Štev. 43. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 21. oktobra 1928. Leto XV. Novine prihajajo vsako nedeljo. Priloga Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga. Cena pri sküpnom naslovi sa dom 25 D., na posamezni naslov 30. D., či se cela naročnina naprej plača do 31. marca. Či se pa plača po 31. marci, je pri sküpnom naslovi cena 30 D., pri posameznom 35 D. M. list. i Kalendar se plačata posebi. Amerikanci plačajo za vse vküp 4 dolare. Naroči se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Oglase sprejema samo tiskarna in uredništvo v Soboti Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipét reči5 Din. više od vsake reči pol D, Med tekstom cm2 1.50 D., v»Poslanom« 2.50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popusta. Rokopisi se ne vračajo. Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. nar. poslanec. Naše slabe lastnosti i drügi. nindri ne vse v redi i da se nam lekar krivica godi. I k tomi so se ešče pridrüžila različna, dobro organizirana poročila prek meje, kak strašno smo prevarani. Zdaj pa naj zdrüžimo istinske nepravilnosti, včinjene nam, te nepravilnosti povekšane z različnimi agitacijami prek meje ešče dnes, i na konci smo si je v svojem mišlenji ešče mi sami nikelko povekšali, te se vse zaskuzimo kak strašno smo zapostavleni. I pri tom stopi jako naprej tüdi takzvano samolübje. To je eden vzrok. Pri tom pa nesmemo misliti, da drügi naši bratje te lastnosti nemajo. Majo, samo mogoče v nikelko menšoj meri i ta razlika je prilično mala. I v kelko, tüdi pri njij ne prestopi samolübje pravične meje, je to samolübje tüdi pri nji potrebno i pravično. Ravno to naše slovensko samolübje, da lehko tak povemo, nam je hranilo narodno zavest i tüdi tisto želo po samostojnosti ali autonomiji, za štero se brez izjeme vsi borimo tak mi kak oni tam prek. Mamo pa mi ešče eden drügi vzrok svojemi samolübji, šteroga lehko v malom primerjamo z autonomističnim gibanjom cele Slovenije. Vsi Znamo, da smo Slovenci živeli v ščista drügi prilikaj kak na priliko naši bratje Hrvatje ali Srbi. Zato so najvekšo nepravilnosti včinoli ravno tisti, šteri so delali silo, da se je naša držáva centralistično vredila. Slovenci, kak Hrvati i Srbi, vsakši ma svojo posebno zgodovino, svoje posebne gospodarske i kulturne prilike. To nas pa ne ovira, da bi ne mogli živeti v ednoj sküpnoj državi, potrebno je pa, da v toj državi vsakši svoje ohrani. To so Slovenci ravno pod vodstvom naše stranke že od vsega začetka zahtevali i to dnes zahtevajo tüdi tisti, šteri so prvlé najbole kričali za centralizem. Z ednov rečjov, drügi vzrok našemi samolübji so naše posebne prilike. Naša krajina i Slovenija. Nikelko bi lehko tüdi mi primerjali svoj položaj v Sloveniji s položajom Slovenije v Jugoslaviji. Tüdi mi smo od vsej drügi Slovencov živeli sto i sto let v posebni prilikaj i to se pozna prinas i se ne da prek noči Odpraviti. Razlika je pa v naši zahtevaj do ostale Slovenije i v Zahtevaj Slovenije do sküpne države preci velka. Vsi Slovenci zahtevamo v sküpnoj državi trojne pravice za szvój jezik, svojo kulturo i svoje gospodarske posebnosti. Naša krajína pa v skupnoj Sloveniji pravi, da šče v vsem biti ednaka drügim krajinam. Ne zahteva ne posebne jezikovne, niti kulturne ali gospodarske neodvisnosti. Mi zahtevamo i prosimo samo to, naj se dnes upoštevajo naše prilike takše kakše so. Našim lüdem, posebno starejšim je teško v kratkom časi privčiti se pismenomi jeziki v takšoj meri, da bi domače narečje sploj zbrisali iz vsej mest. Zato se nam vidi jako nespametno i ponižajoče, če nas zavolo našega posebnoga jezika večkrat naravnost žalijo. I da s tem mantrajo naše stare lüdi cilo tam, gde bi čakali največ uvidevriosti, to je v cerkvi, vidimo v tom najvekše nerazmevanje i sploj nikše dobre vole do naše krajine. Püstimo lüdem, naj Živijo neprisiljeno svoje redno živlenje, dukeč toga čas sam i novi rod ne spremenijo. Nišče se ne bojüje pri nas za to, da bodi naš jezik trajna posebnost v slovenščini. Mamo pa rečni Zaklad, s šterim se lehko slovenski jezik izredno obogati, če najdemo za to primerne lüdi. Prostomi našemi lüdstvi pa delati neprilike i je dražiti zavolo toga našega siromaškoga narečja se nam pa vidi jako malih lüdi vredno. Ravno isto je s splošnov našov kulturov i našimi gospodarskimi prilikami. Mi se trüdimo, da bi kem prvle prišli do tiste stube kulturne i gospodarske, kak so naši bratje prek Müre. I ne bomo pravili dvakrat, da se zna v kratkoj dobi zgoditi, da bo naša krajina nikelko više od drügi krajin. Zakaj se teda ništerni lüdjé tak strašno vznemirjajo, če njim nejde naednok vse po ednoj šini. Nervoza je znamenje ravnitelske nesposobnosti. Mi vsi Znamo, da je pri nas ne vse v redi. Da Vnogi naši lüdje i vnoge naše občine slabo opravlajo svoje posle i to dostakrat na splošnom vnogo slabše, kak občine prek Müre. Mi Znamo Odked to pride. Naši lüdje so do zdaj