domenica Mas-saro doma iz kraja Fras-so Telesino, a že nekaj let živeča v okolici Perugie. Omenimo naj, da so istovetnost Massarove ugotovili več ur po najdbi njenega trupla. Ob njeni postelji so našli tudi karbonizirano truplo velike kače. Kaže, da je z žensko prenočeval v hotelski sobi 45-letni Mas-
Gasilci na delu ob gorečem hotelu (Telefoto AP)
simo Rossi iz Perugie, ki se je v požaru hudo ranil in so ga v bolnišnici v Caserti sprejeli s pridržano prognozo. Moški, s katerim je Massarova zadnje čase živela, je po poklicu fotograf in se je hudo ranil pri skoku skozi okno hotelske sobe v tretjem nadstropju.
Hotel Reggia Palače je bil eden izmed največjih in najbolj znanih hotelov v deželi. Njegov lastnik je bivši predsednik nogometnega kluba Ca-sertana Vincenzo Cucca-ro. Razpolagal je s 160 sobami in s kar 23 konferenčnimi dvoranami ter jedilnicami. Njegova glavna dejavnost je bila namreč kongresni turizem, poleg tega pa so v njem prirejali veliko svatb. Tako so v ponedeljek na dan 1. maja v njem bili dve svatbi, ena od katerih za Vincenza Di Paola in Mario Grazio Masullo, ki sta, kot rečeno, v požaru izgubila življenje.
K sreči je v noči na torek v hotelu bilo malo ljudi, le kakih dvajset, sicer bi bile posledice požara po vsej verjetnosti še hujše. Kaže, da je treba glavni vzrok za hud obračun žrtev iskati v zamudi, s katero je bil sprožen alarm. Prefekt iz Caserte Leonardo Čorbo je dejal, da so se plameni vneli po prvih preiskavah okrog 3. ure po polnoči, gasilce pa so poklicali šele ob 4.30. Le-ti so prišli hitro, a požar se je tedaj že preveč razpasel, da bi ga bilo mogoče zajeziti. Čorbo je tudi povedal, da so trupla vseh šestih žrtev našli v kopalnicah sob, v
katerih so nesrečniki prenočevali. »Nihče ni skušal zbežati po hodnikih očitno zato, ker so bili polni dima,« je dejal prefekt. Zdi se, da je plamene zanetil kratkek stik. Hotel naj bi vsekakor bil v redu, kar zadeva protipožarne norme.
Med pričevanji preživelih posebno izstopa pričevanje drugih dveh novoporočencev, ki sta po svatbi prenočevala v hotelu. Rešila sta se tako, da sta se spustila čez okno z drugega nadstropja na tla po zavozlani rjuhi.
r CALTANISSETTA / POKOL PRI CAPAC1JU
Izredni varnostni ukrepi za Totoja Riino in ostale
Riino so s helikopterjem prepeljali iz zapora v Palermu - Zadovoljstvo obeh javnih tožilcev
CALTANISSETTA -Okrog blindirane sodne dvorane ob zaporu Mala-spina v Caltanissetti, kjer poteka poroces zaradi pokola, v katerem so izgubili življenje sodnik Giovanni Falcone, njegova žena Francesca Mor-villo ter spremstvo (Vito Schifani, Rocco Di Cillo in Antonino Montinaro), so sprejeli izredne varnostne ukrepe. Med 41 obtoženci je namreč tudi Totd Riina, na katerega pa so morali čakati vse do 11.30. Do zamude naj bi prišlo zaradi neugodnih vremenskih razmer: Riina je namreč zaprt v
palermskem Ucciardo-neju in so ga v Caltanis-setto prepeljali s helikopterjem. V dvorani se je zbralo na desetine novinarjev, fotografov, televizijskih operaterjev, tako iz Italije kot tudi iz tujine.
Uvodoma je bil včeraj govor o raznih zahtevah javnega tožilca in obrambe, ker je glede na obravnavi z 19. aprila in 16. februarja prišlo do spremembe pri sestavi sodnega zbora. Obramba je med drugim nasprotovala, da bi se Siulp in »Pro-timafijska koordinacija« predstavila kot civilni
stranki.
V pogovoru z novinarji sta javna tožilca Paolo Giordano in Luca Tesca-roli izrazila zadovoljstvo, da je v razmeroma kratkem času prišlo do razprave, ki pa bo zelo zapletena in tudi težavna. Pristavila sta, da so pojasnili odgovornost »Cose nostre« pri atentatu in da si od razprave obetata novih napotkov za nadaljnje preiskave. Državno pravdništvo, sta pristavila, se zgleduje po metodah Giovannija Falco-neja, ki ni nikoli vztrajal na obtožbi, če ni slonela na dejstvih, na dokazih.
V požaru je izgubilo življenje 6 oseb, lastnik hotela pa polopja ni zavaroval (Telefoto AP)
1. MAJ / SINDIKALNE MANIFESTACIJE PO VSEJ DRŽAVI
Za spoštovanje delavstva in za nova delovna mesta
Povsod velika udeležba - Manjši izgredi na torinski manifestaciji
RIM - Obstajajo odgo-v°rne naloge, s katerimi se mora vlada spoprijeti; med temi je prav gotovo vprašanje dela in ne da m se spuščali v razpravo 0 pristojnostih: tako je včeraj med drugim dejal Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro na Proslavi ob podelitvi Priznanj za delo na Kvi-rinalu, katere so se ude-mzili tudi predsednik vlade Dini, predsednik Ustavnega sodišča Bal-uassare ter podpredsed-uika poslanske zbornice Della Valle in senata Uarlo Rognoniter mini-jjer za delo Tiziano Treu.
Sicer pa so bile ob 1. maju številne manife-®tacije po vseh krajih Italije. Sindikalne orga-uizacije CGIL-CISL-UIL osrednjo priredile v Brindisiju. Na njej so spregovorili generalni tajniki Sergio Cofferati (CGIL), Sergio D'Ant oni IhISL) in Pietro Larizza tulL), ki so glavno pozornost posvetili vprašanju dela predv-sem na Jugu (v sami Apuliji je na primer pol milijona brezposelnih). Manifestacije se je udeležilo preko 40000 oseb, na njej pa so sindikalni Predstavniki izpostavili tudi vprašanje dela »na ?rno«, ki delavstvu jemlje vsakršno pravico. Izpostavili so tudi vprašanje organizirane-8n kriminala, ki se je zasidral v »produktivno . ivo«. Na manifestacijo je prispela tudi delega-eija iz Francaville Fontana v bližini Brindisija, M61 so meseca marca odkrili tekstilni laboratorij, kjer so mlade de-
Cofferati, D'Antoni in Larizza na osrednjem zborovanju v Brindisiju (Telefoto AP)
lavke, delale po več kot 12 ur dnevno za manj kot 20000 lir plače. Delo je seveda neobhodno potrebno, so podčrtali, treba pa je tudi in predvsem spoštovati dostojanstvo zaposlenih. Na manifestaciji so se sindikalni predstavniki odločno zavzeli za enotni, pluralistični in demokratični sindikat.
Enotna sindikalna manifestacija je bila tudi v kraju Portella della Gi-nestra, na kateri so se spomnili pobitih kmetov izpred 47 let, na katere je streljala banda Salvatoreja Giuliana. Udeležili so se je župani in tudi frančeškan pater Paolo, ki je že dal pobudo za več iniciativ v boju proti mafiji.V Por-telli je bila včeraj še druga manifestacija, katere so se udeležili državni pravdnik iz Palerma
Giancarlo Caselli in podpredsednik poslanske zbornice Luciano Violante.
Neapeljsko manifestacijo so skoraj preplavile zastave strank levice; na njej je govoril konfederalni tajnik CISL Natale Forlani, ki je predvsem vztrajal na vprašanju zaposlitev. V kraju Rione-ro in Volture (Potenza) pa so na pobudo sindikatov odkrili spomenik padlim na delu, ki ga je izdelal kipar Gio-vanni Brenna ob denarni podpori delavstva. Na manifestaciji so sindikalni predstavniki opomnili, da vsak delavni dan umrejo štirje delavci, okrog sto pa se jih težko poškoduje.
Turinske sindikalne manifestacije sta se udeležili tudi nigerijska in senegalska delegacija, na njej pa je prišlo tudi
do spopada med policijo in skrajno levico, kar pa nikakor ni zmanjšalo
pomena in uspeha manifestacije. Sedmim policajem, ki so bili lažje ranjeni so sindikati izrazili solidarnost, dogodek pa seveda ostro obsodili. V pokrajini Alessandrie pa je manifestacije simbolizirala slovita slika o delavskih bojih Giovan-nija da Volpedo »Četrta država«; in prav v rojstnem kraju slikarja, v Volpedu, so se v konstruktivnem vzdušju srečali sindikati in delavstvo.
Milanske manifestacije, ki se je kljub bojaznim odvijala mirno, se je udeležilo okrog dvajset tisoč oseb; udeležili so se je delavci zveznih sindikatov, cobasev, aktivisti SKP ter številni politični predstavniki. Le manjšo napetost je povzročila 300-članska skupina pripadnikov »Leoncavalla«, vse pa se
Tajnik SKP Bertinotti je praznoval 1. maj v Turinu (AP)
je kaj kmalu uredilo, tako da policija sploh ni posegla; tudi med govorom tajnika CISL Raffae-leja Moreseja je bilo slišati le nekaj opšo-
V Turinu je prišlo do spopadov med avtonomisti in policijo (Telefoto AP)
rekanj. Na manifestaciji ni bilo prapora Milanske občine, medtem ko pa so bili prisotni prapori Dežele in številnih občin iz pokrajine; na njej so prebrali tudi poslanico predsednika sindikatov iz Bosne. V glavnem govoru pa je Morese med drugim podčrtal, da sindikat nikakor ne bo popustil Diniju tistega, česar ni svojčas popustil Berlusconiju. Glede pogajanj o pokojninah pa je dejal, da je sindikat pripravljen na dokončno rešitev, ne pa na kakršnokoli rešitev.
Na Trgu San Giovanni v Rimu pa se je na tradicionalni sindikalni prvomajski manifestaciji zbralo okrog 150 tisoč oseb, ki so se na trgu tudi zaradi zabavnega programa s Pierom Chiam-brettijem in Paolom Rossijem zadržale dolgo v noč.
RAI / POMEMBNI PRIDOBITVI
RIM / RAZVESELJIVA VEST
Stekel Raiev slovenski tv dnevnik, avtonomija za slovenska poročila
Slovenski pozdrav direktorja deželnih tv dnevnikov Vigorellija, ki je napovedal avtonomijo slovenske in začetek furlanske informacije
TRST - Predsinočnjim je stekla Raieva slovenska televizijska informacija s prvim tv dnevnikom: ocene so vsekakor laskave, saj je dnevnik bil nedvomno dober, profesionalen, nepričakovano obsežen, pa tudi »rojen pod srečno zvezdo«, kar je vedno koristno.
Slovenski tv dnevnik se je namreč začel na večer 1. maja, na dan torej, ko je v Doberdobu slovenska skupnost v Italiji proslavila 50. obletnice osvoboditve in zmage nad nacifašizmom; ravno poročilo s te enotne prireditve, in seveda tudi poročanje z ostalih prvomajskih manifestaciji, je nedvomno dalo novemu dnevniku aktualni reportažni naboj in smisel povezanosti z družbo, iz katere izhaja in za katero ga oddajajo.
Nepričakovan je bil tudi pozdrav gosta, direktorja deželne televizijske informacije, Piera Vigorellija, ki je v slovenščini voščil vse najboljše novemu dnevniku
in tudi gledalcem priznal, da »dolgo ste čakali...«. Vigorellijev pozdrav je bil sicer kratek, a mu gre nedvomno priznati, da slovenskih besed še nismo slišah od nobenega vsedržavnega in krajevnega voditelja italijanske radiotelevizije in da njegova izgovorjava ni bila bistveno slabša od tukajšnjih Raievih italijanskih napovedovalcev, ko se srečujejo s slovenskimi imeni.
Poročila je iz studia vodil Saša Rudolf, namestnik glavnega urednika za slovensko informacijo. Ravno Vigorelli je napovedal, da bodo v kratkem slovenskim programom priznali popolno avtonomijo: ukrep bi moral v najkrajšem odobriti raiev upravni svet, tako da bo Rudolf postal glavni urednik z dvema namestnikoma (Miro Opelt in Sergij Pahor), petimi uredniki (Saša Martelanc, Stojan Spetič, Ivo Jevnikar, Marko Tavčar in Danilo Lovrečič) in enim dopisnikom (Fabio Gergo-
let). Slovenska redakcija bo tudi tehnično in operativno avtonomna. Hierarhične podrejenosti italijanski redakciji ne bo več, Rudolf ne bo več odgovarjal, kot do-sedaj, šefu italijanske redakcije Caligarisu, pač pa neposredno rimskemu vsedržavnemu vodstvu. Gre torej za pomembno pridobitev, ki odpira nove razsežnosti slovenskim televizijskim in radijskim poročilom.
Naj omenimo še, da je med včerajšnjim obiskom na videmskem sedežu Rai Vigorelli napovedal, da bodo v doglednem času uvedli tv oddaje tudi v furlanščini.
Včeraj pa je tržaški pokrajinski tajnik Cgil, Bruno Zvech, podprl zamisel o »obmejni televiziji« v sodelovanju s TV Koprom, da bi zagotovili širšo vidnost programov, kar je velika pomanjkljivost sedanjih raievih slovenskih tv oddaj, obenem pa tudi pomembno vlogo povezovalca kultur in ljudi na obeh straneh meje.
Prispevki za manjšini: sporazum v zbornici
Danes skoraj gotovo končno odločitev
RIM - Vlada Lamberta Dinija in zunanjepolitična komisija poslanske zbornice sta dosegli sporazum o finančni podpori slovenski manjšini v Italiji ter italijanski v Sloveniji in Hrvaški. Izdelali sta predlog, po katerem naj bi manjšini za tekoče leto dobili vsaka sedem milijard lir, osem milijard lir za prihodnje leto in isto vsoto za leto 1997. Ce ne bo zapletov, bo poslanska zbornica že danes odobrila ustrezni zakonski osnutek, ki bo za dokončno uzakonitev moral še senat. Obstaja politični dogovor, da bo senat odobril zakon po hitrem postopku, to se pravi v roku nekaj tednov.
Vest o širokem političnem dogovoru nam je sinoči posredoval poslanec Demokratične stranke levice Marco Pez-zoni, ki - sporazumno s slovenskim senatorjem Darkom Bratino - v prvi osebi spremlja vprašanje finančnih podpor obema manjšinama. Zbornica bi lahko zakonski odobrila že včeraj popoldne, prišlo pa je do nekaterih tehničnih zapletov, tako da so glasovanje odložili na danes. NeP itere pomisleke nad po-
stopkom pa je izrazil predsednik proračunske komisije Salvatore Liotta, elan Berlusconijeve stranke.
Na zakonsko ureditev finančnih podpor Slovencem v Italiji in Italijanom v nekdanji SFRJ je politično pristala tudi desnica, ki pa je vsekakor skušala do zadnjega pogojevati način izplačevanja državnih dotacij italijanski narodnostni skupnosti. Predvsem Nacionalno zavezništvo zahteva, da bi sredstva za Italijane na nek način »nadzorovala« tržaška zveza, ki združuje organizacije in krožke nekdanjih istrskih beguncev. Pezzoni je glede tega problema optimist ter je prepričan, da bodo tudi za to vprašanje na koncu našli ustrezno rešitev. Dotacije za Italijane je doslej delila Ljudska univerza, ki ima sedež v Trstu.
Dinijeva vlada skuša s to politično potezo popraviti škodo, ki jo je obema manjšinama povzročila Berlusconijeva desničarska koalicija. Prejšnja vlada je sredstva za obe manjšini v bistvu črtala iz državnega proračuna ter jih vključila v neki splošni proračunski sklad.
PRVOMAJSKA MANIFESTACIJA PO TRŽAŠKIH ULICAH IN SHOD NA TRGU UNITA
Boj proti naraščajoči biezposlenosli in za pravično pokojninsko reformo
V slovensščini govorilo sindikalista CISL Daria Gherlani - Nekoliko skromnejša udeležba
Boj proti nezaposlenosti in zahteva po pravični pokojninski reformi: tudi tržaški prvi maj je bil - kot drugod po državi - posvečen tema aktualnima vprašanjima, delavski praznik pa je izzvenel tudi kot proslava 50-letnice Osvoboditve in zmage nad nacifaSi-zmom. Povedati pa je treba, da se je v primerjavi s prejšnjimi leti shoda po mestnih ulicah udeležilo precej manj ljudi, kar je nekoliko skvarilo praznično vzdušje, predvsem na Trgu Unita, kjer je bil sindikalni shod. Poleg krajevnih sindikalistov, je tukaj spregovoril tudi član vsedržavnega vodstva CGIL Angelo Airoldi.
V slovenščini je udeležence nagovorila sindikalistka CISL Daria Gherlani, ki je ves svoj poseg posvetila vlogi in položaju žensk v družbi, še posebno pa na delovnem mestu. Po njenem mnenju je Zenska tudi danes tista, ki naj dražje plačuje težko in bolečo ekonomsko preosnovo v državi. Med nezaposlenimi je trenutno namreč kar dobra polovica mladih in žensk.
Gherlanijeva je v tem okviru omenila, da je leto 1995 svetovno leto, ki ga je Organizacija združenih narodov posvetila prav ženski in njenim številnim problemom. Zenske so povsod po svetu v prvi osebi angažirane za mir in za strpnost med narodi, njihova velika vloga pa prihaja do izraza tudi v vsakdanih solidarnostnih in človekoljubnih akcijah v korist šibkejših (predv-
sem ostarelih in otrok), ki nosijo največ bremen v tej krizi, ki je tudi velika kriza vrednot.
Perečim ekonomskim in sindikalnim problemom pa je posvetil pozornost. Airoldi. Izpostavil je predvsem problematiko nezaposlenosti in navedel prizadevanja sindikalnih organizacij za premostitev najhujših kriznih žarišč, posebno na jugu Italije. Navezal se je tudi na Trst, ki doslej žal ni izkoristil razvojne možnosti, ki mu jih ponujajo kolikor toliko ugodne mednarodne okoliščine. Javni sektor iz dneva v dan krči svojo udeležbo v tržaškem gospodarskem, predvsem v industrijskem tkivu, v zameno pa ne nudi nobenih izhodov za premo-
stitev hudih težav.
Predstavnik vsedržavnega vodstva CGIL je tudi omenil kočljivo vprašanje reforme pokojninskega sistema, ki je v teh dneh predmet pogajanj med vlado in sindikati, hkrati pa tudi predmet skupščin na delovnih mestih. Glede reforme je bil Airoldi vsekakor precej previden in se je omejil predvsem na informacije o poteku pogajanj in skupščin med delavci, ki so še v polnem teku. Ker med sindikati in delavci obstajajo o tem različni pogledi, govornik očitno ni hotel ustvariti trenj in nepotrebnih polemik. Kot vsi drugi govorniki, se je tudi Airoldi spomnil žrtev in vojnih grozot v nekdanji Jugoslaviji.
1. MAJ V MILJSKI OBČINI
DELAVSKI PRAZNIK V KRIŽU
Praznik in spomin na zmago
V slovenščini je spregovoril občinski svetovalec Marko Šavron
Tudi v Miljah je delavski praznik enotna sindikalna zveza CGIL, CISL in UIL povezala s 50-letnico zmage nad nacifašističnim okupatorjem. Na to obletnico sta opozorila govornika, sindikalist Fulvio Gregoret-ti in občinski svetovalec Marko Savron, ki je pozdravil v slovenskem jeziku. Udeleženci prvomajske manifestacije so se množično zbrali na Trgu S.Giovanni, pred spomenikom padlih, kjer so predstavniki sindikatov, občinske uprave in borčevskih organizacij položili vence.
»Prisluhnimo ljudem«
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT. finančni in legalni 150.000 LIT. ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FEEG
LJUDSKI DOM
V Križu je bil ljudski praznik Demokratične stranke levice
Na dvorišču Ljudskega doma v Križu je bilo v nedeljo in V ponedeljek že tradicionalno ljudsko slavje Demokratične stranke levice. Prireditelji so poskrbeh za zanimiv program, seveda pa ni manjkalo tudi razvedrila in zabave.
Udeležencem so spregovorili senator Darko Bratina, podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, devinsko-nabrežinski župan Giorgio Depangher ter pokrajinski tajnik DSL Steho Spadaro. V okviru prireditve sta krožek Istria in Krožek 91 predstavila revijo Ares, ki jo izdaja rimska ustanova za politične in narodnostne raziskave CEREPI. Zastopal jo je predsednik Geremia Bonafede.
Na Opčinah praznik SKR
V Prosvetnem domu na Opčinah je bil tridnevni provomajski praznik kraških sekcij Stranke komunistične prenove, ki je bil seveda posvečen delavskemu prazniku, a hkrati tudi 50-letnici Osvoboditve. Tej obletnici je bil posvečen tudi ponedeljkov zelo doživet koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič pod taktirko dirigenta Oskarja Kjudra.
Na sporedu so bili govori, tudi na Opčinah pa ni manjkalo zabave in razvedrila. V nedeljo popoldne je na openskem ljudskem prazniku Komunistične prenove nastopila tudi prdseška godba na pihala, ki jo vodi mladi Aljoša Starc.
Prvomajske manifestacije v Nabrežini in v Križu se je udeležilo lepo število ljudi. Udeleženci so se zbrali na nabrežin-skem trgu, od koder so ob spremljavi nabrežinske godbe v sprevodi dosegli Križ, kjer je bil na Kržadi tradicionalni shod. Spregovorila sta sindikalist UIL Bruno Rusich ter v slovenščini sindikalist CGIL Renato Kneipp, oba govornika je predstavil domačin Angel Tence. Nastopil je moški pevski zbor Vesna, sodeloval je tudi Alojz Markovič.
O aktualnosti delavskega praznika je spregovoril Kneipp, ki je pozornost posvetil napovedani refonni pokojninskega sistema. Glede tega je bil mnenja, da Dinijeva vlada vsaj na tem področju v marsičem nadaljuje delo Berlusconijevega kabineta, čeprav se sam zaveda, da morajo levičarske sile kar se da odločno kljubovati iz dneva v dan vse bolj napadalni desnici. Kneipp se je sicer zavzel za sporazum, ki pa mora biti pravičen in ne sme pomeniti preloma z delavsko bazo. V tem okviru je pozval sindikalno gibanje, naj pozorneje prisluhne zahtevam delavcev.
OBČINSKI SVET_____
Svetovalci so se poklonili spominu Borisa Raceta
O pokojnem predsedniku SKGZ je spregovoril Andrej Berdon
Tržaški občinski svet 86 je sinoči spomnil nedavno preminulega dolgoletnega predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze Borisa Raceta-Zarka. O liku pokojnika je na kratko spregovoril svetovalec zavezništva za Trst - Slovenske skupnosti Andrej Berdon. Komemoraciji sta se Pridružila načelnik demokratične stranke levice Giorgio De Rosa in svetovalec stranke komunistične prenove Jacopo Veni-er- Spominu pokojnega Rnceta so se nato z enominutnim molkom poklonili vsi navzoči občinski svetovalci.
Berdon je v svojem po-Segu obnovil bogato življenjsko pot pokojnega Raceta, začenši z njegovo udeležbo v partizanskem
in antifašističnem gibanju. Omenil je, da je bil nosilec partizanske spomenice in da je bil tudi med ustanovitelji Partizanskega dnevnika, predhodnika Primorskega dnevnika. Zastopnik SSk je nato osvetlil bogato Ra-cetovo delo v manjšinskih organizacijah, predvsem v SKGZ in v takratni enotni delegaciji.
Slovenski svetovalec je tudi poudaril, da je bil dolgoletni predsednik SKGZ vseskozi trezno in uravnovešeno zagovarjal narodnostne pravice Slovencev v Italiji ter da je bil hkrati tudi zelo dovzeten in občutljiv za sožitje z večinskim italijanskim narodom. Race, je zaključil Berdon, si zato res zasluži častno mesto v tržaški povojni zgodovini.
Drevi v Zgoniku umestitev novega sveta
Nocoj, ob 20. uri, bo na umestitveni seji prvič zasedal novoizvoljeni zgoniški občinski svet. Pregledal bo pogoje izvoljivosti in kompatibilnosti funkcij tako županje Tamare Blazina kot vseh dvanajstih novih svetovalcev, nakar bodo formalno potrdili sestavo skupščine. Županski kandidat Kartela Ercolessi se je odrekel svetovalskemu mandatu, njegovo mesto pa bo prevzel prvi neizvoljeni Verbacci.
V drugi točki bo tekla razprava in glasovanje o predlogu splošnih smernic delovanja občinske uprave. Na koncu zasedanja bo županja seznanila svetovalce z imenovanji in odbomiškimi zadolžitvami. (B)
SOLIDARNOST / V NEDELJO
Mladi prostovoljci so se izkazali
Na Božjem polju so se srečali so se s člani Skupnosti Družina
Človeška toplina je prete-kl° nedeljo (poleg sonca) °grela člane Skupnosti Dm-Zina Opčine na Božjem polju, ki so jo na povabilo skupine slovenskih mladih prostovoljcev obiskali številni domačini s Proseka, Kontoma in Gabrovca. Mladi prostovoljci so se že dan prej Pripravili za sprejem. Uredili so razstavo slik tetraplegi-ka Damjana Lumperija in Walterja Budalija, pripravili prostor za nastop kitarista Antonia Macchija (na sliki) in harmonikarja Adama Se-Ija. V nedeljo dopoldne so se srečali s skupino prostovoljcev iz Kopra, ki jo vodita Tone in Branka Kladnik, ki so jim orisali svoje delovanje, Povedali za svoje izkušnje in doživljanje prostovoljnega dela. Poudarili so, da z odprtostjo do drugih sprejemajo same sebe, prostovoljno delo nogah njihovo duhovno rast.
Mladi slovenski prostovoljci so se zbrali na skupnem kosilu s člani Skupnosti Družina, popoldne Pa je stekel še kulturni program, ki si ga je ogledalo res lepo število domačinov. Praznik prostovoljcev je skratka popolnoma uspel, mladim prostovoljcem pa je
ulil
novega poguma za na-
daljnje delovanje.
MIELA / POBUDA SKUPINE 85
Srečanje o italijanskem in slovenskem gledališču
Na pobudo Skupine 85 bo danes ob 18. uri v gledališču Miela razgovor o slovenskem in italijanskem gledališču v Trstu, ki se ga bosta udeležila zdaj že bivša ravnateljica Stalnega gledališča FJK Mirama Gallina in ravnatelj SSG Miroslav Košuta. V gledališču Rossetti pa je bilo v petek na večer kratko poslovilno srečanje z Mimmo Gallino, ki po treh letih vodenja zapušča deželno stalno gledališče. Odločitev upravnega odbora, da imenovanja ne podaljša, kot pogodba predvideva in kot je bilo običaj, je izzvala precej kritik s strani velikega števila ljubiteljev gledališča. Nastop Mimme Galline na širokem odru pred rdečim zastorom so v petek pozdravili z dolgim, toplim aplavzom.
V več kot uro dolgem neformalnem govoru, sede na zadnji od desetih stopničk, ki vodijo na oder, je Mirama Gallina strnila svoje tržaške izkušnje, spregovorila o načrtih, ki jih je uresničila, in o tistih, ki jih ni. Zaustavila se je pri tistih, ki so ji najbolj pri srcu, objasnila razloge, ki so privedli do določenih izbir. Tudi avtokritiki se ni izognila, predvsem pa je poudarila zaupanje, da bo tudi v prihodnosti delovanja deželnega stalnega gledališča, pod vodstvom novega ravnatelja Antonia Ca-lende, ki je bil v dvorani, na visoki umetniški in poklicni ravni. Nikakor pa ne bo obskurantistična, čeprav se je v vročih polemikah kdaj pa kdaj ta bojazen pojavila.
Preveč ljudem bi se morala zahvaliti, je še rekla Mimma Gallina, zato se zahvaljujem samo enemu: Ric-hettiju, takratnemu predsedniku upravnega odbora, ki jo je sprejel kot edino žensko na čelu Stalnega gledališča v Italiji in tudi najmlajšo.
Pred odhodom je spregovorila tudi o svojih najbližjih načrtih: vodila bo čedajski Mittelfest ’95 in pripravila načrt za njegovo izvedbo leta 1996. (bov)
LJUDSKO IZROČILO / TFS STU LEDI NA TRGU UNIJA
Slovenski obraz Trsta izval le presenečenje
Slovensko beseda in pesem nista nikogar motik nasprotno
TFS Stu ledi med nedeljskim prikazom plesov severne Istre na Trgu Unitd (Foto KROMA)
OLAJŠALI NAJ BI DELO NA SODIŠČIH
»Sodniki za spravo« operativni
V naši deželi jih je okrog 80 - Ni nujna pomoč odvetnikov
Z včerajšnjim dnem so tudi v naši deželi operativni »sodniki za spravo« (pri nas jih je skupno okrog 80), ki so pristojni za pravde glede nepremičnin, katerih vrednost ne presega 5 milijonov lir, za prometne in pomorske nezgode do 30 milijonov lir, za prizive v zvezi s spori med sosedi in stanovalci, cestnimi in drugimi prekrški. Gre za redne sodnike, ki so častnega značaja glede prejemkov (predvidena je odškodnina od 40 do 80 tisoč lir za vsak dan obravnave), drugače delujejo kot ostali sodni uradi, kar pomeni, da se lahko pritožimo na tribunal. Cilj nove inštitucije je olajšati delo na preturah in tribunalih, kjer se pravde vlečejo leta in leta. Zaenkrat njihova pristojnost na kazenskem področju še ni bila določena, vendar kaže, da bo
omejena.
V pravdah do dveh milijonov lir (in tudi več) ni potrebna pomoč odvetnika: zainteresirani napiše poziv, se predstavi v kancliji in ga izroči sodnemu funkcionarju, nakar bodo v roku 30 dni poziv naslovili nasprotni stranki. Zatem bodo v kancliji določili datum obravnave. Prve pravde torej lahko pričakujemo čez dober mesec dni. Vse potrebne informacije nudijo v uradnih urah v novem sedežu v Ul. Coroneo 13.
Pričetek dela sodnikov za spravo (koordinator za tržaško okrožje je Paolo Vason) poteka v znamenju polemik. Nadaljuje se namreč stavka odvetnikov, ki protestirajo zaradi problemov, ki so povezani tako z uvedbo teh sodnikov kot tudi novega civilnega postopnika.
Na dražbi oddali Agenzio Marittimo eno od družb gmpeTripcovich
Nadaljuje se prodaja družb grupe Tripcovich, ki je šla v stečaj julija lani, potem ko je primanjkljaj narastel na stotine milijonov lir (sodniki so uvedli preiskavo, saj sumijo, da je šlo za namerni stečaj in da so bile bilance poneverjene). Včeraj so dali na dražbo »Agenzio Marittimo«, za katero so se potegovali skupina tržaških operaterjev (v bistvu vodilno soebje same družbe) ter nekateri posamezniki in družbe, med katerimi tržaška Auta-marocchi. Zagotovili so si jo prvi za milijardo ter 140 milijonov lir.
Pri »Marittimi« je 60% delnic imel baron de Banfield, ostalo finančna družba Sefin. V lanskem letu je imela °, 5 milijarde lir prometa, sedeže ima v Trstu, Genovi in Benetkah ter zaposluje okrog 40 uslužbencev.
SODIŠČE / POŽAR V TRGOVINI
Sodnikom priča ni potrdila vesli o domnevnih grožnjah
V noči na 4. september 1991 je silovit požar uničil trgovino »Jean’s shop Pino« v Ul. Trento 5, last Pierpa-ola Zanmarina. Škodo so ocenili na okrog 500 milijonov lir. Preiskovalci so osumili sedaj 44 let starega Am-drea Ditta. Moškega, ki je kup a j z bratom upravljal skladišče na debelo z oblačili, a ni bil med tistimi, ki so oskrbovali Zanmarina, so kaj kmalu prijeli. Imel je že opraviti s sodišči, zaradi mamil je bil obsojen na šest let ječe.
S požigom trgovine se je včeraj ukvarjalo tržaško sodišče. Zaradi stavke odvetnikov so izjemoma zaslišali samo eno pričo, in sicer Vincenza Di Giorgia iz Barija, ki je trgovino »Jean’s shop Pino« oskrboval s čevlji. Svojčas je namreč Zanmarin dejal, da so neznanci Di Giorgiu »svetovali«, naj mu ne prodaja blaga.
Včeraj pa Di Giorgio ni bil v veliko pomoč sodnikom, zanikal je, da bi mu bil kdo grozil. Res pa je, da so tudi njemu ne samo grozili, v zrak so mu pognali v zrak tudi avtomobil, vendar leto dni prej, in to v Bariju.
Zanmarin je bil v preteklosti že večkrat tarča napadov, leta 1990 so ga pred domom oropali (odnesli naj bi mu okrog 200 milijonov lir), zažgali so mu dostavno vozilo. Proces se bo nadaljeval julija letos.
Aretirali 5 srbskih državljanov
Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so aretirali peterico srbskih državljanov, ki je kradla v neki trgovini s športnimi artikli v Ul. Imbriani. Pri nadaljnji preiskavi so prišli na dan še drugi predmeti, in sicer v penzionu, kjer je peterica spala, ter v kleti nekega poslopja na Opčinah. Peterica naj bi bila odgovorna tudi za druge kraje v trgovinah ter skladiščih s športnimi artikli, do katerih je prišlo v zadnjih tednih v Trstu.
»Kako naj vprašam, da bi me razumeli,« polglasno zavzdihne starejša tržaška gospa, medtem ko si radovedno ogleduje plesalke TFS Stu ledi, ki se v bogatih tržaških slovenskih nošah sprehajajo po Trgu Unita pred nedeljskim nastopom v okviru prireditev »Kmetijski vlak«. Končno se opogumi in počasi v italijanščini zloguje: »Od kod prihajate v tako lepih nošah?« Pojasnilo v narečni italijanski tržaščini jo skoraj presune, trenutek okleva, nakar se nasmehne in reče: »Nikoli ne bi rekla, da so to slovenske noše, mislila sem, da prihajate iz Nemčije ali vsaj Avstrije. Zelo ste lepe.«
Ne vem, če je presenečena gospa sledila nastopu plesalcev, pevk in godcev Stu ledi, vendar pa je bila njena reakcija precej verodostojen odraz splošnega odziva publike na »cvetličnem« trgu. Skupina se namreč ni predstavila samo v slovenskih nošah, ob tržaških je nastopila še v istrskih in goriških, temveč je posamezne točke napovedovala tudi v slovenščini. In nič neprijetnega se ni zgodilo: med občinstvom se nihče ni začel razburjati, Mihec in Jakec sta ostala na svojem mestu, nebo se je sicer oblačilo, vendar se je zlilo šele, ko se je nastop že srečno zaključil.
Stalni nezadovoljneži med nami so pripominjali, da verjetno publika sploh ni dojela, v katerem jeziku govori ena od napovedovalk, ker se ni najbolje slišalo (res, ozvočenje je nekoliko nagajalo), sicer pa naj bi bili med občinstvom večinoma turisti iz raznih italijanskih mest, Slovenci in sorodniki in prijatelji nastopajočih, zadrtih Tržačanov pa nič. Ker raziskave v tem smislu ni nihče opravil, odgovora na to vprašanje ne bo. Vendar bistvo vprašanja ni v tem, koliko »pravih« Tržačanov je v nedeljo, 30. aprila sledilo nastopu folklorne skupine. Pomembno je, da je bil na vabilo tržaške občinske uprave-»navdihnil« ga je sicer Vladimir Vremec, kateremu gre tudi velika zasluga, da je bila programu vtisnjena tudi slovenska nota - na Trgu Unita predstavljen slovenski obraz tržaške ljudske kulture. Ne gre za veliko, zgodovinsko dejanje, vsekakor pa je lepo in prijetno, da smo ob 50-obletnici zmage nad nacifašizmom in osvoboditve prejeli to drobno darilce. Pomembno pa je tudi, da se za večino udeležencev pravzaprav ni zgodilo nič pretresljivega. Bil je samo prijeten nastop na lepem trgu.
(hip)
______DOKAZ, DA VOJNO IN POVOJNO OBDOBJE NI BILO POZABLJENO_
Po vseh vaseh niz prireditev ob 50. obletnici osvoboditve
V Bazovici so mladi imeli nosilno vlogo
Drevi proslava osvoboditve na Opčinah
Danes 3. maja na dan osvoboditve Opčin pred 50. leti bo SKD Tabor v sodelovanju s krajevno sekcijo VZPI-ANPI priredila ob 20. uri v Prosvetnem domu proslavo z naslovom Kar praznik je, bilo je križev pot, kot ga trpijo zdaj Se marsikod. Recital, ki ga je pripravil in režiral Drago Gorup, bodo oblikovali MoPZ in ZePZ Tabor pod vodstvom Sveta Grgiča, harmonikasi podružnice Glasbene matice s Proseka, dijaki, m recitatorji. Vabljeni k polnoštevilni udeležbi.
Tudi v Boljuncu počastili padle
Rdeče zastave so nas veselo pozdravljale, ko smo se v nedeljo zvečer udeležili prireditve ob 50-letnici konca vojne in osvoboditve v bazovski kinodvorani, ki jo je pripravila vaška skupnost.Dvorana je bila premajhna, da bi sprejela vse domačine in goste, ki so se te pomembne slovesnosti udeležili. Organizatorji so bile vse komponente vaške skupnosti, dejanski protagonisti pa mladi, ki so pripravili spored tako v dvorani kot na prostem. Občasno slabo vreme ni sklailo vzdušja med sprevodom do vaškega spomenika padlim, kot ni zaustavila štafete, ki je z baklami pretekla pot od padrič do Bazovice. Kljub dežju je kres ob kalu lepo zagorel in veliko se jih je podalo na tradicionalni pohod na Kokoš, kjer je harmonikar Herman Antonič zaigral borbene in druge pesmi. Vzdušje je bilo očitno zelo prijetno, če se je marsikdo ustavil na Kokoši pozno v noč, nato pa za 1. maj že na vse zgodaj spremljal godbo na pihala iz Trebč, ki je z budnico obšla vzhodno-kraške vasi.
A vrnimo se v bazoviško dvorano k prireditvi. Vse je bilo v rokah vaških organizacij in mladih, ki so pripravili izredno lep in bogat program.V imenu domačega mladinskega krožka je spregovoril Damjan Križmančič, v imenu vaških organizacij pa Mirjan Žagar. Lepe in občutene so bile besede, ki sta jih povedala, predvsem ker govorijo o dogodkih, ki zadevajo Bazovico in vse tiste, ki imajo tu svoj spomenik, ali pa so kot bazoviški junaki prav na bazoviški gmajni izgubili življenje.
Vse to sta učiteljici Sonja Babič in Ksenija Bras - prva s pripravo recitala, druga z glasbeno spremljavo, vključili v prireditev, na kateri je sodelovalo nad dvajset mladih, ki so s pesmijo, glasbo in
besedo izrazili to, kar so in kar tudi danes čutijo Bazovci, ko praznujejo tako pomembno obletnico.
Vredni pohvale so prav vsi: recitatorji, dekliška pevska skupina, Tamara Ražem za glsbe-no spremljavo, Maja Grgič, ki je pripravila sceno, medtem ko je pri obdelavi teksta pomagala prof. Magda Jevnikar.
Vse, kar smo videli, doživljali in spremljali, je bilo lepo, doživeto in občuteno, prijetno so nas razveselile razveselila predvsem pripravljenost nastopajočih kot navdušenost gledalcev.
Nekaj besed pa moramo zapisati tudi o zgibanki, ki so jo v Bazovici pripravili v spomin na tisti 30. april 1945, ko je bila vas osvobojena. Ob pomembnem fotografskem gradivu (objavljena je tudi fotografija bazov-skega zvonika z zastavo osvoboditeljev), bogatijo zgibanko zgodovinski izsledki prof. Sama Pahorja, ob katerih so spomini še živečih protagonistov tistega časa, ki so jih zbrali bazovski mladinci, in utrinki iz spisov najmlajših. Za ZSKD so zgibanko uredili in z računalnikom oblikovali: Suzana, Vera in arh. Boris Grgič ter Darko Metlika (-tisk Villaggio del fanciul-lo - Opčine)
Bazovci so lahko na svojo proslavo te pomembne obletnice ponosni in zadovoljni predvsem zato, ker so v izre-dbo proslave vključili toliko mladih, ki niso samo odigrali svojih vlog, ampak so se poglobili v vsebino. In pri vsem pozitivnem, o čemer smo v članku poročali, je prav ta aspekt še najbolj pomemben - mladi so namreč pomagali ustvarjati prireditev, ki govori o idealih in idejah svobode, demokracije in želje po miru, ki nas morajo voditi danes in tudi naprej.
Neva LukeS
Križ se je spomnil odkritja spomenika
V	Križu so se kar se da slavnostno in množično spomnili 20-letnice odkritja vaškega spomenila padlim v NOB. Bil je to res lep in pomenljiv praznik, za katerega je dala pobudo krajevna sekcija VZPI-ANPI Evald Antončič, pri izvedbi pa je pravzaprav sodelovala celotna vaška skupnost.
Na predvečer delavskega praznika je bila v Sirkovem domu kulturna prireditev, ki jo je režirala Soča Košuta Hafner. Program so uvedli malčki osnove šole Alberta Sirka, občinstvo pa si je nato ogledalo kratkome-tražni film Aljoše Žerjala o odkritju spomenika ter nekatere filme iz leta 1945 iz filmskega arhiva republike Slovenije, ki jih je preskrbela zgodovinarka Marta Verginella. Taisja Kodrič je prečitala odlomek iz Bevkovega romana ob klavirski spremljavi Jane Drasič, program je napovedovala Ingrid Lozar.
Slavnostno je bilo tudi v ponedeljek popoldne. Udeleženci proslave so se zbrali v Ljudskem domu, od koder so v sprevodu šli do spomenika, med potjo pa so se ustavili na vseh vaških obeležjih NOB. Pred spomenikom sta po uvodnem pozdravu predsednik sekcije VZPI-ANPI Ferdinanda Bogatca spregovorila tržaški zgodovinar Milan Pahor in zastopnik VZPI-ANPI Silvino Poletto. Nastopili so tudi otroci, moški in dekliški zbor Vesna ter nabrežin-ska godba.
V	fojerju kriškega doma so bile na ogled fotografije, ki jih je Mario Magajna posnel med udarniškim delom in ob odkritju spomenika.
Petdesetletnico osvoboditve so s svečanostjo pri vaškem spomeniku v nedeljo popoldne proslavili tudi v Boljuncu. Na pobudo krajevne sekcije VZPI-ANPI in domačega Kulturnega društva France Prešeren je spomin na padle borce in talce počastil primeren kulturni dogodek z besedo, mislijo in pesmimi, namenjenimi ovrednotenju zgodovinskega dogodka, ki nas še danes, po pol stoletju, svari o neobhodni potrebi po vsakodnevnem zavzemanju za tvorno sožitje.
Mir ni brezzvezna beseda, je predvsem sožitje in sodelovanje vseh ljudi, ki pripadajo različnim narodnostim in svetonovnonazorskim pogledom. Vrednote izpred petdeset let so še žive in aktualno veljavne za mlade rodove: tudi na osnovi teh vrednot moramo spodbujati kulturo miru že v naših malih krajevnih stvarnostih. Misli sta v slovenskem in italijanskem govoru podali Nadja Švara in Tatjana Turko, svečanost pa so s svojim nastopom obogatili boljun-ski ženski pevski zbor pod vodstvom Nataše Smo-tlak, zbor upokojencev iz Brega, ki jih vodi Anton Glavina, otroci Celodnevne osnovne šole Fran Ven-turni in pihalni orkester Breg pod vodstvom Renza Muscovija. Častno stražo spominskemu oboležju so ponudili domači borci in taborniki družine Strmega brega, venec sta poleg vaških organizacij položila tudi bivši in sedanji dolinski župan, (dam)
Proslava v Barkovliah
V soboto popoldne so se zbrali Barkovljani na že tradicionalni spominski svečanosti za padle za svobodo na barkovljan-skem pokopališču.
Pred začetkom svečanosti, ki sta jo lepo napovedovala Sandra in Ro-
Pri Sv. Ivanu
Kot vsako leto ob teh praznikih je bila tudi v nedeljo dopoldne pred spominskim obeležjem padlim za svobodo pred bivšim Narodnim domom pri Sv. Ivanu kratka, a močno občutena spominska svečanost.
Vodil jo je Luciano Ferluga, za njim pa je, v imenu Odbora za proslavo 25. aprila od Sv. Ivana in Kolonje, spregovorila Rada Cergoj, ki je, v slovenščini orisala pomen letošnje svečanosti, ki poteka v znamenju praznovanja 50-le-tnice konca vojne. Za njo je v italijanščini spregovoril v imenu ACLI Silvio Bruni; govorom pa so nato sledile recitacije. V slovenščini je lepo podal Bu-dalovo pesem »Lepi deželi« Stane Raztresen, ki je še dodal pesem, namenje-
no tržaški Rižarni. Temu uničevalnemu taborišču sta bili namenjeni tudi pesmi, ki jih je na svečanosti prebrala znana tržaška pesnica Ketty Daneo.
