KRANJ, petek, 4.11. 1983 CENA 14 din Št. 84 Im Gtovni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek fc 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO r. Elan v Beogradu Begunjski Elan je v beograjski g [jateriji Sebastijan predstavil svo f jftzdelke. Galerija je namenjena razstavam likovnih del ter razsta-ram industrijskega oblikovanja a Elan je ena prvih tovarn, ki se jt predstavila tam. Na. ogled so li Elanovi programi z video kaset, maketa jadralnega letala, norčija smuči v olimpijskem |0u, aerobićni dresi, plastične plošče za dviganje uteži, najno-rtjši izdelek *trimlet<', ki obsega jfodja in naprave za razgibava-iružinsko rekreacijo. Razstava je imela velik odmev, v.novne konference so se poleg itevilnih novinarjev udeležili tudi ki športniki, kulturni in ja-■r. delavci. Sočasno v galeriji I noje fotografije razstavlja sveto- \ m znani ameriški umetniški fo-1 '/graf Klein. Elan pa se je pred- i «avil tudi na sejmu učil, kjer se I k već let uspešno uveljavlja. \ Beograjska televizija je posnela | aerobne vaje z uporabo Elanove-ptrimlet orodja, scena v studiju pa j« bila nameščena z Elanovimi »jnovejširni športnimi rekviziti. Odstavitev Elana v Beogradu je povzela tudi zagrebška televizija. JR Molčeča mladina Nenavadno skopa razprava na programski seji občinske konference ZSMS Tržič - Mlade bi bolj zainteresirali za delo v osnovnih organizacijah, če bi bil stik občinskega predsedstva z njimi živ in stalen — V procesu zamenjave generacij starejši pričakujejo od mladih več »poštene agresivnosti« — Boštjan Za-dražnik novi predsednik občinske konference, Janez Mohorko sekretar Tržič — V petek popoldne je bila v Tržiču programska seja občinske konference ZSMS. Medtem ko je uvodno poročilo o delu predsedstva in njegovih organov v minulem letu dni izzvenelo dokaj optimistično, pa so bila podrobnejša poročila posameznih organov napisana precej bolj samokritično. Seveda ne gre, da bi spregledali številne uspele akcije tržiške mladine, vendar pa moramo ugotoviti, da prav noben organ ni v celoti uresničil lani začrtanih nalog. Pričakovali smo, da bodo delegati na programski seji spregovorili kaj več predvsem o vzrokih premajhne aktivnosti mladih. Zaman. Dobili smo občutek, kot bi jim bilo vse prav, oziroma, kot bi jim bilo vseeno, kaj se dogaja ali »ne dogaja« v njihovi organizaciji. Še največ plodnih misli sta k razpravi prispevala gosta, člana občinske konference ZKS Tržič. Prvi je dejal, da se predsedstvo občinske konference ZSMS preveč oklepa standardnih akcij, premalo pozornosti pa posveča delu osnovnih organizacij. Odnosi so predvsem papirnati, namesto da bi bili živi in stalni. Mladi v osnovnih organizacijah so pripravljeni delati, vendar rabijo — zlasti tam, kjer so njihova vodstva dvakrat mlada, torej neizkušena — več pobud in usmeritev iz občinskega predsedstva. Tako bi bili rezultati boljši in ne bi bilo treba tarnati, češ da mlade ne zanima delo v mladinski organizaciji. Drugi predstavnik tržiške partije je dejal, da se mladi v nekaterih sredinah, konkretno v Pristavi, borijo za svoje mesto v družbenopolitičnem življenju krajevne skupnosti, da se ne vključujejo zgolj v proslave, ampak tudi v reševanje povsem življenjskih vprašanj. Poudaril je, da so mladinski problemi stvar celotne družbe in da ne gre za spor generacij, kot je pogosto slišati, temveč za normalen proces zamenjave generacij. Mladi danes gradijo za svoj jutri in prav zato od njih starejši pričakujejo več »poštene agresivnosti«. Posebno na področju štipendijske in stanovanjske politike, izobraževanja, zaposlovanja, stabilizacijskih prizadevanj. Siromašno razpravo je nato nekoliko obogatil predlog idejnih izhodišč za delo občinske konference ZSMS Tržič v prihodnjem letu, ki ga je podal novi predsednik Boštjan Zadražnik. Izhodišča se dotikajo vseh področij dela in življenja mladih in so dobra osnova za sestavo konkretnega delovnega načrta. Delegati so razen predsednika Boštjana Zadružnika izvolili še novega poklicnega sekretarja občinske konference ZSMS Tržič Janeza Mo-horka ter člane predsedstva. H. Jelovčan Živeti v betonu Na Jesenicah si nadvse zehjo točne evidence o podnajemnikih v družbenih stanovanjih m o tem, kdo je sploh še upravičen živeti v solidarnostnem stanovanju - Več stanovanj kot je gospodinjstev a dolga vrsta prosilcev Jesenice — Jeseniška občina nima dovolj prostorskih možnosti za družbeno in zasebno gradnjo, z novo kategorizacijo kmetijskih zemljišč, po kateri je zdaj še več površin opredeljenih za kvalitetno zemljišče (predvsem na žirovniškem območju), pa je problem pozidave še bolj pereč. Stanovanjski problematiki nasploh so v zadnjem času namenili precejšnjo pozornost, saj se zavedajo, da tudi v stanovanjski samoupravi še marsikaj šepa. Pri tem je največ težav z delom in aktivnostjo skupnosti stanovalcev, saj jih je do zdaj ustanovljenih le 15 odstotkov. Zato so se tudi domenili v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti, da morajo biti skupnosti stanovalcev ustanovljene najkasneje do 31. decembra letos. Jeseničani se zavedajo, da v družbenih stanovanjih živi veliko neprijavljenih podnajemnikov. Največji problem je v tem, ker ni pravega nadzora, a, ne le glede plačila, ki se nenadzirano steka v zasebne žepe, temveč predvsem zato, ker podnajemniki kaj kmalu terjajo od družbe stalno stanovanje. Le-to pa pomeni tudi vso ostalo infrastrukturo — od vrtca do trgovine in šole. Želijo si konkretnih spiskov o solidarnostnih stanovanjih, o tem, kdo je dobil to družbeno pomoč in če je še upravičen. Ne nazadnje je prav Jm Uršo, boljšo cesto — Marsikje po Gorenjskem so lepe proste dni pred praznikom izkoristili za razna skupna zunanja dela. Krajani Su-ie in dela Malenskega vrha v Poljanski dolini so te dni širili cesto in "'/.'.ove od odcepa od hotaveljske ceste do konca njihove grape. Vsak ian petkrat pripelje v Sušo avtobus otroke in delavce in nujno potre-MifO širšo cesto. Dogovorili so se, da bodo vsa dela opravili udami-flfco, denar pa bo šel za stroje, cement in ostale materiale, ki jih bodo potrebovali pri urejanju ceste. Nekaj ovinkov ob Logarščici bodo poravnali, uredili kanalizacijo, cesto razširili in utrdili. V ponedeljek so m dan polagali cevi, za odvodnjavanje. Enako se trudijo na drugi tirani Volačani ob Volaščici. Čez nekaj let, upajo, bo tudi tod položen ufalt. — Foto: D. Dolenc zaskrbljujoč in silno zgovoren podatek, da je v občini v družbeni lasti več stanovanj, kot je vseh gospodinjstev. Tudi tu bi bil nadvse dobrodošel natančnejši spisek o imetnikih stanovanjske pravice. Ko so na seji jeseniškega izvršnega sveta razpravljali o poročilu o uresničevanju zakona o stanovanjskem gospodarstvu in o vseh drugih vprašanjih, so med drugim opozorili tudi na to, da se morata samoupravna stanovanjska skupnost ter komunalna skupnost ob načrtovanju novih sosesk povezati in dogovarjati tudi z drugimi interesnimi skupnostmi. Izjemno važno pa je, da je na Jesenicah gosto naseljena soseska center II, kar stanovalce silno utesnjuje. Ni prijetno, če moraš vse življenje preživeti v betonu. Sedej Bernardova nagrada Stanetu Torkarju Jesenice — Društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih i/bolj-1 šav je slovesno podelilo Bernar-I dovo nagrado jeseniškemu inova-| torju in aktivnemu članu društva.? Nagrado, ki jo podeljujejo za za-1 sluge pri razvoju in aktivnosti? društva izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav, imenujejo po ustanovitelju društva Niku Bernardu, prvem predsedniku. Stane Torkar je član društva od ustanovitve, nekaj let je bil tu-f di predsednik. S svojimi bogatimi I izkušnjami in spoznanji še vedno sodeluje pri delu društva in je avtor ter soavtor številnih tehničnih izboljšav. Jeseniški inovatorji so mu visoko priznanje podelili v znak zahvale in spodbude za nadaljnje delo. D. S. Sporazumevanje v sozdu GLG V sozdu Gozdarstva in lesarstva Gorenjske so podpisali štiri samoupravne sporazume, ki bodo okrepili sodelovanje med članicami — Nanašajo se na spodbujanje izvoza, zaposlovanje in predelavo lesnih ostankov Bled — V sozdu Gozdarstva in lesarstva Gorenjske so nedavno podpisali štiri samoupravne sporazume, ki dolgoročno urejajo sodelovanje članic na področju spodbujanja izvoza, zaposlovanja in predelave lesnih ostankov. Po samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za interno stimuliranje proizvodnje in konvertibilnega izvoza vse temeljne organizacije v sozdu združujejo za stimuliranje izvoza končnih izdelkov in storitev sredstva v višini 2 odstotkov od vrednosti izvoženih izdelkov in 1 odstotek od vrednosti žaganega lesa in gozdnih asortimentov. Letos bodo tako zbrali sredstva v višini 30 milijonov dinarjev. Samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za ustvarjanje večjega deviznega priliva se nanaša na konkretne devizne posle. Članice medsebojno združujejo devize za povečevanje izvoza in sicer za dogovorjene in določene posle na področju izvoza. Na tej osnovi je moč združevati devize na primer za uvoz opreme, ki bo povečala proizvodnjo namenjeno izvozu, članice se dogovarjajo o združevanju deviz za povečanje izvoza, kompenzacijske posle in podobno. Oba samoupravna sporazuma, ki se nanašata na področje spodbujanja izvoza sta dolgoročne narave, seveda pa se bodo vsako leto sproti dogovarjali o višini sredstev, ki jih bodo združevali. V sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah je pomemben samoupravni sporazum o zaposlovanju. Ureja načrtovanje in uresničevanje politike zaposlovanja, prerazporejanje delavcev znotraj sozda v primerih ukinitev del in nalog v posameznih organizacijah ali zaradi smotrnejše izrabe proizvodnih zmogljivosti. Enotno so tako urejena dela in naloge, ki so enaka v posameznih organizacijah. Skupne so tudi določbe o enotnih povračilih in nadomestilih v okviru sozda. - Četrti samoupravni sporazum pa se nanaša na predelavo lesnih ostankov, ki jih vse bolj usmerjajo v predelavo v celulozo. Gre za do-kajšnje količine, saj predelajo 30 tisoč prostorninskih metrov lesnih ostankov, ki so tako seveda zelo smotrno uporabljeni. Sporazum ureja interno ceno lesnih ostankov in udeležbo pri ustvarjenem skupnem prihodku's to predelavo. M. V. Svečanost v Šmarjeti nad Pliberkom — Kot vsako leto so tudi letos člani odbora koroških partizanov Gorenjske ob dnevu mrtvih položili vence in prižgali svečke na grobovih padlih soborcev na Koroškem. Osrednja svečanost je bila v soboto v Šmarjeti nad Pliberkom. Zveza koroških partizanov priredi svečanost vsako leto pri drugem partizanskem grobišču. Preko štirideset takšnih grobišč je raztresenih po Rožu, Podjuni in Žili, preko petsto borcev in aktivistov, ki so dali življenje za osvoboditev Koroške, je pokopanih v njih. Zbranim na svečanosti v Šmarjeti je spregovoril Janez Wutte-Luc, predsednik Zveze koroških partizanov, zapel pa je pliberški pevski zbor pod vodstvom Folteja Hartmana. — Foto: D. Dolenc Pomoč starejšim krajanom Po številnih naših šolah bi učence lahko vzgajali v pomoči starim in oslabelim sosedom — Humana vzgoja V nekaterih naših osnovnih šolah že nekaj časa velja, da je šola izjemno povezana s krajem in ljudmi, kjer šola stoji in da se učenci vključujejo v vse vrste kulturnega in družbenega življenja vasi in naselij. Pravimo, da je šola tesno povezana s krajem, kar je izjemno lepo in prav. Akcije, ki jih skupaj s krajani opravljajo mladi, so koristne za kraj in vzgojne za mladi rod. Ni pa tako veliko šol, kjer bi se učenci odločili, da povsem spontano in brez večjih akcij pomagajo najstarejšim krajanom. Takim, ki so onemogli, oslabeli, sami in se od svojega rodnega doma ne bodo ločili do smrti. Pa vendar jim je nd stara leta silno težko opravljati razna vsakdanja dela, še po mleko v bližnjo trgovino jim predstavlja dokaj težko pot in napor. Takšnih krajanov bo z vedno daljšo življenjsko dobo vedno več, zato bi kazalo o pomoči starim vedno bolj razmišljati tudi po šolah. Menda ni treba posebej povedati, kako bi s tem humano vzgajali mlade, ki so danes deležni vsakršne in kar najširše vzgoje, le pri vzgoji o dobrih človeških odnosih med ljudmi smo malce zašepali. Rezumljivo je, da ob takšnih akcijah ni treba nobenih evidenc, socialnih kartotek ali celo vprašalnikov, ki naj bi jih izpolnjevali starejši občani. Samo zbegali bi jih in akcijo spremenili v svoje nasprotje, saj številni nikakor in povsem razumljivo ne bodo priznali, da so pač onemogli in da si želijo pomoči. Nekateri bi takšno uradno pomoč celo odločno odklonili. Socialne delavke v posameznih življenjskih okoljih prav dobro vedo, komu je vsakdanja pomoč potrebna, na vasi bo vsekakor lažje kot v stanovanjskih soseskah. Le-tu pa tudi živi najbrž kar lepo število občanov, ki ne zmorejo več stopnic od kleti do stanovanjskih vrat, z veliko sapo pa nosijo živila iz trgovine ali obiščejo poštne prostore. Otroci bi akcijo imenitno izpeljali, ni nam treba skrbeti za njihov tenkočutni pristop. Le po šolah jih moramo opozoriti, jim svetovati in jih pohvaliti — pa bomo dobili akcijo, ki bo človeško in humano vredna kar največ ih ki jo bomo upravičeno lahko postavili pred vse šolske akcije zbiranja papirja in čiščenja okolice .... D. Sedej G LAS 2. STRAN_ Oprostitev plačila Jesenice — Strokovna služba interesnih skupnosti družbenih dejavnosti občine Kranj je pripravila predlog sklepa o kriterijih, po katerih se presoja možnost za odobritev nekaterih olajšav organizacij združenega dela glede plačevanja prispevkov za interesne skupnosti ter o postopku za uveljavljanje posameznih olajšav. Komite za družbene dejavnosti občine Kranj je ostalim gorenjskim občinam predlagal, da bi morali ob tej problematiki na Gorenjskem voditi enotno politiko. Ob tem je pomembno, da gre za olajšave glede plačevanja prispevkov za interesne skupnosti kot eno možnih oblik pomoči organizacijam združenega dela v okviru predsana-cijskega in sanacijskega postopka. Pogoji in kriteriji za odobritev olajšav v okviru interesnih skupnosti so precej zaostreni, saj morajo biti prej izčrpane prav vse možnosti za odpravo motenj v poslovanju oziroma za pokritje izgub znotraj delovnih organizacij, v katere je vključena temeljna organizacija združenega dela. Vendar pa zaradi manjših prihodkov interesnih skupnosti, ki bi bili posledica olajšave, ne bi smelo biti bistveno okrnjeno uresničevanje sprejetih programov interesnih skupnosti — v nasprotnem primeru pa le, če so ostali zavezanci pripravljeni z ustreznim povečanjem svojih prispevkov začasno pokriti nastali izpad prihodkov interesnih skupnosti. Člani izvršnega sveta jeseniške občine so se s tem strinjali ter predlog, ki so ga posredovali iz Kranja, tudi soglasno podprli. D. Sedej Davki na prodajo vozil Jesenice — Med ostalimi pomembnimi novostmi, ki nam jih na področju davčne politike obetajo za prihodnje leto in ki jih sprejemajo občinske skupščine, omenimo le nekatere, za občane zanimive. Poseben občinski davek od prome-ta rabljenih motornih vozil in motorji h koles z delovno prostornino mo-«* "ja nad 125 ccm predvideva, da bodo stopnje davka različne glede na cas prodaje. Tako znašajo 15 odstotkov, če vozilo prodamo pred potekom enega leta nabave, in 10 odstotkov, če ga prodamo po poteku enega do dveh let. To gre v republiški aayek, preprečuje pa predvsem špekulacije in prekupčevanje z vozili. Davek je precej visok in bo nedvomno prizadel tiste, ki bodo vozila po dveh letih res morali prodati. Nedvomno ga ne bodo prav nič veseli tudi tisti, ki so kupili vozilo za devize denimo za 350.000 naših dinarjev', plačali pa bodo davek od dinarske vrednosti, ki je, denimo, 500.000 dinarjev. Gostince čaka nekaj olajšav, če dosežejo več kot 40 odstotkov celotnega prihodka s hrano in prenočišči. Do zdaj je veljala olajšava v višini 50 odstotkov celotnega prihodka s prehrano. Kaj malo pa bodo skupaj z ostalimi zasebniki — tisti pač, ki niso ravno pri najbolj poštenih veseli tega, da bo spremenjen pravilnik o poslovnih knjigah. Vodenje prometa in materiala pri samostojnih obrtnikih mora biti namreč takšno, da bo treba sleherni dan vse evidentirati in ne tako kot zdaj, ko so imeli čas osem dni, da so vpisali vse dohodke in odhodke. Davek od osebnega dohodka naj bi prihodnje leto občine predpisale v razponu do 0,5 odstotkov, s tem da tega davka ne plačajo delavci v invalidskih delavnicah. Davek od dopolnilnega dela naj bi bil od sedanjih 18,33 odstotkov povečan na 25 odstotkov. D. Sedej NOTRANJA POLITIKA — GOSPODARSTVO PETEK, 4. NOVEMBRA 11 Podpis svečane zaobljube S. Saje prevzem vojaških pravic in dolžnosti — Foto: Postali so pravi vojaki Kranj — V kranjski vojašnici Stane Žagar pogosto odprejo vrata množici obiskovalcev. Tako je bilo tudi zadnjo soboto oktobra, ko so tod pripravili slovesnost ob zaobljubi mladih vojakov. Postroj svečano oblečenih starešin in vojakov, slavnostno okrašena tribuna in vedro razpoloženi ljudje okrog nje so pričali o pomembnem dogodku. Najpomembnejši je bil seveda za mlade ljudi iz različnih krajev Jugoslavije, ki so prišli v Kranj, da bi izpolnili svoj dolg do domovine. Tod so postali pravi vojaki, katerih največja pravica in dolžnost je obramba dežele. Po svečani zaobljubi vojakov, ki je s svojo srčnostjo zagrela hladen jesenski dan, je mladim čestital njihov najvišji starešina in pozdravil vse obiskovalce; med njimi so bili poleg svojcev in znancev mladih vojakov tudi družbenopolitični delavci in drugi prebivalci iz kranjske občine. Kot je med drugim naglasil poveljnik enote, ki nadaljuje tradicije slavne Prešernove brigade, se bodo mladi odslej v enoti usposabljali za branilce domovine in se po od- služitvi vojaškega roka vključevali v vojaške enote, kjer bodo skrbeli za nadaljnji razvoj sistema SLO in družbene samozaščite. Zatem je opisal zapleten politični položaj v svetu in težavne gospodarske razmere doma, kar zahteva prizadevno delo tudi od pripadnikov armade. Njihova enota se lahko pohvali, kot je dejal, s pomembnimi uspehi tako pri strokovnem pouku kot pri izobraževanju življenjske ravni pripadnikov ob raznih varčevalnih ukrepih. Naloga mladih vojakov bo, da takšne rezultate ohranijo in še utrdijo tradicionalno tesne vezi z okoliškim prebivalstvom. Veliko uspehov pri slednjem in dobro počutje v novem okolju je vojakom zaželel tudi predstavnik kranjskih družbenopolitičnih organizacij. Slovestnost se je nadaljevala s podpisom listin o svečani zaobljubi po enotah Ob tem so bili ponosni zlasti starši vojakov, ki so lahko segli v roke svojim fantom takoj za njihovimi starešinami. Sproščen pogovor med udeleženci so kmalu dopolnili zvoki vojaškega ansambla, ki je skrbel za dobro razpolo- ženje- S. Saje Akcija in odgovornost Jeseniški komunisti se zavzemajo za odgovornost, za dolgoročnejše ukrepe na zunanjetrgovinskem področju, saj stalne spremembe silijo delovne organizacije v kratkoročne ukrepe Jesenice — Že ob pripravah na 8. sejo CK ZKS so jeseniški komunisti ocenili, kako v občini uresničujejo politiko gospodarske stabilizacije, in se dogovorili za nadaljnje naloge uresničevanja dolgoročnega plana ekonomske stabilizacije. Ko pa so se po 8. seji CK ZKS na Jesenicah ponovno sestali, so zaradi slabših izvoznih rezultatov v občini ponovno preučili vse probleme in se dosledno zavzeli za programske usmeritve Zveze komunistov. Jeseniški komunisti po osnovnih organizacijah ZK v delovnih organizacijah poudarjajo, da morajo z vsemi silami pospešiti vključevanje v mednarodno menjavo s povečanjem konvertibilnega deviznega priliva, z izvozom blaga in storitev ter večjo proizvodnjo na dolgoročnih osnovah. Ob tem, ko ocenjujejo svoje slabosti,'se zavzemajo za to, da morajo že zdaj po posameznih osnovnih organizacijah ZK razpravljati o oblikovanju takšnih planov za prihodnje leto, ki bodo zagotavljali osnove za trajno stabilno rast proizvodnje, konvertibilnega izvoza in realnega dohodka. Pri uresničevanju teh sklepov in usmeritev pa bo Zveza komunistov opirala svojo akcijo na tiste delavce in občane, ki dejavno uresničujejo Ustanovitev službe pravne pomoči Radovljica — V radovljiški občini so že leta 1981 skušali urediti službo pravne pomoči, kar je zakonska obveznost, državljanom pa seveda marsikdaj^.potrebna. Priključiti so jo namreč nameravali Centru za socialno varstvo, vendar danes ugotavljajo, da to ni bilo uresničeno. Ker imajo probleme s službo pravne pomoči tudi v jeseniški občini, so se sedaj odločili, da jo bodo osnovali skupaj za obe občini. Radovljiški komite za družbene dejavnosti bo pripravil na-, tančen predlog, kako bodo to službo organizirali, pri čemer bodo upoštevali, da bo njeno delo kar najmanj povezano s povečevanjem administracije in sredstev. f» I m a Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Jože Košnjek — Novinarji: Leopoldina Bogataj. Danica Dolenc, Dušan Hu-mer, Helena Jelovčan, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Andrej Žatar In Danica Žleblr — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec, Slavko Hain in Igor Kokalj — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1956 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltedmk ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljub!i rf no v srednjeročnem planu kranjs* občine. Svet za razvoj pri izobn/ valni skupnosti in predstavil Domplana so se zavzeli za etap*' gradnjo, ker bi na ta način najajp* je rešili prostorsko stisko na Plat? Gotovo tudi zato, ker se denar;; gradnjo družbenih objektov ne nV ka tako hitro in obilno, kot so po? kovali. Na drugi strani pa anafc* prostorskih potreb za sr*^' usmerjeno izobraževanje terja no o prednostnem redu gradnje ¥ skih prostorov. Predstavnik: >„-za razvoj, družbenopolitičnihorj/ zacij, krajevne skupnosti Planini? koordinacijskega odbora za uas/ jeno izobraževanje so na skup** sestanku menih, naj bi der.ir gradnjo družbenih objektov k " zbran v tem in prihodnjem k* usmerili v gradnjo centra sredic usmerjenega izobraževanja, ckV iz zadnjih dveh let pa v graidnjos«' osnovne šole. Če bo tak predlog osvojen, «V šole na Planini še nekaj let ne b*; teh pa sledi tudi jasen zaključek..'' lodnevna šola Bratstvo in enotnas sedanji obliki do tedaj ne bo xđra> H. Jelovta Priznanja in plakete Prešernove brigade — 20. oktobra je bila v domu JLA v Kranju manjša slovesnost, na kateri je nekdanji prvi komandant Prešernove brigade Ivan Javor-Igor podelil plakete in priznanja Prešernove brigade. Plakete so dobili vsi predsedniki kranjske občinske skupščine od dodelitve domicila Prešernovi brigadi pa do njene 40-letni-ce: Martin Košir, Slavko Zalokar, Franc Šifkovič, Tone Volčič, Stane Božič in Ivan Cvar-Marjan. Za delo v saniteti in organiziranje zdravljenja borcev Prešernove brigade pa so dobili plaketo dr. Branko Štangl, dr. franja fcJidovec, dr. Ivan HriberaJ: Matjaž, dr. Viktor Volčjak, dr. Mih* Žemva in prof. dr. Edvard Pohar.Z* dolgoletno sodelovanje z odK« • skupnosti Prešernove brigad? k fjj bil priznanje in plaketo Obcir.sk v bor ZB NOV Kranj, plaKete p | prejeli Jože Marjek-Joco, Franc fc har-Aci in Peter Zbontar. Phkfttj priznanja so dobile tudi nekatr* slovenske časopisne in radijsko k * med njimi tudi GLAS Kranj. - \j sliki: iz rok nekdanjega komandaw Prešernove brigade prejema piake:: dr. Viktor Volčjak, ustanovitelj ličnice Franja. — Foto: D. Dolenc Ukinili naložbe, varčujejo povsod Zdravstveni delavci jeseniške občine so ukinili naložbe, denarja nimajo niti za anuitete — Slabši osebni dohodki zdravstvenih delavcev Jesenice — Gorenjsko zdravstvo seje pred petimi leti povezalo v Goriški zdravstveni center, v katerem je zaposlenih 2.100 delavcev, od rjga dobra tretjina v jeseniški obči-■ Precejšen delež odpade na jeseni-;. vse to Tavčarjevo politično nje je že zdavnaj pozabljeno. 