11
o m oliato
Ci Ubil ani 5. februar I a 1941	^	Celo 54 Sle v. £
Osnove slovenske politike
Programaličen govor dr. P. Kulovca v Celja
Na »večnico dna 2. februarja j« imel miniatar Frano Kuloveo v Celju na zborovanju celjak* tajevna organizacija JRZ nasledflqi vaici politični
»Pokojni naš voditelj nam je zapustil veliko dedščino. Takoj po njegovi smrti Je natalo vprašanje, ali smo bili vredni sodelavci dediti njegovega dela. Ali bomo mogli in iati ohraniti to dedščino in v slogi ter discipliniranosti nadaljevati njegovo delo. Lahko rdim, da je njegova stranka takoj pri vo-itvi novega predsednika stranke in strankinega načelstva dokazala, da hoče enotno in lisciplinirano hoditi po potih rajnkega velikega voditelja. Miiogi so se zmotili, ko so pričakovali, da se bodo najbližji sodelavci Rajnega voditelja tepli za njegovo dedščino. Snotno in disciplinirano so si postavili novo istvo tako, da je ta enotnost in discipliniranost visoko povzdignila moč in udarnost naših vrst. Želim in vas prosim, da se ta enotnost in discipliniranost kaže povsod r našem javnem življenju. Mi moramo biti močni ln disciplinirani, ker nas čakajo težke in velike naloge. Mi, ki smo brez dvoma večina našega slovenskega naroda, nosimo t prvi vrsti odgovornost za njegovo usodo.
Vsi naj priznalo narodno vodstvo
Ni sedaj čas, da bi se stranke med seboj prepirale in razpravljale pred javnostjo majhne osebne ali druge zadevice. Želimo, da zaradi vsega naroda nastopi med nami pomiritev. Ali ne bi bilo lepo in dostojanstveno, ko bi se naša javna glasila dvignila visoko nad dnevne strasti in bi iz tega visokega vidika obdelovala naša narodna in državna vprašanja 1 Ce kdaj, je sedaj čas, da presojamo vse naše javno življenje z vidikov lestvice vrednot. Morda je za nekatere težko, da se dvignejo nad dnevne strasti in gledajo in se dajo voditi le po največjih narodnih in državnih vrednotah. Morda je težko, toda potrebno je. Če je v nas dovolj samozataje, dovolj uvidevnosti, tudi ne bo težko podrediti se priznanemu narodnemu vodstvu. Zato klicem vsem: S tem naj nastopi pomlrjenje, da wmo močni ln veliki v časih velike preizkušnje.
Komunist« ven Iz lavnega življenja!
Ko vu poživljam k pomirjenju ln ko opozarjam vse ona Izven našega tabora, da dvignejo nad vsakdanjost, vem, da je pri "W gotova peSčloa ljudi, ki dela proti sploS-m narodnim interesom, ki stoji tudi pod
tujim vodstvom in sledi tujim ciljem. To pa so levičarsko usmerjeni elementi, ki predstavljajo pogibelj za naš notranji mir v državi. Vsem tem elementom napovedujemo boj ln kličemo po močni roki, ki bo izgnala elemente anarhije in prevrata iz našega Javnega življenjal
Ml nočemo komunizma! Ruski narod }e naš bratski slovanski narod, toda ruski komunizem ni naš brati Mi smo in hočemo biti dobri Jugoslovani, dobri Slovenci, Hrvatje in Srbi! Mi hočemo dehti za dobro kralja, naroda ln naše velike in močne države Jugoslavije! Mi nočemo biti za tisto, kar je zrastlo na tujih tleh.
OdnošaH s Hrvati in Srbi
V zadnjem času ste zasledovali naša pogajanja za preosnovo vlade. Sprememb, kot vidite, ni bilo, in smo ohranili pozicije, kakor smo jih imeli v času, ko se je ločil naš voditelj od nas. Naš zastopnik sedi v prosvetnem ministrstvu, jaz pa sem prevzel ministrstvo brez portfelja. Vodili so me tehtni razlogi, ki smo jih javnosti že obrazložili |
Merodajnl pa so bili ie drugi razlogi, ki jffi boste v teku mojega delovanja razbrali. Po. litični položaj je trdno v rokah sedanje via» de, kl je vlada narodnega sporazuma in ima nalogo, d« se sporazum lojalno izvaja. P« danih razmerah in po možnostih dela na tem, da se sporazum in sporazumna uredi« ditev države nadaljuje. Nam je v tej vladi odrejena pot, ker se držimo velikih smer« nie, ki nam jih Je pokazal pokojni voditelji Po njegovih potih hodimo in hočemo hoditi| lojalno sodelovati in vztrajno delati, da ko« ristimo državi in Sloveniji. So podtikanja ia ugibanja, ki izvirajo iz prevroče domišljij« nekaterih nestrpnih nepočakancev. Prej M nekateri hoteli vedeti, da hodimo mimo greba v Belgrad, zdaj si nekateri domišlja* jejo, da se predolgo zadržujemo v Zagreba Mi vsi vemo, da je naše razmerje tako d« bratov Hrvatov kakor do Srbov in vse dr£av«l pravilno. Ko sem hodil v Belgrad, sem rad ustavil v Zagrebu. Pri vsem tem pa ni« sem nikoli pozabil, da je Belgrad prestol* niča naše države, kjer je kraljevska vladal
(Nadali«van{c m prihodnji itraaL)
Porast delavstva v Sloveniji
Lice Slovenije ie je v zadnjih dvajsetih letih zelo spremenilo. Lahko rečemo, da je bila poprej Slovenija izrazito kmečka dežela in da tega danes ne moremo več trditi. 2e en sam izlet iz Ljubljane proti Mariboru nas prepriča, da se je marsikaj spremenilo. Vedno manj je ob progi ponosnih kmečkih domov in trdnih gruntov, pač pa Je Iz leta v leto več visokih tovarniških dimnikov. Poleg tovarn pa rastejo stanovanjske hiše, delavske hišice, velike nove šole, zdravstvene ustanove in podobne zgradbe.
Število delavcev je vedno večje...
Večina prebivalstva v Sloveniji je re» še vedno kmečka. Ob zadnjem ljudskem štetju,
ki je bilo izvršeno leta 1931, so našteli v Slo« veniji 690.561 ljudi, ki se pečajo s poljedefc stvom, to se pravi, da je od celokupnega prebivalstva 60.35» kmetov. Seveda pa se tt »kmetje« med seboj močno razlikujejo p<i posestnih razmerah, toda vsi skupaj pa tudi ne premorejo velika Našega kmeta drf't« pokoncu pridnost in varčnost, ki sta tolikšni) da pri tistem, ki dobro razmer ne pozna, na« pravi jata vtis, da je v Sloveniji bogatlja doma, Poleg kmetijstva pa sta obrt in industri« ja oni gospodarski panogi, ki preživljata naj« več slovenskega ljudstva, namreč 223.017 ljo« di all 19.49» vseh prebivalcev. Število dela»« stva pa še iz leta v leto raste.
(Nadaljevanje na 1 tirani D
V saluto, kdor nam pridobi S novih naročnikov »Domoljuba« za, celo leto, bo dobival »Domoljub« celo leto zastonj Z/l STO PNI li I ! Pošljite nam nemudoma sezname novih
naročnikov
t»
Osnove slovenske politike
in sedež naše vzvišene dinastije! Mi hočemo živeti v dobrih in prijateljskih odnošajih z brati Hrvati, pri vsem tem pa smo vedno visoko cenili središče naše države, kjer se odločuje usoda naše domovine. In tako je vse v redu, vse vrednote so postavljene na pravo mesto. Vsi oni, ki bi hoteli ta red obrniti, ne pridejo na svoj račun in se bodo vsaj glede nas zmotili. Mi Slovenci smo iskreno sodelovali pri politiki narodnega sporazuma, najiskreneje sodelujemo v politiki narodnega sporazuma tudi v vladi in želimo samo, da bi se vsa ta vprašanja rešila Čimprej, da bi tudi Slovenci dobili tako dol go želeno našo slovensko samoupravno edi no slovensko banovino.
Hočemo tvoj« avtonomijo
Ko se bavimo z najvažnejšimi vprašanji, nočemo mimo političnih ciljev, ki so vedno bili gibalo našega gibanja in velika zapu Ičina našega voditelja. Morda se kdo huduje nad tem, da zopet in zopet poudarjam trste točke našega programa, ki so nam drage, pa se drugim zdi, da prihajamo z njimi pred javDost ob nepravem času. Menimo, da ne »memo nikdar dopustiti, da bi se načelne stvari zatemnile in zameglile. Ne smemo opustiti vseh tistih vprašanj, ki so bistveno važna tako za državo kakor za našo ožjo domovino — namreč vprašanje naše slovenske samouprave.
Najlepti dar kralju — urejena država
Sporazum s Hrvati je dal državi nove temelje in jo je na zunaj in znotraj utrdil. Načelnih nasprotstev glede naše samouprave pač ni. Za široko samoupravo se potegujemo ter smo trdno prepričani, da ona ni le V korist Slovenije, temveč v enaki meri v dobrobit države. V letu smo, ko bo prevzel naš mladi kralj Peter II. kraljevsko žezlo .v svoje roke. Ali ne bi bil to najlepši dar
(Nsdslm*)« . prve strani.)
Njegovemu Veličanstvu ob nastopu njegove vzvišene službe, da sprejme v svoje roke državo, v kateri so notranje razmere lepo urejene, narodi zadovoljni, ker si svoje stvari sami urejajo, državi pa z veseljem dajejo, kar je njeno in kar ima polno pravico terjati od svojih državljanov. Ko gledamo v dvajsetletno zgodovino naše mlade države, ko tehtamo slabe in dobre stvari, menimo, da je zgodovinsko potrjeno, da je bil togi centralizem vir vseh nesreč In razprtij. Ce je tako, ne kaže drugega, kakor da vzamemo motiko iu ga pokopljemo za večne čase, državo pa postavimo na temelje, ki jih narekuje nauk zgodovine.
Strillino se za dinastijo, vlado in vojsko
Po zaslugi voditeljev naše zunanje politike, po«ebno kneza namestnika Pavla, je danes Jugoslavija kakor otok miru sredi grozot v Evropi. Res je, da je vojna prinesla tudi nam mnogo neprijetnosti. Draginja raste, pritiska vse prebivalce, vrste so vpoklici, toda kaj so vse te žrtve v primeru s strašnim trpljenjem, ki je prišlo med druge narode naše celine. Vsak razsoden človek mora priznati, da je lažje prenašati te žrtve, kakor pa stati pred kanoni in puškami. Dolžnost nas vseh je, da se združimo in strnemo okrog vlade nar. sporazuma, ki nam je ohranila mir in ki hoče tudi nadalje ži veti v prijateljstvu z vsemi državami, prav posebno z našimi sosedi, s katerimi smo gospodarsko stalno zvezani, da ohrani mir. Mi imamo svojo narodno vojsko, v kateri služijo naši možje in fantje, in ta vojska je ču var naše varnosti. Kar njej žrtvujemo, žrtvujemo sebi in za mir. Razcepljeni smo majhni, povezani veliki in močni. Tako se čutimo svobodne ter hočemo svobodno živeti, hočemo z odločnostjo slediti faktorjem, ki vodijo našo državo: dinastija, vlada in vojska. c
Porast delavstva v Sloveniji
Od kod delavski naraščaj?
V naše tovarne prihaja delavski nara-Kaj s kmetov. Slovenija je dežela zelo majhne posesti. Dobra tretjina kmečkih domov ima jn«nj kot 2 ba zemlje. To se niti ne more imenovati posestvo, kvečjemu kočarstvo.
Mah posesti, ki obsega od 2-5 ha zem. ije, pripada petina ali 24.4% kmetij. Srednji posesti, ki obsega od 5-10 ha zemlje, pripada samo 18.7% kmetij. Večji posesti, ki obsegaod 10-20 ha zemlje, pripada 15.8% kme-tU-Trdni posuti, ki obsega 20-50 ha zemlje, TT0 "S 8am° 7% kme,ii- Veleposesti, M.Ä*	ha Zemlie' moremo «tet
£T. no.,kme,Ìj- Nad 100 ha zemljišča pa ima le 0.2% posestnikov.
imamo v Sloveniji 127.618 poljedelskih rodbin, ki žive v takihle posestnih razmerah:
rodbin? 2 fi" ZCmlje Ìma 92000 P^n^ih rodbin^ 2 ha Zemlje lma 26000 irskih
samo kočo brez zemlje ima 4000 rodbin; brez posesti pa je 6000 kmečkih dninar-8kih družin.
Iz tega lahko razberemo, da večina slo-venskih kmečkih domov vseh svojih otrok ne more preživeti in si morajo iskati «apode-nja drugje bodisi kot kmečfci dninarji ali pa kot tovarniški delavci.
Obrtno-industrijsko delavstvo
„ C,V »^onwliubu« smo že pisali, da imamo
JZZlr 130 000 ^ede,skih
eev. Te števl)kl ge mofno ib|j
lež «brtno-industrijskega delavstva
Po statističnih podatkih Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani je šle
»aslo ?e	16 šlevi,<>
varovanju 14 «m	, bolniškem za-
Zelo močno so zastopane v industri lavke. Od celotnega Števila zavarm/,, h 36.46% žensk. Statistika OUZD „an, ' pogledu pokaže tole zanimivost. Ob dosU"1 skih poletih odstotek ženskih delavcev napreduje, ali pa eelo pada, ob gospodi krizah pa zelo naglo raste in pada stalei ških zavarovancev. Iz tega torej sledi ^ v težkih gospodarskih položajih podjetji« pomagajo na ta način, da zamenjujejo drjii moške delavce s cenejšimi ženskimi delavd
Glavne industrijske veje
Najmlajša, toda največja in najmočnejk industrija v Sloveniji je še vedno tekslij industrija. V letu 1939 Je »«poslovala njg delavcev, t. j. skoraj eno petino vsega èia stva OUZD. Mimogrede naj opozorimo, di » leta 1925 bilo pri nas le okrog 5000 lekstiluj delavcev in da so zlasti ti delavci prcobrtdi našo Gorenjsko.
Sedaj imamo v Sloveniji tri glavni j* rišča tekstilne industrije: Kranj, Triié i Maribor. V teh mestih je sedež industrij delavstvo pa prihaja dnevno iz okoliških vmì V občini StražiSče pri Kranju živi na prin« od te industrije 45% prebivalstva. Tekstilu industrija zaposluje celo veliko žensk in nI* dih delavcev.
Kovinska industrija spada med mjrfi. rejše in tudi najvažnejše industrijske panogi pri nas. Konec leta 1939 je bilo v tej jnd» atriji zaposlenih okrog 13.000 delavcev. 0 tej industriji smo že prej govorili.
V	Sloveniji zavzema gozd v naših kmetijskih obratih dve petini površine. Sloveniji je dežela gozda. Zato je razumljivo, di mon biti hkrati tudi področje krepke lesne industrije.
V	dobi dobrih gospodarskih pogoja » posluje ta industrija pri nas do 20.000 delav. cev. Leta 1939 je bilo pri OUZD prijavljenih 12.102 delavca. Delavci so zaposleni pri «d-nji in spravljanju lesa in na žagah, ki so jih pri nas uradno našteli 2000. Ta industrij« j« močno zastopana v alpskih predelih Slovenije in imamo tam tudi največje lesne tvrdke.
Delo v tej stroki je izredno naporno i« nevarno in slabo plačano. Število smrtnih nezgod, pa tudi težkih telesnih poškodb, j« v tej panogi največje.
Rudarstvo je omejeno le na nekaj po pri. rodi utemeljenih področij. Ogromna večini našega rudarstva je omejena na naše premogovnike in na svinčeni rudnik v Mežici. Zi ie kraje je rudarstvo poglavitna gospodarski panoga. V lelu 1939 je bilo pri nas v rudarstvu zaposlenih okrog 9000 rudarjev. Je pi ta panoga gotovo zelo velikega pomena u vse druge industrije. V rudarskih krajih pi se že zrcali velika proletarizacija, ki ob čas« gospodarskega zastoja dela velike skrbi gospodarstvenikom in javnim korporacijam.
Tako smo naSteli nekaj najvažnejših industrij. Pomembne so tudi druge, posebno usnjarska, ki bo imela pri nas Se lepo bodočnost, a prevladujoč značaj vsej naši industriji pa dajejo navedene panoge.
d 60 letnico rojstva je imel dne 4. februarja ruski boljževiški general in revolucionar
Vorofiilov. V Sloveniji *e ga je v gan besedah spomnil »Slovenski narod« ter s tem »>pet dokazal svojo državotvornost in din»-etičnost.
Hfcien
S k» ret
rar
Borba za Francijo
Po svojem vojaškem zlomu Francija al bila pomembne vlogo v evropski vojnL 'prav je njena domača armada uničena, po-/ica države zasedena, ostala polovica pa v rliki stiski, je vendar Francija Se zelo va-činitelj v sedanji vojni. Upoštevati Je mreč treba, da Francija še zmeraj razpo-a z močnim in modernim vojnim b rod ovni; dalje itna Francija v svojih kolonijah, lSti v Severni Afriki, pod vodstvom Wey-nda zelo močno, bojevito in moderno obo-r/eno armado, ki se je le težko sprijaznila premirjem med Nemčijo in med vlado mar-la Petaina. Zlasti ta dva činitelja moramo poštevati, če hočemo razumeti, zakaj Nem-ja še ni zasedla ostali del Francije in zakaj a ta način ne reši vseh sporov, ki so nastali ed njo in med vlado manšala Petaina. Ona amreč dobro ve, da bi se v tem primeru ancosko vojno brodovja takoj pridružilo ngležem, kar bi angleško moč na morju li Ino povečalo, francoska kolonialna armada bi takoj začela delovati v severni Afriki, ar bi bila kmalu usodno za italijansko Li-ijo, ki bi se znašla med dvema ognjema, emčija se zdaj trudi, kako bi svoje namene ,^j>la tako, da Ji zaradi tega ne bi bilo reba vreči proti sebi francoskega brodovja proti svojemu italijanskemu zavezniku ranooske kolonialne vojske. Če se jI bo to wečik>, bomo morda že kmalu videli.