Kratek verski obred, ki sta ga v slovenščini in italijanščini opravila župnik Giusi in duhovnik Nemac, je zaključil svečanost, pred katero so položili venec, posamezniki pa še šopke cvetja.
Udeleženci so se nato še poklonili pred obeležjem padlim v Podlonjerju in antifašistki Almi Vivoda. Skoda, da niso organizactorji poskrbeli za mikrofon, ker je bilo zaradi velikega prometa na ulici ob Narodnem domu zelo težko slediti programu in tudi policije ni bilo, da bi za ta kratek čas ustavila promet. (NL)
bert, sta predstavnika domačega kulturnega društva in sekcije VZPI-ANPI položila pred spominsko obeležje vence, nato pa je župnik Špeh blagoslovil spomenik.
Nekaj misli o pomembnosti letošnjih svečanosti, ki potekajo ob 50-le-tnici konca vojne je spregovoril dr. Franc Škerlj. Učenci domače šole Finžgar so nato prebrali nekaj recitacij in odlomek iz Tavčarjevega dela »Zemlja domača ni prazna beseda«. Sledil je sklop recitacij na temo osvobodilnega boja in odporništva.
Občuteno svečanost je zaključil domači zbor, ki je zapel tri pesmi pod vodstvom Aleksandre Pertot. Po svečanosti pred spomenikom padlim so se udeleženci svečanosti za minuto ustavili še pred obeležjem domačina Marija Matjašiča, ki so ga nacifašisti ubili februarja 1945. (NL)
ZADRUGA kulturni dom prosek-kontovel
Zavzemanje za boljše sodelovanje z društvi
V petek so se na rednem občnem zboru zbrali člani zadruge Kulturni dom ^rosek-Kontovel. Predsednik zadruge Josip Cuk je poročal o delovanju odbora ter o raznih delih, ki so bila opravljena v uvorani kot tudi na zunanjem prireditvenem prostoru. Zadruga si prizadeva, ua zadružni prostori odgovarjajo vsem zakonskim predpisom in da bi bili tudi oolj funkcionalni in prilagojeni današnjim potrebam. Prav zaradi tega ima odbor v programu tudi preureditev poda v dvorani in stopnic, ki gredo v prvo nadstropje, kjer so sedeži raznih društev m organizacij. Za ta dela trenutno ni na razpolago zadostnih finančnih sredstev, kot ni se rešeno vprašanje prispevka, vezanega na deželni zakon štev. 16. Na po-nlagi tega zakona je zadruga že predložita načrt za ureditev zunanjih prostorov z zgraditvijo sanitarnih naprav in drugih izboljšav. Vendar, kot vse ostale naše organizacije in društva, tudi zadruga čaka, da bodo pristojne oblasti po tolikih obljubah in zagotovilih vendarle dobile pravo pot za uresničitev in izvedbo tega
zakona, za katerega so se takrat vsi obvezali, od deželne do občinske uprave.
Iz blagajniškega poročila Draga Miliča je bilo razvidno, da finančno stanje zadruge, čeprav ni rožnato, ni niti slabo in zaradi tega so člani po poročilu predsednika nadzornega odbora Josipa Starca odobrili obračun za leto 1994. Obenem so člani soglasno potrdili dosedanjemu odboru in nadzornikom mandatno obdobje še za dve leti.
Pred razpravo so se člani oddolžili spominu na komaj preminulega Borisa Raceta, ki je s svojo človeško občutljivostjo veliko pripomogel pri ustanovitvi zadruge in pri obnovitvenih delih Kulturnega doma na Proseku. Ob koncu se je med člani razvila živahna debata, s katero so prisotni jasno potrdili, da jim je delovanje zadruge zelo pri srcu in prav zaradi tega je bilo podčrtano, da morajo domača društva in zadruga tesno sodelovati in obenem dobiti pravo pot, da bi se čimveč vaščanov včlanilo v zadrugo.
Bruno Rupel
Razstava samouka
V soboto zvečer so člani J® Primorsko priredili v Srenjski hiši v Mačkoljah JeP kulturni večer (foto Magajna), katerega se je udeležilo veliko domači-
pozdravil številno občinstvo ter odprl prvo samostojno likovno razstavo domačina umetnika-amaterja
do je nato podal Dezideri-ju Svari, ki je pohvalil delo mladega Zonte, ki je pripravil kopico slik; končno se je opogumil in šel z njimi med ljudi. Zonta razstavlja v Srenski hiši okrog petnajst akrilnih slik in tušev, ki predstavljajo vsakdanje življenje krajanov in motive iz breških vasi. Prvi vtis, je rekel Švara, je presenečenje nad izredno, za samouka neobičajno izrazno močjo, barve so dobro izbrane in tudi slikarsko dobro dodelane.
Večer sta obogatila novoustanovljeni pevski nonet in mešani pevski zbor, katerih član je tudi Zonta, ki sta pod vodstvom pevovodja Baloha zapela nekaj slovenskih pesmi.
Razstava bo odbprta do sobote, 5. maja od 18. do 20. ure.
uov in vaščanov breških in graških vasi. Predsednik uuistva David Stepančič je
Mitje Zonte z naslovom »Korenine so globoko...« V kratkih besedah je Stepančič orisal dosedanjo pot mladega umetnika. Bese-
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA,
3.	maja 1995
filip-jakob
Sonce vzide ob 5.50 in zatone ob 20.13 - Dolžina dneva 14.23 - Luna vzide °° 8.20 in zatone ob 23.36.
Jutri, ČETRTEK,
4.	maja 1995
CVETKA
VREME VČERAJ OB 12- URI: temperatura zraka 16,5 stopinje, zračni [ ak 1010,2 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 61-od-stotna, nebo skoraj jasno, urorje mirno, temperatura morja 12,8 stopinje.
Rojstva in smrti
RODILI SO SE: Ales-sandro Orsini, Elia De balco, Biagio Ludovico Sponton, Riccardo Papaz-2°ni, Teo Peschechera, Messia Affe, Giuliano Varljen, Luca Pesco, Mar-00 Cerniz, Serena Fonta-ua, Gianluca Beretta, Alberto Ginanneschi.
UMRLI SO: 83-letna Silvana Calcagno, 95-let-na Ines Flak, 82-letni Giu-aeppe Tosolin, 83-letni Giuseppe Coslovich, 68-Jetni Cesare Benedetti, 81-iatna antonia Rigo, 83-Iet-Ua Alma Tomini, 66-letni Glaudio Radin. 92-letna Nicolina Giacomelli, 75-letni Valerio Pesel, 82-let-ba Luigia Baucer, 61-letni Sargio Battigelli, 92-letna
Giovanna Zadnik, 87-letni Ermanno Marchesini, 89-letna Augusta Morbidelli, 79-letni Romano Nurba, 69-letna Maria Luisa Via-nello, 70-letni Pietro Marini, 57-letni Emilio Ciuk, 85-letni Giovanni Benci, 84-letni Giusto Ferluga, 98-letna Maria Toncig, 74-letni Carlo Coppola, 91-letna Rosa Tavella, 62-letni Bruno Božic, 83-letni Mario Paronitto.
^ :	LEKARNE
Od TORKA, 2., do NEDELJE, 7. maja 1995
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Trg Giotti 1 (tel. 635264), Ul. Belpoggio 4 (tel. 306283), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Zavije - Ul. Flavia 89.
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Istrska ulica 33 (tel. 638454)..
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	16.15,
18.15,	20.15, 22.15 »La morte e la fanciulla«, r. Roman Polansky. Zadnji dan.
EKCELSIOR - 17.45,
19.15,	20.45, 22.15 »La carica dei 101«, risanka, prod. Walt Disney.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.30, 19.45, 22.00 »Naked«, r. Mike Leigh.
AMBASCIATORI -16.30, 18.20, 20.15, 22.15. »Leon«, r. Luc Besson, i. Jean Reno, Gary Oldman.
NAZIONALE 1- 17.30, 19.45, 22.00 »Outbreak -Virus letale«, i. Dustin Hoffman, Morgan Free-man.
NAZIONALE 2 - 16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »Viva San Isidro«, i. Diego Aba-tantuno, Marco Leonardi.
SL0VENSK0 STALNO GLEDALIŠČE
Sergej Verč
SAJMOMOR KITOV
Danes, 3. t. m., ob 16. uri - abonma RED I Jutri, 4. t. m., ob 16. uri - abonma RED G V petek, 5. t. m., ob 16. uri - abonma RED H
NAZIONALE 3 - 16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »Street Figther - Sfida finale«, i. Jean - Claude Van Damme, Raul Julia.
NAZIONALE 4-16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »Prima delValba«, i Ethan Hawke, Julie Delpy.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »Viaggi caldi in autostop«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 17.15, 19.40, 22.10 »Forrest Gump«, i. Tom Hanks.
ALCIONE -	18.00,
20.00, 22.00 »La scuola«, r. Daniele Lucchetti, i. Anna Galiena, Silvio Orlando, Fabrizio Bentivoglio.
LUMIERE -	18.30,
20.20,	22.15 »Uomini, uo-mini, uomini«, r.-i. Cri-stian De Sica, i. Leo Gul-lotta.
a PRIREDITVE
V OKVIRU slovenističnega kurza o ekspresionizmu pri Grumu in Kosovelu bo danes, 3. maja, ob 18. uri v sejni dvorani Filozofske fakultete v Trstu, Ul. Lazzaretto Vecchio 8,/l. nadstr, prof. Franco Vec-chiet predaval v italijanščini O EKSPRESIONIZMU IN AVANTGARDI V SLOVENSKI LIKOVNI UMETNOSTI V DVAJSETIH LETIH. Vljudno vabljeni.
KLUB PRIJATELJSTVA V TRSTU vabi na DRUŽABNO SREČANJE, ki bo danes, 3. maja v Ul. Donizetti 3, ob 16. uri. Prisoten bo dr. Sedmak, ki bo z nami razpravljal o alternativnem zdravljenju.
SKD TABOR - VZPI Opčine - Prosvetni dom Danes, 3. maja ob 20. uri KAR PRAZNIK JE, BILO JE KRIŽEV POT, KOT GA TRPIJO ZDAJ SE MARSIKOD. Recital ob 50-letnici osvoboditve. Oblikujejo MoPZ in ZePZ Tabor, harmonikaši GM, recitatorji, diapozitivi. Vezni tekst in režija Drago Gorup. Vabljeni!
NA INSTITUTU ZA SLOVANSKO FILOLOGIJO Univerze v Trstu bo jutri, 4. maja, ob 11. uri predaval prof. Michele Co-lucci, ordinarij ruskega jezika in književnosti na Univerzi La Sapienza v Rimu. Obravnaval bo temo: USODA RUSIJE V POEZIJI MAKSIMILJANA VOLOSI-NA ( 1877-1932). Predaval bo v sejni dvorani Filozofske fakultete, Ul. Lazzaretto Vecchio 8/1. nadstr.
MLADINSKI DOM BOLJUNEC prireja SPOMINSKO SVEČANOST ob 50-letnici konca druge svetovne vojne jutri, 4. t. m. V cerkvi ob 19. uri maša za-dušnica za vse farane Žrtve druge svetovne vojne. V Mladinskem domu ob 20. uri kulturni program, recital prerez fašističnega obdobja v slovenski literaturi, govor pisatelja Borisa Pahorja in nastop cerkvenega ženskega pevskega zbora.
LJUBITELJI fotografije pozor! Krožek Foto Trst 80 vas vabi na MALO RETROSPEKTIVO IZRAZNIH DIAPOZITIVOV mojstra fotografije ter predsednika Fotografske zveze Slovenije dr. RAFKA PODOBNIKA. Projekcija, v kateri vam bo avtor prikazal svoja najlepša umeniška dela, je imela po vsej Sloveniji velik odmev. Toplo vabljeni v petek, 5. maja. ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20.
SKD GRAD - Bani prireja slikarsko razstavo likovnika Milana Bizjaka. Otvoritev bo v soboto, 6. t. m., ob 20. uri v Ovčarjevi hiši pri Banih. Kulturni spored: poezije gospe Veronike Bizjak, glasbeno po popestrila violinistika gdč.
Sandra Stopar iz Ljubljane. Vljudno vabljeni!
TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi na ogled razstave sarajevskega akademskega slikarja Mihrizdana Ku-lenkoviča Mimice - "Korenine”. Razstava bo odprta do 11. maja.
V KRAŠKI GALERIJI v
Repnu je do 28. maja na ogled razstava narodnih noš. Razstava je odprta ob nedeljah in praznikih od 11. do 12.30 ter od 15. do 18. ure.
□ OBVESTILA
TRŽAŠKI KATOLIČANI, ki se spoznavajo v Skupnosti sv. Pija X se bodo udeležili romanja na dan binkošti iz Chartres do Pariza (110 km hoje) dne 3., 4. in 5. junija 1995.Tema: Sveto srce proti barbarstvom za krščanstvo. Za informacije tel. št. 0541/727767 (gospod Giuseppe Rottoli) ali na št. 040/941588 (Alberto Femetti).
SK BRDINA sklicuje 3. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 5. maja v Prosvetnem domu na Opčinah (mala dvorana) v prvem sklicu ob 20. uri in drugi pa pol ure kasneje.
RAVNATELJSTVO SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA SREČKO KOSOVEL v Trstu sporoča, da so še v teku vpisovanja za letovanji na Medvedjem brdu in v Portorožu ter v poletno središče. Podrobnejše informacije daje uprava doma v Ul. Ginna-stica 72.
OB 50. OBLETNICI
osvoboditve se PD MACKOLJE Zeli pokloniti vsem žrtvam vojne danes, 3. maja 1995. Pričetek ob 20. uri s sv. mašo v župni cerkvi; priložnostno misel bo podal časnikar Ivo Jev-nikar in pel bo MePz Mačkolje.
S_________________IZLETI
Klub prijateljstva v Trstu vabi na izlet v Rezijo v četrtek, 18. maja. Vpisovanje do 10. maja v trgovini Fortunato v Ul. Paganini 2, kjer boste dobili podrobnejši program in navodila. Spremljal nas bo prof. Merku.
H ŠOLSKE VESTI
RAVNATELJSTVO DP-ZIO J. STEFAN obvešča, da bo v petek, 5. maja, roditeljski sestanek za naslednje razrede: ob 17. uri za vse I. in II. razrede in ob 18. uri za vse III., IV., in V. razrede. Vabljeni vsi starši.
H ČESTITKE
Marta Košuta je nona postala in sedaj bo brhkega VNUČKA pestovala. Z njo se veselimo in obema srečo želimo bivše “tečajnice" iz Sempolaja.
PUBLIEST
Tel. (040) 7796611 -Fax 768697
oglasi - obvestila: 8.30-12.30
osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30
13.30 -17.00 (razen sobote)
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in-preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim jr-nikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
MALI OGLASI
MIZARSKA delavnica išče izkušenega delavca. Interesenti naj tel. na št. 226354.
PRIZNANO import/ex-port podjetje iz Gorice išče uradnico/ka s tekočim znanjem francoščine in angleščine. Curriculum poslati na upravo Primorskega dnevnika. Drevored XXIV Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro “Uradnik/ca“.
SLAŠČIČARNA Saint Honore na Opčinah išče pomožno osebje. Tel. št. 213055.
PRODAM na Krasu zazidljivo zemljišče z odobrenim načrtom. Tel. št. 212376 po 19. ure.
ISCEM zazidljivo zemljišče za enostano-vanjsko hišo s pogledom na morje. Tel. št. 662023.
FRANC in TOMAŽ FABEC sta odprla osmico v Mavhinjah. Nudita dobro kapljico in prigrizek.
OSMICO je odprl Paolo Ferfolja, Medja vas. Toči belo in črno vino in
v
Trnovci Berto Škrk.
OSMICA pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na pokušnjo sortiranih in odprtih vin, domače salame in oljčnega olja.
OSMICO ima odprto Emil Purič, Repen 15.
OSMICO je odprl Aloiz Kante, Praprot št. 18.
nudi domač prigrizek. OSMICO ima odprto
PRISPEVKI
Ob obletnici smrti dragega sina Marina darujejo starši 100.000 lir za KD Skala iz Gropade.
Ob 15. obletnici smrti Danila Ukmarja (Slovenca) darujeta žena Marica in hči Ljuba z družino
100.000	lir za MPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na prijatelja Milana Miliča daruje družina Šušteršič 50.000 lir za MPZ Fantje izpod Grmade.
Prijatelji društvenega bara darujejo 82.000 lir za popravilo strehe Prosvetnega doma na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Borisa Raceta darujeta Lucija in Ivan Hrovatin z družino 200.000 lir za Stadion 1. maj.
V	spomin na Milico Sancin darujeta Mira in Darinka Suman 40.000 lir za KD Ivan Grbec.
V	spomin na Milico Sancin daruje Rožica Počkar 10.000 lir za KD Ivan Grbec.
V	spomin na Albina Orla daruje Mira Suman
25.000	lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Adriana Dobrilo darujeta Bonija in VValter 20.000 lir za Otroški pevski zbor F. Venturini.
V	spomin na Viljema Košuta darujejo sestre
200.000	lir za MPZ Vesna.
V	spomin na Stankota Stoka daruje žena Anica s hčerkama in Lidija z družino 100.000 lir za MPZ Vasilij Mirk, 10.000 lir za FC Primorje in
200.000	lir za SD Konto-vel.
Namesto cvetja na grob Marije Zuccoli darujeta Paulo in Nataša 50.000 lir za SD Kontovel.
V	počastitev spomina Borisa Raceta daruje Stanko Bole 200.000 lir za Zvezo aktivistov NOB.
V	spomin na dragega Maksa Spetiča daruje zena Meri 100.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
Namesto cvetja na grob Borisa Raceta-Žarka darujeta Dario in Tamara Cupin 100.000 lir za Stadion 1. maj.
V	počastitev spomina Zarkota Raceta darujeta Irma in Egon 100.000 lir za Stadion' 1. maj,
100.000	lir za Sklad Albina Bubniča in 100.000 lir za SD Polet.
Ob poravnanju članarine VZPI-ANPI Prosek-
Kontovel daruje Angel Blazina 10.000 lir in Slavka Ban 20.000 lir za sekcijo.
Slava Husu Conestabo daruje 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku.
t
Zapustila nas je naša draga žena, mama in sestra
Irene Šuc por. Danieli
Pogreb bo v soboto, 6. t. m., ob 12. uri iz mrliške vežice v Ul. Costalunga v kontovelsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo mož Albin, sin Aljoša, hči Zorka z Daliborjem, sestri in brata z družinami ter vsi, ki so jo imeli radi
Kontovel, Pliskovica, Trst, Vrtojba, 3.5.1995
Ob izgubi drage mame Irene izrekamo svoji pevki Zorki in svojcem najgloblje sožalje
MePZ Primorec - Tabor
Ob izgubi drage mame izreka iskreno sožalje Aljoši
mladinski krožek Prosek - Kontovel
Ob smrti Irene Sne -Danieli, zavzete članice, ki jo je ustavila samo neizprosna bolezen, izreka svoje globoko sožalje
družbeno-politično društvo Edinost
Primorski dnevnik
izreka iskreno sožalje svojcem ob smrti dolgoletne raznašalke Irene Šuc por. Danieli
Ob težki izgubi drage mame Irene izrekajo hčerki prof. Zorki Danieli in družini občuteno sožalje
ravnatelj, uCno in neuCno osebje DPZIO J. Stefan
Ob prerani smrti drage mame Irene sočustvujejo z Aljošo in družino
soigralci prve ekipe Kontovela in celotno društvo
Ob preranem odhodu blage in požrtvovalne so-vašCanke Irene Danieli roj. Šuc se klanja njenemu spominu in sočustvuje s prizadeto družino kontovelska skupnost
Iskreno sožalje vsej Irenini družini
ritmični odsek SD Kontovel
DOBERDOB / 50-LETNICA OSVOBODITVE OBČINE
Vedno hvaležni osvoboditeljem
Jubilej so počastim, maja dopoldne
V Doberdobu so pred ponedeljkovo množično proslavo 50-letnice osvoboditve dopoldne praznovali tudi obletnico osvoboditve občine. Na prvi maj leta 1945 je v vas vkorakala Gradnikova brigada, ki sta ji načelovala Rado Klanjšček in Anton Kvaternik. Vojne je bilo takrat konec. Občinska uprava, sekcije VZPI-AN-PI, društva in organizacije so počastili jubilej s polaganjem vencev v Dolu in Jamljah. Na Poljanah je postavil cvetje na spomenik tudi Jožef Pahor iz Lokvice, ki je srečno ušel nacifašisticnim kroglam.
Osrednja proslava je bila pred doberdobskim spomenikom. Zupan Lavrenčič v govora dejal, da je to obletnica osvoboditve Slovencev, Italijanov in vseh evropskih narodov. Podčrtal je dejstvo, da je doberdobska občina veliko prispevala v NOB in je zato biti ponosni na to, Čeprav Rim zavrača urad-
no podelitev priznanja za zasluge v odporništvu. Zgodovino, je nadaljeval župan, je treba analizirati trezno in kritično in premostiti kontrapozicije, tudi tam, kjer so še najbolj občutene. Zavedati se je treba, da bi bili brez NOB in OF danes še sužnji nemškega Reicha. Lavrenčič je pozdravil tudi dva borca Gradnikove brigade Stanka Gergoleta in Matijo Geja, ki sta živi priči tistih veselih dni. V zaključku je župan povedal o publikaciji, ki jo je prof. Černič priskrbel za občinsko upravo in VZPI, v kateri je strnjeno obdobje odporništva na Do-berdobskem.
V imenu VZPI je pozdravil pokrajinski predsednik sen. Bacicchi, ki je podčrtal pomembnost letošnjega praznika saj se v enem dnevu strnita praznik dela in osvoboditve naših ožjih krajev. Opozoril je, da morajo biti danes spominske svečanosti
predvsem razmišljajočega značaja, da ne pride ponovno do nobene vrste diktature. Poudaril je težnjo po združeni Evropi, ki bo morala odstraniti vse meje. Z zadovoljstvom je tudi pozdravil nastanek slovenske televizije z upanjem, da bo zakonska zaščita Slovencev v Italiji Cimprej stvarnost.
Proslavi so prisostvovale delegacije borčevskih organizacij in krajevnih skupnosti z Bleda, pobratene PrvaCine, Opatjega sela, Nove Gorice in Sel na Krasu. V gosteh je bil tudi Domicilni odbor Gradnikove brigade. Na proslavi so nastopili tudi godba na pihala Kras, mešani zbor Hrast, moški in dekliški zbor Jezero in taborniki Rodu modrega vala. Slovenska skupnost je položila venec na spomenik padlim v NOB v Doberdobu. MJ
Na sliki (Fotostudio Re-portage) svečanost ped spomenikom v Doberdobu
EXPOMEGO / V PONEDELJEK JE BIL ZADNJI DAN
Prireditelji ugodno ocenjujejo sejem
Obisk je skoraj za petino večji kakor lani Priprave na nove prireditve v jeseni
Petindvajseti mednarodni blagovni sejem Ex-pomego so v ponedeljek,
1. maja zaprli. Prireditelji in razstavljalci so s potekom manifestacije zadovoljni. V desetih dnevih (sejem so namreč odprli 22. aprila) so našteli kakih dvajset odstotkov več obiskovalcev, razstavljalci pa opozarjajo predvsem na spremenjen odnos, ki so ga opazili med obiskovalci. Precej več je namreč tistih, ki niso prišlo zgolj na ogled, ampak so na sejem prišli takorekoC s posebnim zanimanjem. Je to znak, da se splošne razmere v gospodarstvu in v gospodinjstvih spreminjajo na boljše? Kdove! Optimisti si upajo na to celo staviti.
Se bolj jasne znake pa organizatorji pričakujejo na naslednjih sejmih: na modnem sejmu Mittel-moda v septembru, na sejmu motorjev in avtomobilov Motor Expora-cing (konec oktobra) in na sejmu Eurovite, ki bo, kakor lani, ob koncu no-vehibra in v začetku decembra. Omenjenim in že uveljavljenim pobudam naj bi v dragem polletju, najverjetneje pa v prvih mesecih prihodnjega leta, dodali še novost: zelo specializiran sejem namenjen bančništvu. Ob tej priložnosti naj bi priredili tudi seminar o tej gospodarski in finančni dejavnosti. Pobuda je namenjena predvsem operaterjem in gospodarstvenikom v državah nekdanje srednje in vzhodne Evrope.
Na sliki (Fotostudio Reportage) obiskovalci sejma Expomego so bili letos številnejši
Pogovor SKPJaratti o reformi zdravstva
Člani komisije za vprašanja zdravstva pri Stranki komunistične prenove so se pred kratkim srečali z glavnim ravnateljem zdravstvene ustanove za Goriško dr. Barattijem. Predmet pogovora je bil naCrt reorganizacije javne zdravstvene službe. Iz tiskovnega poročila izhaja, da se člani komisije SKP strinjajo s splošno usmeritvijo o decentralizaciji nekaterih služb in storitev na teritoriju, Čeprav ostaja marsikaj nedorečeno. Ne strinjajo pa se s splošnim konceptom, da je treba tudi v zdravstvu vpeljati kriterije tržnih mehanizmov. Govor je bil tudi o usklajevanju in dopolnjevanju bolnišnic v Gorici in Tržiču, o strukturah za ostarele itd.
KRONIKA / PRVEGA MAJA
Dve nesreči v Gorici
Težko ranjen motorist iz Krmina
Dve osebi sta bili ranjeni (od teh ena precej težko) v dveh prometnih nesrečah, ki sta se pripetili v Gorici v ponedeljek. Na Verdijevem Korzu se je sredi dopoldneva poškodoval 77-letni Stanislav Bric iz Gorice, ul. Grado 11. V bolnišnici so ga pridržali na zdravljenju za tri tedne. Bric je z motornim kolesom zadel v parkiran avtomobil.
Okrog 21. ure pa je na Korzu Italia, v križišču z ulico degli Arcadi, prišlo do trčenja med golfom in motorjem. Avtomobil je vozil 33-letni Marko Terčič iz Gorice, ul. Brigata Pavia 50, ki je vozil v smeri proti središču mesta, iz nasprotne smeri pa je na guz-ziju pripeljal 21-letni Andrea Giacinto iz Krmina, ulica San Daniele 18/C, ki je na zadnjem sedežu vozil tudi sopotnika 22-letnega Massima Russiana iz Ločnika. Ob trčenju se je težko poškodoval voznik motorja Andrea Giacinto, ki so ga zaradi zloma kolka in drugih poškodb pridržali na zadravljenju v splošni bolnišnici za tri mesece.
Zapisnika obeh prometnih nesreč je sestavila prometna policija.
IŠČEMO
RAZNAŠALCA
PRIMORSKEGA
DNEVNIKA
za Gorico
vse informacije na upravi Primorskega dnevnika v Gorici, tel. 533382.
prireja
TEČAJ TEHNIKE
PRODAJE
(na drobno, uslug itd.) št. ur 40. Vpisovanje in podrobnejše informacije v tajništvu Zavoda v Gorici, ul. della Croce 3, tel. 566360.
OBLETNICA / 2. 5.1945 SO GA UBILI ČETNIKI NA OSLAVJU
Tragična zgodba Edvarda Sošola
Med vojno je opravljal pomembne naloge obveščevalca
Te dni se spominjamo dogodkov pred pol stoletja, ko je po šestih letih nesmiselne morije orožje vendarle utihnilo. V naše kraje je prišla narodnoosvobodilna vojska, po veC kakor četrt stoletja smo spet prosto zadihali. Zal pa so se skozi naše kraje, prav zadnje dni vojne, umikale tudi razne kvizlinške enote, ki so prav ob koncu vojne zagrešile številna gorozodejstva.
Tako se starejši krajani na Oslavju še zmeraj spominjajo umora domačina 46-letnega Edvarda Sošola, ki so ga ubili četniki 2. maja 1945.
Dragega maja zjutraj se je na Oslavju pojavila večja skupina četnikov. Vaščanov se je polotil strah, kajti o četnikih so krožile grozljive pripovedi. Četniki so se, kot kaže, prebili iz Solkana preko železniškega mosta in preko Pevmice. Na Oslavju so četniki vdirali v hiše, ropali, pretepali stanovalce, v glavnem ženske in otroke, saj so bili moški v glavnem v partizanih ali v Nemčiji.
Tistega dne se je Edvard Sošol, nič hudega sluteč, kakor vsak dan peš odpravil proti Gorici. Nosil je nekaj dokumentov, za organe narodnoosvobodilnega gibanja v mestu. Nameraval je tudi pogledati v ključavničarsko delavnico ob pevmskem mostu, kjer je delal pred in med vojno in s tega mesta
marsikaj videl in poročal komandi Briško-beneškega odreda. Zaradi bolne žene, ki je bila težak invalid in majhnih otrok ni bil vključen v aktivne borbene enote, ampak je delal kot terene.
Tistega usodnega dne se je Edvard okrog poldne vračal na Oslavje, najbrž prepričan, da je vojne zares konec in da je zavladal mir. Na glavi je nosil kapo z rdečo zvezdo in to je bilo zanj usodno. Na prostora pred kostnico na Oslavju je zagledal oborožene ljudi. Ker so med sabo govorili slovenščini precej podobno govorico je bil morda prvi trenutek prepričan, da gre za partizane in kape ni snel. Sele ko se je približal, se je zavedel usodne napake. Četniki so ga obkolili in se z noži in bajoneti strašno znesli nad njim.
Edvard je v cestnem prahu ležal mrtev skoraj do večera, Četniki pa so po vasi iskali njegovo družino, da bi na enak način obračunali z njo. Na srečo je niso našli. Zvečer so Četniki odšli, domačini so truplo odnesli v mrliško večo na pokopališču v Revmi. Zaradi strahu, da bi se četniki vrnili ali pa da bi se pojavila kaka druga tolpa, so Edvarda pokopali šele Cez nekaj dni.
Usoda je hotela, da je Edvard Sošol umrl prav na pragu svobode, star niti ne 46 let.
Vili Prinčič
KINO
GORICA
vrrroRiA 17.20-19.40-
22.00 »Pret a porter«. Rež. Robert Altman. I. J. Roberts, M. Mastroianni, S. Loren. Ozv. Dolby stereo.
CORSO 18.00-20.00-22.00 »Sostiene Pereira«. I. M. Mastroianni in N. Braschi.
TRŽIČ
COMUNALE Zaprto.
n RAZSTAVE
V	GALERIJI KATOLIŠKE KNJIGARNE razstavlja do 6. maja akademski slikar Janez Kovačič iz Ljubljane. Ogled po urniku knjigarne.
V	PALAČI LANTIERI, Trg sv. Antona 6, je do 7. maja postavljena razstava mladinske ilustratorke Fi-delie Damato. Ogled: ob delavnikih 16.00-19.00, ob praznikih 10.00 -13.00.
V	KROŽKU MITTE-LART v Gorici, Trg sv. Antona 13, razstavlja do 6. maja nemška slikarka Jordan - April. Ogled: ob delavnikih 17.30-19.30, ob praznikih 10.00-12.00 in 17.00-19.00, ob ponedeljkih zaprto.
[D OBVESTILA
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO vabi člane, da se udeležijo 16. spominskega pohoda Ste-v er jan- Gonjače, ki bo v nedeljo, 7. maja, ob 9.30. Odborniki bodo zbirali prijave pol ure pred odhodom.
OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH posluje vsak ponedeljek, sredo in petek od 15. do 18. ure, v petek tudi od 10. do 12. ure.
OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU posluje vsak dan od ponedeljka do četrtka od 15. do 17. ure in v petek od 10. do 12. ure.
OBČINSKA KNJIŽNICA V RONKAH je odprta od ponedeljka do petka od 15.30 do 18.30, ob sredah tudi od 9.30 do 11.30. Knjižničarka slovenske sekcije je na razpolago v ponedeljek in sredo popoldne in v petek zjutraj.
SPD GORICA vabi 21. maja na avtobusni izlet na Golico. Prijave danes od 11. do 12. ure in jutri od 19. do 20. ure na sedežu. Avtobus bo odpeljal iz Rožne doline.
SKD KREMENJAK -JAMLJE in VZPI DOL-JAMLJE prirejata 4. junija avtobusni izlet v Dražgoše, Begunje na Bled in v Vintgar. Prijave sprejemajo Igor Kobal, Ettore Moro, Mario Cro-selli. Prijave do 15. maja ali do oddaje mest v avtobusu.
ODBOR UPOKOJENCEV IZ DOBERDOBA
vabi vse, ki so se prijavili za izlet na Sicilijo in Sardinijo, da poravnajo saldo najkasneje do 5. maja. Odhod bo v soboto 13. maja ob 5. uri s Trga sv. Martina v Doberdobu.
I :	LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
BASSI RITA, Ul. don Bosco 175, tel. 32515.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701.
DEŽURNA LEKARNA VDOBERDOBU
Pri jezeru - Al Lago, Vrtna ul. 2, tel.78300.
POGREBI
Danes: 8.00, Dora Sciarappa por. Silveri, iz splošne bolnišnice; 9.30, Angela Delmoro vd. Pia-nella, na glavnem pokopališču; 12.45, Adelaide Fonzari vd. Gerin, iz bolnišnice Janeza od Boga v Vileš; 13.15, Augusto Clama, iz splošne bolnišnice v Gradež; 13.15, Vit-torio Meleagri, iz splošne bolnišnice v Videm; 13.15, Ester Russian vd. Soica, iz splošne bolnišnice v Moš; 13.15, Fran-cesco Pelos, iz splošne bolnišnice v Fiumicello; 13.15, Avgusta Kuk vd. Domevšek, iz splošne bolnišnice v Krmin.
Slovenski dijaški dom Simon Gregorčič Gorica se klanja spominu dolgoletnega predsednika SKGZ Borisa Raceta-Zarka in izreka svojcem občuteno sožalje
PRVI MAJ / SINDIKALNI SHOD V KRM1NU
GRADEŽ / TURISTIČNA "EKSPLOZIJA"
Poudarek SMetnici in teritorialnemu paktu
Broncati spet pogrel polemiko s senatorjem Bratino
Za letošnjo sezono 40% več rezervacij
Turistični delavci po opozarjajo, do sedanji "boom" zarodi šibke lire ne bo trajal v nedogled
Teritorialni pakt za raz-v°j Goriške in 50-letnica ^nage nad nacifasizmom sla bili skupaj z najaktualnejšimi socialnimi problemi v državi, od brezposelnosti do pokojninske reforme, nosilni temi letošnjega praznovanja 1. Tlaja na Goriškem. Sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL so letošnji shod Priredile v Krminu, kjer se je v sprevodu zbralo nekaj vec kot dva tisoC delavcev po ocenah kve-sture oziroma dvakrat vec Po ocenah sindikatov. Zborovanje na Trgu 24. niaja je ob koncu sprevoda po krminskih ulicah Uvedla podžupanja mesteca ob vznožju Brd, glavna govora pa šta imela predsednik tržaške VZ-. ANPI Arturo Calabria in pokrajinski tajnik CISL Vittorio Brancati. Nav-z°Ci so bili mnogi župani, sen. Darko Bratina in dru-8i predstavniki krajevnega političnega življenja. Togresali smo sicer povabljene predstavnike novogoriških sindikatov, ki s° v prejšnjih letih redno Prinašali pozdrav na prvomajsko manifestacijo, prav tako pa nismo zapa-z.ili predstavnikov Goriške občine, Pokrajine in niti ne slovenskih občin.
Arturo Calabria je svoj govor osredotočil na po-inen 50-letnice osvoboditve in aktualnost idealov strpnosti, miru, demokracije in solidarnosti, Pa Uidi preseganja nacio-nalizmov, ki so se uveljavili v takratnem boju. Govornik je zavrnil poskuse revizionistov, ki hoCejo Potvarjati zgodovino in dokazovati, da naj bi bili okupatorji partizani in ne kvizlingi, ki so se podre-
dili nacistom. Poudaril je pomen in aktualnost republiške ustave, v kateri so žal še vedno neuresničena mnoga'načela, ki so se uveljavila prav v osvobodilnem boju. Prav v doslednejšem spoštovanju teh načel in izvajanju ustavnih določil lahko najdemo rešitve za mnoge probleme, ki jih danes doživlja demokracija v Italiji, je dejal Calabria.
Vittorio Brancati je v imenu vseh treh sindikalnih zvez prav tako poudaril pomen 50-letnice osvoboditve in ocenil, da je to priložnost za obračun tega, kar je bilo od vseh idealov odporništva uresnicenema v tem pol stoletju. VeCji del govora je posvetil družbenim, gospodarskim in sindikalnim temam, začenši s teritorialnim paktom za razvoj Goriške, ki naj bi povezal vse tukajšnje družbene in institucionalne sile v slož-
no načrtovanje novega razcveta krajevnega gospodarstva.
Vendar, Ce je namen pakta složno nastopanje, bi si bil Brancati gotovo lahko prihranil ponovno pogrevanje bedne polemike o očetovstvu tega pakta. Njegovi očitki na raCun senatorja Bratine, da ni predlagal nic novejšega od tega, kar so že pred njim sindikati, so na prvomajski manifestaciji izzveneli neumestno, lahko bi rekli skoraj otročje, ko se za njimi ne bi morda skrivala kaka doslej javno se neizrečena sindikalistova ambicija po kandidaturi za bližajoče se politične volitve.
Mimo tega polemiziranja je teritorialni pakt pomembna priložnost za Goriško, ki je v zadnjih letih zaradi krize v drža-vaha nekdanje Jugoslavije Se močneje kot drugi deli države občutila vso težo recesije. Tako smo na Go-
riškem dosegli že veC kot 9 tisoC uradno registriranih brezposelnih, ker terja danes nove prijeme v gospodarstvu. Omenjeni pakt naj bi mobiliziral vse lokalne sile, seveda pa je potreben tudi nov zagon gospodarstva na vsedržavni ravni in nove investicije zlasti v korist zaposlovanja.
S tem je Brancati uvedel kočljivo problematiko pokojninske reforme, pri Čemer je njegov zagovor stališč sindikalnih zvez motilo žvižganje in kričanje skupinice somišljenikov SKR. Brancati je tudi spregovoril o bližnji referendumski kampanji in zavrnil poskuse napada na sindikat, poudaril je pomen sindikalne enotnosti z združitvijo treh sedanjih zvez, ki naj bi jo realizirali morda že v dveh letih, govoril pa je tudi o zdravstvu na Goriškem in zahteval revizijo Barattijeve-ga naCrta o reorganizaciji.
Z dvigom državne zastave ter modre zastave, ki jo Svet Evrope daje tistim krajem ob morju, ki se lahko ponašajo s čistočo in urejenostjo kraja, je Alessandro Felluga v ponedeljek uradno otvo-ril letošnjo turistično sezono v Gradežu. Predsednik tamkajšnje letoviSCar-ske ustanove je v svojih pozdravnih besedah naglasil, da se v Gradežu že veC let zapovrstjo lahko ponašajo z evropskim priznanjem, še bolj pa jih seveda zanima priznanje turistov, ki prihajajo v njihov kraj.
Že predlanskim so, v nasprotju z drugimi kraji ob italijanski severni obali Jadrana, povečali število domačih in tujih turistov. Enako je bilo lani, ko so dosegli ponoven rekord in skoraj desetodstotno povečanje nočitev. Letos pa se obeta prava “eksplozija”. Hotelirji vedo povedati, da imajo za kakšnih 40 odstotkov veC rezervacij za njihove hotelske zmogljivosti in da bodo letos poleti v Gradežu prepolni vsi hoteli kot tudi zasebne sobe. Ne le v glavni sezoni, marveč tudi v predsezoni in posezoni. Sicer pa hotelirji s tem še niso zado-volni, saj se dobro zavedajo, da je letošnje zares izredno zanimanje tujcev za počitnikovanje v Italiji nekaj drogiranega, odvisnega od izrednega padca vrednosti lire v primerjavi z marko in šilingom. Prav iz Avstrije in Nemčije prihaja v Gradež od vedno največ turistov. Letos rezervacije kar “dežujejo”. Hotelirji menijo, da imajo v leto-višCarski ustanovi dobre-
KRONIKA / DANES OBDUKCIJA
RAZPRAVA / DRUŽINSKE POSVETOVALNICE IN DRUGO
Pri Renčah našli tniplo 42-letnega Goričana
Pri Renčah so v ponedeljek popoldne našli truplo 42-letnega Franca lacumina iz Gorice. V teku je preiskava, danes pa bodo na truplu, ki so ga našli v gozdičku, nekaj sto metrov od naselja, ob cesti, ki pelje na Trstelj, opra-obdukcijo. Ugotovili naj bi namreč vzrok smrti. Od izida obdukcije je namreč odvisen tudi nadalnji potek Preiskave. Pri policiji v Novi Gorici so potrdili dogodek v zvezi z najdbo trupla, nismo pa mogli dobiti podrobnosti. Po do zdaj razpoložljivih vesteh je lacumin živel v Gorici v Ascolijevi ulici. Živel je menda sam.
Umrl je gradbenik Jordan Makuc
Usodna slabost je vCeraj obšla 69-letnega gradbenika Jordana Makuca. Zgrudil se je dobesedno na ulici. Slabost 8a je obšla v Ul. Manzoni, nedaleč od doma. Pokojnik se j® rodil leta 1926 v Vrtojbi, v družini zidarskih mojstrov. Tudi sam se je posvetil gradbeni dejavnosti, potem ko je doštudiral in ko je po očetu prevzel podjetje. Pokojnik je bil poročen s Karmelo Tabaj in oce treh otrok.
Razgrajal je in grozil s pištolo, ki je menda sumljivega izvora
Noe s prvega na drugi maj je bila za možakarja, ki stanuje v bližini pevmskega mostu - ime niti ni pomembno ' sila razburljiva, končala pa se je v ulici Barzellini, epi-l08 pa bo zagotovo na sodišču. Možakarja so k pameti spraviU šele karabinjerji, potem ko se je doma sprl z ženo in ji menda tudi grozil s pištolo. Dogodek se je pripe-hl okrog tretje ure zjutraj. Nasilneža so spravili za rešetke, kjer se je medtem že pomiril, zaCeh pa so tudi preiskavo o izvoru orožja.
Ženske za svoje pravice
Te dni je ženski forum stranke Komunistične prenove priredil v Gorici javno debato na temo družinskih posvetovalnic. Na večeru, ki je bil zadnji v nizu podobnih srečanj po glavnih mestih naše dežele, sta sodelovali tudi Elena Gob-bi, deželna svetovalka stranke Komunistične prenove, Maria Rosa Marcuzzi, predstavnica Zveze italijanskih žensk (UDI) in kar lepo število predstavnikov osebja, ki deluje v družinskih posvetovalnicah.
Beseda je tekla seveda predvsem o splošni ženski politiki v Italiji v luči najnovejših polemik, ki so se sprožile med volilno kampanijo okoli zakona 194, ki omogoča ženskam, da prekinejo nosečnost. Predavateljice so pripravile daljši spisek “napadov” na žensko in njene možnosti samood-loCanja, med katere seveda spada tudi vedno bolj
razširjena tendenca opuščanja in zapiranja družinskih posvetovalnic.
Predvsem Maria Rosa Marcuzzi se je razgovorila o tem problemu. Posvetovalnice so bile eden med najveejimi dosežki, ki so jih pred dvajsetimi leti pridobile ženske. Sedaj se takratne pridobitve ženskega gibanja postavljajo spet v dvom in ženske v Italiji izgubljajo tudi najosnovnejše strukture in storitve, ki naj bi jim nudile možnost spodobnega zdravstvenega, družinskega, spolnega in Čustvenega življenja. Ves problem tiči v tem, da še vedno o usodi ženske in o razpolaganju njenega telesa odločajo politiki, ne da bi se prej posvetovali z ženskimi gibanji in s samimi državljankami, je dejala predavateljica. Ze samo dejstvo, da je usoda družinskih posvetovalnic spet na kocki pomeni, da se bo treba
spet in ponovno boriti za pravice, ki so bile že dodeljene in zagotovljene. Na koncu je Marcuzzije-va prebrala dokument, ki ga je pripravila Zveza italijanskih žensk v zvezi s problemom posvetovalnic, spomnila pa je tudi na še odprto vprašanje zakona o posilstvu, ki še vedno označuje spolno nasilje zgolj kot zločin proti morali in ne proti človeku.
Deželna svetovalka Elena Gobbi je potem posegla še v politično plat zadeve in se na široko razgovorila o italijanski politiki in ženskah. Prisotnim je prebrala dokument, ki ga je razposlal po Italiji rimski krožek Virginia VVoolf. S tem dokumentom pozivajo ženske k ponovni mobilizaciji proti poskusom ponovnega oporekanja vuljavnosti zakona 194 o prostovoljni prekinitvi nosečnosti.
ET
ga sogovornika, nimajo pa ga na županstvu. Po njihovem se mora Gradež pripraviti na “normalne” Čase, ko se bo lira spet ovrednotila. Povejmo, da bo vec turistov v Italiji letos tudi med tistimi, ki so nameravali na Hrvaško. Vendar pa bodo prav dogodki zadnjih dni, ko je tam spet pričelo pokati, marsikoga odvrnili od letovanja v tistih krajih. Dokaz smo dobili v nedeljo, ko si v Opatiji, turiste iz Italije (v glavnem iz Trsta in iz Veneta) zlahka našel, saj jih je bilo zelo malo. Vrh vsega so na meji na Pesku mnogi spraševali ali je sploh gotovo potovati na Hrvaško.