2iri ? še, celo vedno krepkeje, njegovo W ramo delo. Tavčar ni poizkušal d** svojih delih živih podob ali resnic idej. Raje jih je kar ustvaril: Medgof* mi, v Zali, Cvetje v jeseni. Visoškjk? nika. Leta 1917 napisano Cvetje v jesen? ena sama pesem-himna kmeuške^ življenju. Visoška kronika, napis** leta 1919, pa je zgodba — prerez sk* daljše zgodovinsko razdobje po tn* setletni vojni, kjer je prikazano žMF nje kmetov, fevdalcev in meščane* PREŠERNOVA HČERKA IN IVAN CANKAR ■o, kako pa teh dvoje imen \ skupnem naslovu? Prebral sem, da je Ivan C* kar od tretje realke dalje do konca se* me šole hodil vsak dan na kosilo v tuše dr. Ivana Tavčarja v Ljubljani, na &*" gu št. 10, za kar je skrbela pisateljev* soproga Franja. Dr. Ivan Tavčar je bil ljubljanski i* pan v letih 1912—1921. V tem času je živela in hirala v Ijr bljani tudi Prešernova hčerka Ernestr na Jelovšek. Umrla je od vsega hudeg* in že polslepa dne 3. decembra 1917'• podstrešni sobici na Poljanskem naS" pu (v starosti 75 let). Mar so na njo »nt rodne dame« popolnoma pozabile1 T? di.mati županja? (O tej bridki zgod& sem pisal nekaj več v Glasu, 26 juliji 1967, ko smo koščice pesnikove hcertf prekopali z ljubljanskih Žal in jih pol? žili v zemljo blizu očetove gomile * Kranju.) N Kako vzdrževati družbene domove Po številnih krajevnih skupnostih predstavlja precejšen probfe* vzdrževanje družbenih domov — Ne bi jih smeli prepustiti žalr stni usodi propadanja V številnih krajevnih skupnostih Gorenjske so občani s samoprispevki, z lastnim delom in materialom pomagali pri izgradnji novih družbenih domov ali pri obnovi starih. Vse te domove so tudi redno vzdrževali, vendar se prej ali slej pokaže potreba po večjih vzdrževalnih delih ali popravilih. Tedaj nastajajo precejšnje težave, saj marsikje pri obnovah svojih domov, ki so nadvse obiskani in nujni družbeni prostor za različne dejavnosti, niso niti pomislili na lastništvo, urejanje zemljiških ali drugih zadev. Izkaže se, da je denimo, pravi pravni lastnik doma še vedno občinska skupščina, čeravno že zdavnaj PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ TOZD za ptt promet Jesenice TOZD za ptt promet Kranj in ,TOZD za ptt promet Škof ja Loka Objavlja prosta dela in naloge 1 ČIŠČENJE PROSTOROV (1 delavca v TOZD za ptt promet Kranj) DOSTAVLJANJE PTT POŠILJK (2 delavca v TOZD za ptt promet Škofja I^>ka in 1 delavec v TOZD za ptt promet Jesenice) 6 razredov osnovne šole, delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s poskusno dob*o dveh mesecev » dokončana osemletka ali končano osnovnošolsko izobraževanje, — delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s poskusno dobo treh mesecev, — za opravljanje dela dobi delavec službeno obleko Prijave sprejemajo komisije za delovna razmerja po TOZD in sicer za prosta dela in naloge čiščenje prostorov pri TOZD za ptt promet Kranj, za dostavljanje ptt pošiljk pa TOZD za ptt promet Škofja Loka in TOZD za ptt promet Jesenice. Prijave sprejemajo komisije za'dolovna razmerja 8 dni pO objavi. Prijav Ijci ni kandidati bodo obveščeni o izbiri najkasneje v 15 dneh po opravljeni izbiri. Pogoji: pod 1. pod 2. - več ne skrbi za stavbo. Prihaja # kar precejšnjih težav, saj ob pf manjkahjti denarja tudi samoupl vne stanovanjske skupnosti niso kal prida vesele, če jih morajo sp svoj stanovanjski fond. Sprejeti stanovanjski fond namreč pocM precej denarja za vzdrževalna deli Denarja, ki ga dobijo krajev* skupnosti z najemnino in oddaji njem posameznih prostorov, donit da ni niti za kurjavo. Še hujšo jc ktf je najemnina za oddajanje pošmM nih prostorov skrajno nizka, da o v" nomske cene pa jo je silno te;k; pc večati. Zato je okrnjen dinar a m no dejavnost krajevnih skup posebej za razna nujna komuna'.".; dela, saj je prav na komunalnem področju dediščina hudo slaba. • Z vzdrževanjem družbenih domov ki jih imenujejo posamezno kraj* vne skupnosti tako ali drugače, s.-marsikje izjemne težave: kr, še vedno voljni delati prostovoljno i prispevati tudi les. vendar je vstj:; nekatere materiale treba nekje dobiti sredstva. Zdaj, ko se sredstva omejujejo na vseh področjih, pa ja I težje. Kako nujno vzdrževati kultom ali družbene domove po krajevnih skupnostih je tako odvisno od «• najdljivosti in prizadevnosti lo ■ zgolj krajevnih skupnosti stMt Kaj prida širšega posluha za obnovv ni. vendar bi morali te probleme i zdaj resneje in bolj zavzeto reševati saj bodo dela v naslednjih letih vr jaia, še več denarja. Nedopustno n tudi je, da bi domove prepustili robu časa, saj tako prepuščamo >.ux:: usodi pomemben del družbenega bogastvu. D Sedej PETEK. 4. NOVEMBRA 1983 KULTURA 5. STRAN GLAS Moški pevski zbor Davorin Jenko Cerklje gostoval v pobratenem Rivoliju Sodelovanje med pobratenima mestoma Rivolijem in Kranjem je izmed >ieb tovrstnih sodelovanj najbolj razvito na vseh področjih, saj se je do sedaj izmenjalo že preko 600 predstavnika različnih dejavnosti. Tokrat je odpotoval v Rivoli moški pevski zbor iz Orkelj. kot gost Ribiške družine iz Ri-vofija. PRODAJALNA ^Delikaiesa KRANJ bogata izbira za predprazni-ćne rvakupe tudi ob sobotah popoldne vabljeni Prijave kandidatov za Linhartove plakete RADOVLJICA — V radovljiški ob-fini svoj kulturni praznik praznuje-p 11. decembra, na Linhartov dan. Tedaj podelijo tudi najvišja prizna-aja radovljiške kulturne skupnosti - Linhartove plakete in pismena priznanja. Namenijo jih zaslužnim posameznikom in društvom za razvoj množične kulturne ustvarjalno-Hi ali za organizacijske dosežke na področju kulture v občini. Kulturna skupnost Radovljica je ie razposlala organizacijam in dru-vrvom s področja kulture, izobraževalni skuupnosti in družbenopolitičnim organizacijam razpis za predloge letošnjih nagrajencev. Vsako leto podelijo tri Linhartove plakete. O predlogih za podelitev plaket bo dokončno odločal koordinacijski odbor pri radovljiški kulturni skupnosti, ki bo zbiranje pri-pv zaključil 15. novembra. JR KULTURNI KOLEDAR RADOVLJICA - V Šivčevi hiši v Radovljici je odprta razstava del akademskega slikarja Janeza Ravnika. Razstavljena dela bodo na ogled do 13. novembra. KRANJ — V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, kulturnozgodovinska in umetnostno-zgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V drugem nadstropju iste stavbe si lahko ogledate stalno - razstavo Ljudska umetnost na Gorenjskem. V Prešernovi hiši sta odprta Prešernov spominski muzej in Jenkova soba. v galerijskih prostorih Prešernove hiše je na ogled razstava mojstra fotografije EFIAP in dobitnika letošnje nagrade Foto zveze Jugoslavije Janeza Marenčiča. V galerijskih prostorih Mestne hiše si lahko ogledate razstavo Jugoslovanska fotografija 1983. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na O^renjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji. Na prehodu med Titovim trgom in Tavčarjevo ulico je na ogled stalna zbirka Kulturnozgodovinski spomenik Kranja. SKOFJA LOKA - V knjižnici Ivana Tavčarja v Škof j i Loki bo v torek, 8. novembra ob 17. Ura pravljic (M. Gostinčar — Peter Klepec). V sredo, 9. novembra ob 18. pa bo Večer z diapozitivi (dr Bojan Petrič — Julijske Alpe in Karavanke ter alpsko cvetje). Drsališče obratuje Drsališče v Savskem logu bo odprto v soboto, 9. novembra in prvi poizkusni interval za drsanje - brezplačni bo od 10. do 12. ure. Redno odprto drsališče pa bo v torkih, sredah in četrtkih od 16. do 18. ure, petkih od 16. do 18. in U do 21. ure za starejše, sobota p od 10. do 12. ure in 14. do 16. M9, nedeljah pa od 10. do 12. ure mod 15. do 17. ure. Vstopnina je u odrasle 50 din, za otroke pa 25 din. Zbor je na Gorenjskem poznan, saj je že vrsto let drugi najboljši zbor v kranjski občini. Svojo kvaliteto je že večkrat dokazal, med drugim tudi na mariborskem tekmovanju, teden pred gostovanjem pa je bil celo gost TV Beograd na oddaji Znanje-imanje. V Rivoliju je odlično opravil svoje kulturno poslanstvo. Za možnost nastopa v tujini je zbor čakal že dolgo. Prilika za navezavo kulturnih stikov se je ponudila lani, ko je v Kranju gostoval Mešani pevski zbor »Polifonica« iz pobratenega Rivolija. Na priporočilo ZKO Kranj sta zbora uspešno navezala stike, ki so botrovali tudi sedanjemu gostovanju. Zbor, ki je nastopal pod prizadevnim vodstvom Jožefa Močnika, je odšel na pot v nekoliko okrnjeni zasedbi, ker delovna organizacija Merkur ni pokazala razumevanja za njihovega pevca. Kot uradni predstavnik občine Kranj in KUS, ter kot prevajalec, je zbor zelo uspešno spremljal tov. Petar Tulipan, ki ima pri sodelovanju z Rivolijem že dolgoletne zasluge. Na povabilo zbora pa so tega spremljali še: predsednik KUD-a — Julka Hrovat, ustanovitelj zbora, komponist in mentor — Janez Močnik, predsednik Odbora za glasbeno dejavnost — Jože Ahačič, ter strokovni vodja za glasbeno dejavnost pri ZKO Kranj — Miha Plajbes. Gostitelji so organizirali Cerkljanom tri koncertne nastope. Prvi, ki je bil v organizaciji moškega pevskega zbora Coro Alpina, ki je pred leti že pel v Kranju, je bil samostojen, odpeli pa so ga v srednji šoli A. Gramsci v Rivoliju. Drugi koncert, ki ga je pripravil Comi-tato spontaneo Aeronavtica, je bil v Teatru D'uomo v Torinu, skupaj z domačim zborom Polifonico Castelpasseri-no, ki ga vodi Yvonne Garbellini. Koncert je bil s posebno uvodno deklaracijo posvečen miru med narodi in protestu proti jedrskemu oboroževanju. Med odmorom je po italijanski navadi nastopil njihov mladi obetavni kitarist Tereza Lavranca. ki ga bomo verjetno lahko kmalu spoznali in poslušali tudi v Kranju. Tretji večer je bil koncert v rivolski občinski Sali consiliare. Uvodoma je nastopil domači zbor, sledil pa je celotni koncertni program MPZ Davorin Jenko. Koncertni večer je v predahu obogatil s solističnim nastopom Miha Plajbes, ob spremljavi Janeza Močnika in italijanske pianistke Jole Mancon. Vsi koncerti, zlasti prvi in zadnji, bodo vsem ostali v spominu kot nepozabno doživetje, saj pevci pod vodstvom Jožefa Močnika, pesmi niso le dovršeno odpeli, ampak je bilo čutiti pravo muziciranje in kontaktiranje s publiko, kar redko uspe priznanim dirigentom in ansamblom. Zato aplavzi, ponavljanja in glasno odobravanje niso bili zgolj pozornost. Ob skupnih nastopih je podobno odobravanje prejel tudi domači zbor, ki je ob svojem dveletnem delovanju pokazal velik napredek. K sproščenosti in ubranosti pevcev je pripomogla tudi odlična akustika, saj se Rivolčani ponašajo z nekaj izredno akustičnimi koncertnimi prostori, kar za Kranj ne moremo trditi. Ker italijanski zbor goji predvsem operno zvrst, je bila za Cerkijane izbira programa še toliko težja. Odločili so se za pretežno slovenski in jugoslovanski izbor pesmi od renesanse do slovenske narodne, umetne in partizan ske pesmi do italijanskih. Vsebina pesmi je bila ustrezno prevedena, tako da so poslušalci še laže dojeli muzikalno vrednost. Cerkljani so poslušalce uspeli prepričati o veliki glasbeni lepoti in vrednosti del našega Gallusa, Davorina Jenka in tudi črnske duhovne pesmi. Zelo lepo so Italijani sprejeli tudi našo narodno in umetno pesem, saj so Zabe Vinka Vodopivca vžgale zaradi svoje dinamičnosti. Posebej velja omeniti uspeh naše partizanske pesmi, saj je Simonitijeva priredba bosanske žalostinke za partizanskim komandantom Savo, ki je padel na Sutjeski, s svojo globoko molovo čutnostjo in odlično izvedbo, pretresla poslušalce in postala pravi »hit« gostovanja, saj jo je zbor moral uradno zapeti kar desetkrat. Celotno gostovanje pa je preraslo zgolj kulturni pomen in prešlo v vsesplošno mednarodno sodelovanje pod parolami mif, sodelovanje in prijateljstvo, kar potrjuje izredna pozornost gostiteljev, izjave funkcionarjev, skrb za naše počutje, prisrčna obdaritev, ter nepozabna gostoljubnost posameznikov, ki so nas vabili v svoje domove in lokale. Pričelo se je že kar ob sprejemu, kateremu so gostitelji dali poseben poudarek. V dvorani občine Rivoli nas je sprejel podžupan mesta Carlo Mastri, ki je tudi predsednik odbora za pobratenje. Prisotni pa so bili tudi drugi odborniki, ter predstavniki obeh pevskih zborov Rivolija. Podžupan je pokazal izredno prizadevanje za obojestransko sodelovanje. Prisoten je bil na vseh koncertih, pa tudi na običajnih kosilih v ribiškem domu. Ob priliki ogleda gradu Rivoli nam je predstavil vso zgodovino razvoja mesta s posebnim poudarkom na uspehih, ki jih je združena levica — komunisti in socialisti, dosegla v razvoju mesta. V pogovoru je bilo opaziti veliko spoštovanje do našega samoupravnega socializma, ki ga tamkajšna levica visok ceni in tudi v marsičem posnema, seveda s prilagajanjem na domače razmere. Ob kontaktiranju z našimi gostitelji pa žal nismo imeli prilike, da bi se srečali z županom samim. Prepričali smo se, da je to gostova-poglobil° že dosedanje uspešno sodelovanje, saj je bila izražena obojestranska želja po nadaljnjih srečanjih resem ima res neverjetno moč zbliževanja in prijateljstva. Če bi bilo le mogoče, bi rada povabila vse pevce sveta aa bi skupaj zapeli, je ob slovesu lepo in preprosto povedala gospa Yvonne Ko smo se polni lepih vtisov in doživetij v ponedeljek-vračali domov, nam je rateški carinik pospešeno pomagal spet dojeti naš stabilizacijski vsakdan ^ redko vidljivo delovno vnemo je namreč na vsak način hotel dokazati da ima opraviti s celim avtobusom svercarjev ne pa kulturnikov. Miha Plajbes S knjižne police Novo v zbirki Mostovi Čeprav zbirka Pomurske založbe MOSTOVI izhaja že sedmo leto in je v njej izšlo že več kot štirideset naslovov, je marsikdo še ne pozna. Gre namreč za zbirko, ki nam poskuša približati manj znano literaturo, predvsem literaturo neuvrščenih, zlasti afriško in azijsko književnost. To ne pomeni, da gre za nezanimivo in nepotrebno branje; je pa res, da to ni komercialna literatura in le upamo lahko, da je knjižne založbe zaradi tega ne bodo črtale iz svojih programov. Pomanjkanje sredstev namreč nezadržno trka tudi na vrata založb in povsem razumljivo je, da se bodo pri krčenju programa najprej odločale za nedonosne izdaje. A vrnimo se k novitetam v zbirki Mostovi, ki nam jih je nedavno predstavila Pomurska založba. Mesec med jablanami avstrijskega pesnika Aloisa Hergoutha prinaša zbir črtic in liričnih spominskih zapisov v prevodu Kajetana Kovica. Sramu ni več je sodobni roman nizozemske pisateljice Anje Meulenbeltove v prevodu Janka Modra. Avtorica obravnava vrsto političnih in socialnih vprašanj s posebnim poudarkom na položaju ženske. Podobno tematiko obravnava tudi roman romunske avtorice Ueane Vul-pescu Z naslovom Človek človeku, ki ga je prevedla K. Špurova. M. Poč jo prispeval prevod senegal-skega romana Poslednji iz cesarstva avtorja Sembena Ousmane, ki govori o protislovjih v afriških državah; s podobno tematiko se ukvarja tudi kongo-ški pisatelj H. Ix>pes v svojem delu Smejati se — uli jokati?. Prevedla ga je M. Novakova, napisan pa je kot satira na razmero*, ki so jih zapustila dolga leta koloniali/.ma v tem koncu afriške celine. Bogdan Gradišnik je prevedel roman A. Vuletiča Dan aretacije Vile Vu-kas; v njem avtor pripoveduje bolečo zgodbo o ženski, ki svojim otrokom skuša omogočiti boljše življenje. 'Nove knjige iz zbirke Mostovi so že na knjižnih policah in ne boste razočarani, če ob priložnosti katero izmed njih preberete. Boris Bogataj Jezikovno razsodišče (123) Ne fauna, ampak favna, a še bolje — živalstvo »Nedavno ste obravnavali pisavo tipa fauna ali favna. Tovarišica, ki je opozorila na nepravilno pisavo faunu, je prav tako napisala še tole: »Sama bi tudi namesto flora in favna raje; rabila rastje in živalstvo.« S tem je povedano, da tujki nista nujno potrebni, ko pa imamo zanju dovolj ustrezni domači besedi rastje (ali rastlinstvo) in živalstvo. V razsodbi se na to njeno misel niste odzvali. Nič nimam proti rabi besednih tujk, če z njimi zapolnimo trenutno vrzel v domačem besedišču ali kako drugače popestrimo izrazno moč povedanega; ni mi pa do zmesi besed iz grščine, latinščine, angleščine in drugih (?) jezikov. — Zakaj torej ne živalstvo namesto favna?« Prav je, da ste nas pokarali, čeprav ne čisto po pravici. V razsodbi smo se omejili na pravopisni problem, ker je prav ta zganil vso zadevo. Iz latinščine in grščine imamo veliko besed in imen, pri katerih je treba upoštevati pravilo o zamenjavi dvoglasniškega u (in i) z v in j v naši pisavi. In to smo hoteli pišočim spet bolj spraviti v zavest. Glede rabe prevzetih besed namesto domačih slovenskih pa tudi jezikovno razsodišče stoji na tradicionalnem slovenskem stališču (Krelj, Hren, Hipolit, Kopitar, Škrabec, Breznik): domači slovenski besedi dajemo prednost pred prevzeto povsod tam, kjer to ni v škodo izrazni moči slovenskega besedila. V mnogih primerih slovenski tvorec besedila res prerad posega po tujem: sprva večinoma zato, ker za kak nov pojem nimamo domačega izraza, vendar večkrat tudi zato, ker se ustreznega domačega izraza samo ne spomni (čeprav ga naš jezik ima), pa po tuji besedilni predlogi piše prevzetega. In potem se kaj hitro začne uveljavljati logika pregovora, da je navada železna srajca. Tudi se strokovnjaku domači izraz dostikrat zdi premalo poveden (in torej prevzeti boljši); še pogosteje nima poguma, da bi del domačemu izrazu poseben strokovni pomenski odtenek; in velikokrat mu manjka nadarjenosti (ali poguma), da bi prevzeti izraz sam podomačil, bodisi tako, da bi ga prevedel (kalkiral) ali pa z njim imenovano stvar poimenoval samostojno po kaki njeni značilnosti. Pri jezikovnem razsodišču smo na vse to že večkrat opozarjali. Upajmo, da bo naša beseda kaj zalegla pri tistih, ki ustvarjajo slovenska strokovna in znanstvena besedila vseh vrst (ali pa jih vsaj prevajajo). Želeli bi si, da ne bi gledali na te stvari samo z vidika strokovne praktičnosti, ali izročila, ali svoje jezikovne zmožnosti, ampak tudi z vidika strokovno navadnej-šega in jezikovno bolj osveščenega bralca takih besedil: ta dva vseh vrst besedila vedno sprejemata tudi z lepotne ter jezik in narod potrjevalne strani. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. S knjižne police Krtar in Dolinci Pri založbi Kmečki glas v Ljubljani je izšla druga knjiga žirovskega slikarja in pisatelja Jožeta Peterne-lja. Roman »Krtar in Dolinci« je drugo daljše Peterneljevo pripovedno delo. Pred dvemi leti je pri Kmečkem glasu izšel roman »Vrnitev«. s Roman »Krtar in Dolinci« je delno avtobiografski. Pripoveduje o ljudeh Jarčje doline, kjer se je Peternelj rodil in preživel mladost. V romanu je prikazan kot Marko, osrednji lik knjige pa je Krtar, ki ni avtobiografski lik, temveč lik vaškega posebneža, ki ga je avtor poznal iz svojega domačega okolja. Krtar Andraž je kot otrok izgubil nogo in se kot sirota brez staršev vrnil v Žiri, očetov rodni kraj. Z nenavadnim »poklicem« se je prebijal iz dneva v dan, po poljih je lovil krte in miši. Večkrat je gostoval pri Dolinar-jevih, pri Markovih starših, globoko v gozdu pa si je postavil leseno kolibo, kjer je živel. Sorodno dušo je našel v bajtni Poloni. Izbruhnila je vojna in Krtar je pomagal partizanom in terencem pri njihovih akcijah. Konec vojne je bil zanj usoden. Čeprav se je rešil pred nemškimi in domobranskimi puškami, pa so se sesule njegove iluzije o tem, da bodo revni brezdomci in dninarji, kakršen je bil on, ki so se borili na strani partizanov, stopili na mesto nekdanjih gospodov. Seveda si je Krtar predstavljal komunizem zelo po svoje, o čemer v knjigi večkrat razglablja. Njegove naivne sanje v bodoči »raj na zemlji« so vzrok njegovega razočaranja in odmika v še večjo samoto, kakor jo je skusil v mladosti. Le Marko, Dolinarjev sin, ga obišče tik pred smrtjo. Po mnogih letih pa je ta Marko, pozneje slikar in pisatelj Jože Peternelj, napisal knjigo o Krtar-ju, saj je brez dvoma posebnež, ki zasluži literarno obdelavo. Jože Peternelj je seveda bolj poznan kot slikar. Izšel je iz kmečke družine in zaradi vojne po končani osnovni šoli ostal kar pri kmečkem delu. S sedemnajstimi leti je odšel k partizanom, bil je kurir na postaji G-36, kjer je ostal do konca vojne. Po osvoboditvi se je v Žireh izučil za čevljarja, ob delu pa se je začel samo-rastniško ukvarjati s slikanjem, veselilo ga je tudi pisanje radijske igre »Še pomnite tovariši?