Približuje se odločilna ura
Zadnje dni smo slišali od več strani, da •e Dliža tisti čas, ko bo Nemčija skušala z na-adom na agleško otočje premagati odpor Angležev in si Anglijo podvreči svoji oblasti. Z drugo besedo se to pravi, da Nemčija pripravlja neko sredstvo, ki bo Angleže prisililo na kolena. Katero je tisto sredstvo, to zdaj ugibajo politiki in vojni strokovnjaki. ' Dane« je že precej jasno, da letala ne bodo mogla odločilno vplivati pri tem napadu. Iz zadnjega Hitlerjevega govora bi sklepali, da so podmornice tisto sredstvo, s katerim bodo skušali Nemci ustrahovati Angleže. Vendar pa je tudi ta ugotovitev še tako nejasna in meglena, da ne pripušča nobene podrobnejše razlage. Ali naj pomeni to delovanje nemških podmornic blokado angleškega otočja, ali naj pomeni neposreden poseg pri izkrcanju angleških čet na angleški obali, je težko ugotoviti. Prihodnost nam bo najbrž kmalu pokazala, na kak način se bo izvajal nemški napad. Da se bo pa to kmalu izvršilo, »o Angleži in Amerikanci takorekoč prepričani. Tako je ameriški mornariški minister Knox izjavil, da se bo napad začel v prihodnjih 60 ali 90 dneh. Opozoril je na dejstvo, da so Nemci spremenili taktiko svojih letalskih napadov, ki postajajo vse nevarnejši, zlasti pa na to, da Anglija do sedaj še ni mogla najti sredstva, kako bi svoje prekomorske prevoze ia ščitila pred delovanjem angleških podmor-
Fraacoske »svoboda« čete« v libijski nulčavi, ki odlično sodelujejo v borbah proti Italijanom. T* čete se ne pokoravajo vladi mariala Petaina, ampak generala de Ga allea, U ni priznal premirja
med Nemčijoin Francijo.
Bizerta, francoska vojna Inka v Ser. Afriki, ki jo hočejo Nemci dobiti za oporiiče proti angleškem«
prodiranja.
nie. Tudi angleški mornariški minister Alexander je izjavil, da se približuje največja ura angleške zgodovine. Vsa ta znamenja in napovedi kažejo, da se v dozdevnem zastoju vojnih operacij kuha nekaj odločilnega, kar utegne vsak trenutek izbruhniti na dan.
Spopad pri Visu
Iz severnega Jadrana je na odprtem morju plul proti jugu italijanski vlačilec, ki je vlekel veliko tovorno barko, napolnjeno z raznim materialom. Na morju pred otoki Visoni, Korčulo, Sušcem in Lastovom je italijanski ladji prestregla pot neka podmornica neznane narodnosti, ki je začela streljati na sovražnika. Z vlačilca in barke so prav tako streljali. Toda precizno izstreljena granata s podmornice je zadela vlačilec v strojni odde-
Rešujte križanke v »Slvenčevem koledarju«!
Za pravilno rešitev ene ali druge križanke lahko dobite eno od številnih nagrad, ki so razpisane!
»Slovencev koledar«
lek. Tedaj je nastala eksplozija ter ogenj ia vlačilec se je v hipu potopil. Pri tem je uteu nilo 19 članov posadke, 4 pa se je posrefillf priti na barko, ki je nosila napis »GM 239«. Po katastrofi vlačilca se je podmornica izgas bila v neznano smer.
Barka, na kateri so ostali vsi Slani po sadke nepoškodovani, je begala po inorjoj kakor so jo pač nosili valovi. Od štirih članom posadke s potopljenega vlačilca sta dva na barki podlegla ranam. Od ostalih dveh je bil eden težje, eden pa lažje ranjen. Ponoči M valovi gnali barko proti malemu zalivu Milna na otoku Braču. Barka je neprestano odda» lala znake za pomoč. Zjutraj ob osmih se ja jugoslovanski parnik »Drava«, ki vozi na red« ni potniški progi Split —Hvar —Vela luk* vračal iz Vele luke proti Hvaru in opazil % zalivu Milna neznano barko. Z ladje je biki spuščena v zrak najprej zelena, nato bela ia končno rdeča raketa. Parnik »Drava« se j« odzval pozivu na pomoč in zaplul k barki, na kateri je bilo okrog 80 mornarjev s svojita kapetanom. Kapetan ladje »Drava«, Cerežia, je takoj stopil v zvezo a poveljnikom burk» Naš parniK je nato privezal italijansko bark* in jo dopoldne privlekel v hvarsko priate nišče.
leden dni vojske
• Angleška ofenziva v Libiji
2e veliko prej, preden je padlo mesto Tobruk v angleške roke. so se približale an-eleèke motorizirane edinice važnemu libijskemu mestu Derni in ga približno leden dni za Tobrukom zavzele. Derna im? 15.000 prebivalcev in je glavno mesto ene izmed libijskih provinc. Mesto je oddaljeno 180 km od Tobruka in 300 km od egipčanske meje. Derna je moderno mesto z lepimi nasadi južnega eadja. Italijanska vlada je vložila mnogo de-Darja. da je zgradila lepo pristanišče. Zasedba Derne je za Angleže izredne važnosti, ke.-imajo šele sedaj za seboj 500 km strpne puščave. Prišli so do vode, ki je ne bo treba več voziti čez ogromno puščavo. Z zasedbo Derne bo Angleži na pol pota od egiptovske meje do važnega vojnega pristanišča Benga-zija. Poudariti je iudi treba, da imajo Angle-fi težavnejši in nevarnejši del poti za s?boj. Italijanska garnizija je imela v Demi okoli 10.000 mož, katerih pa se angleškim četam ni posrečilo ujeti in so se mogli pred angleško zasedbo umakniti v smeri proti Bengaziju. Te čete bodo Angležem delale gotovo še velike preglavice.
Proti Bengaziju
Angleške čete bodo sedaj po vsej verjetnosti nadaljevale svoje prodiranje proti italijanskemu vojnemu pristanišču Bengaziju, ki je od Derne oddaljen 270 km. Prodirale bodo proti Bengaziju ne samo po lepi avtomobilski cesti, ki je speljana po obrežju, marveč bodo ubrale svojo pol tudi skozi pu-Kavo, kjer je pot skoraj 100 km krajša. Italijani so jim zastavili pot pri Mekelliju, jugozahodno od Derne, pa so prišli v nevarnost, da jih bodo Angleži obkolili in zajeli, če se hitro ne umaknejo. V splošnem sodijo, da bo angleško prodiranje sedaj nekoliko počasneje, kakor je bilo dozdaj, in to pa zaradi tega, ker so pokrajine pred njimi gorate in se jim bodo italijanske čete v goratih krajih lažje upirale, kakor na ravnini. Italijanskim
četam so prišli na pomoč nemški letalci, ki bodo skušali zadržati naglo angleško prodiranje Ce se združenim italijanskim in nemškim vojnim silam ne bo posrečilo zaustaviti prodiranja, je možno, da se bodo angleške čete kaj kmalu pojavile pred samim pristaniščem Bengazijem, kar bi bila za Italijane velika škoda; Bengazi je namreč edino večje pristanišče, ki je Italijanom ob libijski obali še na razpolago. Pričakovati smemo, da se bo general Graziani prav pri Bengaziju postavil Angležem z vso silo nasproti.
Italijanski minister Teruzzi je v listu >Messaggeru< napisal članek, v katerem pravi, da je angleška ofenziva v Libiji popolnoma zgrešila svoj cilj, ki obstaja v tem, da se omajeta odločnost in zaupanje italijanskega naroda. Italijanski narod se ne bo nikdar dal omajati v svojem zaupanju v končno zmago. Angleži, tako pravi ta general, so začeli ofenzivo samo zato, da bi zaradi neprestanih nemških napadov na Anglijo nekoliko dvignili korajžo in da bi napravili ugoden vtis v Ameriki, da bi jim čimprej prišli na pomoč z orožjem.
Bojišče v Eritreji, Abesiniji in Somaliji
Po vsem tem, kar so angleške čete pod-vzele v zadnjih tednih, da so namreč začele napadati Eritrejo, Abesinijo in Somalijo, j» mogoče sklepati, da bi Angleži radi čimprej končali vojsko na vročih afriških tleh. Potem bi poetali svoje divizije morda na Vzhod v Mak) Azijo, ker se nemški generali baje še vedno bavijo z mislijo, da bi nemške čele preko Bos pora in Dardanel vdrle v Malo Azijo in nato preko Sirije in Palestine prodrle do Mossula in dobile v roke neizčrne petrolejske vrelce in pa v Egipt in tako zadale angleškemu cesarstvu smrtonosno rano. Za ta slučaj bi angleško poveljstvo rado Imelo afrikanske čete proste. Gotovo si mislijo, da bodo zavzetim pokrajinam pustili samo domačinske čete, katere bodo že napravile potreben red, dočim bi pa angleške čete zelo

■..... . "r	;	.
■ .......... '■••/' ' / \ • ^, ,
' *9 i'f A' «• f > / '	, 'V v - »v -'v .
m - .» « S\ J J* i7 T f f' < t t ,	w	» «	• * • »v
t*t	.•,« «V «« f -<t	'U
;r f t « t » » ■ » ( , j j i /	... , '
''.■■VjvA).
f ■ I
.■v ■ ■ ■J V
V . -

uEt ' t,.,;, ,\
4i
HiU«r <ovoH v Berli» 0
POUU,B Pr*d ^o^ciJUüiaW odWnUd<
prav prišle na drugih nevarnih krajih P i kujejo pa tudi silnega napada nemški),"?! na angleški otok in tedaj bodo tudi ta i krvavo potrebovali vsak aeroplan, vsakk non in sleherno strojnico.	'
V	Eritreji, Abesiniji in Somaliji, ki« bojujejo vse mogoče čete širnega angleL! cesarstva, Avstralci, Indijci, vojaki iz Jjjb£ afriške Unije, Novocelandci in drugi, ie^J pridno na delu angleéko letalstvo. Neun*«! bombardirajo važne vojaške postojanke!» bočejo zadati nasprotnikovim četam težkt udarce. Uradno le poročajo, da so angleib čete z naskokom zavzele mesto Agordat» Eritreji, ki je 170 km daleč na Italijanska ozemlju.
Albansko bojišče
Prejšnje tedne, tako smo poročali, w « vojskine operacije v Albaniji nekoliko tatafc. niie. Potem smo brali, da so Italijani nap» vili ofenzivne sunke proti grški armadi ion imeli nekaj uspeha. V zadnjih dneh, uko pravijo poročila iz Aten, so se pa Grki mu. vili in dosegli nekaj pomembnih uspehov* visokih gorah. Vojskovanje v Albaniji je ti), no težavno, ker se vrši visoko v gorah In pi i zaradi visokega snega in hudega mraza. Vodar pa moramo na albanskem bojišču prit* kovati večje italijanske ofenzive, ker je odšlo na to fronto kar devet italijanskih ministrov, ki bodo gotovo želeli, da poročajo • j velikih uspehih svojemu šefu gospodu Mus» liniju. Vsekakor čakajo Grke težke ure. Si/-brž se zanašajo na pom6č angleških bombi kov, ki so jih ie večkrat rešili iz težkega p» ložaja.
Nemško-angteško bojišče
Misli in oči vsega sveta so pa v zadnjih tednih obrnjene na angleški otok, na Iute- j rega se bo izvršil najbrle kmalu strahoten ' napad. Videti je, da ga vsi pričakujejo v nepopisni nervozuoeti. Saj pa to tudi ne bo mi-lenkost. Od tega napada bo najbrž odviiao nadaljevanje vojske. Časopisna poročili fc povečujejo nervoenoet
Nemški kancler je imel pretekli četrtek v Berlinu velik govor, v katerem je napovedal za spomlad veliko ofenzivo s podmornicami, ofenzivo, ki bo takšna, kot je svet J« ni videl. Kancler Hitler je jasno in prav nič dvoumno povedal, da je cilj Nemčije ta, dt i« letošnje leto stre in uniči angleško cesarstvo. Tudi drugi svetovni državniki so prepričani, da Hitler ne bo več dolgo čaknl i vdorom na angleška tla. Tega mnenja je tudi sam angleški ministrski predsednik Cb«f-chili, ki je nedavno dejal, da bodo prišle M<j Anglijo dolge in težke preizkušnje, a je tudi rekel, da so Angleži nanje pripravljeni in d» Jih bodo obvladalL Nekateri drugi mislijo, d» bodo najprej nastopila letala, ki bodo silovito bombardirala življenjska središča in spust"» na ila veüko število padalcev, ki bodo napravili zmedo in šele potem bo nastopila velik» armada, ki se bo v naprej določenih krajin izkrcala.
V	splošnem pa prevladuje na tem bojiSČo v zadnjem tednu precejšen mir, 'iar pome"« 'ako pravijo nekateri, da se bliža dan ne»-äkega napada in s tem dan odločitve.
aj je novega
Osebne vesti
Petdesetletnica j« postala priznana slo-.ska pisateljica in urednica »Slovenca« Ma-Kmetova. Veliko blagoslovljenih let in no-
uspehov!
o Zlato poroko sta praznovala te dni v
Ipniji sv. Družine v Mostah železniški nad-Jrevodnik v p. Logar Anton in njegova žena »tarina. Na mnoga letal
Domače novice
d Samo z nakaznicami lchko dobiš od februarja dalje v trgovinah moko oziroma luh.
d Angleški konzulat Je ustanovljen v Ljubili in obsega delovno področje na vsem slo-inskem ozemlju. Za prvega konzula je bil enovan in je svojo službo v prostorih na rševi cesti št 15 že nastopil g. Leonard Ce-i Pettitt.
d Senat ljubljanskega vseučilišča je skle-1, da podeli Ivanu Hribarju, bivšemu večlet-mu ljubljanskemu županu in bivšemu sena-rju častni doktorat za njegova prizadevanja prid ljubljanskemu vseučilišču.
d Učiteljstvo j« odklonilo uveljavljeni« črta novega šolskega zakona, kakor ga je stavil prosvetni proučevalec Kmetske zbor-iice. Učiteljstvo — ne glede na znano stališče čiteljske organizacije — zastopa mnenje, da danji čas za spremembe, kakor jih predvi-e v a načrt, ni primeren, ker še ni končana lova notranja ureditev države, pa tudi zaradi lestalnega položaja v zunanjem svetu.
d 45 madžarskih poslancev in senatorjev o v drugi polovici februarja obiskalo Jugo-ilavijo, je izjavil voditelj izleta Franc Barseny.
d Kanalski priključek za nove ljubljanske žnice so pričeli pripravljati te dni ob Zmaj-ikem mostu. Ker gre globok zbiralni kanal ludi po desnem bregu Ljubljanice, so začeli te ni, ko je mraz nekoliko popustil, kopati glo-ok jarek ob Zmajskem mostu. Potem bodo ložili odtočne cevi za odpadne vode iz trž-ic. Jarek je globok okrog 7 metrov.
d Za izseljence. Z odločbo nemškega go-ipodarskega ministrstva z dne 20. januarja t. 1. e dovoljeno našim delavcem, da naenkrat po-Sljejo domov tiati višek svojih prihrankov, ki ga niso mogli poslati leta 1940, ker je presegel okvir mesečnega zneska, 60 mark.
d Se pol milijona. Ogromno pravoslavno cerkev sv. Save, ki jo že dalj čata grade na Vračarju v Belgradu, in ki pri njej dela ie nekaj let ne bodo končana, si j« te dni ogledal gradbeni minister Danilo Vulovič. Pri ogledovanju teh del te nenavadno mogočne stavbe je minister dejal, da bo letos gradbeno ministrovo podelilo odboru za zgraditev »Svetosav-tkega hrama« pol milijona din podpore, ie po-dveh milijonov din, ki jih je isto ministrovo podelilo v ta namen že prej.
d Rekruti, rezervisti in njih starši pozor! Z nestrokovnjaško izpeljano prošnjo je izgub-'Jen čas in denar. Zato ne nasedajte vsako-nu,r 8 tako važno zadevo. Obrnite se le do
VINO
pristno in poceni dobite pri Centralni vlnarnl
v Ljubljani
koncesionirane in strokovno preizkušene pisarne kapetana Franca Pera (Ljubljana, Maistrova ulica 14), ki vam pove, ali je prošnja sploh izvedljiva ali ne. Ce je izvedljiva, vam za malenkosten znesek vloži prošnjo in uredi zadevo. Ne zamujajte časa in hitite z zadevo! Za odgovor je priložiti kolek ali znamko za 10 dinarjev.
d Za prehrano 3447 jetnikov je izdala lani uprava ljubljanske jenišnice do pol milijona dinarjev. Vsak zapornik je stal okoli 1406 din.
d Bela kuga. V vasi Habjanovci pri Vin-kovcih sta se lani rodila le dva otroka, umrlo pa je 13 ljudi.
d Pisava nemškega tiska t Jugoslaviji je vedno bolj bojevita zlasti proti onim Nemcem, ki ie niso člani Kulturbunda.
d Ceno kvazu v vsej državi je določil finančni minster na 31 din za kg.
d Izseljenski muzej so ustanovili Dalma-tinci v Splitu. Zbrali so okrog 130.000 raznih listin.
d Na Kočevskem je organiziranih 5000 odraslih in 3000 mladine, poroča »Gottscheer Zeitung«.
d 103 nova šolska poslopja so zgradili lani v Južni Srbiji.
