v i o te STRoKx VF I LIST ZA ZT3&/ V No V in FoS IZDAJA UPRAVA "ZVEZNIK>'T FHT U*IC. ÜOLI G.Š. P OüiAij J KI» JIv A vzgoja ji- zs ZViSZuIKI v sozdu bOKuENA SIGNALIZACIJA SPKEJ&iANJS RA SLUa PJSTAVLJAiiJJ? ST ALK Iii LEGkAFONSKIJ PROG OPAČbS Ar-iKRIKAIiSK I d IN SOV JET Si. Ia F,i Lh.TR jr< A POJCx.O ZAbAVi»I aJTIČRK" DOPISI IZ 30LE POMANJKLJIVA VZGOJA KÜIil KALKOV Problem moderne povezave vojaških enot je pred vsen Ltnničnc vprašanje- Termično vprašanje jč za- to, ke2- se poslužuje sredstev, ki jih je tehnika zgradila in prbr^dila z namenom omogočiti čim hi- trejši in čim točnejši prenos poročil. Vprašanje zvjze je seveia istočasno tudi vpra- šanje kadrov, vprašanje organizucije in vprašanje taktike. Toda na tu tri vprašanja so v bistvu tu- di tehnična vprašanja, ker temeljijo na tehničnem poznavanju uporabijenih sreastev in ner so zrasla, se izpopolnila in se tudi samostojn-j razvila prav na podlagi tega tehničnega znanj a. Z vprašanjem sredstev za zvezo se tu ne oomo bavili, ker lanes ninarao pogojev,aa bi ta sredstva proizvajali sar-J. v taki količini,da bi z njix\i lah ko racvinaii /raz-sn nekaterih najenostavnejših sred stev za borbeno zvezu/. V pogledu iebave te.% sreo.- stev .no ir. b^o £e odvisni od po.uoči zaveznikov. Va.-nn-^jie je za nas vprašanjo kadrov, ki bodo s 3redstv- zveze upravljali in t era mrtvim ter na izi du borbe nezainteresiranim stvarem dali življenje ter j in vključili v borbo. 01 zvoznikov,to je od onih borcev,ki ii.ajo na- logo organizirati in vzdrzevati kar najboljšo zv»- 40 .•"je-'., s o d e lu j o č imi, t o da Kraj evno 1 r. ? -siu iiai en o t a.*:ii in bta: i, zahtevamo n?ijprej da sredstva,ki jih v ta na:nen uporabljajo, poznajo tako dobro,da jim znajö ustvariti pogoje za brezhibno delovanje ter da jih znajo kar najbolj izrabiti. hadaljna zahteva je,da znajo njihovo medsoboj- no sodelovaje koordinirati ali,kot navadno pravi- co, da znajo "organizirati zvezo"- tretja zahteva pa je, da znajo v vsaki priliki izrabiti najprimer vrsto zveze, uporabiti najprimernejša ixm«d sredstev,s katerimi razpolagajo. - Izpolnitev prve zahteve,namreč poznavanja sred 1 stev je pogoj za izpolnitev drugih dveh zaatev,za- to je ta zahteva važnejša od osfalih dveh- In ker je najvažnejša,ji moramo posvetiti v vzgoji kadrov največjo skrb, V tako kratkem Sašu kot trajajo naši tečaji za zvezo, pa ni mogoče gojence temeljito seznaniti p. ustrojem in delovanjem električnih sredstev zveze, ker je zato potreben dclgotrajen študij fizikalnih csnov in še dolgotrajnejše praktično delo. V znat- ni meri pa lahko to dvoje nadomestimo z vzgajanjem tehničnega duha, to je tistega občutka, ki omogoča tehniku,da uspešno uporablja svoje priprave,čeprav jih v podrobnostih ne pozna. Tehničnega duha mora- •mo vcepiti tudi referentom za zvezd,čeprav sami a— paratom ne bodo stregli. • /.aV vseli vojaških šolah jo posebno v začetku e- den glavnih učnih predmetov eksercir. Pa vendar vsi vemo,da se eksereir v borbi silno malo uj^orab- Ija. Kljub temu pa ni vojaka,ki bi trdil,da ekser- ciranje ni potrebno. Potrebno je in Se celo zelo potrebno, ker se z ekserciranjem vzgaja vojaški duh,katerega bistvo je,da poveljujoči v pravem tre nutku izda pravo povelje, izvršujoči pa ga takoj, strumno in natančno izvrši,tisti duh.ki ne dopušča med poveljem in njegovo izvršitvijo nobene debate □ upravičenosti in umetnosti povelja. 7 eksercira- nju so zapopadene najkarakterističnejše značilnos- ti vojaškega ude jstvovanja,zapopadeno je bistvo vo jaškega duha- Be krut postane vojak,ko zaživi v vo- jaškem duhu» ■•■■"«-'•. Podobno jez vzgojo tehničnega duha. V njem mo rä zaživeti vsakdo,kdor naj uspešno uporablja sred stva, ki jih, nudi tehnika«, lud i zveznik. Prav tega p.a našim zveznikoni manjka- Skoro ni zveznika,ki bi tekem svojega "strokovnega" študija videl radijsko pestajo, če tudi su^o od zunaj in od^daleč, o kakem pojmu.kako ss uporablja,kakšne pogoje zahteva za u žpešno delovanje,kako naj jo kar najbolj izkoristi mc, seveda sploh ne moremo' govoriti. Fa.vendar je radijska zveza najvažnejša v naši vojski in bodoči referent jo bo moral znati "taktično" uporabljati. Prav tako je s poznavaujem ostalih tehničnih 3rodstev zveze. S koordinacijo in tehnično uporabo teh sredstev,ki je seveda tudi zelo važna,se ne no reino baviti,dokler jih sploh ne poznamo. Da sedaj takoj zadenemo žabelj na glavo: teme- ljito je treba spremeniti strokovno vzgojo kadrov za zvezo. Gojencem je treba nuditi čim več praktič nega pouka,posebno ker je preprostim,nešolanim lju dem, kot so skoro vsi naši gojenci, ta način pouka najprimernejši,lahko bi rekli sploh edino uspešen. Znaten del pouka iz suhe teorije zveze,teorije,ka- tere znanje je popolnoma brezpomembno,če ne teme- lji na poznavanju njenih elementov,znaten del pou- ka v takozvani "taktiki*,ki je pa žal često le nej pravičen naziv za jalovo računanje s samimi neznan kami,naj odpade v korist praktičnemu pouku in opa- zovanju telefonistov in telegrafistov pri delu. Le tako bodo bodoči referenti za zvezo dobili tisti neposredni in otipljivi odnos do svojega dela, ki jiia je neobhodno potreben. Sedanje šolanje pa je prav tako jalovo prizadevanje, kot je bilo jalovo prizadevanje vzgojiti mladino v predvojnih sred- njih. šolah v delovno inteligenco za današnjo rabo, Tečaj$Qza radiotelegrafiste se jc posrečilo pouk vsaj/neke .mere praktično usmeriti.Uspeh ni i- zostal. Ne samo, da v svojem poklicu večinoma jako dobro izpolnjujejo nade, ki smo