«. Po uspešnih slikarskih razstavah v domačih galerijah so ga vabili na razstave tudi v tujino. Samostojno ali skupinsko je razstavljal svoje slike že več kot stokrat po vsem svetu. Od leta 1971 dela kot svobodni umetnik v svojem ateljeju v Žireh. V knjigi »Krtar in Dolinci« je tudi nekaj reprodukcij Peterneljevih slik. Izbral je seveda tiste, ki v so v • zvezi z dogajanjem v romanu. Peternelj pravi, da se slikanje in pisanje dopolnjujeta, da spočetka vsega ni zmogel in je najprej uspel v slikarstvu. Sokove za svoje ustvarjanje črpa iz kmečkega življenja, v spominu se pogosto vrača v vojne čase. Vendar je prepričan, da v umetnosti ni prepada med mestom in podeželjem, med naivo in profesionalnostjo; umetnost je samo ena, načinov, kakor nekaj izrazimo, pa je mnogo. Oktobra 80 na obrobju Linhartovega trga v Radovljici odkrili fresko. Freska, odkrita na Mrakovi hiši, izvira iz 18. stoletja in lepo dopolnjuje vrsto poslikanih fasad, odkritih v preteklih letih, (gt) Mlakarjeva razstavlja v Ljubljani Radovljica — V četrtek, 3. novembra, so v domu španskih borcev v Mostah v Ljubljani odprli samostojno razstavo Angele Pozderac-Mlakarjeve, Radovljičanke, ki se s svojimi deli že vrsto let uspešno predstavlja po domala Vseh razstavnih pavi ljonih po vsej državi. Za Angelo Pozderac, ki tokrat razstavlja 42 tkanih del in makramejev, z motivi iz taborišča, kjer je bila med vojno in z razpoloženjskimi motivi, je ljubljanska razstava že enajsta samostojna razstava. Razstavljala je že z velikim uspehom in s številnimi priznanji v Pazinu, Bihaću, Tuzli, Plitvicah in v domačem kraju, v Radovljici in na Bledu. Razstava v domu španskih borcev bo odprta do 16. novembra. D. S. Tapiserije Mire Jenkole TRŽIČ — Te dni je v jedilnici doma Petra Uzarja v Bistrici pri Tržiču razstavljenih enajst tapiserij, ki jih je za svojo prvo samostojno predstavitev izbrala avtorica Mira Jenkole. S to razstavo se v bistvu nadaljuje sodelovanje doma Petra Uzarja in zavoda za kulturo in izobraževanje Tržič, ki skušata /. razstavami tržiških in drugih likovnikov pestriti življenje v domu in polepšati bivalno okolje prebivalcev doma. Otvoritev je bila v sredo, 26. oktobra, kulturni program pa so prispevali učenci glasbene šole pod vodstvom Andreja Štruklja. Enajst razstavljenih tapiserij predstavlja Miro Jenkole kot discipliniranega zapisovalca motiva kadar gre za že izdelane motive. Krepki toni barv, v skladnem sožitju med seboj, so več kot dobrodošla osvežitev prostora. V kompozicijah, ki so nastale povsem svobodno, spontano, pa se razkriva Mira Jenkole kot avtor, ki skuša s svojevrstno tehniko kombiniranih kitastih spletov volne posegati v prostor, se odlepiti od tkane podosnove. Kakorkoli že, s predstavitvijo avtorice tapiserij Mire Jenkole vstopa v krog tržiških likovnih samorastnikov novo in sveže ime. Janez Šter O Lr A 8 6. STRAN____ zelje zdravo in dobro ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK, 4. NOVEMBRA 1983 Zeljni zrezki s kosmiči Potrebujemo: 150 g ovsenih kosmi-čev, 300 g želja, 100 g govedine, 3 jajca, čebulo, peteršilj, česen, majaron, muškatov orešček, sol, poper, maščobo za peko. Meso in kuhano ohlajeno zelje zme-ljemo. Primešamo surove ovsene kosmiče in vse preostale navedene dodatke. Oblikujemo zrezke in jih spečemo na vroči maščobi. Zeljni zrezki Potrebujemo: 1 glavo zelja, 150 g paradižnikove mezge, sol, poper, moko, 2 jajci, drobtine. Zelo čvrsto 2eljno glavo kuhamo (ne do mehkega) v slanem kropu. Nato ze- Posebnci moda, seveda moda za mlade, so rokavice brez prstov, kot so jih včasih nosile zelenja-darice, finančniki za štetje denarja, pa morda tudi pianisti, ki niso imeli denarja za kurjavo. No, naša inoda ni tako kruta, da bi nas zeblo v konce prstov. Izmislila si je dvojne rokavice, da bodo izgledale po starem, brez prstov. Spletemo navadne rokavice s prsti, ki naj bodo čim bolj podobne barvi kože, recimo rumene, čez pa spletimo še ene bele, malo krajše, da bomo spodnje v :('l)estju mvihnili čez zgornje, prste pa spletimo le do polovice. Zraven naj bo šc šal rumene barve c resitami. Pa bomo moderni kot le kaj. K-— J lje odcedimo in popolnoma ohladimo. Narežemo na 4 ali 8 delov. Dobljene »zrezke« solimo, popramo in premažemo s paradižnikovo mezgo. Nato jih paniramo in ocvremo v vroči maščobi. Med zeljne plasti lahko damo začinjeno mleto meso ali nariban sir. Taki »zrezki« bodo izdatnejši in uporabni za glavno jed. Zelje z majonezo Potrebujemo: 1 zelje, 2 trdo kuhani jajci, 200 g majoneze, sok pol limone, 1/2 dl mleka, 1/2 žličke gorčice, sol. Zelje očistimo, odstranimo kocen in temeljito operemo. Narežemo na tanke rezance in damo v skledo. Majonezi primešamo limonin sok, gorčico in prav počasi še mleko. Solimo in z omako prelijemo zelje. Dobro premešamo. Stekleno skledo obložimo z lepimi, opranimi zeljnimi listi in vanjo strese-mo zabeljeno zelje. Okrasimo s krhlji trdo kuhanih jajc. ta mesec na vrtu V toplih in vlažnih jesenih je morda treba trato še enkrat pokositi. Kolikor je trava na trati pozimi krajša, toliko lepše prezimi. Ob zadnji košnji populimo ali spodrežemo tudi morebitni plevel. Razen tega pa je treba pokošeno travo skrbno pograbiti. Tako urejena trata je tudi pozimi lepa. Za trato je zelo dobro, če jo po zadnji košnji pokrijemo 4 do 6 mm na debelo s prstjo. Najboljša je kom-postnica. Moramo jo presejati, ko je raztrošena, je treba trato pregrabiti. Najvažnejše pa je, da v kompostnici ni semen plevelov. Prostor, kjer nameravamo narediti trato, po možnosti že sedaj prešti-hamo. Do spomladi se tla že sesedejo, kar je za trato zelo ugodno. Pre-štihana tla naj ostanejo nepregra-bljena. Zemljo puščamo zato v grudah, da globoko premrzne. Padavine prodrejo globlje v zemljo in jo prepojijo. Zmrznjena snežnica ali dežnica razdrobi grude in jih predela v sipko vrtno prst. Spomladi jih potem gladko pregrabimo. Ker večina trav uspeva najbolje v dobro zračenih tleh, moramo pri šti-hanju misliti na izboljšavo tal. Tla izboljšamo, če jim dodamo kompost ali šoto. Tla pognojimo tudi z anorganskimi gnojili. Vendar se omejimo le na kalijeva in fosforna gnojila. Nadeto zelje Potrebujemo: 800 g manjših zeljna-tih glav-ic, sol, poper, 300 g mešanega mletega mesa, 2 žlici sesekljane čebule, sol, majaron, 1 jajce, 50 g riža, 3 žlice vode ali juhe, 8 rezin prckajene slanine. Zeljnate glave prevremo v slanem kropu, jih odcedimo in ohladimo v mrzli vodi. Iz sredine izrežemo stržen tako, da ostane glava cela. Nato pri vsaki glavi posebej previdno ložimo liste in jih polagamo na kuhinjsko krpo, da se dobro odtečejo. Na vsak list, ki ga solimo in popramo, naložimo mesni nadev. Nadete liste zopet sestavimo v glavo, dobro stisnemo in vse zeljnate glave zložimo v primerno veliko posodo, katere dno smo obložili s sesekljano čebulo. Po vrhu zelja prekrijemo z rezinami prekajene slanine, prilijemo še vodo ali juho ter jed dušimo v pokriti posodi približno 1 uro. Nadev: Mletemu mesu primešamo sesekljano čebulo, jajce, začimbe, kuhan riž in 3 žlice vode. Dokler tla še niso zmrznjena, lahko tudi še novembra izkopljemo prevelike okrasne grme in jih zamenjamo z novimi. Pri tem pazimo predvsem na to, da ne sadimo rastlin istega rodu. Svežega hlevskega gnoja pri sajenju okrasnih grmov ne dajemo v zemljo, temveč ga porabimo raje za pokrivanje tal. Grmovju gnoj prav tako koristi, saj ga naslednje leto podkopljemo. Mraz potem ne more prodreti tako hitro in tako globoko kakor sicer. Razen tega pa ostajajo tla dlje in bolj enakomerno vlažna, kar je za razvrščanje grmov-nic zelo važno. Za pokrivanje tal pri grmovnicah lahko uporabimo listje, ki jeseni odpade. Samo nekaj je na svetu lepše in boljše od žene — to je mati Schefer ing. pavle hafner: kulinarika novega veka V starih časih so pri nas na krm-tih pekli ovsen kruh iz črne moke i dodatkom nestopanih ovsenih zrn vzhajanje so dodajali drože — skisarv testo. V preteklih časih smo v Slovo: imeli veliko izbiro kruhov Navedi bom samo nekatere: ržen. ajdov, koruzen, krompirjev, pisani, sadni. Da ne bo šel v pozabo, moram omeniti pra:r čni »poprtnjak« in za porodnice štruco iz kit. Otroci smo se najbolj veselil prešc, malih hlebčkov iz črne mek«? i dodatkom kumine. Prešce so gospodinje pekle zadnji dan oktobra, pred Vsemi svetimi in 18. decembra na dan nedolžnih otročičkov. Kljub prepovedi naših staršev smo se pridružili revnim otrokom in hodili od hiše do hiše. da smo bili deležni te poslastice. Če hočete gospodinje ob kakem hišnem prazniku presenetiti vaše goste,vam priporočam, da jim k žganju ponudite prešce, male hlebčke, ki imajo do 8 cm premera. Dodajte nekoliko več kvasa, da bodo lepo vzhajali. V testo primešajte malo kumine, ne pozabite testo soliti. Spečite jih v pečici pri 200 stopinjah. V pečico postavite skodelico vode, da bo zrak v pečici dovolj navlažen. V začetku 19. stoletja so pričele pekarije peči malo kruhovo pecivo, to so žemlje, »kajzerice«, »kifelni«, slaniki (solštanglji), rogljiče, kolačke, pon-vičnike. Rojstni kraji različnega malega kruhovega peciva so razna evropska mesta. Dunaj je začetnik žemelj, »kajzeric«, »kifelnov« in slanikov, Pariz je rodil brioch kolače, Praga je mati rogljičev in ponvičnikov itd. V novem veku so se novo ustanovljene države pričele zapirati v svoje meje. Tako so nastale kuhinje, ki so imele svoje značilnosti. Nastajala je kulinarika posameznih dežel, nastajale so narodne jedi. V 18. stoletju so kuhinjska ognjišča preživljala preporod. Odprti ognjišča so dobila nape za zbiranje in odvajanje dima ter kuhinjskih vonjav. Ognjišča so se spremenila v kurilne niše. Boljše kuhinje so dobile ra-ženj. In končno je dobila svojo veljavo krušna peč. V naše kraje je prišla u Panonije, kjer so imeli na dvoriščih — gumnih na prostem postavljene krušne peči za peko kruha in za kuhanje jedi v loncu. V vseh evropskih deželah so se pojavile krušne peči različnih oblik Kulinarika je prešla v novo obdobje. Načini priprave jedi so se spremer.il; in dopolnili. Na mize so prihajale nove jedi oziroma drugače pripravljene Mati mora imeti velik predpasnik, da bi pokrila vse napake svojega otroka Izraelski pregovor prav je da vemo Glavni pomen zelenjadnic ni v visoki kaloričnosti, temveč v obilici rudninskih soli. Nekatere soli so za življenje in telesni razvoj nujno potrebne. Možgani in živci potrebujejo predvsem fosforove, kosti pa fosforove in kalcijeve, kri predvsem natrijeve, železove, klorove in jodove soli, zobje spet kalcijeve, fluorove in silicijeve. Večino omenjenih soli dobi človekovo telo iz zelenjave. Sadje in zelenjava imata 0,5 odstotka rudninskih soli. V tem odstotku je delež kalcijevih soli 30 do tk\-c stoten. Tako je v paradižnikih4* v kumarah 50 in v krompirju K odstotkov kalijevih soli. V sad« je delež natrijevih soli zelo : v zelenjadnicah pa visok: kon?r. ček ima 20, rabarbara 31 in jp;^ ča 35 odstotkov. Tudi kalcija imr jo več kot sadje. Mnogo kalcij i v špinači (130 mg/100 g), poten redkvi (120 mg/100 g) in kolera.br ci (90 mg/100 g). Brstičnik. k; ^ žal premalo cenimo, je zelo bog.at fosfora (120 mg/100 g). NAGRADNA UGANKA Predsednik centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije je Andrej Marine, šlo pa je za osmo sejo centralnega komiteja. Odgovorov na nagradno uganko ni bilo posebno veliko. Izžrebali smo dopisnico, ki jo je poslala Majda Lebasek, 64208 Šenčur, Pipanova 44. Prejela bo Aerove barvice. Na fotografiji je znani slovenski pripovednik in dramatik, rojen 1913. leta. Njegovo delo obsega številne novele in povesti, med bralci pa sta zlasti priljubljena roman Na kmetih in dramska trilogija o Kreflih. Sprašujemo po imenu in priimku pisatelja. Odgovore pošljite do 14. novembra na naslov: CP Glas, 84000 Kranj, Moše Pi-jadeja 1 - nagradna uganka. Zmaga mrtvega bataljona Zbiralna akcija starega papirja Knjiga mi je pomagala Bilo je v šestem razredu. Pri zgodovini nam je tovarišica napovedala kontrolno nalogo. Toda dan pred napovedano nalogo je bil zelo sončen, tako da me je zvabilo ven, namesto da bi ostala pri knjigah in se učila. S prijatelji smo se odpravili v gozd, kjer smo preživeli prijetno popoldne. Domov sem . ooiio^ • oloch Počitnice Tudi letos sem počitnice preživel v domovini. Najprej smo šli k babici in dedku v Ptuj. Moji stari prijatelji so me vsak dan klicali, naj se igram z njimi. Nekega dne so me tudi vozili z motorjem. Potem sem šel v kolonijo v Novigrad. Tam sem spoznal nove prijatelje i/. Tržiča. Najraje smo plavali in se potapljali. Trije tedni na morju so hitro minili. Ko sem se poslovil od babice in-dedka, sem jokal. Robert Hojnik, slov. dopolnilna šola Reutlingen se vrnila šele zvečer. Pripravila sem torbo in takoj odšla spat. Naslednjega dne sem se šele v šoli spomnila, da pišemo kontrolno. S strahom sem čakala, kaj bo. In kar prehitro je prišla tista strašna ura. Tovarišica je razdelila liste. Preletela sem vprašanja. »Le kje neki so našli ostanke pručloveka? Zakaj so risali na stene?« sem se spraševala. A nisem in nisem se mogla spomniti. Ozračje v razredu je bilo napeto. Vsakdo se je sklanjal nad svojo nalogo. Ko sem že skoraj obupala, sem našla rešitev. Iz torbe sem previdno vzela k nji go in jo položila pod klop. Tovarišica je ravno takrat sedela za mizo, tako da me ni opazila. Lahko sem odprla prvo stran in vse prepisala. Naslednjo uro nam je tovarišica nalog«' vrnila. Pisala sem štiri. Bila sem zadovoljna, hkrati pa.sem se zavedala, da to ni bilo moje znanje, ampak »znanje« knjige. Veron ika Pave, 8. Ii r. OŠ Matije Valjavca Preddvor Sonce se je zaiskrilo v snegu in sence visokega drevja so se prepredle v mrežo. Skozi drevje sem uzrla visoke vrhove triglavskega predgorja in za njim Triglav, ki je lesketajoč se v soncu kipel v nebo. Sedela sem pod visoko smreko, ki je vsa mogočna, kot mati smrek, rasla v gozdu, in premišljevala: »Kje sem, zakaj sem tukaj?« Utrujeni glas mi je odgovoril: »Pojdi z. mano!« Se zdaj ne vem, zakaj, toda šla sem za njim. Vsa omotična od mraza sem hodila, dokler nisem zaslišala nekega surove«;* glasu: »Predajte se!« Sledil je odgovor: »Titovi partizani se ne vdajo švabskim psom!« Takrat, v tistem trenutku, sem spet zaslišala surovi glas, ki je veleval: »Naprej!« Šumi, tekanja sem in tja in že so se oglasile prve strojnice. Šele takrat sem vedela, kje sem. Opazila sem zgradbo, iz katere so srdito odgovorile strojnice in mitraljezi. Tako so se izmenjavala vprašanja Nemcev in odgovori partizanov, ki se niso in niso končala. Partizani so se prebijali skozi obroč in hoteli priti na piano, toda ni jim uspelo. Videla sem, kako so se Nemci poigravali z ranjenimi partizani in jih na ena-dva-tri metali v ogenj. Slišalo se je le kričanje in ječanje ranjencev. Toda na lepem je vse utihnilo. Zakaj? Zaslišala sem utrujene, toda junaške glasove, ki so peli Internacionalo, čeprav so vedeli, da bodo umrli. Nemci niso poznali usmiljenja, temveč so kot pobesneli psi napadali vedno bolj. Hotel in njegovi tramovi so se začeli rušifi. Grozeč je bil pogled na ognjeno grobišče. Ogenj,-sneg, kri, streli, kriki ranjencev, vonj po ožganem mestu. Partizani so še vedno odgovarjali z rezkimi rafali in na- padi Nemcev so se do mraka polegli. Še vedno sem v temni senci opazovala vrvenje okoli tlečih ruševin. Zaslišala sem še zadnje strele, ki so prišli iz hotela. Življenje partizanov je za večno umrlo. Veter je prinašal vonj po dimu. Nenadoma sem se zdramila iz razmišljanj o dogodkih pred štiridesetimi leti, saj živim v letu 1983 v svobodi, ki je zrasla tudi iz žrtev na Pokljuki. Jasna Jan, 8. a r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka Imeli smo prvo govorno vajo Na začetku šolskega leta smo se zmenili, da bodo vsak petek pri slovenščini govorne vaje. Prvi petek smo sami sebe spraševali, kaj sploh so govorne vaje. Mislili smo, da je to nekaj zelo težkega. Malo smo bili tudi prestrašeni. Kdo bo prvi nastopil, je odločila tovarišica. Prva sta bila na vrsti Zvone Kostov in Mojca Stritar. Nista govorila tekoče, ker nista vedela, kaj naj sploh povesta. Obema se je zatikalo od sramu. Kaj dolgo res nista govorila, malo pa je. le bilo. Potem, ko smo videli, da govorni nastop ni nič kaj tako strašnega, jih je večina dvignila roko, da bi nastopali na drugi govorni vaji. Med njimi Sem bil (udi jaz. Sandi Oblak, 5. č r. OŠ Staneta Žagarja Kranj V četrtek in petek, (>. in 7. oktobra, smo v osnovni šoli Simona Jenka zbirali star papir. Nekateri otroci so papir nosili sami, večini pa so pomagali starši. Prinašali smo razne stare časopise in revije. Skupaj smo zbrali 3740 kilogramov. Največ so zbrali učenci iz 4. a razreda. Star papir zbiramo zato, da v tovarni papirja naredijo no- vega. Če ne bi zbirali papirja, bi morali posekati več lesi Brez gozdov pa bi bila Slovenija pusta in narava uničena. Zbiralna akcija nam je bila zelo všeč in veseli smo bili.da smo lahko tako koristno pomagali. Polonca Pavlin. OŠ Simona Jenka Kranj, DE Center Jesen — ciganka Prišla je jesen. To se vidi, kamorkoli pogledamo. Dan je vse krajši in krajšv Najbolj opazen prihod jeseni je v gozdu. Poleg zelene barve se vidi že rumena, rdeča, rjava in oranžna. Barve gozda se med seboj prelivajo tako, kot lepe obleke cigank. Znanilec jeseni ni samo gozd. Tudi polja so čisto drugačna. Niso več želena in rumena kot*so bila spomladi in poki Na poljih brnijo kmetijski stroji, ki. pobirajo še zadaje pridelke. Tu in tam se udr>> skoraj črne zorane njive. Ko posije sonce, se vse zt blešči v toplih barvah. Za* lahko rečem, da je jem kfc oblečena ciganka. Tina Klančar, 4. a r. OŠ heroja Bračiia Tržič Razočaranje Nekega dne smo se s prijatelji domenili, da gremo nasledil teden skupaj na izlet. Vsi smo težko čakali na tisti dan in se prav marljivo pup:.', vljali nanj. Nekateri so morali popraviti kolesa, drugi pa v iskal primeren kraj za piknik. Vse je lepo potekalo, vsi smo imeM o: pravljene »bicikle«, ki so prej ležali zarjaveli v garažnem kotu kar je bilo najvažnejše, Vsi smo se tistega dne zelo veselili. Do našega izleta naj bi minili samo še trije dnevi, ko senvr čela sumljivo kašljati. »Kaj se bo pa sedaj iz tega izcimilo' sta se obupano spraševala. Kot nora sem pila vsi- mogoče čaje la limone, katere ne bi drugače za noben denar pokusila. a po-... galo ni nič. Drugi dan mi je kar lilo iz nosa. grlo me je tako (vitlo, da sem mislila, da imajo moje bezgavke vojno in sploh sem b la groznu. »Nič ne bo s tvojim izletom.« mi je tisti dan rekla manu. »Saj ni nič. Saj sem se samo malo prehladila!-« sem ji hripavv dopovedovala. »Ne bi rekla,« ml je prerokovala mami. In res. Tretji dan, se pravi dan, ko so šli vsi podreberski mulci na izlet, sem se kuhala v vročini in. .kašljala kot nora. Pasem še vedno »tiščala« na izlet. »Nič ne bo, ljuba moja Saj vendar ne bi šla rada v bolnišnico!« mi je govorila mami. To sem bila razočarana! Še bolj mi je bi lo vroče, od jeze namreč! Mislila sem, da se bom pojedla. Drugače sem.z.druva. še posebno takrat, ko ^šoli-k-aj pišemo.-zdaj.kop*. Še nečesa veselim, je pa tako! Hu, sem bila jezna! Na svoje zdravje in na mami, ki me. »majhnim prehladom« ni pustila na izlet. Alenka Žbogar, 7. č r. OŠ Franceta Prešerna Kranj PETEK, 4. NOVEMBRA 1983 GLAS SVETUJE KAM NA ODDIH 7. STRAN GLAS r KOMPAS JUGOSLAVIJA V ZAGREB GREMO NA VRHUNSKI RAZSTAVI, PA ŠE MARTINOVALI BOMO! /Zagrebu so nedavno odprli vrhunski razstavi, ki vzbujata pozor-Prost ne samo jugoslovanske, temveč tudi svetovne javnosti. Del velike in dragocene zbirke Anteja Topiča-Mimare. velikega poznavalca, zbiratelja in ljubitelja umetnin je predstavljen v vili »Za-gcrje- Razstavljeno kolekcijo sestavlja 2630 različnih umetniških pndmetov, nastalih od paleolitika do 19. stoletja.Na Jezuitskem tr-ju je v Muzejskem prostoru razstavljena reprezentativna zbirka n Ivana Meštrovića, po mnenju mnogih največjega kiparja XX stoletja. Skupaj s Kompasom smo se odločili, da za bralce Glasa organiziramo obisk teh enkratnih razstav v Zagrebu v soboto, 12 novem-:'a ker pa je ta dan pred Martinovo nedeljo, smo v program vklju-i* tudi martinovanje. Avtobus bo odpeljal iz Kranja ob 7. uri izpred hotela Creina, povra-tek pa bo dovolj zgodaj, da bodo udeleženci iz drugih gorenjskih krajev »ujeli« javni prevoz do doma. Cena izleta na osebo je 1.480 din, s spodaj objavljenim kuponom pa za 100 din nižja, 1.380 din. Vanjo je vračunano: prevoz s turističnim avtobusom iz Kranja do Zagreba in nazaj, orientacijski ogled GLAS ALPETOUR DAN REPUBLIKE — 4 dni (Izola, Portorož, Poreč, Pula) DAN REPUBLIKE — dvodnevni izlet na Krk, odhod 26. in 29. nov. ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE »SARAJEVO 84« - ogled športnih tekmovanj od 7. do 19. februarja 1984 POSEBNI PROGRAMI ZA DELOVNE KOLEKTIVE IN ZAKLJUČENE SKUPINE, PRODAJA LETALSKIH VOZOVNIC na domačih in mednarodnih progah. ( Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah. m KOM PAS ^ML JUGOSLAVIJA • MARTINOVANJE in ogled razstave v Zagrebu — I. Meštrović in A. To-pić-MIMARA, 1 dan, 12/11 • ZAGREB — razstava I. Meštrovića in A. Topiča-MIMARA, 1 dan, v novembru in decembru § BEOGRAD —BAR, 5 dni, 25/11 t PREKMURJE, 3 dni, 28/11 • BIHAČ-DRVAR-SLAPOVI KRKE-PLITVICE, 3 dni, 27/11 • BENETKE — KITAJSKA RAZSTAVA, 1 dan. 29/11 • SMUČARSKI BAL V HOTELU LEV - 11/1-1 NA VOLJO JE BOGAT PROGRAM »SMUČANJE 1983/84« In »JESEN-ZIMA-POMLAD 1983/84«. ALPETOUR DO Gostinstvo TOZD Hoteli Simonov Zaliv Izola UPOKOJENCI Vabimo vas na slovensko obalo, kjer boste v prijetnem okolju z milo klimo lahko preživeli dopust pod posebno ugodnimi pogoji: — polni penzion z izbiro dveh menujev že od 540 din dalje, — vključena uporaba zimskega bazena z morsko vodo in podvodno masažo, — frizer, masaža, pedikura in savna v hotelu, — zdravnik enkrat tedensko Informacije in rezervacije pismeno ali na telefon 066 62-221. HOTELI SIMONOV ZALIV IZOLA ELAN »DAN ELANA« Ogled proizvodnih obratov za širšo javnost bo letos na delovno soboto 5. novembra 1983 od 9.30 do 12.30. Poleg smuči in športnega orodja, bo letošnja novost prikaz NOVEGA OBRATA PLASTIKE -PROIZVODNJE ČOLNOV IN JADRALNIH IflTJUU: KOMPASOVO SREČANJE V NOVEM VINODOLSKEM Kompasova srečanja, ki veljajo za enega najpestrejših in najbolj živahnih ter množičnih izletov pri nas. privabljajo izletnike iz vse Slovenije in so postala že tradicionalna Kakor je že navada ob praznikih, tudi letos za Dan republike Kompas vabi na veselo srečanje, ki bo v Novem Vinodolskem. Tudi zanj je pripravljen bogat program, ki bo zadovoljil, kot že velikokrat doslej, tudi najbolj razvajene in zahtevne. Ne bo manjkalo zabave in razvedrila, sprehodov in izletov, tekmovanj (športnih in drugačnih) ter seveda glasbe, pesmi in plesa. Priporočamo, da pohitite s prijavo v najbližji turistični poslovalnici, kjer vam je na voljo tudi natisnjen program in podrobnejše informacije. NOV VOZNI RED IAA Od 1. novembra 1983 do 31. marca 1984 velja za redne linije lnex Adrije Avioprometa ZIMSKI VOZNI RED in je natisnjen v posebni brošuri, ki jo dobite v vseh turističnih poslovalnicah. KOMPASOV SMUČARSKI BAL 11. novembra bo v hotelu Lev v Ljubljani že tradicionalni KOMPASOV SMUČARSKI BAL. Vstopnina je 920 din. Vanjo je vračunano, slovesna večerja (izbirate med dvema menujema) pester program s predstavitvijo moške in ženske olimpijske alpske smučarske reprezentance modno revijo plesne skupine Krik polnočni srečelov z bogatimi nagradami Program bosta povezovala TOF in RIFLE. za glasbo bo skrbela skupina -F + «. Pnčetek bo ob 8. uri, rezervacije pa sprejemajo v recepciji hotela Lev. kamniška @ gorčica KARTA LJUBLJANSKE OKOLICE V založbi Planinske zveze Slovenije je pravkar Izšla planinska karta okolice Ljubljane v merilu 1 50 000 (osnova so fotografske karte Geodetskega zavoda SRS) Vanjo so poleg kulturnih in naravnih zanimivosti ter nekaterih turističnih informacij vrisane planinske poti; med njimi so posebej označene Pot Ljubljana—Zagreb, Pot spominov , NOB, Notranjska planinska pot. Ljubljanska mladinska pot, Transverzala kurirjev in ve zistov NOV, E6-YU in Badjurova krožna pot. Za lažjo orientacijo je dodana skica položa-ia karte na obrisu Slovenije in grafikon za izračun porabe Časa pri vzponu in spustu Karto je pripravil kartografski oddelek Geodetskega zavoda SRS Ljubljana Po 150.00 din je na voljo pri Planinski zvezi Slovenije, PD Ljubljana-matica in v knjigarnah DdUuOeta K ■ A M J OB SOBOTAH POPOLDNE Bogata izbira za predpraznične nakupe NA SVIDENJE Zagreba z lokalnim vodičem, ogledi razstav z vstopninami, martinovanje v zidanici (bogato martinovo kosilo, pokušina vin z doda- j tnim prigrizkom) vodstvo izleta in organizacija. Prijave sprejemajo Kompasove poslovalnice v Kranju, na Bledu in Jesenicah ter Alpetourove poslovalnice v Škofji Loki, v Kranju in Radovljici. Priporočamo, da s prijavo pohitite, ker je število udeležencev omejeno! -:-->§— RAZSTAVI IN MARTINOVANJE V ZAGREBU S tern kuponom 100 din ceneje! Ime in priimek Naslov r IZBRALI SOZMHS V prodajalni TINCA Vezenine Bled so v prodaji ženske pižame v pastelnih barvah: roza, oranž, rumena itd. Cena II. kvalitete je 1280,00 din. Sadje Je letos dobro obrodilo. Ker pa vsega ne bo moč pojesti, ga bomo nekaj predelali v žganje, s pomočjo kotla za žganjekuho. V blagovnici Fužinar vam nudijo 80 litrski kotel po 276.926,00 din. UMAKNITE SE SNEGU, MRAZU IN SMOGU kompas NA MORJE JUGOSLAVIJA Iz bogatega KOMPASOVEGA programa »JESEN-ZIMA-PO-MLAD — 83-84« vam predstavljamo oddih v DUBROVNIKU hotel KOMPAS DUBROVNIK znova in znova navdušuje obiskovalce, saj poleg raznovrstnih doživetij nudi popoln oddih v mirnem am-bientu blage mediteranske klime in slikovitih pejsažev V enem najlepših predelov, na polotoku Lapad se tik ob morju nahaja hotel KOMPAS Poleg zelo udobnih sob je v hotelu, ki je A kategorije, še pokrit bazen z ogrevano morsko vodo, sauna, frim kabinet, kavarna, restavracija in družabni prostori. V bližini hotela so teniška igrišča, okolica pa tudi zelo prijetna za sprehode KLUB KOMPAS Samo za Kompasove goste so v hotelu organizirali KLUB KOMPAS Nudi vam nekoliko ugodnosti, ki so že vračunane v ceno počitnic: •' aperitiv ob prihodu • stacioniran vodič bo ves čas bivanja skrbel za dobro počutje • bogat program aktivnosti • poseben klubski prostor z biblioteko • prehrana po lastni izbiri (naročilo za naslednji dan) • možnost dietne prehrane • vsakodnevno organizirano plavanje, rekreacija in masaža v času, ko ni drugih hotelskih gostov • proti doplačilu bo vodič organiziral izlete v bližnjo okolico • 20 % popust za izvenpenzionske usluge (pralnica, restavracija, bar) • enkrat tedensko svečana večerja z nagradno tombolo Cena tedenskega bivanje je: od 4.570 do 5.120 din, opisno od vrste sobe irr Števila ležišč, v njej. Vanjo je-vračunano: 7 polnih pi»n»onov, turistična taksa, prijavam ugodnosti KLUBA KOMPAS O PR EVOZU * UGODNOSTIM . ^ £* svoje goste y:Qubr$ffiu nwjjg^pa^^'o.c»a^>tni pOfkJst' pni r&fai letajte w?zbvnici 8*-f>yrtik-Ljubljana Vtojo ie ~**^&han tudi |*ifrx Atfrie A A";'.avtobusni brovnitfa «vfl(b' povratku^« Ifltai&e --Zgoraj navaden« cerle počitnkr»«fjajo 4fc> 25 decefrttor.a in per prikolici so trtf* drugi delavci silnog rali. In kadar je bilo 3^ lože no, stranica je ni* la, sta se po dva del**^ ure mučila z odmeu.