Proti kašlju vam priporočamo izvrstni Remedia sirup. Dobiva se v vseh lekarnah. Zahtevajte izrecno samo domači preparat Remedia sirup, ki je kvalitetno prav tak kot dragi inozemski preparati. Za Slovenijo je poverjeno glavno zastopstvo poznani lekarni Bahovec v Ljubljani.
d Za 40 milijonov dinarjev podpor je izdala lansko leto brezposelnim Borza dela. — Prosilcev je bilo 190.000.
d Nad 5 milijonov kilogramov različnih malih rib so ujeli letos poleti ribiči na našem Jadranu.
d Ta pa nima srca v hlačah. Posebnega junaka, ki se je spravil nad živo volkuljo, imajo v vasi Rudopilje pri Andrijevici. Ime mu je Rade Radevovič. Zadnjič je opazil, kako se je volkulja lotila njegove krave. Stekel je tja in zverino odpodil proti reki Limu. Volkulja je pred njim skočila v vodo. Rade pa za njo, ker je bil prepričan, da ji bo v vodi lažje kos. In res. Posrečilo se mu je, da je zverino zgrabil za vrat in jo, močan in korajien, kakor Rado je, privlekel iz vode na suho. Poklical je brž
sosede, da so mu prinesli vrv. 2ival je močmi zvezal, da mu ne bi ušla, potem pa jo je pri« nesel v Andrijevico, da bi dobil n & okrajnem načelstvu kakšno nagrado za to. Če jo je rea dobil, ni znano, brez nič pa gotovo ni bilo, saj je Rade res korajžen, kakor ne kmalu kdo.
Sprejem mladeničev t Inženirsko podčastniško šolo v starosti od 18 do 21 let it* Vojno podkovsko iolo v starosti od 17 do 2t let Rok za prijavo je do 15. marca t 1. —« Vsa tozadevna pojasnila dobite ustmeno ali pismeno: Koncesionirana pisarna Per Franc« kapetan v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14< Za pismeni odgovor priložiti kolek ali znamkg za 10 din.
Brez teiav
deluje Oarmol. K temu prijetnost ;unanja fa-... Innegren-okusen ukor Cokolac'«. Ne pockuSaJte t nepreizkušenimi preparali, temvet uredita «vofo prebavo z dobrim odvajalnim «redstvom	---
^EgSSS&i
Mata* atra*
a »Deutsche Allgemeine Zeitung« v Ber«
linu prinaša članek svojega belgrajskega dou pisnika, kjer se bavi z osebo dr. Kulovca, po« litičnega naslednika rajnega dr. Korošca v ju« goslovanski vladi ter piše: »Namen dr. Kulov« ca je, da se uresniči široka upravna avtono« mi ja za Slovenijo.« Nato pa pravi: »G. dr. Ku« lovec se je zadnje tedne močno izrazil kot čuvar politične smeri dr. Korošca, da njegov« akcije v sedanji vladi ne bo kazalo podcenje« vati. G. dr. Kulovec bo najbrž prav kmalu dal pobudo, ki bo, kakor pričakujejo, pomenila okrepitev in ureditev notranjih političnih raz« mer v Jugoslaviji.«
d Kam pa so se lovci skrili 7 V vasi Gor« nje Bukovje v karlovškem okraju že več dni otroci ne morejo v šolo, ker so se v velikem številu pojavili volkovi. Sola je v Zvečaju in je oddaljena od Bukovja tri kilometre« Kmetje ne puste svojih otrok v šolo, ker sai boje, da jih ne bi napadli volkovi. Na mnogih' mestih so volkovi napadli staje, pa so bil« k sreči dobro zaprte in volkovi niso mogli vdreti do živine.
d Iz uredništva. Bloke: Brez podpisa x koš! Velja tudi za druge. — Raka pri Krškemi Težko vprašanje, zato opustili. — V Boš t an j: Trgovine in nedelja, težko vprašanje. — Ihan: Drugi del dopisa iz važnih razlogov odpadel« — Logatec: Poročilo o igri prepozno.
200 m v prepad
Silovita košava, ki v srbske kraje vsako leto prinese toliko nevšečnosti in ki ljudem tod tudi letos nič kaj ne prizanaša, je danes povzročila nenavadno železniško nesrečo, ki pa se je po čudovitem naključju navsezadnje še dokaj srečno končala in ni zahtevala človeških žrtev. Pripetila se je na progi Zaječar —Paračin. V krajih ob tej progi je 2. februarja pihala tako močna košava, da je ustavila celo vlak in bi ga tudi vrgla v dolino, če ne bi bil svet ob prógi na dotičnem kraju poraščen z drevjem.
Zgodilo se je med postajama Kličevar in Jarovac. Ko je vlak zaradi silne košave nenadoma obstal, se je hotel vlakovodja prepričati, kaj naj to pomeni, ter je izstopil. V tem trenutku pa mu je zmanjkalo pod noga-
mi tal in ga je odneslo 200 m globoko v pro« pad. Imel pa je srečo, da je priletel na po> bočje, ki je bilo visoko pokrito s snegom. Za čuda se mu ni zgodilo nič hudega. Dovolj je bilo snega, da mu je ublažil tako globok padec. Košava pa vlaka ni samo ustavila, pa6 pa tudi nevarno nagnila in bi ga — kakor rečeno — prav gotovo tudi prevrnila kakšnih 80 m globoko v prepad, če ne bi bilo ob progi močnih dreves, ki so vlak obdržala in tako preprečila strahovito nesrečo.
Razumljivo je, da pbtniki niso užili malo strahu, ko so se zavedli, kaj se je zgodilo Trepetajo so čakali najhujšega, ki pa k sreči ni prišlo. Težje poškodovan ni bil nihče, nekaj pa jih je dobilo manjše praske, čudovita je bila torej sreča pri tej nenavadni nesreči.
rftriD 6.
Bojevniške znamke
i u„,i,j ie Iziel	!airih ,n,mk T
torti Z^e t/vr.Lv v Ljubljani Znamke so
F w «r 1 d.o. IMO di nin 2 din. pri vsak, pa
IrtlST lWaU prav (ol.kien prit,nek. Uko da
JL vEpa stavki 10 dio. Z izkupičkom pro-d«JST«»£k bo Zveza bojevnikov posla na Brmah velik spomenik v počastitev vseh rio-rtJLb žrtev svetovne vojne. Spornen,kov «nu-tok kot ?» je i «mislil mojster Plefrnk in izdelal arh Valestinčič. nam k »že zadnja znamka bo-Jevsilke« »tavka. Lepe slike pa so "a dru.' ph znamkah- Tako knie prva znan, spomenik Jsdnm vojakom, ki ito» pri sv. Petru v Ljubljani Druga znaaika predstavlja Slovenko, ilr\a-tiro in Srbkinjo, ki iro v vzhajajoče sonrc svobod» vseh treh narodov v skupni domovini Jugo-»laviji. trel'» pa kapeliro na Kajmakfalann. ki*T j« tudi tekla naša kri, kri slovenskih dobrovolj-(«v. — Te znamke so res v pravem pomenu besede slovenske. Zveza bojevnikov je med slovenskim ljudstvom dobro znana in zelo priljubljena: mafsikdo se bo spomnil njenega zavetja, ki na je v leikih časih polpretekle dobe nsšim ljudem nudil;. — Dalje so znamke namenjene zgraditvi spomenika, ki naj le poznim rodovom priča o hvaležnosti s-lovensktga naroda onim. ki so ia našo svobodo žrtvovali najdragocenejše. kar premore členek, svoj'e življenje. Spomenik ho stal na Brezjah pri sloveči romarski cerkvi Matere božje, kraljice in zaščitnice slovenskega ljudstva, in primernejšega mesta zanj res ni bilo mogoče librati.
In da bi bile bojevnifke znamke Se boli Baše. j« pralna uprava dovolila, da se je 1.. 2. in 3. januarja rabil na Brezjah poseben poStni ii?. ki Dosi v spodnjem delu slovenski erb, ka-krk-n je kot del velikega državnega grba: pol- i mesec s tremi Sesterokrakimi zvezdami
zveza je Imel, s «skalen, teb tnamk mno-
„o suXvV ki M preračunani »a okr« 0U.0U0 dinarjev. Samo tiskarske plošče s ksU-rnni «o I,ile njene znamke tiskane, veljajo 40.«» din. Razumljivo je tedaj, da je skušala Zvez. «tajti zanimanje z, svoje znamke v fa m večjem ob«ep>. Znsmk.rji so se odzvalil prvi ;n mnoc «o kupili, da morejo ustreči svojim tovarisem-tila eh-ston, v zamejstvu, po 20, 30 in tudi več popolnih stavkov. Znamksrji «o priznano najzaneOjivejH in najboljši podporniki raznih dobrodelnih »kri), kadar gre za podpiranje s posredovanjem znamK. Drugi so bili trgovci i znamkami. Znan je primer. da je samo en lak trgovec iz Zagreba kupil 700 stavkov bojevniških znamk in jih dal, nalepljene na posebne slavnostne pisemske ovitke oziroma karlone, ki jih je tudi dala ugotoviti Zveza bojevnikov, žigosati i tirezjajiskim žigom. Poštno ministrstvo je tudi dovolilo Zvezi, da smejo viseti v vseh poStnih uradih ve« čas. dokler bodo bojevniške znamke v prometu, posebni letaki, ki vabijo k nakupu teh inamk. Nadalje se je Zveza cimila tudi na Šolska vodstva, ki naj bi poskušala obrniti pozornost in zanimanje šolske mladine — in po njej tudi odraslih — na bojevniške znamke. Si nobena novost, da ravno šolska mladež sodeluje pri propagandi dobrodelnih znamk. Znano je n. pr.. da gre dobršen del velikih denarnih uspehov, ki jih prinašajo vsakoletne dobrodelne znamke v Luksem-burgu. Svici, Nizozemski itd. na raèun požrtvovalnosti Šolske mladine.
*
Znamke se bodo prodajale do 30. aprila; veljale pa bodo ves maj. Neprodane inamke brdo komisijsko sežgane. Upajmo — in tudi storimo — da nobeni izmed njih ne bo treba v peči
d 15 hiš s« je začelo pogrezati v zemljo v
Somborn v Vojvodini zaradi obilice talne vode, ki se je zbrala z. radi naglega topljenja snega.
d Veliko poplavo je povzročlo prenaglo topljenje snega v Črni gori, zlasti v krajih blizu Skadrskega jezera.
d Novo radijsko postajo je na dan sv. Save slovesno odprl pošni minister dr. Torbar. Večina ljudi je izrazila željo, naj bi postaja kot stalni znak uvedla začetne zvoke srbske četniške pesmi: »Spremte se, spremte, četnici.«
d Umea petelin. Reven kmet Kujičič iz neke vasi pri Travniku v Bosni je imel dveletnega petelina, ki so ga poznali po vsej občini. Ta petelin je bil zelo poslulen. Ce si mu rekel, naj zapoje, je takoj zapel s svojim močnim glasom, da so ga slišali po vsej vasi. Na povelje se je takoj postavil v bojni položaj in začel udarjati s perutnicami in ostrogami. Za
vse to so vedeli ljudje po vasi in tudi iz drugih vasi so hodili gledat tega petelina, ki na povelje poje in se bojuje. Nekateri ljudje so hoteli ukrasti to plemenito žival, pa ga v kur-niku niso našli, ker ga je lastnik ljubosumno varoval in ga ponoči jemal s seboj v svojo sobo, kjer sta skupaj spala. Te dni so se oglasili neki trgovci in ko so se prepričali o sposobnostih petelina, so ga kupili za 250 din.
d Proračun okrajnega cestnega odbora v Mariboru predvideva 5,090.075 din.
d Hlod, drveč po drči, je do smrti potolkel Kranca Alojzija, uslužbenega pri gostilničarju Stoparju v Mežici.
d že dve leti deluje ▼ Kragujevcu prva jugoslovanska Sola za izdelovanje letal.
d Skupinska potovanja po mižani ceni,
ki so bila ukinjena preko božiča in novega leta, so spet v veljavi.
Ono nedeljo dopoldne, ko so ljudje prihajali » Slovenjem Gradcu in Starem trgu iz ««rkve od pozne mas'è, se je nenadoma raznesla «morita, da divja po cestah stekel volč-JU m popade vsakogar, ki mu pride blizu Ljudi se je polotil silovit strah, vse je bežalo br«g avo sem in tja, zatekalo se v tuje veže in hiJe, ki so jih ljudje naglo zapirali.
V Slovenj Gradcu se je hitro skupina pogonih lovcev oborožila s puškami ter se Podala mi BiMe, da bi nevarno zver ustrelili » rab £ bil povsem upravičen, kajti stekla?, V.1?Är' e ,bil nenavadno nevaren! L,Z . ,n,a i6 Pritekel P° cesli velik SV povežen.m repom in k tlom sklo-•Jeivo glavo ter se zaletaval proti ljudem in Hvalim. Skoai Slovenj Gradec je bežiuTsta-6;
Lov za steklim psom
Duhovne vaje
Za fante b*ta ie iva skupna tré*, bornih vaj: prvi od 17. do 21. februT drugi od 24. do 28. f e b r u a r j a. Ker v J1 nem času zaradi drugih del ne tx> tečajev, je to zadnja priložnost za zaprte ! bovne vaje v letošnji zimi. — Prij-lasitVe sprejemajo že sedaj. Opozorite ?e dnige na u priložnost. Oskrbnina 120 din. Naslov; jdJ duhovnih vaj«, Ljubljana, Zrinjskega g
Radio Ljubljana
PROGRAM BARIO IJinlJANA OD ». FEBRtiii, IX» II FCBKI ARJA IMI. U|Jt
fetrtek, ». februarja: 1 Jutranji poidrs, j. Napovedi. por,„'ila — T.li Pisaa venirli veselih „J* do - IS la Mozartovega kraljestva (j,l„ve) 1",'" Poročila, olijave — IS Napoved — 1.1.« il„r,Mror ^ — M Poročila, objave — 17.2« Vsakemu nekaj I ila,1,2! orl^.i.ri — 16.4« «lovcnkMna za Slovene,. r* a, » — Napovedl.poročll» - ls.r, \an011|J
Knlarič)
rega trga, od tam mimo iupne cerkve spet nazaj v Slovenj Gradec, nato pa po cesti na-Prej proli Lepi vasi. Spotoma je orizel samo
fJ Pradcu in S,arem tr«u 9 oseb, med njimi 8 tako močno, da so jih takoj s prvim vlakom odpravili v Pasteurjev zavod v Celje
ItaH S1 ? ,e0grizel več i» drugih
kje se bo t»' ^ liUdJC nada'i3 v Ktra^a ä	F"hodnii Prim« "»«kline
nj/'' ea ie "l'^'1.,,Udi na kolesih- Sled-
ara - 1S.4B	— 1»J« Desel minili m,,,, "'
Prvuko druAtio »Grafika« — W.45 Večerni k oneri R, ilijukeira orkestra — 22 Napovedi, poročila. - jf^L ob
Petek. 7. fekraarja: 7 jutranji pozdrav -;a\v povedi, poročila — 7.15 Pisas venčrk vnrlih
—	do 7.U — 11 Solsk« ura: Teden rini no itati ftij (r. Albin Sajovir) — 1J Is naie »klailmi-r Iplaihi li.jn Poročila. oi Ja*e — 11 Napi>v«Ji — 13.0} OpoUuài »pored Radijskega orkestra — 14 Porm'lla. objirT-17jn Klavirski koncert Icd^. Silva lira^otrr) - »u Vzrojile napake (Ka. prof. A. C»rnei) — lfc.M
—	li».40 FranroMina (a. dr. Stanko Lehrni — » povedi, poroéila — ìiJi Nacionalna ura — 19.41 FW,
—	19.50 Burita za delavske plaèe (*. Mirko Piriti) _ dO 1'relovleve naro<ln* pmini v orkestralni priredbi u orkester pnje c. Frane Der^aj. iirra Kadijhki «rk«i,r
—	11.10 Nekaj plesne rlaebe (ploMe) — TI. Niiavelj, poručila. — konce ub tL
Sobota. S. februarja: 7 Jutranji pozdrav - is Napovedi, porodila — 7.1S Pi«an *eo»'-ek \e»elik kov do 7.45 — IS PloV« se v pmaneni vem' ku visti, i njih p» veseli nitpevi doae — IS.3» Poročila, nbjstt-13 Napovedi — 11.01 PluMe m v pisanem »miku »riu, z njih pa reseli nnpevi done — 14 Poročilu, objave -17 »ltro-ka nra: Nastop otrok (vodi edf. Sla\ira Vit-cajz) — 17.10 Med Iprafkauii (plofe) - 17.M l'r«H sporeda — IS Za delopmt iirra Radijski orkf«ler -IMO Pogovori s posluAalei — 19 Napovedi, porodili -19.fi N'arioimlna nra — 19.40 VoJaJke Ko.l|je (ploiSčii-2<i O innanji politiki (a. dr. Alojz Kuhar) - ».»Ve seli Kurent. Pustni narodopisni prizori il Prlrlija Be«edilo si-stuvil Leopold Ktanek. Izvajajo prlHkl vijaki. sodelujeta tiarnionikar Ivo 1'odobuikar in klaii-netl«t Frsne Vrhauec. Vodi Jote Zupnn - S Xnpówtli, poro,'i la — 31.15 Za vesel konec iara Radijski srkesttr. K one,- olt 21.
Nedelja. ». febrnarje: I Jotranil pozdrav - tli Godalni kvartet s kitaro (ca. KI. Marin. Jurij Grt-rore. Arg. IvanW, L. Cornell!. St. Prek — 9 NaiiotuT, poročila - 9.15 Odmevi is Spani je (plo<če) - 9.43 Vtr-»ki Kovor (r. dr. Vilko Fajdlara — 10 Preno« mkvrni gl a «he Is stolniee — 11 Netlelfeki koncert H».lij»k'n orkestra — IMS Chiave — 11 Napovedi - 13 W Pev»ki «bor »Sloge« — is.io Kar telite, to dobite IpliWi no ieljahl — 17 Kmet. nra: Gospodarska navodila in trini poročila — 17.30 Veselo popoldne Clmennsnov kvartft. vrne« nlol^e — 1» Vnpovedi, poročila - 19.» Slevesrti ura: Oh sedemdesetletnici F. S. Fioiear.ia - M* B»-mače veselje. Sodeluje Akademski pe»»ki kvintet ia Radijski orksster — 11 Napovedi, poročila — Uli » ples (plolče). Konee ob ».