Sezono so 1. maja v Gradežu uradno o tvorili. Dejansko je sezona v polnem teku že več dni. Ob velikonočnih praznikih kot tudi prejšnji teden, ki je sovpadal s prazničnima 25. aprilom in 1. majem, je v Gradežu bilo že vse polno ljudi. Ne le
nedeljskih izletnikov iz Gorice, Trsta in Vidma, marveč tudi polno ljudi iz drugih krajev severne Italije ter Avstrijcev, ki so v tem kraju preživeli po nekaj dni in se tudi sončili ter se pomočili v morju.
Ob tej priložnosti so odprli tudi razstavo Gui-da Andloviza, arhitekta in designerja rojenega v Trstu, sicer pa bivajočega v Gradežu, kjer je oCe upravljal lekarno. And-loviz je bil štiri desetletja, od 1923 do 1961, umetniški vodja ene naj-veCjih italijanskih tovarn keramičnih izdelkov. Njegovi izdelki bodo v kongresnem centru v Gradežu na ogled tja do konca avgusta. Nekaj jih vidimo razstavljene tudi v dvorani poleg glavnega vhoda na kopališče, del pa v tržaškem muzeju Revol-tella. Založba Laguna je za to priložnost izdala tudi liCen katalog.
MW
NOVICE
Koncert pianista Igorja Lazka nocoj odpade zaradi bolezni
Napovedanega koncerta svetovno znanega pianista Igorja Lazka, ki je bil napovedan nocoj v goriškem Kulturnem domu v okviru redne glasbene sezone slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emila Komela, ne bo. Ruski pianist je včeraj moral odpovedati svoj nastop zaradi bolezni. Koncert bodo prire-dili predvidoma ob koncu meseca maja.
Nocoj filma Christophoros ter Maščujmo in kaznujmo
V niz prireditev ob 50-letnici konca druge svetovne vojne in osvoboditve se uvršCa tudi današnji filmski veCer v mali dvorani Kulturnega doma. Na pobudo Kinoateljeja bodo namreč ob 18. uri predvajali dva filma: najprej kratkometražni Maščujmo in kaznujmo Dušana Povha in Franceta Štiglica (1946), nato pa še celovečerni film Clrristophoros (1985) Andreja Mlakarja. V slednjem se avtor loteva tudi vprašanja narodne sprave.
Polemike med DSL in in KD tajnika Luiseja
Pred balotažo za izvohtev županov v GradišCu in Starancanu, ki bo v nedeljo, 7. maja, se nadaljujejo polemike med prvaki raznih strank. Tako je pokrajinski tajnik DSL Alessandro Maran včeraj v poročilu za tisk zapisal, da stališče, ki ga glede volitev za izbiro župana v GradišCu ima tajnik Ljudske stranke Michele Luise (Buttighonijeva struja), ne ustreza željam, potrebam in usmeritvi občanov v GradišCu. Maran ugotavlja, da gre bolj za poskuse osebnega uveljavljanja tajnika Luiseja, ki skuša pomen in vlogo dr. Marie Masau Dan, kadidatke levosredinske koalicije, zmanjšati z navajanjem, da naj bi bila slednja orodje v rokah DSL.
Seje rajonskih svetov
Po krajšem premoru rajonski sveti te dni obnavljajo dejavnost. Nocoj sta sklicani seji rajonskih svetov v Standrežu in Pevmi, jutri pa v Podgori. Vse tri seje bodo ob 20.30. Rajonski sveti se bodo morali izreci o osnutku pravilnika za uničevanje odpadkov. Gre za področje, za katero mora občina obvezno vprašati mnenje rajonske svete. V Standrežu bodo poleg tega razpravljali tudi o upravljanju balinarskega igrišča ob telovadnici.
Strelišče aktivno tudi maja
Z županstva v Doberdobu so sporočili razpored dejavnosti na vojaškem strelišču nad Selcami. Dejavnosti bodo danes in jutri, nato od 8. do 11. maja, od 15. do 18. maja, od 22. do 25. maja in 31. maja, vsak dan od 8.30 do 17.30. V omenjenih dneh je dostop na območje strelišča prepovedan in zavarovan.
GANLJIVA POGREBNA SVEČANOST
VOLITVE / BENEČIJA
Včeraj v rodnih Hrpeljah žalostno slovo od Žarka
Na zadnji poti je pokojnika pospremilo nepregledno množico
Nepregledna in tiha množica je včeraj pospremila k zadnjemu počitku Borisa Raceta - Žarka. V popoldanskih urah so se v Hrpeljah zbrah Žarkovi svojci, sodelavci in številni prijatelji, med katerimi predsednik Slovenije Milan Kučan, pa Mitja Ribičič, Jože Smole, Peter Bekeš in Bratko Kreft; prišli so iz vseh krajev Primorske, Goriške, s Koprskega in iz drugih krajev Slovenije, da bi se poklonili Zarkovemu spominu. Pogrebni sprevod do pokopališča so spremljali tihi in žalostni glasovi godbe iz Trebč; marsikomu se je utrnila solza, ko je v mislih obujal pokojnikovo delo in njegova vztrajna in dolgoletna prizadevanja v korist slovenske manjšine, kateri je posvetil vse svoje življenje.
Sele zdaj se začenjamo globlje zavedati s kakšnim človekom smo imeli srečo živeti in sodelovati v teh dolgih povojnih letih na tem prelepem ozemlju, v tem protislovnem tržaškem mestu in sredi naše kompleksne zamejske skupnosti, je pred odprtim grobom ganjeno dejal Jože Koren, čigar sodelovanje in prijateljstvo z Žarkom Racetom je tesno povezano s Primorskim dnevnikom in Slovensko kulturno gospodarsko zvezo, še prej z njunima predhodnikoma Partizanskim dnevnikom in Osvobodilno fronto.
Predsednik partizanskih novinarjev Lado Pohar, ki je govoril tudi v imenu Združenja borcev pa je podčrtal, kako je bilo težko življenje pokojnega Žarka že od mladih nog, ko je moral kot sin zavedne primorske družine na šolanje in nato za kruhom na drugo stran okupirane ožje domovine. Poudaril je, da Žarko ni bil človek, ki bi
hotel in mogel po vojni počivati na lovorikah; razlogi za to vztrajanje so bili ljubezen in skrb za usodo sorojakov in za prihodnost slovenske manjšine. Viljem Cerno pa se je na Žarka spomnil kot na novega Čedermaca, ki je pomagal tudi beneškim duhovnikom in dodal, da bo na daljnem zahodu slovenske zemlje dolgo gorel spomin na brata borcev za napredek in branitelja naroda. Ganjeno je spregovorila tudi domačinka, ki je pokojnega Žarka dobro poznala, nakar so se oglasili tihi glasovi žalostinke, ki jo je zapel moški pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela in Žarka so položili v zemljo, v tisto slovensko zemljo, ki jo je neizmerno ljubil in kateri je posvetil vse svoje življenje.
Od pokojnega Borisa Raceta so se poslovili na pokopališču v Hrpeljah (Foto Križmančič)
PATRONAT INAC SVETUJE
Odpust tudi na davek za zdravje
Do konca meseca je možno poravnati davek na zdravje do leta 1991
Vpr.:	»Z velikim prese-
nečenjem sem odkril, da nisem plačal davka na zdravje, ki bi ga po zakonu moral odšteti zavodu INPS. Slučajno me je nek znanec opozoril na to obveznost, ki se v mojem primeru zdi absurdna. Redno sem namreč zaposlen kot uradnik in plačujem tudi precej visoke prispevke za zdravstvo. Od leta 1990 imam tudi ne prav visok dohodek od samostojnega dela in kaže, da bi moral plačati davek na zdravje tudi na te zneske. Zanima me, če lahko poravnam svojo obveznost z odpustom?« S.K.
Vlada je podaljšala do 31. maja možnost ugodne poravnave neplačanih zavaroalnih dolgov zavodoma INPS in INAIL preko skrbstvenega odpusta. V poštev pridejo vsi obvezni prispevki, od tistega za pokojninski sklad, do zavarovanja proti nezgodam na
delu, kot tudi za tako imenovani davek na zdravje. Ta zadnja dajatev bremeni samostojne delavce (kmete, obrtnike in trgovce), profesionalce, nezavarovane državljane in pa odvisne delavce oziroma upokojence, ki imajo poleg plače oziroma pokojnine, še kak drugi vir dohodka. Na te dohodke, ki niso bili podvrženi zdravstvenemu odtegljaju na izvoru, mora imetnik plačati 5, 6 odstotka davka na zdravje, do 40 milijonov, za višje dohodke pa je obremenitev 4, 6 odstotna. Z letom 1995 se ta količnik poviša za okrogel odstotek (6, 6 od sto).
Možno je torej do konca tega meseca poravnati s pomočjo odpusta INPS davek na zdravje vse do leta 1991. Od leta 1992 so namreč davek na zdravje vključili na davčno prijavo 740, tako da bo za leti 1992 in 93 (za leto 1994 bo
zapadel rok rednega plačila konec meseca) možno plačilo po ugodnih pogojih le v primeru novega davčnega odpusta. (B)
Tiepolo v Vidmu
VIDEM - Minister za kulturne dobrine Antonio Paolucci je v Vidmu prisostvoval pomembnemu kulturnemu dogodku: odprtju restavrirane patriarhalne palače, v kateri so namestili Škofovski muzej ter odprli stalno galerijo enega največjih itlaijanskih umetnikov, Tiepola, ki je v Vidmu začel ustvarjati leta 1726. Sobotna pobuda pomeni uverturo v niz kulturnih manifestacij, ki jih načrtjujejo v Vidmu, Benetkah in VVurtzburgu ob 300-letnici Tiepo-lovega rojstva. Veliki italijanski umetnik je v Vidmu pustil kar nekaj pomembnih stvaritev, (r.p.)
V dragem krogu ima levica lepo možnost uveljavitve
Tudi v Čedadu lahko zmaga levosredniska koalicija
ČEDAD - Zna se zgoditi, da bo po 7. maju zmaga naprednih list v Benečiji za-dobila še večje in pomembnejše dimenzije. Obstaja namreč stvarna možnost, da bo tudi v Čedadu, tradicionalni befr trdnjavi, zmagala levo-sredinska lista in po dolgih desetletjih zamenjala dosedanje sredinske, predvsem demokrščan-ske uprave.
Na volilni preizkušnji 23. aprila je namreč prišlo do določenih nepričakovanih rezultatov, ki so nagra-dili levo-sredinsko koalicijo in hudo kaznovali kartel svoboščin, ki je že pred izidom rezultatov praznoval zmago. Dejstvo je, da je za par desetin glasov zmagala lista Ljudske stranke, ki je za županskega kandidata predlagala dosedanjega župana Giuseppa Pascolinija (ta Usta je prejela 25, 5 odstotka glasov). Na drugo mesto se je uvrstila napredna lista (24, 9), ki je za županskega kandidata predlagala Giuseppa Barnardija, tretja - in tudi to je presenečenje - pa je prišla lista Moratti (županski kandidat je Paolo Moratti), ki je zbrala 20, 5 odstotka glasov, komaj četrti pa je bil kartel svoboščin z župansko kandidatinjo Patrizio Legovini (19, 1). Slabo se je obnesla tudi Severna liga (Silvano Domeniš), ki je izbrala le 10 odstotkov glasov.
Medtem ko so se v polu svoboščin začela razhajanja med Berlusconijevimi privrženci in Nacionalnim zavezništvom, so se člani napredne liste dogovorili za volilno povezavo v balotaži z Usto Moratti in z zunanjo podporo Severne lige. Dosedanji župan Pascolini ni opravil nobene povezave, računa pa lahko na podporo desničarskih volilcev.
Spričo takšnih dogovorov obstajajo lepe možnosti,
da si Bemardijeva Isita zagotovi zmago, čeravno v Čedadu opozarjajo, da zna »ranjeni« Pascolini pripraviti še kakšno presenečenje.
Levo-sredinske uprave so možne tudi na Pokrajini in na Občini Videm. Z izjemo povezave med Ljudsko stranko in levičarskim kartelom, ki za župana predlaga Enza Barazzo, v obeh upravah ni prišlo do nikakršnih trdnejših dogovorov. To tudi zaradi pritiska, ki ga je Ljudska stranka vršila iz Rima (Buttiglione je odstavil deželnega tajnika Gottarda in za volilne dogovore promoviral goriškega pokrajinskega tajnika Lui-seja, ki mu je ostal zvest) in zaradi odločitve Severne lige, da se ne združi z nikomer.
Dejstvo pa je, da med sredino (SL in LS) in levico obstajajo določeni dogovori, ki bi mrali obroditi vzajemno podporo: levica po podprla sredino za zmago na Pokrajini, kjer tekmuje Gio-vanni Pelizzo, Ljudska stranka in Severna liga pa bosta pomagah levičarski listi na Občini Videm za zmago Barazze.
Vzajemna pomoč bo lahko bistveno pomagala kandidatu SL in LS Pelizzu v boju proti Gioigiu Venie-m Romanu, ki ga predlaga pol svoboščin. Med njima je razlika v glasovih majhna. Večja pa je razlika v konsenzih med Enzom Barazzo in Silvano Olivotto, ki je županski kandidat pola svoboščin. Če Barazza želi zmagati, mora računati, da bo 7. maja dobil res vse glasove centra in tudi skrajne levice. Naloga ne bo lahka, ni pa nemogoče in zna se zgoditi, da bo minimalna razlika odločala, kdo bo v naslednjem štiriletju župan največje občine v deželi.
Rudi Pavšič
Odprto pismo sekciji DSL »J. Srebrnič« iz Doberdoba
Horoskop podpisane objavljen v torkovi številki PD 25. aprila t.l. dne, ko smo proslavljali 50-letnico zmage nad nacifašizmom, takole napoveduje: »Videti boste umerjeni in stabilni, medtem ko se bo v vaši notranjosti odvajala burna nevihta. Ne bojte se, da vas bo zmočila, saj je vaša marela sijajna: je namreč iz zlata.«
Priznam, da sem umerjena, ker sem trdno prepričana, da sem opravila svojo dolžnost tudi ob teh občinskih volitvah, ki so se sicer zame odvijale v nemogočih okoliščinah. Na koncu pa se sladkorček DSL, na katerega odgovarjam. Naj bo jasno, da v demokraciji vsak lahko izdela svoj program, ga tolmači, sprejema predloge, odgovarja na vprašanja! To pa ne pomeni kršitev dogovorov. Če sta italijanski časopis ali bralec po svoje tolmačila moje ustne telefonske odgovore to je druga zadeva. Ne vem, kaj bi se bilo zgodilo, ko bi dejansko kritizirali občinsko upravo za vse po-
manjkljivosti in nezaslišan odnos do prebivalcev. Ge pa levičarsko upravo moti le blagoslov in jo zaradi takega odnosa peče vest, to ni moja zadeva. Ne sme pa le govoriti, da dela v korist občanov, če občani si blagoslova želijo. Demokratični župan, četudi laik - to je spet njegova zadeva - ne more po svojih osebnih prepričanjih voditi občine, kjer ljudje drugače mislijo. Le redke so namreč izjeme v Doberdobu, bodisi glede krsta kakor tudi glede civilnega pogreba, saj niti pusta t.j. strica Lo-vreta ne pokopljejo s civilnim obredom! Pa pustimo vse to!
Res je tudi, da je »burna nevihta« v meni, saj nezaslišano je, da v trenutku, ko si z otroci manjšin iz cele Evrope voščimo mirno sožitje in zmago človečanskih pravic, ko se pripravljamo na skupno proslavo 50-letnice zmage nad nacifašizmom, se takozva-ne »nove generacije« poslužujejo preživelih metod in znamenj zato, da slepijo ljudi, zlasti pa mlade generacije kar pa je nedopustno in vse obsodbe vredno!
Zato bom ob še živo prisotnem in za slovenskega otroka nerazumljivem napisu »Qui si parla solo italiano«, ob podoživljanju
PISMI UREDNIŠTVU
grozot druge svetovne vojne in dolgoletnih prizadevanj za uveljavitev pravic zajamčenih v ustavi in mednarodnih dogovorih, pod zlato marelo čakala, da mi DSL J. Srebernič iz Doberdoba z dokumenti dokaže:
1)	kako sem nasprotovala gradnji srednje šole v Doberdobu. Kdor se je s tem vprašanjem ukvarjal namreč dobro ve, koliko truda sem zastavila v tej smeri. Saj vrtec in osnovna šola v Ronkah uspevata predvsem z ozirom na srednjo šolo v Doberdobu. Pogostokrat imam še pred očmi šolsko obvezne otroke iz Doberdoba, ko so v prazno krožili po Gorici, njihove probleme za prevoze in drugo.
2)	na kakšen način sem zakomplicirala jusarske pravice v Jamljah. Ko bi bili vsi Jameljci pristali, bi danes o tem ne bilo več spomina. A ker je podpisana gnala zadevo naprej je moral kdo staviti polena pod noge, tako kot svojčas za telovadnico v Doberdobu in druge važne pobude v korist prebivalstva. Ali namerava uprava v Doberdobu nadaljevati s tako politiko?
3)	kdaj sem glasovala proti prispevku za sedež društva Jezero,
ki je med drugim deležen podpore v znesku 200.000.900 lir z razliko od javne župnijske dvorane v Doberdobu katere se vsi poslužujemo, ki ima nakazanih le 52.000.000 lir.
4)	kdaj sem glasovala proti finansiranju ZSKD.
Alternativa je samo javen preklic neresničnih izjav. V kolikor ima stranka težave dobiti zgoraj zahtevane dokumente, katere upam, da bo objavila, se lahko obrne do PD, ki bo brez dvoma poskrbel tako, kot je to storil za moje pismo z dne 28. nov. 1994. Bog vas živi v boljšem duhu!
Marija Ferletič
Kdo nima stila?
Sekcija DSL iz Doberdoba, z zadnjim pozivom volilcem, ki ga je PD objavil v soboto 22.4.95 je jasno dokazala, na kateri strani »je zaznati viden padec stila«. Nesramni napadi na g. Marijo Ferletič izrečeni samo zato, ker si je upala javno kritizirati dober-dobsko občinsko upravo, dobro izpričujejo kako si DSL predstavlja »sodelovanje in sožitje v vasi«. Sodelovanje brez pravice do kritike.
V komunikeju DSL izraža tudi
številne politične kritike na račun g. Marije Ferletič, ki izrečene po že končani volilni kampa-niji, dan pred volilno preizkušnjo, so bile gotovo sporne, saj niso dopuščale časa za repliko.
Sekcija DSL v komunikeju izraža tudi mnenje, češ da se nekateri »vračajo v čas, ki ga ni več«, mislim da sami tistega časa niso nikoli zapustili in to stalno dokazujejo. Preveč znan je sistem spreminjanja političnih nasprotnikov v sovražnike ljudstva, kakor so oni skušali prikazati g. Marijo Ferletič.
Popolnoma se strinjam s priznanjem, ki ga sekcija DSL izreka dr. Maksu Gergoletu za konstruktivne poglede, iznesene na seji, ki se je bila v Doberdobu pred začetkom volilne kampanije. Sprašujem se pa zakaj, doberdob-ska levičarska uprava ni nikoli upoštevala številnih konstruktivnih predlogov, ki jih je dr. Gergo-let, dolgoletni načelnik SSk v do-berdobskem občinskem svetu, tej upravi predlagal.
David Grinovero Predsednik Krožka »Anton Gregorčič«
fARC<X
FINE CHEMICALS
34132 TrST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
•FARCO.
FINE CHEMICALS
34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
BIOPRIMA9
COSMETICS ITALV
BIOPRIMA
COSMETICS ITALV
TRGI / V PRIČAKOVANJU HITREGA SPORAZUMA O POKOJNINSKI REFORMI
Ura pridobila do vseh valut, na borci pa ameriški kupci
Odličen začetek maja, ki bi utegnil prinesti nov pozitivni tržni ciklus
MILAN - Nadaljuje se pozitivno gibanje tečaja ilre’ ki je začela maj z °kr,epitvijo v menjavi z vsemi 19 referenčnimi Valutami, torej tudi z okujem. Ugodna faza italijanskega bankovca, ki Se je začela takoj po Upravnih volitvah, sloni Ua zaupanju, ki ga trgi, kot kaže, vlagajo v sposobnost Dinijeve vlade, da bo znala uspešno zaključiti pogajanja za skrbstveno reformo. Drug pomemben dejav-uik pa je zunanji, in si-Cer zmanjšanje motenj v |ečaju ameriškega do-i^rja, ki je sicer še vedno ®ibak, vedar je že nekaj dni manj izpostavljen silovitim nihanjem.
Marka je včeraj veljala uianj kot 1.210 lir (po tečaju Banke Italija 1. 208,8 lire), vrnitev nemškega bankovca pod 1-200 Ur, kar se je sicer že zgodilo ob včerajšnjem odprtju denarnih tr8°v, pa se ne zdi več tako daleč. Dolar se je vceraj znižal na 1.666, lire (pretekli petek je veljal 1.681,3 lire), nekaj Pa je izgubil tudi japon-ski jen (19,991 lire) in švicarski frank (1.465, 82 lire). Posebno opazen Pa je napredek lire v raz-uierju do francoskega Iranka, torej valute, ki Prav tako kot lira pre-
življa težke trenutke, a je za razliko od lire zelo trpel zaradi volilne preizkušnje. Včeraj je veljal 339,07 lire, v enem samem tedno pa je v tečaju z liro izgubil kar 4 odstotke vrednosti. Ob vsem tem velja izpostaviti še mnenje analitikov, po katerem bi lahko lira s sprejetjem ustrezne pokojninske reforme in z daljšim zatišjem na dolarskem področju celo pospešila ritem uravnovešanja svojega tečaja s svojo realno vrednostjo.
Dobre novice so včeraj prišle tudi z milanske borze, čeprav je bil prvi del sestanka precej nihajoč. Vsa pozornost je bila namreč namenjena pogajanjem v palači Chigi, kjer so se popoldne spet sestali vlada, delodajalci in sindikati. Zaključni del borznega sestanka pa je potrdil novo povišanje kazalcev, do katerega je prišlo Ze četrtič zapored. Dolgi negativni ciklus se je tudi na borznem trgu prekinil takoj po upravnih
volitvah.
V hitri sporazum o pokojninski reformi kot vse kaže najbolj verjamejo tuji investitorji, pretežno ameriški, ki so od pretekle srede tudi glavni protagonisti dviganja borznih kazalcev v Milanu. Ni namreč naključje, da je bilo včeraj dopoldne zelo malo poslov in torej tudi skoraj nepremične cene, okrog 15. ure, ko so se odprli trgi na drugi strani Atlantika, pa se je na milanski trg vrnil denar.
Zadnji kazalec Mibtel je pokazal napredek za 0, 98 odstotka, Mib-30 (košarica najbolj kapita-liziranih vrednotnic in osnovni indeks za pogodbo future) se je povzpel za 1,03 odstotka, indeks MIB pa je pridobil 1,19 odstotka. Posli so bili vredni 862,8 milijarde lir, med najuspešnejšimi vrednotnicami pa so bile bančne, izmed katerih so največ pridobile Ambroveneto z 2, 80-odstotnim zvišanjem vrednosti.
SONDAŽE / PO RAZISKAVI ZAVODA ISCO ZA APRIL
Zaupanje italijanskih družin narašča
RIM - Barometer »podjetja Italija« začenja kazati na izboljšanje vremena. Italijanske družine, ki jih je raziskovalni zavod Isco anketiral v aprilu, so namreč izrazile vrnitev zaupanja in za prihodnjih dvanajst mesecev jasno nakazale občutno večja pričakovanja za izboljšanje gospodarskega položaja. Držinska jedra v bistvu predvidevajo tudi znižanje inflacijske stopnje, brezposelnost pa jih nekoliko manj vznemirja, pa čeprav se ta »mora« še naprej najpogosteje pojavlja v sanjah Italijanov.
Kazalci o družinskih jedrih kažejo na nedvomno izboljšanje njihove trenutne finančne situacije, v se večji meri pa izražajo pričakovanja, da se bo gospodarski položaj teh je-
der v prihodnjih dvanajstih mesecih še izboljšal. V primerjavi z letošnjim marcem so se izboljšale tudi ocene in perspektive o gibanju prihrankov. V ozadju je namreč mogoče zaznati sicer še zelo previden, vendar konkreten optimizem, ki kar 21 odstotj kom Italijanov daje upati, da bodo lahko v naslednjih dveh letih kupih nov avtomobil, medtem ko je nagnjenost k nakupu stanovanja ostala na isti ravni kot marca.
Ta optimizem prihaja po dolgih temnih mesecih. Italijanski ekonomski položaj, ki se je sicer za kar 81 odstotkov vprašanih družin poslabšal v primerjavi z lanskim aprilom, se bo v naslednjih dvanajstih mesecih izboljšal za 37 odstotkov
vprašanih (marca je bilo optimistov 35%), medtem ko 22 odstotkov vprašanih predvideva poslabšanje (marca je bilo čmogledov 29%).
Pri vprašanjih o inflaciji je 25 odstotkov intervjuvanih menilo, da so se cene »zeln« povišale, 48 odstotkov pa jih je izjavilo, da so se »precej«. Kot rečeno, tudi brezposelnost še naprej vznemirja, vendar le ne več toliko, kot nekaj mesecev nazaj: pomanjkanje delovnih mest bo za 13 odstotkov vprašanih »veliko« tudi v naslednjih dvanajstih mesecih, »zmerno« se bo povečalo za 31 odstotkov intervjuvanih (marca jih je bilo 37%), zmanjšalo pa se bo za 19 odstotkov vprašanih (marca jih je bilo 15%).
_______SDGZ / JUTRI ZVEČER V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH_
Posvet o predpisih za varnost pri delu
O novostih na tem področju smo se pogovarjali z inž. Markom Štavarjem
TRST - Slovensko deželno gospodarsko združenje prireja jutri, °b 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah strokovno srečanje s podjetniki in operaterji, na katerem bodo poglobili bistvene vidike novega normativa na področju varnosti in higiene na delovnem mestu. Posvet bo uvedel ravnatelj Vojko Kocijančič, nova določila pa bodo poglobljeno orisali predavatelji dr. Lucio Petro-nio, ki odgovoren za službo medicine dela pri Tržaški krajevni zdravstveni enoti, inženir Marko Stavar, ki se kot strokovnjak ukvarja s to problematiko v okviru Združenja, in Mario Abbona, izvedenec za varnost pri delu.
Inž. Marko Stavar, ki se kot elan tržaškega inženirskega študija Meccano ukvarja z načrtovalskim delom in z izvajanjem zakonskih določil na področju dela, takole komentira novo zakonodajo in strožje obveznosti, ki jih nalaga podjetnikom.
»Odlok st. 626 sprejema smernice Evropske unije glede varnosti in higiene pri delu in obenem dopolnjuje italijansko zakonodajo na tem področju, in sicer normativ o preventivni zaščiti in o higieni pri delu. Glavna dopol-
nila zadevajo notranjo ureditev delovnih prostorov, zasilne izhode, delovna mesta na prostem in razne higienske predpise. Vsa delovna okolja bi bila morala biti urejena po novih predpisih že od marca letos. Olajšave so predvidene samo za stare objekte in obstoječe delovne prostore. Posebna pozornost je namenjena tudi primerni ureditvi prostorov za hendikepirano osebje. Tudi v tem primeru so za obstoječe delovne prostore predvidene olajšave. Higienski predpisi, ki so prej veljali samo za proizvodne obrate v industrijskem in obrtnem sektorju, so zdaj razširjeni na vse dejavnosti. Tako bo moralo vsako delovno okolje (tudi urad) imeti pravilno zračenje, jamčiti bo moralo minimalen bivalni prostor na vsakega zaposlenega, poskrbljeno bo moralo biti za ustrezen prostor za počitek, da ne govorimo o sanitarijah in drugih higienskih prostorih. Sankcije za kršitelje so zelo stroge in poleg glob predvidevajo tudi zaporno kazen. Z novim odlokom štev. 758 so nekoliko omilili sankcije, saj pristojni organ - krajevna zdravstvena enota - lahko ob inšpekciji kršiteljem predpiše
določen rok, do katerega morajo izpolniti vsa zahtevana določila. Pred to spremembo je moral pristojni organ kršitelja takoj prijaviti sodnim oblastem.«
Največja novost pa je vsekakor ta, da mora vsak delodajalec pripraviti ustrezno dokumentacijo, v kateri analizira vse vzroke nevarnosti za zdravje in za morebitne poškodbe pri delu. Temu primemo mora poskrbeti, da je nevarnost čim bolj omejena.
»V skrajnem primeru mora delodajalec predpisati delavcem sredstva za osebno zaščito, kot so maske, očala, rokavice in podobno. Delodajalec mora v dokumentu opisati tudi kako je organizirana zaščita pred požari in pred drugimi nezgodami. Pri ugotavljanju morebitnih nevarnosti in pri sestavljanju dokumenta, mora delodajalec, ki nima nima predpisane kvalifikacije (potrebno je vsaj obiskovanje posebnega tečaja), pooblastiti neko drugo odgovorno osebo. Delavci pa morajo izbrati enega ali več svojih predstavnikov, ki bodo odgovorni za varnost pri .delu in bodo v ta namen sodelovali z delodajalcem. Vsi delavci morajo biti obveščeni o vsebini doku-
menta.«
Splošna navodila za sestavo dokumenta bodo določena s posebnim ministrskim odlokom, in to najkasneje do konca julija. V nekaterih primerih mora delodajalec pooblastiti tudi odgovornega zdravnika, in sicer takrat, ko je lahko delavec podvržen poškodbam ali obolenjem zaradi opravljanja svojega dela.
»Zakonodaja predvideva, da so za zdravje nevarna naslednja dela: vsa težaška dela, tista, pri katerih uporabljajo strupene in zdravju škodljive snovi, dela v hrupnem okolju in podobno. Zelo strogi predpisi so tudi za vsa dela, ki predvidevajo uporabo računalnikov. Oprema, od stola do monitorja, mora biti v skladu z vsemi predpisi. Operaterji, ki opravljajo svoje delo pred računalnikom vsaj štiri ure dnevno, so podvrženi preventivni zdravniški kontroli. Delodajalec mora pripraviti vso dokumentacijo in jo poslati pristojnim oblastem najkasneje do 13. novembra 1995. Sankcije so tudi v tem primeru zelo stroge in predvidevajo razen globe tudi zat orno kazen,« nam je razložil inž. Stavar.
Boris Simoneta
SRE ČET PET PON TOR
1713*4	1701*5	16813	1681,3 1666,7
1238,7	1234,5 1216,1	121
Poslovni rezultati Lloyd Adriatica
TRST - Zavarovalnica Lloyd Adriatico je lani uresničila 18,2 milijarde lir poslovnega presežka, kar izhaja iz osnutka poslovnega obračima za leto 1994, ki ga je včeraj sprejel upravni svet družbe. Gre za prvi letni obračun po tem, ko je tržaška zavarovalnica lani prešla v okvir nemške grupe Allianz, delničarji pa ga bodo obravnavali na občnem zboru 26. junija. Skupni promet je lani dosegel vrednost 1.897 milijard lir (+11,9%), premoženje brez čistega presežka je bilo vredno 602 milijardi, investicije pa so znašale 3.393 milijard lir. Ugodni so tudi prvi letošnji rezultati poslovanja, ki se je glede na prvo trimesečje lani povečalo za 12,2 odstotka.
NOVICE
Stari katastri se poslavljajo
POTENZA - V Potenzi, Beneventu, Terniju in Catanii se je včeraj začela telematska »revolucija«, ki bo stare katastrske urade spremenila v moderne podatkovne banke, s katerimi se bo mogoče povezati s številnih »postaj« (z občin in drugih javnih ustanov, iz uradov profesionalcev, ki pri svojem delu potrebujejo katastrske podatke itd.). Informatizacija naj bi v doglednem času pometla s stereotipno podobo katastra kot simbola počasnosti in birokracije. Z ukinitvijo tehničnih erarnih uradov (UTE), registrskih arhivov in uradov za upravljanje državnih nepremičnin, so od včeraj v Potenzi, Beneventu, Terniju in Catanii operativni tim. ozemeljski uradi (Uffici del Territorio), torej nova organizacija, ki naj bi prinesla veliko operativno poenostavitev katastrskih poslov. Nič več vrst pred okenci torej, saj bo po koncu poskusnega obdobja mogoče preveriti katastrsko stanje s pomočjo preprostega modema in osebnega računalnika, hitreje pa bodo stekli tudi postopki za registracijo aktov, medtem ko bo dokazila mogoče dobiti brez dosedanjega čakanja.
V veljavi 14 zakonskih odlokov
RIM - Uradni list je včeraj objavil celo serijo zakonskih odlokov, ki jih je v preteklih dneh odobril ministrski svet in med katerimi prevladujejo odloki, ki jih je morala vlada obnoviti, ker jih parlament ni pravočasno spremenil v zakone. Najstarejši izmed 14 dekretov je tim. »milleproroghe« (tisoč podaljšanj), ki je bil izdan 30. decembra 1992 in je torej star 28 mesecev. Pri njegovi obnovitvi se je vlada odločila, da ga razdeli v pet odlokov, ločenih po sektorjih, na katere se nanaša. Gre za odloke, ki zadevajo javna dela in ambienfalne in ozemeljske politike; finančne in računovodske pravilnike; rhednarodne odnose; gospodarske in socialne sektorje; javno upravo. Med ostalimi obnovljenimi odloki naj omenimo še tistega, ki zadeva ukinitev popravnih izpitov v šoli.
ADRIA AIRVVAVS
SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK
NOVOST V POLETNEM VOZNEM REDU
Ljubljana - Praga - Ljubljana 3-krat tedensko
Ljubljana - Barcelona - Ljubljana 2-krat tedensko
Ljubljana - Kopenhagen - Ljubljana
2-	krat tedensko Ljubljana - Rim - Ljubljana
3-	krat tedensko
Informacije in rezen/acije:
ADRIA AIRWAYS, Ljubljana, Kuzmičeva 7,. tel. 061/131-81-55 prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, .tel. 061/313-312 ADRIA AIRWAYS, Maribor, Cankarjeva 3, .tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRWAYS, Koper, Pristaniška 45,. tel. 066/38-458,38-512
Veliko vlaganja v investicijske družbe
Po podatkih ministrstva za ekonomske odnose in razvoj je porabljenih okrog 68 odstotkov certifikatov
LJUBJANA - Prva stopnja slovenskega lastninjenja se počasi bliža koncu, mineva pa tudi drugo leto, odkar so Slovenci dobili obvestila o odprtju certifikatnega računa. Različne raziskave kažejo, da je večina državljanov že vložila svoj lastninski certifikat, med njimi pa je največ takih, ki so ga zaupali pooblaščenim investicijskim družbam.
V sodelovanju z agencijo Ninamedia smo 25. aprila opravili telefonsko anketo med 720 naključno izbranimi telefonskimi naročniki. V anketi jih je sodelovalo 377. Na vprašanje, kam so (bodo) vložili svoj certifikat, je večina vprašanih (39,7 odstotka) odgovorila, da so (bodo) certifikat zaupali investicijski družbi. Tistih, ki so (bodo) s certifikati sodelovali pri interni razdelitvi, je bilo 25,8 odstotka, 18,8 odstotka pa je takih, ki so (bodo) certifikat zamenjali za delnice podjetij v javni prodaji. Kar 10,4 odstotka vprašanih ni znalo odgovoriti, kateri način vlaganja certifikatov bodo izbrali. Le 4,7 odstotka
imetnikov certifikatov bo vlaganje kombiniralo: pol vrednosti certifikata bodo na primer porabili v javni prodaji nekega podjetja, polovico pa zaupali investicijski družbi. V zameno za certifikat državljani pridobivajo delnice podjetja ali sklada. Večina vprašanih (34,4 odstotka) še ne ve, ali bodo delnice prodali in kdaj bodo to storili. Takih, ki bodo Čakali, dokler se cena delnic ne dvigne, je 22,9 odstotka, približno enak odstotek (22,0) pa je bilo med vprašanimi takih, ki delnic ne nameravajo prodati, ker pričakujejo, da bodo dobivali del dohodka od njihove dividende. Kar 11,5 odstotka jih delnice namerava pro-
dati takoj, ko bo to mogoče, 9,2 odstotka vprašanih pa bi delnice prodalo le v finančni stiski. Sodec po rezultatih ankete bodo Slovenci s pridobljenimi delnicami ravnali torej precej previdno. Tisti, ki razmišljajo o prodaji delnic, bi jih bili pripravljeni prodati najmanj za njihovo nominalno vrednost (23,2 odstotka). Kar 20,9 odstotka vprašanih delnic sploh ni pripravljeno prodajati. Visok je tudi odstotek vprašanih, ki še niso razmišljali o ceni, po kateri bi bili pripravljeni prodati delnice (42,1), vsaj za polovico nominalne vrednosti bi delnice prodalo 4,3 odstotka, za manj kot polovico nominalne vrednosti pa dva
odstotka vprašanih. Zanimivo je tudi, da kar 40,3 odstotka vprašanih pričakuje, da najvišja vrednost delnic ne bo presegla nominalne vrednosti certifikata; večjo vrednost delnic od nominalne vrednosti certifikata pričakuje 18,6 odstotka, manjšo vrednost 11,1 odstotka, 5,1 odstotka pričakuje, da bo vrednost delnic nič, kar 24,9 odstotka vprašanih pa ne ve, kolikšno vrednost bi lahko dosegle pridobljene delnice. Po teh odgovorih sodec bi lahko torej sklenili, da so Slovenci, kar zadeva prihodnje cene njihovih delnic, pridobljenih med lastninjenjem, precejšnji optimisti.
Alenka L. Jakomin
Po uradnih podatkih ministrstva za ekonomske odnose in razvoj je 18. aprila (nekaj dni pred našo anketo) delež porabljenih certifikatov glede na vrednost celotne emisije znašal 68, 04 odstotka, število v celoti ali delno porabljenih certifikatov pa je bilo 1.096.102. Tudi uradni podatki kažejo, da je večina ljudi zaupala svoj certifikat investicijskim družbam, kar lahko sklepamo po številu prodanih oziroma obdelanih lastninskih nakaznic. Vrednost obdelanih nakaznic, na katere so državljani vpisovali vrednosti s certifikatnega računa pri investicijskih družbah, je namreč dosegla skoraj 220 milijard tolarjev (obdelanih je bilo skoraj 827 tisoč nakaznic), vrednost obdelanih nakaznic, s katerimi so vrednosti s certifikatnih računov vlagati v podjetja, pa približno osemdeset milijard tolarjev (obdelanih je bilo le 320 tisoC nakaznic).
Je proračun dober, ker so vsi nezadovoljni?
LJUBLJANA - Ce drži, da je proračun dol)er, kadar z njim nihče ni zadovoljen, a kljub temu tudi nihče ne odstopi, potem je letošnji predlog proračuna kar v redu. Nezadovoljstvo se je namreč v preteklih dveh tednih pokazalo prav v vseh parlamentarnih odborih, kjer se je začela splošna razprava o letošnjem proračunu.
Značilno je, da so koalicijski ministri, ki so številke več mesecev žvečili in usklajevali ter se navsezadnje z deleži v predlogu proračuna tudi strinjati, tokrat pred poslanci v odborih in komisijah tarnali, da je zanje predvidenega premalo denarja in opozarjali na katastrofe, če jim ne bodo dodelili več. Odbori so jim večinoma prisluhnili. V odbom za kulturo in šolstvo so tako predlagali, naj z notranjimi prerazporeditvami najdejo dodatnih osemsto milijonov tolarjev za kulturo, šolskemu ministrstvu pa omogočijo maksimalno izvajanje zakona o šolskem tolarju, čeprav je vsem jasno, da bo treba nacionalne programe in tolarje oklestiti. In zakaj denarja zmanjkuje? Ker ga bo šlo več za plače uradnikov in izvajalcev, ker je reforma lokalne samouprave stala več, kot so si poslanci takrat predstavljali (ne nazadnje bo treba s sredstvi iz proračuna plačati pet tisoC ljudi iz nekdanjih občin), ker bo treba za dolgove iz preteklosti odriniti večje kupčke...
Za promet in zveze je letos skupaj z denarjem za avtoceste namenjenih 45, 5 milijarde tolarjev. Minister Umek je opozoril, da je to za petino manj kot lani, zlasti pa ga je prizadelo, da bo denarja dovolj le za najnujnejše vzdrževanje cest in ohranjanje varnosti prometa. V odbora za infrastrukturo so sklenili, da je treba za regionalne in magistralne ceste nameniti štiri milijarde, za urejanje in varstvo voda pa eno milijardo tolarjev več, kot je predlagala vlada. Kje naj bi dodatnih pet milijard tolarjev vzeti, žal niso sporočiti.
Tudi gospodarsko ministrstvo je potožilo, da so želeli petnajst milijard tolarjev, dobili pa naj bi jih samo osem. Ce še kupnin od lastninjenja ne bo toliko, kot je predvideno, bo ogroženo subvencioniranje obrestnih mer, zmanjkalo bo dena-
rja za zapiranje rudnikov in podobno. Letošnji kmetijski proračun je sicer za 2, 5 milijarde tolarjev višji od lanskega, kljub temu pa bodo z njim menda lahko pokrili le šestdeset odstotkov obveznosti, ki jim jih nalagajo zakoni. V odbora za kmetijstvo so menili, da je treba s prerazporejanji denarja zagotoviti vsaj 70- do 80-odstotno uresničevanje sprejete strategije razvoja kmetijstva in zakonov. Po nekaterih podatkih bo skoraj polovica vsega »kmetijskega« denarja namenjena subvencijam, kar je šlo v nos nekaterim v odboru za finance, češ subvencije dobivajo, hkrati pa nadpovprečno povečujejo cene kmetijskih izdelkov. Pravosodnemu ministrstvu so v vladi prisodili pol manj denarja, kot so ga hoteli. Ministrica Zupančičeva je dejala, da je znesek res precej večji kot lani, kar pa je glede na nove obveznosti zanemarljivo: nekateri sodniki delajo v katastrofalnih razmerah, sodnikov ne morejo ustrezno plačati, da bi z dodatnim delom nadoknadili večletne zaostanke, tehnološka posodobitev ne bo mogoča in tako naprej. Odbor je priporočil že znani recept: prerazporeditev sredstev znotraj proračuna tako, da bi bilo denarja za sodišča več. S proračunom za notranje ministrstvo so bili zadovoljni, le predstavnica ministrstva je dejala, da bodo zaradi okrnjenih sredstev primorani v »skrajno smotrno porabu in varčevanje«. Mar ni tako obnašanje povsem normalno?!
Morda pa bodo poslanci malce oklestili tudi lasten proračun, ko bodo videli, koliko nujnejših zadev rabi dodaten denar. Morda se bodo odpovedali obnovi dvorane, kar bi pogoltnilo 260 milijonov tolarjev, morda bodo vnovični ureditvi restavracije odtegnili predvidenih sto milijonov, morda je 272 zaposlenih v državnem zboru dovolj in ne bodo zaposlovali novih prenašalcev papirjev, morda se bodo odpovedali tudi avtomobilom, klimatskim napravam, dodatnim računalnikom in drugim nujnim rečem... Ati pa bodo raje odobriti nove davke, s katerimi je zagrozilo finančno ministrstvo, če bo sprejeti proračun višji od predlaganega?
Andreja Rednak
Neživljenjska procedura
Zamuda pri sprejemanju proračuna, ki se je vlada in zakonodajalec nikakor ne moreta znebiti, je letos še večja kot lani. Do 4. maja imajo parlamentarni odbori cas, da opravijo splošno razpravo, nato pa naj bi na seji državnega zbora sprejeli en sam sklep: ati je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo. Od 6. do 21. maja bo Cas za vlaganje amandmajev, ki jih bo vlada v dokončnem predlogu začetek junija upoštevala ali pa tudi ne. Se enkrat se bo sešel matični odbor za finance, ki bo imel edini še do 15. junija čas, da morda predlaga še kakšen amandma, pripraviti pa bo moral tudi skupno poročilo za državni zbor. Ta naj bi proračun sprejemal 26. junija, torej pol leta prepozno.
TRŽNA INŠPEKCIJA / NOVOSTI
Cilj novega zakona je povečati inšpektorjeve pristojnosti
V Sloveniji se povečuje število primerov nelojalne konkurence
LJUBLJANA - Predlog zakona o tržni inšpekciji bo kmalu Sel v parlament v drugo obravnavo, Roman Kla-došek, glavni republiški tržni inšpektor, pa upa, da bo sprejet jeseni. Zakon ni napisan po zahodnoevropskem zgledu predvsem zaradi različne organiziranosti inšpekcijskih organov oziroma ministrstev, ki se ukvarjajo z inšpekcijo v drugih državah.
»Novi zakon bo modernizacija 20 let starega zakona o tržni inšpekciji,« je povedal Kladošek. »Glavni cilj zakona je povečati pristojnosti tržne inšpekcije, saj tržni inšpektor doslej pogosto ni mogel ukrepati, ker ni imel dovolj pristojnosti.«
Zakon od tržnih inšpektorjev zahteva ustrezno (visoko) izobrazbo, najmanj pet let delovnih izkušenj in opravljen strokovni izpit (opraviti ga morajo v enem letu, v nasprotnem primera jim delovno razmerje preneha). Da bi izboljšali raven strokovnosti organov, bodo morali inšpektorji vsaka tri leta opraviti še preizkus strokovne usposobljenosti. Precej večje pri-
stojnosti bodo imeti tudi pri pridobivanju ustreznih podatkov oziroma ugotavljanju dejstev.