^ že ali česa podobnoj Kako bi naredil.« stranica hkrati \ m odpirala? RazmišjjaljH leval v sebi, neke$»#j imel zamisel doba*! vano. Majhen (Jod**] per prikolici se jeaij tomatsko odpirala. l*| je bilo kje v sveti no, uporabljano, tu je veliko ola prav takšne pri) še vedno uporab Rastel in prid< lom. Ko je bil še ob delu naredil tijsko šolo m strojnega parka: sne službe. Pri s spoznaval, da jei ga, pa tudi našega, ski mehanizaciji tako, da ne odgov kmeta. Začel je konstruirati, svoje zamisli. In' je inovacije še dopolnjeval. Tu atomizerju, ki im»i konstrukcijo, uponi^j stare, še koristne Čez leta je postaht delavec za prodajo i mehanizacije, zatenn operacije za proiw_. tijske mehanizacije *l vodja enote za pnxii*J izvodnjo kiTietij&kesri cije. Zdaj je žeosettf REPORTAŽA PETEK, 4. NOVEMBRA 1983 9. STRAN GLAS ILENILA TEKAŠKA SEZONA . P '•IS-'** enjskiti d prireditvi, na tretjem maratonu i republiško prvenstvo, se je merilo )ln uspeh gorenjskih tekmovalcev: li, Sitar med veterani in Rozmanova ;Trstenika, Goric, Golni-i in nazaj do Kranja v dveh urah in Zmaga 27-letnega lika in nekdanjega te-mjskega Triglava je &Jj presenetljiva, ker ukvarja šele dobro pa je 42-kilometr-iljo pretekel lani na i maratonu »Treh src«, je trud zadnjih /, ko sem pretekel l kilometrov, se vzpe-iJošta in po vrhovih slo-u planinske transverzale na cilju pripovedoval jiovenski prvak. »Pamet-■ razporedil moči. Začel sem počasneje in do 15. kilometra tekel skupaj s prijatelji — z Umekom, Mravljetom . . . Po dveh tretjinah proge sem za prvimi zaostajal že za pet minut, vendar sem jih sedem kilometrov pred ciljem ujel. Vojak Mirko Vindiš je na 37. kilometru- odstopil, Leskovcu iz Postojne je zmanjkalo moči in v cilj sem pritekel z več kot triminutno prednostjo.« Gorenjski tekači so na repu bliškem prvenstvu dosegli velik uspeh. Poleg Dovjaka so se med prvo šesterico uvrstili še Mravlje in Umek iz Kranja, Močnik s Kokrice in Šraj iz Škofje Loke. Med veterani je Httor leta I: e rojevajo -) V//.b Agromehanika v * ikc živilskem kombi- \\ ftcbi našteli vse, kar se ' k delu. ob neprestanem st:ku s kmeti, ki so )t fah po njihove stroje, jih s* [ v popravilo, pri njem po-;' i kot inovacije. Inovacij .;< znašal, prijavljal, le uva je v delo, po svojih za-opremljal stroje, ki so rali. Tudi ni vedno jlo Ko je kakšnih štiri-jtt nazaj predlagal dva-jBOvacij, prototipov, je v hiši žel — zasmeh. Tu-_jje ni bilo nobene pod-r £ele zadnjih nekaj let, Ititanovili svoj tozd, ko i vsaka inovacija pozna dohodku, dobe inova-»hiši tudi moralno pod- je prvič prijavil svoje 3je Proglašen je bil za leta II. Letos je bil i tri patente in dve mo-i BKT/aciji pri škropilnih traktorskih pršil-ia zaščito rastlin in ko-cevni traktorski tran-i kletki proglašen za fcttbrja leta I. bi veličino in post ustvarjanja tovari-ika Lazarja in njego-i tesnega sodelavca Darka ja, s katerim ustvarjata j skupaj že nekaj let, naj-ponazorili s citatom iz i/itev mariborske fakul-i strojjuštvo, ki pravi: ultat večfetnega tim-i inventivnega dela je bi-itraktorskih pršilnikov »lnikov tipov AG 300, I.AG500, AG 600, AG 20 iAG 200/TV in AG/TV. Ojft to rezultat tega dela škropilne armature z Mirni širinami 6 m, 8 m in pri čemer moramo pose-fjudariti dejstvo, da so to »roji za zaščito rastlin na rsici pogon v Jugoslaviji, ki imajo vgrajene precizne elemente in mehanizme lastne konstrukcije. To so črpalke, odporne na korozijo in abrazijo kemijsko agresivnih škropiv, tlačni regulatorji, manometri, filtri, ventili in precizne šobe, ki so njihov lastni izdelek in ne iz uvoza kot pri drugih proizvodih škropilne tehnike pri nas. Tako usmeritev proizvodnje je kandidat zastopal in pričel uvajati že pred 10 leti. Zato stroji Agro-mehanike niso ostali neopaže-ni v jugoslovanskem prostoru in so prejeli najvišja priznanja na mednarodnih sejmih kmetijskih strojev in opreme v Novem Sadu in v Gornji Radgoni ter na jugoslovanski razstavi izumov, tehničnih izboljšav in novitet na Reki.« No, mimogrede, tovariš Lazar je letos na razstavi RAST YU na Reki prejel zlato plaketo za vse tiste inovacije, ki so mu v Kranju prinesle naslov inovator leta I. Prisluhniti je treba potrebam ljudi, kmetov, ki se ubadajo z zemljo, pravi Lazar. Sad prav takšnih razmišljanj, kako bi pomagal kmetu, da bi izdelovali prav tisto, kar naš kmet, specifičen v Evropi in v svetu, potrebuje, so nedvomno vse te škropilnice, linije za njivske kulture, za vinograde, ploščati traktorski priklop za' hribovite kraje in vrsta drugih novosti. Nesporno je dokazano, da bi morali letno uvoziti vsaj za 50 starih milijard dinarjev kmetijskih naprav, če ne bi bilo tu njihovih škropilnic, s katerimi zaščitimo pridelek, ali pa bi bil zaradi neza-ščitenosti njivski pridelek v Jugoslaviji vsaj za 20 do 30 odstotkov manjši. Glavnina strojev za zaščito je proizvedena prav v Agromehaniki Kranj. In še nekaj: spoznal jih je tudi tuji trg. Četrtina njihove proizvodnje gre v izvoz. Kako bi dali ljudem pobude, da bi se bolj ukvarjali z inovatorstvom, smo povprašali tovariša Lazarja. »Moralno jih je treba bolj podpirati,« pravi. »Pri manjšin inovacijab> naj bo vsak deležen nagrade. Vsaka dobra misel naj bo nagrajena. Pri večjih pa ni toliko pomembna materialna nagrada, kot moralna. Kajti kdor je resnični ustvarjalec, ni ustvarjalec zaradi denarja. Nikoli takrat ne misliš na denar. Lepo pa je, da si v družbi priznan. Pa še nekaj bi poudaril: če hočeš ustvarjati, ne zapiraj se v pisarno, med papirje. Problemi so pri delu, v proizvodnji. Pri delu se rojevajo inovacije.« D. Dolenc Start tekačev na tretjem maratonu »Treh src« v Kranju. — Foto: CZ. naslov slovenskega prvaka osvojil Sitar iz Radovljice, ob njem pa sta na zmagovalnih stopnicah stala še Horvat in Gregorič iz Kranja. V ženski konkurenci je za republiško prvenstvo veljal tek na 21 kilometrov. Med članicami je zanesljivo zmagala Marija Vindiš iz Ptuja in med veterankami Greta Rozman iz Kranja. »Razveseljivo je, da se število udeležencev na kranjskem maratonu »Treh src« povečuje. Letos smo jih pričakovali šeststo, toliko kot lani, prišlo jih je preko osemsto. Prireditev je minila brez posebnih zapletov, nekaj pripomb so imeli tekači le zaradi okrepčevalnic ob progi. Krajani v vaseh, kjer poteka proga, bi morali »živeti« s prireditvijo, spodbujati tekače, jim ponuditi vodo ...« je po končanem maratonu v Kranju poudaril Ferdo Rauter, predsednik organizacijskega odbora. Prireditev, čeprav je veljala za republiško prvenstvo v maratonu, je bila predvsem rekreativnega značaja. Zmagovalci so bili vsi, ki so pretekli 21 ali 42 kilometrov. Geslo tekačev »Živi zdravo, da boš živel bolje« si je za mesec varčevanja izbrala tudi Ljubljanska banka — Temeljna banka Gorenjske, ki je vse udeležence maratona na cilju nagradila s čepico. Rezultati — slovensko prvenstvo v maratonu — moški do 40 let: 1. Dovjak (Kokrica) 2.33,14, 2. Leskovec (Postojna) 2.36,33, 3. Mravlje (Kranj) 2.42,25, 4. Močnik (Kokrica) Greta Rozman iz Kranja — slovenska prvakinja med veterankami. Janez Umek iz Kranja — drugi v svoji skupini na maratonu »Treh src« in šesti v razvrstitvi za slovensko prvenstvo. 2.43,12, 5. Šraj (Šk. Loka) 2.43,56, 6. Umek (Kranj) 2.46,12; veterani: 1. Sitar (Radovljica) 2:46,12, 2. Horvat 2.55,14, 3. Gregorič (oba Kranj) 2.57,08, 10. Ahac (Radovljica) 3.30,56; ženske do 35 let: 1. Vindiš (Ptuj) 1.22,33, 4. Pogačnik (Tržič) 1.39,20, 7. Cvetko (Lesce) 1.44,45; veteranke: 1. Rozman (Kranj) 1.34,22; maraton »Treh src« — veliki maraton (42 km) — člani - 19 do 30 let: 1. Dovjak, 2. Leskovec, 3. Mravlje, 31 do 35 let: 1. Močnik, 2. Šraj, 3. Brez-nikar, 36 do 40 let: 1. Kavčič, 2. Umek, 3. Peršak, veterani — 41 do 45 let: 1. Sitar, 2. Gregorič, 3. Černe, 46 do 50 let: 1. Horvat, 2. Kovic, 3. Ivanetič, 51 do 60 let: 1. Šink, 2. Kirsch, 3. Hribovšek, nad 60 let: 1. Konstantin, 2. Mlinar, 3. Ču-lik, članice — 20 do 40 let: 1. Kristl, 2. Erzetič, 3. Strasser, nad 40 let: 1. Lužnik, 2. Žigon; mali maraton (21 km) — člani 19 do 30 let: 1. Kavka, 2. Mar-kovič, 3. Guzevič, 31 do 40 let: 1. Kotnik, 2. Vujasin, 3. Balek, veterani — 41 do 50 let: 1. Bartol, 2. Kvas, 3. Gradišnik, nad 50 let: 1. Gologranec, 2. Rant, 3. Brence, članice — 19 do 30 let: 1. Vindiš, 2. Pogačnik, 3. Čerin, 31 do 40 let: 1. Cvetko, 2. Koklič, 3. Šalehar, veteranke — nad 40 let: 1. Rozman, 2. Filipič, 3. Grabrijan, mladinci: 1. Lehner, 2. Mohar, 3. Repnik, mladinke: 1. Ma. Kovač, 2. Mo. Kovač, 3. Šemrov; trimski tek (10 km): 1. Dizdarevič, 2. Kon-čina, 3. Žitnik. C. Zaplotnik Zgodba o zdomki Danici Življenje piše najrazličnejše zgodbe. Toliko jih je, kolikor je ljudi. Vsak ima svojo obsežno knjigo, prav malo pa je v njej popisanih listov, ki pripovedujejo o sreči. Obrnimo par listov iz knjige zdomke Danice, dovolimo si pokukati v njen svet doživljanj, hrepenenj, bolečin, sreče. Danica Lipovšek je rasla v idilični štajerski vasici, v Šentjanžu, ki ga obkrožajo vinske gorice. Idilične za nas, razvajene meščane, ki iščemo v vaseh le naravno, lepoto, mir, gostoljubje, spregledamo pa zgarane roke prezgodaj ostarelih mož in žena, njihove zgubane obraze, zaskrbljene poglede, upognjene hrbte. Za Danico je bil svet otroštva lep, kot je lep vsakemu otroku. Lep, četudi jo je prezgodaj silil k trdemu delu, četudi ni imela lepih oblek, toplih čevljev, vedno polne mize, četudi ni bil prav nič idiličen. Težko so shajali doma v časih njene mladosti, ko se je prag razvoja, boljšega življenja, začenjal daleč stran od hišnih vrat. Kot najstarejša hči je morala čimprej za svojim kosom kruha. Izbrala je tujino, kjer se »med in mleko cedita v potokih«. Odšla je, kot toliko drugih mladih, ki jih skopa domača zemlja ni mogla do sitega nahraniti. Spomini na njena prva leta daleč od doma so skriti v njenem intimnem doživljanju, v predalu, kjer so shranjene bolečine in kamor vstop nepovabljenim ni dovoljen. Vedeti da le za spoznanje, da med in mleko nikjer, prav nikjer ne tečeta v potokih. Za vsak tenak curek se je treba trdo poganjati. Dosti raje pripoveduje o svojih zadnjih desetih letih, kar živi v zahodnonemškem Reutlingenu. Tu je našla dobro delo, lep in topel dom z razumevajočim življenjskim tovarišem, slovenske prijatelje, v krogu katerih si je ustvarila košček slovenskega sveta. Smeji se z njimi, poie, načrtuje. Ce bi imela priložnost, bi najbrž postala biologinja ali nekaj blizu tega poklica. Rada ima živali — njena zbirka redkih metuljev preseneča — rada ima rože, ki ji v stanovanju in na vrtu bujno uspevajo, od vsega pa jo najbolj prevzemajo gore. Naše in tuje, v predanosti njim ne postavlja meja. Zdi se, da ob njihovi mogočnosti in nedo-umljivosti, v zadovoljstvu, ko jih premaguje, nekoliko zbledi celo slika dragih domačih vinskih goric. Nekoliko. Svojih goric doslej ni mogla pozabiti. Z enako močnim hrepenenjem se vedno znova vrača pod rodno streho. Skromno bajtico je, predvsem z njeno pomočjo, zamenjala nova, velika bela hiša. V njej bo najbrž kmalu zagospodari! Daničin že skoraj odrasli sin, ki ne mara tujine, ki mu je ni treba imeti rad. Mati mu je omogočila pogoje za boljši kos kruha na domači zemlji. Vprašanje je, če se bo kdaj za vedno vrnila domov. O tem noče razmišljati, še manj govoriti. Preveč boleče je. Njen življenjski sopotnik je Nemec, domačin v Reutlingenu. Edini sin svojih staršev. Kako hladno sta io sprejela, tujko! Zduj jima je enako draga kot hči. »Njen Emil« bi bil prav tako lahko Slovenec, kot je Nemec. Dober, delaven, pošten človek je, ki z Danico vsako nedeljo zahaja v slovenski klub, ki je njene slovenske prijatelje vzel tudi za svoje, ki ob obiskih v njenih goricah prav tako rad poprime za kmečko orodje kot sama. Uspela je y Boschevi tovarni, kjer je napredovala v preddelavko. Vsekakor priznanje njeni delovni vnemi. Danica v tujini ni več tujka. Ima vse, kar si ženska dandanes upa poželeti. Pa vendar je bil njen objem, stisk roke ob slovesu krčevit, kot bi nas, slike drage domovine, hotela zadržati. Odšli smo. Še dolgo so nas spremljale od joka pordele oči na njenem mladem, komaj dvaintridesetletnem obrazu, roka, dvignjena v pozdrav. Danica, bodi pogumna in nekoč, morda ko boš že stara, daj prosto pot domotožju! H. Jelovčan LESNINA PE POHIŠTVO KRANJ Tri zlate medalje v treh letih Direktor Lesnine PE Pohištvo Kranj Milan Likozar: »Naša trgovina je specializirana, zato moramo slediti vsem novostim na trgu. Včasih na področju notranje opreme pri nas orjemo tudi ledino.« Kranj — Pred tremi leti je Poslovno-prireditveni center Gorenjski sejem v Kranju na prireditvi Sejem stanovanjske opreme, ki je redno na programu oktobra meseca, začel podeljevati zlate medalje za tako imenovane nove oziroma izvirne izdelke, predstavljene na sejmu. Takšnih medalj so doslej podelili okrog ducat. Med dobitniki je bila letos že tretjič • Lesnina PE Pohištvo Kranj. »Zlate medalje na tem sejmu glede na število izkušenih razstavljavcev ni tako lahko dobiti. Kako vam je. uspelo, da je Lesnina PE Pohištvo Kranj s treh sejmov iztržila kar tri medalje?« smo povprašali direktorja kranjske organizacije Milana Likozarja. »Naša trgovina je na Gorenjskem, kjer je več prodajalcev pohištva oziroma tovrstne notranje opreme strogo specializirana. Zato moramo slediti vsem novostim na jugoslovanskem tržišču. In ker je Lesnina velika delovna orga- nizacija, imamo seveda tudi možnost za to. Prav zato pa na področju notranje opreme pogosto orjemo tudi ledino. Seveda nas drugi potem posnemajo, kar pa nas konec koncev prav nič ne moti, če izhajamo iz stališča, da je potrošniku treba ponuditi pač vse tisto, kar je v danem trenutku tudi moč dobiti. To je nenazadnje osnovna naloga trgovine. Tako smo. letos na sejmu predstavili tako imenovani program DIV-Plimut Šipada Vrbas iz Banja Luke. To je zares zanimiv večnamenski program pohištva za opremo stanovanja. Vrbas je pravzaprav tako presenetil, da bomo v novembru v našem salonu na-Primskovem na okrog 150 kvadratnih metrih .predstavili še nekatere druge njihove, prav tako zanimive programe.« »Kako s stališča specializirane trgovine ocenjujete trenutno ponudbo, pa tudi kvaliteto pohištva pri nas?« MILAN LIKOZAR: »Letos smo dobili mejdaljo za program DIV-Plimut Šipada Vrbas iz Banja Luke.« »Na področju notranje opreme oziroma pohištva so danes jugoslovanski proizvajalci v svetu sorazmerno zelo priznani. Na največji tovrstni sejemski prireditvi v Evropi, v Kohl-nu, so se domala vedno dobro odrezali. Dokazali so, da so sposobni ustreči kakršnim koli željam. Skandinavoi in Italijani na primer imajo radi tako imenovane privlačne oblike pohištva, ki je izdelano iz ive-ric in potem oblečeno v folije ali potiskano. To je ceneno pohištvo, v svetu uporabno za nekaj let. Zahodni Nemci pa so na primer bolj zahtevni. Radi segajo po težkem, furniranem pohištvu, ki ima seveda veliko večjo ceno in ki preživi včasih tudi eno generacijo. Različnim okusom so naši proizvajalci v tujini kos. Na domačem trgu pa se potem največkrat vse pomeša. Ponudba je sicer dokaj zadovoljiva, vendar so izdelki (programi) osiromašeni; predvsem zaradi cen oziroma dragih uvoženih materialov. Največja neurejenost pa se doma kaže pri cenah glede na kvaliteto. Pri nas je na primer čisto mogoče in izvedljivo, da je pohištvo iz iverice dražje od furniranega; čeprav je med njima velika razlika v obratnem smislu. Prepogosto se namreč doma dogaja se vedno, da o ceni pohištva odločajo predvsem dobri ali slabi komercialisti, ne pa kvaliteta. Lesnina, kot trgovina, za zdaj pri tem še skoraj nima vpliva. Eden od poskusov v tej smeri je bila prav gotovo predstavitev Vr-basovega programa na letošnjem sejmu.« A_ žalar ŠPORT IN REKREACIJA GLAS 10. STRAN__ Bo smučanje postalo rekreacija bogatih? Ob tem ko se delavčev standard znižuje, cene smučarske opreme vrtoglavo naraščajo. Aprila je bil na smuči in ostale športne rekvizite uveden domala 29-od-stoten prometni davek, enako aH še več pa so k podražitvi dodali še proizvajalci opreme. Alpsko smučanje bo ob dragem gorivu in cenah vozovnic postalo rekreacija (šport) bogatih, gneča pa se obeta na drsališčih in na tekaških smučinah. PETEK, 4. NOVEMBRA Kranj — Tovarna Elan iz Begunj bo letos za jugoslovansko tržišče izdelala 100 tisoč parov alpskih in 20 tisoč parov tekaških smuči. V primerjavi z lanskimi so v povprečju dražje za (30 do 70'odstotkov. 29 odstotkov podražitve predstavlja prometni davek, ki je bil letos aprila uveden na smuči in ostalo športno opremo. 30 do 40 odstotkov je dodal še Elan. Bolj so se podražile kakovostne smuči ?c. vrhunske smučarje, nekoliko manj modeli srednjega in nižjega razreda. Izračuni kažejo, da bi tudi te morali po-' dražiti enako kot bolj kvalitetne. Toda tega niso storili — pravijo v Elanu — da bi lahko smuči kupili tudi občani s tanj.