Ponedeljek. IS. febraarja: 7 Jntranji	-
7.05 Napovedi, poroč. — 7.15 Pisan ven.vk veselili stokov fploi'el do 7.4.1 - Il Balalaike (olo-čel - II» P"; ročila. objave — U Napovedi — ll.tl Vesel opoMsnukl «oored (Radijski orkester — 14 Napovedi, porinil» -17.30 Komorni trlo (rr. Janko Gregore - klsrimt.
'T»nči8 - viola. Herbert Svetel - .klaviTl -1S.10 Dulevno zdravstvo (r. dr. Anton Breeelj) - 1J» PloSče — 18.40 Vsakoletni razvoj prlrode (r. pro'- A°' ton Moder) - 19 Napovedi. j»ročila — 19.» N«- »?
-	19.40 Plo»ie - 19 45 F. rf^ Fl nt gar Razvalin« »i'; ljenin. drama v 4 dej. fflnnl Nar. «led. v Ljubljsnd
-	11.15 Za razveilrilo (Radijski orkester) - H ^"»P®-vedi, poročila. Konee ob H.
Tsrek, II. febrnarja: 7 JatranJI poi-lrnv - I.» Napovedi, poročila - 7.15 Pisan venček ve«el»ti s"«« (oo 7.451 — 11 Za oddih (pWe) — 11.30 Pornčils. »N«; ve - 1.1 Napovedi — 1.1.01 Opoldanski spored R;''iJ»«J; ga orkestra - 14 PoročiU. ohjave - 14.15 Rolsks srl-Jeleni pri krmljenju (g. Ado Klavora) do 11 - "-f Malenkosti. Pester glasben! spored Radi.i«kega orlile
- Ssmospevi ob spremljavi lutnje: k. A»'» Slsdollev, g. Stanko Prek —18.40 Oseba In ,!elo Tvans Ormineg, (g. Fr. Terseglsv) - 1» Napovedi. 19.25 Sac. ora - 19.4« PloUče - 19 50 Vzgojnn po» ' tova nie, (g„. Vldn Pertnli) - t» TambornSki nrke«'« (vodi Loize, Knrmelj) m.45 Koncert Radiiskegs Napovedi, poročila. Konee ob li- , „„, "reda. 11. febrnarla: 7 .lulranjl pox.Irav - 1.* «* P®."''1- poročila - 7.15 Pisan venček veselih svoko» pj ^in 'lo Jfr' - " Z rok I Is Bolgarije (plo^el - )WJ Poročil, objave - 13 Napovedi — 1S.01 Hnrmnniko If/*,*- Kdvam Kovač _ f4 Napovedi, poročil» -Blset: AlfeJanka. sulta (Dloiča) - 1» Raslika ■>'•<" »• Ì	.®tanko Gogalal _ M.» Pevske vaje: roj«
NI« ' «S?1 „»' L,,k" Gramole) - 1» Napoved - PO^ «Ia — 19.15 Nae. ura — 19.4« PloMe — l»-5* V oul: -	I» IjubKsnskeopere v t
Glasbeno predavanje (g. Vilko ükmar». v >. Nannvedl. poročil». Konee oh »	—
Naročite takoj »Bogoljuba«!
razgled po svetu
Angleži pred trdimi preizkušnjami
Angleški ministrski preda. Churchill je povedal pretekli teden v Portsmouthu tudi
*!ed Po stiskah, ki smo jih prestali, je angle-gki duh še bolj «v in še bolj odločen. Med „„mi imamo zdaj g. Hopkinsa, odposlanca in prijatelja predsednika Roosevelta, tega velikega državnika, prijatelja svobode in demokracije. V Združnih državah vse bolj narašča gibanje za pomoč Angliji. Dogodki v Libiji in Grčiji so pokarali slabost nasprotnikov, slasti Italije. Namsto da bi sovražna vojska
zmagoslavno korakala v Atene in Kairo, je zdaj Italija prisiljena prositi Nemčijo za pomoč in celo za to, naj prevzame oblast nad njo. Vse to nam daje pogum, za dolge in trde preskušnje, ki leže pred nami. Toda mi jim bomo dorasli in jih bomo prestali. Ne moremo povedati, kdaj io kako, toda prestali jih bomo. Ko bomo to storili, bomo imeli pravico reči, da živimo v dobi, ki nam je v vsej dolgi zgodovini Anglije nalagala največ dolžnosti in ki je bila najbolj polna slavnih dogodkov.
DROBNE
Italijanski politik Ansaldo bodri italijanske vojake: Ne skrbite nič, Nemci bodo Angleže že pritisnili ob tla in bodo gotovo zmagali.
Vso posadko 10.000 mož se )e posrečilo Italijanom rešiti iz severnoafriške Derne.
Grki so po hudih večdnevnih bojih z Italijani zasedli važno višino pri Tepeleniju.
Angleži so zavzeli Agordat, zelo utrjeno italijansko postojanko v afriški Eritreji
Anglija zalaga Grčijo ne samo z vojnim materialom, temveč tudi z življenjskimi po-rebščinami, obleko in zdravili.
Ameriški predsednik Roosevelt je odobril 900 milijonov dolarjer za 400 lovcev na podmornice.
Kitajci so odbili veliko in dolgotrajno japonsko olenzivo v južnem Honanu.
Ce bo Anglija zmagala, bo to italijanskemu narodu prineslo suženjstvo, prerokuje italijanski »Popolo di Roma«.
Novih 20.000 italijanskih ujetnikov, zajetih v afriški Libiji, bo prevzela v taborišča vlada južnoafriške zveze.
Stranko narodnega edinstva pod vodstvom maršala Petaina bodo ustanovili v Franciji
Stiri sto nemških atornarjev s potopljenega velikega parnika »Columbus« je Amerika poslala v taborišče na planine v jugozahodnem delu države.
Treba je ustreliti vsakega desetega od tistih, ki so osumljeni, da so kje bežali, pravi zapoved poveljnika italijanske aienske divizije v Albaniji.
Angliji groze tri nevarnosti: napadi proti trgovskem brodovju, povečanje. letalskih napadov in poskus vdora na angleško ozemlje, •odi londonski »Daily Espresse.
Predsednik tarške republike Ineni si je te dni v spremstvu dveh angleških generalov ogledal obrambne postojanke po evropskem delu države.
V Italiji so odpravili nedeljski počitek » delavce, ki so zaposleni pri nakladanju in razkladanju vagonov.
230.000 tea zemeljskega olja je Italija »vozila leta 1940 Is Albanije.
Otok Islandije bo Amerika uporabljala kot oporišče ca pošiljanje vojnega materiala * Anglijo, piše tržaški »Piccolo«.
Nemčija bo ie letos zmagala, napoveduje »Jen zunanji minister Ribbentrop. •
Romunija ostane zvesto na strani Hitlerja in Mussolinija, je izjavil general Antonescu.
Italijansko stališče se ne bo spremenilo, tudi če bi prišlo do najhujšega, pravi rimski dnevnik »Gazzetta del Popolo«.
Če se Grki na vseh delih bojišča bore tako odlično, kot so se na mojem, je škoda, da ima Italija Grke za nasprotnike, je povedal ujeti italijanski polkovnik Menenghetti.
Do premirja je prišlo med Siamom in Indokino.
Pri pogrebu madžarskega zunanjega ministra grofa Csakyja je zastopal kneza Pavla žeL minister ini Bešlič.
Belgija ima živil samo še za en mesec, je izjavil bivši ameriški predsednik Hoover.
Na enomesečno gostovanje v Nemčijo je povabljena belgrajska Opera.
Nemci zahtevajo od Francozov dovoljenja, da se nemške čete pripeljejo v Tripolitanijo v francoskih obalnih vodah ob Tunisu.
Vet italijanskih ministrov, med njimi grof Ciano, je odpotovalo na fronto.
Nemčija ima sedaj trikrat več letal, kakor pa jih je imela lani meseca maja.
V Angliji so poklieaJi pod orožje mladeniče od 18 do 19 let in može od 37 do 40 let,
Požar je aničil veliko švedsko tvornioa strojev v Stockholmu.
Vsak deveti Pariian je brezposeln, piše francosko časopisje.
Veliki transporti nemških čet gredo če* Brenner v južno Italijo, vedo turški časopisi.
24.000 italijanskih ujetnikov je prišlo do-slej v indijska taborišča.
Grki poročaj«, da so uspešno odbili ve« liko italijansko ofenzivo v Albaniji, ki je treu jala tri dni.
Angleška vlada je storila nkrepe, da sa pošiljanje blaga iz Amerike skozi Sovjetska Rusijo v Nemčijo zavrne.
1000 japonskih vojakov je utonil« te dni, ker so Kitajci potopili neko japonsko prevoe« no ladjo.
Merile« nemškega majorja Düring» še nI
bil ustreljen, temveč pride v kratkem pred sodišče v, romunski Bukarešti
Kerenski, bivši predsednik rnske vlada
je izjavil, da je zelo zmotno mnenje, da bi šli Sovjeti kdaj koli proti Nemčiji.
Pri zadnjem bombnem napadu na Solun je padlo več bomb tudi na jugoslovansko sva« bodno pristanišče v Solunu.
Na odločilni korak Nemčije in Italije n« bo treba dolgo čal.ati, sodi madžarski dnev* nik »Pest«.
V enem tednu napadov na angleške pow stojanke v Sredozemlju jo izgubilo nemška letalstvo 98 najboljših letalcev, trdijo Angleži
Padee Tobruka je resen opomin Italiji da je njen imperij v nevarnosti, piše »Popolai d'Italia«.
Poskus nemškega napada bo izveden V takem obsegu, da nobenemu delu Anglije n* bo prizaneseno, je povedal angleški lord De« la wäre.
Irska je bila in je v veliki nevarnosti^ je govoril te dni predsednik vlade de Valera.
Republika Kuba naj stopi v sklop Zdrun ienih drla v kot 49. edinica, predlaga amerl« ški senator Smuthers.
Italijanski tisk je začel ostro napadati Ameriko, češ da hoče Evropo spraviti pod svoje gospodarsko in politična gospodstvo.
Za vojno na Kitajskem je Japonska doslej izdala okrog 180 milijard din.
Leto 1941 bo postalo zgodovinsko let« velikega novega reda v Evropi, je dejal HU tler v svojem velikem govoru 30. januarja.
Ns neki italijanski podmornici na Sredozemskem morju.
7»
;ov s strojno pnik
T«di Aaflija it «to(o rojsko telo opremi» i motoričnimi f«Umt
Tudi Japonci «o uvedli obvezno delovno službo.
«O opremili fr.nco.ko obalo
NemJk* pehota m vadi v naikakovaajn sovražnika.
Metalec ognj« tc bliža sovražnikovi črti.

Delavci ia vojnih tof«™p«lri d,. Goebbelti
Angleški vojaki pri odhoda na fronto
po D_oM_g\jJUi
Pomirienie ie res potrebno
Kako nujno potrebno je pomirjenje strasti tn priznanje narodnega vodstva, nam dokazuje dogodek v Boštanju, o katerem smo prejeli sledeče: Ravno na dan imenovanja g. dr. Mihe Kreka za prosvetnega ministra so, kakor v odgovor na to, več ali manj znani barbari iz našega kraja razlili svojo divjo jezo nad našim prosvetnim domom. V soboto zvečer 25. januarja so na glavnih vratih s pomočjo sekire veliko medeninasto kljuko tako zvili, da se je skoraj zlomila. Pri drugih zunanjih vratih pa so kljuko enostavno odbili. Ko so v nedeljo po prvi maši prišli naši mladci k Domu, kjer imajo vsako nedeljo in večkrat med tednom vaje, so z žalostjo zasledili razdejanje. Kljuka je bila tako zvita, da se vrata niso mogla odpreti. Na vratih se je poznalo polno sledov se-
kire, s katero so svoje barbarstvo izvršili. NaM ljude so potem z velikim trudom nalomljeno kljuko toliko obrnili, da so vsaj za silo mogli
* ^Ogorčenje je med našimi poštenimi fanti nad vse veliko in to tem bolj, ko jih vendar ml popolnoma na miru pustimo in jim ne prizadenemo nobene krivice. Edino to jezi hudobneže, ker se naši uče lepega življenja, ki je onim trn v peti. Pa take barbarske besnosti smo že večkrat doživeli pri nas. Pred božičem smo pred pragom našega doma neko nedeljo zagledali človeško nesnago. Še prej so nam pločevinaste cevi, ki vodijo deževnico s strehe doma, potrgali in odnesli. Ce pa mislijo, da nas bo to uplašilo, se motijo. To nas bo še bolj utrdilo v krščanski zavednosti.
St, Vid pri Stični. Dne 2. februarja 1941 smo pokopali Antona Anilovarja, gosi. in trg. in očeta pred leti umorjene Amalije Malijeve v visoki starosti 84 let, dne 2. febr pa je zopet smrt pobrala Franceta Grdena, pos. v St. Pavlu. Bd je najstarejši molki faran, star 92 let. Oba sta bila globoko vema Imela «ta številne otroke in sta jih dobro vzgojila. Oba sta bila ljubitelja katoliških listov. Obema naj sveti večna luč, družinam pa naše iskreno sožaljel
Konj pri Litiji V naši prijazni vasici obhaja te dni 75 letnico svojega rajstva znani in priljubljeni posestnik Valentin Krhlikar, po domače Jemejčk. Po tolikih letih težkega dela je še vedno čil in zdrav. V vseh letih ai potreboval zdravniške pomoči in tudi Domoljub, katerega naročnik je že mnogo let, prebira še vedno brez očal. V zglednem krščanskem duhu je vzgojil devet otrok, od katerih so — razen enega, k; je padel v svetovni vojni — vsi zdravi. Edino razvedrilo v teh dolgih letih mu je bil Domoljub. Slavljencu želimo, da bi še dolga leta preživel v miru in zadovoljstvu.
Bloke. Slovenčev koledar smo z zadovoljstvom prejeli. Za tako majhen denar pa toliko zabavnega in poučnega berila. Naša dolžnost je razširiti »Domoljuba« v vsako hišo <n izriniti protiverako časopisje iz naše fare.
Ihan. Šolsko vodstvo in krajevni odbor šole v Ihanu sta obdarovala 85 otrok za božičnico. Treba bi bilo še več, toda žalibog ni bilo mogoče. Zahvaljujemo se vsem darovalcem prav iz srca za tako
Konec pretepanja z noži
Prav žalosten je pojav pretepanja z noži. Ob pitju akoholnih pijač se vročekrvneži ste-pejo včasih za prazen nič. Pa tudi ob raznih drugih prilikah ima nož često svojo zadnjo besedo z značilnimi posledicami — zaporom za «junaško« vedenje in «fantovsko« dejanje. Prav žalostno je, da izbruhne med Slovenci zlasti v vinorodnih krajih ob najmanjši praski krvavi
TI* n°Žem' ki * Poročil že toliko gorja. Sodišča in ječe nam to v polni mer' potrjujejo.
^as je, da se med nami končno onemogoči okrutno zmagovanje slabejšega nad močnejšim. Plevel ki ga je zasejal med naš narod v prvi vrst, alkohol, je terjal že toliko žrtev, da se moramo zgroziti.
drJT:\ d,r*aVn? °bIa5t' razna društva In drug »i prizadevanjo vliti našim ljudem duha poštovanja do bližnjega. Koliko je že bilo iz rečemh kaznil Koliko je bilo v ta namen pri-dig, govorov, treznostnih resolucij i. dr.? Delo na tem polju je imelo nekaj uspeha, vendar « " P°sre«ilo te bolezni Jako«Jh bi mogi, govoriti o postopnem izginjanju' n jslaMe navade nekaterih pokvarjencev.	J
potrebno pomoč v današnjih težkih dneh življenja! Najlepša hvala g. upravitelju šole, kakor tudi gospem učiteljicam in g. županu za njihov trud in razumevanje za revni sloj.
Bevke. Naznanilo. Kat. prosvetno društvo v Bevkah uprizori v nedeljo dne 9. februarja ob pol 9 zvečer v Gasilskem domu narodno igro v 5 dejanjih s petjem »Domen«. Domači in okoličani vljudno vabljeni.
Komenda. Dne 21. januarja se je Rozika Pe-terlin, stara 2 leti, opekla in na hudih posledicah umrla. Kakor se je ugotovilo, je bil to nesrečen slučaj in otrokova mati ni kriva nesreče. — »Slovenčev koledar« za Komendo lahko Je vedno naročite pri Kernu Francu na Klancu za 18 din.
Mekinje. Pokopali smo najstarejšega župlja-na Lovrenca Burja p. d. Pirca z lirezij, skrbnega očeta 13 otrok, ki ga je smrt odpoklicala v 89. letu življenja. Svoj čas se je mnogo udejstvoval tudi kot občinski mož. N. p. v m. I
Radeče. V nedeljo 26. januarja je bil v Prosvetnem domu občni zbor krajevne JRZ. Zbora se je udeležilo veliko število pristašev in odposlanec banovinske JRZ Cešnovar. — Sejem, ki je bil pretekli mesec, je bil silno živahen. Prodanih je bilo 40—50 odstotkov vse prignane živine. — Ko JO je vračala Zahrastnik Ana iz sejma domov, ie po nesrečnem naključju padla v mlinski kanal in utonila.