»Želimo si predvsem spremeniti tehnologijo nadzora, tako da bi veC zahtevali v prvi fazi preiskave oziroma pregleda,« je dejal Kladošek. »Od subjekta, za katerega sumimo, da je storil prekršek, bomo zahtevali podatke že predhodno. Doslej smo namreC morali na teren in ugotavljati nepravilnosti. Ker pa nas je premalo, bi zaceli delati po zgledu inšpekcij dragih držav, ki pozovejo morebitnega kršilca in mu zastavijo določena vprašanja.« Ce morebitni kršilec ne bo odgovoril na vprašanja, bo za to dejanje po novem zakonu kaznovan. To
bo omogočilo hitrejše delovanje inšpekcije.
Ce inšpektor ugotovi kršitev predpisa o cenah - gre za novost zakona - zavezancu z odločbo naloži, naj cene oblikuje v skladu s predpisom. Ce inšpektor ugotovi, da je bila s kršitvijo predpisa o cenah pridobljena pozitivna razlika med predpisano in dejansko ceno, mora v predlogu o uvedbi postopka o prekršku ugotoviti to razliko in predlagati, da se ta zavezancu odvzame kot protipravna premoženjska korist. Inšpektor lahko zavezancu, ki je kršil predpis o cenah, z odločbo začasno prepove odklop energije, vode, plina ali prekinitev telekomunikacijskih zvez, in sicer od dneva pravnomočnosti odločbe sodnika za prekrške. Ta določba je potrebna, ker so javna podjetja doslej potrošnikom že večkrat odklopila vodo. Inšpektor ima pravico s sklepom določiti podjetjem, ki so pristojna za di-
stribucijo električne energije, vode in plina ter za telekomunikacijske zveze, da ustavijo dobavo zavezancu oziroma prekinejo njegove telekomunikacijske zveze.
Ce inšpektor ugotovi, da je zavezanec dal v promet blago, za katerega nima dokumenta od dobavitelja, to blago zaseže. Ko ugotovi določene nepravilnosti, ima tržni inšpektor pravico zapečatiti poslovne prostore, preden opravi vse potrebne postopke (kot je bila praksa doslej).
Lani sprejeti obrtni zakon ima številne določbe o načinu izdaje obrtnih dovoljenj in pogojev za opravljanje obrtne dejavnosti, vendar v njem ni določeno, katera inšpekcija nadzira izvajanje tržnega zakona. Na predlog Obrtne zbornice Slovenije bo to opravljala tržna inšpekcija.
V Sloveniji deluje sto operativnih tržnih inšpektorjev, 15 pa jih opravlja samo nadzor uvoza živil. Vsak tržni inšpektor je lani
opravil 230 pregledov. Največkrat so se lani spopadli z nepravilnostmi pri opravljanju gospodarskih dejavnosti brez ustreznih dovoljenj (delo na Črno ipd.), neopremljenostjo blaga s spremnimi tisti in številnimi dejanji nelojalne konkurence.
S 1. januarjem letos je tržna inšpekcija organizirana centralno: vsi občinski inšpektorji so postati republiški in delujejo v okvira tržnega inšpektorata, ki je organ v sestavi ministrstva za ekonomske odnose in razvoj. S tem naj bi bila zagotovljena enotnost pri pristopu, ka-
kovost meril in potrebno usklajevanje akcij na celotnem območju Slovenije.
»Za učinkovitejše delovanje tržne inšpekcije je seveda potrebna kadrovska okrepitev, ker pa predlog proračuna ne predvideva posebnih sredstev za delovanje tržne inšpekcije, se bomo morati znajti sami,« je še dejal Kladošek. Večje število osebja bi bilo potrebno zaradi naraščajočega števila subjektov, predpisov in novih storitev (na primer finančnih), ki bi jih tržna inšpekcija morala nadzirati. Tržna inšpekcija zdaj skrbi za nadzor nad izvajanjem več kot
50 predpisov, med dragim zakona o gospodarskih dražbah, zakona o standardizaciji, cenah, varstvu konkurence, trgovini itd.
Kladošek upa, da bodo sodišča hitreje reševala zadeve tržne inšpekcije, saj bi to povečalo stopnjo tržnega reda. »Zakon ima navsezadnje tudi nekaj kazenskih določb, ki sankcionirajo nespoštovanje določb, s katerimi skuša tržni inšpektor urediti ali odpraviti nezakonito stanje, predvidene kazni pa znašajo od 80 tisoč do milijon tolarjev,« je dejal glavni tržni inšpektor.
Irena Pirman
LITERATURA / POGOVOR Z NEDELJKO PIRJEVEC
Moti me ta zamera žensk do moškega
Nedeljka Pirjevec : Ni mogoče, da bi družino vodila dva (Foto: Boban Plavevski/BOBO)
Urad za žensko politiko Republike Slovenije
časopis Republika
/Republik
v želji, da bi vzpodbudila literarno ustvarjalnost in povečala prisotnost ženske občutljivosti v slovenski javnosti,
razpisujeta natečaj za kratko zgodbo
ŽENSKI ZALIV
Zaliv je pristan in varnost naročja pred valovi, srečanje razlik med kopnim in morjem, začetek poti k daljnim svetovom, plima in osušen breg. Zenski zaliv pa je knjiga zgodb pisateljice Marije Vojskovic, ki govorijo o pestrih razsežnostih človeških razmerij, o človeških stiskah, a tudi o upanjih in ljubezni do preprostih vsakdanjosti, ki polnijo naša življenja.
Največ 8 tipkanih strani (do 240 vrstic) dolge zgodbe pošljite na naslov časopisa Republika, Slovenska 54/9, 61000 Ljubljana do vključno 21. junija 1995. Razpisane so tri nagrade, in sicer:
1.	nagrada - 100.000 SiT
2.	nagrada - 80.000 SiT
3.	nagrada - 60.000 SiT
Žirija bo v vsakem primeru podelila tri nagrade, pridržuje pa si pravico do podelitve dveh ali treh enakovrednih nagrad in da prve, druge ali tretje nagrade ne podeli.
Žirija, ki jo sestavljajo Radojka VranCic in Nataša Hrastnik v imenu Urada RS za žensko politiko ter Lela B. Njatin v imenu časopisa Republika, bo izbirala le med tistimi zgodbami, ki:
-	se niso bile objavljene;
-	so napisane v slovenskem jeziku;
-	bodo upoštevale razpisano temo;
-	bodo prispele v treh enakih izvodih;
-	ne bodo presegle razpisane dolžine;
-	bodo podpisane s šifro;
-	jim bo priložena zaprta kuverta, na kateri
bo zapisana šifra, s katero je podpisana zgodba, in v kateri bodo: polno ime avtorice, naslov njenega stalnega bivališča in telefonska Številka, na katero je avtorica dosegljiva.
Poleg nagrajenih bo žirija izbrala še največ deset zgodb, ki bodo skupaj z nagrajenimi najprej objavljene v Časopisu Republika (od oktobra 1995 dalje), nato pa v knjigi, ki jo bo izdal Urad RS za žensko politiko (v decembru 1995).
Imena nagrajenk in avtoric, katerih zgodbe bodo izbrane za objavo, bodo objavljene 21. septembra 1995 v Časopisu Republika.
LJUBLJANA - Pred ponovnim natečajem za najboljšo žensko zgodbo smo se pogovarjali z Nedeljko Pirjevec, avtorico knjige Zaznamovana, po kateri je bil poimenovan lanskoletni, prvi tovrstni natečaj časopisa Republika in Urada za žensko politiko. To je njen prvenec, v katerem je pisala o svojem življenju z eno najbolj kontraverznih in karizmatičnih osebnosti pri nas, s filozofom Dušanom Pirjevcem. Pri založbi Mihelač bo v kratkem izSel ponatis tega dela, pod spremenjenim naslovom Primi me za roko. Njene izrazite poteze in odločen, temperamenten govor potrjujeta domnevo, da so za izstopajočimi moškimi ponavadi tudi izjemne zenske.
Lansko leto ste sodelovali v komisiji za izbor najboljše ženske zgodbe. Kaj menite o značilnostih ženskega pisanja pri nas na osnovi tega natečaja?
To niso bile »short stories«, ker je bil določen obseg šestnajst strani, prihajale pa so tudi petindvajset strani dolge zgodbe. Mislim, da je žensko pisanje dosti bolj razvidno kot moško. Je preprosto, gladko teče, ima dialoge, kar je pri moških redko, in je seveda bolj senzibilno. Drugače pa zgodbe niso bile pretirano dobre. Težko sem jih brala, ker sem se ravno takrat selila. Včasih sem tekste kar po tleh metala od jeze, ker so bili pisani na način: Sedela sta si nasproti. Ona je imela take in take lase, oči. On pa... Takoj sem vedela, da bo nekaj solzavega. Moti me tudi ta zamera do moškega, ki je kar kriv. To bi bila glavna značilnost. Sicer pa moram reci, da se mi zdi zelo lepo, da so se Zenske potrudile (bilo jih je sto trideset), sedle in napisale, to je za Slovenijo fantastično. Pobuda je izvrstna.
Ni pa mi prav, da je bil natečaj samo za ženske. Morala bi sodelovati oba spola, s tem, da bi pisala na isto temo. Zakaj delati segregacijo? To je preneumno.
Vaše delo Zaznamovana, v katerem ste pisali o življenju z Dušanom Pirjevcem, je predstavljalo izhodiščno zgodbo za lanskoletni natečaj, ki naj bi se tematsko nanašal predvsem na odnos med moškim in žensko. Zakaj takšen naslov in v Cern je bila vaša zaznamovanost?
Mislim, da namen natečaja ni bilo pisanje o odnosih med spoloma. Slo je za žensko kot zensko, ne glede na moškega. Ce že govorimo o čustvih, ima ženska svoja čustva tudi do mame in drugih. Življenje je vedno življenje z nekom. Ne morem samotno pisati o svojih razmišljanjih. Neki stari prijatelj mi je rekel: »Veš, saj je fina knjiga, ampak to je samo skelet. Morala bi pisati svoje meditacije.« Pa sem rekla: »Kdo bi pa to bral, saj bi to bila razprava, esej.« Ce že pišete o življenju morate zmeraj pisati o svoji najbližji okolici.
Za naslov knjige pa se nisem mogla odločiti. Imela sem jih pet, Sest. Mihelač bo zdaj to knjigo še enkrat izdal, tokrat z naslovom Primi me za roko - to je stavek iz knjige. V zaCetku mi je šlo samo za moj odnos do umirajočega človeka. Najprej je bil sploh narejen samo okvir tega umiranja, nato pa so vanj prišle Se druge stvari. Potem pa mi je neka prijateljica rekla: »Saj tebe je pravzaprav ta človek, to življenje in vse, kar si doživela, na neki način stigmatiziralo. Daj naslov stigma.« Odvrnila sem ji: »Stigma pa ne, kvečjemu zaznamovana.«
Kako je Dušan Pirjevec vplival na vas kot osebnost in ali se ženska konstituira samo prek moškega?
Mislim, da se, tako kot se tudi moški. Za umetnike to Se posebej velja. Zenska dobi ogledalo, »feetback« in moški tudi. Na mene je seveda vplival močneje kot kdorkoli drug, ker je bil tako močna osebnost. Predvsem pa mi je dal veliko samozavesti, ki je prej nisem imela. Veliko ljudi mi je očitalo, da sem naredila napako, ko sem se prvič poročila, ker ta zakon pac ni bil tako dober. Medtem ko je on zmeraj govoril: »Nedeljka, nobene napake nisi naredila. Tako kot je bilo, je moralo biti. Saj so te ti fantje, ki si jih imela pred menoj, izoblikovali do sem. Jaz sem nastopil samo kot Pigmali-on za tiste zadnje poteze.« Vlil mi je veliko samozavesti, pa nobene revindikacije do tega sveta. Sicer pa je bil naporen in zahteven mož.
Naslov letošnjega natečaja bo Ženski zaliv, tema pa ženska solidarnost. Zanima me kakšne so vaše izkušnje z žensko solidarnostjo?
Kaj je to ženska solidarnost? Naj bi bila jaz prijateljica z vsako žensko samo zato, ker je ženska? Za mene je že sama beseda solidarnost smešna, Čudna. V poštev pride kadar je potres, požar L si ljudje solidarnostno pomagajo. Drugače te besede ne morem razumeti. Zdi se mi totalno odveC.
Andreja Paljevec
NOVO V KINU
Al Pacino igra v filmu Briana De Palme Odvetnika
Carlitov zakon
Carlito’s Way, trUer, scenarij David Koepp po dveh romanih Edvvina Torresa, režija Brian De Palma, distribucija Čarni um, premiera jutri v Ljubljani v kinu Komuna in hkrati na rednem sporedu.
Mojster suspenza in režije Brian De Palma (Carrie, Nedotakljivi, Oblečena za umor, Povečava, Kres ničevosti) v Carlitovem zakonu ponovno sodeluje z Al Pacinom, s katerim sta sodelovala že v Brazgo-tincu. Al Pacino igra Car lita Briganta, ki se leta 1975 iz zapora vme v španski harlem, z idejo, da bi se s plesalko Gail (Penelope Ann Miller), s katero se je spoznal pred tremi leti, umaknil na Bahame. Zeli odpreti tudi rent-a-car podjetje, vse kar potrebuje pa je denar. Njegov odvetnik David Kleinfield (Sean Perm) mu predlaga idealno rešitev, kot svojevrsten dar za dolgoletno prijateljstvo. Toda »dar« se prelevi v vse kaj drugega. Ob Brianu De Pahnu je eden od ustvarjalcev filma tudi David Koepp, ki je napisal scenarij tudi za filma Jurski park in Smrt ji lepo pristoji. Producent Martin Bergman pa je z Al Pacinom sodeloval že pri Brazgotincu, Pasjem popoldnevu in Serpicu.	(V. R.)
Ulični bojevnik
Street Fighter, akcijski spektakel, scenarij in režija Števen De Souza, distribucija Continental Fun, premiera jutri v Ljubljani (kino Siska), Mariboru in Celju, in prav tako na rednem sporedu.
Za zadnji film Jeana-Clauda van Damma, ob katerem igrata Raul Julia in Kylie Minogue, in ki so ga posneli po računalniški igri - Ulični bojevnik - je distributer za jutri pripravil posebno premiero. Med 15. in 19. uro bodo v avb ljubljanskega kina Šiška postavljeni terminali z najnovejšimi CD-igra-mi, prav tako pa tudi še neizdane demo verzije. Povsem ustrezna premiera za film, ki je zmes pustolovščine, akrobacije in futuristične tehnologije. Zgodba pripoveduje o krutem diktatorju, ki zatira ljudi in privede planet na rob oboroženega spopada. Diktator je general Bison (Raul Julia), Cigar vojska ubije dvanajst vojakov Združenih narodov in zajame 63 humanitarnih delavcev. Zahteva odkupnino v višini 20 milijard dolarjev, v nasprotnem primeru pa grozi z njihovim ubojem. Polkovnik VVilliam F. Guile (Jean-Claude van Damme) prevzame vodstvo Združenih sil...	(V. R.)
Ulični bojevnik: od video igrice do filma
MOGOČNA PRIREDITEV OB 50-LETNICI OSVOBODITVE
Skupno praznovanje, kot je bil skupen boj primorskih Slovencev
DOBERDOB - »Petdesetletnica zmage nad fašizmom in nacizmom je praznik, ki ga slavimo z demokratičnimi silami sveta v trdnem upanju, da se tolikšno zlo ne bo ponovilo, z neprikritim ponosom, da smo v boju prispevali velik delež, a tudi s prizadeto mislijo na vse žrtve. Ker je pol stoletja marsikdaj več kot eno življenje, ker je sleherno razpihovanje mržnje nesmisel in protinaravno, ker otroci in otrok otroci niso krivi za grehe staršev in dedov, ker samo enotni, s pogledom uprtim naprej preživimo - prepustimo zgodovini naj raziskuje in razčisti, kar je Se mračna skrivnost, mi pa si podajmo roke kot
-<e-
S
. ' ,
ljudje, odprti v jutrišnji dan. Spravo smo dolžni otrokom in njihovi prihodnosti; svojim očetom in bratom, sestram in materam, vsem padlim in živim borcem in milijonom žrtev pa dolgujemo zvestobo idealom, ki so jih navdihovali v upom in boju za človeka in pravičnejši svet«
Sklepna misel osrednjega govornika, kulturnika in ustvarjalca Miroslava Košute je najboljši povzetek teženj in želja, ki so navdihnile skupno proslavo Slovencev v Italiji. Ponedeljkovo množično prireditev v Doberdobu sta priredila Slovenska kulturno gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij, zamisel pa se je porodila v okvira Enotnega zastopstva Slovencev v Italiji, ki je prevzelo tudi pokroviteljstvo. O vključenosti slovenske manjšine v širšo okolje, v katerem živi, je pričala prisotnost predsednika državnega zbora Slovenije Jožefa Školča in deželne odbornice FJK za evropska vprašanja in mednarodne odnose Vi-viane Londero. Udeležencem mogočne prireditve pa je pozdrav poslal tudi predsednik Slovenije Milan Kučan (tekst objavljamo posebej). Zbrane je dvojezično pozdravil do-berdobski župan Mario Lavrenčič, v imenu mladih katoličanov je govoril Damjan Terpin. Proslave so se udeležili tudi senator Bratina, pesnik Ciril Zlobec, podpredsednik deželnega sveta FJK Miloš Budin, generalni konzul v Trstu Vlasta Valenčič, več slovenskih županov v FJK in predstavniki strank in organizacij. V kulturnem programu, ki ga je režiral
Emil Aberšek, so nastopih domača godba na pihala Kras, združeni (mešani in moški) pevski zbori Goriške in mladi recitatorji goriških amaterskih odrov.
Zbrani množici v občinskem parku je najprej zaigrala godba, vendar pa je slovesen začetek proslave občuteno zaznamovala izvedba Zdravljice, ki je že od nekdaj himna primorskih Slovencev. Po kraj-
Miroslav Košuta
mar je v imenu mladih katoličanov govoril Damjan Terpin, ki je podal nekaj osebnih misli o proslavljanju odporništva in jih sklenil z željo: »Mlajši zamejci, ki so nas z vsake od strani predolgo pitah z rdečo ah belo barvo zgodo-
Mario Lavrenčič
dotaknil tolmačenja takratnih dogodkov, saj »tudi prenekateri italijanski demokrati ... spregledujejo zgodovinska dejstva«. Izrecno je omenjal nedolžne žrtve vseh vojn, pri tem pa opozoril, da je »svet okrog nas znova sredi klanja,
Pogled na številne nastopajoče, spredaj godba okoli nje pa mešani in moški zbori
šem izboru petih pesmi in recitacij, v katerih so se ob spominu na zmago prepletali tudi občutki današnjega pripadnika malega naroda, so nastopili govorniki. Doberdobski župan Mario Lavrenčič, ki je zbrane nagovoril dvojezično, je izrazil zadovoljstvo, da je skupna proslava ob 50-letnici zmage nad naci-fašizmom v Doberdobu in to prav na dan, ko je v vas pred pol stoletja prikorakala Gradnikova brigada in jo osvobodila. Namesto najavljene Valentine Hu-
vine, si želimo spet pridobiti pravico proslavljanja osvoboditve kot praznika vseh, ker nam vsem tudi pripada«. V svojem izredno aktualnem in pronicljivem govora se je Miroslav Košuta dotaknil številnih še bolečih ah na novo zarezanih ran. Njegove besede in spomin so najprej segh za pol stoletja nazaj, v čas »ražkožnega veselja in hkratne zbranosti v žalovanju za njimi, ki se ne bojo vrnili, ker so postali pepel in dim, ker so obležali kdo-vekje«. Z grenkobo se je
Na doberdobski proslavi so peli združeni, mešani in moški pevski zbori Goriške
prag našega doma je oškropljen s krvjo, mi pa smo zaprh vrata in okna, da ne vidimo in slišimo«. Opomnil pa je tudi na krivo tolmačenje dejstev, ki »so se razpasli med nami samimi«, na nepravilno razumevanje dogodkov pred pol stoletja in navezanosti primorskega človeka na Jugoslavijo, kot na »deželo iz sanjskega sveta, deželo vernikov, ki je nekaj povsem drugega kot Jugoslavija tistih, ki so s propadom federativne izgubili svoje tržišče«. Kritično je ocenil tudi sedanjo Slovenijo, ko je med drugim rekel: »Včasih se nam zazdi, ko da je edina slovenska priznana vera s svojimi svetniki upodobljena na nemških markah«. Pred zaključnimi besedami sprave so Kdšutove misli šle manjšini in njenim pripadnikom. Občutku, ki prehaja v prepričanje, da je manjšina talec v neki zakulisni igri (v odnosih med Slovenijo in Italijo, op. ur.), je dodal ugotovitev: »Vendar je preživetje odvisno predvsem od nas samih: od našega zivljen-skega naboja, od naše pokončnosti, od našega ponosa, da smo to, kar smo, da smo tisti, ki smo, pa čeprav nas je, kolikor
Fotografije Davorin Križmančič
Jožef Školč
nas pač je.« V imenu deželnega odbora FJK je govorila Viviana Londero, ki je med drugim podčrtala, da je bila izbira odpora pred petdesetimi leti storjena v znamenju napredka, pravice in demokracije, tista izbira je še veljavna in nam mora še vedno kazati pot. Predsednik državnega zbora Slovenije Jožef Školč je najprej govoril o Primorski, ki je »bila težka učna ura o ' uničevanju jezika, kulture, zgodovine in istovetnosti«, ko pa je tudi Slovenijo zajela vojna, je bila »nauk o nujni slogi in pozabi razlik, kadar gre za goli obstoj«. Prešel je v današnji čas in rekel: »Danes, ko je Slovenija samostojna država, ima manjšina prvič za sabo svoje ljudi. In treba je povedati: nepopravljiv greh je vsako dejanje, ki iz Ljubljane postavlja svoje igre in interese pred usodo manjšine in skuša razcepiti njene sile. Seveda ne mislim, da bi se morala slovenska skupnost v Italiji odpovedati mnogovrstnosti mišljenj in opredehtev in zakrneti v prisiljeno enotnost. Ne sme pa ta mnogovrstnost postati
Viviana Londero
plen notranjepolitičnih obračunov v matici.«
Po besedah sta spet zadoneti ljudska in partizanska pesem, vmes so se prepletali priložnostni verzi,
Damjan Terpin
ob zaključku pa so nastopajoči in udeleženci počastili pomembno obletnico in zapeli: »Vstala Primorska si v novo življenje ...«
Breda Pahor
Recitatorki Fanika Klanjšček in Luisa Gergolet
POSLANICA MILANA KUČANA
»Zapreti moramo knjigo krvave zgodovine«
Neprecenljiv davek primorskega ljudstva
Na doberdobski skupni prireditvi so prebrali poslanico predsednika Slovenije Milana Kučana, ki jo v celoti objavljamo.
Dragi rojaki in prijatelji,
udeleženci proslave petdesetletnice zmage nad nacifašizmom!
Prisrčno vas pozdravljam na veličastni enotni deželni proslavi in vam čestitam ob tej pomembni obletnici.
V teh dneh se vsa Evropa spominja daljnih usodnih dni, ko se je končala mnogoletna evropska in svetovna apokalipsa, ki je svetu dala svoj pečat, viden tudi dandanes. V nečloveškem napora demokratičnih sil, da zlomijo veliko zlo fašizma in nacizma, je plačalo neprecenljiv krvavi davek tudi primorsko ljudstvo, ki je desetletja trpelo in se opiralo uničevalnemu fašističnemu zlu, da bi na koncu doživelo zmagoviti 9. maj 1945 skupaj z demok-
ratičnimi silami italijanskega naroda.
Proslave, ki se jih te dni udeležujemo, imajo mnogovrstni namen, a tudi zgovorno sporočilo: z njimi moramo zapreti knjigo krvave zgodovine; z njimi moramo oklicati in proslaviti spravo med narodi Evrope, kajti čas je, da si vsi oprostimo prizadejano bol in krivice, čeprav jih ne smemo nikoli pozabiti. Z njimi se moramo opredeliti za skupni program vseh Evropejcev za načrtovanje prijaznejše prihodnosti, mira, sožitja, prijateljstva med narodi in njihovega vsestranskega napredka.
Dragi prijatelji, naj vas današnje slavje nekdanjih zmag navda z optimizmom in lepimi pričakovanji za prihodnost. Želim vam lepo in prijetno praznovanje v Doberdobu, v kraju, ki ima svoje usidrano mesto v spominu slovenskih ljudi.
Milan Kučan
ENOTNA PROSLAVA ZMAGE NAD FAŠIZMOM IN NACIZMOM
Zastavi preteklosti in sedanjosti zaplapolali nad veliko množico
Partizan Drago Slavec se je na prvi maj za svoj »pohod« j2 Doline v Doberdob odpravil, kot Ce bi Sel k masi. Oblekel je najljubšo obleko: jopic, na katerem se je kot pri kakem Pomembnem sovjetskem generalu iz brežnjevske dobe lesketalo pet kolajn. Na eni je bilo vrisano sidro, znak Preko-niorcev, na zaSitku je visela zvezda. Na glavi je nosil zeleno titovko z rdeCo petokrako, v rokah je držal rjav drog z belo-modro-rdeCo zastavo, ki jo je bila septembra ’43 po propadu Italije iz rjuhe seSila njegova sestra Elvira. V veC kot petih desetletjih so barve zbledele, tudi napisa Odbora zveze slovenske mladine ni veC razpoznati, zvezda pa je ostala rdeCa, kot nekdaj. To zastavo je Drago Slavec - za Itabjane partizan Tito - dvignil visoko v zrak nad veC kot StiritisoC-glavo množico v občinskem parku v Doberdobu, ko so ob začetku enotne proslave 50-letnice osvoboditve zadoneli uvodni akordi slovenske himne, Prešernove Zdravljice.
Ob njej je zaplapolala Se druga zastava, prav tako beta, modra in rdeča s slovenskim grbom. Njene barve so bile živahne, mlade, kot država, ki si jo je pred slabi-uii štirimi leti izbrala za svojo zastavo, in kot roke, ki so jo držale. V Doberdob jo Je prinesla skupina treh mladih fantov: David Hva-UC je doma iz »stare« Gori-oe, Mitja Čeme iz Šempetra, Kostja Prinčič iz Solkana. Vsi trije so letnika ’71. Srečali so se pred Časom po Uakljucju na enem od tolikih žurov ob meji, spoprijateljili so se in skupna levičarska pot jih je v pone-
bji skupno organizirali proslavo 50-letnice zmage nad fašizmom in nacizmom. Mislim, da bi se vsi Slovenci morali z najvecjim ponosom spominjati na narodnoosvobodilni boj, ker smo s tem bojem Slovenci stopiti v krog suverenih narodov Evrope in sveta, ker smo se s tem bojem uveljaviti kot aktivni udeleženci svetovne protifašistične koalicije. Mene skrbi, da se v drugem delu slovenskega naroda, konkretno v Sloveniji, vodi ta diferenciacija, in da nekaterim še vedno ni jasno, kdo se je boril proti fašizmu in kdo je bil na strani oku-
Pevci so imeli z odra mogočen pogled na množico, ki je v ponedeljek napolnila občinski park v Doberdobu.
polala platna: najnižji bele in rumene barve, malo višje zelene in modre, najvišje rdeCe barve. Za odrom recitatorjev je na rdečem panoju 22 imen občin opozarjalo na kraje, v katerih živimo Slovenci: od Ukev in Kanalske doline na vrhu,
®ostje v prvih vrstah so prisluhnili recitacijam, pesmim in govorom.
deljek pripeljala v Doberdob. »Je pa res lepo videti toliko Slovencev in slišati govoriti slovensko v Italiji. Ce bereš naše Časopise, ne dobiš vtisa, da bi za mejo živelo toliko naših ljudi,« je °u pogledu na veliko uuiozico povedal Mitja.
Prav množica je bila protagonist prvomajske skupne proslave 50-letnice osvoboditve: množica starih borcev in bork in mladih fantov in deklet, njihovih si-nov in vnukov. Dva, trije rodovi so se srečali, prvič na proslavi 'osvoboditve enot-uo v nedeljskem oblačnem Doberdobu. Mnogo moških S1 je privezalo rdeče kravate; nekateri so nosili v Sjunbnici rdeč nagelj; žen-ri® so si prilepile na bluze ui majice nalepke, ki so jih domača dekleta razdeljevala ob vhodih v park.
Ob 16. je bila ploščad Pred odroma že prepolna, ob mizah na travi se je trlo Jjudi. V tretji vrsti, Cisto na levi, je proslavi prisostvoval J^Ze Smole, zadnji predsed-juk Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. »Smatram, da je zelo po-uiembno, da sta obe krovni organizaciji Slovencev v Ita-
patorja. Zato mislim, da je ta proslava, ki je presegla politične in ideološke razlike in je našla oporno skupno točko v antifašističnem boju, toliko bolj pomembna,« je ocenil nekdanji Titov tajnik predno je stekel program. Ob njem je Viktor Vrabec iz Komna, komisar 3. prekomorske brigade, ki mu je oCe preminil v Flos-semburgu, pritrdil njegovim besedam.
Dušan Udovič in Marij Maver, vodilna moža prvomajsko poenotene SKGZ-SSO, sta se srečala pred začetkom proslave ob igrišču. Predstavlja Doberdob zgodovinski par condi-cio zamejskih Slovencev? »Midva se vedno srečava po Ul. Cicerone: eden po desni, drugi po levi,« je pokomentiral Maver. »A oba se bojita stopiti na sredo ceste,« je pridal Suadam Kapic zraven njiju. V Doberdobu sta si le stopila po zamejski cesti naproti, in ni se bati, da bi ju zgodovina povozila...
Krepko po 16. uri se je začelo. DomaCa godba je zaigrala prihodu pevk in pevcev na stranska odra. Med njima so v vetru pla-
do Doline in Milj spodaj. V sredini je mastni rdeCi Doberdob pribil, da »Mi smo tu«. Gorica nad njim in Trst pod njim sta zaokrožala zamejsko celoto.
StiritisoCglava množica je vstala, ko je godba Kras zaigrala in pevci zapeli
Zdravljico. »Žive naj vsi narodi...« - nobena himna na svetu ne nosi takega sporočila, kot Prešernova. Zastavi, slovenska z zvezdo in državna brez nje, sta zavih-rati visoko nad glavami.
Program je nato stekel hitro: z recitacijami, pesmimi, govori. Pri snemalnem avtomobilu je režiser Emil AberšCek iz novogoriškega Primorskega dramskega gledališča skrbel, da je vse potekalo tako, kot si je zamislil. Verzi Ljubke Sorti, Ervina Fritza, Janeza Menarta, Izeta SarajtiCa in proza Cirila Kosmača so se prelivati v pesmi združenih goriških pevskih zborov. Harmonika Viljema Gergoleta je najavila prihod Brigate Garibaldi. Pesem je zadonela močno, a slišalo jo je bolj malo Italijanov...
Prvi večji aplavz si je prislužil domači župan Mario Lavrenčič, ko je v pozdravu spomnil, da je pred 50 leti Gradnikova brigada osvobodila Doberdob. Aplavz je požela poslanica slovenskega predsednika Kučana. Damjan Terpin je najavil, da obolela Valentina Humar, tajnica Slovenske katoliške prosvete, ne bo mogla prinesti svojega pozdrava mladih. Zato je spregovoril sam, mimo tistih misli, ki mu jih je na papirju predala Valentina. Kazalo je, kot da bi šlo za govorniški desant. A Terpin se je spomnil, da je tudi njegov stric nosil rdečo zvezdo na partizanski
kapi, vprašal se je, »zakaj tudi naš zbor ne poje partizanskih pesmi?« Pozval je, »nehajmo z delitvami«, »stopimo na skupno pot.« Marij Maver ga je na robu
ob snemalnem avtu zavpil eden od pevcev domačega zbora Jezero. V žepu na sreni strani jopica je nosil rdeč robček.
»Dragi tovariši,« je poz-
Zastava dolinskega partizana Draga je vihrala,.,
igrišča z bližine teleobjektiva Tamron AF posnel v svoj fotografski aparat Nikon. Terpin je nadaljeval: »To ni praznik belih ali rdečih...« »Partizanov!« je
Slovenska zastava je plapolala v rokah mladih Davida, Mitje in Kostje.
dravil slavnostni govornik Miroslav Košuta, in že so se razlegli aplavz in vzklikanja »Bravo!« Nekdanji partizani so želeti slišati tisti »tovariši«, in bilo jim je ustreženo. Ko je Učko govoril, si je marsikateri borec s hitro kretnjo obrisal solzo na obrazu. Njegov govor je bil ganljiv, trd, strog do vseh, in vendar spravljiv. Grobna tišina spomina in premisleka mu je prisluhnila, ko je spregovoril o fojbah. »Ampak to je vojna!«, je zakričalo iz zvočnikov, in takoj za tem: »Nedolžnim žrtvam vseh vojn in vseh Časov bi moralo človeštvo postaviti spomenik do neba.« Ko je govornik spregovoril o drugi, sedanji tragediji, je spomnil na naše fante, ki so nekomu sinovi, moje, oCetje, in ki »umirajo v plemenitem poslanstvu pričevanja o grozotah in nesmislu«. Milenka in njen sinček Milan Ota sta slišala tiste besede, njun mož in oCe Saša ne. Granata mu je pred slabim poldrugim letom onemogočila, da bi snemal za prvi slovenski te-
levizijski dnevnik. Ati pa, morda, italijanska politika, ki je Slovencem v Italiji za dobo, ki je skoraj enako dolga dobi fašističnega nasilja, prepovedala izražanje v najbolj modernem jeziku, televizijskem. V govoru, ki bo svetil še sinovom in vnukom, se je govornik dotaknil tudi zaščitnega zakona. Kar se z njim dogaja, je za nas nedopustno, za državo pa nedopustno in stra-motno, je dejal. Senator Bratina mu je zaploskal...
Močan aplavz je pozdravil deželno odbornico Vi-viano Londero, ko je povedala, da zastopa predsednico deželnega odbora Ales-sandro Guerro. Nasi ljudje verjetno cenijo njene prijateljske stike s Slovenijo.
Ko je Jože Skoljc stopil na oder, se je Jože Smole verjetno spomnil, kako se mu je široko zasmejal, ko je mladi politik v Času, ko se popki slovenske pomladi še niso razcveteti, napovedal, da bo takratna ZSMS prejela na volitvah 25 odstotkov glasov. SkoljC je sedaj predsednik parlamenta in - tudi po Smoletovem mnenju -dober politik. V Doberdobu je govoril o spominu in pozabi, o svetlem trenutku slovenske domovine, pa tudi o manjšini kot talcu in menjalnem drobižu. Ko je govoril o nas, je dolinski Tito spet ponosno dvignil zastavo.
Zastava je plapolala tudi, ko je iz veC kot sto grl zadonela Lipa zelenela je. Ob, pevcih so jo peti Se mnogi ljudje na igrišču in na travniku: lipa iz pesmi je s svojim slovenskim cvetjem posipala Doberdob. Lepi re-citatorki in postavna recitatorja sta povedla proslavo h koncu. Italijanska partizanska, nato otožna Smrt v Brdih, in že je bilo slišati gromke akorde Simonitijevega Vstajenja Primorske. Zbor je zapel najprej počasi, nato vedno hitreje. Aplavz se je utrgal že mnogo pred tistim mogočnim »Vstala Primorska«. Ko je naposled prišla na vrsto tudi slavna kitica, je najprej vstal borec sredi igrišča, njemu pa so v nekaj sekundah slediti vsi. Partizan Drago iz Doline je stopil na stol, in medtem ko so drugi ploskali v ritmu pesmi, je njegova zastava še zadnjic vihravo zaplapolala v Doberdobu.
Marjan Kemperle
DOBERDOB
Sreda, 3. maja 1995
MIROSLAV KOŠUTA NA SKUPNI PROSLAVI OB 50-LETNICI ZMAGE NAD NACIFAŠIZMOM
Osrednji govornik na ponedeljkovi skupni proslavi v Doberdobu je bil Miroslav Košuta, ustvarjalec in ravnatelj Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Njegov govor objavljamo v celoti.
Gospe in gospodje, spoštovani gostje, dragi tovariši!
Petdeset let je dolga pot, za človeka lahko cel življenjski lok, za mlajše med nami mnogo več od tega, kar jim je bilo doslej dano živeti. Njim so bile prihranjene grozote druge svetovne vojne, spoznali so jih iz pripovedi svojih staršev ali brali o njih, ne da bi jih mogli zares doumeti. Zato pa so bili prikrajšani za tisti izbruh nepopisne sreče, za pijanost opojnosti, ki smo jo nekateri doživeli kot otroci, drugi kot borci, kot matere in žene, kot osvobojeni zaporniki. Tiste neponovljive dni, ko se je v naše vasi in mesta vmčalo življenje, iz gozdov, iz koncentracijskih taborišč. Dni razkošnega veselja in hkratne zbranosti v žalovanju za njimi, ki se ne bojo vrnili, ker so postali pepel in dim, ker 'so obležali kdovekje. Ti so prišli mnogo pozneje, ko smo jim že postavljali spomenike, prišli so izkopani in oviti v zastavo upanja, pod katero so se borili, zastavo čudežnih barv, bele, modre, rdeče, ki jih lepših Se nisem videl vihrati v soncu. Kar je srcu posredovalo otroško oko na dan praznika, ostane v njem neizbrisno.
Prizadene nas, kadar prijatelji spregledujejo zgodovinska dejstva
O tistem prazniku pa slišim in berem tudi te dni, kar poslušamo in prebiramo dolga leta, namreč o partizanski vojski, ki da je z zasedbo Primorske in Trsta samo zamenjala dotedanjega okupatorja. Kadar to trobijo naši zadrti sovražniki in odkriti politični nasprotniki, nas seveda ne preseneča. Prizadene pa nas, da tudi prenekateri italijanski demokrati, ki o priložnostih mdi veljajo za odprte in nam naklonjene, spregledujejo zgodovinska dejstva in pozabljajo, da so bili naši kraji s Trstom in Gorico do konca prve svetovne vojne zunaj italijanskih meja, "term al di la dei confini”, poseljeni s slovenskim življem, ki je od italijanskih blagrov spoznal samo fašistični teror. Zato so take besede iz njihovih ust veliko bolj grenke in žaljive. Gotovo jim je marsikaj težko razumeti, še posebno, če tedanje dogajanje poznajo le iz italijanskih virov in površno, kljub temu pa ni mogoče slovenskim borcem, ki so svoj rodni kraj osvobodili izpod fašizma in nacizma, očitati, da so ga zasedli s tujo vojsko. Nedopustno je in kratkovidno. Nedopustno zaradi grobe žalitve in izkrivljanja zgodovine, kratkovidno pa, ker pomeni opravičilo za mnoge zločince in potuho njihovim zdajšnjim posnemovalcem.
Tisti borci so bili naši očetje in bratje, a tudi naše sestre in naše matere, zakaj ne gre pozabiti pomembnega deleža, ki so ga v uporu prispevale žene, izenačene v trpljenju, enakopravne v boju, preganjane in trpinčene, ne samo nemočne zapornice in deportiranke, ne samo šivilje, ki so v solzah krojile zastave in vezle rdeče zvezde, ne samo kurirke, bolniške sestre in neprecenljive zdravnice, ampak tudi borke z brzostrelkami v rola in opasane z bombami. Takšna ni in ne more biti nobena okupatorska vojska, taksen je lahko samo narod na robu obupa, narod, ki mu grozi iztrebljenje in se temu upre z vsemi svojimi silami, ker gre za boj na življenje in smrt. In mnogi in mnoge so tudi resnično našli smrt, zato da mi živimo. Ne skrunimo njihovega spomina, ne onečaščajmo spomenikov, ki so bili posvečeni z daritvijo krvi!
Za nas so tudi štirje atentatorji zapisani kot bazoviški junaki ne le v zavesti primorskega človeka, ampak v zgodovini slovenskega naroda. Da je temu tako, morda res ni lahko razumeti, a krivda ni naša. V izvoru tega in nadaljnjih zločinih, pregnanstvih, pobojih, požigih in vsakršnem nasilju pa je treba iskati vzrok za vse, kar je sledilo.
Bili smo osvobojeni, ker smo bili zasužnjeni
Bili smo osvobojeni, ker smo bili zasužnjeni, resnični ščavi, brez jezika in o belem dnevu brez kulture in brez zgodovine, žaljeni z vsakim dober dan, ponižani vsakikrat, ko je bilo izgovorjeno nase ime, nespoznavni v svojih priimkih, največkrat brez dela, kadar nismo zaradi preživetja segli po izkaznici izdajalcev, sicer pa preganjani, zaprti, konjmirani, še celo kot vojaki izolirani v posebnih bataljonih in kot obtoženci prepuščeni posebnim sodiščem.
Pred dnevi smo ob petdesetletnici italijanske republike že spet enkrat slišali,-da je bila Rižarna
edino nemško koncentracijsko taborišče v Italiji, ampak Slovenci ob mrtvih imamo še žive priče ter arhivske in umetniške dokumente o Številnih italijanskih taboriščih, skozi katem je šel križev pot naših ljudi. Omembe teh se v glavnem vsi rahločutno izogibajo, a takšno obzirnost bi zaman pričakovali ob krnskih breznih.
Nikakršnega dvoma ne more biti, da so v fojbah tudi nedolžni, kar moramo obžalovati in jih objokujemo kot sleherno nedolžno žrtev, kjerkoli že usahne njeno življenje. Tem huje, če krivda za neko smrt pada tudi na naše borce, na naše dmge ali v njihove vrste vtihotapljene zločinske posameznike, ki so zmedo zgodovinskega trenutka izkoristih za osebna obmčunavanja, saj posredno prizadene zmeraj tudi nas. Ampak to je vojna, vojna, ki zaznamuje vse in vsakogar, marsikdaj marsikoga tudi iz še nerojenega pokolenja.
Nedolžnim žrtvam vseh vojn in vseh časov bi moralo človeštvo postaviti spomenik do neba. Predvsem pa spomenik v svoji zavesti, v obvezi, da bo zmeraj in povsod z vsakim dejanjem, z vsako besedo in mislijo proti vojni in vsemu, kar jo lahko izzove. Zato pa še nihče nima pravice teh žrtev izkoriščati za razpihovanje nezaupanja, za obujanje narodne mržnje in ščuvanje k revanšiz-mu. Bil je storjen zločin in sledilo je maščevanje, kruto, morda ne opravičljivo, a razumljivo, in ni dopustno spregledati vrstni red vzroka in posledice. Tega, ki je s svojimi zločini izzival in izzval, in tega, ki je v maščevanju skušal najti potešitev. Enačenje prvega in drugega pomeni izkrivljanje zgodovine, opravičevanje zločincev, razvrednotenje žrtev in skrunjenje njihovega spomina.
Prag našega doma je oškropljen s krvjo, mi pa smo zaprli vrata
Nobenega sprenevedanja, gospoda! Svet okrog nas je znova sredi klanja, prag našega doma je oškropljen s krvjo, mi pa smo zaprli vmta in okna, da ne vidimo in ne slišimo. Vendar tudi na ta zaprta okna, na ta zapahnjena vmta trka smrt: naši fantje, ki so nekomu sinovi, možje, očetje, umimjo v plemenitem poslanstvu pričevanja o grozotah in nesmislu, tisti, ki odločajo o človeški usodi pa se grejo politikantske igrice, kakor da to, kar nam kažejo televizijski zasloni, ni zares, kakor da je le izrodek domišljije, ne pa posnetek življenja! Saj to res ni življenje, to življenje biti ne more! Tisoči in tisoči trupel, otroški okostnjaki, ki z izbuljenimi očmi zgubljeno tavajo med smetmi, in znova kri in ruševine in naduti obrazi politikov na brezkončnih konferencah in ob polnih mizah. Odprimo okna, odprimo oči in zatulimo v svet: Dovolj je klanja, dovolj ga je bilo že pred petdesetimi leti!
Nespomzumi in krivo tolmačenje dejstev pa so se razpasli tudi med nami samimi. Za marsikoga je postala rdeča zvezda iz tedanjih dni samo znamenje komunizma, ampak ta zvezda je bila za nas zvezda jutranjica, znanilka novega dne v svobodi. Svobodi, čudežni besedi za neznani pojem, Id je napolnjevala izmučena telesa z blaženostjo, svobodi, ki je bila zadnja beseda iz ust tisočev umirajočih. Zastava partizanskih brigad je bila maja 1945 zastava odrešenja. Ob jugoslovanski zastavi in njenih hčerah, v krvi posvečenih, slovenski, hrvaški, srbski in kar jih je še drugih vihm-
lo v tistih čudežnih dneh, se je pojavila tudi dotlej nam neznana tiikolora s peterokrako zvezdo, ne več zastava zatiranja z grbom Savojcev, temveč v boju pridružena zastava italijanskih partizanov, garibaldincev.