občinski poslov nigdar ne meli v svoji rokaj. Vse to so odpravlali drügi plačani lüdje, šteri so našemi lüstvi ne davali vsigdar ravno najbogšega zgleda. Mi se vüpamo i smo prepričani, da se bo to pri nas zbogšalo. Če pa lüdje, šteri bi nam morali pri takšoj priliki biti vučitelje, zgübijo ravno tü svoje glave, se vznemirijo. vse vküp ta treščijo i nas razkričijo, kak najbole nesposobne, nezvučene i nepoštene lüdi, ka naj te mi na to pravimo? Ali je ne zadosta, če svoje slabosti spoznamo i se vsi trüdimo da to iz našega lüdstva, kelko je li mogoče iztrebimo? Na žalost so pa vnogim, šteri so prišli k nam, ravno vse naše slabosti najbole po voli. Te najprvle vidijo je na vse načine povekšajo i trosijo okoli. Da bi se potrüdili, i skušali različne naše slabosti v svojem kraji Odpraviti, za to so oni preveč pošteni i preveč pravični. S takšimi rečmi se neščejo zamazati. I da povemo znova istino, moramo povedati, da Vnogi, naj bo šterogaštéč stana šteri je prišao k nam zna povedati od nas samo naše slabosti. Vsega drügoga nika ne vidi. Nigdar je ešče ne bila naša krajína tam prek Müre tak obmetana. kak ravno dnes. Nevemo se že gde braniti. Mi mamo nekaj posebnoga na sebi, Ne je dugo tomi, gda je prišao eden zmed bogši politikov k ednomi našemi gospodi. Te naš gospod njemi je pravo da smo mi z našimi Nemci ali Burgenlandci živeli vsigdar v najvekšem prijatelstvi i smo sküpno delali. Te gospod je debelo Pogledno našega gospoda i povedao samo: Tak, ví ste z Nemci vküp delali? Reči več je ne gučao nego odišao je. Sledi je povedao tam prek, da smo mi ne samo madjaroni nego tüdi nemčuri.Ne si je zmislo, da smo mi z Nemci v prvejšoj Vogrskoj tvorili jezikovno menšino i je bilo nika naravnoga, da smo vküp držali kak zdaj na priliko v Italiji Nemci i Slovenci. Nego što si bo tak daleč glavo tro zavolo nas, da bi ešče to premišlavao, kakšo preteklost smo mi meli. Zadosta je, da smo madjaroni i na to ešče nemčuri i s takšimi čüdobožimi se mora sploj vse pretrgati. Odlična oseba v Maribori nam je povedala, da smo separatisti, to je, da ščemo kem bole odločiti svojo krajino od Maribora. Najbogše bo prej, z nami kak najostrej postopati i se že navčimo ka trbej. Povemo samo, da se je z nami do zdaj ne milo i ne ostra postopalo nego edino nespametno i to ešče ednok Povemo, da s tem svojo trditev povdarimo jako nespametno. Odkrito povemo i povdarimo, da smo mi v Slovenskoj krajini jako samolübni lüdjé. Eden gospod nam je pri nekšoj priliki, gda je spoznao to. našo lastnost, tüdi povedao, da je samolübje v gotovoj meri pravzaprav potrebno, nigdar pa nesme prestopiti določene meje. Mi smo Odkriti i Povemo tüdi to, da nas mori malo premočno samolübje. Dostakrat delamo zavolo toga krivico drügim. Največkrat smo ravno iz toga vzroka premalo zadovolni i bi radi bili, da bi vsakši nas najprvle Pogledno, z nami najfinejše postopao i nas najbole upoštevao. Jako zamerimo najmenšo žaono reč, povedano nam, čemerimo se pa, če drügi nam zamerijo vékše razžaljenje. I ta naša slaba lastnost pride v velkoj meri do izraža pri naši poslaj z vsemi našimi brati prek Müre. Odked ta naša slaba lastnost ? Tak se nam vidi, da se je samolübje naši lüdi v prvejši časaj ne kazalo v takšoj meri kak dnes. Mi smo se že nikak navadili, da smo meli nad sebom tühinskoga gospodara, šteromi smo ne smeli vnogo povedati, i smo morali biti zadovolni, kak šteč je ravnao z nami. V srci smo si želeli samostojnost, nego, da se bo to tüdi v istini zgodilo, to si skoro níšče niti misliti ne vüpao. Itak je pa prišlo do toga. I kak málo, nezvučeno lüdstvo, ka smo mi vse čakali od nove države! Vse vküp nam je zvenelo kak edna lepa pesem, ne smo znali ka pride pravzaprav, prepričani smo bili samo, da pride nekaj lepoga, nekaj velkoga, nekaj veseloga, komi smo niti imena ne znali. Što nam more zameriti, če smo mi v svoji düšaj po sto i stoletnoj nesamostojnosti tak lepe senje meli ? Takše veseljé i nepovedlivo lepo pričaküvanje so meli v tom časi tüdi jezeri i jezeri drügi. Nego mi smo se malo preveč vdali senjam. Čakali smo velkoga, plemenitoga, dobroga i pravičnoga Jugoslovana, šteri pride k nam, prišeo je pa navaden človek. Predečinski smo bili i smo ešče dnes. Zato nas je skoro malo sram gratalo. Gda smo pa potom z začüdenimi svojimi očmi gledali golo istino: lüdi kakši so prišli od začetka k nam, od vučitelov do drügi najrazličnejši uradnikov, smo ne znali ka naj pravzaprav povemo na to. Spoznali smo, da je Mi mamo Čüdno navado j da odkrito Povemo vsakšemi ka njemi ide. Večina naše krajine odobrava politiko naše stranke i tüdi delo mariborskoga oblastnoga odbora. Če se nam pa gde kaj ne vidi prav, pa to tüdi Povemo. S tem mi pri nas dvoje lüdi vznemirjamo. Kak pristaši lüdske stranke vznemirimo naše lüdi, šteri majo večino v oblastnom odbori, zmešamo pa tüdi ščista naše modre demokrate, šteri zdaj nikak ne vejo ali smo kre nji ali proti njim. Zavolo bodpore