Toplice. Pretekli teden je povabila smrt a seboj kar tri može iz naše [are. Na Gor. Gradišču 30 let starega posestnika Leopolda Mežnar-šiča ki zapušča ženo ia tri otroke. Vzrok smrti je bila pljučnica. Rajnik je bil ugleden katoliški mol - V MeniSki vasi je umrl Sonica Anton, Id P™7	*eno in dva otroka. Star j«
ki1 .■ fi"«01«" - V Podturnu smo pa po kopah Jožefa Fakulta. Pogreb je bil lep, udele-
«5Lhi"I j,e mn?Ä0 liudi- Sv°i« Premoženje jo zapustil otrokom, ki so v Ameriki, a tudi mno^o drugih se je spomnil v testamentu. Zanimivo je. da je bil rajnik ameriški državljan, rodom je bii Nj,e(!OV ded i® " «asa Napo-
T,k, "a 5ranj6ko in 80 i" t» naaeUU
kar pričajo udi uradne knjige, kjer je bilo na-
7 P1,6"»»«'™ naj sveti večna luč. Preostalim iskreno sožaljel
I.n» »£■!! pri SeTniel- v Osredku je umrl Janez Zibert v starosti 75 let, v Hudem Breziu
I». i moko » tudi pri nas težave čeprav si občina zelo prizadeva, da blustre^U prebivalstvu v teh resnih časih	*
te & ZÄ £
IÄ^säS
33W!ÄTsafS^
smuško tekme TeknL.u u ,X,la£na Predila
^"Plnah po suÄ^Ä®
številnih gledalcev se je tekma v brezhibnem redu tn s lepim uspehom končala. Vsem, ki u pomagali s darili in z delom, najtoplejša u hvala I - Dne a februarja bodo pri nas šolske smuške tekme iz vsega radovljiškega okraja
St. Jurij pod Kamom. Ker zaradi slabih vre. menskih razmer prej ni bilo mogoče, smo prir», dili žalno proslavo za pokojnim voditeljem <j, Korošcem ono nedeljo popoldne. Udeležba je bili tolikšna, da je bila poln* dvorana. Proslava j« v vsakem pogledu lepo uspela. Navdušeno in so. glasno smo se pridružili pozivu govornika, da ae enodušno oklenemo tudi našega novega voditelj» dr. Kulovca.
Doli pri Stopičak. Na naii ioli smo imeli božičnico, ki je prav lepo uspela. Ob tej priliki je bilo obdarovanih 59 najsi romašnejših otrok Vsem dobrotnikom prav iskrena hvala za njihov velikodušen odzivi — Dnevno dobiva 50 šolskih otrok skodelico toplega mleka in kos kruha, in sicer v naši šolski kuhinji, ki jo vzdržujemo ii prispevkov raznih dobrotnikov. Vsem daroval« cem in nabiralcem iskrena hvala in prosimo po. novno za pomoč, zakaj večina otrok ne dobi doma niti koščka kruha. V šolo prihajajo lačni. Pomagajte revežem I
Hotič. Občni zbor krajevne Kmečke zveze, ki Je bil dne 5. januarja v litijski prosvetni dvorani, je bil prav dobro obiskan. Vendar je š« precej kmetov, ki stoje oh strani. Ali je res mnogim glavna ovira članarina? Za denar je težko, toda brez žrtev ni uspeha. Tudi naš kmečki list »Orač« ne bi smel manjkati v nobeni kmečki hiši. Poleg raznih stanovskih vprašanj, nas seznanja tudi s strokovnimi pridobitvami, Id so za naš gospodarski napredek nujno potrebne. Fantje in dekleta so ustanovili MKZ. Prav taka Le korajžno naprej I
Garelee pri Radečah. Umrla je na Garelcah Camlahova stara mama p. d. Simenova. Rodila se je 1858. leta. Bila ie zavedna krščanska mati Vsi otroci so odšli po sve*u. Njena hčerka Je imela 10 otrok, kt so razen dveh, vsi preskrbljeni, in to ne po majhni zaslugi svoje star« mame. Naj počiva v miru I
Zahvala
Podpisani se zahvaljujem upravi »Dot moljuba« za prejeto podporo v znesku
din 1000'- (tiso! dinarjev)
catere sem prejel ob priliki požara s ta noi vaniske hiše.
»Domoljuba« toplo priporočam vsem, n« samo zato, da je vsak naročnik zavarovan v »lučaju požara, temveč, ker nudi bralcem obilo dobrega in koristnega čtiva.
V Zagozdem pri Starem trgu ob Kolpi dne 22, januarja 1941.
Stark Marko.
Vojnik pri Celje. Zadnji vofciUkl živinski sejem 27. januarja je bU izredno Hvahen. -,n* mleku se je dvignila. Tudi banovtnska hi« rainica ga plačuje po 2.50 dia liter.
Celjski ekraj. v nedeljo 2. februarja smo sprejeli v celjskem Prosvetnem domu našega no-11* ,o^,telja dr- Kulovca. Na širši «ejl zaupni-kov JRZ smo se zlasti zanimali ia prehrano. -uospodu novemu voditelju amo izrekli popolno ®nnapIrVWiUba' ^ b°mo disciplinirano ko-
Prežganje. Vsem našim ženinom in nevestam, in M -.vslub/alcI »»«moljuba«, želimo vso srečo ■L»! M)ega blagoslova v novem atanu. T« vrstice .naj zlasti veljajo Goslačevemu Martinu, Janševi Micki ia Matišnikovi Cilki is VolavelJ, L" ^rat, ko je bil« naš* Proaveta najbolj raa-° eridno Pomagali kot vneti in Izvrst-avelli 0 W katoUike8a proevetnega odra.
Sv. Andrai v Haleeak. Umrla «U Janei Vi-S PvTSik h VeL Voralce/itar «let, ia 48 ft v u®!'8' pOBOfrtnlk i« Vel. Vomiee, «taf l«ki i.I3'?°,pokoinUta 80 redno prihajali kato-nad än"18' ^ knii"e- Jak<*> Vidovi« pa j« Sadnih Äi'.f0 bolehal » težko boleznijo,
' dnl favljenja ni mogel ničesar več ta-
uüiti in je tako rekoč umrl od lakote. Oba pokojnika smo ob veliki udeležbi ljudi pokopali v petek 25. januarja in je bilo ganljivo videti, Ilo se je vii v jutranjem Boneu sprevod z dvema katoliškima možema proti župnijski cerkvi ev. Andraža. Od obeh rajnkih se je z Ranljivimi besedami poslovil domači g. kaplan Janko Petan. Pevci pa so v slovo zapeli nekaj pesnti pri cerkvi in pri odprtem grobu. Naj počivata v miru I
Komenda. Žalostno so peli zvonovi v četrtek 28. januarja, ko je bil pogreb blage mame Ple-velj Frančiške Iz Most pri Komendi. Se kot dekle se je mnogo udejstvovala v Prosvetnem društvu, kakor se tudi sedaj njeni otroci v mladinskih organizacijah. V njeno hišo so prihajali le dobri naši časopisi. Naj počiva v miru! — Ono sredo so pokopali Plevelj Julijano iz Klanca. — Na «večnico pa je bil pogreb samske Gašperlin Marije iz Klanca. Naj- počivata v miru! — Te dni je bil ukraden v Mostah pri Korošcu vol. Oni petek »o orožniki iz Mengša prignali pravega tatu, ki je vola prodal po 5.50 din za kg. Vol je bit težak 515 kg.
Slovenske Konjice. Na Križevcu pri Stranicah ie leto dni stanuje v zapuščeni kovačnici, ki je napolnjena z listjem, brezposelna revna delavka Kovač Amalija. Bi bilo primerno, če bi se naše oblasti pozanimale za take in podobne stanovanjske razmere. — Na Prevratu je oni teden zaradi zastrupljenja krvi umrla služkinja Vodenik Amalija. Pred nedavnim se je s sekiro vsekala na levo roko, rano pa si je obvezala z nesnažno krpo, nakar je nastalo zastrupljenje krvi. Spet primer, kako je treba biti oprezen. — Zdravstveno stanje naših ljudi je sedanji čas zelo omajano in boleha nmogo ljudi, bilo je že tudi precej smrtnih primerov. — Drvarju Skrbinšku Ivanu iz Starih Slemen se je pripetila pred dnevi redka nezgoda. V žičkem samostanu je nakladal hlode. Konj ga je ugriznil v levo uho in mu ga skoraj polovico odtrgal.
Skoejaa pri Mogronogu. Po dolgem prizadevanju smo uspeli, da je bila nedavno ustanovljena v Skocjanu samostojna zdravstvena občina. Bila je pri nas močno potrebna, saj sino do sedaj oddaljeni od najbližjega zdravnika 11 km. Za prvega zdravnika ie imenovan dr. Lojze Baraga. Novega g. zdravnika prav toplo pozdravljamo. — Pričeli smo z ureditvijo Radulje. Gradbeno ministrstvo nam je dalo po prizadevanju ministra dr. Mihe Kreka 150.000 din. Nekaj je pomagala tudi banska uprava in domača občina. — Naše Prosvetno društvo je letos prav pridno začelo z
Rabljeva roka
Angleško «pisal J. Fletcher Bay.
Poslovenil Franc Poljanec.
*Ne, ne morem počivati,« je odvrnil, »dvakrat sem slišal. Ne, počivati ne morem, nekaj čudnega se bo zgodilo nocoj to noč, Izuak. Na vso moč se bojim.«
»Ne, nerad povem, ti bi se smejal. Pa sem vendar prepričan, da sem slišal.«
Nenadoma me je zgrabil za roko,
»Zopet! Le poslušaj!«
»Poslušal sem. jasno in sladko je skoz noč prihajalo petje nekega tiča, pu vendar slajše, kakor je kdaj pel zemeljski tič. — Poslušala sva in se medtem drug k drugemu stiskala.
Prišel je Daniel. Petje je nenadoma utihnilo, spogledali smo «e, nihče pa ni rekel besedice, tedaj —
»Glejta!« je povzel Daniel; glas mu je bil ves ra/.kav in tuj.
»Glejta!«
Nad vrhom tam čez sva zagledala.
Ni bila danica pa tudi večernica ne, pa tudi nobena zvezda ne, ki bi jo bile kdaj gledale človeške oči. Bila je nova zvezda, nenavadne in prečudne svetlobe, in ko smo stali in opazovali, amo videli, da se zvezda giblje; giblje s sjo-vesno veličastnostjo in se nam vedno bolj bliža; nato se je pa nehala gibati. Obvisela je pod nebesom in svoje dolge poševne žarke sipala na smo se čudovali: tedaj se je od tam prikazala pri Kornelijevi gostilni tam pri Betlehemu, In ee smo čudovali: tedaj «e je od tam prikazala proga bleščeče srebrne svetlobe, ki je žarela nad polji in griči, da nas je njen blišč kac «lepil.
delom. Na praznik sv. Treh kraljev je uprizorilo v dvorani lepo uspelo žaloigro »Prababica«.
Črnomelj. Lansko leto smo trpeli veliko škodo, ker nam je pozebla trta. Letos se je zgodila ista nesreča, ki nam povzroča hude skrbi. — Avtomobilisti brezobzirno vozijo in se z našimi vozniki prepirajo, kar ni prav. — Tudi pri nas je trda za kruh.
Bučka na Dolenjskem. 10. januarja je bilo v tukajšnji šoli zanimivo predavanje o sadjarstvu. Zbralo se je precej sadjarjev. Navzoči so sklenili ustanoviti sadjarsko podružnico. Potreba je, da se za naš kiaj zgradi umetna radna sušilnica. — V Duinh ;e umrl Janez Diegar. Večni miri
Vranja peč nad Kamnikom, V sredo 29. januarja iias je za vedno zapustila dobra, ljubezniva mama Barbara Šuštar, p. d. Pavhnov.i mama iz Velike Lašne. Letos bi obhajala 60 letnico življenja. Imela je zelo lep pogreb. N. p. v m.l
St. Andraž pri Velenju. Zaradi milejšega vremena hitijo naši gospodarji, da še v teh dneh opravijo tra zimska dela; prtflvgem da popravijo one ceste in pota k> so najbolj pot/ebua popravila. — Dvig vinskih cen je zelo vzradostil vinogradnike. Četudi je bil vinski pridelek v lanskem letu precej pičel, bodo vendar nekateri še precej izkupili za vino.
Skofja Loka. 60 letnico svojega rojstva je te dni obhajala Marija Šifrer, p. d. Pahovčeva mama. Še danes je korajžna in vesela. Vso moč pa črpa v globoki veri. Priljubljeni mami želimo šte-vijni prijatelji in znanci, naj ji Bog nakloni še mnogo srečnih let! — Naše prosvetno društvo prireja vsak četrtek zvečer ob 8 prdsvetne večere 6 ekioptičnimi predavanji. Velika udeležba priča, da so ljudje za take prireditve dovzetni. — V Celje je prestavljen ravnatelj meščanske šole Karel Sovre.
St. Jernej na Dolenjskem. Umrl je Jakob Bukovec v starosti 70 let. Bil je dolgo .časa cerkovnik kapelice v Novem Lurdu. Vsako leto je v mesecu maju na večer povabil okoličane k šmar-nični pobožnosti. Iz knjige je prebral šmarnično berilo dotičnega dne, potem pa so skupaj z verniki zapeli litanlje in nekaj Marijinih pesmi. — Dne 25. januarja pa je neizprosna smrt ugrabila vernega gospodarja na Praprečah Jožeja Mesojedca. Pokojni je bil 26 let občinski odbornik in navdušen gasilec. »Domoljub« je rad prebiral in je bil tudi sam njegov dolgoletni naročnik. Naj počivata v miru I
In tisto noč, svetlejšo v tej luči, kakor je luč najbolj žarkega sonca, smo zagledali svoje črede in trope, ki so obstale in strmele proti ne-besu. Bil je čuden prizor, ko smo gledali govedo. ovce in koze, katerih glave so bile vedno pri tleh, zdaj smo jih pa Videli, kako so strmele proti nebesu, prav tako, kakor mi ljudje gledamo kvišku.
Nekaj časa nas je bilo preveč strah, da bi kaj rekli. Nič temu podobnega nismo še nikoli videli in nikoli slišali kaj podobnega praviti. Zdelo se mi je, aa se mi je moralo sanjati. »Ali si videl, da se giblje?« sem rekel. »Sem,« je odvrnil Efraim. »Sem,« je odvrnil Daniel. »Glejta,« je znova povzel Daniel in s palico pokazal proti ovcam, saj jih je tudi on videl, kako so strmele proti zvezdi Niti glasu ni bilo slišati. Iludo sem se bal.
»Kaj misliš ti, Efraim?« sem v strahu za-šepetal, »Kaj to pomeni?«
»Ne,« je dejal, »ne vem, kaj to pomeni. Morebiti prihaja konec, ko bo Bog v svojem srcu zdrobil človeške otroke. — Ah gorje meni, zakaj mojih grehov je veliko---«
Pogledal sem Daniela; obraz mu je bil kakor človeku, Iti ga je prizadelo. Usta so se mu premikala počasi, ko je mrmral:
»ln zgodi se potem, da izlijem svojega ouha na vse meso; in pokažem čudeže zgoraj na nebu in spodaj na zemlji.«1
»Glejta!« je zavpii nenadoma in skočil na noge, »glejta! konec je.«
In sredi svetlobne poti se je prikazala ble: ščeča postava nenavadnega veličastva. In padli smo na svoje obraze; hudo smo se namreč
baliprenebal je. Zaslišala sem začuden in osupel vzdih in videlo, da ie Hermas strmel v
Moel, 2. 28.
Naznanila
n Prosvetno društvo v Mavčičah uprizori v nedeljo 9. februarja ob 15 komedijo v 3 dejanjih »Pričarani ženin«. Vabljeni!
n Prosvetno društvo v Komendi ponovi na splošno željo občinstva v nedeljo 9. februarja ob 3 popoldne igro »liokovnjači«. Iskreno vabljeni!
n lg pri Ljubljani. Za predpust bo uprizorilo naše Prosvetno društvo Goldonijevo komedijo »Strie Ihta«. Predstava bo v nedeljo 9. februarja ob 3 popoldne in ponovitev 16. februarja ob 7 zvečer. Pred igro zapojo naši študentje nekaj pesmi. Pridite pogledat in poslušat!
n Olševek. Tukajšnje prosvetno društvo priredi v nedeljo 9. februarja ob 3 popoldne ljudsko igro »Mi k lova Zala«. Iskreno vabljeni!
n Prosvetno društvo v Mekinjah uprizori v nedeljo 9. februarja ob pol 4 popoldne velezabav-no Molièrovo veseloigro »Ljubezen-zdravnik«. Za nameček bo potem sledila še kratka burka. — n Fantovski odsek v Hotiču uprizori v nedeljo 9. februarja ob 3 popoldne v šoli igro »Krvava Sp*niia v 3 dejanjih. Vljudno vabljeni!
»Vigred«, ženski list, ee naroča pri upravi Vigredi, Ljubljana, Pražakova ulica 8.
n živinorejsko selekcijsko društvo ▼ Novem mestu ima v nedeljo, dne 9. februarja t. 1. svoj redni letni občni zbor na banovinski kmetijski šoli na Grmu ob 9 dopoldan.
n Občni zbor naše JRZ bo v Smartnem pri Litiji 9. februarja po prvi sv. maši. Pridite gotovo !
n Okrajni odbor Kmečke zveze za litijski okraj sklicuje svoj letni občni zbor za nedeljo 16. februarja ob 9 dopoldne v Prosvetnem domu v Litiji. Vse članice morajo poslali svoje zastopnike.
n Bojevniška skopina Novo mesto in okolica v Novem mestu ima 9. februarja ustanovni občni zbor. Po prihodu zastopnikov s prvin, vlakom iz Ljubljane bo v kapeli sv. Jožefa na Grmu sveta maša z libero, po maši v telovadnici meščanske šole skioptično predavanje in nato ustanovni občni zbor.
n Fantovski odsek na Blokah priredi 9. lebr. veseloigro »Občinski tepček«. Vabimo vse prijatelje naše mladine!
n Prosvetno društvo Trboje vabi vse prijatelje smeha in dobre volje na zelo krasno komedijo v 3 dejanjih »Pričarani ženin«, in sicer za nedeljo 9. februarja ob 3 jjopoldne v dvorano Prosvetnega doma v Trbojah.
pastirja, zraven pa božal jagnje, kakor da ne ve, kaj dela.