šimi denarnicami. Smučarski čevlji so se »izognili« prometnemu davku, ker je v njih več kot polovica umetne snovi, so povedali v žirovski Alpini. Za potrebe domačega trga bi morali letos izdelati 90 tisoč parov čevljev. Čeprav imajo velike izvozne obveznosti, računajo, da bodo načrt 90-odstotno tudi izpol nili. Njihovih smučarskih čevljev zaenkrat še ni v trgovinah, ker so s proizvodnjo za domače tržišče začeli šele pred kratkim; bodo pa zanesljivo še v novembru, najprej bolj kakovostni čevlji in kasneje tudi obutev za manj zahtevne smučarje. Cene njihovih čevljev so od lani poskočile za 40 do 45 odstotkov, do podražitve pa je prišlo zaradi tečajnih razlik oziroma vedno dražjega uvoznega materiala. In koliko bo letos ob novih dajatvah in podivjanih cenah stala smučarska oprema odraslega občana — od nog do glave? Pobrskali smo pc cenikih in se oglasili na športnem oddelku Globusa v Kranju. Seštevali smo in seštevali, preverjali, če se nismo kje /motili, in prišli do vrtoglavih številk. Najdražja, težko je reči, ali tudi najbolj kakovostna smučarska oprema, bo letos veljala blizu 70 tisočakov, najcenejša okrog 26 tisoč dinarjev. Najboljše Elanove smuči za »smučarje s posebnimi zahtevami« stanejo 17.630 dinarjev. Za smučarje, ki znajo vijugati v vseh snežnih razmerah in pri večjih histrostih, veljajo »dilee« od 9870 do 16000 dinarjev. Za najcenejša modela v pisani druščini Elano-vih smuči je treba odšteti 3650 in 4450 dinarjev. Na cenovni lestvici smučarskega okovja na športnem oddelku v Globusu prepričljivo »vodijo« vezi Tvrolia 380 RD, ki so se od lani podražile kar za 88 odstotkov. »Če pa ne cenite le varnosti, temveč tudi solidne cene« (piše v njihovem prospektu), se boste odločili za univerzalno vez Tvrolia 180 D, ki stane »le« 5122 dinarjev. Najdražji smičarski čevlji /irovske Alpine veljajo 8500 dinarjev in najcenejši 2500. Velike so razlike v cenah (in kvaliteti) smučarskih bund. Najcenejše nosijo listič z napisom od 2900 do 5000 dinarjev, najdražje so »puhovke« Metke iz Celja — od 9500 do 10050 dinarjev. Slednjih, ki imajo v ceni pet številk, so doslej v Globusu dobili le 12, toda vse so že v nekaj dneh prodali. Smučarske elastične in ogrevalne hlače so letos 25 do 30 odstotkov dražje kot lani in stanejo od Državno prvenstvo kegljavk v Kranju Odločili zadnji lučaji Kranj — Zmaga svetovne prvakinje Biserke Perman z Reke, velik uspeh slovenskih kegljavk (11 se jih je uvrstilo med prvih 20), povprečen nastop Zo-retove in Vrhovnikove pred domačim občinstvom in dobra organizacija Ke-gljaškega kluba Triglav — to so značilnosti 33. državnega kegljaškega prvenstva za posameznice, ki je bilo minuli konec tedna v Kranju. Tekmovanje je bilo zelo izenačeno in šele poslednji meti so odločili zmagovalko. Pri tem je bila Permanova zbranejša in natančnejša od tekmice na sosednji stezi, letošnje republiške prvakinje Marike Nagy iz mariborskega Konstruktorja. Predstavnici kranjskega Triglava se tokrat nista vmešali v boj za državni naslov: Marjana Zore se je uvrstila na deveto in Milena Vrhovnik na 19. mesto med 36 kegljavkami. Po prvem dnevu je kazalo na popoln uspeh kegljavk iz Slovenije. V vodstvu je bila Novka Čulič (SCT Ljubljana) s 434 podrtimi keglji, njen dosežek pa tudi drugi tekmovalni dan ni presegla nobena od kegljavk. Druga je bila Ro-kavčeva iz Maribora, tretja Gobčeva iz Celja, četrta Nagveva iz Maribora in peta Stegovčeva iz Ajdovščine. Šele osma, mesto pred Zoretovo in Vrhovnikovo, je bila lanska državna prvakinja in prva favoritinja letošnjega prvenstva Biserka Perman. Drugi dan je večina tekmovalk dosegla slabše rezultate, v boju za naslov pa so odločale izkušnje in psihična pripravljenost. Čuli-čeva je kar za 39 kegljev zaostala za dosežkom prvega dne, Gobčeva za 38, Vrhovnikova za 25 in Zoretova za 11. »Tudi tokrat se mi je zgodild isto. Odkar sem pri klubu, mi na velikih tekmovanjih na domačem kegljišču ne gre in ne gre. Medtem ko so za večino tekmovalk domače steze in občinstvo prednost, zame to ne velja. Na čiščenje sem zadevala odhčno, mnogo slabša sem bila v igri na polno. Drugi dan sem za rezultatom s treninga zaostala 20 kegljev, tolikšna razlika pa me je ločila od prve peterice,« je nezadovoljna po nastopu pripovedovala Marjana Zore. Milena Vrhovnik, članica Kegljaškega kluba Triglav, je že z uvrstitvijo na državno prvenstvo dosegla lep uspeh. Milena Vrhovnik je že z uvrstitvijo na državno prvenstvo dosegla lep uspeh. Po stotih lučajih je celo kazalo na presenečenje, saj je podrla enako kegljev kot Zoretova in le enega manj kot svetovna prvakinja. Drugi dan je roka ni najbolj ubogala. »To je bil moj prvi nastop na tako pomembnem tekmovanju. Breme odgovornosti je bilo preveliko, trema je opravila svoje. V igri na čiščenje bi lahko bila boljša,« je kritično ocenila svoj nastop Milena Vrhovnik. Kegljavke kot tudi delegatka Keglja-ške zveze Jugoslavije Mojca Polak so pohvalile odlično organizacijo prvenstva na obnovljenem kegljišču. Predvsem nove keglje, ki ne omogočajo rekordnih dosežkov, vendar bolj kot prejšnji izključujejo »faktor« sreče. Rezultati: 1. Perman (Reka) 836 (411 + 425), 2. Nagy (Konstruktor) 831 (417+414), 3. Čulič (SCT Ljubljarfa) 829 (434 + 395), 9. Zore (Triglav) 809 (410 + 399), 19. Vrhovnik (Triglav) 795 (410 + 385). C. Zaplotnik 3000 do 7500 dinarjev, smučarski puloverji od 2800 do 3600 dinarjev, očala od 1100 do 2900 dinarjev, kape do 500 dinarjev, rokavice (trenutno imajo v Globusu le Križajeve) od 2700 do 3500 dinarjev, palice od 600 do 1000 dinarjev ... Zaenkrat še ni mogoče oceniti, kakšne bodo posledice velikih podražitev. Zdaj se večina zanima le za ceno in izbiro opreme, šele ko pade prvi sneg, se odločijo tudi za nakup. Zanesljivo pa bo še večje zanimanje kot lani za tekaško opremo in drsalke«, pravi Slavica Vovk, vodja športnega oddelka v Kranjskem Globusu. »Vse smučarske opreme bo dovolj, skromna bo le ponudba in izbira drsalk. Proizvajalca Adidas in Vassa sta nam že dala vedeti, da bosta dobavila veliko parov manj kot lani. Koliko, se še nismo dogovorili.« Smučarska oprema se je v povprečju podražila za 50 do 60 odstotkov, cene bodo bržčas dvignili tudi žičničarji in gostinci na smučiščih, podražila se je tudi vožnja z avtomobilom in še goriva nam primanjkuje. Bo draginja razredčila vrste na naših smučiščih in postavila v še težji gmotni položaj upravi j alce smučišč? Bo smučanje postalo rekreacija le za občane z višjim standardom, medtem ko naj bi se ostali »podili« po drsali-ških in tekaških smučinah? Bo draginja končno spravila na kolena smučarske snobe, ki so še do nedavnega razkazovali (poleg smučarskega neznanja) »super« modne novosti smučarske opreme? Na ta vprašanja nam bo odgovorila letošnja zima. C. Zaplotnik Šahovske novice • Iz Manile na Filipinih, kjer se je končal kongres mednarodne šahovske organizacije, so sporočili, da sta Oster-man in Mencinger, šahista leske Murke, dobila mojstrski naslov. Stanislav Hrovat, član SD Radovljica, pa naziv mednarodni šahovski sod.iik. Oster-man se je na Gorenjsko priselil že kot uveljavljen igralec, Mencinger in Hrovat pa sta svojo šahovsko pot pričela v Lescah. Pri prehodu iz mladinske v člansko konkurenco se je Mencinger odločil za igranje, medtem ko se je Hrovat posvetil sojenju in tako postal najmlajši mednarodni šahovski sodnik v Sloveniji. Oba sta dosegla prve večje uspehe na mednarodnem šahovskem festivalu na Bledu. — V. Perović • Mednarodni šahovski festival na Bledu bo od 16. do 25. marca v hotelu Park. Pripravljalni odbor — vodi ga Valter Šinkovec — je poslal razpis domačim in tujim šahistom, več velemojstrov in mednarodnih mojstrov pa je že potrdilo udeležbo. Pokrovitelj tekmovanja bo Turistična poslovna skupnost Bied. — V. Perović • Kranjski šahisti nadaljujejo z rednimi mesečnimi hitropoteznimi turnirji. Septembra je zmagal Rado Bumbar s 16,5 točkami pred Logarjem in Jokovičem 14,5, Uletom 123,5 in Lazarjem s 13 točkami, oktobra pa Brane Deželak s 15,5 točkami pred Simonči-čem 15, Logarjem, Rakovcem in Jokovičem s 13,5 točkami. Po devetih turnirjih vodita Deželak in Jokovič s 56,5 točkami pred Uletom 54, Lazarjem 46,5 Logarjem 45,5 in Simončičem z 38,5 točkami. — D. Jaković • V Lescah je bilo letošnje ekipno prvenstvo Gorenjske v šahu. Naslov prvaka so osvojili šahisti Svobode z Ja-vornika, druga je bila Murka II in tretja Radovljica. Šahisti Svobode se bodo na kvalifikacijah potegovali za nastop v slovenski ligi. — V. Perović Jamarske novice Člani kranjskega društva za raziskovanje jam so se poleti mudili v številnih domačih jamah. Devet jamarjev se je spustilo v Jeralovo brezno v Besnici, peterica v Logaško jamo, enajst članov v Pižonovo brezno na Jelovici, trije so plavali v jamo na Rtu Kamenjaku pri Puli. Pet jamarjev in dva pripravnika se je spustilo v jamo P-13 na Pečeh pri Kropi. Jama, ki je sicer znana po kapniških lepotah, je razdejana, verjetno zaradi bližine kamnoloma. Eden od članov kranjskega društva je bil poleti nas dnu 534 metrov globokega Brezna pri Leski planini; v jami je ostal kar devet ur in 20 minut. Ljubljanski jamarji in član kranjskega društva so se, spustili 200,metrom v najglobljo jugcČ slovansko jamo Brezno «4 Gamsovi glavici nairl Bohinjskim"m&min. Pet jamarjev .-iz KraiyjgjiDe ofle težilo sre Čanja treh dežel v*|jteljakvt; ložnosti oWfik,alo.Jhansti *'"gerIoch.JSttea od «anov. ; udeleži rep« ske tpštrukt ŠPOk T OB KONCU TEDNA Rokomet — V sedmem kolu druge zvezne ligje se bodo rokometašice' Alplesa iz Železnikov v gosteh pomerile z igralkami Bane Sekulića. V moški medrepubliški ligi bo jutri ob 19. uri v športni dvorani Poden v Škofji Loki zanimivo srečanje med domačo Jelovico in vodečo ekipo lige, Istraturistom iz Umaga. Škofjeloški igralci imajo priložnost, da z borbeno igro in ob podpori občinstva prizadenejo gostom prvi poraz. V moški republiški ligi gostuje tržiški Peko na Igu, v ženski ligi pa bo jutri ob 16. uri srečanje Preddvor : Peko in v nedeljo ob 11. uri Duplje : Jadran. V drugi moški republiški ligi ro-kometaši Preddvora gostujejo v Zagorju, igralci Križ pa v Ribnici. Tretji gorenjski predstavnik v ligi, ekipa Zabni-ca, se bo v nedeljo ob 10. uri na domačem igrišču pomerila z rokometaši Grosupelj. V republiški ligi za mladince bo v nedeljo ob 9. uri v Dupljah srečanje Sava : Peko, uro kasneje pa v Preddvoru tekma med domačimi mladinci in Prulami. Ostale gorenjske ekipe gostujejo. V enakem ženskem tekmovanju bosta v nedeljo na sporedu dve srečanji — ob 10. uri Duplje : Peko in ob 11. uri Preddvor : Ratitovec; roko- metašice Alplesa in Kamnika v kolu gostujejo. — J. Kuhar Hokej — Hokejisti Kranjskt se bodo v soboto, 5. novembra,!*! pomerili v dvorani pod Mezakin grebškim Medveščakom. Igrata; nic gostujejo v tem kolu v Suboi Špartaku. Hokejisti Triglava u 1 pa se bodo v tekmi druge — zahod pomerili v soboto ob 11 drsališču v Savski loki z ekipo] J. Rabič Nogomet — Jeseniški ki so v zahodni skupini slover doslej že šestkrat zmagali, deljo, 6. novembra, ob 14. u_ igrišču pod Mežakljo z nogor - .1. Rabič Kegljanje na ledu - V 6 novembra, ob 7. uri se bo v pod Mežakljo pričel drugi del skega prvenstva v kegljanju a Nastopile bodo ekipe Mislinje, Rateč, Kranjske gore in Jesen pa, ki bo po obeh kolih prvertsti la največ točk, se bo ob koncu i bra udeležila svetovnega prvi Frankfurtu Po prvem kolu vod:1 stalna z Jesenic. — J. Rabič za vodnike in mentorje v letnihnj/ rah, oktobra- sodelovanje na teka/ nju za Milovanovičev memorialia* minar za vodje skupin cicibanov nincev, novembra pa bodo dek>skW s seminarjem za načelnike mladac odsekov pri planinskih društvih \V republiki. $ Pomembne naloge mladih planincev Število mladih planincev v Sloveniji narašča — Vključevanje prnjia/l planinskih skupin v delo osnovnih šol — Pester načrt aktivnosti v pnV njem letu Med dobrimi sto tisoč člani Planinske zveze Slovenije je delež mladih presegel polovico. Planinsko dejavnost mladine usmerja 130 mladinskih odsekov pri slovenskih planinskih društvih, pionirji pa so povezani v prek 370 planinskih skupinah po osnovnih šolah v naši republiki. Usklajevanje in vodenje vzgojnoizo-braževalne ter kadrovske politike mladine je osnovna naloga mladinske komisije pri PZS, kar uresničuje prek raznih aktivnosti. Akcije Ciciban planinec, Pionir planinec, planinska šola pa Mladina in gore so kot stalne vzgojnoi-zobraževalne oblike dela namenjene najširšemu krogu mladih v planinski organizaciji. Letni in zimski tečaji za mladinske vodnike, planinske mentorje in inštruktorje pa razna srečanja, seminarji in druge oblike izpopolnjevanja so posvečeni vzgoji in izobraževanju kadrov, ki vodijo delo v mladinskih odsekih planinskih društev in planinskih skupinah. Z usposabljanjem in spodbujanjem mladih planincev skušajo doseči tudi njihovo tvorno udeležbo pri zastopanju interesov mladih v dejavnosti planinskih društev. Do lani je v akciji Pionir planinec sodelovalo 78 mladinskih odsekov. Vse bolj razširjena in priljubljena oblika . dela z mladino postajajo planinski tabori, katerih število iz leta v leto narašča. Predlani in lani je bilo skupno' okrog 40 letnih taborov, letos pa približno 20 zimovanj in več kot enkrat toliko letnih taborov. Planinski tabori so se izkazali kot zelo dobra in poceni KOŠARKARJI Sodniška organizacija pn MKZ za Gorenjsko Kranj bc pripravila seminar za karske sodnike in sicer n — pomožne sodnike (zapiv nikar je, časome rilce, stj. rost nad 13 let) prispevek 100 din, — sodnike pripravnike (starost nad 15 let), prispe vek 150 din Poimenske prijave z oznaka] sodnika prosimo pošljite naj. kasneje do 19. 11.1983 na naslov: Omerza Janez, Cesu l.maja 65, Kranj, telefoa, 24-963. Prispevke za organiziranj* | seminarja nakažite na teka-či račun 51500-678-82175. ob tej pri-amo Eg--a. se je _ ja tečajfa zajamar-r &ki ga je Jamarska oblika organiziranih počitnic za mladino. Razen tega analiza o razširjenosti akcije Pionir planinec ugotavlja, da na mnogih šolah deluje več skupin oziroma planinskih krožkov, ki vključujejo učence določenih starostnih stopenj. Prav takšen način dela, uresničevanje programa na višji stopnji in zlasti vse večje število otrok, ki želijo sodelovati v planinskih skupinah, narekujejo uvajanje akcije Ciciban planinec v prve razrede osnovnih šol. V Planinski zvezi Slovenije se zavedajo, da le pravočasno oblikovanje programov planinskih skupin omogoča njihovo vključitev v letne delovne načrte šol, kar je gotovo znatna opora in spodbuda za delo mentorjev, mladinskih vodnikov in mladinskih odsekov planinskih društev. Zato — pa tudi zaradi težav pri pridobivanju mentorjev in zagotavljanju denar.ja za uresničevanje vzgojnoizobraževalnega programa v šolah — je mladinska komisija pri PZS že izdelala okvirno program akcij za prihodnje leto. V njem je predvidela pestre aktivnosti, v katere se bodo vključevali mladi planinci. Vzgojnoizobraževalno delo se bo začelo februarja s seminarjem za planinske inštruktorje na Uskovnici. Naslednji mesec načrtujejo tod zimski tečaj za mladinske vodnike in seminar za organizatorje orientacijskih tekmovanj. Aprila predvidevajo izpopolnjevanje za mladinske vodnike in mentorje v zimskih razmerah, zbor delegatov mladinskih odsekov PD Slovenije in zbor pionirjev planincev Slovenije, združen s prenosom štafete mladosti, začela pa se bpdo tudi področna orientacijska tekmovanja. Maja bodo pripravili sprejemne izpite za kandidate .pattečajih mladinskih vodnikov. Junija načrtujejo t^p^mo akcijo, v.vzgojnojzo-v^až^vafeieiid -'^fttru-. -PZS/. v: Baveći, 'tfjfcr boob nas^dhji *nfese# tri izilpne ?.\\&6ajj&'3& ^flttfH^ske vod«ike; julija bo ■- IfodFmlad^itij delovna brigada napta-.■šv/MJpL Poleg, V desetih dneh od Maribora do Kopra Kranj — Znana tekača relutaarf Franc Kavčič s Kokrice in Marko jak iz Kranja sta si za letošnjo ja# zastavila nalogo, da temeljito prtsktf ta svojo vzdržljivost in voljo. EnaaV | tekanje po atletski stezi jima povolji, zato sta se odločila, i ta in pretečeta slovensko transverzalo od Maribora do Kavčič je imel že nekaj tovrstni šenj, saj je v dveh dneh prehodili ske vrhove, Dovjak je zaupal mu in bolj izkušenemu prijatelju.! vig je zahteval od obeh tekačevi kondicije še plezalne sposobno« i orientiranje v megli. Maratonca: la dnevno na nogah po 13 ur in1 času sta pretekla, prehodila in | zala 80 kilometrov. Prvi dan i od Mariborske koče do Ar doma na Slemenu, drugi haufovega doma na Okr dan do Tržiča, naslednji dan i vega doma v Vratih, potem i naslednji etapi do Krna, sedmi i Cerknega in osmi do Cola. na večer sta bila v Volču pod Vrerr.ščv,-. zadnji, deseti dan v Ankaranu, kjtrj je njuna pot sklenila. »Največ težav sva imela s hrane., pripovedovala Franc in Marke pa: vratku. »Zvečer, ko sva prispela v ktfe je običajno,že vsega zmanjkalo, ijvaj pred osmo pa je bilo prav tako alf dobiti kaj za pod zob. Planinci naj a ma ne zamerijo, kec Stra divjala poti dovitem svetu naših gora. Tran$\w* lo sva izbrala le zaradi preskusa af nih sposobnosti, ne*,jpa zaradi *-stavljanja rekordov.« -«. • Ni bm enostavno Spustiti *. mo, z Jalovca v Trento f3yz«pe.£i «*-£0voft~ wlje tudi Delegatka Kegljaške zveze Jugoslavije Mojca Potak izroča pokal leto&iji državni prvakinji Biserki Perman z Reke. — Foto: C. Z. zveza Slovenije organizirala v vasi Sli vje na Matarskem polju. Enajst članov pa je poleti vadilo tehniko plezanja v plezalnem vrtcu jprd Preddvoru. ■■ M. Č. finskemu taboru in seminarju ^za mentorje planinske vzgoje v Bavšici ter strokovnemu ledeniškemu izpopolnjevanju zavodnike, mentorje in inštruktorje v Avstriji. Septembra bosta na vrsti državno orientacijsko tekmovanje za planince ter izpopolnjevanje Kavčič ja» š!ov«ns hodil tud* koipianirrec. Dovjak, ki j nekaj dni pa povratku z gora prva*' čno zmagal na maratonu T«h swi Bovcu, je sklenil, da se bo po vrš«| od Maribora do Kopra sprehodil kaj tudi z odprtimi očmi. B. Vrlini U NOVEMBRA 1983 KRIŽANKA, BANKA SPOROČA, KINO, NOVO V KINU 11. STRAN Imate prihranke v devizah, ki jih želite čimbolj smotrno porabiti? S prodajo deviz Ljubljanski banki si zagotovite poleg dinarske protivrednosti pri veljavnem tečaju, še gotovinsko posojilo v enakem znesku. Posojilo boste dobili po 18 % letni obrestni meri in ga vračali v enakih mesečnih obrokih. Najdaljša doba vračanja je 5 let. Višina kredita in doba vračanja sta odvisni od vaše kreditne sposobnosti. Dodatne informacije boste dobili v vseh enotah Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske. 19 ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske NOVO V KINU Ameriški film COCO CHANEL obnavlja življenjsko zgodbo ženske, ki je postala pojem v modnem oblačenju. Kaže jo od najskromnejših začetkov, od sirotišnice, do slavne modne kreatorke, ko je imela vse, samo moškega nikoli ni uspela obdržati. V naslovni vlogi je zaigrala Marie France Pisier. film ameriškega režiserja Oefterta Manna NA ZAHO-k SlC NOVEGA je nova Vanizacija romana E. M. Wrquea. Prikazuje skupi-\ diplomantov, ki jih 1916. *tt prevzame kaplar Him-VfatoM in jih kot pripadnike Vmike vojske izuri za boj. Na šoti fantje odkrivajo vse Vahote vojne in strahopet-Sa( tvojega kaplar ja . ... Film * k pretresljiva izpoved o ne-%4irfu vojne. p c i • •• » . t- ' .•"'>!«; ■ \ r t • < i . Tudi film Projekt: umor so posneli Američani. Gre za napeto vo-kvuko delo, polno akcije, katerega glavni junak je agent ameriške ipecialne službe, ki bi se rad predal mirnejšemu življenju. Za njim ■/,'.':<'jo kolega, ki ga mora vrniti za vsako ceno. GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ TOZD Gozdno gradbeništvo, transport in mehanizacija OBJAVLJA JAVNO DRAŽBO za prodajo: 1. motorne žage Jonsereds, 60 kosov, izklicna cena 3.000 do 22.000 din 2. pralni stroj Gorenje, 2 kosa, izklicna cena 6.000 din Motorne žage so brez mečev in verig. Blago bomo prodajali po načelu »ogledano — sprejeto«. V ceni ni vračunan prometni davek, ki ga plača kupec. Kupec je dolžan izklicno ceno plačati takoj pri blagajni TOZD GGTM. Javna dražba bo 15. novembra 1983 ob 11. uri v prostorih GG Kranj, TOZD Gozdno gradbeništvo, transport in mehanizacija, Staneta Žagarja 53, Kranj. NAGRADNA KRIŽANKA GOSTILNA f STARI MAYR f KRANJ Obveščamo vas, da smo odprli nove, prijetno urejene prostore v prvem nadstropju gostilne. Primerno za poročna kosila, večerje * obletnice in ostale priložnosti. Zajamčen mir, intimnost in udobnost! ODPRTO: vsak dan od 17. do 24. ure razen ob nedeljah in praznikih Izbrane jedi in pijače strežemo do 24. ure! Rezervacije za posameznike in skupine sprejemamo na tel. 21-387 Se priporoča kolektiv ^Starega Mayerja! KINO KRANJ centkh 4. novembra amer. ban: akcij spektakel PRINC MAŠČEVALEC ob 16.. 18. in 20. uri 5. novembra amcr. ban: akcij"spektukel PRINC MAŠČEVALEC ob 16., 18. in 20. uri. premiera amcr. barv voli. filmu prč JEKTIMOR ob 22. uri ; 6. novembra amcr. ban: risani film ZAJČEK DOLGOVIH - A/l MAH DVE Ml lil ob 10. uri, amer. barv. akcij, spektakel PRINC MAŠČEVALEC ob {£, 17. u, 19. uri. premiera amer. ban: vojnega filma NA ZAHODE NIČ NOVEGA ob 21. uri 7. in 8. novembra amer. ban: film PRO-JF.KT I MOR ob 16.. 18. m 20. uri 9. novembra premiera amcr. barv. filma COCO CHANEL ob 16.. 18. in 20. ur, 10. novembra franc. anql. ban: film TESSA ob 17. in 20. uri KRANJ STORŽIC 4. novembra franc. barv. komedija HO ROSKOPob 16.. 18. m 21). uri !i. novembra amer. ban: krim. film PEKLENSKI PREGON ob 16. in 20. uri. fraiit. barv. krim. drama POLICAJKA ob 18. uri 6. novembra amer. barv. film PEG S PADALOM ob 14. uri. danski bari film ZA KAJ NE PRIDEŠ V MOJO POSTELJO ob 16. in 18. uri, premiera liongk. barv. filma OROŽJE PROTI UGRABITELJEM ob 20. uri 7. m 8. novembra hohffk. ban: film OROŽJE PROTI UGRABITELJEM ob 16., 18. m 20. uri '.) novembra jap. barv. film IADV cilA-TERIAV IZ TOKIA ob 16.. 18. ,„ 20 uri 10. novembra amer. barv. film IlEG S PADALOM ob 16.. 18. in 20. ur, TRŽIČ 5, novembra hongk. barv. film NA ZMA J EVI LOTI ob 10. uri. amer. ban: drama ZAKAJ STE ME OBSODILI NA ŽIVI.IE NJE ob 18. in 20. ur, V novembra amer. ban: risani film VAJ ČEK DOLGOUHI - \A MAH DVE Ml lil ob l.r>. uri. amer. ban: krim. film PEKLENSKI PREGON ob 17. in IV. ur, 7. novembra franc ban: film TESSA ob 17. in 20, un 8. in '.). novembra nem ban: film ŠEST ŠVEDINI \' IMIRNATC ob 17. in 19. uri 10. novembra franc barv komedija HOROSKOP ob 17. tn 19. uri KAMNIK DOM ■ry jiovembra amer.' ban: film NORA DIRKA TOM IX JE.RRY.IA ob 16. uri, nem han: erol. film ŠTS1 ŠVI 1>I\.I V INTERNATE ob 18. in 20, uri. premieru franc barv. komedije HOROSKOl' ob 12. uri IME OVE H GRŠKIH JUNAKOV PREO TROJO PRISTANI ŠĆE NA NOR VESKEM GLASBENIK KI NASTOPA SAM ALI OB SPREM U A VI OR KESTRA TRG MESTO V ZAHODNI FRANCIJI. OB LOARI PROSTOR BREZ DIR SVETLOBE IZDELO VALEČ OROŽJA POZDRAV S STRELJANJEM ANGL FILO ZOF IN PISATELJ INDUSTR MESTO NA ŠTAJERSKEM GL MESTO SOSEDNJE DRŽAVE SKANDI NAVSKI DROBIŽ OZVEZDJE ZODIAKA. OVEN Rešitev nagradne križanke z dne 28. oktobra: statistika, karantanec, Aman, estri, lara, lira, Aran, elita, ratar, ogib, rem, ato, Igor, IT, Vanessa, Petrič, Di, aon, LB, baje, Eiger, erato, nato, ajvar, glad, rak, Steele, Ana, kornat. Prejeli smo 151 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (150 din) prejme Tončka Ja-kelj, Kranjska gora, Smerinje 4, 2. nagrado (120 din) prejme Dušan Hrezigar, Gotska 4, Ljubljana, nagrado (100 din) prejme Marjan Mihelčič, Valjavčeva 12, Kranj. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitev pošljite do 9. novembra do 9. ure na naslov: ČP (»las Kranj, Moša Pijade 1 z oznako — Nagradna križanka. 1. nagrada 150 din, 2. nagrada 120 din in 3. nagrada 100 din. 6. novembra hongk. ban: film NA ZMAjevi poti ob l.r>. uri. nem. ban: erol. film šestšvedinj v internati ob 17. in 19. uri. jiremieru amcr buri filma COCO chanel ob 21. uri 7. novembra nem. ban: erol. film šest švedinj v interna!) ob 18. in 20. uri 8. novembru amer. barv film oktagon ob 18. in 20. uri 9. novembru franc ban: film tessa ob 17. in 19. uri tO, novembra slov. barv. film rdlci lUHiii, Al l KAJ Ti H. DEKLICA ob 18: in 20. uri DUPLICA 5. novembra danski bari: erot. film ZAkaj NE prideš v mojo POSTELJO ob 20. uri 9. novembra honqk. bari: film invalidi - mojstri ob 20. uri 6. novembra amer. bari: film nora dirka tom IN.ierry.IA ob l.r>. uri 10. novembru hongk. bari: film orožje Proti i graditeljem ob 20 ari JKSKNICK RADIO 4. novembru amer. ban: film POROKA ob 18. in 20. uri, premiera honqk. ban: filma orožji PROTI UGRABITELJEM ob 22. uri C), novembra amer. ban: mlad. film LAS-.S/.//•'\I (auovnije ob ir>. uri. nem ban: pust. film si PER barv V ob 17. 