jih nanje stavili, še več: celo kot referenti za zvezo se često mnogo bolje obnesejo kakor pa absolventi tečaja za zvezo prav radi svojega pravega,- praktičnega odnosa <2 o svojega dela,ki so ga dobili pri praktičnem pouku. Ha tej izkušnji moramo' graditi naprej: Tudi gojen- cem tečaja za zvezo moramo nuditi praktičen pouk, seznaniti jih moramo z raznim materijalom,z njego- vo obdelavo in orodjem. Dobiti morajo tesnejši stik z gojenci radiotelegrafskega tečaja,da se bo- do seznanili tudi z njihovim delom in potrebami. S tako izpopolnitvijo pouka bomo odpravili danes še pogoste primere, da so povelja za zvezo praktično 3 räizvršljiva, ker obstoječa sredstva za j,ostavlja~ r.jo zalit ever enostavno pro»or:.H in obratno, da iaožna in pzepctrebna zvez*» cploh ni p2 edvidena,ker referent otitsječih jredstev ne zna iziaoiti ali vsaj sc:isolnc,gjspQdar4>k'. in pcpclnorca izrabiti*ve bomo izvedli tako povezavo ne bo Vbč primerov, dn. so našo popravijalnico prenar >lnj ene is aparati, ki so se pokvarili rč-ši skrajno neprimarne namestitve, uporabe ali transporta in to, taiTc za delj časa v velikem številu i z 1 o ■_• er. i iz upoz In ne 00 pri- merov, da referent naa.tšča radijske postaje na kra- je, iii so sicer jako pziüladni za poslušanje poro- čil in drugega progra:.a,nikakor pa ne za vzdrževa- nje predvidene- zv er nepoučeni referent mioli,da se mora ta/«,kjer se j.rasno sliši ta h».%7 ir. London,prav tako debro slišati tudi tele grafika postaja sosednje edinice- in da j«= prav tam najprimernejše mesto za preskrb« vstaje z cnergi- jo. Komandant mora naj preje poznati puško, loitra- Ijez in top, njihovo uporabo in njihovo dejstvo,da bo :noj«l poveljevati edinici, referent za zvezo pa mora prav tako temeljito, joznati sredstva,ki so jsu na razpolago, da jih bo znal dobro in uspešne upo- rabljati. a j prej spoznavanje sredstev za zvezo,po tem šele njihova taktična uporaba- 2. na21er.cn, šolo .'.ar .-.ajbolj seznaniti z izkuš- njami v praksi, in zveznire v edinicah čim nitreje seznaniti z uporabo 1. ••vih sredstev za zvezo ter skupno reševati nastajajoče probleme, je bil usta- novljen tudi naš *Zv=znikrt. kljub velikim naporom pa šole z edinicexfoi mcirsl povezati tako kot smo pričakovali in kot bi bilo potrebno. Iskali smo vzroke in smo jih tudi na&li* .-rvi vzrok je, da list sj1. oh ne pride v roke ti s t im, katerim je namenjen, -iljub precej obzirnemu poizvedovanju nismo mo^li najti niti ene radijske pestaje in niti t ne osnovne edinice za zvezo,ki bi prvjela prvi dve- številki M7.vezniktw, čeprav je bil razposlan na s*.aie >orjusov v zadostni nakladi*Zo- pet dokaz,kako malo razumevanja imajo nekateri re- ferenti za praktične potrebe« Drugi vzrok,da nismo dosegli zašelj enega sode- lovanja pa je,da referenti tako malo poznajo svoje delo,da ne veao o njem nič napisati niti ne vpraša ti,kaj šele,da bi se bavili s problemi "orgenizaei jeTI in "taktiko**, To deletantstvo pa je dokaz za popolno zgrešenost njihove strokovne vzgoje.» "Jčimo se na napakah in z izkustvi brusimo svo- je orožje, ^ostanimo mojstri v njegovi uporabi. -šh. Trenotni uspeh še ni vse... V nekaterih velikih operacijah nase NOV jo bi- lo večkrat povdarjenojda, je zveza izvršila v polni meri svojo nalogo in v marsičem s tem pripomogla k uspehom naših borcev. Posebno je to veljalo za zve zo med višjimi in nižjimi štabi,za zvezo topništva v akciji in za zVezo topništva s pehoto. Kljub vsemu temu pa je naša dolžnost,da sedaj, ko je naše delo pričelo dajati prve sadove,posebno budno pazimo na tiste napake,ki bi lahko postavile na kocke vse, kar smo do danes izgradili. Vsem tem napakam moramo takoj ko smo jih opazili,napovodati najodločnejši boj, in jih s koreninami vred izruva- ti, kajti samo njiva brez plevela bo obrodila zdrav in klen sad. i^ajhuj_ši sovražnik_vsake^ ziranje. Sabloniziranje je viden izraz cele vrste napak, ki jim v veliki meri zapadajo naši referenti. Pred vsem moramo tu govoriti o neiniciativnosti in ko- modnosti, ki obe vodita najenostavnejšemu pojmova- nju: *če je šlo včeraj, bo šlo tudi danes.«11 K tem dvem napakam se v mnogih primerih pridružuje Še strah pred odgovornostjo, če bi slučajno nov način dela ne pokazal takoj prvič popolen uspeh* Iz gole 5 ga strahu pred odgovornostjo so se nekateri refe- renti postavili na stališče: "ne gre,ni mogoče iz- vesti...w in ga trmasto zagovarjali, kljub temu,da mu sami niso Verjeli. Šele po daljšem razmotriva- nju in praktičnih dokazih možnosti novih načinov dela je uspelo odkriti globji vzrok takemu nepra- vilnemu postavljanju stvari - strah pred odgovorno stjo,ki bi moral biti pravemu borcu nepoznan. Vse te osebne slabosti referentov so posledica nedovoljne zavesti odgovornosti,ki posameznika že- ne ne samo k največji aktivnosti in delavnosti,,tem več tudi k neprestanemu iskanju novih načinov dela, novih sredstev in organizacijskih' oblik za dosego postavljenega cilja* ^ 2.vi je novih_kadrov_in_ po sredovanje_ izkus en j Velika napaka pri delu je mišij enje,da podreje nim zadostuje samo zapoved in *stvori*v Podrejenim je treba dati ne samo možnosti %a delo temveč tudi podrobna navodila.nenehoma vzpodbujati njihovo ini ciativc z nakazovanjem novih možnosti dela,pravil- nim kritiziranjem storjenih napak in pravočasno po močjo z osebno intervencijo povsod tam,kjerkoli se opazi,da je podrejeni zašel v težave,ki jih sani ne more ali ne zna premagati* Tomu smotru v veliki ne ri služijo posvetovanja pred operacijami, kjer