našim ponesrečencom po toči je dao razlago v zadnji „Novinaj“ sam gospod predsednik oblastnoga odbora dr. Leskovar. Na to objasnenje smo čakali ali itak je ne prišlo prekesno. Gospod predsednik je sam obrazložo, kak je z vsov zadevov i mi njemi damo ščista prav. Kelko je bilo mogoče, je bilo dobro včinjeno i z najbogšov volov. Toga nesmemo pozabiti. K tomi bi se pa radi oglasili nikelko tüdi naši Siromaški demokratje. No no, če bi se što drügi oglaso, bi njemi že dali malo reči nego našim demokratom? Zdaj dönok nekaj dobimo. Ka pa če bi nam demokratje povedali, ka smo te dobili, gda so maš oni ravnali ? Nika drügo kak dače i slabe vučitele, sekanje šum i tak naprej. No vej k tomi ešče tüdi pridemo. Dobro da so se tüdi oni oglasili. Vüpamo se, da pomali vsi pridejo na red i želemo, da bo to v hasek namače drügim žè nej. 2. N O V I N E 21. oktobra 1928. Politični pregled. Po nesrečuom 20. juniji, gda je nepremišleni črnogorski poslanec Puniša Račič strelao v našem parlamenti, s0 se politične prilike v našoj državi močno spremenile. Dnes vsi trezni lüdje priznajo, da so Prignali naš parlament do krvi ravno Radičovi i Pribičevičovi lüdjé. Poslanci hrvatske seljačke stranke i demokrati so to delili v parlamenti, da je bilo vse delo podobno štali. Nigdar pred tem časom so poslanci ne obmetavali eden drügoga s takšimi rečmi kak so to začnoli demokratski i radičovski poslanci. I ne samo to. Či je začno što od vladini poslancov kaj gučati ali predložiti parlamenti kakši hasnoviti predlog ali zakon da bi se sprijao, te so demokrati i radičovci tej lüdi ne püstili do reči. Kričali so, ružili s klopmi, tak da so vse klopi v parlamenti spotrli, bili se, metali v obraz vladnim poslancom najbole nesramne reči, tak da je bio parlament podoben krčmr pijani lüdi ne pa mesti, gde naj bi bili zbrani zastopniki lüdstva cele države. I zakaj so vse to delali? Zato ar so oni zavolo svoje nesposobnosti ne mogli dobiti vlade v svoje roke i naj bi lüdem lehko povedali, da te nikšega reda nega, gda so eni ne na vladi. Vlada je pa štela delati, zato so šteli vsakše delo zavrčti, da bi tak lehko svojim volilcom povedali, da je ta vláda níka ne delala. Grdo delo. To kričanje, i razbijanje i bitje radičovi i demokratski poslancov v parlamenti je že tak daleč prišlo, da je bilo že nemogoče vsakše pametno delo v parlamenti. Vlada si je že ne znala kak pomagati. Po pravilaj smejo takše poslance, šteri delajo nered i žalijo drüge poslance, izklüčiti iz parlamenta. Predsednik parlamenta je več tej poslancov izklüčo, nego ne so šteli vő iti. Ednok so je skupščinski žandarje cilo odnesli vö, drügoč so pa pa nazaj prišli, samo da bi delali nered. Šlo je že tak daleč, da so se drügi poslanci spitavali, ali so tej poslanci v istini pri zdravoj pameti ali ne. Puniša Račič je dao cilo pismeni predlog predsedniki parlamenta, naj Radiča preiščejo, či je pri zdravoj pameti ali ne. Či je prej pri zdravoj pameti, te se naj kaštiga za svoje delo, či je pa nej pri zdravoj pameti, te naj ide v bolnišnico. Te predlog je zato poslao predsedniki parlamenta, ar je bio Radič že kak dijak ednok izklüčeni iz šole z vzrokom, da je ne pri zdravoj pameti. Toga Punišovoga predloga je predsednik ne sprijao, Radičovc i demokratske poslance je pa vseedno to strašno razdražilo. Drügi den je prišlo za toga volo velko kreganje , med Račičom i demokratskimi i Radičevimi poslanci. Pernar je povedao med tem Račiči, da je znoro bege (to so törski velikaši). Račič skoči, i zakriči Pernari, naj vzeme reč nazaj, če ne, si sam poišče zadoščenje. Pernar je na to ne šteo odgovoriti, Račič pa zgrabi pištolo i strela ne samo na Pernara nego na vse, tiste, na štere je bio čemeren. Vsi so to obsodili. Nišče v našoj državi je ne odobravao toga, da bi v parlamenti s kruglami eden od drügoga pravico terjali. Dr. Korošec, šteri je bio v tom časi notranji minister, je naednok iz- ročo Račiča žandarom, čiravno po zakoni mera prvle parlament dati dovoljenje, da pride šteri poslanec pred sod. Vsi so globoko obžalüvali to delo i níšče je ne šteo meti iz toga kakšega posebnoga haska. Edino demokratje s Svojim voditelom Pribičevičom so mislili, da si morajo zdaj iz te krvi zlate kovati. Včasi so začnoliti valiti krivdo za to Račičovo delo na vse Srbe pa tüdi na Slovence. Dr. Korošec je prej tüdi kriv tomi strelanji ar je on bio v tom časi minister i velka večina Slovencov je volila dr. Korošca, zato so Slovenci, tüdi krivi, da je strelao Račič. Po tom je šteo Pribičevič naednok volitve meti. Mislo si je, naj zdaj začne lüdem pripovedavati kak strašni lüdje so v parlamenti, šteri strelajo na nedužne Hrvate, da te vse kruglice on dobi. Drügi lüdje so si premišlavali, ka bi bilo zdaj najbole pametno včiniti, da se nesrečnim drüžinam streljeni poslancov da zadoščenje, i pomiri lüdstvo. Pribičevič je pa kričao samo: volitve, volitve. To se je njemi najbogše vidlo, ar je vüpao v takšoj