Kdor ne razume tistih dni, ne more razumeti ničesar od tega, kar je sledilo, predvsem pa ne more razumeti globoke navezanosti primorskega človeka na Jugoslavijo. Ta Jugoslavija v srcu je dežela iz sanjskega sveta, dežela vernikov, nekaj povsem drugega kot Jugoslavija tistih, ki so s propadom fedemtivne izgubili svoje tržišče. Tudi to je marsikomu, ki ni živel z nami, ki ni delil naše usode, težko mzumeti. Zato je bilo ob rojstvu Slovenije med našimi ljudmi mnogo nespomzumov.
Nerazsodnost novih politikov, prenapetost njihovih izjav in prenagljenost nekaterih potez sta pridala svoje. Ce pa je med nami še zmemj kdo, ki s pretirdno kritičnostjo ali premajhno naklonjenostjo presoja dogajanje v matični domovini, smemo reči, da je za njegovo zadržanje, žal, še mogoče najti kako opmvičilo. Da ga skomj ne bi bilo!
V Evropo pokončno in ponosno, ne kot krdelo štacunarjev
Slovenci naj stopajo v Evropo pokončno, z jasnim čelom, kot ponosen narod s s\rojo kulturo in zgodovino, ne kot krdelo štacunarjev in kontran-bantarjev. Kako naj ocenjujemo vsesplošno kameleonstvo in preprodajanje mrtvih duš, če ne kot svetoskrunstvo tistih, ki so za postavitev temeljev svobodne domovine žrtvovali svoja življenja. Včasih se nam zazdi, ko daje edina slovenska priznana vera s svojimi svetniki upodobljena na nemških markah. Po letih 1945 in 1991 smo na tem, da svojo suvereno, samostojno Slovenijo vrednotimo v DEM in nam ni niti najmanj nerodno! Je to svetovljanstvo, gospodarska nuja ali sled cankarjanskega naroda hlapcev? Naroda, ki stopa v prihodnost večinoma zazrt nazaj, v bolečo preteklost. Nikakor ne podcenjujemo velikih dilem in vprašanje sprave, čeprav smo Primorci imeli srečo, da nas je trpljenje stalilo v eno samo maso. Bili so med nami odpadniki, vendar redki posamezniki, kot skupnost smo ostali nedeljena celota. Le tako sije mogoče razložiti, zakaj so tudi komunisti peli na cerkvenih korih.
Zdaj torej, ko se je izpolnil stoletni sen in imamo Slovenijo, enakopravno, neodvisno, suvereno državo, je zadnji čas, da dobimo tudi Slovence, enakopravne, ponosne, državljane sveta, ki ne bojo klečeplazili pred nikomer in ne prodajali svoje vesti, ampak svetu ponujali sadove svojega dela in talenta, gostoljubni gostitelji, samozavestni trgovci, preudarni pogajalci, dalekovidni politiki.
Ker je matična domovina izbrala za himno tudi verza ”Da rojak / prost bo vsak...”, je očitno, da smo zamejci ob sleherni slovesnosti v njenih mislih. Biti prost pa danes ne pomeni samo biti brez okov, temveč živeti z zagotovljenimi človeškimi pravicami, enak glede jezika, svobode in vsega drugega, kar naj ti zagotovi prihodnost. Torej ob mejaku, ki ne bo sovražnik, ampak sosed, gre s Prešernovo mislijo sporočilo matične domovine rojakom v Avstriji, na Madžarskem, na Hrvaškem in nam od Trbiža do miljskih gričev. To je lahko tudi že eden od temeljev slovenskega evropejstva in evropskosti. Naša skupna misel pa zaobjema
Slovence po svetu, kjerkoli še živijo in kakršenkoli je bil vzrok njihove izselitve na druge celine in otočja.
Skrb in pomoč matične domovine pa ne zbrišeta dejstva, da smo vendar italijanski državljani. Kot taki od Italije zahtevamo predvsem v ustavi zapisane pravice, ki zagotavljajo svobodo, demokracijo, enakopravnost, solidarnost in pravico do dela, ki jo moramo na današnji dan še posebej poudariti. Vse to v zvezi z manjšino zadobi še poseben pomen. Kolikor to komu ni zadosti jasno, je tu še vrsta s pogodbami in sporazumi mednarodno sprejetih obveznosti, čeprav večinoma ostajajo mrt\'a črka. Kar se dogaja z globalnim zaščitnim zakonom je nas vsekakor poniževalno, za državo, ki se te praznične dni tako samozavestno sklicuje na svojo demokratično ustavo, pa nedopustno in sramotno.
Obhaja nas občutek, ki je vse bolj prepričanje, da je manjšina talec vnela zakulisni igri. Kako naj si sicer razložimo zmeraj težje premostljive stiske naših kulturnih ustanov na meji preživetja, pritisk na bančne zavode in oviranje gospodarstva, ukinjanje šol pod krinko združevanja, težave organizacij in društev in še in še do problemov sredstev javnega obveščanja, kjer moramo z zadoščenjem končno pozdraviti le pojav televizijskih poskusnih oddaj. V času, ko je celotna družba v vrenju in državna uprava podvržena dmstič-nim spremembam odnosov, je manjšinska skupnost še posebej nevarno ogrožena in ranljiva.
Poglejmo najprej sebi v obraz!
Vendar je preživetje odvisno predvsem od nas samih: od našega življenjskega naboja, pd naše pokončnosti, od našega formata in ponosa, da smo to, kar smo, da smo tisti, ki smo, pa čepmv nas je, kolikor nas pač že je. Poglejmo najprej sebi v obraz. Kaj je ostalo od tega, čemur smo pred leti pravili popolna skupnost? Kaj vse smo oklestili, komu žrtvovali? Ali ni morda zamejskega drevesa obrezal nevešč sadjar? Kot posamezniki pa se vprašajmo: Adi je naše delo v šoli ali v gledališču, v knjižnici ali knjigami, v organizaciji ali podjetju, v uredništvu ali tiskarni, v uradu, v inštitutu, v dijaškem domu ali kjerkoli smo že zaposleni - je to naše delo še zmemj poslanstvo ali že dolgo samo služba? Koliko sebe razdajamo? S kom in za koga živimo? Kateri jezik govorimo in v katerem jeziku sanjamo? V času novih tehnologij preplavljajo svet novi pojmi, novi idiomi. Jezik je sredstvo spomzumevanja, ampak jezik je tudi izraz duše, po katerem je vsak od nas jaz, edini, nezamenljivi, od rojstva do smrti. Kakšen jaz pa je tisti, ki se rodi Slovenec in bo umrl Italijan? Sebi bi moral reči midva: moj zavrženi prednik, ki je bil Slovenec, in njegov prodani naslednik, ki sem, kar sem. To mutacijo je bilo treba omeniti danes, ker je izdajstvo tistih, ki so žrtvovali svoja življenja, da bi človek živel kot človek in slovenski človek kot Slovenec.
Sodba zgodovine tudi z večino naših voditeljev ne bo prizanesljiva. Ce nas bo pobralo, bojo tega v precejšnji meri krivi njihova kratkovidnost, nadutost in sebičnost, politično vrtičkarstvo in samovšečnost. Neprestane volitve narekujejo strankam obdelovanje toplih gred, po potrebi tudi umetno prenapenjanje odnosov, za tisti preferenčni glas več, za tisti križec na volišču, ki pa že pre-mšča v velikanski kriz čez našo prihodnost.
Razcepljenost je luksuz, ki si ga ne moremo več privoščiti. Imamo pmvico vsak do svoje stranke, ampak potreba skupnosti, neodložljiva, je nova streha, ne samo imensko enotna organizacija, ampak dejansko eno in edino vrhovno telo, v katerem naj vsak od nas izživi svojo osebnost, ohrani svoje svetovnonazorsko in versko prepričanje, svoje delo pa združi v dogovorjen program za slcu-pno dobro.
Gospe in gospodje, tovarišice in tovariši! Petdesetletnica zmage nad fašizmom in nacizmom je praznik, ki ga slavimo z demokratičnimi silami sveta v trdnem upanju, da se tolikšno zlo ne bo ponovilo, z neprikritim ponosom, da smo v boju prispevali velik delež, a tudi s prizadeto mislijo na vse žrtve. Ker je pol stoletja marsikdaj več kot eno življenje, ker je sleherno razpihovanje mržnje nesmisel in protinamvno, ker otroci in otrok otroci niso krivi za grehe staršev in dedov, ker samo enotni, s pogledom uprtim naprej prezhtimo - prepustimo zgodovini naj raziskuje in razčisti, kar je še mračna skrivnost, mi pa si podajmo roke kot ljudje, odprti v jutrišnji dan. Spravo smo dolžni otrokom in njihovi prihodnosti; svojim očetom in bmtom, sestram in materam, vsem padlim in živim borcem in milijonom žrtev pa dolgujemo zvestobo idealom, ki so jih navdihovali v uporu in v boju za človeka in pravičnejši svet.
HRVAŠKA
Številne žrtve napada na Zagreb
ZAGREB - Srbi z okupiranih območij Hrvaške so včeraj ob 10.30 izvedli doslej najsilovitejSi napad na Zagreb. Iz smeri Karlovca in Petrinje so izstrelili Sest raket orkan. Dve raketi sta padli na zagrebško letališče in predmestje Veliko Gorico, ostale pa na središče Zagreba. V napadu je življenje izgubilo pet oseb, veC kot 120 ljudi pa je bilo ranjenih; večina ima poškodovane noge in trebušni predel.
Napad na Zagreb so izvršili v Času, ko je na uli-cah največ ljudi. Na Hrvaškem je bil namreč včeraj delovni dan, saj so se prvomajski prazniki končali že v ponedeljek. Rakete so eksplodirale na najpome-bnejsih zagrebških ulicah, in sicer na VlaSki, Dra-Skovičevi in Petrinjski, kjer se nahaja sedež zagrebške policije. Eksplozije so povzročile tudi veliko gmotno škodo. Poškodovanih je bilo veliko avtomobilov, večina jih je zgorela, popokala so tudi številna izložbena okna.
Značilnost raket orkan so tako imenovani zvončki, ki ne eksplodirajo takoj, temveč po naknadnem dotiku. Oblasti so zato prebivalce zagrebške prestolnice pozvale. naj se ne dotikajo neznanih predmetov, za kar pa niso imeli časa, saj so morali popoldne v zaklonišča. Na Hrvaškem namreč pričakujejo, da se bodo Srbi zaradi velikih izgub v zahodni Slavoniji skušali maščevati, Na srečo do napada ni prišlo.
Darko Pavicič
Posledice srbskega napada na središče Zagreba (Telefoto: AP)
O čem pišejo drugje po svetu
O razmerah v BiH in na Hrvaškem
»Konec premirja v BiH, ki tako ali tako ni veljalo, bi lahko bil koristen, seveda če bodo nastale razmere mednarodno skupnost prisilile, da bo začela resno in učinkovito reševati balkansko krizo. Britanski zunanji minister Douglas Hurd je sicer opozoril na razcepljenost v srbskem taboru, toda Ce hoče to dejstvo izrabiti, mora najprej izdelati novo strategijo. Velika Srbija, cilj najvplivnejšega moža na Balkanu, srbskega predsednika Slobodana Miloševiča, je postala politična past. Da bi izsilil odpravo ukrepov proti ZR Jugoslaviji, je Miloševič prekinil odnose z bosanskimi Srbi. Morebitna zmaga bosanskih Srbov, ki se jim je odrekel le na videz, bo oslabila njegovo politično moc. In prav to slabost mora izrabiti skupina za stike.« (The Times, London)
»Očitno bosta sprti strani v Bosni spor rešili z vojaškimi sredstvi. To bi lahko preprečili samo, Ce bosta Srbija in Cma gora priznali meje Bosne in Hercegovine, s tem pa bi bosanske Srbe prisilili k pogajanjem z vlado v Sarajevu. Toda srbski predsednik Slobodan Miloševič, ki ima zadnjo besedo, molči. Zal pa se bodo kaj hitro oglasili topovi.« (Algemeen Dagblad, Rotterdam)
»To, kar Hrvati imenujejo 'omejeni spopad’, bi lahko v resnici pomenilo veliko veC. Obstaja upravičen sum, da je Zagreb na mirovnih pogajanjih bil in bo prav tako zvit partner kot bosanski Srbi: danes se pogajajo, jutri pa rožljajo z orožjem. Čeprav je Hrvaška upravičeno razočarana nad ZN, je ofenziva njene vojske proti krajinskim Srbom napačen odgovor na nesposobnost mednarodne skupnosti, kajti ta‘omejeni spopad’ lahko kaj hitro prestopi meje in se sprevrže v krvavi vojni pohod. Hrvaško bi morali ustaviti. Evropska zveza in Združene države Amerike so že grozile, da bodo predlagale uvedbo ukrepov tudi proti Zagrebu. Ce Zagreb zdaj ne bo pokazal razumevanja, bo svet moral ukrepati.« (Heilbronner Stimme, Stuttgart)
VS ZN zahteva zaustavitev spopadov
ZAGREB - Varnostni svet Združenih narodov je v predsedniški izjavi od Zagreba zahteval, naj takoj konca vojaški poseg v zahodni Slavoniji, sprtima stranema pa je priporočil, naj odložita orožje in nadaljujeta pogajanja.
Hrvaške oblasti so se s Kninom pogajale skoraj vso noc s ponedeljka na torek, vendar brez uspeha. Vodja kninske delegacije Borislav Mikelid je za radio Knin izrazil prepričanje, da se Zagreb v resnici niti ni želel pogajati. Pogovore bi morali nadaljevati včeraj zvečer, vendar srbski predstavniki niso prispeli na letališče.
Zagreb je zaradi vojaških dejavnosti pokaral tudi nemški zunanji minister Klaus Kinkel. V pismu predsedniku Tudmanu je opozoril, da je Hrvaška s tem prevzela del odgovornosti za krizo na Balkanu. Na opozorilo se je takoj odzval minister za zunanje zadeve Mate Granič. Poudaril je, da je bila Hrvaška prisiljena k taksnemu odgovoru na teroristične napade. Oglasila se je tudi itaUjanska zunanja ministrica Susanna Agnelli. Izrazila je izjemno skrb zaradi vnovičnih spopadov v bližnji Hrvaški in poudarila nujnost takojšnje ustavitve sovražnosti. Obe strani je pozvala, naj se odrečeta vojaškemu obračunavanju in se vrneta k pogajanjem. Francoski zunanji minister Alain Juppe je svojemu hrvaškemu kolegu po telefonu izrazil nezadovoljstvo z ofenzivo, ruski uradni predstavniki pa so od »obeh strani« zahtevali vrnitev na začetne položaje.
Kljub hrvaškim zagotovilom, da gre za akcijo z omejenim obsegom, zahodni diplomati izražajo bojazen pred Sirjenjem spopadov. Dejstvo je, da je vojska prestopila razmejitveno Črto, in nihče veC ne more zagotoviti, da bodo boji prenehali. Vodja bosanskih Srbov Karadžid je že obljubil pomoč krajinskim zaveznikom.	(Reuter, D. P.)
AKCIJA Z »OMEJENIM OBSEGOM < HRVAŠKE VOJSKE V ZAHODNI SLAVONIJI
Pakrac in Okučani spet v hrvaških rokah
ZAGREB - Enote hrvaške vojske in pohcije so v ponedeljek zgodaj zjutraj začele osvobajati avtocesto Zagreb-Lipovac. Akcijo naj bi zaključile včeraj popoldne.
Povod za napad na nekdanji sektor zahod, kjer so bili nameščeni pripadniki mirovnih sil Združenih narodov, oziroma območje zahodne Slavonije, ki je pod nadzorom krajinskih Srbov, so bili nenehni teroristični napadi Srbov na hrvaške državljane. Kot zatrjujejo hrvaške oblasti, je bil kaplja Cez rob nedeljski napad Srbov na avtomobilski cesti Pakrac-Pože-ga, v katerem je bil ranjen hrvaški državljan, njegovega sopotnika pa še niso našli. Dva ni pred tem je neki Hrvat na bencinski Črpalki pri Novi Gradiški ustrelil Srba, kar je izzvalo srbski napad na avtocesto, v katerem so bili ubiti trije Hrvati.
Hrvaška vojska in policija sta v dvodnevni ofenzivi osvobodili Jasenovac, ki so ga Srbi v ponedeljek
predah brez kakršnegakoli odpora. Nato so se z dveh strani napotili proti OkuCanom. UliCni spopadi hrvaške policije in 18. Korpusa srbske krajinske vojske v Pakracu so trajah skoraj dva dni. Hrvaške sile so ga naposled osvobodile vCeraj zjutraj. Oku-Cane in most prek Save pri Bosanski Gradiški je praktično ves Cas napadalo tudi hrvaško vojaško letalstvo. Kninski radio zatrjuje, da so Hrvati z letali in topništvom napadali tudi naselja na bosanski strani Save in da je kninska vojska sestrelila tri hrvaška letala mig-21. Uradni Zagreb teh izgub ni potrdil, temveč ravno nasprotno poudarja, da so najvecjo škodo utrpeh srbski uporniki.
Krajinski Srbi in Hrvati že dva dni bijejo tudi medijsko bitko. Srbi na svojem radiu in televiziji nenehno predvajajo srbske junaške pesmi, ki jih prekinejo le z občasnimi poročili o razmerah na bojiščih, medtem ko Hrvati program izpolnjujejo z
HRVAŠKE SILE PRITISKAJO NA UPORNIŠKE ENKLAVE
V srbski enklavi Krajini na Hrvaškem se spopadi nadaljujejo.
Hrvaške sile so v ponedeljek prestopile razmejitveno črto Združenih narodov in včeraj prevzele nadzor nad ključno cestno povezavo.
1. Maj
Dva tisoč hrvaških vojakov je prodrlo v enklavo krajinskih Srbov v zahodni Slavoniji in očitno jim bo uspelo znova osvojiti ta del Hrvaške.
bosanskih
Srbov
most Stara Gradiška
Hrvaška vojaška reaktivna letala so dvakrat poskusila zrušiti most, prek katerega bi Srbom v zahodm Slavoniji lahko poslali okrepitve.
REUTER
domoljubnimi pesmimi, kar naj bi dvignilo moralo na obeh straneh. Vendar se zdi, da je morala najnižja na srbski stani. Krajinska televizija je namreč vCeraj predvajala posnetke nepreglednih kolon
beguncev, ki so zapuščali Slavonijo v smeri proti Bosni, hrvaška televizija pa izjave ujetih srbskih vojakov, ki so večinoma hvalili hrvaško vojsko. Hrvati že od začetka akcije prek medijev krajinske
Srbe pozivajo, naj se predajo, saj jih ščitijo vsi zakoni, predvsem zakon o pomilostitvi, ki pa ne velja za vojne zločince. Nobena stran pa ni poročala o številu žrtev spopada.
(D. P.)
Le Ponovi nacionalisti utopili dva Maročana
PARIZ (Reuter) - Francoska javnost je ogorčena zaradi umora dveh Maročanov, ki so ju obritoglavci utopili med zborovanjem skrajnodesnicarske Nacionalne fronte.
Vodilni politiki so odgovornost za smrt priseljencev pripisali vodji Nacionalne fronte Le Penu (na sliki AP). Ta krivdo zvraca na pariško policijo. Oba predsedniška kandidata, Jospin in Chirac, sta izrazila ogorčenje zaradi utopitev, vendar si nista upala neposredno napasti Le Penove politike in njegovih 4,3 milijona volilcev. To pa je storil zunanji minister Juppe z besedami: »Kadar seješ sovraštvo, nikdar ne veš, kaj boš žel.«
BOSNA IN HERCEGOVINA
Sprte vojske so prehitele diplomacijo
Srbi okrepili napade na Sarajevo, v veliki nevarnosti pa so tudi muslimanske enklave
SARAJEVO (Reuter) - Bosanski Srbi, Id so jih moCno razburili zadnji napadi hrvaške vojske v srbski enklavi Krajini, so se odločili vse sile usmeriti v dokončen vojaški spopad. Sodelavci posebnega odposlanca ZN Jasušija Akašija so povedah, da je bilo ozračje na srečanju z voditelji bosanskih Srbov na Palah zlovešče.
»Srbi so nam dejali, da hrvaškega napada na krajinske brate ne morejo dopustiti, zato bodo na to primemo odgovorili,« je izjavil eden od pogajalcev ZN. Karadžič pa je dejal: »Ce že mora biti vojna, potem naj bo.« Predstavniki ZN so razmere primerjali s tistimi novembra lani, ko so Srbi napadli BihaC. Menijo, da so tudi tokrat najbolj ogrožene muslimanske enklave v vzhodni Bosni. Srbi pa se zavedajo, da je muslimanska stran zdaj veliko bolj izurjena in
opremljena. Na zadnji seji parlamenta je zato prišlo do hudega spora med politiki in vojskovodjami, v katerem so bili slednji prepričljivejši. Tako ima zdaj Mladič vsa pooblastila, da spravi vladno vojsko na kolena in Muslimane prisili k sprejetju srbskih pogojev za mir.
Konec premirja je odstranil še zadnjo oviro za dokončen obračun. To potrjujejo tudi dogajanja na terenu. Včeraj so v Sarajevu razglasih splošno nevarnost, potem ko je v starem delu mesta eksplodiralo veC minometnih izstrelkov. 2e zjutraj so v bolnišnico pripeljah tri žrtve ostrostrelcev. Po izjavah predstavnikov ZN naj bi se boji raz-vneb tudi na severa države. Srbi so končali protiofenzivo, Čeprav jim ni uspelo povrniti nadzora nad izgubljenim ozemljem. Mnogi menijo, da je prav to povod za hrva-
ški napad v zahodni Slavoniji.
»Vojske so prehitele diplomacijo,« je izjavil neki predstavnik ZN. Dodal je Se, da lahko svetovna skupnost dogajanja opazuje le še od daleč. Stvari zapleta navzočnost tisocev pripadnikov mirovnih sil na izpostavljenih mestih. Karadžid je sicer osebju ZN obljubil varnost, vendar je dodal, da se lahko v primeru izbruha totalne vojne odnosi med Srbi in ZN izredno poslabšajo.
V Bosni je trenutno več kot 40 tisoC modrih Čelad, ki bi jih na varno lahko spravil le Nato. »Dobro se zavedamo nevarnosti. Vojna lahko izbruhne vsak trenutek,« je izjavil ameriški veleposlanik pri Natu Robert Hunter. »Vendar želimo, da Unprofor ostane... To je pravzaprav v interesu vseh, saj pripadniki ZN rešujejo življenja in omejujejo širjenje spopadov.«
KAZAHSTAN / »ŽRTEV« SPORA MED RUSIJO IN TURČIJO
Kako do nafte iz Kaspijskega morja?
Gradnjo nafrovodov ogrožajo tudi etnični spopadi
TENGIZ - Nekdanji imperialni sili Rusija in Turčija sta se zapletli v neskončno prerekanje o načrtih za gradnjo naftovoda, ki bi Cmo zlato iz Kaspijskega morja ponudil na svetovnih trgih. Bolj ko se bodo prepiri zavlekli, dlje Bo nafta ostala v zemlji.
Pri tem najkrajšo vleče Kazahstan, ki je za Rusijo drugi največji proizvajalec nafte v nekdanji Sovjetski zvezi. Tuje naftne družbe namreč v vrsti čakajo z milijardami dolarjev, ki jih želijo vložiti v naftna polja v Kaspijskem morju in ob njem. Tudi Azerbajdžan je v podobnem položaju, ki ga dodatno zapletajo še etnični spori. Ti besnijo ob praktično vsaki mogoči trasi novega naftovoda.
Rusiji se cedijo sline po milijardah dolarjev tranzitnih carin, ki bi jih dobila, če bi nafta do pristanišč v Črnem morju tekla po njenem ozemlju. Turčijo skrbi povečan tankerski promet skozi tesno bosporsko ožino, zato se zavzema za južno traso, ki bi šla do Sredozemskega morja.
Kazahstanski predstavniki in zahodni diplomati se strinajo, da je edina mogoča rešitev gradnja več naftovodov.
»V desetletjih, ki prihajajo, bosta Kazahstan in kaspijsko območje sodila med najbogatejše naftne vire,« je dejal ameriški ambasador v Kazahstanu VVilliam Courtney. »Menimo, da bi več naftovodov spodbudilo zdravo konkurenco v naftnem prometu,« je izjavil na proslavi ob drugi obletnici podjetja Tengizchevroil (-TCO). Gre za skupni projekt države in ameriškega Chevrona, ki načrtuje, da bo v ta oddaljeni koti-
ček države v naslednjih štiridesetih letih vložil več kot dvajset milijard dolarjev. Toda nadaljnji razvoj ogrožajo zastoji pri dobavi surove nafte na svetovne trge. Skupno podjetje računa na Kaspijski cevovodni konzorcij (CPC), ki naj bi zgradil naftovod prek Rusije, vendar pa ima konzorcij, ki ga sestavljajo Rusija, Kazahstan in Oman, precejšnje denarne težave, ker je Chevron zavrnil 1, 2 milijarde dolarjev vredno sodelovanje v projektu. Po mnenju Američanov bi vložili praktično ves potreben denar, dobili pa le 25-od-stotni delež. Kazahstanski predsednik vlade Akezan Kažegeldin je dejal, da se še naprej pogajajo z Chevronom, pa tudi z drugimi tujimi podjetji. Meni, da bo projekt na koncu le stekel.
»Najpomembneje je, da zgradimo naftovod, ki ga potrebujemo tako mi kot tudi Rusija. V tem trenutku je Črno morje najugodnejša možnost, saj še vedno črpamo razmeroma malo,« je izjavil za Reuter, dodal pa je, da bo v trenutku, ko bo letna prozvodnja dosegla šestdeset milijonov ton, tudi Rusija uvidela potrebo po novem naftovodu. Kazahstanski izvoz surove nafte izven držav nekdanje Sovjetske zveze je lani znašal manj kot tri milijone ton.
»Prepričan sem, da bi morali zgraditi tudi drugi
naftovod južneje, saj tisti do Črnega morja morda ne bo zadostoval za količine, ki jih bomo načrpali v prihodnosti,« je dejal Kažegeldin. Dodal je še, da se bodo kmalu začeli pogajati tudi s Turčijo.
Združene države so podprle gradnjo dodatnega naftovoda od Azerbajdžana do turškega mesta Ceyhan. To traso bi lahko povezali s projektom CPC v južni Rusiji. Kazahstanski minister za nafto in zemeljski plin Nurlan Balgimbajev je dejal, da je Oman prevzel vso finančno odgovornost za prvo stopnjo gradnje projekta CPC od Tihoretska do novega terminala ob Črnem morju.
»Trenutno se ukvarjamo s fazo dva, od Komo-somolska do Tihoretska. Menim, da bomo kmalu rešili vprašanje organizacije gradnje,« je izjavil za Reuter. »Prepričan sem, da bo tudi Chevron postal eden od partnerjev v projektu.« Dodal je še, da so se pogajali tudi z Agi-pom, British Gas in drugimi naftnimi družbami. »Ta druga podjetja bodo do neke mere sodelovala v projektu tako, da bodo prevzela del stroškov ali pa zagotovila minimalno proizvodnjo nafte,« je dejal. Predstavniki Chevrona so izrazili dvom v finančno vlogo Omana, vendar Balgimbajev zagotavlja, da je ta dokončno potrjena.,
Skupno podjetje TCO trenutno zaradi pomanjkanja primernih izvoznih poti posluje precej pod dejanskimi zmogljivostmi. Poleg tega obstoječo proizvodnjo omejuje tudi Rusija. »Kazahstan mora
Kazahstan, enega največjih proizvajalcev nafte, omejuje Moskva, ki bi rada obdržala vpliv nad novimi državami nekdanje SZ
nujno zgraditi neposreden izvozni cevovodni sistem,« je ugotovil podpredsednik Chevronove-ga upravnega odbora J. Dennis Bonney.
Kazahstan se razteza od Kaspijskega morja do kitajske meje. Trenutno je izvoz na zahodna tržišča povsem odvisen od ruskega naftovoda. Nekateri neodvisni analitiki menijo, da želi Rusija z nadzorom gradnje naftovodov obdržati gospodarski vpliv na nove države. Podpredsednik Chevro-novih prekmorskih operacij Espy Priče je dejal, da Kazahstan ob vprašanju naftovoda ne more delovati neodvisno.
»Tisti, ki menijo, da mi je rusko ravnanje razumljivo, se pošteno motijo,« je dejal. »Gotovo pa izvajajo določen nadzor.«
Brian Killen / Reuter
UKRAJINA / OD KOMUNIZMA DO NACIONALIZMA
S perestrojko so sanje postale dosegljive
Mnogi so zaradi neuspehov in pogrezanja v revščino razočarani nad mlado državo
KIJEV - Pred desetimi leti so korenite politične in gospodarske reforme, M jih je začel izvajati tedanji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov, povzročile izbruh ukrajinskega nacionalizma, ki je dokončno pometel s starimi partijskimi konservativci in odločilno prispeval k razpadu sovjetskega imperija. Ukrajina, M je bila poleg Rusije in Belorusije eden od treh slovanskih stebrov nekdanje Sovjetske zveze, v tistem Času se ni bila zrela za demokratične reforme, saj je ta druga največja republika nekdanje Sovjetske zveze kar trinajst let ječala pod vladavino zagrizenega konservativca Vladimirja Šerbickega.
Tedanje ukrajinsko komunistično vodstvo je zvesto izvrševalo vse ukaze, ki so prihajali iz Moskve, ter z vsemi silami zatiralo ukrajinski jezik in tradicijo ter preganjalo ljudi, ki so si prizadevali za ustanovitev neodvisne ukrajinske države. Kdor se je v tem mračnem obdobju ukrajinske zgodovine zavzemal za avtohtono ukrajinsko kulturo ali za zaščito človekovih pravic, je tvegal, da ga bo vsemogočna komunistična partija označila za »protikomunista in sovražnika bratske skupnosti sovjetskih narodov«, pristojno sodišče, ki je tako kot vsa sodišča v nekdanji SZ razsojalo v skladu s partijskimi navodili, pa ga bo seveda obsodilo na večletno prevzgojo v sibirskih koncentracij-
skih taboriščih. Toda v obdobju perestrojke, natančneje leta 1989, je majhna skupina ukrajinskih pisateljev, oporečnikov in študentov ustanovila nacionalistično organizacijo Ruh, gibanje, ki je dejavno podpiralo Gorbačovove reforme in se goreče zavzemalo za uveljavitev ukrajinskega jezika in kulture. Vzporedno s postopno slabitvijo moskovske nadvlade nad republikami nekdanje SZ so se zaostrovale tudi zahteve ukrajinskih nacionalistov; najprej so zahtevali kulturno in politično avtonomijo v okviru sovjetske države, nato pa so zahtevali ustanovitev suverene ukrajinske države. »Na začetku so policisti s psi nasilno prekinjali naše demonstracije, toda leta 1990, ko smo že prerasli v najmočnejšo pohticno silo v državi, smo poštah takorekoC nedotakljivi,« se spominja Vjačeslav Cornovil, eden od ustanoviteljev Ruha. Avgusta 1991, ko so konservativci skušah strmoglaviti Gorbačova in zavrteti kolo zgodovine nazaj, je nastopil dan, ko so nacionalistične zahteve postale stvarnost -ukrajinska duma je razglasila neodvisnost Ukrajine. Štiri mesece pozneje je veC kot 90 odstotkov ukrajinskih volilcev na referendumu podprlo ustanovitev neodvisne države. Čez teden dni so predsedniki Ukrajine, Rusije in Belorusije pod-pisah beloveški sporazum, s katerim so uradno ukinih Sovjetsko zvezo ter usta-
novili Skupnost neodvisnih držav (-SND), ki se ji je pozneje pridružila večina nekdanjih sovjetskih republik. Prvi predsednik neodvisne Ukrajine je postal Leonid KravCuk, ki je še nedavno tega zavzeto branil komunistično ureditev. Toda ko je postalo jasno, da je razpad Sovjetske zveze le še vprašanje časa, so se tudi ortodoksni komunisti Cez noC prelevili v fanatične nacionahste. »Ukrajinci so neverjetno konservativni ljudje, zato smo najprej mislih, da se bodo zadovoljh le z manjšimi spremembami, toda Ruh je odločno zahteval neodvisnost,« nam je takratni položaj opisal nekdanji predsednik KravCuk
Danes, deset let po začetku perestrojke, je večina Ukrajincev razočaranih nad mlado državo, saj življenjski standard povprečnega ukrajinskega državljana nenehno pada. Ukrajina je danes predvsem po zaslugi ruske nafte in zemeljskega plina usodno odvisna od svoje velike sestre, 150-milijonske Rusije, ki pa se do Ukrajine ne bo obnaša preveč sestrsko. »Ljudje, ki so se goreče zavzemali za ukrajinsko neodvisnost, so danes razočarani, saj so bih takrat prepričani, da bodo v neodvisni državi vsi srečni in bogati. Toda dejstvo je, da se danes večina Ukrajincev bori za golo preživetje,« razočarano pripoveduje KravCuk
Lida Poletz / Reuter
ARMENIJA / GOSPODARSTVO
Dram se je ustalil brez tuje pomoči
»Če so uspeli Poljaki in Čehi, bomo tudi mi«
EREVAN - Čvrsta valuta in znižanje inflacije sta glavna armenska gospodarska cilja, kljub dejstvu, da uporabljajo le tretjino industrijskih zmogljivosti. V državi, ki je samostojna Sele tri leta, tisoči živijo v revščini.
Nekdanja sovjetska republika se sooča s hudim pomanjkanjem energije, pretresa pa jo tudi dolgotrajen etnični spor s sosednjim Azerbajdžanom. Armenski gospodarstveniki priznavajo, da so ga hudo polomili, ko so prehitro ukinili sovjetsko denarno enoto rubelj in uveljavili lastni dram. »-Pred tem v Armeniji sploh nismo imeli centralne banke,« je za Reuter pojasnil direktor banke Bagrat Asatrijan. »Nismo imeli niti znanja niti deviznih rezerv. Vrgli so nas v mrzlo vodo in imeli smo le dve možnosti - ali se utopimo ali pa se naučimo plavati.«
Vendar pa se dram, ki so ga uvedli pred 18 meseci, še kar drži. Za dolar jih je treba odšteti približno 405. Mesečna inflacija je januarja dosegla le 3, 7 odstotka. To je ogromen napredek v primerjavi z lansko januarsko inflacijo, ki je znašala 82, 5 odstotka. »Drem je stabilen, ker je vladi in centralni banki uspelo zadržati nadzor nad proračunom in javno porabo. Vodita tudi odgovorno politiko glede tiskanja denarja,« je dejal Vahram Neresients, vodja misije Svetovne banke v Armeniji. »Uspeli so čisto sami. Se preden so se zdramile mednarodne denarne ustanove in ponudile pomoč ter posojila.«
Ob predstavitvi drama novembra 1993 je tečaj znašal približno 14,7 dramov za dolar. Takoj se je znašel pod hudimi pritiski. »V trenutku, ko smo uvedli čisti drseči tečaj, mu je vrednost padla. Kar 400 odstotkov v enem samem tednu,« razlaga Asatrijan. »Boji v Karabahu so postajali vedno hujši, pripraviti pa smo se morali tudi na zimo, ki je tukaj izjemno ostra.«
Armenija in Azerbajdžan sta v vojnem stanju že od leta 1988, ko
je armenska manjšina v Gorskem Karabahu razglasila neodvisnost. Umrli so tisoči ljudi, poslabšale pa so se tudi gospodarske razmere v obeh državah. Armenija je ostala brez plina in elektrike. Veliko število podjetij so zaprli, čeprav si je industrija deloma že opomogla. Trenutno je raven proizvodnje za šest odstotkov višja od lanske.
Centralna banka je padec drama ustavila tako, da je zavrnila vsakršno financiranje vladne porabe v vrednosti več kot 25 odstotkov. »To je bil začetek uspeha,« je dejal Asatrijan. Mednarodni denarni sklad je Armeniji odobril posojilo v vrednosti 24 milijonov dolarjev, kar je stabilnost le še učvrstilo. »Posojilo je ustvarilo rezerve v centralni banki. Pred tem smo dobili dovolj denarja le za preživetje.« Devizne rezerve banke v tem trenutku znašajo 27 milijonov dolarjev in 312 kilogramov zlata. »Lani nismo imeli ničesar,« razlaga Asatrijan. Toda količina dolarjev v obtoku kar trikrat presega količino dramov. Denar priteka od Armencev, ki trgujejo z Iranom. Pri teh poslih imajo seveda vsi raje dolarje.
Plače ostajajo žalostno nizke. Decembra je povprečna znašala približno 11 dolarjev, zajamčena pa le 2 dolarja, kar je zadostovalo za dva ducata jajc ali devet štruc kruha. »Zdaj smo preprosto revni,« pove Samvel, 45-letni matematik z erevanske univerze. »Nizka inflacija ne pomeni, da živimo bolje. Inflacija ne požira naših prihrankov zato, ker jih sploh nimamo,« pojasni.
»Večina Armencev se preživlja le z denarjem, ki ga pošljejo zdomci. Posameznik za preživetje potrebuje med 50 in 100 dolarji, zasluži pa dva ali tri,« razlaga Nerse-siantsin in dodaja: »Običajno rast življenjske ravni vzame nekaj časa. Zahtevala ga je tudi v Poljski in Češki, kjer zdaj živijo veliko bolje. Armenija si bo opomogla v šestih ali sedmih letih.«
Andrej Khalip / Reuter
ŽENEVSKI SEJEM KNJIG IN TISKA / PREDSTAVLJAJO SE TUDI GALERISTI
Slovenijo predstavlja kranjska galerija Bevisa
Sejem je največji kulturni dogodek v romanski Švici
Sejem knjig in tiska v Ženevi, letos je že deveti po Vrsti, vsako leto vzbudi zelo veliko zanimanje in je vsakič nesporno najveCji kulturni dogodek v romanski Švici, nadvse odmeven pa je zlasti v številnih frankofonskih državah, od koder prihaja večina založnikov, razstavljalcev in avtorjev. Lani je sejem obiskalo 130 tisoC ljudi, vselej pa je sejem zelo zanimiv ža tisk in druga občila. Organizatorji so letos posredovali informativna gradiva kar 700 novinarjem, ki prihajajo iz številnih držav, kar je tudi zgovoren podatek 0 razsežnostih ženevskega sejma.
Poleg razstavljenih knjig in tiska je tudi letos na sejmu vec vzporednih razstav in tako imenovanih delavnic, kot so glas-hena, filmska, ekološka in izobraževalna z razstavo najsodobnejših elektronskih in multimedijskih UCil. Nadvse zanimiva je predstavitev z naslovom kdondolingua - prikaz najzanimivejših poletnih S°1 in kampov po vsem svetu, kjer se otroci in Študenti lahko hkrati ob sproščenih počitnicah učijo tuje jezike po najsodobnejših metodah. Prav tovrstne poletne šole in kampi postajajo med mladino vse bolj iskani in Priljubljeni. Od leta 1992 organizatorji spodbujajo
ljudi, da vsakokrat na sejem prinesejo in darujejo svoje stare knjige in racu-nanike, ki jih pozneje pošljejo v približno petnajst držav tretjega sveta. Lani so na ta naCin zbrali trinajst ton knjig, ki so jih poslali otrokom v Afriko, na Haiti, v vzhodno Evropo in drugam.
Častna gosta sejma sta letos Italija in Evropska zveza. Italijanski založniki so pripravili posebno predstavitev z naslovom Korenine italijanske knjige, Evropska zveza pa predstavlja svoje dejavnosti v založništvu in izobraževanju.
Zelo reprezentativna in prava paša za oCi in duha je posebna razstava ume-
tniških likovnih del, na kateri sodelujejo galeristi iz številnih držav. Večina jih je iz Evrope, največ iz Francije - še posebej Pariza - in Italije, razstavljajo pa tudi Avstrijci, Skandinavci, veliko je razstavljalcev iz Velike Britanije, navzoči pa so tudi Izraelci, Belorusi, celo Brazilci in številni drugi, med njimi tudi galerija Pero iz Beograda.
Slovenijo tokrat že drugič zapored predstavlja galerija Bevisa iz Kranja. Priznati je trreba, da je naša galerija že lani pritegnila veliko zanimanja, saj je razstavljala izbrana dela Lojzeta Spacala, Jožeta Ciuhe in Andreja Jemca. Letos poleg omenjenih treh avtorjev, ki so tokrat predstavljeni z drugimi, novejšimi deli, galerija Bevisa predstavlja tudi'nekaj grafik in skulptur Draga Tršarja. Najbrž gre pripisati lanski vrhunski predstavitvi slovenske galerije zaslugo, da si je letos lahko zagotovila zelo prestižen razstavni prostor na sejmu
in da so organizatorji v informativnem gradivu med letošnjimi galeristi razstavljalci posebej predstavili prav galerijo Bevisa.
Stalna misija Slovenije pri OZN v Ženevi je ob otvoritvi sejma pripravila manjši sprejem, na katerega je povabila vec veleposlanikov in drugih diplomatov, udeležili pa so se ga tudi tisti Slovenci, ki živijo v Ženevi in okolici, ki poklicno ali ljubiteljsko spremljajo likovno dejavnost ali pa se z njo ukvarjajo neposredno. Že na otvoritvi so številni obiskovalci izrazili navdušenje nad razstavljenimi deli slovenskih umetnikov in ni bilo mogoče prezreti občudovanja, pa tudi kančka zavisti številnih drugih galeristov, ki tukaj razstavljajo. Nam, navzočim Slovencem, pa je seveda toplo pri srcu, kadar se Slovenija ob takšni priložnosti predstavi svetu s svojimi vrhunskimi stvaritvami.
Darja Lavtižar
Drago Tršar: Šah, 1979, (tuš, kreda, papir)
SPOMINI AMERIŠKEGA DIPLOMATA HENRVJA KISSINGERJA / 1 DEL
Za židovsko družino je bilo življenje v Nemčiji brez prihodnosti
Sest let po begu sem se vrnil v poraženo Nemčijo kot ameriški vojak ( Henry Kissinger)
20. avgusta leta 1938 smo moji starši, moj brat VValter in jaz zapustili našo takratno domovino Fiirth (Nemčija). Odpravili smo se v Ameriko. Zidovski družini življenje v Nemčiji ni vec ponujalo nobene perspektive.
Takrat sem bil star petnajst let. Moral sem zapustiti svojo šolo. Večkrat so me sicer preteph otroci nacističnih staršev, toda kljub temu se nisem Čutil ogroženega ali osramočenega. Bil sem še otrok in najbolj me je zanimal nogomet. Odrasli so dogajanje doživljali povsem drugače. Moji starši pa so še posebej trpeli zaradi odvzemanja državljanskih pravic in vse hujših ponižanj.
Oče je bil ponosen na svoj položaj pedagoškega svetnika v liceju. Svoj Poklic je bil prisiljen opustiti, kar ga je hudo prizadelo. Moja mati, ki je bila družabna in živahna Zenska, je
zelo trpela zaradi Čedalje veCje socialne osamitve. Ljudje, ki so bili nekoč naši družinski prijatelji in znanci, so se mojih staršev zdaj izogibali. Celo na vratih kopališča v Leutersha-usnu, kamor je moja mati v poletnih mesecih pogosto zahajala, je visela tabla z napisom »za zide prepovedano.«
Emigrirah smo torej v ZDA in živeli v New Vorku. Po vpoklicu v ameriško vojsko leta 1943 sem postal ameriški državljan. Leta 1944, šest let po begu v ZDA, pa sem se po invaziji zaveznikov kot pripadnik ameriške vojske vrnil v Evropo. Pripadal sem 84. pehotni diviziji 355. polka.
Vojna, ki so jo nacisti zaceli leta 1939, je takrat še silovito potekala in je pred dokončnim porazom nacistov terjala še številne žrtve. Glavni štab našega polka je bil v neposredni bližini frontne Črte, kar je bilo zame, židovskega emigranta, še posebej nevarno: Ce bi padel v nemške roke, verjetno ne bi postal vojni ujetnik, am-
pak bi me najbrž na mestu ustrelili.
Po neuspehu nemške ofenzive v Ardenih so zavezniških sile napredovale na vseh frontah. Marca 1945 je naša divizija zavzela Krefeld. Dodelili so me protiobveščevalni službi, ki je imela nalogo v uničenem mestu vzpostaviti civilno upravo in izslediti naciste ter pripadnike gestapa.
Številni pripadniki zloglasnega gestapa so sicer trdili, da nikoli niso bili nacisti, temveč le navadni uradniki, ki so jih od običajne policije premestili h gestapu. V bistvu se skoraj nihče ni opredelil za nacionalsocializem. VeCina ljudi se je že naveličala vojne in si želela njen skorajšnji konec. Zaradi pomanjkanja vsakršnega državnega in družbenega reda in izgube varnosti veliko ljudi sploh ni vedelo, kaj naj rečejo, počnejo ter kaj jih Čaka.
Oficirji vvehrmachta so se predajali in svoje može množično vodili v ameriško ujetništvo. Naletel sem na družbo v popolnem razkroju. To je bilo enkratno doživetje, saj še nikoli
nisem bil sooCen s Cim podobnim: Nemčija je bila puščava, mesta so bila le še ruševine in politične strukture so bile popolnoma uničene.