naj se do potankosti preštudira načrt7vskladi delo po- sameznih referentov in dajo. pobudo za nove načine organizacije zveze,ki bodo presenetljivi za naspro tnika,pravtako pa tudi konference neposredno po o- peracijah,ki naj dado objektivne kritiko storjene- ga dela in pokažejo vse nove izkušnje,ki so se pri dobile v teh operacijah, . Preostro postavljanje vprašanje krivde za tre- notni neuspeh je napaka, ki kvari zdrave odnose in ustvarja možnosti za nepravilno oceno posameznikov, a-istodobno tudi ubija njih iniciativo. Vedno je treba v takih primerih izvesti podrobno kritiko, gotoviti vse vzroke in šele potem dati oceno» Vsa— f o kc prejiAgljenje v tem pogledu stvari sejno škoduje, posebno ker vedi nezdravemu in prepogost er?.1, presta vijanju in menjanju funkcionarjev0 K takim maram je treba pristopiti samo tam,kjer je očitno,da do- ti čnik zavira razvoj in napredsk zaradi svoje ne- sposobnosti, neiniciativnosti ali komodncsti, Nas- protno; funkcionarjem je treba dati možnostijda so v delo vpeljejojg.:. do dobra spoznajo in priČno na- črtno izvajati. Zato je potreben gotov časi in uoora- b o ori do b 1 j en i h_ i zk u s en j«_ iJnogo nepravilnih zaključkov in gledanj jo baš posledica površnega študija preteklih operacij„Naj bolj jasno nam je to pokazal slučaj,ki se je dogo- dil v eni naših enot« Signalizacija, uporabljena v eni izmed operacij te enoto na določenih Sektorjih in ped določenimi pogoji,jo dala izredno dobre re- zultate« Posledica tega je bil zaključek,da se pr- venstveno posveti važnost signalizaciji« V nasled- nji operaciji po istem kalupu uporabljena signali- zacija se nikakor ni obnesla in zaključek je bil: signalizacija se ne obnese,torej proč z njo. Nihče ni niti poskusil odkriti vzroke,zakaj je signaliza cija v prvem slučaju koristila v drugem pa dela slabe rezultate, nihče ni preštudiral pogojev, pod katerimi je bila signalizacija v obeh primerih up o rabljena, nihče ni pogledal,da li so bili kadri.ki o se zato uporabili,sposobni izvršiti svojo nalo- go* če bi.se stvar tako preštudirala,bi danes ime- li popolnoma jasno sliko o uporabnosti signalizaci je v naši vojski in s tem mnogo pripomogli k izbolj šanju zveze. Študij operacij mora torej postati osnova za pridobivanje izkušenj in odkrivanje novih možnosti dela« Temeljit študij nam bc šele pokazal tista sredstva in načine,ki se v poedinih slučajih lahko z uspehom uporabijo. zveze~y_gp6raci^ah_in_nedovol i5;0_tesno_sodelov§m^e i_°ž,jim_|tabom_so_često_vzrok. neuspehu V mnogih primerin smo mogli opaziti, da vzrok nezadostnemu uspohu ne leži toliko pri podrejenih organin in borcih,kolikor v nedovoljni organizacij ski predpripravi od strani višjih funkcionarjev,Je pogledamo samo zapovedi za akcije takoj vidimo, da so v večini primerov površno sestavljena brez po- trebnih načrtov in podrobni.: navodil, Jasno je, da tako izdelana zapoved ne utrjuje ^.utoritete predpo stavljenega in vodi tudi podrejene k površnemu de- lu. Zapovedi morajo biti skrbno in temeljito pri- pravljene, v podrobnosti premišljene in opremljene s potrebnimi skicami, tako da podrejeni dobi vse , kar mu je potrebno za delo in ga tudi lahko izvrši Sele s tako izdelanimi zapovedmi se ustvarja prava motnost kontrole in kritike«. Dobra izdelava zapove d i pa je mogoča samo v tesnem sodelovanju z ožjim štabom, ker je za izc.elavo treba dobro poznati vse namere štaba v konkretni operaciji, kakor tudi vsa predvidevanja štaba z ožirom na nadaljni potek ope racij. Zelo pomanjkljiva je organizacija centrov zve- ze v posameznih operacijah,kar jasno priča,da se niti referenti niti štabi ne zavedajo ogromne važ- nosti centrov zveze za tok operacij r.Is totako je še -vedno pomanjkljiva organizacija kurirskih zvez,te- lefonskega prometa,da celo v posameznih slučajih radijskega prometa. Precizno organizacijo v vseh takih primerih zamenjuje domačnost,ki lahko dovede do usodne zmede« Temeljita organizacija centrov zveze,kakor tu- di vseh pomožnih služb mora biti osnovna dolžnost vseh referentov,centri zveze morajo v pravem pome- nu postEtti možgani vsake operacije. __o_scbne_ odgovornosti Vse napake,ki leže osebno pri referentih in o- stalih funkcionarjih so posledica nedovoljno izve- denega načela osebne odgovornosti za poedina dela oz. poedine sektorje dela. Šele s strogo izvedbo 8 osebne odgovornosti bono v stanju tudi izvršiti za dostno in uspešno kontrolo,ki bo v mnogočem pripo- mogla k izboljšanju dela, pravilni oceni kadrov in tej oceni primerni razporeditvi na službo. Kačelo osebne odgovornosti je treba dosledno izvesti od vriia pa do zadnjega zveznika-borca, kar* mora priti posebno jamo do izraza še v samih zapovedih za ak cije«, Za posamezne sektorje dela določeni tovariši morajo biti osebno imenovani n.pr. šef telefonske centrale je osebno odgovoren za redno službo na centrali,dolovanje aparature in podobno,šef centra zveze je osebno odgovoren za pravilno delovanje ku rirske zveze itd. tov. I.I. je osebno odgovoren za zbiranje in evakuacijo vojnega plena itd. J2Uščanje_načelaxd.a_se_ ^y^^a^us tvarja_z_vsemi ^r az- polovi jiviLai sredstvi_in_vs^im_ ^ako^kakor_ daje_o stanemo ^rGzzveze^ Sedaj,ko je uspelo z organizacijo telefonskega prometa povezati vse Štabe skoro do bataljonov, so se dejansko pričeli zanemarjati vsi ostali načini zveze od radijskih in kurirskih do signalnih borbe nih zvez. Če iz samih zapovedi za zadnje akcijo in operacije se to popolnoma jasno vidi» Težko je v današnjih prilikah pokazati