111 19. un 6 novembra nem. barv. film k) sokolovi sledi ob 17. m 19. uri 7. novembra jap. barv. erol. film iadv < ii. 1777.7.,1 V // TOKIA ob 17. m 19, uri 8. in 9. novembra amer. barv. film na zahodc nič NOVEGA ob IS. m 19.15 JESENICE PLAVŽ 7. novembra nem. barr. film PO SO KO lovi sledi ob 18. in 20. uri r». novembra amer. ban: film oktagon ob 16. uri, jap. buri: erot. film iadv cha-1ERIAV 17. tokia ob 18. in 20. uri 6. novembra amer. ban: film IASS1.IF-ve CAK0\\1.II ob k), uri. amer. ba, v film oktago\ Ob 16. uri. jup. barv. film iaDV ( HATER1.AV iz tokia ob 18. in 20. u ri 7. novembra amer. barv. film NA ž.aho Di' JVijČ NOVEGA ob 18. in 20. uri s. novembra amer barv. film COCO f IIANEI. ob 18 in 20, uri 10. novembra hongk. bari: film NA zmajevi poti ob 18. in 20. un RADOVIJICA 4. in 8. novembru amer. ban: film CESTNI HOJIAMK oh 20 uri 5. novembru amer. barv film srebrno sedlo ob 18. uri. amer. ban: film oblečena da l bij a ob 20. uri 6. novembra amer barr film srebrno sedlo ob 16. uri, amer. bari: film cestni BOJEVNIK ob 18. uri, amer. ban: film sipek vohuač ob 20. uri 7. novembra amcr. ban: film obleče na da ubija ob 20. un 9. novembra amer. ban: film svper vohuač ob 20. uri 10. novembra nem. ban: film kje se bomo i ji rili ob 20. uri m.i d 4. novembra amer. ban: film potovanji PROKLl i m ob 20 uri 5. novembru amer. barv. film hea\'y metal ob 18. un. amer. ban: film nora dirka ob 20. uri 6. novembra amer. ban: film zakrinkam jezdec ob 16. m 20. un. amer barv film Potovanje prokletih ob 17.30 7 novembra slov. ban: film razšli.11 na oseba ob 20. un 8. novembra amer. ban: film obi l cena da lbi.ia ob 20. ur, 9. novembru uiner. ban: film c is't m-bojevnik ob 20. un 10. novembru umer. barv. film SVPER vohuač ob 20. un KRANJSKA GORA 5. novembra amer. ban: film potovanje l'ROKl I IIII Ob 20. uri 6. novembra amcr. barv film nora dirka ob 18. un. ital. bari: film pet Žl-G.OSANIH ob 20. liri 10, novembra amer. luirr nlm cestni boji VNIK Ob 20. ur, Skopja loka soka 4. novembru ital. ero, film lji biva POD POSIVIJO ob 18. i/i 20. un />. in 6. novembm uiiql. krilih film RAZBITO OGLEDALO ob (s. ,„ 20 uri 8. in '.). novembra amcr ukfij. film Dl\ J A DIRKA ob 18. tu 1% uri * II). norembni (inier. a"raniti \.\ /1 A TEM JEZERI ob 20. 10*W ŽELEZNIKI OBZORJE 7 novembru unqi krim. film RAZBITO OGLEDALO ob 20. un r>. novemliru ital. erot. film I JI BIVA POD POSILIJO ob 20. uri 6. novembru amer barv film APOKALIPSA DANES ob 20. uri inovak O LAS 12. STRAN RADIO, TELEVIZIJA, OBJAVE PETEK, 4. NOVEMBRA TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 4. 11. 8.50 TV v šoli: TV koledar, Levi, Nemščina, Odmor, Dragutin Domjanič, Poročila - 17.20 Poročila - 17.25 Jazz na ekranu: Kvartet David Schnitter — 3. del -17.50 Modro poletje, španska otroška nanizanka -18.25 Obzornik ljubljanskega območja - 18.40 Zdravilne vode, izobraževalna oddaja - 19.10 Risanka - 19.20 Cik cak - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik 1 - 19.55 Vreme - 20.00 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah: Bratje nabrusimo kose, dokumentarna serija -20.45 Ne prezrite - 21.00 TV kviz - 22.10 TV dnevnik II -22.25 Nekdo me opazuje, ameriški film Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Zgodbe iz nepri-čave, otroška oddaja - 18.15 Posvetovalnica za starše, izobraževalna oddaja 18.45 Narodna glasba -19.30 .TV dnevnik - 20.00 Okno v glasbeno delavnico - glasbeni magazin - 20.45 Zagrebška panorama 21.00 40-letnica ustanovitve Tanjuga, dokumentarna oddaja - 21.50 Nočni kino: Lisjak, ameriški film SOBOTA, 5. 11. 800 Poročila - 8.05 Ciciban, dober dan: Šivilja - 8.20 Zbis - H. C. Andersen: Mati ■ 8.40 Modro kot pisano; otroška nanizanka TV Novi Sad - 9.10 Pisani svet: Čakanja - 9.40 I. Otrin: Pesem giba — In v začetku je bil ritem - 10.00 Zemljepisne posebnosti: Človek iz Sereng-betija ameriška poljudnoznanstvena serija - 10.50 Otrok in promet: Na poti k samostojnosti - 11.10 Čudež življenja, švedska dokumentarna oddaja - 12.05 Zgodovina Slovencev v Umskih freskah: Za hlapce ''°.ieni, dokumentarna seri-12.45 Poročila (do 12.50) " 16.5L Poročila - 17.00 PJ v košarki — Partizan : CZ, Prenos v odmoru propagandna oddaja - 18.25 Planet opic, ameriška nadaljevanka - 19.15 Risanka -!9 20 Cik cak - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme 20.00 Daj-dam, kabaret Svetlane Makaro-vič - 21.00 Zrcalo tedna -21.20 Most pri Remagenu, angleški film - 23.15 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.20 Dve babi in tri žabe, posnetek predstave Malega pozorišta iz Beograda -18.00 Kam gredo divje svinje, ponovitev TV nadaljevanke - 19.00 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik -20.00 Zvezde, ki ne ugasnejo, zabavno glasbena oddaja - 20.30 Poezija - 21.05 Poročila - 21.10 Feljton - 21.45 Športna sobota - 22.05 Živali, ki jih ni nihče ljubil, ameriški poljudnoznan. film NEDELJA, 6. 11. 9.15 Poročila - 0.20 Živ žav, otroška matineja - 10.15 Modro poletje, ponovitev španske otroške nanizanke - 10.50 Fantje s Hil Streeta, ameriška nanizanka - 11.40 625, oddaja za stik z gledalci - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Poročila (do 13.05) -15.55 Visoki" pritisk, zabavno glasbena oddaja TV Koper - 16.45 Poročila -16.50 Človek in zemlja: Kozorog, španska dokumentarna serija - 17.15 Naš kraj: Kal pri Pivki - 17.30 Športna poročila - 17.45 Temno ogledalo, ameriški film (ČB) - 19.10 Risanka -19.20 Čik cak - 19.23 TV in radio nocoj - 19.25 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme -19.57 Propagandna oddaja - 20.00 13. julij, nadaljevanka TV Tito-grad - 20.50 Propagandna oddaja 20.55 Športni pregled - 21.25 Dom, dokumentarna oddaja TV Skopje -22.00 Poročila PONEDELJEK, 7. 11. 8.50 TV v šoli: TV koledar, Prijateljstvo, Italijanščina, Čoščina. Vesela knjižnica, Najlepši klasični miti, Poročila (do 10.35) - 17.20 Poročila - 17.25 Modro kot pisano, otroška nanizanka TV Novi Sad - 17.55 Vzreja in krmljenje molznih krav, izobraževalna oddaja 18.15 Po onkološkem inštitutu - 18.25 Podravski obzornik - 18.45 Pop godba: Lačni Franz (za J RT 1) - RADIJSKI SPORED PETEK, 4. nov. Prvi program 4-3fj Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 8.35 Glasbena pravljica - 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za . .. . U.05 Ali poznate? Opero »Služkinja-gospoda-rica« Giovannija Battiste Pergolesija? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Vedri zvoki -13-00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvešča in zabavna glasba -13.30 Od melodije do melodije - 13.50 Človek in zdravje - 14.05 Iz repertoarja simfonikov RTV Ljubljana pod vodstvom Antona Na-nuta - Wewrner Egk: Francoska suita (po Rameauje-vih skladbah - 14.25 Vrtiljak - 15.05 Radio danes, radio jutri - 15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.30 Obvestila in zabavna glasba - 16.35 Vrtiljak: vmes: Napotki za turiste . 17.00 Studio ob 17.00 -18.Oo Pojemo in godemo -18 15 Gremo v kino - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - *9.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela... - »Janez Kranjski Janez« in druge pesmi Radovana Gobca -20.Oo Zakaj imamo radi? -21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.25 Iz naših sporedov -22.3o Iz glasbene skrinje 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Petek na valu 202 -13.00 Od enih do sednvh - Popotniška malha, Ob koncu tedna, glasba, Znano in priljubljeno, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stop pops 20 in novosti - 21.33 Petkov disco klub - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa SOBOTA, 5. nov. Prvi program 4.30 Jutranji program -glasba - 8.05 Pionirski tednik - 9.05 Matinejski koncert - 9.45 Pojte z nami -10.05 Svetovna reportaža -10.25 Panorama lahke-glasbe - 11.05 Pogovor s poslušalci - 11.35 Srečanja republik in pokrajin - 12.10 Godala v ritmu - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.00 Danes do 13 00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.05 Kulturna panorama - 15.05 Radio danes, radio jutri -15.15 Vrtiljak - 16.30 Obvestila in zabavna glasba 16.35 Vrtiljak - 17.05 Spoznavajmo svet in domovino - 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Mladi mostovi -19.55 Domovina je ena -20.00 Sobotni zabavni večer - 21.00 Za Slovence po svetu - 23.05 Literarni nokturno -Visoka pesem - 23.15 Od tod do polnoči - 00.05 Nočni pro gram - glasba Drugi program 7.15 Sobota na valu 202 13.00 Od enih do sedmih Sohotne pobude, Človek in prosti čas, glasba. Minute za EP in še kaj - 19.25 Sle reorama - 21.18 Pol uro /u šanson - 22.45 Zrcalo d nova - 22.55 Glasba za konee programa 19.15 Risanka - 19.20 Cik cak - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik I - 19.55 Vreme - 19.57 Propagandna oddaja - 20.00 Ivan Ribičič: Matjon, TV drama - 20.55 Propagandna oddaja - 21.00 studio 2 - 22.10 TVdnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Lutkomedija, otroška serija - 18.00 Vabilo na komedijo - 18.15 Živeti v družini, izobraževalna oddaja - 18.45 Kratek film (samo za LJ 2) - 19.00 Tele-sport - 19.30 TV dnevnik -20.00 Raziskovanja - 20.45 Zagrebška panorama 21.05 Pomembna naloga (ob obletnici oktobrske revolucije), sovjetski film (do 23.05) TOREK, 8. 11. 8.50 TV v šoli: TV koledar, Obisk v tovarni ribjih konzerv, Za učitelje, Otroci ustvarjajo, Dnevnik 10, Reka Krka Poročila (do 10.35) - 16.35 Šolska TV: Vesolje - Harmonija svetov - 17.35 Poročila - 17.40 Zbis: Stojan in Liljana - 17.50 Od vsakega jutra raste dan: Šentjernej - 18.25 Notranjski obzornik - 18.40 Kratek film: Afriške živali - 18.50 Knjiga - 19.05 Risanka - 19.15 Cik cak - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik I - 19.55 Vreme - 19.57 Propagandna oddaja - 20.00 E. J. Neu-man: V tretjem rajhu, ameriška nadaljevanka - 20.50 Propagandna oddaja - 20.55 Aktualno: Bolj energično za več energije - 21.40 I. Otrin: Pesem giba — Ballets Rus-ses - 22.00 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Pisani avtohus, otroška oddaja - 18.15 Življenje knjige - 18.45 Gledalec — urednik, zabavno glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Ročk kot nekoč, zabavno glasbena oddaja - 20.45 Žrebanje lota - 20.50 Dokumentarna oddaja - 21.35 Zagrebška panorama (do 21.50) SREDA, 9. 11. 8.50 TV v šoli: TV koledar, Majhna delavnica, Gozd, Odmor, Vstaja jugoslovanskih narodov, Nacionalni park Mljet, Poročila (do 12.35) - 15.50 Poročila - 15.55 Reka: Nogomet (kvalifikacije za olimpiado) — Jugoslavija : Italija, prenos v odmoru Propagandna oddaja - 17.45 Ciciban, dober dan: Pri urarju - 18.00 Glasba za kitaro, glasbena serija • -18.25 Koroški obzornik -18.40 Mostovi - 19.10 Risanka - 19.15 Cik cak - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik I - 19.55 Vreme - 19.57 Propagandna oddaja - 20.00 Film tedna: Podarjeni dan, madžarski film - 21.25 Kulturne diagonale - 22.10 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Grom, otroška serija - 18.15 Pred izbiro poklica, izobraževalna oddaja - 18.45 Prijatelji glasbe -19.30 TV dnevnik - 20.00 Gibljive slike - 21.10 Zbiralci perja, jugoslovanski film (do 22.30) ČETRTEK, 10. 11. 8.50 TV v šoli: TV koledar, Naše, tvoje, moje; Na perutninski farmi, Odmor, Živa bitja dihajo, Misli s svojo glavo, Poročila (do 10.35) -16.25 Šolska TV: Harmonija svetov, oddaja iz niza Vesolje - 17.25 Poročila - 17.30 Zemljepisne posebnosti: Skrivnosti uma, ameriška poljudnoznanstvena serija - 18.25 Pomurski obzornik -18.40 Mladi za mlade: Šenk in Lajovic - 19.05 Risanka -19.20 Cik cak - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik I -19.55 Vreme - 19.57 Propagandna oddaja - 20.00 Tednik - 21.00 Propagandna oddaja - 21.05 Tarče Mikea Androsa, ameriška nanizanka - 21.55 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.20 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Čas za pravljico, otroška oddaja - 18.15 Znanost - 18.45 Želeli ste - poglejte, zabavno glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik -20.00 »Majčina Sultanija Svetozara Čoroviča«, posnetek predstave Narodnega gledališča iz Mostarja -22.05 Zagrebška panorama - 22.20 Srečanja, oddaja iz kulture (do 22.50) VGRADITE OKEI Zaostrene razmere na področju preskrbe z energetskimi vin sopoal da se varčevanju le-te posveča posebna pozornost. Kdor pa ž: energijo, se mora potruditi za primerno toplotno izolacijo. Med; toplotno izgubo in varčnim kurjenjem pa obstaja tesna zveza: m^a Hzgubimo. manjši je lahko grelni sistem. Porabo energije za ogreva*! v bodoče lahko zmanjšali z boljšo izolacijo,med katerim se upoStii* pravilna izbira in pravilna vgradnja oken oziroma vrat. Trenutno so na tržišču v prodaji klasična ali dvojna okna. vezanj enojna okna z dvojnim ali trojnim izolacijskim steklom. Po izbiri najprimernejšega okna pride na vrsto najpomembnejša faza, to je I vgraditev. Dokazano je namreč, da je zaradi nepravilne vgraditve,M^* litetnim oknom, toplotna izguba na stikih okna z zidom izredno vetaS*! pa vplivamo na samo ekonomičnost ogrevanja. V osnovi ločimo dva načina vgrajevanja: suho in mokro. Mokra' pomeni vgraditev okna s pomočjo sider in malte, suha vgradita; vgraditev okna v dokončno okensko odprtino s pomočjo ustrezni Pri obeh načinih vgrajevanja ločimo 4 osnovne faze: 1. Grobo vstavitev okenskega okvirja v okensko odprtino in Umi tev v pravilen in pravokoten položaj s pomočjo zagozd. 2. Učvrstitev okna s pomočjo sider pri mokri vgradnji oz. z vijaki p"' vgradnji. 3. Nasaditev krila in preverjanje odpiranja in zapiranja. Po potrebi: liramo položaj z vgrajenim okovjem ali s finim popravkom okvirja. 4. Dokončna zapolnitev rege med sidrom in okvirjem z izolactjsk)*1 terialom. Pri mokri vgradnji zaključimo rego z malto in nato s 1 letvijo. Pri suhi vgraditvi pa pokrijemo izolacijski material s1 trakom in trajno elastoplastičnim kitom. Na koncu pokrijemo Wi krivno letvijo. Informacije: tel. 061 — 861 411 NEDELJA, 6. nov. Prvi program 5.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - Bogdan Gjud -Jože Rode: Moj prijatelj radio - Skladbe za mladino -9.05 Še pomnite, tovariši -10.05 Nedeljska matineja -11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.10 Zabavna glasba - 13.20 Za naše kmetovalce - 14.05 Pihalne godbe - 14.20 Humoreska tega tedna - Gitica Jakopin: Duša, kaj želiš? -14.45 Z majhnimi ansambli - 14.55 Minute za EP - 16.10 Pri nas doma - 15.30 Nedeljska reportaža - 15.55 Pojo amaterski zbori - III. oddaja iz tekmovanja Seghizzi v Gorici - 16.20 Popoldanski simfonični koncert - 17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Radijska igra -18.30 Na zgornji polici -19.30 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Glasbene razglednice - 20.00 V nedeljo zvečer - 22.20 Skupni program JRT - Glasbena tribuna mladih - 23.05 Literarni nokturno - Zdravko Krsta-novič: Pesmi - 23.15 Disko, disko - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Nedelja na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih - V nedeljo se dobimo, šport. Zimzelene melodije in še kaj - Pet minut humorja -19.30 Stereorama - 20.30 Glasba i/, starega gramofona - 21.15 Naš podlistek -Viktoriu Toikereva: Happy end 21.33 Lahke note -21.45 Nove plošče - 22.45 Zr-calo dneva - 22.55 Glasba za konec programa PONEDELJEK, 7. nov. Prvi program 4 30 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.25 Hingaraja - 8.40 Izberite pesmico - 9.05 Glasbena mati- neja - 10.05 Rezervirano za... - 1105 Ali poznate opero Jolanta Petra Iljiča Cajkovskega - 11. 35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev -Iz naših sporedov - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj -14.25 Vrtiljak - 15.05 Radio danes, radio jutri - 15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.30 Obvestila in zabavna glasba -16.35 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - glasba neuvrščenih dežel - 18.25 Zvočni signali -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Toneta Žagarja -20.00 Kulturni globus -20.10 Pop barometer - 21.05 Glasba velikanov - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Novosti iz našega glasbenega arhiva - 23.05 Literarni nokturno - Rudi Miškot: Večni lovec - 23.15 Ob domačem ognjišču - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Ponedeljek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih -Z rokami in z glavo. Znanost in tehnika, Minute za EP, Znano in priljubljeno in še kaj - 19.25 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa TOREK, 8. nov. Prvi program 4.30 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - Glasbena šola Ribnica - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za . .. - 11.05 Ali poznate? - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Danes smo iz- brali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba -13.30 Od melodije do melodije - 14.05 V korak z mladimi - 14.35 Mladinski pevski festival - Celje 83 - 15.05 Radio danes, radio jutri - 15.15 Vrtiljak - 15.40 Naš gost -16.30 Obvestila in zabavna glasba - 16.35 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Sotočja - 18.45 Glasbena medigra - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute s klaviaturistom Miho Kraljem - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi -20.35 Radijsko tekmovanje mladih godalcev - 21.05 Od premiere do premiere - Z Borštnikovega srečanja 83 -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.25 Iz naših sporedov -22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe -23.05 Literarni nokturno -VVilliam Somerset Maug-ham: Kosilec - 23.15 Operetna glasba - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Torek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -Omejitev hitrosti, glasba. Na obisku, Minute za EP, Znano in priljubljeno in še kaj - 19.25 Stereorama -20.00 Jazz na II. programu -The Band Georga Gruntza -Charlie Mingus - Dollar Brand - 21.15 Glasbeni in-termezzo - Z ansamblom Flairv Singers in The Ed-win Havvkins Singers -21.33 Torkov glasbeni magazin - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa SREDA, 9. nov. Prvi program 4.30 Jutranji program -glasba - 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 8.30 Govori- mo makedonsko, govorimo srbohrvaško - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Ali poznate -11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov — 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba -13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25 Vrtiljak - 15.05 Radio danes, radio jutri - 15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -16.30 Obvestila in zabavna glasba - 16.35 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času - 18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Vilija Pe-triča - 20.00 Raj ko Maksi-movič: Dramski oratorij -20.25 Minute s slovenskimi interpreti ... - 21.05 Giusep-pe Verdi: Odlomki iz opere »Rigoletto« - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Zimzelene melodije - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Za ljubitelje jazza - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Sreda na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -Kultura, Odprta vrata, glasba, Minute za EP, Znano in priljubljeno in še kaj - 19.25 Stereorama - 20.20 Likovni odmevi - 20.33 Melodije po pošti - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa ČETRTEK. 10. nov. Prvi program 4.30 Jutranji program glasba - 8.05 Radijska šola programa za višjo stopnjo • l$\ kolce - 9.05 Glasbi' ne j a - 10.05 h0% za ... • 11.05 AKpo*{| - 11.35 Naše pesmi 12.10 Znane mek*« Kmetijski nasveti . Od vasi do van • 1*' nes do 13.00 - h redov - Iz naših 13.20 Osmrtnic«, in zabavna glasb* Od melodije do 14.05 Enajsta šoi» Koncert za mlade; ce - Villa-Lobos . brasileira suita k -Jezikovni pogov Radio danes. 15.15 Vrtiljak stila in zabavna 16.35 Vrtiljak U ob 17.00 - I81 blom Franca 18.15 Lokalno staje se vključujejo Slovenske ljudske1 bah Vilka Ikmarjj za Srebotnjaka vestila in zabavna 19.35 Lahko 19.45 Minuto Mojmira Sepota trtkov večer dom*"^ srni in nape\o\ rami večer - »Majeft1 pozdravljena« . melodijo - 2215 v na oddaja \ angleščini - 22.25 sporedov — 22.30' podoknica - 23.05 b* nokturno: Veno srni - 23.15 PaV jugoslovanskih 00.05 Nočni program * ba Drugi program 7.15 Četrtek na «Hl 13.00 Od enih do s Vroče-hladno. Me* glasba, Minute n EP no in priljubljenom*, 19.25 Stereorama : Misel in pesem ■ 20.^ derni zvoki - 2103 2»»' uganite ... - 22.00 S fr' lov jazza - 22.45 Zre* va - 22.55 Glasba u * DEŽURNI VETERINARJI PLANIKA KRANJ Ra/pisna komisiju za razpis I PO TOZD Planika Breznica po sklepu DS Industrijskega kombinata Planika TOZD Tovarna obutve Brez-razpisuje dela in naloge individualnega poslovodnega organa VODJE TOZD TOVARNE OBUTVE PLANIKA BREZNICA ravijanje razpisanih del in nalog mora kandidat izpolnjevati poleg predpisanih v 511. čl. ZZD še naslednje pogoje: da ima visoko šolo ekonomske ali komercialne smeri ali višjo šolo eko-Bomske. komercialne, organizacijske ali čevljarske smeri, i rr.j tri leta delovnih, vodilnih ali vodstvenih izkušenj v proizvodnji : komerciali, finančno računovodski službi ali splošni službi, ovlada nemški ali angleški jezik, vdije moralno politično neoporečni ter da izkazuje uveljavljanje samoupravnih odnosov kandidatov bo komisija sprejemala 15 dni po objavi razpisa, oddati a poslati pa jih je treba v zaprti kuverti na naslov: Industrijski kom-Planika. Kranj. Kadrovski oddelek z oznako »Razpisni komisiji za I PO TOZD Breznica«, kandidat bo obveščen v 15 dneh po izbiri, v istem roku pa tudi ti, ki ne bodo izbrani. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. 0 lip bled Lesna industrija Bled, n.sol.o. TO Lesna predelava Mojstrana, n.sol.o. Mojstrana razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DIREKTORJA TO Njoji za zasedbo del in nalog so: >* da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, v da ima višješolsko izobrazbo lesne, gozdarske, ekonomske ali druge sorodne smeri z dvema letoma delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih v lesni industriji ali srednješolsko izobrazbo lesne, ekonomske ah druge ustrezne smeri s 5 leti delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih v lesni industriji, N obvladati mora vsaj en tuj jezik, imeti mora smisel za komuniciranje in sodelovanje z ljudmi, smisel za organizacijo dela, samostojnost pri odločanju, odločnost, samokriti-ćniost, poštenost, discipliniranost, biti mora moralno politično neoporečen o razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom, idat bo imenovan za dobo 4 let. hunene prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj Ntfididati pošljejo do 18.11. 