Ali sem takrat začutil zadoščenje ob tem, kar so doživeli ljudje v Nemčiji, ali pa sem se morda celo veselil spričo uničenja in vsesplošne stiske, ki sem ji bil priCa? - Ob vrnitvi v Nemčijo sem sicer začutil določeno zadovoljstvo, saj sem se veselil konca vladavine nacistov. Toda kljub vsemu hudemu, kar so nacisti prizadeli moji družini, nisem zaCutil nobene želje po maščevanju. Nemci so storili napako, ko so stigmatizirali Zide. Zato bi bilo prav tako napačno, Ce bi mi zdaj stigmatizitrali Nemce.
S svojimi starši sem se veliko pogovarjal o tej temi. Moj oCe je zavzel trdnejšo stališče kot jaz. V koncentracijskih taboriščih ni izgubil le svojih treh sester Ide, Sarah in Fanny -nacisti so ubili tudi njihove može in otroke. Kljub temu sem zagovarjal držo, da je treba razlikovati zločince od tistih, ki to niso bili. Ni se mi zdelo primemo, da se ravna z Nemci na podoben naCin, kot so nekateri ravnali z židi. V Času, ko sem bil v Nemčiji, mi ni šlo -za to, da bi se maščeval za vse tisto, kar je morala moja družina pred begom iz Nemčije doživeti.
Potem ko se je nemški vvehrmacht maja 1945 brezpogojno predal, sem se odpravil v Franken z namenom, da obiščem mesta mojega otroštva -Fiirth, Leutershausen, tamkajšnjo okolico in Niimberg. Toda ta obisk gotovo ni bil vrnitev v domovino. Seveda mi to področje ni bilo neznano. Bilo je tudi več kot le mesto mojega rojstva, bilo je del nekega sveta, s katerim sem se Čutil povezanega - z vasmi, gozdovi in potmi. Toda ta mesta niso bila veC moj dom.
Marsikaj je bilo uničeno, prijatelji so pobegnili ali umrli v koncentracijskih taboriščih. V Fiirthu sem srečal nekdanjega sošolca iz židovske šole, ki je preživel koncentracijsko taborišče Buchenvvald. Poskrbel sem, da je vnovič zbral svoje moči, nato pa sem
mu pomagal emigrati v Ameriko. Tudi družini iz Leutershausna - eni redkih nežidovskih, ki je naši družini stala ob strani in ohranila dolgoletno prijateljstvo z mojimi starši - sem lahko pomgal. Pomotoma so jo namreč razlastili zaradi obtožbe, da so družinski Člani nacisti.
Bilo bi napačno, Ce bi v svoje spomine vpletal kaj takega, kar me takrat ni posebno ganilo. Kjerkoli sem naletel na ostanke preteklosti, sem skušal pomagati, toda moj pogled je bil že usmerjen v prihodnost. Moja edina želja je bila, da po svojih močeh prispevam k gradnji boljše prihodnosti. V nobenem primeru pa nisem hotel še enkrat doživeti tridesetih let tega stoletja. Zdelo se mi je veliko pomembneje, da prispevam še svoj delež k spravi.
Bistveni pogoj za ustvarjanje mirne prihodnosti je zame bilo - iz moralnega in zgodovinskega stališča -premagovanje nacionalsocializma. Ce bi nacisti zmagali v vojni, bi na-' daljevali svojo nasilno politiko v vzhodni Evropi in bi umorili milijone Rusov, Poljakov in pripadnikov drugih vzhodnoevropskih narodov.
Zloglasni nemški »glavni načrt vzhod«'in drugi dokumenti to trditev potrjujejo. Sistematično iztrebljanje židov je bil le en del njihove politike, le ena od etap na njihovi usodni poti. Tudi v krogih znotrajnemškega upora so to spoznati in se zavedali, da je treba Hitlerja odstraniti. Zato zelo spoštujem može, ki so skušali 20. julija ubiti Hilerja. Ta poteza je bila nedvomno pravilna in upravičena.
V primeru, da bi 20. julija atentat uspel, bi se vojna gotovo končala veliko prej. Tako bi rešili milijone Človeških življenj. V potitiCno-vojaškem smislu pa se vojna po mojem mnenju ne bi končala drugače. Spričo groznih nacističnih zločinov in spomina na razvoj dogodkov po prvi svetovni vojni so biti zavezniki pripravljeni sprejeti mir le pod enim pogojem: zasedba Nemčije.
Prirejeno po FAZ (Nadaljevanje v ponedeljek)
Sreda 3. maja 1995
NAPOVEDI PRIREDITEV
...
SLOVENIJA
UUBUANA
SNG DRAMA, tel.: 061/ 221-511
V petek, 5. maja, ob 20. uri: J. B. P. Moliere ■ DON JUAN AU KAMNITA GOSTIJA, premi-
era, za izven.
MALA DRAMA, tel: 061/221-511
V	soboto, 6. maja; ob 20. uri: F. Boyer - ALI BOG LAJA? za izven.
MGL, tel.: 061/210-852
Danes, 3. maja, ob 15.30: F. G. Lorca - TERMA, za abonma sreda popoldanski in ob 20. uri, za abonma mladinski 3.
V	Četrtek, 4. maja, ob 20. uri: T. Bemhard - PRED UPOKOJITVIJO, za abonma študentski B.
V petek, 5. maja, ob 20. uri: J. Godber - NA SMUČIŠČU, za izven in konto.
Zadnjic v sezoni!
V soboto, 6. maja, ob 16. uri: S. Makarovič - SHOWSTRAHOW, za izven.
Ob 20. uri: M. Comoletti - PRIDI GOLA NA VEČERJO, za izven.
Zadnjic v sezoni!
MALA SCENA MGL, tel.: 061/ 210-852 Danes, 3. maja, ob 22.30: L. Wilson - ZAŽGI! Predstava bo še v petek, 5. maja, ob isti uri.
SNG OPERA IN BALET, tel.: 061/331-950
V petek, 5. maja, ob 19. uri: G. Bizet - CAR-MEN. V vlogi Carmen HERMINE MAV, v vlogi Micaele LAURA DE SILVA in v vlogi don Joseja RUBENBROITMAN.
Zadnja predstava v sezoni!
V	soboto, 6. maja, ob 19. uri: G. Donizetti - LJUBEZENSKI NAPOJ.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE, tel.: 061/312-860
Danes, 3. maja, ob 19.30: D. Jovanovič - ŽIVLJENJE PODEŽELSKIH PLEJBOJEV, za abonma red E in izven. Predstava bo še v četrtek, 4. maja, ob 17. uri, za abonma red U in izven.
KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/ 332-288
V	petek, 5. maja, ob 20. uri: Zijah A. Sokolovič - CA-BARES, CABAREI. Predstava bo še v soboto, 6. maja, ob isti uri.
LGL,	tel.: 061/314-962 VELIKI ODER
V	soboto, 6. maja, ob 11.30 in 17. uri: J. Malik - ŽOGICA MAROGICA, za izven.
KULTURNICA, Židovska steza 1
V	četrtek, 4. maja, ob 17. uri: B. Bojetu - GREMO K BABO, za izven.
CEDE
SLG CELJE, tel.: 063/025-332 Danes, 3. maja, ob 19. uri: E. Ionesco - PLEŠASTA PEVKA, DELIRIJ V DVOJE, za abonma Študentski večerni in izven. Gostovanje PDG iz Nove Gorice. Predstava bo še v Četrtek, 4. maja, ob 10. uri, za 1. abonma Gimnazije Celje in ob 19.30, za abonma četrtek in izven.
JESENICE
GLEDALIŠČE TONETA ČUFARJA, tel.: 064/81-260
V	četrtek, 4. maja, ob 19.30: R Cooney - POKVARJENO.
V	soboto, 6. maja, ob 19.30: Z. Hočevar - SMEJCI, za abonma in izven. Gostovanje SLG iz Celja.
KRANJ
PGK, tel.: 064/222-681
V	Četrtek, 4. maja, ob 20. uri: V. Mbderndorfer -TRANSVESTITSKA SVATBA, za abonma rdeči in izven.
V	sredo, 10. maja, ob 20. uri: R Cooney - ZBEŽI OD ŽENE.
MARIBOR
SNG DRAMA, tel.: 062/ 221-206
V	petek, 5. maja, stara dvorana ob 20. uri: D. Mamet -OLEANNA, za abonente in izven. Gostuje atelje 212 iz Beograda.
SNG OPERA IN BALET, tel.: 062/221-206
V	četrtek, 4. maja, Velika dvorana ob 16. uri: L. Minkus - DON KIHOT - balet.
LGM,	tel.: 062/26-748
V	nedeljo, 7. maja, ob 11. uri: Jan Grabowsky/D. Vrane - VOLK IN SEDEM KOZLIČKOV.
NOVA GORICA
PDG, tel: 065/25-326
V	petek, 5. maja, ob 11.30: BUTALCI v izvedbi Amaterskega mladinskega odra. Predstava bo še v nedeljo, 7. maja, ob 17. uri
V Beneški galeriji všpetrujena ogled dokumentarna fotografska razstava Benečija v miru in vojni, Id so jo ob petdesetletnici osvoboditve pripravili Študijski center Nediža, pokrajinski odbor VZPI-ANPIin Beneška galerija.
UUBUANA
CANKARJEV DOM, tel.: 061 222-815 Danes, 3. maja, ob 19.30: koncert ŠTUDENTOV ORGEL AKADEMIJE ZA GLASBO (GD).
V	Četrtek, 4. maja, ob 19.30: ZVOKI ŠESTIH STRUN - GORAN LISTES - kitara. Program: Sor, Scarlatti, Rodrigo, D 'Angelo, Asencio, Turina, (dvorana SF).
V	petek, 5. maja, ob 20. uri: koncert SIMFONIKOV RTV SLOVENIJA, za zeleni abonma. Dirigent: John Neschling. Program: Steuermann, Mozart, Schumann, Mahler (GD).
SLOVENSKA FILHARMONIJA
V	petek, 5. maja, ob 19.30: komorni koncert - ANDREJA GORIČARJA (klavir) in MATJAŽA KOBALA (klarinet).
KUD F. PREŠEREN, tel.: 061/ 332-288
V	petek, 5. maja, ob 23. uri: KLUBSKI GLASBENI VEČER s skupino PSVCHO PATH (Murska Sobota).
CERKEV SV. DRUŽINE V MOSTAH
V	četrtek, 4. maja, ob 20. uri: baročni koncert na katerem bodo nastopili TIBOR KEREKES (trobenta), TONE POTOČNIK (orgle) in NORINA RADOVAN (sopran).
GROSUPUE
V	petek, 5. maja, avla osnovne šole ob 20. uri: koncert ansambla LOJZETA SLAKA.
KAMNIK
V	nedeljo, 7. maja, ob 15. uri: festival MUSIČA AETERNA. Nastopajo: MATEJA ARZEN (sopran), ZORAN POTOČAN (bas), SAMO VREMSAK (orgle).
KOPER
DVORANA POKRAJINSKEGA MUZEJA
V	četrtek, 4. maja ob 20. uri: koncert KOMORNEGA GODALNEGA ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE, solist ALEŠ KACJAN (flavta).
RAZSTAVE
SLOVENIJA
GLASBA
FJK
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
Danes, 3. maja, ob 16. uri (red I) bo na sporedu Verčeva kriminalka »Samomor kitov«. Režija Marij Uršič.
Ponovitvi jutri, 4. maja (red G) in v petek, 5. maja (red H) ob 16. uri.
Gledališče Rossetti
Danes, 3. maja, ob 16. uri (red sreda popoldan)) gostovanje gledališča Eliseo in gledališča de gli Incamminati z Shakespearovim delom »Otello«. Režija Gabriele Lavia. Nastopata Umberto Orsini in Franco Branciaro-li. Predstava v abonmaju: odrezek 10A (moder). Za abonente popust. Predprodaja je že v teku.
Ponovitev jutri, 4. maja, ob 20.30 (red četrtek).
Od 11. do 13. maja nastop Giorgia Gaberja v »E pensare che c'era il pensiero«. Izven abonmaja. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Rossetti.
Urnik blagajne gledališča: 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-
12.30	in 16.00-19.00.
TRŽIČ
Cerkev della Marcelliana: danes, 3. maja, ob
20.30	koncert orglarja Klementa Schnorrja.
KOROŠKA
CELOVEC
Danes, 3. maja, ob 19.30 opera »Gosi fan tut-te«.
V petek, 5. maja., ob 20. uri prireditev »Wi-der die Gevvalt« (Proti nasilju).
Ljudska šola Mohorjeve: v petek, 5. maja, ob 20. uri pomladansko srečanje. Vabljeni starši in prijatelji šole.
SKOPICE
V	petek, 5. maja, ob 20. uri »Krikrita opolzkost vsakdana«.
SELE
V	gostilni Malle bo v petek, 5. maja, ob 20. uri Oldie-večer.
RAZNI PRIREDITVE
SLOVENIJA
UUBUANA
GALERIJA SOU KAPELICA, Kersnikova 4 Danes, 3. maja, ob 21. uri: projekt OPNA v okviru ciklusa CUKRARNA avtorjev Marka Kašnik Viranta (na sliki) in Mateje BuCar. V izvedbi Instituta Egon Marth.
Ponovitve: v 5., 6.. 8.. in 9. maja, ob isti uri.
CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815
Danes, 3. maja, bo ob 11. uri: predstavitev knjige
Tineta Hribarja - SLOVENCI KOT NACIJA.
V	petek, 5. maja, ob 17. uri: PET LET PARLAMENTARNE DEMOKRACIJE V SLOVENIJI. Prireditev Liberalne akademije in Liberalne demokracije, na kateri sodelujejo dr. JANEZ DRNOVŠEK, JOŽEF SKOLC, dr. IVAN KRISTAN, dr. DIMITRIJ RUPEL, IGOR BAVČAR, mag. VIKTOR ŽAKELJ, dr. SLAVOJ ŽIŽEK, dr. DARKO STRAJN, JASA L. ZLOBEC, SPOMENKA HRIBAR, VIKA POTOČNIK, dr. DUŠAN PLUT, FRANCI ZAVRL, MARJAN CERAR in dr. BOGOMIR KOVAČ (LD).
CEUE
KNJIŽNICA CELJE, Muzejski trg 1
V	četrtek, 4. maja, Levstikova soba ob 18. uri: predstavitev knjige (ob diapozitivih) DANILA JELENCA - Četrt stoletja v Afriki: Etiopija in Eritreja.
CERKNICA
V	četrtek, 4. maja, dvorana Glasbene šole Frana Ger-biča ob 19. uri: literamo-glasbeni večer ob 50 letnici osvoboditve Notranjske.
KNJimiCAMIRANA J VRČA
V	četrtek, 4. maja, ob 19. uripppgovor z zunanjim ministrom ZORANOM THALERJEM na temo Slovenija kam in kako?
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Sejna dvorana Filozofske fakultete (Ul. Laz-zaretto Vecchio 8): v okviru slovenističnega kurza o ekspresionizmu pri Grumu in Kosovelu bo danes, 3. maja, ob 18. uri predavanje prof. Franka Vecchieta (v italijanščini) o ekspresionizmu in avantgardi v slovenski
likovni umetnosti v dvajsetih letih.
Jutri, 4. maja, ob 11. uri bo predaval prof. Michele Colucci, ordinarij ruskega jezika in književnosti na Univerzi La Sapienza v Rimu na temo »Usoda Rusije v poeziji Maksimiljana Vološina (1877-1932).
UUBUANA
CANKARJEV DOM
V Galeriji CD je do 10. junija na ogled razstava portretov in keramike (1947-1969) PICASSO & MADAME Z.
Razstava arhitekta PETRA GABRIJELČIČA - Realno v poetičnem (Mala galerija) je na ogled do 7. maja. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE, Celovška 23 Razstava ob petdesetletnici konca druge svetovne vojne je na ogled do 20. maja.
GALERIJA AVLA, Trg republike 2 Razstava MODRI LJUDJE ZA MODRO NEBO -Skrb za jutri se začne doma je na ogled do 9. maja. GALERIJA BEŽIGRAD, Dunajska 31 Razstava slik MILENE USENIK je na ogled do 11. maja.
CENTRE CULTUREL FRANCAIS, Slovenska 19
Razstava fotografij TIHOMIRJA PINTERJA je na ogled do 11. maja.
GALERIJA LEK, Verovškova 57
Razstava slik IVANA VALJAVCA je na ogled do 15. maja.
KLUB B-51, Gerbičeva Sla
Razstava MIRA KLAJDERJA - Cisto naključje je na ogled do 12. maja.
KAMNIK
GALERIJA MAJOLKA
Razstava akvarelov JANEZA PRAPROTNIKA - S poti po Evropi je na ogled do 10. maja.
RA ZSTAVISCE VERONIKA
Razstava NIKOLI VEG v počastitev 50-letnice konca
druge setovne vojne je na ogled do 14. maja.
MARIBOR
UMETNOSTNA GALERIJA MARIBOR, Strossmayerjeva 6
Likovno delo BRANETA KOREZA - Sence 1995 je na ogled do 25. maja.
GALERIJA ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja 3
DLUM se predstavlja - pregledna razstava 39 članov Društva likovnih umetnikov Maribor je na ogled do 20. maja.
NOVO MESTO
DOLENJSKI MUZEJ
Razstava Profesorji grafike 1945-1995 (Jakac, Debenjak, Borčič, Apollonio, Suhy, Logar) je na ogled do 28. maja.
SEŽANA
KC SREČKA KOSOVELA, Kosovelova 4a
Razstava del STANISLAVE KNEZ-MILOJKOVIC je na ogled do 20. maja.
Razgaljena, 1991
ŠKOFJA LOKA
GALERIJA FARA, Cesta talcev 2
Razstava slik MARIJANA JESENOVCA je na ogled do 18. maja.
STUDENEC PRI DOMŽALAH
KI) MIRAN JARC ŠKOCJAN
Razstava JOŽETA PETERNELJ MAUSARJA je na ogled do 9. maja.
ŽALEC
SAVINOV LIKOVNI SALON
Razstava plastik FERENCA KIRALVJA je na ogled do 15. maja.
TRST
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich
Operna in baletna sezona 1994-95
V	torek, 9. maja ob 20.30 (red A) premierska predstava opere U. Giordana »Fedora«. Režija Beppe De Tomasi. Ponovitve: v četrtek, 11. maja, ob 20.30 (red B), v soboto, 13. maja, ob 17.00 (red S), v nedeljo 14. maja ob 17.00 (red G), v torek, 16. maja ob 20.30 (red F), v sredo, 17. maja ob 20.30 (red H), v četrtek, 18. maja ob 20.30 (red C), v soboto, 20. maja ob 20.30 (red L), v nedeljo, 21. maja ob 17.00 (red D) in v sredo, 23. maja ob 20.30 (red E).
Predprodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih).
Gledališče Miela
V	nedeljo, 7. maja, ob 18. uri koncert »Trieste e Napoli... una canzone marinaresca marinariello«.
Pivnica Forst Europa
Zaključni večer Festivala tržaške narečne popevke bo 4. maja.
Discobar Makaki
V	petek, 5. maja, ob 21.00 -polfinalno tekmovanje z naslovom »Protagonisti 95» v petju, glasbi in plesu za skupine in soliste.
Trg Zedinjenja Italije
V	nedeljo, 7. maja bo na sporedu koncert godbe na pihala gledališča Verdi pod vodstvom Lidiana Azzoparda.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Tržaška knjigama: do 11. maja razstavlja sarajevski slikar Mihridžan Kulenovič Mimica - »Korenine«.
Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ot-tavio Bomben.
Studio PHI- Ul. S. Michele 8/1: na ogled je razstava slikarke Oriette Bussi z naslovom »Natura ...ispirazione».
Sedež letoviščarske ustanove (UL S. Nicold 20 - 3. nad): do 10. maja je na ogled razstava slikarjev A. Famh, O. Siaussa, C. Sivinija in E. Steidlerja.
Galerija Cartesius: v soboto, 6. maja, ob
18.30	otvoritev razstave Armanda Depetrisa. Galerija Art Light Hall: v petek, 5. maja, ob 18. uri otvoritev razstave skulptur Antonia Volpicellija.
REPEN - Kraška hiša
Do 28. maja bo ob nedeljah in praznikih na ogled razstava narodnih noš. Razstava je odprta ob nedeljah in praznikih: 11-12.30,15-18.
MAC KOLJE
Srenjska hiša: do 5. maja je na ogled likovna razstava Mitje Zonta.
Gostilna »Stalletta« pri Sv. Jakobu
Na ogled je skupinska razstava tržaških umetnikov.
GORICA
Kulturni dom: do 10. maja je na ogled razstava goriškega slikarja Canelle. Urnik: ob delavnikih od 9.00 do 13.00 in v večernih urah med kulturnimi prireditvami.
SPETER
Beneška galerija: do 20. maja je na ogled dokumentarna fotografska razstava »Benečija v miru in vojni«.
KOROŠKA
CELOVEC
Deželna galerija: še danes, 30.4. razstavlja Marie Lassnig.
TINJE
Na ogled so dela Gaiya Bikovnika iz New Yorka.
BELJAK
Galerija Freihausgasse: razstava del Marjetice Potrč, risb Marca Pogačnika in skulptur Egona Ubina.
GORICA
Kulturni dom
SCGV E. Komel - Koncertna sezona 1994/95: danes, 3. maja, ob 20.30 koncertni recital Igorja Lazka. Na programu Rachmaninov, De Falla in Bartok.
e
RAI 1
$ RETE 4
Aktualna oddaja Uno-mattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik in gospodarstvo Nan.: Cose deli’ altro mondo, 10.05 Ai confini deli’ aldila, vmes (10.00) dnevnik Dnevnik
Aktualno: Jubilej 2000 Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik in gospodarstvo Kviz: Sala giochi Nan.: Fronto soccorso (dram.. It. ’89, i. F. Amendola, 7. nad.) Mladinski variete Solleti-co, risanke, nan. Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik
Zanimivosti iz vsakdana: Italia sera Variete: Luna Park Vreme in dnevnik Nogomet: Parma-Juven-tus (pokal UEFA, finale) Šport: TGS - Finale nogometnega pokala UEFA Dnevnik
Dok.: La ciociara e le albe (zadnji del)
Dnevnik in vreme Aktualni tednik o kulturi: Primissima Danes v Parlamentu Videosapere
RAI 3
slovenski
program
RAI 2
Oddaja za najmlajse Quante storie!
Nan.: Black Stallion, 8.40 La clinica della Foresta nera, 9.35 Quando si ama TG2-33,11.45 dnevnik 2 Variete: I fatti vosbi Dnevnik, gospodarstvo, družbene teme in vreme Variete: Quante storie, ragazzi!, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.50 Santa Barbara Dnevnik
Harry in Hendersonovi Film: Crimine d’amore (dram., ZDA '92)
Dnevnik Šport in vreme Sereno variabile Nan.: Miami Vice Dnevnik in Šport Variete: Ventieventi Aktualno: Emozioni TV (vodita Arrigo Levi, Alba Parietti)
Nan.: Davvero Dnevnik, pregled tiska in vreme
Vse najboljše za rojstni dan. Kino!
TGR v Evropi Golf: 52. Open Italije
RAI 3
Jubanji pregled tiska Videosapere: Španščina, filozofija, zgodbe emigrantov. ženske v svetu, prva pomoč, itd. Fantastica Eta Fantastica Mente Dnevnik in gospodarstvo Znanstveni dnevnik Dove sono i Pirenei? Deželne vesti Popoldanski dnevnik Dokumenti
Šport: dresura, jadranje, golf - 52. Open Italije Videosapere: Argo, 16.45 Parlato semplice, 17.45 Kultura Nevvs, 18.00 dok. Abruci
Šport, Insieme in vreme Dnevnik, deželne vnsti Variete: Blob, Blob Soup Aktualno: Mi manda Lu-brano
Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Bar Condicio Variete: Spazio Ippoliti Dnevnik, pregled tiska
Nan.: Tre cuori in affitto Nad.: Manuela Variete: Buona giornata, vmes nad. 9.15 Catene d’amore, 10.00 Guadalu-pe, 10.35 Febbre d’amo-re, 11.40 Rubi, 12.20 Cuore selvaggio, 13.00 Sentieri, vmes (11.25, 13.30) dnevnik TG 4 Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri, 15.20 La donna del mistero Aktualno: Agenzia mabi-moniale
Aktualno: Perdonami, 18.00 Punto di svolta, vmes (19.00) dnevnik Variete: Cuori d’oro (vodi E. Bonaccorti)
Film: La pazza storia del mondo (kom., ZDA ’81, r.-i. Mel Brooks), vmes (24.00) dnevnik Pregled tiska
CANALE 5
Na prvi strani, 8.45 Navodila za Parlament Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Kviz: Complotto in fami-glia (vodi A. Castagna) Oboški variete, vmes risanke in nanizanka TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo b giusto!, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik in vreme Sbiscia la notizia TV film: Con la forza deli’ amore (dram., ZDA ’93, i. N. Sheridan) Večerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani
ITALIA 1
Oboski variete Nanizanke Odprti studio Fatti e misfatti, 12.40 Šport studio Oboški variete Odprti studio Varieteja: Smile, 14.35 Non e la RAI Nan.: Highlander Aktualno: Village Nan.: Primi baci, 18.20 Tequila & Bonetti Odprti studio in vreme, 19.50 Šport studio Variete: Karaoke Film: FBI - Agenti in sot-toveste (kom., ZDA ’92, i. R. De Mornay, M. Gross) Film: Interceptor- II guer-riero della sbada (fant., Avsbal. ’81. i. M. Gibson, B. Spense)
Aktualno: fatti e misfatti Italia 1 šport
# TELE 4
19.30, 22.05, 00.15 Dogodki in odmevi Nan.: Mike Hammer, j 21.20 Maguy
<s>
MONTECARLO
Risanka
Dnevnik
@ Koper
SLOVENIJA 1
HroSčosned, ponovitev 3/21 dela ameriške risane serije
Miti, skrivnosti in mistika, 4/6, ponovitev Iz življenja za življenje, ponovitev
Narava in tehnika, ponovitev 2/6 dela angleške poljudnoznanstvene serije
Poročila
Opus, ponovitev
1939, ponovitev 1/3 dela
Švedske nadaljevanke
TV dnevnik 1
Pod klobukom
RPL - Studio Luvvigana
Pari, tv igrica
Risanka
TV dnevnik 2, vreme,
šport
Forum
Film tedna:
1000 vrtnic, nizozemski film
TV dnevnik 3, vreme,
šport
Žarišče
Sova:
Princ z Bel- Aira, 4/24, ameriške nanizanke Zgodba o konbolki Pravi Eddy English, 2/4 del angleške nadaljevanke
Komu pripada dediščina
SLOVENIJA 2
Zgodbe iz školjke Prima sezona, ponovitev 2/5 dela ceske nadaljevanke
Videošpon, pon.
Sova, ponovitev Naravnost fantastično, 9/12 del angleške nanizanke
Pravi Eddy English, 1/4 angleške nadaljevanke Arhiv zemlje, 13/14 del ameriške poljudnoznanstvena serije V vrtincu
Košarka (M), Ljubljana: Smelt Olimpija - Kovinotehna Savinjska Polzela, prenos
Nogomet, Parma:
Parma - Juventus, prenos Omizje:
Bomo Slovenci izumrli? Videosbani
A KANALA
Luč svetlobe, pon.
To bapasto življenje, ponovitev 4. dela A - shop. Spot tedna, CMT Spot tedna, A - shop Male živali, pon.
Karma, pon.
Računalniška kronika Album shovv A -shop Vreme
Euronevvs - TV novice Vsedanes aktualnosti: Sredozemlje
Rhythm & Nevvs - vodi Andrea F.
Slike iz Sečuana: Tradicionalno slikarstvo Slovenski program Bližnja srečanja, mladinska oddaja Stičišče
Primorska kronika TV dnevnik Ameriški avtorji:
Ernest Hemingway, človek
Euronevvs
»Aliča«, evropski kulturni magazin Leteči zdravniki No Comment Vsedanes
Košarka, finalna tekma končnice državnega prvenstva
(□MF Avstrija 1
Ponovitve Knight Rider Vesoljska ladja Enterprise Nebeška psa na poti v pekel, ponovitev italijanskega filma Oboški program Heidi
Viking Viki Smrkci Am dam des Tom in Jerry Artefix
Mini čas v sliki Vesoljska ladja Enterprise
V imenu mladega Tiruja Knight Rider Skrivnostni robot Stašno prijazna družina Darilo za rastni dan Naš hrupni dom Ves svet je oder VVolffov revir Cas v sliki/kultura Pogledi od sbani Natalie - zadnja: Prostitucija, nemški film, 1994 Igrajo: Anne - Sophie Bri-est, Nina Hoger in drugi Režija: Hermann Zschoc-he
Mesto zločina Cas v sliki
In violine so utihnile,
1/2 del britansko poljske nadaljevanke, 1988 Igrajo: Horst Buchholz, Didi Ramati, Piots Polk in drugi Ponovitve
raMF Avstrija 2
M	18.45, 20.25, 22.30, 24.00		Risanka LuC svetlobe, 417. del	
	Dnevnik, 13.30 Šport Film: La luna e sel soldi	B	Pariš, 1. del am. nanizanke Vreme	
H	(biog. ZDA ’42)		Zadeto, aktualni dogodki	
	The Lion Trophy Shovv		Dance session	
	Nogomet: Parma-Juven-	Brfi	Epikurejske zgodbe	
	tus (pokal UEFA, finale)		Album shovv, ponovitev	
Škoda za očeta, pon. Bolnišnica Chicago Ho-pe, pon.
Cas v sliki
Papagaji- glej, kdo govori, dokumentarec Pravica do ljubezni Moc sbasti Dillon junior Umor, je napisala Ples v maskah s truplom Vsak dan s Schiejokom Cas v sliki
Dobrodošli v Avstriji Avsbija danes Cas v sliki, kultura Šport
Nori par. skeči
Zgodbe iz vsakdanjega
življenja
Fičfiriči iz Praba in drugi
Dunajčani
Cas v sliki 2
SP v hokeju, iz Stockholma
Pogledi od strani VideonoC
■
:



l
-
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 17.00, 18.00,
19.00.	21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro Jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Poslovni kažipot; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice In obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Iz glasbenih šol; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Etnogla-sba sveta; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.45 Prireditve; 9.15 Malčki o...; 10.00 Kje vas čevelj žuli; 11.35 Obvestila;^.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilske minute;
14.00	Kulturne drobtinice;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.05	Popevki tednal; 17.50 Šport; 18.00 Vroči stol; 19.30 Melodije po pošti; 21.00 Vi iizbirate, jaz izberem; 22.20-23.00 Jazz.
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo;
13.05	Za knjižne molje;
14.05	Izobraževalni program; 15.00 Mladi na glasb. revijah; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasba;
16.45	Življenje kot izziv;
17.05	Spet oživljene arene; 20.00 Radioteka;
21.30	Baročna glasba;
22.05	Okrogla miza; 23.00 Glas, tradicija 20. stoletja; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 12.30.
19.00	Dnevnik; 6.00 Otvoritev; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska in vreme; 7.40 OKO obveščajo;
7.45	Evergereen; 8.15 Na rešetu; 8.45 Delo; 9.00 Kulturne napovedi; 9,50 Na rešetu - odgovori;
10.45	Zanimivost; 11.15 Hladno, toplo, vroče;
12.30	Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 a-o-a glla-sbena odd.; 19.30 Športni pr. Modrega Vala.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.00 Modri val;
8.05	Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly;
11.00	Kulturna srečanja;
11.30	Aktualnosti; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Zgodovina Istre; 14.50 Single tedna; 15.00 Back to the future; 16.00 Modri val;
18.00	Mix magazine; \18.45 Nattivita;20.00 RMI.
R. Glas Ljubljane
5.15,	8.15, 9.15, 10.15,
13.15.	14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.00 Horoskop: 7.35 Vreme; 9.30 Kam danes; 11.00 Anke ta; 12.00 BBC Novice; 12.15 Novinarjev gost;
14.05	Pasji radio; 15.15 RGL komentira in ob- ; vešča; 16.25 Nagradna uganka; 18.15 RGL na rajžo gre; 20.00 Pole posi tion; 22.00 Radosti življenja; 24.00 New Age;
2.00	Čuri in Čure,
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri,
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Ekološko izobraževanje: Hrana; 10.40 Informacije - zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.20 Gost v studiu; 19.00 Volče of America; 19.30 do 24.00 Večerni program - Parnas - Večer kulture.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
15.00	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska;
7.00	Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 9.15 Na postaji zvokov; 11.45 Info-servis; 12.10 Mali oglasi;
13.05	Pod Pekrsko gorco;
15.10	Kmetijski nasveti;
15.30	Dogodki In odmevi;
16.00	Želeli ste, poslušajte; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.40 Pojoči srebrni klobuček; 18.00 Mladi mladim; 19.30 Šport in glasba; 21.00 Na obisku;
22.00	Zrcalo dneva; 22.15 Glasba; 23.15 Nočni pr.
Radio Študent
11.00	115. Avtodrom;
14.00	OF (24 ur-lnfo);
15.00	Recenzije & Napovedi; 17,00 Rock Indok & Koncertne napovedi;
19.00	TB: '68 Comeback;
20.00	Kozmiki, Night Time, Blues, Pantonalni kabaret; 24.00 Reprize.
Radio Trst A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00
14.00,	17.00,19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Koroški obzornik; 9.10 Odprta knjiga: Car indijskega juga (E. Frelih, prip. Mira Sardoč, 9.); 10.30 Intermez-zo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje; 13.20 Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika;
14.10	Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val;
17.00	Kulturna kronika;
17.10	Mi in glasba: TFago-tlst Vojko Cesar; 18.00 Literarne podobe; 18.20 Orkestri; 18.30 Made in ltaly; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Oddaja VZPI-ANPI; 21.15 Samo za vas; 22.00 Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koroška
18.00-18.30 Društva se predstavljajo; 20.05-22.00 Kulturni teden koroških Slovencev v St. Vidu ob Glini.	/
						
28. aprila 1995						
	Nemška marka		Avstrijski šiling		Italijanska lira	
menjalnica	(tečaj za 1 DEM)		(tečaj za 1 ATS)		(tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A banka Ljubljana	80,20	81,15	11,20	11,48	6,44	6,85
A banka Koper	79,90	81,10	11,08	11,49	6,08	6,61
A banka Nova Gorica	80,10	81,20	11,19	11,49	6,37	6,71
Banka Celje d.d., t: 063/431-000	-	-	-	-	-	-
Banka Noricum d.d., t: 133-40-55	80,20	81,00	11,30	11,50	6,35	6,75
Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511	-	-	-	-	-	-
Bund Ljubljana, t: 18-51-318	80,50	81,00	11,20	11,50	6,50	6,80
Come 2 us	-	-	-	-	-	-
Tel: 061/ 15-92-635, od 515, sob od 9-12						
Creditanstalt d. d.	80,30	81,40	11,30	11,60	6,30	6,90
Hida, od 7-19, sob od 7-14		-	-	-	-	-
Ulrika Ljubljana, t: 12-51-095	-	-	-	-	-	-
Kompas Hertz Celj	-	-	-	-	-	-
Tel: 063/26515, od 7-19, sob od 7-15						
Kompas Hertz Velenje						
Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13						
Kompas Hertz Idrija						
Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-15						
Kompas Hertz Tolmin						
Tel: 065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-15						
Kompas Hertz Bled						
Tel: 064/ 741-519, od 512, 17-19, sob od 7-16						
Kompas Hertz Nova Gorica						
Tel: 065/25711, od 7-19, sob od 7-19						
Kompas Hertz Maribor						
Tel: 062/225252, od 7-19, sob od 7-13						
Nova kreditna banka Maribor d.d.	80,00	81,45	11,20	11,60	6,30	6,80
Lemo Šempeter,t: 065/ 32-250	-	-	-	-	-	-
Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	80,30	81,20	11,28	11,48	6,40	6,90
Poštna banka Slovenije	78,90	80,90	10,70	11,40	5,97	6,70
Publikum Ljubljana, t: 312-570	80,76	80,79	11,43	11,45	6,66	6,68
Publikum Piran, t: 066/ 73-269	80,30	80,90	11,25	11,43	6,45	6,65
Publikum Celje, t: 063/ 441-405	80,50	81,00	11,36	11,46	6,40	6,80
Publikum Maribor, t: 062/ 222-675	80,60	80,85	11,42	11,44	6,30	6,79
Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355	79,70	81,45	11,20	11,65	6,30	6,79
Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180	80,30	80,90	11,30	11,49	6,50	6,54
Publikum NM, t: 068/ 322-490	80,60	80,97	11,25	11,45	6,65	6,75
Publikum Žalec, t: 063/ 715-1 14	80,60	81,28	11,30	11,48	6,30	6,90
Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174	80,00	81,10	11,35	11,48	6,30	6,90
Publikum Kamnik, t: 061/832-914	80,50	81,00	11,35	11,50	6,53	6,97
Publikum Trebnje, t: 068/ 45-670	-	-	-	-	-	-
Publikum Sevnica, t: 0608/ 82-822	-	-	-	-	-	-
Publikum Mozirje, t: 063/ 831-842	80,25	81,25	11,26	11,54	6,35	6,60
SKB d.d.,***	80,00	81,05	10,60	11,65	6,30	6,70
SHP Kranj, t: 064/331-741	80,65	80,85	11,40	11,45	6,55	6,68
SZKB d.d. Ljubljana	80,30	80,85	11,30	11,48	6,42	6,73
UBK Ljubljana, 1:061/444-358	80,40	81,35	11,32	11,56	6,35	6,68
Upimo Ljubljana, t: 212-073	80,84	80,89	11,42	11,44	6,65	6,69
Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:'"'*						
		
Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica:		
tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611		
Agencija Domjo: tel. +39/40/831131		
2. MAJ 1995 valuta	v LIRAH nakupni	prodajni
ameriški dolar	1630,00	1700,00
nemška marka	1174,00	1228,00
francoski frank	331,00	344,00
holandski gulden	1053,00	1096,00
belgijski frank	57,20	59,50
funt šterling	2648,00	2756,00
irski šterling	2680,00	2789,00
danska krona	300,00	312,00
grška drahma	7,20	7,60
kanadski dolar	1210,00	1259,00
japonski jen	19,60	20,40
švicarski frank	1430,00	1489,00
avstrijski šiling	167,50	174,40
norveška krona	263,00	273,00
švedska krona	225,00	234,00
portugalski escudo	11,10	11,60
španska pezeta	13,30	13,90
avstralski dolar	1193,00	1242,00
madžarski florint	11,00	15,00
slovenski tolar	14,00	15,00
hrvaška kuna	323,00	343,00
		
2. MAJ 1995	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1641,00	1686,00
nemška marka	1187,00	1222,00
francoski frank	332,00	347,00
holandski gulden	1054,00	1082,00
belgijski frank	57,30	58,50
funt šterling	2649,00	2739,00
irski šterling	2684,00	2774,00
danska krona	300,00	308,00
grška drahma	7,20	7,80
kanadski dolar	1212,00	1257,00
švicarski frank	1438,00	1648,00
avstrijski šiling	167,70	172,70
slovenski tolar	14,50	15,30
			
27. APRIL 1995			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,30	8,90
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	8,60	8,90
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,50	9,00
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	8,60	9,20
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,50	9,10
Italija	Kmečka banka Gorica	14,50	15,30
Italija	Tržaška kreditna banka	14,00	15,00
			
14. MAREC 1995	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar		1.4098	
francoski frank		28.0770	
nizozemski gulden		89.1430	
belgijski frank		4.8360	
španska peseta		1.0907	
danska krona		24.8600	
kanadski dolar		0.9945	
japonski jen		1.5464	
švicarski frank		120.0700	
avstrijski šiling		14,2070	
italijanska lira		0.8365	-
švedska krona		19.4450	-
ABANKA D.D. LJUBLJANA
Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 29.4.95 Nakupni Prodajni
1.	REDNI tečajmDEM 8121	81.48
2.	Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa deviz ta tolarje.
V
Podrobnejše informacije: tel 17-18452,302-326 in 302-315
y
MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-333
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 081 z dne 28. 4. 1995-Tečaji veljajo od 29. 4. 1995 od 00.00 ure dalje
ZA DEVIZE
država
šifra
valuta
enota
nakupni
srednji
prodajni
Avstralija
Avstrija
Belgija
Kanada
Danska
Finska
Francija
Nemčija
Grčija
Irska
Italija
Rep. Hrvaška
Japonska
Nizozemska
Norveška
Portugalska
švedska
Švica
Velika Britanija
ZDA
Evropska unija
Španija
036
040
056
124
208
246
250
280
300
372
380
385
392
528
578
620
752
756
826
840
955
995
avstr, dolar
šilinc)
fran
dolar
krona
marka
frank
marka
ard
grd
funt
fui lira hrv. kuna
jen
gulden
krona
escudo
krona
frank
funt šterling
dolar
ECU
peseta
1
100
100
1
100
100
100
100
100
1
100
100
100
100
100
100
100
100
1
1
1
100
81,7890
1153,7659
394,5911
82,4872
2063,3176
2636,1818
2284,4744
8118,8227
6,6526
133,6358
7248,0790
1803,4341
76,6579
1545,9050
9829,4587
180,9929
112,1372
148,9601
91,1663
82,0351
1157,2376
395,7784
82,7354
2069,5262
2644,1141
2291,3484
8143,2525
49,9344
183,7932
6,6726
2250,0000
134,0379
7269,8887
1808,8607
76,8886
1550,5567
9859,0358
181,5375
112,4746
149,4083
91,4406
82,2812
1160,7093
396,9657
82,9836
2075,7348
2652,0464
2298,2224
8167,6823
50,0842
184,3446
6,6926
134,4400
7291,6984
1814,2873
77,1193
1555,2084
9888,6129
182,0821
112,8120
149,8565
91,7149
Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 29.4.1995
st. dni do
zapadlosti
veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM
cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)
(A)
tolarski del
(B)
devizni del
tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)
skupaj
APOEN
(A)
tolarski del
(B)
devizni del
skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 12. 5. 1995:
1,500,000
832,777
812,843
1,645,619
13
111.0369%	1 38.3790% 109.7080%
150,000
83,278
81,284
164,562
LJUBLJANSKA	7660^00 1)0121169(1 ^0
st.: 78	Datum: 26. 4. 1995
UtBUAVl STOC1 UCHANCL PC
Vrednost. papir	obr. nidiv.	*	enotni teCaj	% sprem	datum povpraS ponudba			Max.	Min.	lorosrr
	M??		Himna							
EC	796	(4.5.93)	11500		24.4.	11.350	12.100			
JRB	1.000	(6.6.94)	12.900		26.4.	12.900	13.000	12.900	12.900	155
>AL	500	(7)(29.8.94j	20.100A	1,23-	26.4.	20.100	20.400	20100	20.100	2.613
fflR	458	(16.5.94.)	31.800A	2,32	26.4.	31.000	31.400	31.800	31.800	954
	20E	»IK.T.*	ZHE	EBM						
M	8,0	4.(31.12.94)	96,0	,05-	26.4.	98,0	98,7	98,5	98,0	6.004
JSOZ	9,5	8.(1.10,94)	103,3	,16-	26.4.	102,2	103,6	103,5	103,0	18.402
M	5,0	3.(30.11.94)	84,OA	,12	26,4,	82,5	84,0	84,0	84,0	8.637
iSll	7,0	4.(15.1.95)	90,0		7.4.	83,0				
SSL1D	8,0	4.(31.12.94)	96,9	,15	26.4.	95,7		96,5	95,7	1,636
RSL2D	M	8.(1.10.94)	101,3	,19-	26.4.	100,6		101,4	101,3	831
SKBl	10,0	4.(1.11.94]	95,0	,27-	26.4.	94,9	95,1	95,1	95,0	2.585
	3QE	m M;«		SEHE						
BTBR			11,089	2,70-	26.4.	10.500	11.990	11.099	11.000	6,232
DAD	10.000	(1,6.94.)	108.783	,99	26.4.	107.800	110.700	110.800	107.000	1.958
FMD		(8)	13.864		24.4.	12.800	14.500			
SPGR			20.500		24.4.		21.500			
HMER			15.300		14.4.	14.500	15.300			
m	218	(30.3.93.)	8.820	1,45-	26.4.	8.830	9.000	8.820	8.820	741
«R	4.000	(8)(10.6.94.)	3.573	4,13	26.4.	3.501	3.580	3.580	3.501	2.358
rent		(5)	749,9	,02-	26.4.	749,0	750,0	750,0	749,0	3.067
	SZE		jZEBST	35EE						
KBTP	4000	(23.5.94)	30.000	,84	26,4.	29.100	31.300	30.000	30.000	1.140
PFNP			31.065	1,45	26.4.	30,600	32.800	31.900	30.600	3.293
RGSP		(6)	531,2*	9,or	26,4.	550,0	680,0	550,0	500,0	344
UBKP			11.300		25.4.	11.300	11.850			
tu			41.000		20.4.	40.900	42.000			
		BIMig								
LEK12,0	4.(	1.11.94)		98,0		24.4.	95,5				
OZG	11,0	4.(11.95)	90,0	1,15-	26.4.			90,0	90,0	4.312
PCE	12,0	6.(1.12.94)	98,6	,40-	26.4.	98,6		98,6	98,6	1.436
?LJ	12,0	7.(1195)	98,8		21.4.	98,8	99,9			
PGO	10,0	1(1.6.94)	95,4		24.4.	93,6	95,5			
iSGSl	10,0	4.(16.94)	66,9”		254.		74,3			
Tečajnica izvenborznega trga
ŠT. 78/95-26. 4. 1995
- Predno?