vso škodljivost takega dela,vendar se nam pa jasno pokaže,če si zamislimo situacijo, v kateri bi telefon kot edino sredstvo zveze popolnoma odpovedal... hadijske zveze z novimi načini prometa ki se sedaj pri nas uvajajo,so neprecenljive važnosti in dajejo možnost stalnega kontakta z želj eno postajo Toda v vseh operacijah se radijske postaje ne izko' riščajo v dovoljni meri,depeše se pošiljajo v zelo majhnem številu. Poleg tega pa se radijske postaje postavljajo na od štabov oddaljena mesta,tako da so težje dosegijive»Pri takem načinu dela ostajamo po lastni krivdi,kljub gradivu broz dobre zveze,ki nam jo radio nudi, na drugi strani pa zanemarjamo kader telegrafistov, ki na tak način ne more priti do možnosti, da se izvežba za delo pod najtežjimi 9 prilikami. Kurirske zvezo so se prav tako zanemarile. Kor obstoja trpnotno telefonska zveza,se ne čuti potre ba po kurirjih» 5 tem pa se kader kurirjev, ki bi lahko bil neprecenljive važnosti posebno v slučaju nasprotnikove ofenzive,cdvaja svojemu delu in pre- daja lenarjenju;mesto da bi se dvigal na višjo sto pnjo, nazaduje> i\Ta tak način se kader kurirjev v trenotku,ko bo vsa teža zveze padla na njegova ra- mena. ne bo mogel znajti, ker ne bo imel potrebnih izkušenj in rutine v delu.. Osnovno načelo organizacije zveze z vsemi sred stvi je treba vedno imeti pred očmi in se ne sme od njega niti za las odstopiti- Vsa sredstva mora- jo biti v toku operacije na delu,ne glede na to,če delujejo vzporedno, kajti vežbanje in jjridobivanj e izkušenj v operacijah je predpogoj za dobro zvezo. Tako so morajo uporabljati kurirji in signalisti ne glede na to, da obstoja dobra radijska in tele- fon s /Lil zveza, posebno pa za prenos postbno važnih sporočil,pri katerih gru tajnost pred vsemi ostali mi pogoji dobre zveze. ku odkrivanje..naših_namer_iu_našin_položaj^ev± Tajnost je osnovni predpogoj presenečenja, a. presenečenje vseh naših velikih uspehov. Zato mora rao vodno in dosledno paziti na tajnost pri vsakem ukrepu,ki ga storimo., .Kakor se menjajo vsak dan, za vsako operacijo ali akcijo znaki razpoznavanj pravtako je treba tudi za vsa sredstva zveze pred- videti vse možnosti,da se tajnost očuva* Öablohiziranje daje nasprotniku največjo mož- nost, da nas odkrije, spozna naš način dela in na tak način paralizi.ra učinek naših zve z., Tu je potemtakem šabloniziranje najopasnejše ih vsaka po vršnost v tem pogledu naravnost zločinska. V telefonskem prometu je treba vedno računati s tem,da naa nasprotnik,ki ima na razpolago vsa mo derna tehnična sredstva,prisluškuje ali pa mu lah- ko na diverzantski način uspe, da se priključi na 10 naše linije in na tak način napravi zmedo. Zato je treba vedno predvidevati vse potrebne mere za ohra nitev tajnosti, določiti za posamezne telefonsko postaje posebno znake javijanja,uvesti in predvido ti legitimacijo za slučaj dvoma,Če je zveza s pra- vo postajo in vršiti točno kontrolo samega prometa Isto velja tudi za radijski promet> V operaci- jah se ne sme dogajatiyda bi radijske postaje dela le z istimi klicnimi znaki,kakor pred operacij o, ne sme se nikdar pozabiti na znake za legitimiranjema prav take 3e morajo za vsako operacijo menjati ši- fre za radijski in telefonski promet. Za vsako ope racijo je treba določiti nove valovne dolžin« za klicanje in sam promet. Hepazlj ivo___ravnale z___g^^ÄiY^_lahko_o^rozi_ves Txaš_dana|nji zvezni_sietem. Z nečloveškimi napori zvezniki vzdržujejo zve- 30 z gradivom,ki ga imajo na razpolago kljub temu, da gradivo že zdavnaj več ne odgovarja osnovnim zahtevam, ker je popolnoma ali vsaj v veliki meri iztrošeuo* če pogledamo vzroke, kako je do takega stanja prišlo,bomo videli da je temu v veliki meri kriva malomarnost zveznikov, ki so dopustili,da je gradivo propadlo» Ni nam uspelo v zadostni meri,aa vcepimo zveznikom in ostalim. x*art izanom ljubezen do gradiva zgrajeno na zavesti, da dobro gradivo v veliki meri -omogoča uspehe v borbi. V tej zvezi je treba tudi ugotoviti, da se ne posveča dovolj pažnje nabavi gradiva, bodisi pri nasprotniku, bodisi na terenu o I na enem i na dru- gem sektorju je dovolj gradiva na razpolago, treba je le organizirati zbiranje in nabavo,pa bo gradi- va zadosti na razpolago» Delo mora biti načrtno -or g anizirarso, uporno izvajamo in rezultati ne "bodo i zostali« Vprašanje gradiva je osnovno vprašanje,ker aas postavlja pred dejstvo,dali bomo v bodoče v stanju vzdrževati zvezo na taki višini kakor smo jo lahke doslej. . . , , . „ Osnovni pogoj za daljni napredek-za novo In 11 večje uspehe je in mora biti: neiz£rosen_boj__vsem Če bomo v tew boju f po tea bomo lahko z zavestjo ugotovil i,da smo zvezniki storili v celoti svojo dolžnost in ustvarili najboljše po- goje za nadaljno uspešno borbo naše hrabre KOV, za čimprejšno uničenje fašizma in izgon nemških osva- jalcev iz naše lepe slovenske zemlje. Major dr. il.Lermastja v.d.pom.načelnika Gl.