In glejta f« je dejal Izaak, »angel nas je nagovoril in rekel: »Ne bojte se. zakaj oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Rodil se vam je danes v mestu Davidovem Zvefičar, ki je Kristus Gosrpod. In to vam bo znamenje: Našli boste dete, v plenice povito in v jasli položeno.«
Ko je še govoril, je stegnil roko, kakor da nas hoče blagosloviti, in prav tako je šel v nebesa. In ko smo ga gledali, je bilo z njim. na vso moč veliko nebeških duhov, da je bil ves nebes poln luči in trepetanja tolikih peruti. Gledali smo jih, kako so belo žareli pod zvezdami pred temno modro nebesno zaveso. Nekateri so nam bili blizu kakor divja smokva tam-le in skoz noč smo slišali sladke nafieve nebeške muzike, ko nam je prepeval angelski zbor. Besede, ki so jih peli, so bile pa téle:
Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so Bdgu po volji.
O Rebekal tebe že ni bilo na svetu, ko sem slišal to petje, pa mi še vedno po ušesih doni. In kadar je dan dolg in noč težka in spanec ne pride blizu, ga slišim in sem vesel; snj mi težko breme olajša in prinese mir in veselje na utruoljivo pot. In vem, da bom kmalu slišal angele peti na vekomaj.
In ko smo še Čuli in poslušali, so je primerilo, da petja ni bilo več slišati in so nam angeli izpred oči zginili. Zvezda je pa še svetlo in jasno gorela nad hlevom tam doli. Zagrnila nas je velika tihota; in za nekaj časa smo obnemeli.
Nato je spregovoril Efraim in rekel:
»Pojdimo!«
In videl sem, kako je govoril s težavo, in trepetal kakor list, ko pada
»Vstonimo in pojdimo brž v Betlehem in poglejmo to reč, ki se je zgodila.«
Naš kmet in draginja
V zadnjem času »o drugi stanovi začeli nekako postrani gledati na kmeta Tu in um se slišijo očitki, da je kmet kriv današnje draginje, češ da iene cene svojih pridelkov umetno kvišku. Kmalu ga bodo začeli mestni ljudje in delavci celo blagrovati. misleč, da iivi sedaj v blagostanju in izobilju. Zato bo prav če temu vprašanju stvarno, objektivno pogle. damo do dna, da ne bo zmote in neutemeljene zavisti.
Da je bil slovenski srednji in mali kmet, ki je v ogromni večini med našim kmečkim ljudstvom, do zadnjega časa v veliki gospodarski krizi, ne more nihče oporekati. Dejansko tudi ni nihče oporekal. Ko so se pa začele dvigati cene raznim življenjskim potrebščinam iz razlogov, ki smo jih navedli v prejšnji številki »Domoljuba«, so nekmečki ljudje (meščani, delavci, obrtniki itd.) kar hipoma za-vpili, da kmet dela draginjo, ker se hoče od nje okoristiti in dobro živeti.
Nejevolja nad kmetom je pojav, ki ga je kaj lahko razložitil Noben pridelek in izde-lek človeških rok ni tako splošno, redno in neobhodno potreben človeštvu, kakor kmetijski pridelki, pa naj bodo v obliki poljskih pridelkov, vrtnih sadežev, živine, masti itd. To so res siedstva, ki so potrebna slehernemu človeku, in sicer brez izjeme. Z obleko, obutvijo, raznim kolonijalnim blagom itd. nisi v stiski takoj, za'o podražitve ne občutiš tako neposredno kot pri prehrani. Z marsičem lahko vsaj nekaj časa potrpiš, marsičemu se v težkih dneh moreš odreči, a jesti moraš vsak dan. In če se sredstva prehrane podražijo, je učinek podražitve najobčutljivejši in najvišji.
V normalnih časih malokdo premisli, kako važno vlogo igra kmet in njegovo delo
, v človeški družbi. Kadar je vsega potem v izobilju. kaj' radi le iz nekega "°«en,aštva detlamiramo, da >je kmet steber naroda .n
države«. V težkih časih pa se šele pokaže, kako je takšno deklamiranje resnično! In v takih časih Živimo sedaj. Ob tej nenadni zavesti pa marsikdo - večina - začuti resničnost vsega obrabljenega izreka >o stebru« hipoma na svoji koži. Odtod pa izvira po vseh pravilih duševnega delovanja tudi domneva da kmet povzroča draginjo; ta domneva se hitro spremeni v trditev in obsojanje. Kako je s to rečjo?
V mislih imamo našega slovenskega kmeta. Vsak količkaj razgledan človek dobro ve, da je slovenska kmetijska proizvodnja v naj. važnejšem pridelku — žitu — pasivna. Pa ne samo v pšenici in drugih žitih, ampak tudi v koruzi, ki je važna ne le za prehrano ljudi, marveč tudi za krmljenje živine, ki se pita Zato se nikdar in nikoli ne smeta metati v en >kmečki< koš slovenski kmet in pa vojvodinski krnel
Sedaj se pa vprašajmo: pri katerem kmetijskem produktu se je draginja začela: Pri pšenici in pšenični moki! Od dviga cen pšenici (ki je posledica zadnjič navedenih vzrokov) je imel slovenski kmet golo izgubo, ker je ne prodaja, ampak celo kupuje! Moko je moral dražje kupovati kot poprej. Za pšenico je prišla koruza. Pri pitanju volov in prašičev brez koruze ne gre dobro. Doma jo je premalo — torej jo je treba kmetu kupiti. Če je koruza dražja, se mora podražiti živina zlasti pitovna za zakol. In če. moraš več dati za moko, moraš nekje več dobiti za svoj pridelek: za živino, mleko, sadje (če ga kaj je!), krompir itd.
Ia brž smo vstali in šli, prav kakor je bil angel ukazal. »Toda pomisli, Efraim«, sem dejal. »Kaj pa s čredo?« tam-le v grmovju je bilo namreč nekaj zveri; v mraku smo jih bili slišali. — Pa se še ozrl ni, ampak naprej drl s tako naglico, da je svojih sedemdeset let kar utajil.
»Kaj meniš, da ta, ki nam je ukazal, naj cromo gledat Njega, o katerem so govorili Mojzes in preroki, naših ovc ne bo varoval? lojdimo! Kristusa poiščimo!«
In še bolj je hitel, kakor da se za nič ne briga razen samo za to reč, dasi je doslej za ovce bil vedno skrben.
»Pa kara greš?« je rekel Daniel, kje t Betlehemu pa meniš Dete dobiti?«
»Glejtal« je zavpil Efraim in a palico po-kazal proti zvezdi, nato pa proti Kornelijevemu hlevu. S trepetajočo naglico smo drli proti tistemu kraju. Pri vhodu je stal neki Jožef iz Nazaret«. Efraim ga je dobro poznal še iz tistih časov, ko je živel še r Davidovem mestu.«
/Maj pa, ko -mo prišli na kraj, smo obstali, *aj nismo vedeli, kaj in kako bi naj rek i
iho £ ?TÌRn-n r0k°,in <ako "k"«1' »Vi
Uho, pa nam je vendar pomignil proti vratom.
ie	'ona "P'- Ukazala ml
je, naj vas tukaj čakam. Poslušajte!«
ložefia «M • 8Iri? ,i0k Peleta - novorojenčka.
pri vrat,? P,PnitkovanJer? uPf' * '««eni'zapah pn vratih. Prav ko so naše oči Sle za nieiro-
i. .S L" v.r. a? r«; riii,i>n"
rtSišSiHB
ker'ie "ftVn	Davidovo mesto,
ey,° bl1 kra'j	rojen t Betlehemu.
lučjo zasenčil, in mi smo gledali, klečali in molili.
»Ne kakor da bi bil Kristin videti prid« drugačen kakor kateri drug otrok, da bi človek Jo mogel povedati. V pleničke je bil povit, kakor je bil bleščeč angel napovedal. In na slamici je ležal v surovih jaslih. Na njem je bito pa nekaj, kar ni bilo nič podobno temu, kar smo kdaj videli. Tako, da nismo mogli nič drugega, kakor svoje glave prikloniti.
»Ker je bila, Rebeka, tvoja mati Ivnna navzočna od_ začetka, daj, naj tvoji prijateljici, nimljanovi zem ona pove to zgodbo cio konca.« . >lu je Izaak nehal pripovedovati; sedel je in se preko hribov zagledal » tistim čudnim in daljnim pogledom v oreh, kakor da vidi samo Uete v jaslih. Tudi «e ni nič potrudil, da bl skril solze ki so se mu zbirale. Ilermu so se oči zameglile, je namreč vedno nežnega srca.
mogla''kÄbn Pa. <ndi POPolna, da bi mogia kaj reči. Opazila sem so zo, ki ie na-
u Ta ti"!* ^ Z0R?re,em- razoranemJ obesama ™	sk,oro Premagale solze, pa v ^ m veaela, zakaj.
k»ir i, čaSa smo' tak<> »edeli. Nato ie R«.
h« •• i«
ki jo je bil Iz a a k nr i n • i 10 u5?va,i brano.
Nato smo pa not • i>® ,vo'inli ™kami
Ni bilo dolg* Z "^l'Z"'1 pr0.fi Betlehemu,
je samo surova .uu P"i,L"-a tU« kraj. Bil«
1 hribih navadna. Pa »e ie Iz.T' ka,kor fe T a se je Izaak vendar odkril
Pa to nI vse! Za koliko »o se pa sporodno s podražitvijo glavnih prehranjevalnih potrob. ščin podražili industrijski izdelki? Kmečke družine so večidel številne, zato je kmet p«, sebno težko prizadet ob podražitvi družinskih i>otrebščin, ki jih proizvaja industrija. Tako ga je draginja kar dvojno zadela. Ali ni upra. vičen zahtevati, da se tistemu, kar ima itak v skromnih količinah naprodaj (n. pr. krompirja, mleka, fižola, vina, živine, prašičev) is. ravnajo cene s cenami pšenice, koruze in jB. dustrijskih izdelkov?
To stališče našega kmeta je samo pra. vično, nič samoljubno. Pravijo, da danes veliko denarja dobi za svoje pridelke, ne prišla, vijo pa takoj, da ga mora tudi veliko izdati, da vzdrži svoje gospodarstvo in oskrbi svojo družino. Naš kmet dejansko za svoje dglo ni nič bolje plačan, kakor je bil pred draginjo, če dobi več, mora tudi izdajati več. iHačilo ni večje. Nikogar pa ni, ki količkaj pozna dejanske razmere, da bi ne vedel, kako je bil naS kmečki človek pred sedanjo vojno najslabše plačan za svoje delo. V tem se tudi sedaj ni položaj izboljšal.
Če se je kmetovo gospodarsko stanje ven. darle na videz nekoliko zboljšalo, je to izboljšanje res le videz. Kak dinar je morda več pri hiši zato, ker je naš vaSki človek od sile varčen in dostikrat stiska dinar, ki bi ga moral že zdavnaj izdati. Vsak groš pa, ki ga stiska, je trdno prislužen, noben zlahka pridobljen. Zato kaže izrazito nepoznanje go«[>o-darskih razmer na kmetih, kdor dolži našega kmeta, da povzrofto draginjo in se z njo na račun drugih slojev okorišča.
Težki časi, ki v njih živimo, ne smejo nobenemu stanu v naši narodni in državni skup. nosti zamegliti jasnega pogleda na resnično stanje kmečkega stanu in nihče nima pravice, našemu gospodarsko vedno trdo prizadetemu slovenskemu kmetu delati krivico.
in glavo globoko priklonil, preden je vstopil. Nama je_ kar saj» jemalo, ko sva vstopala, llermas je obstal in me za roko prijel, preden je vstopil. Saj je bilo, kakor da stojiva pred samim najsvetejšim.
»Tam so bili trije hlevi, prav kakor jih' zdaj vidita,« je dejnl Izaiik s pritajenim glasom (zanj so bili nmnreč celo kamni posvečeni). »In v srednjem, ki je, kakor viiNla, nekaj širši ko druga dva, je bilo Dete rojeno in je ležalo prav v tehle jaslih.«
llermas je potihem odšel naprej, »e nekaj časa obotavljal, nato stegnil roko, se dotaknil izsekane skale in počasi šel s prsti preko nje. Izaak ga ni zadrževal. Glavo je nizko sklonil. Nato ie izpregovoril; glas ie rnu je tresel v sveti ljubezni.
»Skoro tri in trideset let je tega, kar je v tem hlevn brezmadežna ?.ena rodila Jezrtsa iz Nazareta. božjega Zveličarja. In glejta! prav zdaj živi v Galileji in dela čudovita dela ljubezni in milosti.
Prav na tem kraju sem z Ffraimom in H«-nielom klečal tisto noč ko *o peli angeli. Tam-lo je stal Jožef, tesar s svetiljko v rokah, in tu je ležala ona, ki jo je Gospod izbral za Mater Najvišjega.
Jn še enkrat je pred jasli pokleknil. Teda j mi je moj sin Hermas, ki je vse to poslušal, položil roko na roko in me vlekel, naj se priklonim, da mi nekaj na «ho pove. . »Mail,« je zašepetal in boječe gledal proti jaslim, »o mati, ali bi jaz ne smel leči tja notrn kjer je ležalo Dete?«
Vzdignila sem ga na roke in ga položila tja na slamo. Znprl je oči in se nasmehnil. Njegovi temni kodrasti lasje so ran padali na stranico jasli Mislim, da nikdar ni bil lepši. O, (Va bi bil Scipio tu, sem si mislila. O, da bi bil slHa» pripovedovanje Izaakovo in bi prar zdaj mogel Siedati svojega sina, kako leži na svetem mestu ob pastirjevem srcu. (Nadaljevan)« pribodnHe.)
GOSPODAR SVETA
To je bilo sedaj čisto gotovo. Preteklo noč Je leteči stroj preletel daljavo med Erijskim jezerom in Severno Karolino in zdaj aparat mirno počiva na dnu Orlovskega gnezda. Kraj je bil edinstveno pripraven za ta umotvor že-nialnega inženirja. Toda Bog ve, ali ni v teh globokih votlinah našel tudi kak drug skriven izhod, da je mogel v svet tudi brez Epuvante?
Zdaj mi je bilo vse jasno! Zdaj sem razumel, kako in zakaj sem prejel pisma iz Orlovskega gnezda, v katerem mi je grozil » »m rt jo.
Ne umsknivši pogleda s kamenitnega orla, •em ostal kot v zemljo vkopan, globoko v dno duše pretresen, vprašajoč se v srcu, ali ne bi »edaj poskušal, pa naj se zgodi, kar koli, da ta •Parat uničim, preden bo ponovno pričel svoje »ožnje čez hribe in doline.
V tem zaslišim korake, f Obrnem se.
Približava! se mi je kapitan, gledajoč me Haravnost v očn.
Nisem se mogel več obvladati.
»Orlovsko gnezdo... Orlovsko gnezdo«... mi nehote uide iz ust.
»Da. gospod nadinšpektor Strok.«
»In vi... gospodar sveta«...
»Da, sveta, kateremu sem se že javil, kot najmočnejši med vsemi ljudmi na zemlji.«
»Vi?« kriknem v neizrekljivem začudenju.
»Jaz, osebno,« odgovori ponosno, »jaz... Robur... zmagovalec!«
XV.
Bogn enak.
Tu sva si sedaj stala nasproti, v razdalji dveh korakov, oči ostro uprte drug r drugega.
Prekrižanih rok je zrl v mene, da sem kar drevenel pod njegovim pogledom. Resničen eirah me je zagrabil. To ni bil pogled človeka, ki ima svoje duševne zmožnosti povsem v redu, ne, to je bil pogled blazneža.
Približal sem se mu.
»Kapitan Robur,« začnem, »že semi vas enkrat vprašal, na kar pa nisem dobil odgo-
vora: Kaj mislite storiti z menoj? Ali mi ho« čete vrniti svobodo?«
Bistro sem ga opazoval. Roburja so obvladovale, neke misli, ki ga niso hotele več izpustiti. Kretnjo, katera mi je že prej padla v, oči, ko je zamišljen letal po kotlini, to kretnjo je spet ponovil. Dvignil je obe roki proti nebu in zdelo se je, kot da ga neka nepremagljiva sila vleče kvišku; kot da ne pripada več zemlji, temveč se hoče za stalno naseliti tam gori v svobodnem vsemirju.
Ni me počastil z nobenim odgovorom —> kot da me sploh ni slišal ali razumel — se je podal v votlino; njegova pomagača sta mu sledila.
V noči, ki je sledila temu prvemu dnevu, sem spal na kupu suhe trave v neki votlini, kamor so mi prinesli tudi hrana Drugi in tretji dan so nadaljevali z delom. Robur je komaj kako besedico spregovoril s svojima po-magačema. Ona dva sta se trudil«, da spravita stroje v red. Kdo ve, kam je Epuvanta ndme> ravala spet odleteti?
Koliko časa bo pač trajal ta odmor Epu« vante v luki Orlovskega gnezda?... Tega nisem mogel vedeti. Vendar sem opazil, da so popravila in vsa oskrba Epuvante bila končana dne 3. avgusta popoldne Oddelek za tovor v njeni notranjosti je bil dobro založen z živežem. Ves ostali material sta kapitanova pomagača znosila na kup,' pód katerim je ležala debela plast suhe trave. Vse to mi je dokazo-
francoske kolonialne čete, močan tinitelj v trenju ned frueosko ia nemško vlado. - Praneoske vojao brodovje, ki bi ca Nemel rabili v boja
preti Angliji, Frantosi bi ga pa neradi dali
Torpediranje 4 ilaliianskih ladij
Tri anglefika letala so pazila 28. januarja skupino italijanskih vojnih ladij. Letala, ki so nosila s seboj torj»eda, so takoj izvedla napad in s tremi torpedi potopila Stiri italijanske vojne ladje, med katerimi so bile dve podmornici, en rušilec in še ena pomožna vojna ladja. Vsa angleška letala so se vrnila v
•voje oporišče.	,
•
Vzrok za smrt generala Metaxasa je bila izjava angleškega generala Wavella, da Anglija ne more več pošiljati pomoči Grčiji, trdi Italjanski tisk.
Učite vojake take, kakor da bi bila Rusija ie v vojni, je ukazal podrejenim rdeči vojni minister Timošenko.
711% ameriškega prebivalstva nasprotuje
vsakim mirovnim pogajanjem z Nemčijo, je ugotovil znani Gafcpov zavod za raziskavanje ameriškega javnega mnenja.