motnoj vodi največ kruglic zgrabiti. (Dale sledi) Po JOS. JURČIČI: Sosedov sin. VI. V zgornjem deli trga so meli kramari razpostavlene svoje šatore. Vablivo so viseli razni svileni robci i lepo pisano blago. Tržci z namazanimi jeziki, so hvalili i ponüjali vse ka so meli na senji i zvali lüdi, da na sveti več tak lepoga i tak fal blaga níšče ne dobi kak dnes pri nji. Srečo ščemo vsi po sveti, nego sréča je čüdna ptica. Poglejmo dva maliva dečka, kak gledate pištolice pred ednim šatorom. Nedopovedlivo srečniva bi bila, če bi mogla vsakši po edno dobiti. Gda pa zrasteta i bota že mela peneze, niti ne pogledate več kaj takšega. Njüvo srce bo ščista nekaj drügoga želelo, ka bo mogoče jako teško dosegnoti i tak sreče nigdar nede. V trumaj stojijo znanci, mladi i stari, ogledavlejo blago ali pa se pogovarjajo med seov, ar so do zdaj ne meli vnogo prilike, da bi se videli. »Glej Smrekarovo Franco«, pokaže eden od dečkov svojemi tovariši. »Ta lehko košata hodi. Bogata je i lepa. Što je pa tista müha, ka hodi tam za njov ?“ »To je Plüžnikov dijak. Toga so samo bábe premotile, da se ne vči naprej. Zdaj pa ešče ne vejo ka bo ž njega“, odgovori dečko. Istina, za Francov je hodo mali, slab človek v čarnoj obleki z očali na noši i tenkov svetlov palicov. Deklini se je poznalo, da je s tov drüžbov ne zadovolna. Zato je z vekšega gučao samo gospodek, ona je pa malo gda kaj odgovorila. Ne se je njoj vidlo lepo, da hodi ž njov í njoj tak ostro v oči gleda, i da jo drügi gledajo z njim vküp. „Si čemerna na mene?“ právi dijak. »Na nikoga sam ne čemerna, najraj pa mam tistoga, šteri me pri méri püsti«, odgovori Franca... „Ti si prav stvorjena da včiniš nesrečnoga tistoga človeka, šteri te má rad.“ „Tomi je lehko pomagati. Ne trbe, da me što rad má pa sé njemi nika božnoga ne zgodi.“ »Ali tvoje lepe oči , ..“ »Püstite moje oči pri méri. Z Bogom ! Jez mam drügo opravilo.« To pravi i se obrne k ednomi tržči, dijak pa z povesenim nosom ide naprej. Komaj je začnola Franca pri tržci nekaj zbirati, že pristopi k njoj drügi ravnotak neprijeten človek, eden z med njéni voglednikov. Bio je to Pogrezníkov Peter, dečko, šteri je malogda znao vüsta odpreti. Oča njegov je bio bogat svinski küpec i z Antonom, Francinim očom sta si bila velka prijatela. Zato je morala biti tüdi Franca s Petrom prijazna. Zdaj pa pride mimo Števan. Gda je vido Petra poleg France, je mislo včasi naprej iti, nego Franca ga je včasi zezvala. „Pomagaj mi zbrati. Štero od toga dvojega se ti vidi lepše?“ pita deklina Števana. Števan pun radosti, gleda nikelko časa, nato pa pravi: „Ne vem, jez bi vzeo mogoče to s temi zelenimi rožicami.“ „Viš, jez sam pa mislila že eto küpiti.“ »Tüdi meni se lepše vidi to. To z zelenimi; rožicami je malo preveč kričeče,“ se naednok oglasi, poleg tüdi Peter. »E, naj bo, küpim te zeleno pravi deklina i küpi tisto blago, štero je bilo Števani po voli. „Zdaj bi pa rada očo poiskala. Si ji nindri ne vido ?“ „Na živinskom senji so“ pravi Števan. „Bojim se sama med živinov hoditi, bi šo ti z menov, da ji najdeva ?“ Kak pa, da je Števan srcá rad šo i šo bi tüdi Peter, samo, da je njega ne prosila. Števan ide pred njov i dela z lakti pot med živinov. Prideta skoz tisnočo i deklina zagledno očo, šteri je ravdo stopo iz krčme. Tüdi Smrekar je zagledno svojo hčer i je šo včasi proti njoi. »Takše rivanje i tisnoča, da bi ne mogla priti do vas, če mi Števan ne bi poti delao«, pravi dekla oči. »No, njemi pa figice küpiš“, odgovori Anton, se obrne proti Števani i ga pita: „Ka pa, tvojega staroga si ešče nindri nej vido ?« »Očo našega ? Ne sam ji ešče vido !“ odgovori Števan. »Viš ga, tam je. Pijan je že pa krvavi po glavi. V krčmi so pripovedovali, da je pri küpüvanji tržča znoro za dva rajnška i so ga namlatili za to.“ Istina, stari Brašnar je tavao med lüdmi, krvavi po lici z raztrganim ob- lečeni po ednom kraji. Vsi lüdjé so sé njemi smejali. Gda je Števan to vido, i prid Francov čüo, da je bio oča bit zavolo toga, da je drüge znoro; je veš trdi gratao i je ne znao kam gledati. Nikelko časa je štao kak pribiti, nato se je pa med vnožinov zgübo, da ga níšče ne več vido. Tak se njemi je vidlo, kak da bi za njim kazali: Glejte, to je Brašnárov! Nikomi je ne vüpao v oči gledati, bežao je s senja, kak da sam kaj pregrešo. Gda je bio že na samom, je stopo s ceste na pasiko, se seo na eden mejnik, nagno glavo v dlani i gledajoč v mišlenji svojega krvavoga, zasramüvanoga očo, zjokao še je krepki dečko kak dečarec osmi let. Zakaj je šo na senje, da je to vido? Zakaj je njegov oča ne takši kak so drügi? Zakaj je ne pošteni? Ta slednja miseo njemi je prišla zdaj obprvim v glavo i obprvim je čüto v sebi nikši proti naraven čüt, šteri je malo v zvezi s štrtov božov zapovedjov. Nego to se je zdignolo v njegovoj düši samo za hip. Včasi je obrno miseo i zdejhno: »Ka bi včino, ka bi dao, da bi najšeo reč, da bi oči povedao naj bo inačiši. Rad mam očo, nezmerno rad, samo, da bi se svoji slabosti odslobodili.