št. NOV in POS Kapt. Jroš vi TU....... 3. nadalje van je Za pravilno uporabo kodeksov in prometnih o- krajšav bo pač najboljše da navedem nekaj primerov QKJ n.pr. pomeni,aa me tovariš na sosednji po- staji ni slišal zato ponavljam moj klic na isti na čin kot da nisem sprejel ničesar,dodam pa potrdilo bi rajema,izrazeno v kratici n.pr-: Postaja A: TJSN USN J SIJ de K T S 2c parkratni ponovitvi tega klica dodam eno krati- co ,}:.i odgovarja sporočilu,recimo: h OZ ~ QbA 5=4. Z tem sem tovarišu povedal,da sem njegov poziv sprejel z i.eko glasnostjo in čitljivostjo,določeno v oz QJ.L skali. K a isti način bi poročal tudi tovariš iz postaje B,slab ali dober sprejem. ix.ko poročilo o glasnosti in čitljivosti je po sob~ri začetnem prometu velike važnosti, to pa zatona prilagodim brzino tipkanja danim pogojem sprejema. La j mi tudi pomaga, če oddam mojo depešo z voli ko brzino, ko som predhodno dobil sporočilo, da so 12 pogoji sprejema 3labi. brezpogojno bi temu slt ./.l to se pravi,da moram depešo ponoviti.S tem bi si napravil dvojno delo,izgubil bi pa tudi na dr.no; tako dragocenem času. Tako postopanje pa je tudi tovariš ko in brezobzirno, zato se smatra to t skrajna nevljudnost s katero pokažemo le naše d.i. \ tantsko neznanje. Napisano pravilo v brezžičnem t - legr.prometu je "skrajna vljudnost predvsem pa ne smem tipkati z večjo brzino kot tipka tovariš na sosednji postaji ali pa,kot to dovoljujejo prilike sprejemanja*. La nadaljujem: če bi recimo tovariš na postaji B ne mogel razbrati njemu namenjenega lilicnega znaka,bi se promet razvijal sledeče: a: USH USN USN de K TS KTS KIS b: odgovarja: ? ? ? de USE = QiriS ? A: U3j USii USN de KTS RTS KIS itd. Tu najdemo zopet nov kodeks in to ki pomeni nkao kliče*?. Uporabljen je tokrat kot vprašanje, ker je dodan vprašaj. Tako uporabljamo, po začetni Črki, Q - imenovani Q kodeks, z vprašajem,kot vpra- šanja , brez istega kot o ago vor. Na ta način bi brez vprašaja pomenil odgovor "kliče te...w V brezžičnem telegrafskem prometu Q kodeks ni edini, n.pr.stalne velike postaje uporabljajo tako zvani Z kodeks, vendar se je prvi v našem prometu izključno udomačil, tako da moram pred nadaljeva- njem navesti vsaj najvažnejše od istega. Kazdelj •..■s. je v različne grupe od QAA do QUZ, ki služijo rs- - aim nauenom kot avijaciji,radio usmeritvi /radio niometrija/, mornarici, vromenskim poročilom i-c. itfas zanima oni dol, ki je mednarodno določen t.*- splošni promet in sicer: WKA - QKZ, QSA - QS2, QTA - QTU, QTJA - QUJ Izmed teh navajam sledeče,kot najvažnejšo naš promet: 13 OP. Oft/ - ime moje postaje... tvoja valovna dolžina je... Qü.i - tvoja frekvenca koieba QivJ - ne sprejemam te,tvoj i znaki so slabi sBK - sprejemam to dobro,tvoji znaki so dobri OIiL - sem zaposlen,ne moti QBIJ - moten sem - imam atmosferične motnje QRQ - oddajaj hitrejše /besed na minuto/.., QKS - oddajaj počasneje QK7 - ustavi prenos QRU - nima^i nič za tobe QiiV - sem pripravljen QliX - čakaj klical te bom ob . uri OJE;Z - kliče te ... QS QCA - tvoja glasnost je... QS3 tvoja glasnost koieba /fading/ QSD - tvoje tipkanje je-slabo QSG - oddajaj...depeše zaporedno QSL - potrjujem prejem QSH - ponovi zadnjo depešo QS0 - imam direktno zvezo QSP - tranzitiraj /prenašaj/ QSU - oddajaj na Kc QS;V - oddajam na £c QSX - poslušam te na Kc QCX - oddajaj na drugem valu - frekvenci QoZ - oddajaj vsako grupo ali besedo dvakrat QT QIC - imam**.depeš.za.,- QTE - ura je točno... QTU - moja postaja dela od.*.do*.„ 14 QSA SKALA GLASNOSTI QSA 1 - komaj zaznavno ^SA 2 - slabo slišno QSA 3 - zadostno slišno QSA 4 - dobro slišno QSA 5 - zelo dobro sli5no QRK SKALA ČITLJIVOSTI QRK 1 - nečitljivo QRK 2 - delno čitljivo (Jii 3 - težko čitljivo QRK 4 - čitljivo ORK. 5 - popolnoma čitljivo Ti kodeksi so le izvleček iz celote,so pač naj češče uporabljeni, zato jih navajam na tem mestu. Celotni kodeks bi bil za ta članek preobširen,zato bo izdan v celoti v radio telegr.priročniku. I^BOLJŠAJaID KURIRSKE ZVEZF. Kurir je najprimitivnejSe5pa kljub temu v naši vojski še vedno eno najvažnejših sredstev zveze. Kadi pomanjkanja modernih sredstev zveze in ker nam primanjkuje strokovnjakov, ki bi skrbeli,da bi ta sredstva vedno zanesljivo delovala,moramo vedno upoštevati kurirske zveze kct rezervno sveto» Radi njene neprecenljive zanesljivosti moramo v naši vojski kurirsko službo izpopolniti bolj kot je to običajno v drugih vojskah. Slaba lastnost kurirske zveze je, njana počas*- nost# Zato moramo posebno skrb posvetiti njeni iz- popolnitvi v tej smeri o uitrost se da učinkovito povečati na tri načine: 1. Izbor_in_vzgoja_kurir£ev_. Izboru kurirjev se je posvečalo premalo skrbi- Cesto so se izbira- li ljudje,ki so bili najslabši borci in sploh neu- porabni. Tako ravnanje je nedopustno ker s tem od- pade najodličnejša lastnost kurirske zveze, njena i * zanesljivost. 0 premišljeni in doslej načrtni vzgo ji sploh ne moremo govoriti. Potrebno pa je, da zna vsak kurir dobro citati karte, da se zna hitro in dobro orijentirati, da zna glavna pravila borbe proti posameznim sovražnim vojakom ali njihovim pa trolam, da se zna konspirativno obnašati in da je izvežban ter utrjen pešec v smislu športnega peša- čenja. Za vežbanje kurirjev v navedenih sposobno- stih bi bili potrebni tečaji v brigadah. "Jčitelji v teh tečajih naj bi bili absolventi tečaja za zve zo oficirske šole. 2* markacija. Znatno bi povečali hitrost kurir skih zvez z markiranjem celega omrežja glavnih ku- rirskih poti. Markiranje bi se izvršilo z najprimi tivnejširni sredstvi /zaznamovana drevesa,postavlja nje kamnov, vsekavanje v kamen, zaznamovanje stavb itd./. .S primitivnimi sredstvi,ki se najdejo na sa mem mestu se dajo napraviti markacije,ki za nepou- čene ne bi bile opazne ali če bi se opazile, ne bi vzbujale pozornosti. LIarkacij e naj bi bile stalne in naj bi se postavljale vzdolž poti v primerni razdalji,posebno pa na križiščih. Načrt omrežja z legendo markacij naj bi hrani- li referenti za zvezo in vodniki brigadnih vodov za zvezo ter o njih poučevali kurirje,ki jih še ne poznajo in ki jim teren ni poznan. Markirano omrežje bi se postopoma izpopolnjeva lo pod vodstvom oddelka za zveze pri Gl.