Rajši bi nmrl v beju proti Nemčiji, kakor živel pod njeno oblastjo, je izjavil ameriški minister Knox na zboru čikaških trgovcev.
Sovjetski listi priznavajo upravičenost prepovedi komunističnih listov v Angliji.
Angleške čete v Severni Afriki so zasedle Derno in se bližajo Bengaziju.
Dr. Fileva bolgarska vlada je podala ostavko, ki pa je kralj Boris ni sprejel.
Japonski zunanji minister pripevedaje skorajšnji podpis prijateljskega dogovora med Sovjetijo in Japonsko.
Velike naprave za proizvajanje polkoksa in lignita bi rado postavilo v Jugoslaviji madžarsko podjetje »Termoekonociija«.
Nemška oborožena moč v angleški luči
Nemčija ima sedaj kakih 210 divizij po 20.000 mož, z dopolninimi četami vsega blizu pet milijonov vojakov in do 14 oklopnih divizij. Od te vojaške sile je kakih 20 divizij v Holandiji, do 80 divizij v Franciji, kakih « divizij na Norveškem, 4 na Danskem, vzdolž sovjetske meje 60 divizij, 20 divizij v Avstriü in na Češkem, v Romuniji kakih 10, v Italiji morda 2 diviziji. 60 najboljših divizij je pripravljenih za vdor v Anglijo, sodi angleški dnevnik »Manchester Guardian«.
Naprave za proizvajanje alkohola js leta
ponuja Jugoslaviji neka nemška tvrdka.
48. rojstni dan je praznoval te dni bolgar« ski kralj Boris.
Križanka
r? r I* r \ r i" rJjrttM
i—i—i—urann-"j j p i i i !■» I • i i I ■
_ i I I" r I I 1
nji i i~nr
t" -1
FTTHTjffiMj^
m i -nin >wi i r iw
«-ttf
n n ii

TTP'I i i"hl
Tmr i i i rt/
m I W
ur
M I IMI»! I I M
rrri i ■
ITTI
■T
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1. Drohea. obrusek kovino. 7. Kratica od besede «veti«. 9, 30., 48. in 61. Lop slovenski pregovor. 15. Vernik. 17. Nasprotje od stati. 22. Francoski svetnik, ustanovitelj Vincenci-jeve konference 24. Vzgojevanje, hranitev. 28. Stavba. 'Ji. Manjše svetišče. 27. Enojka na karti. 28. Planet 81. Gozdni sadež. 33. Pritrdilnica. 34. Učenje. 35. Shodi, zbirališče. 36. Uradna listina. 89. Besedica, s katero nudimo. 40. Južna zdravilna rastlina. 42. »Na razpoloženju« (krat.). 44. Prša. 46. Okrajšava besede »senijor« (starejši). M. Koroški pozdrav. 52. Z brki. 54. Stenski opaž. 55. Veznik. 56. Bohoten, prekipevajoč. 58. Ve, razume. 39. Svetopisemska oseba. 60. Hoditi. 86. Del obleke. 67. Glagol premikanja. 68. Nikalnica. 69. Slaba lesena stavba. 70. Domata poročevalska agencija (kratica). 71.. »Noče v ljubljanskem narečju. 73. Osebni zaimek. 74. Plačilno sredstvo. 75. Eksotično mazilo. 76. Poljski pridelek. 77. Osebni zaimek. 78. Ne govori.
Navpično: 2. Predlogi iombardska reka. 8. j Svetopisemska oseba. 4. Tanka stvar. 5. Stevnik. . 6. Blagovni vzorec (kvadratast). 8. Sredstvo ta zvezanje. 9. Pomanjkanje. 10. Del voza. 11. Neljub I veleluik. 12. Moško krstno imo. 13. Moderno oro-
ŽJe. 14. Maščoba. 16. Trije samoglasniki. 17. Dnu izraz za »s seboj«. 18. Pesnitev. 19. Stari oče 20. Zagon, navdušenje. 21. Kazalnl zaimek. 28. Bog vojno. 26. Najbolj razširjeno prevozno sredstvo. 28. Nasilno odvzeti življenje. 29. Kraj ls sv. pisma. 31. Prostor za avtomobile. 32. Domača zdravilna rastlina. 84. Časovna enota (4. akl.). 35. Slabo videti, slutiti 87. Tisti, ki kliče. 86. Strelno orožje. 41. Kemična prvina. 43. Vodna üval. 4Ä. Z vodo In milom očistiti. 47. Kratice nekdaj »mogočne« juROslov. polit, stranke. 48. Težave. 49. Vrsta tatu. 50. Prostor kmet hiši. 51 Del rečnega korita. 53 Domača perutnina. 57. Debel kos lesa. 61. Zemlja, ilovica. 62. Trije isti soglasr.fkl. 63. Priprava za merjenje časa. 64. Železnica. 65. Vrba ialujka. 67. Vernik. 72. Pogojnik.
Kino »Društveni dom« Dol. Logatec
predvaja film »DON BOSCO«. Film prikazuje življenje svetnika od rane mladosti v borbi za Kristusovo vero, ter kot tolažnika revnih ia zatiranih. Film priporočamo vsakomur! Predstave v soboto, dne 8. februarja ob 8 zvečer, v nedeljo, dne 9. febr. pa ob 4 popoldne in ob 8 zvečer.
Nov Ilustrirani tednik
ti
DRUŽINA"
razpisuje svojim naročnikom nagrade:
3 sag rade po 1000 «a. I po SM «a. 1« po 2M «Is Is M ceteletnlh narotaln „Mladiko**
Pri nagradi bosto upoštevani samo. če poravnate celoletno naročnino 30 din vsa do 10. februarja 1941 Rok je kratek, pohitite! List se tiska na lepem papirju s slikami in je primeren za vezavo koncem leta. Format 24 X 81. Prva številka je že izMa, zahtevajte jo na ogledi
ll»rm „ORUtiME". teils. Usta s« grad it >0
vaio, da hoče Robur za vedno zapustiti Orlovsko gnezdo.
Vedel je, de se je javnost že začela zanimati za ta kraj, da celo proirati so hoteli nanj. Ta poskus se bo prej ali slej ponovil in ni izključeno, da komu enkrat uspe, zalo je najbolje, da se odstranijo vsi sledovi njegovega tukajšnjega bivanja in njegovega dela.
Sonce je že zatoniio za vrhove Modrih gora. Nedvomno hoče Epuvanta prej pričakati noč, preden bo pričela s svojim poletom. Kajti nihče še ni mogel slutiti, da se iz avta in ladje more spremeniti tudi v avion. Visoko v zraku je ni bilo možno opaziti, vsaj javljeno še ni bilo od nikoder kaj takega. ... °j<roe devetih zvečer je bili v dnu kotline črna tema. Nobena zvezda ni blestela na nebu; zagrnjeno je bilo s temnimi oblaki, katere je nakopičil vzhodnik
Eden kapitanovih pomagačev zažge suho travo m takoj ,e bilo vse v plamenih. Gosti ,Se £ M/aliti Preko pečin Orlovskega ™<rr •S?1.e"krat 30 Prebivalci Morgantona
Ämognfent°gnjeni ^ "»'«»"W«
oHv^a-nkja< me zaSr«hij« močne roke in me odvedejo do aparata. Vsak-, upiranje je bilo zastonj; končno pa je biio tudi bolje, d. me odvedejo proč, kot pa da bi me saiega, brez hrane pustili v tej peklenski kotlini.
Moral sem spet v kabin-, in zaklopec nad menoj je zaorl. Prav tako, kot pri Niagari
tudi to noč nisem mogel opazovati manevriranja Epuvante.
Začul sem topotanje strojev. Jasno sem čutil, kako je aparat izgubil zvezo z zemljo in se začel zibati v zraku. Tedaj povzamejo turbine izredno brzino in ogromna krila prično s pravilnimi udarci bičati zrak
Epuvanta je torej plula nat Apalaškim pogorjem. Toda v katero smer? Ali Be bo preko Severne Karoline obrnila proti Aitlanskemu oceanu?... Ali proti zapadu, da prepluje Tiho morje, ali proti jugu v mehiški zaliv?... Po čem bom mogel zaznati, ko se. spet zdani, rad katerim morjem letimo?
Tako je minilo več ur. Nebroj misli, brez vsake zveze, se j« podilo po moji glavi
Končno prodre v mojo kabino prvi jutranji svit. Nisem vedel, ali mi bodo dovolili na palubo. Pritisnem na zaklopec; popustil je. Takoj sem se podal na svoje običajno mesto.
Okoli Epuvante se je razprostiralo obzorje nekega morja. Leteli smo v prilično veliki vi-sini nad oceanom.
Sedaj sem videl, kar za ono prve nočne vožnje nisem nogel videti, namreč kako ona
eoH Th , ìeuiei,°' "darjajoč enakomerno gori m doli, medtem ko turbina pod aparatom kot vijak vrta v zrak.
Po položaju sonca sem dognal, ,la letimo
^JMetrxt6ratakem ie morje ^ -
Novi grobovi
m Umrli so< v Dolu pri Ljubljani 86 letni vrtnar Ivan Klemene, ▼ Metliki 78 letni p0. sestnik Ivan Malešič, ▼ Trbovljah Antonij» Frio roj. Rupnik, r Jarenint t Slov. gorieth 91 letni Slomikov birmane« posestnik Karti Knuplož, v Dravogradu 72 letni Viktor Goli, , DoL Logatcu Ana Miselj roj. Prozen, v Dravogradu industriale Viktor Goli, ▼ Maribor» Karel Stancer, v Celju Sebaatjan Selišek, v R». dovljici 84 letna Terezija V urnik, r Brežicik učitelj Ivan Ranfl, v Stari I-oki Marija Ber-gant roj. Müller. — V Ljubljani so odili v več. nost: Marija Jerancič roj. Jeme, posestnik J», nez Klemene, revident dr. iti r p. Meretii Anton, Pavel Knapič, rvanlčnik dri. žel. v p, Adolf Kukec, vdova po želez. uradniku Leon» Legat roj. Korošec, ugledni zdravnik dr. Fran» Doliak, vdova po pod uradniku Frančiška Borii roj. Ovzenar, babica Marija Sever roj. Oblak, trgov, sotrudnica Anica Svetina. Naj počivajo v miru I
čudno, a resnično
Mačja vojna v Avstraliji V Avstraliji so za-
gospodarile podivjane mačke, katerih število gr* na tisoče. Vdirajo v gozdove in tarme ter hudo gospodarijo med pticami ln perutnina Neki tirilier jo «amo v eni noči ubil 180 mačk. Popotniki pripovedujejo, da se vriijo v notranjosti dežel« pravcate mačje vojne, pri katerih jo dovolj mijav-kanja, krvi in ranjencev. Za Človeka, ki bi zašel med podivjane mačke, bi bila prava nevarnost.
V Ameriki kivi dekle, ki bi bila ljubka in čedna nevesta. A njen sloves, ki ao liri po sveU naokrog, ne izhaja toliko iz lepoto kot iz njen* nenavadno moči. Dekle Je tako močno, da z golo pestjo zabija žeblje v dva centimetra debelo deskot z zobmi pregrizne žebelj in dvigne s tal ieet ljudi dobre mere. Po svoji moči so torej lahko meri • povprečnim .moškim, po kratki rokoborbl bi g* položila na tla.
Srečne labe. V kanadski pokrajini Quebeck so doživele žabe i: rečen čas. Uradni list kanadski vlado je namreč objavil, da je prepovedano loviti žabe od 15 Julija do 1. septembra. V okrajih St. Johns in Missiqui pa Je lov na žabo prepovedan za dobo celih dveh let. Vlada utemeljuje lov na žabe s tem, da Je povpraševanje po žabjih krakih vedno večje, zaradi česar so je bati iztrebljenja žabjega rodu.
Zdelo se je, da bo dan vroč. Na zapadu so se zbirali črni oblaki svinčene barve, ozna- -njajoč nevihta To je opazil tudi kapitan, ki j* prišel na krov, da izmenja svojega poiuagača pri krmilu.
Popoldne smo se spustili na morje. Brezmejna morska ravan je bila povsem prazna« Niti na skrajnem obzorju ni bilo videti kakega jadra ali dima. Zato je biio tudi nemo« goče opaziti avion, ko j« letel po zraku.
Ko se je bližal večer, je sonce zašlo za krvavi horicont. Morje je žarelo okrog Epuvante, kot snopi isker. Pričakovati je bil« »pasjega vremena«, kot pravijo mornarji.
Tudi Robur je to dobro vedel. Moral sem spet v kabino. Malo kasneje sem po ropota strojev spoznal, da se aparat potaplja. Kmalu nato simo pluli v mirni globini jiod morjem.
Utrujen od telesnega in duševnega napor« sem kmalu trdno zaspal. Ko se spet zbudim, j« bila Epuvanta že na morski gladini Sel »«n na palubovin opazil, da preti od severozapada huda nevihta. Težki črni oblaki, iz katt -ih so švigale strele, so se valili po nebu. Dalnjt grom je stresal ozračje.
Tesno ml jo postalo pri srcu.
Naenkrat pa zbesni nad naimi tak vihar, kot da bi počil parni koteL Kot bi trenil j« vzkipelo morje. Razljučeni valovi «o zagrabili Epuvanto in jo začeli premetavati kot igračko,
Življenje v svetu
, Riba, ki ire svoje mladiče
V egipteki reki Nil živi riba, ki je komaj večja od človeškega prsta, toda njeno življenje j« silno zanimivo. Samica znese jajčeca, ki jih nato požre, ali bolj«, jih apravi v ustno duplino, kjer sa čer nekaj časa «ležejo mlade ribice. Hkrati sa izlež« okrog 50—60 mladičev. Mati jih medtem it vedno skrbno čuva v ustih in jih šele čec deset <kii iz-pljuje.
Toda tudi zdaj ie dalj« skrbi za svoje mlade. Kakor hitro jim preti kakšna nevarnost, te ribice takoj vrnejo v materna usta ter najdejo tun varno zavetje. Za učenjake je pri tem naatalo zelo eani-mivo vpraianje, po čem «poznajo ribice svojo mater. Dolgo to delali v tem pravcu razna poskuse. Naredili •o si k lesa natančni posnetek ribe, toda ribice tc za to «ploh niso anemie. Tedaj so učenjaki pesku-«iK na drug način. Na preprost košček leta «o narisali velike ribje oči ter ga nato spustili v vodo. Ko •o zadaj vigli v posodo, kjer so bile ribice kamenček, •o s« ribice prestrašile ter odbreele h koščka leta, misleč, da je to njihova mati. Zdaj so učenjaki vedeti: oči «o tisto, po katerih ribice «poznavajo avojo mater. Učenjaki so • svojimi poskusi nadaljevali. Izdolbli so v les še Mcnjo, podobno ribjim ustam Ko «o «e ribic« prestrašile, so »« vte poskrile r te luknjo, kakor da bi bila to materina usta.
Ogrski kraljev; zaklad v Doaavl
2e več ko 400 let leži na dnu Donave med Os-trogonom in Parkanyem večji del zaklada nekdanjega ogrskega kralja Ludvika. Turški sultan So-liman Veliki je namreč pridrl z močno vojsko na Ognko. V bitki pri Mohaču leta 1526 se mu je • svojo manjšo armado postavil po robu ogrski kralj Ludvik, ki pa je bil premagac in je obležal na bojišču. Ludvikova vdova je hotela rešiti kraljevi naklad, ki je bil spravljen v Buditnu Dala ga je na-ložiti na ladjo ter ga prepeljati k Budimr na Dunaj. (Turki pa so «spazili ladjo, ki je vozila ta zaklad. Od bregov so jo napadli in potopili. Z njo vred se je potopil ogrski kronski eaklad. Kakor sedaj poročajo madžarski listi, je dobro znano, kje te je bila takrat ladja potopila. Tam hočejo tedaj s posebnimi pripravami preiskati vse dno Donave. Pravijo, da prav aie ne dvomijo, da bodo brez posebnih težav našli ostanke potopljene ladje, nakar bodo lahko 400 let pogreznjeni zaklad dvignili.
Bitka med divjimi gosmi
Ogorčeno zračno bitko med divjimi gosmi so opazovali v bližini Geklinga v bavarskem delu Donave. V zimskih mesecih so te bile v močvirni nižini naselile mnoge divje gosi, ki so letale vsak večer v velikih jatah nad trgi in vasmi. Nekega dne ie priletel nov trop, nakar so se jate »domačink« kakor na povelje dvignile v' zrak In napadle »prite-
Renke«. Ogorčena bitka je trajala kakšne pol ure. 'eiteta kpuljena peresa to padala na tla, cenale pa so tudi mnoge izčrpane in ubite bojevnice. Zmagale so na zadnje vendarle »pritepenke« in prejšnje naeeljenk« so se morale v neredu umakniti
Živali slutilo nezgode
Dognali so. da imajo živali za vremenske naravne dogodke (potrese, orkane) posebno razvit predhpaen čut ter da z nagonom često premagajo nevarnost, pri kateri je človek večinama ves iz zebe.
Do tega spoznanja so privedli ljudi potresni sunki. Tako poroča ravnatelj nekega belgi jskega živalskega vrta, da je opazil pri živalih izreden nemir, preden je izbruhnil potre«. Nenavadno boječe so tulili levi, celo glas pavov, ki je zmeraj nekako prodiren, je to pot zvenel drugače. Nosorogi, bizoni, antilope, gazele in jeleni so nemirno skakali sem in tja, se boječe «tiskali ob ograjo, kakor da si iščejo zavetja, čuvaji, ki so jih skušali pomiriti, so prebleueli ter zbežali, ko se je Iznenada stresla zemlja, dočim so se živali takoj nato same od sebe pomirile. Značilno je, da imajo čnt za vremenske nezgode zlasti Živali mačjega plemena in govedo, dočim medvedi in opice ne.