1983 na naslov LIP Bled, TO Lesna predelava Vjsuana, Razpisna komisija, Dovje 117, Mojstrana, izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa na delavskem. r. mira Stavbno in pohištveno mizarstvo RADOVLJICA Šercerjeva 22 Komisija za volitve in imenovanja razpisuje imenovanje DIREKTORJA OZD M Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati k naslednje posebne pogoje: sja izobrazba ekonomske ali lesne smeri in najmanj tri leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah, - srednja strokovna izobrazba — lesne smeri in pet let delovnih izkušenj, , -daje moralno politično neoporečen, I za razpisana dela velja 4-letna mandatna doba Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev m opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v roku 15 dni po Vbjaivi na naslov: Mira, stavbno in pohištveno mizarstvo, Radovi ji-% Šercerjeva 22, z oznako »za razpis«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni po končanem zbiranju prijav. f_ ISKRA KIBERNETIKA Industrija — merilno regulacijske in stikalne tehnike Kranj, n. sol. o. Komisija za delovna razmerja Delovne skupnosti Komerciala ponovno objavlja prosta dela in naloge v Ljubljani SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTA za prodajo kooperacijskega programa zahodno-nemškega partnerja (časovno krmilni mehanizmi) splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje p«ebne pogoje: - 4 letna srednješolska izobrazba elektrotehnične smeri —■ šibki '/letne delovne izkušnje, - aktivno znanje nemškega jezika, - vozniški izpit B kategorije, »trezne osebnostne lastnosti za opravljanje komercialnih del. Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 8 dneh ■»objavi na naslov Iskra Kibernelika, Kadrovska služba, Savska mx i Kranj. Dodatne informacije lahko kandidati dobijo na telefonski številki (061)222-311. GORENJSKA OIMACUA KRANJ TOZD Konfekcija Jesenice Na podlagi sklepa delavskega sveta razpisna komisija razpisuje dela in nalogo VODJE TOZD KONFEKCIJA Jesenice Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima višjo izobrazbo tekstilne stroke ali z delom pridobljeno delovno zmožnost, — da ima 5 let delovnih izkušenj pri delih, kjer je lahko dokazal svoje sposobnosti organiziranja in koordiniranja dela ter samostojnost, ustvarjalnost in uspešnost pri opravljanju del in nalog, — da ustreza družbenopolitičnim in moralnoetičnim merilom iz družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Gorenjska oblačila Kranj, TOZD Konfekcija Jesenice, Savska cesta lb, z oznako »za razpisno komisijo«. O izbiri bomo kandidate obvestili v 10 dneh po imenovanju. GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA Zadružni svet razpisuje prosta dela in naloge SEKRETARJA Kandidati naj poleg splošnih, izpolnjujejo še naslednje pogoje: — visoka izobrazba pravne smeri, — 2 leti delovnih izkušenj, — sposobnost vodenja in organiziranja dela Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Mandatna doba traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi na naslov: Gorenjska kmetijska zadruga, Jezerska cesta 41, Kranj, Z oznako »za razpis«. O rezultatih izbire bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri. OSNOVNA ŠOLA PROF. DR. JOSIPA PLEMLJA BLED Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge ClSTILKE ŠOLSKIH PROSTOROV Delo razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom od 4. do 12. ure (2 uri je nočno delo). Poskusno delo traja dva meseca. Stanovanja ni. Prednost pri izbiri imajo kandidati s prakso. Kandidati naj posmene prijave pošljejo 8 dni po objavi na naslov: Osnovna šola prof. dr. Josipa Plemlja Bled. Prijavljene kandidate bomo obvestili s sklepom o izbiri v 30 dneh po preteku razpisnega roka. 1F SGP TEHNIK SKORJA LOKA STARA CESTA 2 SGP TEHNIK ŠKOFJA LOKA TOZD GRADBENIŠTVO Objavlja proste delovne naloge in opravila 1. STROJNIKA TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE Pogoji: — strojni ključavničar ali avtomehanik in tečaj za upravljanje s stroji težke gradbene mehanizacije, — 3 leta delovne prakse s temi stroji, — ali KV strojni ključavničar ali avtomehanik z opravljenim tečajem za upravljanje s stroji TGM, brez delovnih izkušenj. 2. ŽERJAVISTA Pogoji: — poklicna šola strojne ali elektro stroke, — opravljen tečaj za upravljanje z žerjavi in 1-letnimi delovnimi izkušnjami, — končana poklicna šola strojne ali elektro stroke, opravljen tečaj za upravljanje z žerjavi in brez delovnih izkušenj Na obe prosti delovni nalogi se lahko prijavijo tudi kandidati, z dokončano poklicno šolo kovinske, avtomehanske ali elektro stroke s tem, da bodo pripravljeni v zimskem času obiskovati ustrezen tečaj. Pismene vloge z dokazili o izobrazbi sprejemamo 8 dni po objavi. POSTANITE TUDI VI NAROČNIK NAJBOLJ BRANEGA ČASOPISA NA GORENJSKEM! od 4. do 11. 11. 83 Za občini Kranj in Tržič TERAN JANEZ, dipl. vet., Kranj, Vrečkova 5, telefon 26-357 ali 21-798 LI KOSAR DUŠAN, dipl. vet., Visoko 45a, telefon 28-772 za občino Škofja Loka VODOPIVEC DAVORIN, dipl. vet., Gorenja vas 186, tel.: 68-310 OBI.AK MARKO, dipl. vet., Škofja Loka, Novi svet 10, tel.: 60-577 ali 44-518 za občini Radovljica in Jesenice PLESTENJAK ANTON, dipl. vet., Bled, Prešernova 34, tel.: 77-828 ali 77-863 Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel.: 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. SAVSKE ELEKTRARNE Ljubljana, n.sol.o. TOZD ELEKTRARNA MOSTE - ŽIROVNICA Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge SNAŽILKE POSLOVNIH PROSTOROV Pogoj: — NK delavka brez delovnih izkušenj, — vsaj 4 razrede osnovne šole, — 3-mesečno poskusno delo. Nastop dela je možen takoj. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Stanovanja ni. Pismene prijave kandidatke vložijo v roku 8 dni po objavi na naslov: Savske elektrarne Ljubljana, TOZD Elektrarna Moste — Žirovnica, Komisija za delovna razmerja. Kandidatka bo izbrana v 30 dneh po izteku prijavnega roka. TOKOS TOKOS TRŽlC p.o. Tržiška tovarna kos in srpov Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge VODJE BRUSILNICE Pogoji: — srednja strokovna izobrazba strojne smeri ali delovodska .šola, — 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih. — sposobnost vodenja in organiziranja dela v oddelku Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z. dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov Tokos Tržič, Cankarjeva 9, komisiji za delovna razmerja. O izidu objave bodo obveščeni v 30 dneh po izbiri. Kemična tovarna EXOTERM Kranj Kadrovska komisija objavlja delu in naloge SALDAKONTISTA Pogoji za zasedbo: — ekonomska srednja šola, — dve leti delovnih izkušenj. Delu so združuje za določen čas s polnim delovnim časom (iKidiimešcanje delavke med porodniškim dopustom). Prijave sprejema splošni sekto* kemične tovarne Exoterm Kranj, Struževo 66, J 5 dni po objavi MALI OGLASI tel.: 27-960 PRODAM Prodam 25 do 120 kg težke PRAŠIČE. Posavee 16, Podnart 100.36 Prodam barvni TELEVIZOR telefun-ken. Trboje 9, Kranj 11090 Prodam SADIKE ZA ŽIVO MEJO -zimzeleni liguster. Vovk F., Lesce, Boštjanova 4, tel. 74-005 11092 Prodam 7 tednov starega PRAŠIČA. Mežnarec, Selo 22, Žirovnica 11123 Prodam 20 do 180 kg težke PRAŠI ČE. Možna dostava na dom. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 11221 Prodam raztegljivo SEDEŽNO GARNITURO in dva FOTELJA. Pintarjova 14, Kranj rflSVOH r 112f4 Prodam ŽAGO /.a razrez hlodovine z enim listom. Naslov v oglasnem oddelku 11345 MLADIĆE NEMŠKIH OVČARJEV, z rodovnikom, >tare 7 tednov, prodam. Kopališka 9, .Škofja I.oka 11346 Prodam 1 kub. m suhih smrekovih PLOHOV. Puštal 19, Škofja Loka 11347 Prodam termoakumulacijsko PEČ 3,5 kW. Mohorič, Bukovica 10, Selca . H348 Pvodain 20 kub m suhih bukovih DRV. Božo Selak, Jazbine 7, Poljane, tel. 65 121 i 1349 Prodam raztegljiv- KAVČ. Predoslje 58, Kranj (nasproti gostilne) 11350 Prodam KRAVO in dve TEEICI za pleme ali zakol. Stiska vas 6, Cerklje 11351 Ugodno prodam malo rabljen usnjen ZIMSKI PLAŠČ št. 38-40. Telefon 61-968 po 15. uri 11352 Prodam 8 let staro KOBILO, navajeno vseh poljskih del. Jugovic, Binkelj 16, Škofja Loka 11353 Prodam AJDO in 5 tednov stare PSIČKE - ovčarje. Lahovče 42 11354 Prodam 21 g ZLATA za zobe. Informacije po tel. 26-386 11355 Prodam 10 dni starega BIKCA si-mentalca. Otoče 24, Podnart 11356 Prodam REPO za kisanje ali krmo. Okroglo 15, Naklo 11357 Prodam POGRAD. Kranj - Planina, Gorenjskega odreda 8, tel. 27-625 11358 Prodam malo rabljeno SEDEŽNO GARNITURO: kavč, dva fotelja in klubsko mizico, cena 15.000 din. Britof 1, Kranj 11359 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO. Doroteja Meglic, Leše 4, Tržič 11360 Prodam ZVOČNIKE korting 2 x 100/150 W, v.garanciji. Roblek, Bu-šelj 15, Preddvor 11361 SPALNICO, kompletno, orehov furnir, dobro ohranjeno, poceni prodam. Pogačnik, C. JLA 6/9, tel. 23-224 zvečer 11224 Prodam ali zamenjam viessmannovo centralno PEČ 75.000-80.000 kcal z bojlorjom na trda goriva. Viktor Ko-njedič, Šiškovo naselje 11, Kranj, tel. 21-895 11362 Prodam suha DRVA. Suha 33, Kranj 11363 Prodam 2 kub. m hrastovih PLOHOV. Še nčur, Pipanova 4 11364 Poceni prodam rabljen ŠTEDILNIK kiippersbusc h, 35 cm. Bambič, Sr. Bitnje 14 11365 Prodam BIKCA simentalca, starega 8 tednov. Stane Merjasec, Zg. Pirniče 117, Medvode 11366 Prodam mladega OVNA. Sr. Bitnje 26,Žabnica 11367 Prodam barvni TELEVIZOR grun-dig, nov. Momo Šutič, Koroška 53, Kranj 11368 Prodam MLIN hobi 83. Zadraga 15, Duplje 11369 Prodam FRAMOFON iskra HI-FI 2x20W. Jović, tel.23-503 od 21. do 22. ure 11370 Prodam 1 teden starega BIKCA simentalca. Čirče 22, Kranj 11371 ŽELEZO, premera 6 mm, nejekleno ter material za gradbeno barako, prodam. Telefon 47-205 11372 Prodam mlado brejo KRAVO ali menjam za jalovo. Virmaše 42, Škofja Loka 11373 Prodam AVTOR A DIO ruby s kasetofonom stereo, z dvema zvočnikoma, za 5.000 din in ZRAČNO PUŠKO, za 3.000 din. Marija Štibelj, Šorlijeva 16, Kranj, tel. 24-540 11374 Prodam FOTOAPARAT canon C 30, avtozvočnike pioneer in UKV WALK-MAN. Bogataj, Trata 30, Škofja Loka 11375 Prodam PRAŠIČKE, težke po 20 kg. Čadovlje 3, Golnik 11376 Prodam TRAKTOR ferguson IMT, 42 KM, letnik 1981, 400 delovnih ur. Ve-lesovo 43, Cerklje 11377 Prodam tri GREDE za ostrešje, dolžine 8, 9 in 10 m (obžagano). Šenturška gora 6, Cerklje 11378 Prodam 8 tednov staro TELIČKO za rejo. Zg. Brnik 44, Cerklje 11379 Prodam dve plemenski breji OVCI. Smrekar, Kropa 88 11380 Prodam 8 mesecev brejo TELICO in 3 mesece starega BIKCA. Zg. Bitnje 17 11381 Prodam smrekove DESKE. Šemrov, Zvirče 15, Tržič 11382 Prodam 180 kg težkega PRAŠIČA. Luže 12, Šenčur 11383 Prodam DVE MLADI OVCI. Bobo-vek 22, p. Kranj 11384 VRATA — suhomontažna, lužen hrast, 70/200, z nadsvetlobo, leva in vezano OKNO 60/90, ugodno prodam. Ponudbe pod: Zima prihaja ali tel. 064/21-633 zvečer 11385 Prodam dirkalno kolo št. 58. Kranj, Rudija Papeža 32, stanov. 44 Ugodno prodam 4 kVV termoakumulacijsko PEČ, staro 16 mesecev in rezervne dele za OPEL KADETT. Miloj-čič, Maistrov trg 12, Kranj 11386 Za nosečnice prodam zimski PLAŠČ in OBLEKE. Telefon 26-564 11387 Prodam PRAŠIČA ža zakol. Žab-nica 37 11388 Prodam KRAVO simentalko v devetem mesecu brejosti. Fende, Pokopali ška 4, Kokrica — Kranj 11389 Prodam električni ŠTEDILNIK. Par tizanska 44, Kranj 11390 TELIČKO, staro 7 tednov, črnobelo in hrastove PLOHE, prodam. Čirče 29, Kranj 11391 Prodam ohranjeno ZIBELKO in novo, še ne nošeno LISICO. Marija Kavčič, Benedikova 22, Kranj 11392 PEČ na olje EMO 8 in zimske GUME z zračnicami semperit — radial, malo rabi jene 145 c 15 col s platišči za R-8 in R-10, poceni prodam. Lavtar, Kranj, St Žagarja 26, tel.23-037 11393 Prodam otroški VOZIČEK »PEG« in Chiceo STOLČEK. Beton, Hotemaže 70 11394 Prodam JENSKO STEKLO za kamin. Telefon 47-119 popoldan 11395 Prodam brako PRIKOLICO. Franc Jenko, Gorenjskega odreda 18, Planina, tel. 27-914 11396 Prodam ročni točkovni VARILNI APARAT (punkt aparat). Staretova 32, Kranj-Čirče 11397 Ugodno prodam večjo količino domačega ŽGANJA. Dvorska vas 18, Begu nje 11398 Prodam rabljeno STREŠNO OPEKO bobrovec, okoli 5000 kofcov. Ogled možen vsak dan od 14. ure dalje. Slavka Kutin, Kokrški breg 5, Kranj' 11399 Prodam RADIATORJE trika 604/4 ter nekaj cevi. Franc Dolenc, Partizanska 33, Šenčur 11400 Prodam KRAVO, ki je prvič teletila in JUNICO v tretjem mesecu brejosti. Zapuže 5, Begunje 11401 istrski čaj MEŠANICA DOMAČEGA ČAJA Istrski čaj je sestavljen iz 8 vrst poznanih zdravilnih in aromatičnih zelišč. Istrski čaj krepi in pomirja, je za dobro spanje, odganja vetrove, preprečuje napenjanje. Istrski čaj deluje blagodejno in koristno na zdravje. ČAJ DOBITE V TRGOVINAH! TOMAZINCIC PREDELOVANJE ZDRAVILNIH ZELIŠČ IZOLA Prodam 22 ŠPIROVCEV 16 x 10, dolgih 8 metrov. Pozaršek, Senično 2, Tržič Prodam 7 mesecev starega ŽREBCA — čistokrvnega lipicanca. Urevc, Krnica 48, Zg. Gorje 11402 Prodam SEDEŽNO GARNITURO, SPALNICO, predsobno omaro in jedilno mizo. Informacije po tel. 064-27-860 11403 Prodam otroško POSTELJO 135x65 z jogijem in 400 kosov modularne OPEKE. Telefon 26-007 popoldan 11404 Zaradi selitve .ugodno prodam dve SEDEŽNI GARNITURI in SPALNICO. Informacije po tel. 77-340 11405 PRALNI STROJ, televizor, sesalec in glavo šivalnega stroja, vse dobro ohranjeno, prodam. Širnik, Lojzeta Hrovata 10, Kranj - Planina II. 11406 Prodam 140-litrski HLADILNIK. Telefon 24-269 11407 Prodam SEDEŽNO GARNITURO, cena 13.000 din. Grašič, Podbrezje 136, Duplje 11408 Prodam ŠTEDILNIK kuppersbusch (42 cm). Stošičeva 4, Kranj (pritličje) 11409 Prodam zdrava kmečka JABOLKA, raznih sort. Kocjan, Leše 39, Tržič 11410 Prodam ROLBO za čiščenje snega, frezo brez motorja. Štefan Hirci, Gorica 14, Radovljica 11411 Prodam čistokrvne NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom, stare 7 tednov. Telefon 47-333 11412 Prodam suhe BUTARE in rezervne dele od MOTORJA in zadnje steklo za ŠKODO 110. Zihrl, Spodnje Bitnje 4, Žabnica Prodam vrečkovo PEČ za centralno kurjavo, 25.000 kcal. Telefon 49-023 11413 Prodam PRAŠIČKE, težke od 30 do 35 kg. Konc, Smledniška 30, Kranj 11414 Prodam termoakumulacijsko PEČ 2,5 kW. Telefon 26-461 - int. 86 dopoldan 11415 Prodam KLIMO NAPRAVO RR Niš. Lakota, Gradnikova 11, Bled 11416 Prodam 10 dni starega BIKCA simentalca, dva PUJSKA, stara 6 tednov in bukova DRVA. Telefon 75-451, Sp. Lipnioa 36 11417 Prodam dekliški PLAŠČ št. 36. Kranj, Janeza Puharja 7, stanovanje 11, tel. 27-380 11418 Prodam PESEK za fasado — terano-va. Telefon 26-461 - int. 84 11419 Prodam NUTRIJE — samice. Sveto Šipka, Podnart 31, tel. 064-70-123 11420 Prodam STIKALNO URO za dvota-rifni tok. Hafner, Škofjeloška 37/A, Stražišče— Kranj 11421 Prodam 28 KOMBI PLOŠČ 50 cm ter MREŽE in kovinske vijake. Podrekar, Roti jeva 13. Kranj - Čirče 11422 Prodam 7 mesecev brejo TELICO. Gaberk 5, Škofja Loka 11423 Prodam več OVC in JAGNJET. Ivan Šimnic, Zasip — Stagne 2, Bled, tel.77-644 11424 Zelo ugodno prodam belo krzneno JOPO (koza) št. 38/40. Kranjska 38, Šenčur 11425 Prodam 700 kosov STREŠNIKOV in nekaj SLEMENJAKOV »Novoteks«, rjave barve s posipom ter' 300 gk BETONSKEGA ŽELEZA 10,5 mm. Telefon 83-850 11426 Prodam KOMBI PLOŠČE, 45 kv. m, debeline 5 cm. Janez Kavar, Čadovlje 4, Tržič 11427 -Prodam OVCO z mladičem. Frančiška Zupan,.Pangeršica 3, Golnik 11428 Prodam skoraj novo železno CISTERNO -(ovalno), 4750 litrsko, z atestom.Zmago Flerin, Britof 283, Kranj 11429 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK »PEG«. Jože Pernat, Bi itof 46/A. Kranj 11430 Prodam lepe rjave PLOŠČICE za nov kamin (rjave barve), širine 60 cm, dolžine 100 cm, višine 100 cm. Šiftar, Radovljica, Triglavska 1, tel. 74-706 11431 Prodam SE".NO. Naslov v oglasnem oddelku 11432 Prodam KOKOŠJI GNOJ v vrečah. Naklo 100 (C. 26. julija 48) 11433 VLOŽEK za kavč, zakonske POSTE-LJE, železno PEČICO na trdo gorivo, PEČ »EMO 5« na olje, KOTEL za perilo in staro otroško KOLO prodam . Krulc, Kajuhovu 28, Kranj 11434 Prodam električno DVIGALO. Šenčur, Beleharjeva c. 24 11435 Ugodno prodam diatonično HARMONIKO, cena po dogovoru. Informacije po tel. 89-047 od 14.30 do 17. ure 11436 Prodam 140 plastičnih MREŽ za fasado in 4 kW termoakumulacijsko PEČ. Rabič, Delavska 13/A, Mojstrana, tel. 27-161 dopoldan 11437 Za 2.000 din prodam lep moški ZIMSKI PLAŠČ za srednjo postavo. Pridite po 11. novembru popoldan. Bizjan, Čopova ul. 25, Lesce 11438 Prodam PRAŠIČE za zakol. Dorfarje 21, Žabnica 11439 Prodam 4 kW termoakumulacijsko PEČ in kiippersbusch. Sr. vas 56, Šenčur 11440 Prodam globok italijanski OTROŠKI VOZIČEK, znamke PEG, temno-moder žamet in chiceo STOLČEK. Horvat Jaka, Platiše 3, Planina II. — Kranj 11441 Prodam lipove, jesenove in hrastove PLOHE. Hafner, Godešič 31, Škofja Loka 11442 Prodam čistokrvne NEMŠKE OVČARJE, brez rodovnika, stare dva meseca. Dušan Ferjan, Ribno 131, Bled 11443 Prodam ŠIVALNI STROJ, »Danica elektronik«, skoraj nov. Informacije po tel.061-59-959 11444 HLADILNIK, 170-litrski, gorenje, z vgradno omarico gorenje, petunija jesen, prodam. Pogačar, Reteče, tel. 061-611-410 po 15. uri 11445 Prodam mlado brejo KOBILO z žre-betom. Miran Grošelj, Selo 16, Žiri 11446 KUPIM Kupim HLODOVINO oreh, češnjo, hruško. Tršan, Hraše 14, Smlednik 11447 Kupim ŽAGO za razrez hlodovine (gater). Lahko pokvarjen ali nepopoln. Zvone Zmrzlikar, Šenčur, Gasilska 22, tel. 42-089 v večernih urah 11448 Kupim POMIVALNO MIZO, velikost 80 ali 100 cm. Vidic, Zg. Besnica 66 11449 Kupim termoakumulacijsko PEČ, 2,5 do 3 kW. Telefon 064-26-491 11450 Kupim rabljeno ZIMSKO GUMO »CEAT« 6.00-12, italijansko ali dve zimski GUMI 155 — 12. Franc Zor, Mo-še 42, tel. 061-627-035 11451 Kupim kombiniran MIZARSKI SKOBELNI STROJ na 5 operacij. Šifra: Takoj i 1452 Kupim bakrene PLOŠČE za žlebove. Telefon 28-944 11453 Kupim dve TELIČI simentalki, stari do enega leta. Šuštaršič, Sora 23, Medvode 11454 VOZILA Prodam PRINZA 1000 C, letnik 1971. zelo dobro ohranjen. Posavee 18, Podnart 11497 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973, obnovljeno. Predoslje 4, Kranj 11541 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Ciperle, Vodice 56 11455 Prodam MZ 250 TS, letnik 1980. Volčjak, Grenc 17, Škofja Loka 11456 Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1971, za 1,5 SM. Telefon 28-111 11457 Poceni prodam VVARTBURG, registriran do avgustu 1984. Informacije po tel.24-758 11458 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1972. Informacije po tel. 70-141 11459 Ugodno prodam ŠKODO, letnik 1968. Tepina, Breg 102, Žirovnica 11460 •f. FOTOGRAF Janez Žumer Izdelava fotografij za vse vrste osebnih dokumentov V DVEH URAH KRANJ, Partizanska 4. v 23-893 (pri Prešernovem gaju) JETTO J L, letnik 1981, 27.000 km, registrirano do 1. 9. 1984, rumeno, dodatno zaščiteno, prodam. Kuratova 44, Kokrica 1 11461 Poceni prodam ZASTAVO 101, letnik 1976. Jare, Okroglo 19 11462 Prodam ZASTAVO 101 lux, 77, v dobrem stanju, registrirano do avgusta 1984. Brolih, St. Žagarja 25, Kranj, tel. 24-314 11463 Za gotovino ali na kredit ugodno prodam ZASTAVO 125 PZ. Raj ko Gubane, Podbrezje 66 11464 126-P konfort, novega, prodam po ugodni ceni. Tenetiše 13, Golnik 11465 GOLF JGL. letnik 1981, dobro ohranjen, prodam. Tenetiše 13, Golnik 11466 Prodam AMI 8. Pot na Jošta 35, Kranj.. . 11467 Prodani FORD CAPRY, letnik 1972. Telefon 40-034 popoldan 11468 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1979. Stojanovič, Nazorjeva 8, Kranj 11469 Prodam PRIKOLICO za osebni avto, nosilnost 6,00 kg. Informacije po tel. 24-917 11470 Prodam R-8, nevozen. Frelih, Jelov-ška5, Bled 11471 Prodam dobro ohranjeno LADO 1500 SL, prevoženih 58.000 km. Ogled možen v soboto. Poienta Ciril, Sr. Bitnje 104 11472 Prodam OPEL REKORD, letnik 1973. Telefon 064-23-143 11473 Prodam motorno kolo MZ-250 TS, letnik 1977, registriran do julija, cena po dogovoru. Kržišnik, Šutna 3, Žabnica MINI 1000, registriran do 28. 9. 1984, prodam. Koritenska 9, Bled 11474 Prodam FIAT 126-P, letnik 1982. Telefon 21-405 11475 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1978. Zalog 62, Cerklje 11476 Prodam ZASTAVO 101 SC, letnik 1979, registrirano do julija 1984. Telefon 064/28-321 ali Jezerska c. 25, Kranj 11477 Prodam ZASTAVO 101 lux, letnik 1976, 57.000 km, garažirano, dobro ohranjeno. Radovljica, Triglavska 39, tel.74-646 11478 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977 — december. Ogled petek in soboto popoldan. Lovro Dolinar, Spodnji trg 29. Škofja Loka 11479 Prodam ZASTAVO 750, obnovljeno, registrirano do oktobra. Ogled popoldan od 15. do 18. ure. Marta Romšak, Veljka Vlahovica 4, Kranj 11480 Prodani 4 PLATIŠČA z gumami 175x13. Telefon 28-436, C. JLA 35, Kranj 11481 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973, vozno, neregistrirano. Metelko, Vreč-kova 5, Kranj 11482 Prodam RENAULT 4, letnik 1977. Luže 14, Šenčur 11483 Prodam FIAT 128 sport coupe, letnik 1974. Branko Kostadinovski, Trboje 3, Kranj 11484 Prodam FIAT 126-P, letnik 1981. Lahovče 11, Cerklje, tel. 27-746 11485 Prodam 126-P, oktober 1977, z dodatno opremo, za 11,5 SM. Lakota, Gradnikova 11, Bled 11486 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, registirano do februarja. Ivan Čufar, Tržaška 7, Lesce 11487 Prodam ELEKTRONIC 90. Informacije po tel. 77-319 popoldan 11488 Prodam FIAT 126-P, letnik 1979. Informacije po tel. 60-295 po 15. uri 11489 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976. Terlikar, Srednja Dobrava 5/A, Kropa 11490 Prodam OPEL KADETT 1200 S, letnik 1975, prva registracija 1977, za 34,5 SM. Ogled možen po 15. uri. Hafner, Škofjeloška 37/A, Stražišče — Kranj 11491 Prodam 4 nove avtomobilske PLAŠČE sava — best, dimenzije 13 x 175 in 4 aluminijasta PLATIŠČA (feltne). Telefon 50-260 - int. 359 11492 Prodam R-4, letnik 1977, registriran do marca 1984. Partizanska 21, Šenčur 11493 Prodam R-4, letnik 1974, neregistriran. Herman Pančur, Lojzeta Hrovata 10, Kranj — Planina II. ' 11494 Prodam AUDI 80 LS, letnik 1972, ka-ramboliran, cena 80.000 din. Gržanič, Tončka Dežmana 6, Kranj 11495 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977, na novo obnovljena pločevina. Telefon 45-387 11496 FIAT 850 special, registriran, ugodno prodam. Dušan Mirič, Ljubljanska 28, Bled 11498 ŠPORTNO ŠKODO, letnik 1974 z av-toradiom, poceni prodam. Telefon 28-861 - int. 23-57 11499 ZASTAVO mediteran 101, letnik 1980, garažirano, prodam. Telefon 064/82-898 popoldan 11540 STANOVANJA Kupim enosobno STANOVANJE v Škof ji Loki. Telefon 60-122 11172 Mlad par išče enosobno STANOVANJE - GARSONJERO. Ponudbe pod: Eno leto predplačila 11278 Iščem enosobno stanovanje v Radovljici in njeni okolici. Najemnino plačam vnaprej. Tel. 064-82-387 Prodam GARSONJE.., Planini. Naslov v oglasnem« SOBO, oddam sar Predoslje 58, Kranj (na Študentka išče SOBO v lefon 064-47-257 ali šifrt predplačilo Mlad fant išče SOBO v c«*5** nja. Ponudbe pod šifro: Dc£^-.A Nujno potrebujem GAh^« ali enosobno STANOVANJI cah ali okolici. Telefon 82-3^ m ---u.Ui.iuo i. enim otJ*^1- enosobno STANOVANJI ali bližnji okolici (od j Mojstrane). Telefon 064-S2-J*J Prodam GARSONJERO ?i Kranju, za gotovino (DMIJ* Šorlijeva 21, Kranj Enosobno STANOVANjS starejšima' zakoncema savska 58/A. Kranj Mlada družina z enim otK*^Lfc POSESTI Kupim zazidljivo PARCi^-^i močju Kranja ali Traž* \W \ 23-074 ali šifra: Parcela M Y Kranju ali okolici kugP^BI BENO PARCELO z !okacij£Hl ljenjom. Naslov v oglasnem s'^B Ugodno prodam star«jš*^MI STAVBO 12x14. 