štabu in. po njegovih navodilih. Na ta način bi se izdatno povečala hitrost ku- rirskih zvez, saj je praksa pokazala, da potrebuje kurir, ki poti ne pozna, najmanj dvakrat več časa kot oni ki mu je piznana, ne glede na to, da se s tem izdatno poveča tudi zanesljivost zveze. l£®tj^_učinkovito izboljšanje bi se doseglo z organizirano mobilizacijo prevoznih sredstev, Pred vsako večjo vojaško operacijo naj bi divizij ski re ferent za zvezo določil kraj ./'vas/ kjer morajo pod rej ene edinice pripraviti prevozno sredstvo, ki je 16 tam na razpolago na ta način, da se lastniku z od- redbo sporoči v katerem časovnem razdobju /dan, od katere do katere ure/ mora biti njegovo prevozno sredstvo vsak čas v popolnem redu pripravljeno za eventualno rabo« S temi prevoznimi sredstvi naj bi razpolagali vodniki brigadnih. vodov za zvezo,ki bi pismene odrejali čas In obseg uporabe kakor tudi.o seboj ki je upravičena da jih uporablja., Kurirske zveze so za nas tako važne,da jim mo- ramo posvetiti vso skrb* Najti moramo nove načine, da jih. bemo neprestano .izboljševali in postavili na vzorne višino* Pri tem j s pa potrebno zlasti so delovanje kurirjev in referentov samih» Naš list ima namen povezati jih med seboj in omogočiti izme njavo rj:lhovih izkustev ter predvsem seznaniti no- ve kurirje z dragocenimi izkustvi starih.. Zato naj bo ta članek podlaga vsem nadaljnim.,k.i naj pridejo iz borbenih ed.inic., por» Mitja Pporočnik Pavle ZVEZHIEI V GOZDU Naša XXXE. divizija je prišla- v Gorenjo vas, kjer je dobil vodja odseka za zveze povelje..da ta- koj postavi zvezo z Gradnikovo brigado,ki se je na hajala 8 km severozapadnojkjer je bil Štab nastan- jen na samotni kmetiji dostniku„ Med obema štaboma se je nahajal sam gozd brez poti. Zveza je morala biti postavljena s telefonsko linijo» Vodja odseka za zvezo je vedel, da lahko postavi linijo mno- go preje«če bi napeljevali linijo tudi Gradnikovci proti štabu X&LI* div. Zato je takoj napisal pove- lje referentu za zvez* Gradnikove brigade;Po preje mu tega povelja pričnite takoj napeljevati linijo skozi gezd v kurzu 15Qo in jo zvežite z našo lini- 3 ? jo,ki jo napeljuje naša četa v kurzu 310° od naše- ga štaba. Seboj vzemite do 5 km Žice. Klicni znak v gozdu 3 dolgi žvižgi s piščalko,odgovor 2 kratka žvižga. To pismo je izročil kurirju in niu dal pove lje,da gre skozi gozd, ki je brez vsake poti in se mora držati kurza 310°. 8 km v tej smeri se nahaja samotna kmetija riostnikjkjer bo dobil Štab Oradni- kove brigade in kjer mora oddati pismo. Nato je poklical komandirja Čete za zveze in mu dal povelje,da ta takoj začne napeljavati lini- jo od štaba divizije v kurzu 310° skozi gozd.Seboj naj vzame do 5 km žice. Klicni znak 3 dolgi žvižgi, odgovor Z kratka žvižga. Po teh znakih se bo sre- čal z Gradnikovimi zvezniki,ki bodo napeljavali li ni j o njemu nasproti«. Kako bodo kurir in oba komandirja izvršili svo jo nalogo? Ali bo kurir dosegel svoj cilj,ali ae bodo telefonske desetine srečale v gozdu? Svojo nalogo bodo lahko izvršili samo če se bo do posluževali priprave, ki se imenuje "busola" in če se bodo s pomočjo busole točno držali azimuta 130° in 310°,ki jih je vodja odseka za zveze izme- ril na zemljevidu /glej sliko 1«/. Da bomo bolje razumeli njihovo delo 3e bomo po drobne je seznanili s pojmom, ki se imenuje * azimut*1 Če stojim s čelom proti severu in iztegnem pre^ ti severu svojo desno roko,ter se nato zavrtim oko li svoje osi na desno, t«j. v smeri kazalca na uri za toliko, da mi kaže desna roka v smer mojega po- tovanja, tedaj je moja desna roka, orisala lok,ki predstavlja veličino "azimuta"! če se torej iz svo je začetne smeri,ko gledam proti severu,zavrtim en krat okoli svoje osi in sicer v smeri kazalca na u ri mi raste azimut toliko časa, dokler nisem obr- njen zopet proti severu od 0 - 360°. /glej sliko 2/ Te smeri lahko natančno izmerim z busolo,če si inislimjda stojim natančno v središču busole. Za na tančno merjenje ima vsaka busola na vetrovnici raz delitev od 0 - 360°, začevši od poldnevniške smeri sever - jug,na severni strani in sicer v smeri ka- 20 zalca na uri /glej sliko 2/. Potemtakem ima vsaka smer svoj azimut. Stran neba /smer/: azimut: sever 0° severovzhod 45° vzhod 90° jugovzhod 135° jug 100° jugozapad 2250 zapad 270° severozapad 315° sever 360ö /QO/ Ce torej potegnem iz središča naše busole /ali nase stojne točko na karti dve premici,in sicer eno proti severu, drugo pa v smer našega potovanja in preberem velikost kota v smeri kazalca na uri,- začevši od severne premice - do premice našega pc- tovanja,mi ta kot predstavlja azimut. Tako delo je opravil tudi naš vodja odseka za zvezo. Vzel je karto,kjer sta bila oba kraja,ki ju je hotel zvezati.Postavil je busolo točno na Gore- nj o vas in orientiral smer sever jug vetrovnice pj poldnevniku in prebral Številko, ki jo je določija smer proti riostniku. Pri Jontniku mu niti ni bilo več potrebno meriti,-kje se nasprotna smer- nahaja na isti premici, temveč je samo od svojega azimuta 180° odštel in tako dobil smer potovanja od nostni ka do korenje vasi» /glej sliko 3/ Ce bi se Host- nik nahajal mesto severozapadno od Gorenje vasi se verovzhodno, pa bi svojemu azimutu prištel 180°,da bi dobil smer nasprotnega potovanja /glej sliko 3/ Komandirja in kurir so potovali, kadar je magnetna igla kazala na 357 tedaj se je smer sever jug na vetrovnici, skladala s to smerjo v naravi in smeri ori 130° in 310° na vetrovnici,gledani iz središča busole sta jim kazali smeri njihovega potovanja. 