Holandski časopisi nas zdaj spominjajo, kako so se obnašale živali takrat, ko je zadela naravna nesreča Borculo. Strahoten orkun je porušil to holandsko mesto leta 1925. Na veliko začudenje ondotnih kmetov se je živina — krave in konji — takrat nu paši polegla
E loško na tla, hrbte v smeri, od koder se je ližal vihar, glave pa stisnila v stran med travo. Neki bocrculski prebivalec ie pripovedoval o svoji mački: »Iludimana, odkod imajo živali to,« je dejal. »Moja mačka je odnesla svoje mladiče na sredo travnika, zato sem radoveden šel za njo, da bi videl, kaj bo počela. Že naslednji hip je pridivjal orkan, ki je porušil mojo hišo. Gotovo bi našel smrt pod Iramovjem, da me ni iz hiše izvabila mačka ter mi tako rešila življenje.«
Škorec, kl je povedal, kdo je
Pred kakš-nimi sto leti je živel v Jiite-borgu organist s škorcem, ki je imel izreden dar za ponavljanje poedinih besed in celih stavkov. Kadar je organistu šlo kaj narobe,
Ramrakha pa je imel kot edino posledico te nočne hoje otekle noge, tako da je moral ostati nekoliko dni v postelji Drugače se počuti popolnoma dobro, le svojega izleta v spa* nju ne more razumeti.
Dve kar tako
Slonovo maščevanje. Iz Rangpurja poročajo o nenavadno čvrstem spominu slona, ki ga je bil moški iz naselbine Bhadralk dražil in ga je slon zaradi tega hotel napasti, a so ga zadržali, da mu ni mogel storiti nič žalega. Moški se je skrit pred slonom v neko hišo ter je na ta način ušel razkačenemu trdokožcu. Ves dan po tem dogodku je bil slon zelo ubogljiv ter je izvrševal vse, kar so mu naložili. Zvečer pa ga je privedla pot mi« mo hiše. v katero je izginil moški, ki ga je dra« žil. Prišedši do vrat, skozi katera je moški izginil v zgradbo, se je slon z vso silo svojega telesa uprl v poslopje in dodobra razmajal vrata m vhod. Ko se je slonu zdelo dovolj razdejanj, se je dal mirno odvesti naprej in se ni dotaknil nikogar več.
Skrivnosti abesinskega jezera. Jezero Tana v_ Abesiniji je stopilo v ospredje našega zanimanja, ker se tam vodijo bort>e med Angleži in Italijani. Kmalu po zasedbi Abeginije je Italijanska akademija poslala eel trop učenjakov iu poljedelskih
Mwucuw aar*
Pri kašlju
REM EDI A
Quajacel
SIRUP
v temle originalnem zavoju
DOBIVA SE V VSEH APOTEKAH Glavno zastopstvo za Slovenijo: APOTEKA BAHOVEC, LJUBLJANA
«11» ma-mnmt_
je imel navado, da je dejal: »To ie prekleta stvar!« In če je prišel kakšen obiskovalec, se mu je predstavil: »jaz sem organist iz Jiite-borga, in to je moja žena.« Oba stavka je škorec potem vsako krat ponavljal, postala sta mu najljubša.
Vrli mož mu je bil pristrigel peruti, ni pa pazil na to, da se peruti pač obnavljajo. In tako se je zgodilo, da je škorec nekega dne izginil. Bilo je v poznem poletju, škorci so bili lepo rejenij ljudje so jih lovili kot izvrstno slaščico. Tudi lovec nekega grofa iz bližine Jiiteborpa je bil nastavil mreže. Ujel je veliko število ptic, pa je drugi za drugo zavijal vrat. Ostala sta nazadnje samo dva škorca. Lovec je baš segel z roko v mrežo, da enemu zavije vrat, ko je ta zavpil: »To je prekleta stvar!«
Ves prepadel je lovec roko umaknil, čez nekaj časa je vprašal: »Kdo pa si?« Odgovor iz škorčevih ust se je glasil: »Jaz sem organist iz Jiiteborga in to ie moja žena!« Se bolj prepadel je lovec ušel — in škorec tudi.
Izlet v spanju
Iz Ferozepura v Indiji poročajo o dejanju nekega mesečnika, ki so ga označili za rekord v tem področju.
Pandit Ramrakha je legel kakor vsak večer v posteljo in se je naslednje iutro zbudil pri železniški postaji v Kasurju, ki je oddaljena kakšnih 26 km od Ferozeprua. Ni mogel pojasniti, na kakšen način jo prispel tja. Ker ga je pa videlo več ljudi, si stvar» nwo mogli razložiti drugače, nego da je vso to pot opravil
v	ki z„8|uri že zavolio svoje
dolžine vso pozornost, je bilo tem bolj nenavadno zavoljo tega, ker vodi pot, po kotenje šel Indijec, večinoma tik ob strmem prekopu in hodijo ljudje šo podnevi zelo nerad» po njej. •
strokovnjakov v kraje ob jezeru Tana, da bi preučili jezero in njegovo okolico. To odposlanstvo ie odkrilo stvari, ki jih doslej ni vedel nihče v Evropi. Jezero Tana, ki ga domačini imenujejo »Bahr Tana« — globoko morje, je v resnici zek» plitko. Zavzema ogromno površino, toda njegova največja globino znaša 14 m. V tem pogledu jo precej slično Cadskemu jezeru v Sudanu. Višina vode ni vedno enaka, časih se zviša, časih tudi zniža, največja ugotovljena razlika znaša 2 me-' tra. Italijanski znastveniki potrjujejo domnevo, da ima jezero Tana zelo skromen pomen za napajanje dotokov Nila, kajti njegove vode bi dale kvečjemu dva odstotka vode ob znanih poplavah. V okolici Tane tudi ni nobenih zakladov pod zemljo. Pač pa je to ozemlje eno najrodovitnejših v Abesiniji kar bodo oblasti polagoma izkoristile.

le sredstvo ca po-
množenje mleka pri kravah in za dobro prebavo. Zavoj mali din 12"—, veliki din 20-—. Bister Haid za konje za masažo pri ruznih poškodbah nog in kit. Steklenica, mala din 12'—, velika din 24 —
Bistae prašek prepreči mnogotere konjake bolezni posebno pa naduho, zavoi din 12'—. Dobro domačo pijačo brez dodatka pravega sadjevca napravite > JabHaoat, zavoj din 80"—. Poštnino zaračunamo posebej.
»regetija Emona. lt. Kmk. Ljabljtas. HebotKiik
Todi «edL A: »Ali je rae, da Melhior tedi?« — B: »Res!« — A.: »Grdi lažnikl Rekel ni je, da gre za dva meseca k svojemu bratu.« — B: »Saj te ni zlagal. Njegov brat namreč tudi sedi!«
Naročita takoj »Bogoljuba«!
immitw^i	''Ji>:
Mall oglasnik
.»a.* arouu= »rat** ai ui*	ve.»a ti «dm»' - a*	' , , ^
po^ao. ... .upuieio	patto*». "	£	- ^ *
oonnu	«Ii ««wob»« u, uaiout	fMWMMUi *» twu* «k	_____
iftusewi«
avp*' »turnt v « — ila 1-ieMi;
KIUI',;«!^ W flüvv» l/I
ttcjie Meie
ayrejiuiu: k ti vifil -„«i a; ö; «.aie j ju»
ét. Ii P- Vid n Lj
ttajfim petrsivi
pi uuaM- Ute« .ìu^eia Kaouoelr «i * tao
cijAi: pr! Üokrouuiu
Šivalo sirei
»	dir piuaaar
Ftorjau»** uliva è'-- é< <mioaarua
Biki i» ptfltt
fluirle 10	-
ploUfc Joe bltiUK, brnu ««n^llvm,	uimlc
Kljutavnfai' ir aliar
mìac k: a* ifc.t d»-u«: ooui Hetv Pita* uo javne «vo; naeiu«
ic	p ta 6*- ue
J. O litin*. Ki unica.
Knekt otta
•prejuiwa. idue i* Za iuft*a toaae lit Ljufc
Zajčje,
v »verteil t uvuuiw* tt* ti((j»6it uarv* Ac V«« uri4«	od ÜIV
JcAln kupui* etamo |s piaetljt- vmOki w»üo Zuravlč Tor LJubUa ut. biar: trs
Prti. Si. óuiwvnìK»
v.juoii' prtpuruùaoK aaét ivrüfc. »CiOuaiK pusiovainioc L-jUDiia ut Jbiaulibae C *C. iL4 iiut veuui vati« Ila vito tiiarijAlr pv»oaia* otHumt m/ uà ueaai naprodaj.
ttajuiu pufcsiv»
t* It do Itovi du. .upiu najraje '»*
leiijsurti.	* »
opravi »Lioiuoijul*-
pu« tt ni'
Vajenw
»hegnÌK
Krtw
uiuniatunau. e tretjin. leikfcMd. k! ut teilia Cos i tiri tot j«'. dnJ — piuüan. J>'rax»c KoiotiOavat 111, biru** uà Ool
Vlmarskega vajena
»prejlwim a ahlin. e<«.ir miu.. VUltm-L-Oàfroirolle
wot' amico nruujpir jt,	Ut tìu t Iteti'
«lui» M litt' lue ftoel). Ljubijau^
woiiu«. i'j... ai- «•»
Mie
Itriüuc Hi pu» UrtiO v» irtit iuiieekega d.i» Ir. » i>obì<x r «utipo-dinjttvu. lattati aa 1 al! 1( tebruAf Ba» otti ludi luitelat — lv.i Onori, a. Uta
at M
Figt in brinje
•e iwnjekaiic i tut n* t» uc Ivrd.» ,u Jal.tlB UuoUu. -A*.erbau wu 1 — telatoli 1fcJr
Hlap«
prldrtaga. verbosa. M-tadiioa, ì fr Cote le tutti dekk, Naeiuv ▼ upravi *l>oiuoijuüa« INI
•a ioli izučil ma ntio Jriroiaa il siMUty votli« pt ciuKuvuru -
X»o6ii/v v uprav: uuouuua« pud Ét 1441
Bencinski motr
srtauiu*: beudlttif, < ka auwr*i «w Mit prt-pravei xa po'.joüeiBko »noj* pruda» Mojfiov v upravi »LstsOjOijiiuat* pud é: 1361.
H 11 ieuati» twU
»plvlUM« «JWJ mwW MaJ««. «« •liU^. 1» U * ' '
Muät uo.er.«
parM le
vo fri»■ *' « CUM «1	Vi
ytttarMrjiì ' b», ^w» iMll 1« — 03UV j*"*
Knelkega tanta
ftpreimeti. Jakoè» A»-SIC bneunrj* i. p 1». klar, v y u tj ii.
Larier kravji vez
v óoOrwt auuOu. .u-pio. A Kieiuan J"»-mu* 11. vrl Bakauu-
Dekle
a. ». hitu. dala k t čutna*: o rutini kjmr
it lud! 1 nun otrok.
aa L)uoJ).u(i. . fonudU' uw.uj upravi »Uumuliuua^ pod altro »Zrcirav. lc aprat-Itf" *L ltll
»Lepiitu smela«
Vi k* t dm. '/. kc U dia. In« PreMij, LoubUa-na, V oituva «a., t»im-toc 14-71.
»lir.nrtarK
»ui«» lilla: if
il/l f it d.l , »ü-1/.rv-lul.. pfcjfl* (>('( U «Mili« }Te»a)l L.JuulJ»'
tu- Woituva l'i.
Hiuot m piehe
j«owtiu»t it. «n'tìkwet uu.i>: nuintL funuCna 0 twtit Iii t»plku«t. rv-be upr»»^ »IK»nit.'J»-pud »lA»Mlr»'ltt ▼ Ldubljario« Irv
Stalne služn dual
taav; aaiieCK.: lant — iramskl eiarvjftl kot punia^af v trgovini is doiaeniel a kavc^v ti>—«C 00C din sa pu-»e<iar.J« ubral*. Hrataa is ptanovarja v t »iti Puiiudue pus iati upra-vt »->omojuba« pot »blatna «iufut. na O»-rarijckem« tt l&H.
Vaje kmet posestvi
!.a)r.)« oddaljeno «o
10 kun od LJubljana, v blteinl tflesnloc aH avtoburo« postaja — Kupim Ponudb* upravi »I>omo!Juba« pvd >£met!j.a »t. i sol.
bo»- .Ueuti* motor, 6 ks, pottoc uafU
---6.7U0 dia, Moravia 5 kt, 5000 din, tnlaül-
» «"»ale:. uovo, 2800dm. motori* irmle 8 kom. v .J"1 kovo luolor. kolo Sak* fhauon.ei. 8200 din. /^Odgovor tuauiko. 6. Skrbiniek,bp. Hajdioa, Ptuj
mòti lahko
naprav» dona
Užni tmiinij kamer, in ostale dodatke
Umu LjaMjtta, tMonk« k1
rreim.ui<jöc uvodno brezplačno t* razpolago
Pwdritt B^n*fraa«llka p««tn.„ v 0.
1 00l»">J»m in pr«kll..'u>eiri kot al
•1 «vwnlku Jod K^ .ii, Kr"U"J A1«f' «i Potniki „
— u Z tä äÄ^rSÄtf
- __mniab fkancihka
«•l	oo^iloio« » C.palj»b
iü.» «iJi 'Ä ta l»Mklleuj.m ..ok i l
«d lotu	U M Jl» "hvalJujMu, d« .o oditop"
pintae ana.
Ji ie», 4
flK1/Ì.UM4 'tXll.ll
Rfcükia probte
Fr' u idUo j./m., i'j. ii. iwic uii«
Kodu l».Ui.it) .krrpi , v ' a , t •«.- ..)< 1 «<■.. n im.	-	^
.Ml • oiiji ».'iUJČ IM uuiiurttt, unii redm « .
'-'v pl'i-hvlillh ..'iuflai* i* ' zbviit« m
./ rtUtlrt	«lil pi polt 14- diL t. Ui
i)', e' i i /4.1 p» pu-it » di i. »iuo(fi auivajnitlu? yp»«» h'11 i m dou	3 rurnjt™v
aniyiii m* ijHvnHft,
A*	po miiurvajla Kediti pri \ oaen «
«ti tMüiug um m prioranit» poina^
itrmdm jMolvti
C* iiual I* na, tm ut giar. ■ pc
prt^.odu avo j li t tua tur pwm doglia, te h art. ifctjv pttìeti uiatfiv »«f «uuh negi onigria T« u rrvt, siortu. u. d« k pazim man itriuT t»i t tiuo T grnn topie/t, tem vež aejant ja, j,
Mrsa zkmla a jttBiir pretek
aruuw.j LANC r Ljuol^m., Zionvaka ulica L yrutta, puàljiit m. imu»vm prmmt kBJIS, | «rvi-.r.e, wa i ujm. mi, Utkrvoljtai. Z Tafaa r». diu n. praAttun KtPIK m. at. m, ' ooja& m •e. «hai mvijali ter valila, uol, ruti u dum — imcar Mm jifc aiaiff m mti* pn»oa. K* diiie pratac K£Dlk torej nakmt priporočaiL.
»UtT»i. )»u»«atntk.	b poto Sron.^»
».tj» » mznii letnii iaaü tud. nedüa» natj» Ltr m tii» ia» ut Biav.. bum, aa	up^siis
tudi « n*i Kar aa Ito brada, pa tudi r» iuta, da ai ir murait mite v aputont pMl ivM* brit. Star» je oknfcija. aa katera <• Mak brivec ia tud. t ist. ki m aas brije tt ' ~
Zammiva tekma. V BudimpeSti je net goaÜJ-n&ir priredi! lanimivo tenmo. Naznani; da more pri a)«-ii, »»ak Éiovek ia 1 pengù a 30 tZ tink popiti toliko vidu. kolikor BaVboòe b^Z uro plaoa aamo 80 stotmk To naznanilo je » posledico ogromen naval. Celo branjevke , bufala trga bo izkoristile to >mokro< pnlSJ^
7nl	"e udeleženci le dotiro na-
ff k&TfJ* PülelD Deki VMDik 'menu hi-Nail Ji' l:,eni uri W 8 in P»' "tra nn^
Ir4 uf Znal i PiB;,ÌO- ^ S?
Hr"-®
ißram Z, , . gledalt<'v «»eJ«l njihov,m vMH<v
denarjaieljni wmatln TO861! iD wve tnü fllotiaoč	si ^ »k«M»a» »3
bvaleinim «XÄ»^-^1^ m » i* in njim p^meTai"^"^^!^ «
met uaa» umeuie omumt aa napravo k bera« tik. »ovka flnùevct painkiwaa ai nana etani Di« pa polt Dm 4» —, £ atekJaoàd pa patt
I>n TT—, t a lek lem st- pt patti Ini 100-—. Tato navodila
A
brjjai, lem bitreja brada zaova zraaa. Toda il opazujei rar. evojih diak i diotangiedskiii aeri» nami a virf meaaerv ah tot. vsda. M apoaaal,
da britja um. n: odinčitn, imitai; tt titnjh raat Kajti tud tsda,. it aa ae.de prav tak« !» ito iat poredko brije kakor pozimi, me bradi poleti hitreje rane So relo svotnelove^. ki trdiK da ima iaata britje dosti buihj vpl va. naga « min
«limo. Vaa je odrian« od letnega lasa, od ui raatt posameanikove. V poletju ali tafinep povedano v mpwMih od tatatka februarji de tr** linija rase Jo lasje in dlake hitreje nag* aet*ll to. [o »redini folija J» epatiti naudovuja, a ora m rast n,	v. ».1:4.-^-11.
JABLUS - JaboICnlfc
'"blaat ,J*nt,nr it, edina »o* ta kal«* i» aSuÜ.'*!*"*? I«»"»!'«!! alt hrolkovM bM £«1»
linvO?*.ilß^iü1 o« »0 1 «rt*. w» 1 z* M®1 Ila linfe, m I Mt ÌÌT-.trn /«a KW petn^lath pt«<■«•
OlaTBO mtopttto «JA1LÜS", rwiwrtifc
»Daa.li.kT--~~----- priamejal tako premoienie	n	K m 1 Mr- "" P*»aiaii P-