1500 rtv prMfl ga zemljišča, 5 km od Krasija-JBL pod: Možna takojšnja ajfc« ci Tržiča ali Kranja, po gradbenim dovoljenjem ^^Vr, oglasnem oddelku. j Kupim manjšo stanovanji vrtom med Bledom in Kr#5 nudbe pod: zdomec ali tel zvečer GARAŽO v avtohiši. na i&m Plavž, prodam ali oddam u*rjl ponudniku. Prodam tudi m^Kt lefon 061-611-578 JQ$ Polovico atrijske HISE r... 'lokaciji, v centru Kranja, boljšemu ponudniku. Telefo" 1 nedeljo, 6! 11. ZAPOSLITVE M Iščem STROJNIKA a herr 921. Delo na avtocest1 j Telefon 061-721-919 ali iihx* služek Zaposlim DELAVCA plastika. Lahko je tudi avt Telefon 61-211 POSLOVNE KNJIGE nikom, društvom, hišam >v> na območju Kranja in nudbe pod: Dvostavno k- Začetnica dobi SLUŽBO'*, osemletko, v bližini Kranj*. J priučitve. Naslov v oglasnem* Sprejmemo PRODAJALCI PLASTIKA, Prešernova 11,1 Takoj zaposlim KV Mrl, JA. OD pb dogovoru. Delov*; zaželjene. AVTOKLEPARtf nar, tel. 45-387 Takoj zaposlim pridnega priučitev v MIZARSTVT 061-51-886 OBVESTILA OBLAGAM in »TAPKUll ne kote in stole. Peric. K Kranj, tel. 28-532 IZDELAVA in POPRAVI rad, popravilo baldahinov izdelava sedežnih prevlek ;im bile. AVTOTAPETNlSTVO ■ Lesce, Rožna dolina 12, teLTr^ TENORJI! Če imate u-< •1 v manjši vokalni skupim, kliF 25-971 - int. 29 PRIREDITVE 1 KUD STORŽIČ Kokrica. vsako NEDELJO, ob 11 Igrala bo skupina GU-Gt, VABLJENI! DISCO - vsako SOBO v DOMU KS STRAŽIŠČE HOTEL CREINA in DRUSfl DRINA, vabita na PLES s TEK in SOBOTO v ros:.. : s pričetkom ob 20. uri. Za pnr, bavo do 0.2 ure zjutraj skrb; MODRINA, kolektiv hot*«^ bro postrežbo in ponudbe t»f počutje 5. 11. 1983. ob 19.30 VELIKO NOVANJE v prostorih KI CANKAR Sv. Duh. Igral bo ansambel RUPAR. VABIJO0 i. *TEK, 4. NOVEMBRA 1983 MALI OGLASI, OSMRTNICE, ZAHVALE KRONIKA .15. STRAN GL%8 IESRECE ! sem registrsko TABLICO kVl03434. Poštenega najditelja pro-h da jo vrne. Peter Osterman, Luže gCC 11537 , OSTALO tflTELJA klavirske HARMONIKE, letnika, iščem. Telefon 28-148 11538 m POMOČ za nego bolnika na Dnevno po 2 uri — dopoldan, po dogovoru. Dragica Debeljak, ik 243, Škofja Loka, tel. 62-091 11539 DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 5. novembra bodo dežurne naslednje prodajalne Trgovske in gostinske delovne organizacije Živila Kranj na področju KRANJA in okolice: TOZD maloprodaja Kranj: SP Pri Peterčku Kranj, SP Pri Nebotičniku Kranj SP Oskrba Kranj, Begunjska 4, SP Planina Kranj, Župančičeva 24, PC Planina Kranj, SP Planina-Center, Kranj, PC Britof od 7. do 19. ure, SP Šenčur in PC Bitnje od 7. do 17. ure in SP Preddvor od 7. do 18. ure TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj, Maistrov trg 11, Naklo v Naklem, Dom Srednja vas, Na vasi Šenčur od 7. do 13. ure, Klemenček Duplje, Hrib Preddvor, Krvavec Cerklje in Kočna Jezersko od 7. do 19. ure. V nedeljo, (i. novembra pa bodo dežurne naslednje prodajalne: TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj, Krvavec Cerklje, Naklo v Naklem od 7. do 11. ure in Na vasi Šenčur od 8. do 11. ure. TOZD Maloprodaja Kranj: Go-renjka Cerklje od 7. do 11. ure. ŠKOFJA LOKA SP Podlubnik TRŽIČ Mercator Deteljica, Mercator, Cankarjeva 1 a, Mercator, Ravne 9 in Mercator Križe. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta, dedka, pradedka, tasta, brata, strica in svaka \ ZVONKA ADAMIČA «e iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se ZB NOV Kranj Center, praporščakom in govorniku tovarišu Valenčiču, AMD Kranj, OZOTK Kranj ter Radio klubu Kranj, kolektivoma CPGlas in Iskra Telematika Kranj. Posebno se zahvaljujemo dr. Dušanu Bavdku za nesebično pomoč ob težki bolezni in govorniku tovarišu Žibertu za tople besede ob slovesu. Vsem iskrena hvala! Vsi njegovi! ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta ALOJZA BOGATAJA Matečonovega ata, Kopačnica št. 15 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje. Posebna zahvala vsem sosedom za vso pomoč. Zahvaljujemo se dr. Bojanu Gregorčiču in Onkološkemu inštitutu, kakor tudi vsem sodelavcem ZD Kranj, dr. Ve-iićkovičevi za vso pomoč, Gorenjskemu društvu za cerebralno paralizo, sodelavcem Alplesa in Veletrgovine Loka, sodelavkam trgovine Consum, za izraze sožalja in vence. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred. VSI NJEGOVI Kopačnica, 29. oktobra 1983 eenje, vendar« ji ni uspelo. V nesreči si je sopotnica v avtomobilu Simini-čeve zlomila nogo, lažje ranjena pa je bila voznica Frohličeva in sopotnik v njenem avtu. Škode na avtomobilih je za 100.000 din. NENADOMA PRED AVTO Tržič — Na lokalni cesti v Pristavi je v nedeljo, 30. oktobra, ob 18.30 Zvone Lukanc (roj. 1934) iz Pristave nanadoma stopil na cesto, po kateri je pripeljal voznik osebnega avtomobila Franc Mali iz Zg. Dupelj. Voznik je videl Lukanca, ki je stal ob cesti, na desni strani in se mu je tudi izognil v levo, vendar pa je Lukanc prav tedaj hotel čez cesto, tako da ga je avtomobil zadel. Lukanca so z zlomljeno nogo prepeljali v bolnišnico. TRClL V TOVORNJAK Križe — V torek, 1. novembra, ob 19.30 se je na lokalni cesti Križe — Duplje pripetila prometna nezgoda, voznica tovornega avtomobila Elizabeta Poklukar (roj. 1943) iz Naklega je peljala od Križev proti Dupljam, za njo pa je z neprimerno hitrostjo pripeljal voznik osebnega avtomobila Danilo Meglic (roj. 1950) iz Žiga-nje vasi in se zaletel v zadnji del tovornega avtomobila. V nesreči ni bil nihče ranjen. S CESTE NA TRAVNIK Škofjla Loka — V kr iziscu regionalne ceste Kranj — Škofja Loka in Stari dvor — Železniška postaja se je v torek, 1. novembra, nekaj po 19. uri pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Branko Vovk (roj. 1961) s Črnivca je v križišču zavijal v levo, pri tem pa ga je zaradi nerpi-merne hitrosti zaneslo in se je prevrnil na travnik. V nesreči je bil voznik lažje ranjen, sopotnica Gabrijela Vovk (roj. 1925) pa huje. Škode na avtomobilu je za 25.000 din. L. M. Iztrgan iz življenja, nas je nenadoma zapustil naš ljubljeni mož, ati, sin in brat ANDREJ KOŽELJ Od njega se bomo poslovili v petek, 4. novembra 1983, ob 15. uri izpred hiše žalosti v Zapužah št. 14/B na' pokopališče v Begunje. ŽALUJOČI: žena Zlata, hčerka Irena, sin Andrej, mama, ata, sestra ter vsi njegovi Globoko pretreseni sporočamo žalostno vest, da je preminila naša dolgoletna sodelavka PAVLA TADINA ravnateljica WO v pokoju Ohranili jo bomo v trajnem spominu! DELAVCI WO RADOVLJICA Radovljica, 3. novembra 1983 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, tašče, sestre in tete MARIJE RODE roj. LANGERHOLC se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter sodelavcem podjetij DO CREINA Kranj, KOGP Kranj, Veletrgovina ŽIVILA Kranj za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, za izraze sožalja in za podarjeno cvetje. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem za žalostinke ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. ŽALUJOČI: sinovi Stane, Niko, Franci z družinami ter drugo sorodstvo Kokrica, Češnjevek, Sr. vas, Kranj, Škofja Loka, Pevno, Verd , ZAHVALA Ob boleči izgubi našega očeta IGNACA ZUPANA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Bajžlju in dr. Baj-tu za dolgoletno zdravljenje. Prav teiko se zahvaljujemo govornikoma Ivu Mavcu in Venclju Sedeju za ganljive besede ob odprtem grobu. Posebno zahvalo dolgujemo gasilcem za častno spremstvo in pevcem za zapete žalostinke. Zahvaljujemo se tudi organizaciji Zveze borcev, vsem kolektivom in sodelavcem ter g. župniku za poslovilne besede in opravljeno pogrebno svečanost. Iskrena hvala vsem, tudi tistim, ki niso posebej omenjeni. ŽALUJOČI: žena Antonija, hčerka Meri z družino ter sinova Jure in Nace z družinama Stražišče, Gorenja Sava, Sv. Duh, 29. oktobra 1983 Nepričakovano nas je zapustil naš ljubi in dobri očka, dedek, tast, stric in svak MARTIN KUHARIC ravnatelj v pokoju Od njega smo se poslovili v družinskem krogu 31. oktobra 1983 na kranjskem pokopališču. ZA NJIM ŽALUJEJO: otroci Marija, Tine, Zlata in Jernej z družinami, nečaki in drugo sorodstvo Kranj, Niš, Vrhnika, Loperšice, Sodražica r GLASOVA AKRETA Ekološki primer se (kaže) ne bo ponovil Na sestanku, ki je bil v sredo, 2. novembra, v Kranju, so se predstavniki Elektrogospodarstva Slovenije in Območne vodne skupnosti Gorenjske sporazumeli o osnovnih in načelnih izhodiščih glede financiranja rekonstrukcije temeljnega izpusta HE Moste — V Območni vodni skupnosti Gorenjske se začenja postopek za rebalans planov Kranj — Zdaj skoraj že zagotovo lahko zapišemo, da se ekološki primer zaradi izpusta vode iz akumulacijskega jezera hidroelektrarne Moste izpred devetih let ne bo ponovil. Po številnih sestankih, ki so bili v minulem letu in pol, po Glasovi okrogli mizi o tem vprašanju, po tem, ko so v našem časopisu dodatno pojasnjevali svoja stališča, so se v sredo, 2. novembra ponovno sestali predstavniki Savskih elektrarn oziroma Elektrogospodarstva Slovenije in predstavniki Območne vodne skupnosti Gorenjske. Bila je to pravzaprav'okrogla miza v malem, za katero pa lahko ugotovimo, da so resnično vsi navzoči pokazali veliko mero razumevanja in prav toliko odgovornosti, da se katastrofa izpred devetih let ne sme ponoviti. Na sestanku, katerega osnovni namen je bil sporazum o osnovnih in načelnih izhodiščih glede financiranja rekonstrukcije temeljnega izpusta HE Moste tokrat ni bilo govora, kdo je bolj ali manj odgovoren za financiranje teh del. Predstavniki Elektrogospodarstva Slovenije oziroma Savskih elektrarn so ponovili stališče njihove komisije za pregled in uskladitev programov za vlaganje iz 15-odstotne amortizacije, ki je že lani skupaj s Varstvo pred požari Jesenice — V oktobru, mesecu varstva pred požari, so vse delovne in društvene organizacije preko svojega članstva vključene v samozaščitno ravnanje. Vsaka organizacija je izdelala svoj program dela, mesecu požarnega varstva pa so večjo pozornost namenili predvsem v krajevnih skupnostih. V akcijo naj bi se vključili vsi hišni sveti tako, da se požarnovarnostno organizirajo, odstranijo vse pomanjkljivosti ter možna požarna žarišča, preizkusijo svojo pripravljenost in usposobljenost. Predvidevajo, predavanja in pogovore s stanovalci, saj naj bi tudi večji stanovanjski bloki imeli ljudi, ki znajo učinkovito ukrepati tedaj, ko se pojavi požar. Te strokovne skupine naj bi prevzele v hišnih svetih svetovalno vlogo in nadzor nad pravilnim shranjevanjem vnetljivih snovi. Za letos bodo organizirali odbore meseca požarne varnosti v krajevnih skupnostih jeseniške občine, ki predstavljajo novo obliko izobraževanja in dela delovnih ljudi in občanov. V akcijo, da je varnost pred požarom naša vsakdanja skrb, bodo zajeli tudi 100.000 preventivnih pregledov, ki jih bo opravila posebna komisija po stanovanjih in gospodarskih poslopjih. D. S. centralnim delavskim svetom Elektrogospodarstva Slovenije zavzela stališče, naj bo delitev stroškov med OVS Gorenjska in Sestavljeno organizacijo elektrogospodarstva Slovenije najmanj v razmerju 50:50. To stališče pa je bilo omiljeno v tolikšni meri, da razmerje 50:50 velja po lanskih cenah in da bi Območna vodna skupnost Gorenjske takšen delež sredstev prispevala v dveh do treh letih. Osvojitev takšnega principa pa, kot so povedali predstavniki Območne vodne skupnosti Gorenjska, terja rebalans njihovih planov. Pri tem pa gre za dvoje. Zaradi inflacije bodo v Območni vodni skupnosti Gorenjske s težavo kos že pred leti začrtanim nalogam v tem srednjeročnem obdobju. Razen tega pa je za rebalans planov potreben tudi določen čas. Glede na vse posledice, ki bi lahko nastale ob ponovnem izpustu vode iz akumulacijskega jezera HE Moste pa so predstavniki Območne vodne skupnosti Gorenjske obljubili, da bo njihova skupščina v decembru razpravljala o rebalansu plana za letos in tudi o predlogu, da bi iz letošnjega plana v ta namen izločili 10 milijonov (novih) dinarjev. Če bo (časovno) mogoče pa bodo na tej skupščini (sicer pa na naslednji aprila prihodnje leto) razpravljali o tudi rebalansu temeljev srednjeročnega plana in letnih planov za prihodnje leto in leto 1985. Delegatom bodo predlagali, da bi v prihodnjih dveh letih Območna vodna skupnost Go- renjske prispevala k sanaciji oziroma rekonstrukciji temeljnega izpusta HE Moste še nadaljnjih 22 milijonov dinarjev. Zelja vseh navzočih, med katerimi so bili tudi predstavniki republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora, Zveze vodnih skupnosti Slovenije, Vodnogospodarskega podjetja Kranj in Podjetja za urejanje hudournikov Ljubljana, je bila, da bi takšen rebalans skupščina Območne vodne skupnosti Gorenjske po možnosti potrdila že na letošnji decembrski seji. S tem bi tako časovno kot v dinamiki lahko precej prihranili, predvsem pa nadoknadili precej zamujenega. Ta hip torej lahko ugotovimo, da je sicer pozno (vendar — upajmo — še vedno ne prepozno) reševanje ekološkega primera izpred devetih let končno dobilo zeleno luč v tako imenovani predstavniški sredini odgovornih. Naloga seveda ne bo lahka; ne za ene ne za druge v nadaljnjem postopku samoupravnega dogovarjanja in potrjevanja začrtanega sporazuma. Gre namreč za sredstva, ki jih že tako ali tako na vseh področjih primanjkuje. Ob tem pa vseeno velja še enkrat spomniti vse, ki bodo o tem odločali (in kot smo že zapisali v zapisu z Glasove okrogle mize), da gre pri ekološkem primeru HE Moste za primer, ki ga je povzročila ta generacija in ga je zato ta generacija tudi dolžna rešiti! A. Žalar Zaradi hitrih gasilcev so namišljeni požar v IB1 kmalu ukrotili - Foto: S. Saje Uspešno gašenje namišljenega požara Kranj — Zadnji delovni dan oktobra je industrijsko gasilsko društvo IBI iz Kranja pripravilo gasilsko sektorsko vajo v gašenju namišljenega požara. Z njo je preverilo usposobljenost članstva in obenem delovno označilo 30-letnico delovanja svojega društva. Danes je v njem okrog 50 delavcev Industrije bombažnih izdelkov, med njimi 15 članic. Zaradi dobre usposobljenosti članstva, ki jo med drugim dokazujejo z rednimi vajami in udeležbo na raznih gasilskih tekmovanjih, pa ustrezne opremljenosti društva je požarna varnost v delovni organizaciji na Poeeni »vikend« obiski Ob času kosila v Kranjski gori skoraj ni proste jedilne mize, saj množično prihajajo na obisk sosednji Korošci — Dobra postrežba Kranjska gora — Globoko boste razočarani, če si boste ob petkih, sobotah ali ob nedeljah zaželeli jedilne mize v Kranjski gori ali v Gozd Martuljku. V času kosila, tja od poldneva do tretje ure popoldne boste imeli veliko srečo, če si boste v jedilnicah zasebnih ali družbenih gostišč ali v hotelih priborili dva stola. Pa ne gre za gostince, ki vam ne bi hoteli ali želeli postreči, gre za izjemen promet, ki ga imata Kranjska gora in Martuljek. Devizni kajpak, saj se po jedilnicah dobesedno gnete sosednjih Avstrijcev, ki prihajajo k nam na kosilo ali večerjo. Saj kar ne moreš verjeti, ko pripovedujejo, da je za našo hrano takšno zanimanje, stvar si moraš pobliže ogledati. Resnično so parkirni prostori natrpani z avtomobili z avstrijskimi registrskimi tablicami, prihajajo družine, ki jih vabijo naši jedilni listi, dokaj pestri in nadvse poceni ob sedanjih tečajnih razlikah. Za tako imenovani »vikend« turizem, ki je nekdaj cvetel tako v Kranjski gori kot v naših obmorskih krajih, ki mejijo na Italijo, je tokrat spet izredno zanimanje. Ni bilo treba nobenih prireditev, le vrata gostišč in hotelov je bilo treba odpreti, saj je za sosednje Avstrijce kosilo pri nas skoraj zastonj. Žal pa so morali nekateri hoteli zaradi nujnih vzdrževalnih del prav novembra zapreti in so tako bržkone ob kar precejšen dohodek. Če gostince najraje grajamo in s prstom kažemo na njihove napake, je tokrat treba povedati, da je njihova vikend postrežba tako v Špiku, hotelih Kranjske gore, zasebnih gostiščih odlična — kar ne nazadnje kaže iz tedna v teden večji obisk sosedov. Mi ob tej draginji seveda ostajamo pri domačih nedeljskih kosilih in za domačim štedilnikom, to nenadno »vikend inozemsko potrošnjo« pa seveda toplo sprejemamo, saj bodo gostinci devize še kako hitro in smotrno porabili. Ne nazadnje pa se kraj tudi tako predstavlja in turistično uveljavlja. D. Sedej visoki ravni. Uspešno delo društva potrjuje tudi redkost potrebe po gašenju ognja, čeprav je v tekstilni industriji požarnih nevarnosti veliko. Namišljeni požar je izbruhnil minuli petek kmalu po 14. uri v pisarnah strokovnih služb. Zaradi bližine računskega centra, v katerem je oprema velike vrednosti, pa nevarnosti, da bi se širil požar v druge prostore, je bilo treba ukrepati čim hitreje. Ker so domači gasilci ugotovili, da ne bodo kos nevarnemu ognju, so poklicali na pomoč poklicno enoto gasilsko-reševalne službe v Kranju, tovariše industrijskih gasilskih društev v Savi, Planiki in Tekstilindusu ter enoti prostovoljnih gasilskih društev s Kokrice in Primskovega. Vsi so prihiteli na »kraj požara« v načrtovanem času in pod vodstvom sektorskega poveljnika začeli z akcijo. Osnovni namen akcije je bil preizkus hitrosti pri razporeditvi motornih črpalk, napeljavi sistema cevi in dotoku vode od črpališča do kraja požara. Delo, ki je potekalo brez večjih zapletov, je olajšal tudi nov dostop do črpališča na bregu Kokre pod tovarno, ki ga je IBI uredil letošnje poletje. Preizkus je v celoti uspel, saj so se predvideni časi skladali z doseženimi. Vajo, ki je bila ena od aktivnosti v mesecu varstva pred požari v Kranju, so si poleg nekaterih delavcev v IBI z zanimanjem ogledali okoliški prebivalci. Za sodelujoče je bila vaja pomembna tudi kot analiza pravilnega postopka gasilcev. S. Saje Zapora ceste Med 4. 11. in 23. 11. 1983 bo zaprt en vozni pas na cesti Ljubljana—Jesenice na obvoznici med križiščem pri Iskri in križiščem pri Tekstilindusu. Zaprt bo vozni pas v smeri proti Jesenicam in sicer zaradi gradnje plinovoda za Tek-stilindus. 1 V mesecu knjige ceneje do knjig Jesen je čas, ko se nam od dopusta, nakupa šolskih knjig, ozimnice in kurjave pošteno spraznijo žepi. Je pa tudi čas, ko ob topli peči radi sežemo po knjigi. In če nam je kakšna posebno všeč, sploh pa če jo dobimo še kakšen odstotek ceneje, bomo tudi za to še našli denar. Nekaj let že naše založbe vsako jesen pripravljajo posebno prodajo knjig po znižanih cenah. V časih, ko je današnji, ko že gledamo na vsak dinar, bo deset, petnajst odstotkov nižja cena pri knjigi že nekaj pomenila. Saj ne, da bi čakal prav na to prodajo, vendar to pritegne. Posebno še, če je ponudba bogata. Milena Egart, poslovodkinja v Mladinski knjigi v Kranju: »Naša založba je za mesec knjige od 15. oktobra do 21. novembra izbrala poseben, vabljiv izbor knjig, na katere dejemo 10-odstotni popust. Kar dobro prodajamo te dni. Res je, da je tudi dosti reklame po televiziji, radiu, časopisju in tudi osebno so naši kupci dobili na dom prospekt s celotnim izborom knjig, ki jih prodajamo ceneje. Izbor je tak, da je resnično za vsakega kaj zanimivega: od otroških in mladinskih knjig, med katerimi so največ pripovedke in pravljice, izbrana dela domačih pi sateljev, do raznih leksikonov, priročnikov za kuhanje, pletenje. Kupci lahko izbirajo tudi med deli sodobnih jugoslovanskih pisateljev, pa tudi manj znanih a odličnih delih pisateljev afriških, azijskih in južnoameriških dežel. Nekatere knjige so zares poceni. Staničevo Znano in neznano Sovjetsko zvezo, na primer, dobite že za 360 dinarjev, vredna je pa več kot 1000 dinarjev. Opaziti pa je, da kupci največ segajo po priročnikih.« Med prijatelji v Porabju Preddvor — Že enajst let vsako poletje prihajajo slovenski otroci iz Porabja v Preddvor v folklorno kolonijo zamejskih otrok, kjer so teden dni gostje preddvorskih družin. Tu plešejo, pojo, spoznavajo pravo domovino, in se vsakič vračajo domov navdušeni, polni lepih doživetij. Pred dnevi pa so Preddvorčani dobili povabilo, da obiščejo Porabje. V petek, 28. oktobra, je avtobus otrok skupaj s starši, ki so gostili porabske otroke, pod vodstvom ravnatelja preddvorske šole Vinka Jenka, učitelja folklornih plesov Mirka Udirja in ustanovitelja ter prizadevnega organizatorja folklornih kolonij v Preddvoru Toneta* Robleka, krenil v Porabje. Ne morejo povedati, kako so jih presenetili porabski prijatelji. Najprej so jih pozdravili učenci osnovne šole v Zgornjem Seniku pri Mono-štru skupaj z vodstvom šole, potem pa še predstavniki občine Dolnji Senik. Madžarska folklorna skupina jim je priredila celourni program plesov in,pesmi. Najprisrčnejša pa so bila srečanja med starimi znanci, otroki iz Porabja in Preddvora ter starši. Domačini kar niso vedeli, kako bi se najlepše oddolžili gostoljubnim preddvorskim materam in očetom, ki vsako leto tako lepo sprejemajo njihove otroke, se jim ves čas posvečajo in jim skušajo pokazati kar največ slovenske domovine. Dan je za stare prijatelje veliko prehitro minil. Februarja 1984 bo folklorna skupina iz Porabja nastopila v Ljubljani v Cankarjevem domu. Takrat bo obiskala tudi Preddvor in obeta se še eno prijetno srečanje, za Gorenjce pa morda tudi lepo kulturno doživetje. D. Dolenc Marija Flajšar, prodajalka \ Državni založbi Slovenije v Kranj« »Naša založba daje za letošnji m*-sec knjige 15-odstotni popust na«* knjige, ki so izšle v Državni zalo* Slovenije, razen šolskih knjig, skr varjev in vseh tistih knjig, ki nosijo letnico 1983. Lani je veljal pn n* 10-odstotni popust na vse knjig« Da bi povpraševanje po kakša* knjigi posebno izstopalo, tone.zr nimanja je pa veliko. Pa tudi irbof je ogromen. Od 25. oktobra do novembra bodo pri nas veljale noji cene.« Rajko Kalan, Orehek pri Kranj* »Da bi ravno čakal na mesec knjif in jih takrat kupoval, to ne. Kupi* kadar kaj posebno potrebujem, i* se. za darilo. Tokrat pa sem v Mi dinski knjigi med knjigami, k; M ceneje naprodaj, izbral Slove;:-' treba nategniti jekleno vrv in mo»*" rati vlečna sidra. Tišler je splezal pogonski steber, da bi tam raool' na vrv vlečna sidra, le-ta pa m podajal Dušan Nučič. Žično. -medtem upravljal Franc Nem • po potrebi vklapljal žičnico Ko v ' šler namestil prvo sidro, je :aklK* Nemcu, naj vklopi žičnico, da bi t** lahko pritrdil naslednje s:d:v tem pa je Tišler stal na neprtn**' nem mestu, preblizu zaščitno s-v le, kjer je pogonsko kolo, zato je?* del s stebra na tla in si pri temf* škodoval hrbtenico. '--—^ Hiša pogorela Sp. Jezersko — V torek. 1 aj vembra, nekaj pred 10. urojeri čelo goreti v hiši Jožeta Rogha n* Sp. Jezerskem. Rogelj je opa> dim, ki se je vil s strehe pokrite I skodlami. Gorelo je pri dovod* električne napeljave v hišo Si^ j šal je ogenj pogasiti, vendar a*i j ni uspelo, teko da se je požar r»r širil na vso hišo. Ogenj so pogasr j li gasilci. Vzrok požara je bila do-j trajana električna napeljava J