19 I» 20 ssv groza SEVLZQVZHQD ZAPAO fr2A'0 O' JUCQVZHQO JUQ sr. 2 St. 5 21 BORREKA SIGNALIZACIJA Pozaen trupnin zvez in važnost borbene signali- zacije smo doslej v naši vojski vse preveč zanemar- jali. iied tem, ko je naš s na novo ustvarjeno široko prometno omrežje že kes najnujnejšim potrabam, pa so trupne zveze zelo pomanjk.1 jivo. Zato moram® pos vetiti posebno pažnje medsebojni povezanosti posa- meznih borcev in najnižjih edinic» Dvigniti moramo dejstvo in učinek zveze v prvih vojnih črtah« Vsa naša borbena zveza je doslej temeljila sk.o raj izključno na kurirjih, k.i so pod sovražnim "ognjem prenašali povelja in poročila* Našim seda- njim povečanim potrebam pa le živa sredstva zveze že daleč ne odgovarjajo več. Oe upoštevamo, da je najvažnejši pogoj vsake dobre zveze hitrost in,da na račun te večkrat upra viČeno zanemarjamo celo tajnost.mora biti jasno,da človek kot golo sredstvo zveze, pogoju hitrosti ne mere zadostiti* Poleg tega pa je prenašalec pošte, posebno v borbi,zelo nezanesljivo sredstvo. Saj se lahko zgodi in se je tudi zgodilo neštetokrat, da kurir pade ali pa ga ujamejo * In na podlagi pisma, katero je. prišlo v sovražnikove roke, lahko zavisi bodoči obstoj cele edinice» Da setm:pogosto usod- nim in pogubnim nedostatkom pri živih sredstvih zveze izognemo,smo se oprijeli borbene signalizaci je,ki se je pri vseh modernih vojskah že zdavnaj izkazala. Signalizacija temelji večinoma na svetlobnih /optičnih/ in zvočnih /akustičnih/ sredstvih, Sko- raj vsa ta sredstva so enostavna in lahko prenosna Ravnanje z njimi je preprosto, postavljanje postaj je hitro» Uporabljamo jih na bojiščih v prvih Čr- tah,na hribovitem zemljišču in za zvezo med pohodom her. j,e hitrost,ponovno poudarjeno, naj važnejše nače lo vsake uspešne današnje borbene zveze,signalizi- ramo z dogovorjenimi znaki. Sredstva,katerih se bc 22 mo v glavnem posluževali podnevi so z&stavice,zna- ki z roko,signalni naboji in piščalka« Ponoči pa bomo signalizirali z žepnimi svetilkami^z optični- mi aparati,z raketnimi naboji in piščalkami. Borbena signalizacija naše vojske je šele v pc vcjih in doslej še ni pokazala posebnih nepehov. Vzrok temu je gotovo zanemarjanje in podoen jevanje tega enostavnega,a učinkovitega načina vzdrževanja zvez pri osnovnih borbenih edinicah. Že skoraj pred letom dni smo se oprijeli bor- bene signalizacije z že preje omenjenimi sredstvi, posebno pa z zastavicami- Izmed vseh sredstev 30 bile zastavice pač najlažje nabavijive in v njih se je zagotavljal uspeh. V divizijah in brigadah so se vežbali signalisti,ki so bili pozneje postav ljeni na položaj z nalogo vzdrževati zvezo med pr- vimi borbenimi črtami. V začetku se je zahteval® od signalista,da je pod najhujšim sovražnim ognjem oddajal cele depeše z Morsejeuimi znaki. Praksa je kmalu pokazala,da signalist direktno v borbi ne mo re oddajati Morsejevih znakov,pač pa da lahko odda ja le posamezne številke ali pa dogovorjene znake. Zato je bil izdan tudi ključ dogovorjenih znakov, katerem je podan pomen posameznih številk ali si- gnalov .Ako hočemo v prvih borbenih črtah vzdrževa- ti dobro zvezo,moramo posvetiti signalistu vso po- zornost. Ne smemo od signalista zahtevati, da bo sredi ognja vstal s svojega položaja, se obrnil s hrbtom proti sovražniku in oddajal poročila. Dvojica signalistov si mora pred akcijo ali pa v teku same borbo izbrati za prvo borbeno linijo primeren zaklon, odkoder bo opazovala pot«=.k borbe in imela direktno zvezo z komandirji in vodniki, paziti je treba da se dvojica signalistov postavi v taki smeri in na tak položaj, da sovražnik ne b.. opazil mahanja zastavic. Komandir by sedaj, z ozi- rom na obstoječi položajrdajal naravnost proti po- staji signalne dvojice posamezne znake z rokama a- li s piščalko,iz katerih bi signalna postaja takoj razvidela pomen in tako z zastavicami oddala porbn^vi Zcjzato jih moramo graditi zelo skrbna.Ker v današ njih prilikah ne bi bilo primerno objavljati grad- benih predpisov,ki so v mirnem času uveljavljeni v vseh državah,priobčujemo sam« najvažnejša tehnična navodila,ki jih pa moramo zatu dosledno uvaževati. Stalne wtelegrafonske" proge postavljamo na le sene drogove« Napravljene so iz gole žicc,ki je o- besena na izolatorje. a/ Bregovi. drogove uporabljamo predvsem raven smolnat les,n.pr. bor,mecesen,si_ireko. Tudi kostanj se ces- to uporablja. Dolžina drogov je 3 do 12 m. Drog za kopljemo v peščeni zemlji do 1/4, v navadni zemlji do 1/5 in v skaloviti zemlji do 1/7 dolžine v zem- ljo ^ Pri smrekovih drogovih mora znašati premer droga najmanj: dolžina droga m premer pri premer na vznožju mm ■ vrhu mm 8 180 120 1J 200 120 12 24J 150 27 Za druge vrste losa je premer lahko nekoliko manj ši. Lubje odstranim« z debla,da ne zadržuje vlage, ki povzroča trohnenje lesa in prevaja elekt. tok v zemljo. »Spodnji kcnec droga obžgemo na ognju do višin9 1 m nad zemljo,da preprečimo tronnenje. Drogove postavljamo v čimbolj ravni črti v ena komernih razdaljah 30 - 40 m,kjer zemljišče ni rav no pa na krajše razdalje. Na ovinkih morajo biti drogovi podprti z notranje ali zasidrani z zunanje strani, da se vsled teže žice in sile, s katero je napeta,ne nagnejo. b/ Izkopi. Izkopi so globoki navadno 1 - 2 m. Premer jame naj bo - 3 m kratni premer droga. Pri vrhu se izkop razši ri v eni smeri tako dana pravimo stopnico,ki olaj šuje postavljanje droga. Izkop ima torej pri vrhu obliko pravokotnika,kate rega daljša os je vedno pravokotna na smer tele- fonske proge,da se v sme ri proge drog naslanja vedno na nepoškodovano ze mljišče. Na ovinkih mora biti stopnica vedno na zunanji strani boka«. -J. 30 iia dno izkopa položimo velik ploščat kaut-n, služi za temelj« pripravi jeni drog t rai. s po rt iičjs, k izkopu in spustimo vanj poševno kot kaze sli- ka 3o ?ri tem pazim;>?da so izolatorji v pravi le/;; Vrh droga dvigujejo, pr:. črnsr drsi podnc-zje v: dne globljo v jamo- Ivo ne noreuo dvigovati voc z mi,si pomagamo z rogovij ami ? k .i imajo železne kon.'