« Drügi očevje svoje sine karajo i na dobro pot spravlajo, tü je pa sedo i premišlavao pošteni sin menje poštenoga očé. Stano je, naglo Pogledno okoli sebe, i gda se je osvedočo, da ga je níšče ne vido jokati, si je zbrisao skuze i se napoto proti domi. (Dalje sledi.) NEDELA. (Po risalaj 21. Evang. sv. Mataja 18, 23—25.) V tisti časaj, povedao je Jezus vučenikom svojim priliko eto: „Kralestvo nebeško podobno je krali, šteri je nameno račun napraviti s svojimi slüžbeniki. I gda je začno račanati, pripelali so njemi ednoga, šteri njemi je bio dužen deset jezero talentov. Ar je pa ne meo s kem plačati, velo je gospod odati njega, i ženo njegovo i deco njegovo i vse ka je meo, da se dug plača. Slüžbenik je pa spadno na kolena i ga proso rekoči: „Potrpi z menor i vse ti povrném.“ I gospod se je smilüvao nad tem slüžbenikov, ga je odrešo i njemi odpüsto dug. Oda je pa Šo od njega, je srečao te slüžbenik ednoga od svoji tovarišov, šteri njemi je bio dužen sto penez; i zgrabo ga je i davio rekoč; „Plačaj, ka si dužen." I tovariš njegov je spadno pred njega i ga proso rekoč: .Potrpi z menov i vse ti povrnem.“ On je pa ne šteo, nego je šo i ga vrgao v ječo, dukeč ne bi duga poplačao. Oda so pa torariši videli, ka se je zgodilo, so bili jako užaljeni i so šli i povedali svojemi gospodi, ka se je zgodilo. Teda ga pozove gospod njegov i njemi povej: ,,Hüdobni slüžbenik, res dug sam ti odpüsto ar si me proso, ali si ne bio tüdi ti dužen smilüvati se nad tovarišom svojim kak sam se jaz smilüvao nad tebom ? I razsrdo se je njegor gospod i zročo ga je rablom, dokeč ne bi poplačao vsega duga. Tak rčini tüdi moj nebeski Oča vam, če ne odpüstite vsak svojemi brati iz srca. Navuk: Smilenja je vredno samo smileno srce. 21. oktobra 1928. NOVINE 3. Pazimo pri dači po novom zakoni! S prvim januarom leta 1929 se bo začnola pobirati dača po novom zakoni. Vrši se pa zdaj tüdi cenitev čistoga katasterskoga donosa ar stara cenitev izhaja od leta 1873. Pri toj cenitvi pa moramo jako paziti, ar se nam zna zgoditi, da nam komisija previsiko oceni naše dohodke, stroške pa prevelko, i tak bi znali mi po novom zakoni reč dače plačati kak drüga krajine. Ravno pri nas se je zgodilo, da so nam komisije, r šteri so bil tüdi naši lüdje, previsike dohodke vcenile. Po novom davčnom zakoni bo podlaga za pobiranje dače ocenjena višina čistoga katasterskoga donosa. Toga so poprek precenili r krajinaj prek Müre na 12, pri nas so pa komisije z našimi lüdmi ocenile na 17. Ta številka je takzrani količnik. Ne vemo, ali so se naši lüdje šteli poštimati, da so sami svoje dohodke tak visiko cenili, stroške pa nisiko ali so pa ne znali ka s toga pride. Zdaj je pa ešče čas, da se naše občine pritožijo proti toj cenitri. Vsi župani v našoj krajini so dobili od Županske zveze v Maribori narodna kak naj napravijo pritožbo proti pre-visikomi količnik 17 za našo krajino. Mislimo, da nede občine, štera se ne bi pritožila ar bo takša občina za vnogo let višiše dače plačüvala kak drüge. Znamo pa, da so vnogi naši župani strašno naopačni v tom, ništerni niti ne vejo ka so dobili iz Maribora i ka trbej s tem napraviti. Mamo tüdi par županov, šteri niti nemajo naši novin naročeni. Zato prosimo vse naše prijatele, šteri čtejo Novine, da vsakši v srojoj občini opita župana i občinske odbornike, či znajo, ka so dobili iz Maribora i ka trbej s tistim napraviti i če so že kaj včinoli. Ne da bi naša krajína za toga volo reč dače plačüvala, ar so se naši župani v pravom časi ne znali obrnoti kak bi trbelo. Županska zveza je poslala vsem našim županom tüdi napisano celo pritožbo kakšo trbe poslati v Belgrad. Če bi mogoče šteri župan to pismo zgübo, mi tü ešče ednok objavimo, da se najde mogoče šteri drügi človek v občini, da župana na to opomene. Ta pritožba se na priliko etak napiše: Občina Noršinci, srez M. Sobota. Štev. 117. Predmet: Določitev novega katasterskega čistega dohodka, priziv. Noršinci, 15. okt. 1928. Komisiji za ugotovitev dohodka od zemljišč r Beogradu. V smislu § 20 zakona o neposrednih davkih in čl. 29 uredbe o področju in načinu poslovanja komisije za ugotovitev dohodka od zemljišč, vlaga podpisano županstvo v imenu svojih občanov-posestnikov občine Noršinci, srez M. Sobota v odprtem roku priziv proti določitvi novega katasterskoga čistega dohodka. Razlog: Količnik 17 je za naš kraj previsiki i to iz sledeči vzrokov: (Tü vsakša občina napiše na podlagi tiste ugotovitve, štero je dobila, da je na priliko zemla dosta slabša kak je tam ocenjeno, da je pridelek na 1 ha v toj občini mogo menši, da so stroški za obdelavanje rekši i tak naprej.) Iz navedenih razlogov prosimo, da blagovoli p. n. naslov količnik za naš okraj znižati. Občinski pečat podpis županov. Tü pa moramo jako hitro delati, ar se priziv lehko pošle samo r 15 dnej po tom kak finančna uprava razgrne svojo provizorno odločbo