»stne delnice
ODPRTI TRG C
Obveznice
ODPRTI TRG C
60 dnemi (»SIT)
90 dnevni |v SIT)
120 dnevni (»SIT)
Tolarski zapisi z nakupni
tim bonom
BNB2breznAbona(l,6.95) (1.6.95) del nat, bona (trSTIjSSl del nat. bona (v SIT) NBS2
150.000 SITsknpaj maj tolarski del maj devizni del maj 150.000 SITskipaj maj tolarski del maj devizni del maj
Dvodelni blagajniški zapisi BS
ODPRTI Tl
RGC
Redne delnice
KRATKOROČNI VREDNOSTNI PAPIRJI Blagajniški BS v DEM
26.4.95
1.096,26
prejšnji
1.094,31
Vse pravice pridržane. Opombe: Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v odstotkih (osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v tolarjih; obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni teCaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena davčna olajšava; A - aplikacijski teCaj: borzni posreonik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba tečaja; ** - dosežena 30-odstotna omejitev - trgovanje je zadržano.
Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSLl, SKBl, OZG, PCE, PGO, PL), RGSl; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - dospele obresti od vključno kupona, ki je zapadel 1.3. 93 dalje niso bile izplačane; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6) - od 26.5.94 delnica kotira brez kupona za 1.93 in 92; (7)-izplaCilo akontacije dividende za 1.94; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT, Ce ni navedeno drugače; max. - najvišji tečaj določenega vrednostnega papirja; min. - najnižji teCaj določenega vrednostnega papirja.
				
Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 29. aprila 1995 od 00.00 ure dalje				
			ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre	šiling frank marka lira funt dolar (virni. Pri kor iu deviz oz. r	100 100 100 100 1 1 ikretnih f coseben	1156,7754 2290,4332 8140,0000 6,6699 181,4650 112,4297 jaslih je možno odsl doaovor.	1159,6176 2296,0608 8160,0000 6,6863 181,9109 112,7059 topanje glede na
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je	DEM DEM nožno odstc	81,20 81,20 panje.	81,50 81,50
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 29. aprila 1995 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaji za USD, ATS, UT h CHF so dokx veljavni tečajnici Banke Stovenie, pri drugih va oziroma zmanjšano za Dvoodstotne točke. T( do ECU = 30.000 na dan. Pri večjih prilivih in nak * Banke, ki objavljamo tečaie, se zavezujemo nem tečaju in v skladu s tekstom, ki dopolnjuje	DEM DEM DEM DEM DEM 'eni na podle utah pa je razi 3čqp veljajo zc upih se tečaj kupovati in Dogpje nakup	81,25 81,35 81,20 81,35 81,20 gi srednjih teča merje Banke Sov odkup prilivov določi v sporazurr xodajati tujo val a ali prodaje.	81,55 81,50 81,50 81,55 81,49 ev po trenutno 5nije povečano prodajo deviz iu. jto po objavlje-
/O ljubljanska banka
NOVA LJUBLJANSKA BANKA D. D., LJUBLJANA
PODRUŽNICA MILANO
P i a z z a A. D i a z 2 Milano tel.: 0039 2 864 65300 fax: 0039 2 864 65358
MILANSKI DEVIZNI TRG
2. MAJ 1995		v URAH	
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar			1666,690		
ECU	—	2214,030	—
nemška marka	—	1208,800	—
francoski frank	—	339,070	—
funt šterling	—	2695,370	—
holandski gulden	—	1079,600	—
belgijski frank Španska pezeta		58,645 13,545 307,220	
danska krona	—		—
irski funt	—	2738,710	—
grška drahma	—	7,409	—
portugalski escudo	—	11,417	—
kanadski dolar	—	1228,220	—
japonski Jen	—	19,991	—
švicarski frank		1465,870	
avstrijski šiling	—	171,810	—
norveška krona švedska krona	—	268,340 229,330	
finska marka		391,790	
avstralski dolar	—	1213,020	—
		
27. APRIL 1995	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	9,4500	9,9500
kanadski dolar	6,9500	7,3500
funt šterling	15,3000	16,1000
švicarski frank	835,0000	867,0000
belgijski frank	33,6500	34,9500
francoski frank	196,0000	204,0000
holandski gulden	617,0000	641,0000
nemška marka	690,8000	716,8000
italijanska lira	0,5580	0,5920
danska krona	175,5000	183,5000
norveška krona	153,0000	160,0000
švedska krona	131,7000	138,3000
finska marka	224,0000	234,0000
portugalski escudo	6,5800	6,9200
španska peseta	7,7300	8,1700
japonski jen	11,2500	11,7500
slovenski tolar	8,60	9,20
hrvaška kuna		
Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		
__HOKEJ NA LEDU / SVETOVNO PRVENSTVO
V prvi četrtfinalni tekmi uspeh Švedov
Grobe Italijane so povsem nadigrali Danes Rusija - Češka in Zda - Kanada
HnOGOMET / FINALE POKALA UEFAh
V Parmi izredno zanimanje in rekorden zaslužek
Začetek tekme med Parmo in Juventusom bo ob 20.30
STOCKHOLM - V zadnjih tekmah predtekmovanja na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu skupine A so Norvežani premagali Avstrijo, ki se bo tako v dveh sječanjih pomerila s Švicarji za obstanek v skupini A, Italijani pa so premagali Franco in se tako povzpeli na drugo mesto v svoji skupini. V prvi tekmi Četrtfinala so hato domačini prepričljivo s 7:0 premagali Italijane, ki so v prvih dveh tretjinah prese-neli na klopi za kaznovane kar 34 minut, °o tem pa Se poškodovali švedskega branil-
Cristerja Olssona, ki je zato v prvi tretjini led V s^ac^nlC0’a se )e 2e v dmgi vrnil na
Švedska - Italija 7:0 (2:0,3:0,2:0)
STRELO: 1:0 (9) - Sjodin, 2:0 (9) - Nils-son 3:0 (24) - Dackell, 4:0 (28) - Dackel, 5:0 t3Al - Forslund, 6:0 (44) - Stillman, 7:0 (48) ' ^nskog.
IZKLJUČITVE: Švedska 8 minut, Itahja 36 minut.
Avstrija - Norveška 3:5 (1:1,2:4, 0:0)
STRELO: 1:0 (19) - Fjeldstad, 1:1 (19) -Nasheim, 2:1 (26) - Aaby, 3:1 (31) - Knut-sen 4:1 (32) - Rath, 4:2 (34) - Burton, 4:3 {S?> - Kalt, 5:3 (37) - Olsen.
Italija - Francija 5:2 (1:0,2:0,2:2)
STRELCI: 1:0 (16) - Chitarroni, 2:0 (23) -
Busillo, 3:0 (40) - Mansi (40), 4:0 (51) - Pavlu, 4:1 (53) - Lemoine, 5:1 (54) - Pavlu, 5:2 (57) - Pajankovvski (57.).
Skupina A: Rusija 10, Italija 7, Francija 6, Kanada 5, Nemčija 2, Švica 0.
Skupina B: ZDA 8, Finska 7, Švedska 7, Češka 6, Norveška 2, Avstrija 0.
Ostali Četrtfinalni pari: Finska - Francija, Rusija - Češka (16), ZDA - Kanada (20). (JuM)
Lanski prvaki NHL
vendarle v končnici
NEW YORK (STA/AP) - Branilka naslova Stanleyevega pokala ekipa New York Rangers si je po sinočnji zmagi nad Philadelphio Flyers z 2:0 vendarle zagotovila nastop v končnici severnoameriške poklicne hokejske lige NHL. Oba gola je dosegel Brian Leetch, vratar Rangersov Gleen Healy pa je ubranil vseh 24 strelov. Izidi: Boston
-	Pittsburgh 5:2, Chicago - Detroit 4:0, Florida - Washington '2:2 po podaljšku, New York - Philadelphia 2:0, St Louis - San Jose 4:3, Los Angeles - Anaheim 2:1, New Jersey
-	Quebec 4:2, Vancouver - Calgary 6:4, ponedeljek: Boston - Ottavva 5:4, Buffalo -Montreal 2:0, Chicago - VVinnipeg 3:2, Toronto - Edmonton 6:5, San Jose - Dallas 3:1, St. Louis - Anaheim 5:3.
PARMA - Za dre-višnje prvo finalno srečanje pokala Uefa med Parmo in Juventusom vlada v Parmi izredno zanimanje. Parma bo namreč skoraj gotovO izboljšala svoj rekord glede zaslužka na posamični tekmi: danes si bo prislužila milijardo in 440 milijonov lir.
Glede drevišnjega srečanja trener Parme Nevio Scala meni: »Za nas je že velik uspeh, da smo si priborili finale. S tem seveda nočem reči, da smo s tem že zadovoljni. Zavedamo pa se, da bo naša naloga zelo težka, čeprav menim, da obe ekipi imata enako možnost za končni uspeh.«
V Juventusovem ta-
bora so dokaj zaskrbljeni pred današnjim srečanjem, saj je skoraj vsa obramba »out«: Peruzzi, Kobler in Porrini so poškodovani, Ferrara in Torricelli pa izključena. Paulo Sousa pa jo vseeno optimist in pravi: »Pomembno je, da dosežemo vsaj eno gol, potem bo vse lažje.«
Verjetni postavi:
PARMA: Bucci, Be-narrivo, Di Chiara, Mi-notti, Apolloni, Couto, Pin, D. Baggio, Sensini, Zola, Asprilla.
JUVENTUS: Rampul-la, Di Livio, Jami, Carre-ra, Tacchinardi, Paulo Sousa. Deschamps, Ma-rocchi, Vialli, R. Baggio, Ravanelh.
SODNIK: Lopez Nie-to (Španija). Tekma se bo pričela ob 20.30.
NBA / V OSMINAH FINALA
Velik podvig Bostona »Matoh« žoga za Lakerse
V nedeljo in ponedeljek
odigrali drugo srečanje estih dvobojev osmine fi-nala NBA prvenstva. Do Pfave senzacije je prišlo v Orlandu, kjer so Celticsi,
80 na prvi tekmi zgubili jjkoraj s 5q točkami raz-. e’ premagali Magicse in lrnajo sedaj prednost do-hiacega igrišča v naslednjih dveh tekmah, '-harlotte je izenačil stanje 8 Chicagom, Spursi in dUnsj so potrdili premoč nad izzivalci, New York Pa je takoj nadoknadil zamujeno, z zmago v Cleve-ahdu. Na robu izločitve 80 sonicsi, ki so v tretji tek-uh še drugič tesno izgubili z Lakersi.
Vzhod
Orlando - Boston 92:99
y-l v zmagah. A.Har-uaway 26, 0’Neal 22; U.VVilkins 24, Brovvn 21, Douglas 20 točk in 15 asistenc, Radja 18 točk - 6:11
tz igre, 6:6 pm, 8 skokov v 37')	^
Celticsi so si presenetlji-v° zmago priigrali z odlic-uo obrambo v zadnji Cer-htni, ko so prisilili Orlando, da je zgrešil skoraj vse mete iz igre (4:23!). Po tek-hn je bil Dino Radja zelo zadovoljen: »Po katastro-alnem porazu, ki smo ga ^iveli na prvi tekmi, je ddloit pogovor v slačilnici dobro zalegel. Analizirali štno napake in se dogovo-u ’ homo igrali bolj skupinsko, tako v obrambi kot v napadu. In res, tokrat sm° se držali vseh dogovorov, ob tem pa so Malusi bržkone drago plačali
Podcenjevanje.«
Charlotte - Chicago 06:89 (1:1 v zmagah. •Johnson 25, Mourning 3 točk in 20 skokov; Jordan 32 -13:25 iz igre, Pip-Pen 18 - 5:15 iz igre, kukoe 9 - 3:12 iz igre)
Hornetsi si niso mogli Privoščiti novega poraza Ua svojih tleh. Ob agresiv-JU obrambi nad zunanjimi tgralci je Charlotte izkori-
stil premoč pod košema.
Cleveland - New York 81:83 (1:2 v zmagah. Priče 21 - 2:9 iz igre, 16:16 pm; Ewing 23)
»Trojka« Ferrya se je ob zvoku sirene odbila od obroča in Knicksi so lahko zadihali, saj so z zmago v tretji tekmi spet iztrgali prednost v seštevku zmag. Cavsi so spet dobro branili, tokrat pa so odpovedali pri metu, saj sta Priče in Phills skupaj imela le 4:20 pri metu iz igre.
Zahod
San Antonio - Denver 122:96 (2:0 v zmagah. Rodman 19 točk inl6 skokov, D.Robinson 19, Elliott 18; Rauf 21)
Tudi na drugi tekmi so Spursi potrdili premoč nad Nuggetsi. Glavno besedo je tokrat imel »nori« Dennis Rodman, ki je dosegel svoj »career high« odkar igra v San Antoniu.
Phoenix - Portland 103:94 (2:0 v zmagah. Barkley 25)
Sunsi so še drugič doma brez težav premagali Blazerse, ki kljub dobremu odpora, ne dajejo vtisa, da bi lahko ogrožali Phoe-nbcovo uvrstitev v četrtfinale.
Lakers - Seattle 105:101
(2:1 v zmagah. Ceballos 24, Van Exel 23, Divac 20; Kemp 30, Payton 20, Sch-rempf 19)
Seattle ni nadoknadil zamujenega in mu sedaj preti nevarnost, da že drugo leto zapored izpade v osmini finala s prednostjo igrišča. Lakersi so stalno vodili in tudi v zadnjih potezah tekme, ko so jih Sonicsi skoraj ujeli, so ohranili mimo kri ter obdrža-li majhno prednost.
Ponoči so bile na sporedu sledeče tekme: Chicago
-	Charlotte (1:1) in Boston
-	Orlando (1:1) na Vzhodu ter Denver - San Antonio (0:2) in Houston - Utah (1:1) na Zahodu.
(VJ)
KOLESARSTVO / SVETOVNI POKAL
Šesta dirka Italijanu Frattiniju
Na skupnem vrstnem redu še vodi Belgijec Johan Museeuw
FRANKFURT (STA/AFP) - Zmagovalec 252 kilometrov dolge 34. dirke za veliko nagrado Frankfurta, ki je hkrati tudi šesta dirka za svetovni pokal, je Italijan France-sco Frattini. Progo je prevozil v 6 urah 25 minutah in 5 sekundah. Drugouvrščeni domači tekmovalec Jens Heppner je v cilj prišel v času zmagovalca, medtem ko je njegov rojak Massimo Podenzana zaostal za tri sekunde. Italijani so nasplošno imeli največ uspeha, saj se je med prvo deseterico uvrstilo kar sedem kolesarjev doma z apeninskega polotoka. Po šestih dirkah za svetovni pokal je v vodstvu belgijski kolesar Johan Museemv. Zbral je 106 točk in ima pred drugouvrščenim Švicarjem Mau-rom Gianettijem šest točk prednosti. Vodilnima s 70 točkami sledi Francoz Laurent Jalabert in Rus Andrej Cmil ter Michele Bartoli, ki sta zbrala po 65 točk. Frattini je s 50 točkami na 9. mestu.
Izidi: 1. Frattini (Ita) 6:25:05 (povprečna hitrost: 39.26 km/h), 2. Heppner (Nem) isti čas, 3. Podenzana (Ita) + 0:03, 4. Taji (Ita), 5. Zaina (Ita), 6. Cenghialta (Ita) vsi + 0:31, 7. Fondriest (Ita), 8. Museeuvv (Bel), 9. Zanini (Ita), 10. Zbeig (Svi), 11. Fontanelh (Ita), 12. Piccoli (Ita), 13. Konjišev (Rus), 14. Van Pete-gem (Bel), 15. Spruch (Pol), 16. Casagrande (Ita), 17. Den Bakker (Niz), 18. Lanfranchi (Ita), 19. Gianetti (Svi), 20. Svvart (NZL) vsi + 0:54.
Vrstni red po šestih dirkah: 1. Museeuvv (Bel) 106 točk, 2. Gianetti (Svi) 100, 3. Jalabert (Fra) 70, 4. Cmil (Rus) in Bartoli (Ita) po 65, 6. Fondriest (Ita) 60, 7. Ballerini (Ita) 58, 8. Baldato (Ita) 57, 9. Frattini (Ita) 50,10. Zanini (Ita) 47, 11. Chiappucci (Ita) 46, 12. Skibby (Dan) 44, 13. Bortolami (Ita) 36, 14. Heppner (Nem), Cassani (Ita) in Bugno (Ita) po 35, 17. Zbeig (Svi) 33, 18. Jekimov (Rus) 32,19. Podenzana (ita) 25, 20. Fontanelli (Ita) 22.
NOVICE
Kafelnikov in Medvedjev izpadla
MUNCHEN (STA/dpa) - Italijan Renzo Furlan je v 1. krogu teniškega turnirja v MCnchnu z nagradnim skladom 425.000 dolarjev s 4:6, 6:4 in 6:2 izločil šestega nosilca Ukrajinca Andreja Medvedjeva. Za prvovrstno presenečenje pa je poskrbel Nemec Martin Sinner, ki je s 6:4 in 6:3 premagal drugega nosilca turnirja Rusa Jevgenija Kafelnikova.
Prva trojica nespremenjena
MONTE CARLO (STA/APA) - Prva trojica na moški svetovni teniški lestvici ATP je nespremenjena tudi po teniških turnirjih v minulem tednu. Vodi American Andre Agassi pred rojakom Petom Samprasom in Nemcem Borisom Beckerjem. Hrvat Goran Ivaniševič je napredoval za tri mesta in je sedaj Četrti. Moška lestvica, 1. 5. 1995: 1. (1.) Agassi (ZDA) 4.597 točk, 2. (2.) Sam-pras (ZDA) 4.216, 3. (3.) Becker (Nem) 3.612, 4. (7.) Ivaniševič (Hrv) 2.638, 5. (5.) Kafelnikov (Rus) 2.521, 6. (4.) Chang (ZDA) 2.464, 7. (8.) Berasate-gui (Spa) 2.285, 8. (6.) Stich (Nem) 2.266, 9. (13.) Muster (Avt) 2.227,10. (9.) Bruguera (Spa) 2.127.
Sanchezova ni prehitela Grafove
LONDON (STA) - Španka Aranbca Sanchez Viča-rio kljub zmagi na teniškem turnirju v Barceloni na najnovejši teniški lestvici WTA ni prehitela Nemke Steffi Graf, ki pretekli teden ni nastopala. Med vodilnima igralkama je sedaj vsega 3.1 točke razlike. Med deseterico se je ponovno uvrstila Nemka Anke Huber. Bolgarka Magdalena Malejeva, ki je sedaj 8., in Japonka Kimiko Date (9.) sta zamenjali mesti. Lestvica WTA: 1. (1.) Graf (Nem) 298.2379 točke, 2. (2.) Sanchez-Vicario (Spa) 295.1349, 3. (3.) Pierce (Fra) 235.3692, 4. (4.) Mar-tinez (Spa) 211.4641, 5. (5.) Novotna (Ceš) 179.2567, 6. (6.) Davenport (ZDA) 146.7714, 7. (7.) Sabatini (Arg) 134.6647, 8. (9.) Malejeva (Bol) 126.7083, 9. (8.) Date (Jap) 122.4000,10. (11.) Huber (Nem) 105.7964.
Armstrong dobil še 2. etapo
ROANOKE (STA/AFP) - American Lance Armstrong (Motorola) je zmagovalec 5. etape kolesarske dirke Toru du Pont v ZDA. Za 36.8 kilometra dolg posamičen kronometer je Armstrong potreboval 56:32 minute, drugouvrščeni Rus Vjaceslav Jekimov je zaostal 8 sekund, Italijan Andrea Peron pa 34. Armstrong je dobil že drugo etapo na letošnji dirki in še povečal prednost v skupnem seštevku pred Italijanom Peronom in lanskim zmagovalcem dirke Jekimovom.
Izidi 5. etape: 1. Armstrong (ZDA, Motorola)' 56:32, 2. Jekimov (Rus) + 0:08, 3. Peron (Ita) + 0:34, 4. Jaskula (Pol) + 1:06, 5. Alvis (ZDA) + 2:04, 6. Teterjok (Rus) + 2:10, 7. Bortolami (Ita) + 2:21, 8. Mejia (Kol) + 2:22, 9. Ballerini (Ita) + 2:33, 10. Madouas (Fra) + 2:37; skupni vrstni red: 1. Armstrong (ZDA, Motorola) 18:52:50, 2. Peron (Ita) + 2:43, 3. Jekimov (Rus) + 2:53, 4. Teterjok (Rus) + 6:10, 5. Madouas (Fra) + 6:40, 6. Yates (VB) + 6:44, 7. Nardello (Ita) + 7:46, 8. Mejia (Kol)
+ 8:43, 9. Ballerini (Ita) + 8:56, 10. Citracca (Ita) + 10:04.
TUJA NOGOMETNA PRVENSTVA / BUNDESLIGA
Za naslov nemškega prvaka se še vedno potegujejo tri moštva
DORTMUND - Najbolj zanimiva še naprej ostaja nemška Bundesllga, v kateri sta sicer dva izmed petih tekmecev bržkone izpadla iz boja za končno zmago, zato pa vlada med preostalimi tremi Čedalje večje ize» naCenje. Borussia Dortmund je ne brez težav premagala že zdavnaj odpisani Dynamo Dresden. Sele v zadnji četrtini tekme je dva gola dosegel prav bivši »vzhodnjak« Tretschok. VVerder je odigral eno izmed slabših tekem v spomladanskem delu in Frankfurt zapustil brez prejetih in danih golov. Zato pa je svojo nalogo Se enkrat (17 točk na 22 možnih) odlično opravil Kaiserslautern. »Rdeči hudiči« so obraču-nali z Bochumom. Izpostaviti velja še domačo zmago TSV 1860 iz Miinchna nad Borussio M’gladbach (2:0), prav tako s klasičnim izidom pa je v »južnjaškem« derbiju s Stuttgartom slavil
tudi uglednejši predstavnik mesta BMVV-ja, Bayern. V naslednjem kolu veliki spopad: v Bremnu VVerder -Borussia. VRSTNI RED: Borussia Dt. 41, VVerder 40, KTautern 39, Bayern in Freiburg 37, Borussia MG 36.
Ah bo Manchester United še tretjič zaporedoma angleški prvak? Ob vedno manj prepričljivih igrah Blackburna postaja to vprašanje aktualno. Roversi so sicer zmagali zaostalo tekmo s Crystal Palaceom, toda v nedeljo so položili orožje pred VVest Hamom. Strah pred končno zmago, a tudi dvomljivo sojenje: v zadnjih petih tekmah so Blackbumu razveljavili kar tri gole. Man United tudi 1. maja ni stal križem rok ter osvojil tri točke v Coven-tryju. Zmago (3:2) je »red devilsem« šele deset minut pred koncem zagotovil Andy Cole. Kljub prednosti položaj Blackburna ni za-
»Red devilsi« tesno premagali Coventry (Telefoto AR)
vidljiv. V zadnjih dveh kolih bo gostil Nevvcastle in gostoval pri Liverpoolu, medtem ko ima Manchester Utd tekmo manj in lažje (Čeprav bolj motivirane) nasprotnike. Od ostalih tekem naj omenimo še londonski derbi, ki se je z goloma VVrighta za Arsenal in Klinsmanna za Tottenham končal brez zmagovalca in zmago Leedsa nad Aston Villo, ki je zdaj prav na robu prepada druge lige. VRSTNI RED: Blackburn 86,
Manchester Utd (tekma manj) 81, Nottingham 73, Liverpool 70, Nevvcastle 68.
Sedem kol pred koncem ima Real Madrid v španski Ligi ogromno prednost osmih točk, ki se bo menda še povečala. Končnih »šokov« torej letos ne bo. Spomin na prejšnje sezone je obudilo prav gostovanje Madrida v Tenerifeju, kjer so »beli« pred dvema in trema sezonama izgubili naslov v zadnji tekmi prvenstva. Tokrat ni bilo dramatič-
no in Real je zmagal z 1:0. Deportivo je oddal točko v Valladolidu, ki si kljub temu ne bo kdove kako pomagal v boju pred izpadom. Pri dnu je svoj položaj popravil Atletico Madrid: predsednik Gil y Gil se je med tednom znesel nad temnopoltim Kolumbijcem Valencio, na vročekrvnega »bossa« so padle težke obsodbe rasizma, kakorkoli že, njegovi varovanci so Al-baceteju nasuli štiri gole. VRSTNI RED: Real Madrid 48, Deportivo 40, Barcelona 38, Zaragoza in R. Betis 37.
V Franciji bi lahko Nantes že v naslednjem kolu matematično osvojil naslov, kar že pove vse. V Belgiji pa je tri kola pred koncem še vse neodločeno. Anderle-cht je premagal in dohitel na prvem mestu Standard iz Liegea, le eno piko za dvojico pa zaostaja KV Bru-ges, ki je izenačil s Cetrtou-vršCenim Ekerenom.
(dk)
NOVICE
Barbazza še v komi
ATLANTA - Italijanski avtomobilistični dirkač Fa-brizio Barbazza še ni pri zavesti in diha s pomočjo aparatur. Barbazza je na dirki formule Imsa v ZDA s svojim vozilom trčil v Kanadčana Jeremyja Dalea. Milančan si je poškodoval glavo, prsni koš in roko.
Drevi v Bologni peta tekma Buckler - Stefane!
BOLOGNA - Po drevišnji odločilni peti polfinalni tekmi v Bologni bo znano ime moštva, ki se bo v finalu z Benettonom iz Trevisa potegovalo za naslov italijanskega košarkarskega prvaka. Trener Stefane-la Tanjevič je prepričan, da imata obe šeterH enake možnosti, čeprav iga Buckler doma, kjer je skoraj nepremagljiv. Optimizem izhaja iz prepričanja, da je Stefanel v dobri formi in da bo lahko na tem srečanju računal tudi na doprinos Američana Pa-lermja. »Palmerja prevele kritizirate. Ni res, da je kot, da ga ne bi bilo na igrišču. On je zelo koristen,« časnikarjem dopoveduje Tanjevič. Za Stefanel bo navijal tudi trener Benettona Mike D’Antoni, a le zato, ker bi v primeru zmage Milančanov morebitno odločilno finalno tekmo igrah v Trevisu.
Tekma med Triestino in Trevisom bo v nedeljo
Odločilna tekma za napredovanje v nogometno C2 ligo med Triestino in Trevisom bo v nedeljo in ne v soboto. Srečanje se bo pričelo ob 16. uri, vodstvo tržaškega kluba pa bo za to priložnost odprlo še dva sektorja štadiona Rocco, stopnišče Grezar pa bo iz varnostnih razlogovo namenjeno izključno navijačem moštva iz Trevisa.
Triestina in Treviso imata dve koli pred koncem prvenstva na lestvici 51 točk Sklep o tem, da tekmo posticipirajo za en dan, so sprejeli zaradi velikega zanimanja za tekmo, a tudi iz varnostnih razlogov.
NOGOMET / PREGLED AMATERSKIH PRVENSTEV
Kljub zmagi so gajevci že izpadli, Kras zelo tvega, Breg pa ne bo napredoval
Paolo Togneffi (Zarjo): »Ujame nos lahko le Vesno«
Dve koli pred koncem amaterskih prvenstev so padle Se nekatere odločitve. Za slovenske ekipe, žal, vesti niso dobre. V prihodnji sezoni bomo imeli največ ekip v 3. amaterski ligi. Poleg Mladosti, Doline in Brega bo namreč v tej figi igrala tudi Gaja. Kljub nedeljski zmagi je namreč izpadla. Tudi Kras je zelo blizu izpada, medtem ko se bodo morda Trebenci celo izognili igranju srečanj za obstanek
Vendar začnimo pri promocijski ligi. Juventina (ocena 7/8) je ubrala pot pomladitve in je zasluženo premagala tržaški San Giovanni. So-vodnje (ocena 4/5) pa so si z nedeljskim porazom nekoliko zakomplicirale stvari. Varovanci predsednika Marsona so še vedno na vrhu lestvice, zasledovalci (Capriva in Mossa) pa imajo sedaj le toda zaostanka. V skupini c sta Zarja (ocena 7/8) in Vesna (ocena 8) ponovno slavili zmago, tako da ostaja položaj na lestvid nespremenjen: Rivigna-no 43, Colugna 42, Zarja 37, Vesna 35, Basaldella 32. Primorje (ocena
5) je proti prvouvrščenemu Rivi-gnanu doživel deseti prvenstveni poraz, glede na izide iz drugih tekem pa je matematično rešen. V drugi amaterski ligi so Trebenci (ocena 7/8) z nedeljsko osmo zmago ujeli Pro Farro na 12. mestu. Krasovd (ocena 5) imajo po nedeljskem porazu tri točke zasotanka za Trebenci. Za Gajo (ocena 7/8) sta toda prišli prepozno in zato lahko že sedaj začenjajo premišljevati, kako se Cimprej vrniti v 2. ligo.
V	tretji ligi so Doberdoba (ocena 5) doživeli drugi zaporedni in kar 14 prvenstveni poraz. Breg je počival, o njegovi usodi pa je odločalo srečanje Cgs - Servola. Zmagali so domačini in tako so Brežani pristali na končnem tretjem mestu. Dolina (ocena 5) je tekmo s Cusom igrala že pred desetimi dnevi in izgubila.
STATISTIČNI PODATKI - število tekem: 9; zbrane točke: 10 (5 zmag, 4 porazi); doseženi zadetki: 14; prejeti zadetki: 11; izkljucitve:3, enajstmetrovke v korist: 1.
V	predzadnjem kolu bo poleg
derbija Primorec - Kras, na sporedu Se nekaj zanimivih srečanj: Juventina - Aiello, Edike - Sovodnje, Primorje - Colugna.
Beden najbolj reprezentativnih igralcev Zarje (na sliki) je gotovo Paolo Tognetti (letnik 1964), ki že od 17. leta igra v danski ekipi.
Je bila nedeljska zmaga lahka?
»Tudi v nedeljo smo imeli nekaj težav. IgrišCe je bilo slabo, vec naših igralcev se je poškodovalo, nasprotnik pa je prvi prišel v vodstvo. Ko pa smo uspeli izpeljati nekaj napadalnih akcij, smo jih spravili v zadrego in tako dosegli dva zadetka.«
Tretje mesto vam bi še omogočalo igranje dodatnih tekem za napredovanje. Misliš, da boste v zadnjih dveh kolih ohranili to mesto?
»Prihodnjo nedeljo igramo proti Biueseju, ki se bori pred izpadom, zato bo srečanje težko. V zadnjem kolu pa bomo gostili Muggesano, ki je nepredvidljiva ekipa. Ce bomo vsi okrevali od poškodb in se bomo znali koncentrirati, mislim, da
lahko zaključimo prvenstvo na tretjem mestu. Ujame nas lahko le Vesna.«
Kaj meniš o Vesni in Primorju?
»Vesna je kot ponavadi odigrala dobro prvenstvo in ji manjka res malo, da bi bila na vrhu. Prvenstvo Primorja bi lahko delili na dva dela: v prvem so ProseCani razočarali, v drugem pa so pokazali, da so dobra ekipa, z dobrimi mladimi igralci, zato ne bi smeh imeti težav v bodočnosti.«
Letos si eden naših najboljši strelcev. Kako to?
»Morda igram letos bolj napadalno. Povedati pa je treba, da sem večji del zadetkov dosegel iz enajstmetrovk ah pa iz prostih strelov, ki so moja močna točka.« (E.B.)
KOŠARKA / PRVENSTVO DEČKOV
NOGOMET / NASE EKIPE V MLADINSKIH PRVENSTVIH
Borovci visoko dobili derbi z jadranovci
Zarjini naraščajniki dali kar 7 golov Uspešni tudi začetniki Primorja A
V prvenstvu najmljaših tesen poraz borovcev - Izgred na tekmi cicibanov
Bor Ediauto - Jadran Far-co 101:71 (47:28)
BOR: Zobec 4 (0:2), Smi-lovich 8, Gaburro 28 (2:7), Stokelj 7 (1:4), Opelk 2, San-ti 11 (1:2), Pussini 8, Bosari 15 (1:3), Lombardo 6 (2:2), Toletnino 4 (2:2), Bettiolo, Lovriha 8, trener Krečič.
JADRAN: Špacapan 19 (3:3), Kalc 3 (1:2), L’ Abbate, Sibelja, Lakovič 21 (2:3), Kocjančič 16 (1:8), Žagar 2 (0.2), Gregori 10 (4:6), Hrovatin (0:2), trener Vremec.
PM: Bor 9:22, Jadran 11:26. PON: Lovriha. 3T: Kocjančič 1, Lakovič 1.
Po živahnem in še kar dopadljivem derbiju so borovci zasluženo premagali jadra-novce, ki so bik gostiteljem enakovredni le v prvi četrtini (22:20). V drugi četrtini so borovci z delno razliko 25:8 visoko povedli in že ob polčasu visoko vodili. V preostatih dveh Četrtinah so borovci le Se večali razliko in tako tudi slavili visoko zmago. (Niko)
Poggi Basket - Sokol 115:74(62:31)
SOKOL: Grilanc 4, Pavletič 22 (4:11), Šušteršič 4, Rebula 16 (2:6), Dogka 14 (1:2), Jaklič 2 (0:3), Semec 12 (6:14), Bogateč. 3T: Dogka 3 Na zaostak tekmi je Sokol visoko izgubil proti močni postavi Poggi A. Naši fantje so začek z agresivno obrambo po celem igrišču in s hitrim tempom igre. To pa jim je bko usodno, saj se Poggi odlično znajde prav proti ekipam, ki predvajajo tako taktiko. Domačini so tako že v 10. minuti krepko vodik z 42:15 in s tem zapečatiti rezultat. V nadaljevanju je Sokol upočasnil ritem še zlasti po zaslugi dobro razpo-loženih Alena Samca in Denisa Doghe. (A.T.)
Sokol - Barcolana 72:97 (30:58)
SOKOL: Grilanc, Pavletič 22 (0:1), Šušteršič 12, Rebula 15 (1:4), Dogka 17 (2:2), Jak-hc, Semec 6, Bogateč, Hrovatin, Semec
3T: Dogka 1, Pavletič 1.
PM 3:7, SON17.
Proti sohdni Barcolani so Nabrežmci pričeli zelo slabo. Nasprotnika skoraj niso ovirati, vrh tega pa so v napadu grešiti enostavne mete. Tako so našai košarkarji že po prvi četrtini zaostajali (10:33). V nadaljevanju so se domačini le nekoliko zbrati in s trdnejšo obrambo ter bolje izdelanim napadom, kjer sta se odlikovala Kristjan Rebula in Denis Dolja, ublažiti poraz. (A.T.)
Barcolana - Bor Ediauto 87:72 (50:29)
BOR: Smilovich 7 (5:6), Gaburro 11 (1:2), Pussini 8 (0:1), Opelk, Santi 10 (7:10), Floridan (0:2), Bosari 14 (0:1), Tolentino, KrčaliC, Lombardo 1 (1:2), Lovriha 22 (2:4), trener: Krečič.
PM: 16:28. PON: Santi.
Borovci so proti tretjeu-vršCeni Barcolani doživeti poraz po seriji šestih zaporednih zmag. Za naše sta biti usodni prvi dve četrtini, v katerih so zaradi slabe obrambe dobiti kar 50 točk, v napadu pa so jih dosegli le 29. Po odmoru so naši igrati
bistveno bolje in dobiti tako tretjo kot zadnjo četrtino (22:20 in 21:17), kar kaže, da Barcolana ni nepremagljiv nasprotnik. Med posamezniki bi tokrat pohvaliti Emanuela Lovriho, ki je bil tudi najboljši strelec z 22 točkami. Naj omenimo pa, da se je po dolgem Času vrnil v ekipo Manuel Pussini, ki je dal tudi 8 točk. (Niko)
Jadran Farco - Itala San Marco 63:95 (35:59)
JADRAN: Berce, Kalc, L’Abbate 3 (1:1), Špacapan 12 (2:4), Lakovič 14 (2:3), Kocjančič 18 (2:4), Grom 4, leram, Žagar, M. Gregori 12 (3:4), trener J. Gregori. 3T: Špacapan 2, Gregori 1.
Na zaostati tekmi dečkov proti Itak iz Gradišča so jadranovci odigrati eno svojih slabših srečanj in tudi zasluženo visoko izgubiti.
Vrstni red: Don Bosco A in Barcolana 40, PoggiA A 32, Don Bosco 28, Pati. Gori-zia 24, Bor in Acli Ronchi 20, Poggi B in Sokol 18, Fer-roviario 10, Dom Unitecno in Itala San Marco 8, Jadran Farco 4.
NARAŠČAJNIKI Montebello Don Bosco -Zarja Adriaimpex 1:7 (1:1)
SRELCI ZA ZARJO ADRIAIMPEK: Kariš, Ota (3), Lorenzi, Šušteršič, Cur-
ZARJA ADRIAIMPEK: Damjan Gregori (Babuder), Bukavec, Jan Gregori, Zor-nada (Križmančič), Damjan Gregori, Kariš, Lorenzi (Ostrouška), Gurman, Šušteršič (Manzm), Ota (Tence).
V predzadnjem kolu so zarjani spet visoko zmagati in žrtev je bila tokrat ekipa Montebetia/Don Bosca, ki je morala pobrati v lastni mreži kar sedmico golov, Čeprav se je polčas končal celo neodločeno z 1:1. O sami tekmi lahko rečemo le, da so naši fantje v prvem polčasu igrati bolj zmedeno, v nadaljevanju pa so pokazati pravo lice ekipe, ki je visoko na lestvici, ter nasuti domačim kar šest zadetkov. Pr tem se je razigral Ota, ki je dal kar tri gole. (d.gr.)
Izidi 29. kola: S. Andrea -Fortitudo 1:2, Otimpia - Co-stalunga 1:2, Costalunga -
_______KOŠARKA / DRŽAVNI KADETI________
Slovo Kontovelcev s porazom
Močno okrnjeni so v zadnjem kolu izgubili z Don Boscom
Don Bosco - Kontovel 75:65 (40:36)	Sicer pa je bilo srečanje zelo ize-
KONTOVEL: Jagodic 7 (3:8), Seniz-za, Petaros 5 (1:6), Starc 16 (3:4), Slavec 13 (5:6), Caser 5 (1:2), Velinsky 18 (6:10), Stokelj 1 (1:4), trener Furlan.
PM 20:40. SON: 29. PON: Velinsky (32), Starc (38), Petaros (39). 3T: Starc 1.
Kontovelci so, žal, sklenili prvenstvene nastope s porazom v gosteh proti Don Boscu in so morali tako prepustiti prvo mesto v tolažilni skupini Fiumicellu.
Za poraz pa imajo naši košarkarji tehtna opravičila, saj so nastopili močno okrnjeni in še zlasti se je poznala odsotnost Jana Umka pod košema.
načeno. Kontovelci so v prvem polčasu povedli za 6 točk, ko pa so jim gostitelji namestili consko razvrstitev, so naši košarkarji izgubili glavo v napadu in zadnji dve minuti polčasa niso dali niti enega koša. Don Bosco je nadaljeval s consko obrambo, ki je delala našim fantom velike težave, in si tako v 25. min. priigral prednost 11 točk, ki jo je tudi obdržal do konca tekme. Kontovelci so se sicer v 38. min. gostom približali na 5 točk, to pa je bilo tudi vse, kar so zmogli.
Ne glede na zadnji poraz je trener Luka Furlan z letošnjim prvenstvom zadovojen, saj je dejal, da je moštvo pokazalo lep napredek. (A. Petaros)
Esperia 2:0, CGS - Domio 3:1, Montebello - Don Bosco -Zarja Adriaimpex 1:7, Pon-ziana - Opicma 0:2, Al tura MUggesana - San Sergio 1:2, Portuale - Junior Aurisina 2:3.
Vrstni red: S. Andrea 51, Fortitudo 48, Zarja Adriaim-pex in Opicina 47, Altura Muggesana 35, Otimpia 33, Chiarbola 32, Domio 31, Costalunga 30, San Sergio 27, CGS 22, Portuale 19, Monte-bello Don Bosco 17, Ponzia-na 13, Esperia 8, Junior Aurisina.
Prihodnje kolo: Zarja Adriaimpex - Ponziana
NAJMLAJSI
Bor Farco - Montebello
Don Bosco 0:1 (0:0)
BOR FARGO: Jaš Gregori, Zornada, Škabar, Primosi (Gabrovec), Grgič, Batič, Berce, Pahor, Longo, Babu-dri (Martini), Giraldi (Cernjava), (Hrovatin, Kapun).
S tem porazom proti neposrednemu tekmecu so si borovci morda zapravili končno 3. mesto na skupni lestvici, ko manjka še eno kolo do konca prvenstva. Čeprav so igrali močnemu nasprotniku, si poraza vsekakor niso zaslužiti in bi bil neodločen izid pravičnejši, Čeprav so naši fantje pred golom gostov najprej zadeti z Pahorjem vratnico, nato pa še z Bercetom prečko in zgrešiti še nekaj priložnosti, ko je žoga za las ušla mreži, (d.gr.)
Izidi 27. kom: San Sergio
-	Fortitudo odi., Opicina -Chiarbola 2:0, Bor Farco -Montebello Don Bosco 0:1, Domio - CGS 1:2, Esperia -Costalunga 6:0, Ponziana -Fani Olimpia 0:8, Altura Muggesana - S. Andrea 2:0,.
Vrstni red: Fani Otimpia 51, San Sergio 45, Montebello Don Bosco 42, Bor Farco 41, Altura Muggesana 36, Opicina 35, Fortitudo 27, Esperia in Chiarbola 21, Domio 19, Costalunga 15, CGS 14, S. Andrea 13, S. Luigi 12, Ponziana 10.
Prihodnje kolo: Chiarbola
-	Bor Farco.
ZAČETNIKI
SKUPINA
Primorje Interland A -Fani Otimpia 3:0 (1:0)
STRELCI: Merlak, Pavletič in Strajn.
PRIMORJE: Furlan, to-mizza, I. Križmančič, Pilat, Švara, Antonini (Milic), V. Križmančič, Kante, Pavletič, Strajn, Merlak.
Po dopadljivi tekmi in zelo lepi igri je proseška ekipa povsem zasluženo in zanesljivo premagala Fani Olimpio. Skozi vso tekmo je bila premoč naših nogometašev veC kot očitna in izid bi lahko bil še »obilnejši«, ko bi biti naši napadalci spretnejši pri zaključevanju na gol. Naj omenimo, da je vratar Furlan že pet kol nepremagan.
Izidi 8. kola: Altura Muggesana - Portule 1:0, San Luigi A - S. Giovanni 2:0, Costalunga - S. Sergio A odi., Chiarbola - Triestina A 0:1, CGS - Fortitudo 1:2, Primorje Interland A -Fani Otimpia 3:0.
Vrstni red: Triestina A 14, Primorje Interland A in S. Luigi A 11, S. Sergio A in Portuale 9, Fani Olimpia 7, Chiarbolas, S. Giovanni, Altura Muggesana in Fortitudo 5, Costalunga 4, CGS 3.
Prihodnje kolo: Fortitudo - Primorje Interland A.
SKUPINA B
Primorje Interland B -San Luigi B 0:3 (0:1)
PRIMORJE: Suc, Stoka, D. Gregori (Bachi), A. Gregori (Jerman), Lonzar, Puz-zer, Privileggi, Pipan, Cau-ter, Milkovič, Zanei.
Našim nogometašem so bile usodne zadnje minute obeh polčasov. ProseCani so namreč prvih 20 minut zelo dobro igrati in biti skoraj enakovredni gostom, zadnji dve minuti pa so prejeli prvi zadetek. Tudi prvih 10 minut drugega polčasa so se naši nogometaši dobro upirali gostom, po drugem prejetem golu so popustiti in tako prejeti še tretji zadetek.
Izidi 8. kola: Zaule - Opicina 1:8, Domio - Montebello Don Bosco 0:3, Roinaese -Ponziana 1:0, S. Sergio B -Triestina B 4:0, Esperia - S. Andrea 1:1, Primorje Interland B - S. Luigi B 0:3.
Vrstni red: S. Sergio B 15, Montebello Don Bosco in Esperia 13, Triestina B in S. Andrea 10, Opicina, S. Luigi B in Ponziana 6, Roinaese 5, Primorje Interland B in Domio 3, Zaule 0.
CICIBANI PRVENSTVO CSI San Luigi V.B. - Breg Grmada 4:1 (2:0,3:0) STRELEC: Lovrečič. BREG: Klun, Pettirosso, Cheber, Sancin, Lovrečič, Di Donato, Czenvenka, Ghez-
Na srečanju spomladanskega prvenstva Csi so mladi Brežani izgubiti. Nasprotnik je bil predvsem tehnično boljši in »plavi« so le v zadnji tretjini uspeti doseči Častni zadetek z lepim golom Lovrečiča, ki je preigral nasprotnika in nato neubranljivo streljal v vrata. (E.B.)
KOLIBRI
Breg Farco - San Sergio prekinjena pri 1:1 (1:1)
STRELEC ZA BREG: Mi- j lic
BREG: Bernetič, Ota, Sancin, lozza, Franco, j Mihelčič, Milič, Lovrečič, | Cheber.