o višini količnikov. Teda pri tom vsi jako pazimo ne da bi potom sledi, gda sami zavozimo, drüge krivili. Slovenska Krajina. — Novi tajnik naše stranke. Kak smo javili, dozdajšnji tajnik se je zavolo preobilnoga dela odpovedao tajniške službe. Vodstvo stranke je odpoved sprejelo i je na njegovo mesto imenüvalo za tajnika SLS za Slovensko Krajino g. Bajlec Franca, Urednika Novin. Ki pozna Urednika Novin, mora priznati, da smo v osebi g. Bajleca dobili tajnika, kakšega naše teške razmere zahtevajo. Tajnik ma Uradne dneve vsaki den zvün nedel i zapovedanih svetkov i to predpoldnom od 8 do 12 vöre. Za njegovo delo se ne pláča nikaj, ves poseo s strankami opravlja brezplačno. Po nedelaj i svetkaj pa obišče naše volilce, da zve od njihovih žel i potreb. To naznanja Vodstvo SLS za Slov. Krajino. — Beltinci 14. oktobra se je preselo od nas po dugoj bolezni k vekivečnomi počinki Smodiš Matjaš r starosti 72 leti. Pokojni je bio pri vsej jako spoštovani ka je tüdi lepo pokazao njegov lepi i velki sprevod. Bio je kotriga tretjega reda i veren pristaš naše slovenske lüdske stranke. Po njem žalüjejo žena i vsi domači. Naj v méri počiva. Pobiranje dače Po naročili ministrstva financ je generalna direkcija davkov poslala vsem županstvom pisma, če bi bile občine pripravne prevzeti pobiranje dače. To za naš kráj pravzaprav ne bi prišlo v poštev ar pri nas davke že itak pobira davčna oblast. Zato naj kratkomalo vsa županstva odgovorijo, da naše občine toga nemrejo prevzeti ar bi si s tem naložile samo brigo i stroške, haskor pa nikši. — Spravišče za »Dom sv. Frančiška« vršilo se je 7. okt. t Črensovcih popoldnevi ob 31/2. Govorili so predsednik Klekl Jožef v cerkvi od ljübezni do sirot, na sprarišči pa dali r svojem poročili zgodvino celoga dela, Meško Jožef, tajnik od dela ljübezni Materecerkve, Cigan Jožef blagajnik je dao blagajniško poročilo, Plej Jožef je deklamirao pesem, »Ka je ljübo sv. Frančišek«,. Tkalec Katá je pa na ženske spregovorila par spodbüdnih toplih reči. Navzočih je bilo dobrih jezero ljüdi. Med govorije perski zbor spevao, godba pa igrala. Obširno se vse popiše r M. Listi. — Naša delegacija v Belgradi. Na proslavo 10 letnice prebitja solunske fronte je odpotüvalo tüdi iz naše krajine posebno odposlanstvo med Šterimi je bio tüdi naš urednik, kak so to že Novine pisale. Naši lüdje so bili vsešerom nadvse lübeznivo sprejeti jako so njim šli na roko tüdi poslanci naši strank kak tüdi oba domačiva poslanca. Bili so sprejeti pri ministrskom predsedniki dr. Korošci, prosvetnom ministri dr. Groli i pri ministri za socialno politiko g. Bariči. Zavzeli so se predvsem za našo gimnazijo, gde njim je g. prosvetni ministdr prav posebno obečao, da bo naša gimnazija v najkračišem časi popuna državna gimnazija. Pri ministrstvi za socialno politiko so se zavzeli za naše delavce. Iz Belgrada so se vrnili vsi zdravi i z najlepšimi vtisi. Bole našerci bomo od toga sledi posebi. — Karte za Belgrad i naši demokratje. Naši demokratje bi tüdi radi šli r Belgrad, pa so pozabili karte prositi. Mi smo r Novinaj naznanili što lehko prosi karte, i što je proso karte tisti je šo. Ka moremo mi za to, če so naši demokratje ne bili sami telko pametni, da bi si sprosili karte za Belgrad, zdaj se pa te čemerijo po svoji novinaj. Urednik naš je svojo dužnost zvršo s tem, da je to v Novinaj naznano, da bi pa pisao ešče po karte za naše demokrate, se njemi pa že malo prenoro vidi. Najvekša zidina v Soboti bo Martinišče. V tom bo na Martinovo dne 11. nov. ob 2 popoldne velika tombola. Lani je bila loterija zdaj pa tombola. Pri toj je telko lepše, da so srečke samo po 3 din. ne po 5 kak lani, potom pa tüdi to, da vsakši svoj dobitek včasi lejko odnese lani pa je trbelo čakati eden tjeden. Glavni bobitki so biciklin, čoka ali gvant, vreče mele, slamoreznica, klafter drv, lagev vina. Zvün teh je ešče okrog 300 drügih lepih dobitkov. Naj níšče te prilike ne zamüdi. Küpüjte si srečke, na Martinovo nedelo pa vsi v Soboto po srečo. Radi bolezni Oddam: 1 fino droc. lov. puško Hamerles kal. 16, nem. fabr. (nab. c. 1926. — 3000 Din) za 1800 Din., 1 gosli 4/4 (nab. c. 700 D.) 500 Din, 1 vel. pleh. kopajo bano, nič rablj. (nova 500 D.) za 300 D., 1 kožo oposum za kr.suk. m. obr. 250 D., 1 zim. kr. suknjo še dobro 180 D., fine hercer kanarčke-rolerje, 2 samca 1 predp.), 2 samici, dve mali in 1 vel. kalicka za 1000 D. in več vrst kalick poceni. Naslov v upravi „NOVIN“ v M. Soboti. Služkinja, ne pod 24 let stara, katera nekaj kuhati zna, se išče. KOVAČIČ, steklarna, Maribor. GOSPODARSTVO. Pridelanje. Zrnje. Cene zrnji se ešče izdak nemrejo vzdignoti do tiste višine kak bi tržci radi meli. Pazijo močno na vsakše najmenše dviganje cen pri ameriškom blagi itak pa cen pri domačem blagi nemrejo dosta genoti. Pravijo pa, da so zdajšnje cene našemi silji ne nisike nego ešče bole skoro previsike. V našoj državi smo letos telko zrnja pridelali, da bomo morali mogo zvažati v drüge države i proti cenam drügi držav so naše cene ešče izdak močno visike. Küpüvanje i odaja pri silji pa ešče izdak počivle. Ništerni držijo pšenico zatoga volo, ar je r našoj državi na Splošno zarolo süšave kukorica jako božno obrodila, tak da je cena kukurici ešče dnes višiša kak cena pšenici. Mislijo, da bo visika cena kukorice vplivala tüdi na ceno pšenice. Grah. Vse vrste nisikoga graha so letos zavolo süšave slabo obrodile, zato so cene tüdi prilično visike. Pravijo, da smo letos r našoj državi komaj deseti del graha pridelali kak drüga leta. Zato se pa tüdi nišče ne pašči z grehom preveč za odajo. Vnogi ga šparajo ar mislijo, da bo meo ešče vnogo višišo ceno kak jo ma zdaj. Naj reč graha je pridelao med evropskimi držarami Polska. Ta ga že tüdi izraža r drüge države nego te greh je tüdi ne ramo fal. V našo državo, to je v Ljubljano postavleni pride z vsemi stroški na 8.30 Din za kilo. Gobe. Zadnje gobe, Stere so se pokazale po dežči, so bile jako lepe pa nika črvive. Nove gobe so se v vekšoj vnožini pokazale za odájo cene so pa nika ne spadnole. Ne samo to, nove gobe ešče raj küpüjejo i vekšo ceno za nje davlejo kak za prvejše. Če bo ešče dugo lepo vreme, je mo-goče, da dobimo ešče preci toga blaga i do cene tüdi mogoče šle nikelko doli. Detelčno seme. Čiravno smo letos tak v našoj državi, kak v sosidnoj Vogrskoj, Austriji i Italiji strašno malo detelčnoga semena pridelati, so itak cene preci nisike. To pa zato, ar so od lanskoga leta ostale ešče ogromne vnožine toga semena i vsakši zna, da detelčno seme nede nindri potenci. Poleg toga je pa tüdi Nemčija, štera je ova leta največ našega semena spoküpila, letos jako dosta pridelala. Cene so od 14 do 19 Din kila. Krumpli. Pri nas začnejo v zadnjem časi več krumplov tržiti kak ova leta, Škoda samo, da ešče nemamo bogši vrst. Cene so nisike, kak je to že navada, da naše lüdstvo vsigdar za nikelko procentov falej mora odavati svoje pridelanje kak drügi prek Müre, ar smo mi eščé izdak navezani na različne kšeftare. Zádrug ne poznamo i se ji branimo, zato pa majo med nami različni preküpčevalci lepo žetvo. Naši krumpli so na Splošno jako dobre vrste, čiravno bi lehko ešče vnogo bogše pridelati v našoj zemli. Cene v Ljubljani so zdaj okoli 105 Din za 100 kil pri nas pa, kak što more vtrgnoti. Od enotni cen bi teško govorili. Bratva i mošt. Po večini je pri nas bratva že vsešerom zvršena. V ništerni krajaj smo hvala Bogi resan dosta dobili te bože kaplice, samo nikelko kisila je. Vzrok tomi je to, da naše lüdstvo nešče počakati z bratvov. Ravno v časi zorenja si grozdje s pomočjov listja nabira potreben cuker za sladkočo vina. Zapomniti si pa moramo, da si grozdje nabira cuker s pomočjov listja. Ništerni majo to slabo navado, da okoli grozdja listje odtrgajo, da tak več sunca pride do grozdja i se prej bole dozori. To je jako slabo i nespametno delo. Takše grozdje nigdar sladko ne grata. Letos nam je vreme delalo neprilike. Ništerni, šterim je začalo močno gnjiliti so bili prisiljeni grozdje naednok pobrati. Drügi so pa nikše sile ne meli i so se li popaščiti za njimi. No nikelko ji je bilo tüdi takši, šteri so lepo z bratvov po. čakali lepo vreme i se zdaj veselijo sladkomi grozdji i sladkomi mošti. 4. NOVINE 21. oktobra 1928. Penezi. Na ljubljanskoj denarnoj borzi se plača za: 1 Amerikanski dolar 56.93 Din, 1 Nemška marka 13.57 Din, 1 Austrijski šiling 8.03 Din, 1 Vogrski pengő 9 92 Din, 1 Češka krona 1.69 Din, 1 Taljanska lira 2.97 Din, 1 Francuski frank 2.22 Din. Cene. Zrnje Na ljubljanskoj blagovno) borzi, vse samo ponüdbe, plačano v ednom meseci: Pšenica nova 285 do 290 Din. za oktober 300 do 308 Din. Mela nova O za 430 do 435 Din Kukorica baška 345 do 348 Din amerikanska zacarinjena 300 do 303 Din. Oves, novi 265 do 270 Din, Ječmen baški, novi Očiščeni 315 do 320 Din. Žito 295 do 298, Hajdina, očiščena 300 do 305. Novi Sad, na blagovnoj borzi: Pšenica 242 do 265 Din. Oves 223 do 233 Din. Kukorica bač. 295 do 310 Din. Ječmen, bački, banatski i sremski 250 do 290 Din. Mela 00 350 do 370. Vse cene so vagonske i tam na mesti. Prevažanje se posebi zaračuna. Živina. Jünci (biki 9—7 Din. Krave debele 6 — 5 Din. Krave za klobase 4—3 Din. Teoci 12—10 Din. Svinje. Prasci 6 do 8 tjednov stari 200—300 Din. 3 do 4 meseca 350—440 Din, 5 do 7 mesecev 460— 500 Din. Krmleniki živa vaga 9 do 12 50 Din, mrtva 14.50 do 17 Din. Kokoši, piščanci. Kokoši v Ljubljani 20 do 35 Din, v Maribori 30 do 45 Din. Piščanci v Ljubljani 10 do 30 Din, v Maribori 15 do 30 Dinarov. Krumpli v Ljubljani 1.05 Din za kg., v Maribori 1—1.10 Din. Lük v Ljubljani 3 Din 1 kilo, v Maribori pa 2.50 Din. Mleko. Na velko 1.25 do 2 Din, na placi 2.50 do 3Din. Belice na velko 1 do 1.25 Din. na placi 1.25 do 1.50 Din Med 15—18 do 25 Din kila. Grozdje. Cena pri nas 8—12 Din, v Ljubljani 8—14 Din. Banatsko grozdje : portugiško 3—4 Din, navadno belo 4—5 Din, sodno