Žal je na srečanju Brežanov prišlo do zelo neljubega r dogodka.V uvodnih minutah 2. polčasa je trener San Sergia glasno ugovarjal sodniku. Slednji ga je zato poslal s terena, trener pa je nadaljeval s protesti in celo s psovkami. Tudi navijači gostov so obrekovati sodnika, ki se je zato odločil, da tekmo prekine. Seveda so se oporekanja nadaljevala tudi po prekinitvi, o končnem izidu in o disciplinskih ukrepih pa bo odločala disci- J plinska komisija. Do tre- | nutka prekinitve je bila tekma izenačena, obe ekipi pa sta po enkrat zatresli nasprotnikovo mrežo. (E.B.)
MMLADINCI / MEDDE2ELNA LIGA-
Združena ekipa Espego tudi letos druga
Ugnala Argentario in Bočen
veretu zasedli končno drago mesto, pot do državne finala pa jim je - spet - zaprla premočna vrsta prvoligaša Sisley iz Trevisa, s katera so izgubili že v prvem tekmovalnem dnevni.
V ponedeljek so Goričani dosegli dve zmagi. Proti Argentariu, prvaku Trenta, so se morali kar precej namučiti. Zmagali so Sele po petih setih, potem ko so si
iziral
marsikateri napad Goričanov, ki pa so bili vseeno toliko boljši, da so na koncu zasluženo prevladali. Tekma s prvakom bocefnske pokrajine Bolzanom je bila veliko lažja, saj je bil ta nasprotnik daeč najslabši finalist
»Ta preizkušnja je bila za nas vsekakor pozitivna, škoda le, da nismo proti Sisiey pokazali nekaj več samozavesti, saj bi proti njemu mogoče lahko celo iztržili niz,« je nastop v Trentu komentiral Bojan Makuc.
^Espego - Argentario 3:2 (15:9, 11:15, 15:3, 14:16,
ESPEGO: Makuc 2+2, Graimar 17+20, S. Cemic 3+5, M. Cemic 9+16, Devetak 6+2, Soban 6+5, Pintar 2+0, Plesničar 0+0.
Espego - Bolzano 3:0 (15:7,15:9,15:4)
ESPEGO: Makuc 2+2, Graunar 8+10, S. Cemic 6+5, M. Cemic 8+6, Soban 1+0, Devetak 3+4, Pintar, Plesničar 2+0.
Ostala izida: Sisley - Argentario 3:0, Sisley - Bolza-n° 3:0. Končni vrstni red: Sisley 6, Espego 4, Argenta-no 2, Bolzano 0.
DEČKI IN DEKLICE / DEŽELNA FINALA
Val (2.) in Koimpex (3.) presegla pričakovanja, igralke Doma Imse so si zapravile končno 2. mesto
Dečki
V nedeljo in ponedeljek se je v telovadnici Sole Su-vich odvijal deželni odbojkarski finale v kategoriji dečkov, na katerem sta nastopila tudi Val kot goriski prvak in Koimpex kot tržaški. Kot smo že poročali, je bil za obe naši ekipi že sam nastop v deželnem finalu zelo velik uspeh, vendar so nas naši »dečki« prijetno presenetili, saj so na igrišču iztržili več kot so pri obeh društvih od njih pričakovali. Tako je Val deželni podprvak, zelo mlada Koimpexova ekipa pa je osvojila tretje mesto. Deželni zmagovalec je ekipa Fu-tura iz Cordenonsa, Iti je zastopala pordenonsko pokrajino. Slo je za res kompletno in kompetitivno ekipo z zelo dobro izdelano skupinsko igro in odličnimi posamezniki. Pod taktirko priznane in v deželi zelo cenjene trenerke Fenos, so fantje zrasti v zrelo celoto, ki predvaja dobro odbojko,
»Deželni derbi« so osvojili valovci (Foto Balbi/KROMA)
-Naraščajnice / finalni cetveroboj v dolini
Kontovel suvereno osvojil naslov prvaka
Odbojkarice Kontovela So na nedeljski sklepni fa-1 v Dolini premočno osvojile letošnji naslov
Pokrajinskih prvakinj v kategoriji naraščajnic. Fi-nalru Cetveroboj je bil sko-mj popolnoma »sloven-ski«, saj sta poleg Konto-vela nastopila še Bor Friu-eXport (2. mesto) in Breg l4- mesto), italijansko od-bojko pa je predstavljala Oma (3. mesto).
Kontovelke so vse svoje Nasprotnice premagale z gladkim 3:0 in jim v nobe-nern setu niso prepustile v6č kot deset točk. Igralke trenerja Dušana Kušarja so tako s fizičnega kot tehničnega vidika precej Prekašale svoje nasprotni-Cei njihova velika prednost je bila tudi v tem, da lrnajo igralke že definirane igralske vloge (podajaC, center, tolkac), medtem ko ?° vse ostale tri finalistke Jgrale s podajaCem v coni tri in so bile torej tudi v taktičnem smislu precej v Podrejeni vlogi. Kontovelke so igrale odločno in samozavestno, tako da so P° turnirju v njihovem taboru ocenili, da so dekleta v tej finalni fazi resnično Pokazale svojo najboljšo Podobo..
Za odbojkarski odsek bD Kontovel je bil to prvi Pokrajinski naslov po sed-nfih letih, zdaj pa čaka nekleta še medpokrajin-ska faza, ki bo prihodnjo nedeljo v Gorici. Na njen se bodo pomerile z ekipa-jna Volley 2000 (Videm) m Morarese (Gorica).
Na 2. mesto se je uvrstil °r Friulexport, ki je nekoliko nepričakovano P adko premagal Omo, ki Je po splošnem mnenju veljala za »drugo silo« fi-
Kontoleke zasluženo osvojile naslov (F. Balbi /KROMA)
nala. Toda plave so prav proti tej ekipi odigrale svojo najboljšo tekmo sklepne faze in jo zasluzeno premagale, s tem pa so varovanke Sandre Foraus v letošnji sezoni dosegle precej boljši rezultat od pričakovanega. Tudi Breg je z uvrstitvijo v finalno fazo izpolnil svoj letošnji cilj, a trener Mario Gač z igro deklet na tem finalu nikakor ni bil zadovoljen.
Izidi finalne faze: Oma - Breg3:0, Kontovel - Bor Friulexport 3:0, Bor Friu-lexport - Breg 2:1, Kontovel - OMA 3:0, Bor Friu-lexport - Oma 3:0, Kontovel - Breg 3:0.
Končni vrstni red: Kontovel 9, Bor Friulexport 5, Oma 3, Breg 1.
Postave
KONTOVEL: Obad, Golila, Milic, Bukavec, Furlan, Kante, Strekelj, Stoka, Sos-sa, Starc, Antonini.
BOR FRIULEKPORT: Carpani, FurlaniC, T. Furlani, Kreasevic, Miličevič, Pečenik, Posar, Smotlak.
BREG: Zeriali, Žerjal, Slavec, Terčon, Orlando, Gregori, Mingot, Kalc, Cossutta, Cok, Rodella, Bet,.Luciniani.
igralcem pa se pozna, da vsi tudi uspešno nastopajo v deželni D ligi. Videmski prvak VBU je imel najvišjo ekipo, ki je nasprotnikom vlivala veliko spoštovanja. Prvi dan je sicer gladko izgubil s Futuro in zato je bil v ponedeljek trdno prepričan, da se oddolži za poraz in zasede vsaj drugo mesto. Vendar sta jim tako Val kot Koimpex prekrižala račune. Najprej Koimpex, ki se je z VBU pomeril v jutranji tekmi. Naši dečki so zaigrali odlično. Čeprav so telesno krepko zaostajali za nasprotniki, so se odločno vrgli v boj. Tekma, ki je trajala kar poldrugo uro, je bila vseskozi zelo izenačena. Koimpex je z dobro obrambo izničil marsikateri napad Videmčanov, po-dajača pa sta dobro zalagala svoje napadalce, med katerimi sta tokrat izstopala Peter Milic in Christian Ritos-sa, zelo dobro pa je blokiral Tibor DrasiC.
Odbojkarji združene ekipe Val so v drugi tekmi proti Futuri zaceli res izredno. Z zelo učinkovito skupinsko igro, odlično obrambo in izredno agresivno igro na mreži, so spravili s tira favorizirane nasprotnike in povsem zasluženo osvojili prvi set. Zelo dobro so igrali tudi v drugem setu, v katerem so bili Futuri povsem enakovredni vse do konca. Prav v ta dva seta
pa so vložili vse svoje moči, tako fizične kot psihične in v nadaljevanju se nasprotnikom niso več zmogli upirati.
Popoldne so Goričani vidno utrujeni in morda tudi malce demoralizirani zaradi jutranjega razpleta dogodkov, zaigrali manj agresivno kot na prejšnjih dveh srečanjih in s se morali za zmago nekoliko bolj potruditi. V vrstah valovih odbojkarjev bi radi predvsem omenili zrelo igro vsestranskega kapetana Maniaja, ki je vidno izstopal v vsaki tekmi.
Finalne boje je zaključilo srečanje med Futuro in Koimpexom. Čeprav je bilo jasno, da je cordenonska ekipa boljša, se naši fantje sploh niso že vnaprej predah. Upirali so se ji z vsemi močmi, ostaja pa ji zadoščenje, da je morala trenerka igrati z najboljšo postavo od začetka pa do konca tekme.
IZIDI 2. DNE:
Koimpex - VBU 3:0 (15:13,15:13,15:11)
KOIMPEX: Bogateč, Cor-batti (0+2), DrasiC (6+7), Gregori (2+0), Milic (7+9), Peterlin (2+1), Ritossa (10+14), Stopar (1+2), Viezzoli.
Futura - Val 3:1 (13:15, 15:11,15:5,15:5)
VAL: De Mori, Figelj, Florenin (5+8), LukeS (6+9), D. Lutman (0+2), G. Lutman (1+2), R. Lutman
(1+6), Mania (8+5), Mucci (1+5).
Val - VBU 3:1 (15:11, 15:9,12:15,15:12)
VAL: De Mori, Figelj, Florenin (3+11), Lukeš (8+21), D. Lutman (0+1), G. Lutman (1+3), R. Lutman (6+13), Mania (5+1), Mucci (6+0).
Futura - Koimpex 3:0 (15:10,15:6,15:11)
KOIMPEX:	Bogateč
(0+0), Corbatti (0+1), DrasiC (1+4), Milic (2+3), Peterlin (0+1), Ritossa (7+10), Stpar (1+0), Viezzoli (0+1).
Končni vrstni red: Futura 6, Val 4, Koimpex 2, VBU 0.
Tekmovanju je sledilo nagrajevanje, kjer se je organizator, deželni odbor odbojkarske zveze FIPAV ni posebno izkazal, saj je podelil le pokal prvouvrsčeni ekipi, ostale tri pa so prejele spominske plakete. (INKA)
Deklice
Z deželnega finala »deklic« v Reani del Rojale se goriške prvakinje, odbojkarice Dom Imsa, vračajo z uvrstitvijo na končnem 3. mestu, objektivno gledano pa bi jim po prikazanem znanju moralo pripadati 2. mesto. Zmagovalec deželnega Cetveroboja, ekipa Vollev 2000 iz Bagnarie Ar-se, je bil za vse tekmece absolutno premočen in je povsem suvereno osvojil naslov prvaka.
V 2. tekmovalnem dnevu so se domovke najprej
pomerile s kasnejšim prvakom, proti kateremu so bile brez moči, res pa je tudi, da so se prehitro predale, kar sta sicer proti Vi-demCankam strorila tudi pordenonski, v manjši meri pa tudi borbeni, a tehnično šibki tržaški prvak. Svojo pravo lice so GoriCanke pokazale Sele v zadnjem srečanju s Fontartafreddo, ki je v bistvu odločalo o 3. mestu. Naše igralke so nasprotnika povsem dotolkle in tudi igrale tako kot znajo, zato pa jim je lahko še toliko bolj žal, da v prvem dnevu po lastni krivdi niso premagale tržaški Pal-lavolo.
Dragi zaporedni nastop Doma Imse na deželnem finalu je vsekakor dokazal, da se GoriCanke vse bolj približujejo deželnemu vrhu, saj izredno perspektivna ekipa Volley 2000 tudi v panorami deželne odbojke predstavlja namreč pravo izjemo.
Izidi 2. dne: Volley 2000 - Dom Imsa 3:0 (15:3, 15:3, 15:4), Pallavolo Trieste -Fontanafredda 3:0, Dom Imsa - Fontanafredda 3:0 (15:4, 15:8, 15:4), Volley 2000 - Pallavolo TS 3:0 (15:7,15:4,15:4)
Končni vrstni red: Volley 2000 (UD) 6,. Pallavolo Trieste (TS) 4, Dom Imsa (GO) 2, Fontanafredda (PN) 0.
DOM IMSA: Tomšič, Lando-Musina, Kovic, Humar, Mozetič, Uršič, Kocijančič, Zuccarino, Toso-ratti, Pavio.
Domove deklice dosegle končno 3. mesto (F. SR)
_______POKRAJINSKA PRVENSTVA NA TRŽAŠKEM / S KONTOVELOM________
Slogašice gladko osvojile tudi povratni derbi
Breg gladko klonil pred Pallavolom - I. MD: Korting ustrezno reagiral - 2. ŽD: Sloga po štirih setih ugnala Sokol
1. MOŠKA DIVIZIJA
Korting - Volley 80 3:1 (14:16, 15:10, 15:1, 15:1).
KORTING: Pulitano 8-6, Delise 5-3, Furlanic 10-8, VolCiC 4-2, Cuk 1-4, Pertot 3-0, Miot 7-8, Šušteršič 0+0, Veljak, Glavina, Micalessi.šake) Od sobotnega srečanja lahko povzamemo samo dejstvo, da je združena ekipa Bor/Sloga znala učinkovito reagirati po nerodnem spodrsljaju v prvem setu, ko je dobesedno ponudila nasprotniku zmago na zlatem krožniku. V tem setu je bilo narejenih tudi najveC napak, kar Sest od skupnih deset zgrešenih servisov, slabi sprejemi in neučinkoviti napadi. Po tej mrzli prhi pa so se fantje nekoliko zdramili, seveda je bil potreben poseg trenerja Drašica, ki je moral opraviti nekaj menjav, ki so bile ključne za nadaljnji potek igre. Najlepsi in najboljši je bil zadnji set, ko nasprotnik dobesedno ni prišel do sape. Najboljše sta se izkazala Miot in Furlanic, ne gre spregledati pozitivne igre Pertota, sicer pa so vsi, z eno samo izjemo, prispevali končnemu izidu. (Marij)
Ostati izidi 14. kola: Prevenire - Volley club 1:3, Pallavolo Trieste - Old Cats 3:0, Le Volpi -SanfAndrea 3:0, Nuova Plalavolo ni igrala.
Vrstni red: Nuova Pallavolo 24, Le Volpi in Pallavolo trieste 20, Korting 18, Volley club 14, Prevenire 6, SanfAndrea in Old Cats 4, Volley 80 2.
1. ZENSKA DIVIZIJA
Sloga - Kontovel 3:0 (15:2,15:0,15:6)
SLOGA: Ciocchi, Ferluga, Kosmina, Perini, Spacal, Starc, Tensi, Vidah.
KONTOVEL: Bogateč, Stoka, Obad, Starec, Škrk, Ferluga, Sossa.
Tudi povratni derbi se je končal z gladko aago Sloge. Rezultat pa tudi odraža trenutno zlrko
zmag
razliko med ekipama. Mlade Kontovelke so se« v poraz vdale že pred samim začetkom tekme
so zato zaigrale zelo negotovo in ko so uspeš-izpeljale akcijo, še same niso mogle verjeti,
in so zato zaig no : _
da jim je res uspelo. Skoda, saj bi z večjo samozavestjo lahko iztržile kakšno tecko veC, Čeprav na uspeh seveda niso mogle računati. Neprimerno bolj izkušene in rutinirane slogašice so tokrat zaigrale zelo linearno in učinkovito, pa tudi zelo zbrano, saj jim je bilo jasno, da si spodrsljaja nikakor ne morejo privoščiti, Ce hočejo obdržati drugo mesto na lestvici, ki vodi v medpokrajinske kvalifikacije za prestop v D ligo. (Inka)
Pallavolo Trieste - Breg 3:0 (15:2,15:3,15:10)
BREG: Sturman, Sancin, A. in S. Mauri, Pet-tirosso, Mauro, Sancin.
Breg tudi tokrat ni mogel premagati drugouvrščenega Pallavola. DolmCanke so pobrale v prvem setu le dve točki, a pokazale nekaj dobrih akcij. Napad Tržačank pa je bil zelo pre-priCljiv.V drugem setu so brežanke zgrešile preveč servisov. V tretjem setu pa je Breg pokazal borbenost, ki je na zadnjih tekmah manjkala, in dosegel z dinamično igro nekaj več točk, a vseeno je zmaga pripadla nasprotnicam.
(Samoa Mauro)
Ostala izida 12. kola: SanfAndrea - Virtus 0:3, Prevenire - Killjoy 3:0.
Vrstni red: Virtus 24, Sloga 20, Pallavolo Trieste 18, Sant’ Andrea 12, Killjoy 8, Breg in Prevenire 6, Kontovel 0.
2. ZENSKA DIVIZIJA
Skupina A
Sloga A - Sokol 3:1 (15:9,9:15,15:5,15:2)
SLOGA A: Babudri, Ban Blazina, Furlan, Grgič, Kalc, Kocjančič, Kufersin, Molassi, Sosič.
SOKOL: Golemac, Visintini, Franko, Gabrovec, RadetiC, Švara, Kralj, Sarma.
Tekmovanje v drugi diviziji se je končalo z derbijem. Po pričakovanjih je zmagala Sloga, ki si je že predčasno zagotovila nastop na kvalifikacijah za napredovanje v prvo divizijo. Slogašice so odločno začele in po dobri igri tudi osvojile prvi set. Dobro so začele tudi v drugem in povedle z 9:1, tedaj pa so mlade sokolove igralke odločno reagirale. Z izredno požrtvovalno in učinkovito igro so z delnim izidom 14:0 presenetile Slogo in pvsem zasluženo osvojile set. Vendar so prav v ta niz vložile največ truda in jim je potem zmanjkalo moči in prodorne igre niso več zmogle ponoviti. Res pa je, da je Sloga v nadaljevanju zopet zaigrala kot zna in uveljavila vso svojo premoč predvsem na mreži, tako da je bilo tekme kmalu konec, (bika)
Ostali izid zadnjega kola: Juha - Nuova Pallavolo 0:3.
Končni vrstni red: Nuova Pallavolo in Sloga A 14, Juha 8, Sokol 4, Al tura 0.
Skupina B
V play off sta se uvrstila Bor Friulexport in Virtus.
Izida zadnjega kola: Sloga B - Bor Friulexport neodigrana, Sgt - SanfAndrea 3:1.
Nepopolni Končni vrstni red: Bor Friulexport, Virtus in Sgt 12, S’Andrea 6, Sloga B 0.
(	"l
Horoskop
zapisal
B. R. K.
OVEN 21.3.- 20.4: Bližnji vam bo očital, da se z gonjo k poslovnemu uspehu umikate pred odgovornostmi v ljubezenskem gnezdu. Pa Se prav ima; denar je lahko tudi ljubezni grobar.
BIK 21. 4. - 20. 5.: V raziskovanju vzrokov za svoj nemir boste naleteli na nekoga, ki vas že lep Cas vleče za nos. Ker vam trenutno ni dostopen, mu Se ne boste kos, cel pa bo ostal tudi vas nos.
DVOJČKA 21. 5.-21. 6.: Končno vam bo uspelo odriniti poslovne skrbi v ozadje in se prepustiti toku spontanosti. Vasi užitki bodo toliteni, da se boste odlotih za temeljit življenjski preobrat.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Obhajalo vas bo manično razpoloženje, nato pa se boste pogreznili v brezno, iz katerega bo vse videti silno nejasno in zapleteno. Ko bo napočil mrak, se bo spet zjasnilo.
LEV 23.7. - 23.8.: Izmazati se boste s tako plehkim izgovorom, ti sem pasjem repu ne bi obstal. Imate pač srečo, da vas obkrožajo naivci, ki besedam dajejo prednost pred dejanji.
DEVICA 24 8. - 22. 9.: Srečati boste osebo, ki vam je nekoč veliko pomenila. Obnovila bosta spomine in ugotovila, da sta si še zmeraj zelo blizu. Ampak zgodovina se tokrat ne bo ponovila.
TEHTNICA 23. 9. - 22.10.: Spoznali boste, da ste povsem dovolj premožni, da bi si lahko privoščili skok na zavoro. Ce boste namreč dirjali še naprej, boste pristati na tleti neizpolnjenih steasti.
ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Zbali se boste, da vas bo odnesel vrtinec nasprotujočih si zahtev. Vsakdo bo želel dobiti košček vaše naklonjenosti, le vam je ne bo ponudil nihče.
STRELEC 23. 11.-21. 12.: Spomnili se boste svetlih obljub, ki ste jih tako velikodušno podarjali svojemu izbrancu. Prevzel vas bo očutek krivde, zato boste pohiteti in pretiravati do skrajnosti.
KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Veselili se boste obiskov, čeprav boste vseskozi čutili, da bi morati biti sami. Saj ste tudi z njimi lahko sami; morate zgolj ostati to. kar ste, tedaj ko ni nikogar.
VODNAR 21.1. -19. 2.: Prepričani boste, da je vaš osebni vzpon že zaključen, zato se boste v mislih vrniti na začetek ter ponoviti svojo pot. Tedaj se vam bo razkrilo nadaljevanje.
RIBI 20.2. - 20.3.: Nihče vam ne bo pretirano zameril, Ce boste odkrito izraziti svojo nejevoljo, saj vendar predobro vedo, da vašemu pretiranemu dežju vselej sledi pretirano sonce.
KRIŽANKA
Katera pot je prava?
Vodoravno:
1. avtomobilska oznaka Kuvajta, 3. ime danske igralke Nielsen, 7. eno od severnoameriških Velikih jezer, 9. klic, poziv, 10. glavno mesto Katalonije, prizorišče 01 92, 12. naval, naskok, 13. podzemni hodnik, 14. havajska gos, 15. pritok jezera Van v azijskem delu Turčije, 16. drog v kozolcu, 18. produkt reakcije alkohola s kislino, 21. egipčanska boginja neba, Hator, 24. antično ime španske reke Guadiane, šolska ocena, 27. ime švicarske alpske smučarke Schneider, 28. kritična ocena umetniškega dela, 30. švicarsko-francoski pisatelj (Claude, roman Ariana), 31. prvi moški, 32. šibek veter, 33. začetnici slovenskega slikarja Karingerja.
Navpično:
1. vulkansko žrelo, 2. glavno mesto balkanske države, 3. švicarski dramatik (Johannes), 4. tros, 5. moški pevski glas, 6. baskovska provinca v Španiji, 7. nekdanji izraelski politik (Abba), 8. nemški graditelj zrakoplovov (Hugo), 11. začetnici slovenskega skladatelja Adamiča, 15. duhovno, nravno očiščenje, 17. avtomobilska oznaka Trsta, 19. Vergilov ep, 20. krmna in zdravilna rastlina z rumenimi cveti v glavicah, 21. mesto na severovzhodu Franciije, glavno mesto departmaja Pas de Calais, 22. ime ameriške pop pevke Marie, 23. cesta, ki se loči od glavne, 25. Tajska, 27. avtomobilska oznaka Vietnama, 29. grška črka.
	1	2			3	4	5	6
7			8		9			
10				11				
12					S	13		
14				e	15			
	16			17				
			18			19	20	
21	22	23		•	24			25
26			•	27				
28			29					
30					31			
32						33		
'5iV ‘udes ‘urepv ‘taiiV ‘uhzuaoaj ‘ruaiA ‘pai ‘sbuv ‘io)y ‘ia}sa ‘u^ubj ‘bib^ ‘auau ‘aoi ‘b5[b;b ‘BuojeojBg ‘jadB ‘aug ‘B}sy :ouABiopo^
A3JIS3H
a b c d e f g h
Zeli) - Cebalo /Portorož 1995
V siciljanskem gambitu je beli-žrtvoval kmeta in dosegel boljšo poziciji. Aktiven lovski par belega je usmeril svoje delovanje na črno rokado in beli, ki je na potezi, takoj krene v akcijo in ne dovoli črnemu, da okrepi obrambo Šibkih polj. Poglejmo zanimiv razplet partije!
Rešitev naloge
S tipičnim skokom belega skakača l.Sd5! beli napada črno damo, ki nima dobrega polja za umik in črni sprejme žrtev. I...ed5 2.Ld5: Dd6. Velemojster Cebalo ponuja trdnjavo, da bi ohranil pomembnega skakača na polju g6. Grozilo je tudi Dg6: z matom na g7. S.Tadl Tb8 4.15 Lb7 5.f6 Sf4 6.Tf4:! Df4: 7.fe7 Ld5: 8.ef8D+ Tf8: 9.Dd5: Te8 10.TIT in črni se je vdal!
Silvo Kovač
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
255	PODOL- GOVAT' MORSKI STRUNAR	NEPO- RABUEN DEL-	RIMSKI GRIČ	FR. LITERAT, LJUBLJAN. KNJIŽNIČAR (CHARLESI	STANE DOLANC	SLOV. RTV NAPOVEDOVALEC (SLOBODAN)	VZDEVEK GOETHEJEVE MATERE	SLOVENSKI SKLADATEU (ALOJZIJ)	SLOV. FILOZOF (ANDREJ)	ENOTA ZA RADIJSKE FREKVENCE	ALBERT CAMUS	AVTOR: MARKO BOKALIČ	SLOV. IGRALCA (ROMAN IN MAJA)	NERAZ- VITA AZIJSKA DRŽAVA	NAVPIČNO SKALNATO POBOČJE	PREDMET, KI PRINAŠA SREČO	NIZEK DANSKI OTOK	NOVO MESTO	HALOGEN KEM. ELEMENT	PISA- TELJICA PEROCI	RAZBOJ- NIŠKA SKUPINA	DRŽAVA OB NILU
HROSC, KI IZLOČA AFRODIZIAK												TOLKALO V OBLIKI SKOLJKAST. PLOSCIC										
ČLOVEK, KI DARUJE KRI												OKULIST EMIL ADAMIČ										
REŽISER »TRETJEGA ČLOVEKA« ICAROLI					AVSTRIJSKI TENISAC LOJENA SVEČA						MARKSIST. TEORETIK (FRIDERICH) NEM. REKA							SPANSKI SLIKAR (SALVADOR)				
SKUPEK STR. DELOV ZA PRENOS GIBANJA							PERZIJSKI POLOSEL	RIHARD JAKOPIČ	FEVDALNI PODLOŽNIKI AM. METALEC DISKA (AL)								NOSILNOST LADJE	HRIBOVJE V ZAH. TURČIJI	LJUDSKI STAREŠINA PRI STARIH GRKIH	PAVELPLOC KRAJ POD ZASAVSKO SV. GORO		
KRHKOST KOSTI V STAROSTI												OPTIČNO LECJE 4. RIMSKI KRALJ										
USMERITEV RAKETE V DOLOČEN TIR										IT. JADRAN. LUKA IT. POLITIK IALD0I					MAKETA ČASOPISI, REVIJE						FRANC. IGRALKA (MAGALI)	IGRALKA BLVTH
REKA V JV POLJSKI				DOLGO OBDOBJE				TRAVNIŠKA ZDRAVILNA RASTLINA LONGVKA					PLAČILO ZA STANOVANJE									
				NIHAJ, GUG									PRAKANTON V ŠVICI									
TUNIZIJA			CINK MAJDA ARH			ZIDOVSKA MESTNA ČETRT					HRV. MESTO V SLAVONIJI TONE GOGALA							REKA V MONGOLIJI ERBIJ				
STROKOVNJAK ZA LASTNOSTI SNOVI						NEKD.AM, TENISKA IGRALKA ORIS)						SREDNJEV. POKRAJINA OBIBRU V SRBIJI				AZIJSKA ZDRAVILNA RASTLINA						
JORDANSKO PRISTA- NIŠČE						MORSKI RAK						JUŽNO- AMERIŠKI INDIJANEC				STARORUS. ZADRUŽNA ORGANI- ZACIJA						/
ZANIMIVOSTI
Sreda, 3. maja 1995
BAROMETER RAZPOLOŽENJA
Udeležba znamenj zopet usklajena
Retrogradni planeti bodo sprožili oziranje v preteklost
3- maja bo Merkur Prešel v zračno zname-nle Dvojčkov. S tem bo sPet vzpostavljeno ravnovesje v zastopano-® 1 vseh štirih elemen-0v (vodna, ognjena, Zemeljska in zračna ^namenja). To bo vse-akor pozitivno vpli-y ° na naše počutje, erkur v znamenju vojckov omogoča vi-]° raven inteligence, nncentracije in sposo-nosti izražanja. Hkrati .as no nagibal k prera-nnljivosti, ki pa veči-°ma ne bo oporečna. Sedmega maja ob . -45 bo luna stopila v az° zadnjega krajca, • ®rcer na 16 stopinj 52 minut Leva. Tudi 0 bo pripomoglo k po-,eCanju mentalnih “Posobnosti in intuici-
Vendar ne bo šlo vse 'ak0 gladko. Sonce bo ria^reč istega dne tvo-
t aspekt kvadrata z ae. kar nam bo pri--^0 določene tegobe. ^6Zko bomo usklajeva-tn CkUstva In razum, za-oomo prišli večkrat lavzkriž z okolico, povsem se bo to ka-0 na področju odno-n V v. družini. Tudi ta piePrl)Otni aspekt bo | ede na hitrost lune le ratkotrajen, zato ne
g°^Prlšl° do česa huj-
n ^ran bo v tem tednu P esel v retrogradno gi-
njega (5' maj3!- Poleg J , Pa so retrogradni Pl tUP^er> Neptun in teli11- Oziranje v pre-o ost bo s tem seveda Vnf-i ^ohaj aktualna, ^obkor je pae kdo na-
n)0 navezan.
(A.O.)
TOR SRE CET PET SOB NED PON
POČUTJE, ZDRAVJE
sprostitev 			..x	o	o	o	z	z	z
šport 		..O	✓	z	o	o	X	o
post, dieta 		-X	X	o	o	o	z	o
težja fizična dela 			✓	z	o	o	X	X
izlet		..o	o	z	z	z	o	o
DRUŽBA, ODNOSI							
obisk znancev 		..o	✓	z	z	z	o	o
domača zabava		..o	o	o	z	z	z	o
družinski posvet 			✓	o	o	o	z	z
družabne igre		..o	o	o	z	z	z	o
urejanje uradnih zadev	o	o	o	X	X	X	X
POSEL, DENAR							
poslovno srečanje			/	o	o	X	X	X
naložbe in nakupi		..o	o	z	z	o	X	X
zamenjava službe		..x	X	o	o	X	X	X
izposoja denarja 			✓	z	o	o	o	o
igre na srečo 		..o	o	z	z	z	o	o
LJUBEZEN, SPOLNOST							
osvajanje		..o	o	o	z	z	z	o
iskren pogovor 		..o	z	z	z	z	o	o
zmenek 			z	o	o	z	z	z
ljubljenje		..o	o	z	z	z	z	o
prekinitev zveze 		• •X	X	X	o	o	X	X
UMSKE DEJAVNOSTI							
branje			z	o	o	o	X	X
učenje, širjenje obzorja.. .O		X	X	X	o	o	o
raziskovanje 			z	z	z	o	o	o
umetniško ustvarjanje	..o	o	z	z	z	z	z
reševanje težav 			z	o	o	z	z	z
LEGENDA: ✓ ugoden dan, O nevtralen dan, X neugoden dan
NOVA FUNLANDIJA
Svetilničarji
izumirajo
Življenje daleč proč od civilizacije
CAPE SPEAR (Nova Fundlandija) - Gerry Cantvvell je svetilničar, tako kot sta bila njegov ded in oče. Skrbi za svetilnik na Cape Spearu, najbolj vzhodno ležečem rtu no-vofundlandske obale. Ker kanadska vlada načrtuje avtomatizacijo vseh svetilnikov na tem območju, bo 69 svetilničarjev kmalu ostalo brez dela. »Ce bi vsaj pomislil, da me lahko doleti taksna usoda, bi seveda varčeval,« pravi 48-letni Cantvvell, ki upravlja svetilnik na Cape Spearu od leta 1969, ko se je upokojil njegov oče.
V svetilniku živi od leta 1971. Ob koncu prejšnjega stoletja je bilo ob kanadski obali približno osemsto svetilnikov, ki so kazali pot in opozarjali ladje pred nevarnim skalovjem vzdolž novofundlandske obale in Britanske Kolumbije. Ob obali je zdaj še 264 svetilnikov, od teh jih sedemdeset še vedno vzdržujejo svetilničarji. Vlada meni, da je moderna tehnologija pomembna za varno plovbo, ohranitev tradicije pa je ne zanima. »V zadnjih desetletjih so svetilniki rešili veliko življenj, saj so svetilničarji opozarjali na nevarnosti z morja,« meni VValter Carter, nekdanji minister za ribištvo, ki se zavzema za ohranitev delovnih mest svetilničarjev. Carter se je rodil in živel ob divji morski obali. »Nikdar ne bom razumel ljudi, ki bi radi človeška očesa zamenjali z elektronskimi senzorji. Svetilničarjem in njihovim svojcem bi morali zagotoviti pogoje za nadaljnje življenje,« meni. Kanadska obmorska straža opozarja, da bi z avtomatizacijo svetilnikov letno prihranili
6,2 milijona kanadskih dolarjev, nove naprave pa bi državo stale 13,3 milijona dolarjev. V finančnem poročilu piše, da bi vzdrževanje svetilnika brez zaposlenih znašalo 26 tisoč dolarjev letno, kar je približno četrtina vsote, ki jo zdaj namenjajo posameznemu svetilniku in zaposlenim. Ray Brovvn, direktor tehničnih služb na Novi Fun-dlandiji, pravi, da ne gre le za modernizacijo svetilnikov, kajti tudi drugje po svetu so se zaradi novih potreb ladijskih posadk pokazale težnje po tehnoloških spremembah. »Nova tehnologija dopušča uvajanje novih dosežkov, zato jih moramo izkoristiti,« poudarja Brovvn, ki sicer priznava, da bo poklic svetilničarja izumrl. Dejal je še, da bo brez dela ostalo le 32 svetilničarjev, zaposlenih vzdolž deset tisoč milj dolge obale. Po statističnih podatkih kanadskega urada za transport in plovbo je bilo leta 1993 vzdolž novofundlandske obale 86 ladijskih nesreč. Največkrat so bile v nevarnosti ribiške ladje. Življe-
nje sta izgubila dva človeka, šestnajst ladij pa je potonilo. Ribiči in drugi pomorski prevozniki nasprotujejo vladnemu načrtu. V poročilu obalne straže je izražena bojazen, da bi se lahko naprave v oddaljenih svetilnikih pokvarile, zato predlagajo, naj vlada svetilničarjem dodeli večje pristojnosti in jim priskrbi boljšo opremo za reševanje. Cape Spear, ki je po razdalji celo bližje Irski kot Thunder Bayu v provinci Ontario, je najstarejši svetilnik v Kanadi. Deset let po izgradnji leta 1946 je začel zanj skrbeti prvi iz rodu Cantvvell, ki je pomagal rešiti ladjo z nizozemskim princem Henryjem, katere posadka je izginila v megli. »Življenje v svetilniku ni primemo za vsakogar; je le za samotarje, ki so pripravljeni živeti daleč stran od civilizacije. Prav zato gre za družinsko tradicijo,« poudarja Gerry Cantvvell, ki si novega načina življenja po tridesetih letih, ki jih je preživel na Cape Spearu, ne more predstavljati.
Tanya Willmer/Reuter
LABIRINT Emuja
Ime in priimek:-----------
Telefon in naslov;--------
Glasbena želja:
Prijavnico pošljite na naslov:
RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA
Kviz »Labirint znanja« je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, ki jo objavljamo na tej strani.
REZIJA
Pokrajina skrivnostnih plesov in pesmi o
Vriskali smo tudi mi, Pe i in plesali pa malo ■‘T1!;, Neverjetno je, kako ahko neki ples videti ta-r‘° s^n° preprost, naučiti Pa sa ga ne da.
Rezijanski plesi niso le dostavno gibanje v ritmu topotanje z nogami, am-P .Plesalec z gibi in mimi-0 izraza tudi svoje razpo-°zenje in čustveno stanje. Za razliko od drugih ki s (m) o od ple-ih ur tete Cirile odstopile e,kar na začetku, se Mojca JjiKakor ni mogla sprijazni-.? ^ern> da se plesati po re-ijansko ne da kar tako na itro naučiti. Po dveh toieh vztrajanja je žal le do-^ala, da vztrajnost ni ve-° tudi porok za uspeh. Na dez in veter se zveri-mce ne ozirajo Ro nas je že dva dni pral
dež in so nas bile naše gostiteljice že do grla site, smo morali svojo zverini-ško domovino zapustiti. Hvala Cirila, hvala Silvana, obisk je bil šele zaradi vaju tisto, kar smo od njega tudi pričakovali; bil je obisk »od znotraj«, obisk, pri katerem smo na koncu vsi odvrgli nepropustne skafandre nezaupljivosti.
Svoje premočene šotore in spalne vreče smo torej zložiti v avto, si izjokali oči ob slovesu in se spustiti po strmi mokri cesti iz Korit.
Skozi Bilo, Tabljo in Trbiž smo, razen težav pri vzpenjanju proti Ratečam, brez pretresov prikolesariti do državne meje. Tam pa -prvovrstno presenečenje. Carinik in policaji, ki vsaj meni, že tradicionalno zagrenijo vsak povratek iz tu-
jine, so nas spustili prek meje ne samo zdolgočaseno, ampak celo prijazno. Ali to morda pomeni, da so se začele izjeme pojavljati tudi pri najtrših primerkih? 2e mogoče, a bojim se, da bo vsak tak prijeten dogodek še dolga leta ostal prav v nebo vpijoča posebnost.
Spali smo v Spikovi senci v Gozdu Martuljku in tokrat smo si, prvič na naši poti, v Kranjski Gori privoščili kar posten odmerek nočnega veselja. Povratek je vendar treba proslaviti.
Po domače
Izpustiti smo Jesenice in se na veliko veselje tistih, ki nas na Radovno še ni zaneslo, po tej idilični dolini spustiti do Bleda.
Tam so nam Gorenjci spet pokazati, kaj je prava
domača gostoljubnost. VVelcome, VVilkommen, benvenuti so nas pri parkirnini tako nesramno obrali, da bi bilo vredno že kakšne solze. Barabe!
Tako nam je bilo kopanja v našem gorskem biseru (?!) dovolj še predno smo sploh prišli do vode. Po kratkem oddihu smo raje spet pognati karavano in po stranpoteh odkolesarili še zadnji del poti do cilja v Ljubljani.
V študentskem domu smo svoj prihod seveda glasno objaviti. Rezijanska glasba je občutno preglasno rohnela po hodnikih in spravila ob živce kar nekaj v knjige zakopanih ne-zverinic. Prav jim je, zakaj pa niso šli z nami.
Miloš Bavec (Konec)
Vrhovi okrog Rezije (Foto: S. Turk)
VREME IN ZANIMIVOSTI
S
28
Sreda, 3. maja 1995
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
0K

66
6d6
S
VETER
MEGLA
SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDISCE ANTI-
FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
C
VREMENSKA SLIKA
Nad večjim delom Evrope je območje visokega zračnega pritiska. V višinah priteka k nam od severovzhoda razmeroma hladen, vendar suh zrak.
^ d a tke pripravlja in posreduje^drometeoro^ški zmad^
1000
Z
6__6
ioio lH
4/8 "b
6
6
S 6^
101.0
2^
z
VARŠAVA
MOSKVA 1/1 o
o KIJEV 5/6
fss /6 (63'
LJUBLJANA ° 12/18
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzSlo ob 5.47 in zašlo ob 20.12. Dan bo dolg 14 ur in 25 minut. Luna bo vzšla ob 8.16 in zašla ob 23.34.

TEMPERATURE MORJA IN REK
°C
11,1 7,6 10,6 13,3 13,7 9,9
Jadransko morje (Koper) 12,0
Mura
Sava (Radovljica) Sora
Ljubljanica Savinja Vipava idra
PLIMOVANJE
Danes: ob 6.03 najnizje -50 cm,
ob 12.40 najvišje 22 cm, ob 17.40 najnizje -8 cm, ob 2328 najvišje 36 cm.
lutri: ob 6.34 najnižje -45 cm, ob 13.24 najvišje 18 cm, ob 18.13 najnizje -2 cm, ob 23.52 najvišje 28 cm.
SNEŽNE RAZMERE
Ribniško Pohorje
Krvavec
Vogel
Kanin
Rogla
TEMPERATURE V GOI
500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m

“C
13
8
2
0
-2
-4
J
BI0PR0GN0ZA
Vpliv vremena na počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden in spodbuden.
V

cm
do 35 do 70 do 70 do 85 40 do 80
Vlečnice obratujejo na vseh omenjenih smuristihrazei na Kaninu.
-<
onesnaženost'^!	
koncentracija S02 v m	g®
povp. 02-05	maks. 01-05
Lj. Bežigrad	5	16
Maribor	9	42
Celje	9	18
Trbovlje	2	59
Zagorje	1 Velenje	1 Hrastnik	5	-
	
NAPOVED ZA POMORSTVO
Veter v slovenskem Primorju: zjutraj:
NE 12 do 24 vozlov
popoldne:
NE 12 do 24 vozlov
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
Zbra/ 720 tisoč značk in slik Velikega krmarja
PEKING - Maoizem je čedalje manj navzoč v življenju Kitajcev, trgovanje z doprsnimi kipi, značkami in slikami, ki so posvečeni Velikemu krmarju, pa je še vedno zelo cvetoče.
Uradna agencija Nova Kitajska je včeraj poročala o nekem uradniku, ki je zbral 80 tisoč značk in 40 tisoč kipov in slik Mao Zedonga. 43-letni Jang Vejfu, ki živi v Landžoju, severozahodni deželi Gansuja, je nekdanji pripadnik rdeče straže; leta 1966, ko je en mesec bival v Pekingu, ga je kot 15-letnika dobesedno prevzela osebnost Velikega krmarja; za nakup prvih značk je porabil vseh 24 juanov. Odtlej se je z ženo in hčerko popolnoma posvetil tej dejavnosti in živel le s tristo juani (50 mark) mesečno, da bi ostanek denarja lahko porabil za povečanje svoje zbirke, za katero so mu premožni kitajski podjetniki že ponudili petsto tisoč dolarjev, ki jih je seveda zavrnil.
Na sliki: Ura s podobo Maovega sodelavca Deng Kiaopinga
Pri Barceloni nov zabaviščni park
MADRID - 120 kilometrov južno od Barcelone so odprli velikanski zabaviščni park Poit Aventura. Na 115 hektarih lahko vsak dan sprejme do 35 tisoč obiskovalcev in ima na voljo parkirišča za šest tisoč avtomobilov in 250 avtobusov. Park je razdeljen na pet območij, ki so posvečena Sredozemskemu morju, Mehiki, Kitajski, Polineziji in Far VVestu. V parku je tudi majhna železnica, katere vagoni se povzpnejo 45 metrov visoko, preden spet zdrvijo v globino: gre za največjo tovrstno atrakcijo v Evropi.
Fort Aventura je stal nič manj kot 500 milijonov mark, ki so jih vložili v glavnem španske banke in podjetja, pa tudi britanska finančna skupina. Novi zabaviščni park bo tekmec pariškega Eurodisneya. Predsednik avtonomne katalonske vlade Jordi Pujol je ob odprtju parka poudaril, da ima Fort Aventura veliko prednost pred Eurodisneyem: neprimerno lepše vreme sredozemske obale v primerjavi z večmesečno meglo v Parizu.
Vstopnina bo znašala 3800 pezet za odrasle in 3000 za otroke, 45 oz. 36 tisoč lir.
Pomoč žrtvam
Tudi v Dallasu zbirajo steklenice z denarno pomočjo žrtvam eksplozije v Oklahomi
Zaščiteni kiti
V Kanadi posvečajo znanstveniki posebno pozornost preučevanju navad kitov (AP)
Zaprli vzhodnonemški cirkus
BONN - Nekoč svetovno znani vzhodnonemški državni Zirkus Aeros so po zadnji neuspešni turneji dokončno zaprli. Za pet osličkov, dva velbloda, dva slona, pet levov in noja bo do nadaljnjega skrbela nemška vlada.
Ukradli 284 kil zlata
SIDNEY - Iz blagajne časopisnega podjetja Consolidated Press Holding je med zadnjimi prazničnimi dnevi izginilo 284 kilogramov zlata, vrednega skoraj štiri milijone dolarjev. Zlato je pripadalo lastniku CPH Kerryju Packerju, ki velja za najbogatejšega Avstralca: leta 1990 so izračunali, da je njegovo premoženje vredno milijardo in pol dolarjev. Tatvina Packerja ni preveč prizadela; pripomnil je samo, da mu bo škodo povrnila zavarovalnica.
Kitajski kritični tat
PEKING - Spretni kitajski tat je pet dni po prvi tatvini še enkrat okradel isto tekstilno tovarno v kraju Džendžjang. Za vodstvo tovarne ni najhujše, da je odnesel približno deset tisoč juanov (1800 mark), pač pa kritični pripis, ki ga je tat pustil za seboj: »Varnost te tovarne je nezadostna...«