grozdje 5—8 Din za 1 kg. Sadje. Grüške 3—6 Din, Jaboka 3—5 Din. Zelje 75 par do 1 dinar kilogram. To so cene, kak se trži na drobno na placi. Cene na velko za jaboka i grüške 3 do 4 Din za kilo. Les. Jeličova stebla 1 kub. meter na železničnoj postaji košta 225 Din. trami 270 Din. Hrastova drva 15.50 za 100 kil. Trda drva 140 do 160 Din kub. meter, mehka drva 60 do 120 Din. Za kub. meter. Razglas glede zboljšanja vinskega pridelka leta 1928. Vsled hladne spomladi, Vsled hladne in deževne jeseni, deloma pa tudi sled toče je letos vinska trta v razvoju zaostala. Lepi jesenski dnevi Sicer pospešujejo zorenje grozdja, teda z ozirom na bližajoče se trgatev je le malo upanja na kvalitetno dobro trgatev. Da se omogoči vinogradnikom zboljšanje za potrošnjo in trgovino najsposobnejšega letošnjega, vinskega pridelka in s tem v zvezi dosega boljših cen za vinski mošt in vino, dovoljujem vinogradnikom mariborske oblasti na temelju § 5. zakona o prometu z vinom, vinskim moštom in brozgo z dne 12. IV. 1907. drž. zakon št. 210, občem zboljšanju vinskega mošta z zmerno uporabo sladkorja. Sladiti se sme v smislu člena II. min. odredbe z dne 18. III. 1914, št. 12.264 le vinski mošt od začetka trgatve do 15. novembra 1928. v kraju pridelovanja oziroma v njega ne posredni bližini. Za zboljšanje vinskega mošte se sme uporabiti samo čisti konzumni sladkor v krištalih ali kockah raztopljen v moštu samem, ne pa v vodi. Uporaba vsakega drugega sladkorja je v smislu zakona zabranjena. Sladkorja se sme dodati moštu le toliko, da se doseže koncentracija mošta srednjih vinskih let. Sladijo naj se torej le mošti navadnega namiznega vina izpod 14% sladkorja in mošti boljših kvalitetnih vin izpod 17% sladkorja. Najvoč se sme dodati do 4 kg. sladkorja na 100 l. mošta. Vsled splošne dovolitve zboljšanja mošta vinogradnikom, odpadejo tozadevne prošnje za dovoljenje slajenja in naznanila o izvršenem slajenju. Ako nameravajo zboljšati mošt vinski trgovci, morajo imeti za to dovoljenje v smislu vinskega zakona od pristojne oblasti in jim je postopati v smislu odredbe z dne 18. III. 1914. št. 12.264. Vina sadorodnih trt (šmarnice itd.) ni smatrati kot vina v smislu vinskega zakona je rezanje mošta šmarnice itd. z vinskim moštom in zboljšanje takih mešanic v zmislu tega razglasa strogo zabranjeno. Proti kršiteljem te zabrane se bo postopalo po zakonu. Veliki župan: Dr. SCHAUBAH. Izjava. Nekak se je tü pa tam razširila govorica, da sam henjao z vrvarstvom (vožarstvom) i da neopravlam več toga posla, Naznanjam, da je to ne istina i da delam dobro i pošteno naprej kak do zdaj i dá sam prisiljeni s sodnijov nastopiti proti tistomi, šteri bi ešče naprej razširjavao neistino od moje obrti. Temlin Mihael vrvar Beltinci. Vabilo. Pripravljavni odbor za orlovski odsek v Črensovci prav vljudno vabi vse somišlenike orlovske mladine, na ustanovni OBČNI ZBOR, šteri se bo vršo 21. okt. 1928. zvečer ob 7. uri pri posestniki g. Martini Čurič v Črensovci z sledečim dnevnim redom: 1. Razložitev dolžnosti članov. 2. Poročilo dozdašnjega pripravljavnoga odbora. 3. Volitve. 4. Slučajnosti. Prav vljudno vabljeni. Bog živi ! ODBOR. Mali oglasi. Vajenca za mizarstvo iz solidne familije se vzeme gor v M. Soboti. Več se pozvej v PREKMURSKOJ TISKARNI v Murski Soboti. Sode (lagve) vseh velikosti ima vedno v zalogi po najnižjih cenah FRAN REPIČ sodarsko podjetje Ljubljana Trnovö. Pomočnike sprejme v trajno delo. Oda se v bližini Ormoža Umetni mlin in moderne priprave za delanje olja s hišnim i gospodarskim poslopjom in nikelko zemle pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Poizve se pri OBRTNOJ BANKI v Lotmerki. Vsa popravila pri vöraj zgotovi dobro i fal z garancijov VACLAV PLAČEK v Murski Soboti, gostilna g. Baca. Če što trdi, da je körjenje edna briga i da je materijal za körjenje dragi, te je gotovo ešče ne probao s ZEPHIR pečjov. ZEPHIR peč je edina stalno goreča peč gde segrevle 10 kil drv 24 vör edno sobo. Vekše forme segrevlejo tüdi 3 do 4 sobe. Brezplačen opis na zahtevo Zephir tvornica peči Subotica. POSLOPJE v katerem je bila dosedaj elektrarna v najboljšem stanju s vpeljanim električnim vodom pripravno za vsako podjetje, ležečo ob glavni cesti v bližini glavnega kolodvora proda mestna občina LJUTOMER. — Natančnejši podatki in cena se izvesta v občinski pisarnici v Ljutomeru. Vsakovrstne sirove in svinjske kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. Amerikanci pozor! Ste že prišli iz Amerike? Ali samo ščete priti? Vaša prva skrb bodi, da si Spravite kem lepši dom. To pa dosegnete, či si date zozidati lepo, Zdravo in kaj je najvažnejše fal hižo- Dnesden že vsi Amerikanci tak delajo. Obrnite se pismeno ali ustmeno na g. FRANJO LEVAŠIČA, zidarskoga podjetnika v DOLNJOJ LENDAVI št. 57. Jugoslavija. On i samo on, Vam napravi hižo, štera Vam bode po voli! Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik: FRANC BAJLEC,