.- ce /si.5/ ali pa z dvema drogovoma,ki sta na vri; medse boj zvezana z vrvjo / si. 6/«. ho j e di o g pc s t avl j c. n t ob straneh založim', z «c s-l rOO pest debelih ostri:;, k,: .»: r-V/' njem in nato zasuje: i ) ( \ zemljo o Kamenje in zejJj- moramo tlačiti z bate- li polivati z vede,da d sežemo primerno trdno? t. Podj)črni .drog in s i dre j Tiu ae prav t «.ko podpr.ti, oz •z:.i>iarati £ vaejm. k: nom v dobre stlačeni z. i-ii j — o / 0T/ / S/4 / 29 Uporabljamo porcelanaste ali steklene izolator je,ki so nasajeni na železno kljuko z lesnim vija- kom ali pa z.ravnim vijakom za pritrditev na želez ni nosilec /konzulo/. Nosilce uporabljamo v večjih naseljenih krajih,kjer je več telefonskih žic. Pri medkrajevnih progah montiramo izolatorje na drogo- ve brez nosilcev. Prevodniki /žice/; Telefonsko žico pritrdimo na izolatorje z dve- ma kratkima kosoma žice,kot kaže slika 10. II II v ^.....Sp Tgf^j*^ _ O U D ' v.1 * 6 4 Lioo spojimo e naslednjo Žice s pomočjo tretjo nekoliko t an j i; e ž ice, ki jo tesno o. i jemo okoli pr- vin dveiijki se na dolžini 10 cm prekrivala in Li i mata konco zavihane, /slika 11/. Priporočljivo je mesta, na kate^iii je žica po- daljšana, spoj iti tudi s činom* !To je neobhodno potrebno na daljših progah. Križanje s prometnimi žilami Pri prekoračenju ceste mora biti telefonsV-a ži ca najmanj 6 m, pri prekoračenju železnice pa naj- manj 6 ..i nad tlemi, pri tem moramo upoštevati po- veš žice mod dvema drogoma« Poveš je tem večji, čira manj je žica napeta in čim višja je temporatura /raztezanje kovine radi toploto/. Naslednja razpre 30 delnica kaze poveš pri temperaturi 30° C /največji v poštijv prihajajoči poveš/, ki je približno enak povesu s snegom ali ledom obložene žice /zimski po J a v/ za različna razpetj a /razdalje med drogovi/» V računu je upoštevana napenjalna sila 4 kg pri temp. - 20° C. Temperat. ° C .... J Velikost pc vosa v mm pri razp. 20 m 30 m 40 m 30° C 320 530 • 780 j Iz razpredelnice je razvidno,da so povesi znat ni. Zato moramo pri prekoračenju prometnih žil po- staviti drogove čim bližje,to so ^ravi cb rob cga- te,železnico ali reke tan;>,d:. je križanje pravokct n j . Ing »Li. B. OZiiACbE -AlüSRIzAlJSUii Irl SOVJZZkZIii " Hovcjše amerikanske elektronke /ameriške in er r.,psko izdelave/ imajo za enako vrstne elektronke e niike označbe. So pa tudi primeri,da imajo nekatere eloktrprva od obeh pcmeni,da je elek tronka kovinska in da ima vse elektrode izpeljane 31 na podnožje. Črkam sledi zopet številka,ki pove,ko liko elektrod je izpeljanih na podnožje, pri Čemer sta kurjava in kat.cda šteti vedno vsaka zase, tudi pri direktni kurjavi* .Kurilna nitka pa je Šteta vedno kot eria irr{id} Čfcpr&v . na d/a nonca-tcrej tudi dva nožicio Kadi tega j* sadnje število V8dn; v;a 1 manjše kot število 2S.sc-dG.nih n žic podn: ?.ja,- Pri direktno kurjeni p en to d J.? ki .ima I o v.i,In o mrežo že v notranjosti priključeno na jr.at:d js .zadnja štev.".!, ka torej /n<.pr. In4,l?4/, do Čim je zadnja šte- vilka indirroktno kurjene pentode, ki ima lovilro mrežo izpeljano na podnožje W6M /n0pr. 6F6, 6C6/. her pa metalizacija šteje tudi za l,ker je priklju čena na podnežje. imajo označbo Vt6'' tudi take met3,— lizirane elektronke, ki lovilne mreže nimajo izpe- ljane /n.pr. 6 L 6/,iste z izpeljano levilno mrežo pa imajo označbo "7" /n.pr-,6 ,3 7 6 A C 7/. Isto oz naebo pa obdr^.e tudi iste elektronke v steklu, če- prav nimajo kovinskega plašča in imajo torej ono nožico prosto. /6L6G-/T«* so označene s črko G/GO ^.s/ na koncu. So tudi primer:j da sc izdelovali neko elektron ko najprej samo z direktno nurjave in je dobila od gcvarjajocu oznaeao. /2 a 3/. Pozneje sd isto elek trcni-ic pričeli izdelovati tudi z indirektno kurja- vo, kljub temu pa je obdržala isto ^ziiačbo kot prej šnja z direktno kurjavo. S temi številkami je tipa elektronke pravza- prav določena. Sledeče črke /če sploh s®/označuje- jo izdelavo podrobneje. Njihov pomen je naslednji: P - penteda T - tetroda G - steklena /Glass/ z ontalnim podnožjem iiiranskemu prijatelju Jane- zu P. lied ostalim stoji v pismu tudi tajno besedi- lo, katerega priobčujemo. Dešifrerji naše edinice so tajnost kmalu razrešili. Poizkusite storiti to tudi vi! 0 FNP S FNUFS 3Ž VNFU JEB TF Z FEOP Z FSaMF TCFEBŠ 'JJItCFŠ FEBNO BT JI JŽE3k0uk>LJIZPEJ"JFMkTZ. Bil J TFŽ FEBiCO FZ JE J TEBŠFR 33UJŽ uO JCPSFŠLVROPŽ BOrMFAJ BNF SJLBOČJJOSVŠJZOBKZFDKFNRSJ iCBUFMKŠUZVŽZFŽPŠRBSUJŽBOJŠ F1TEP C JME3B jJSPAFEBO FCRP RPMEBORSJEJOBäRPEB^HF OK.FOPNFŠUPLEF3ŠFCPZBRSFE3 M3RBSUJŽB0PN Rešitev zgornjega šifriranega besedila uomo ob javili v naslednji številki ■VPRAŠANJE 5T. 2: Ce razpnem pri oddajniku precej dolgo anteno /30 - 40 m/ kontrolna žarnica v oddajniku ne ž ari, kljub temu pa oddajnik v redu deluje,kar mi potrdi odgovarjajoča postaja s QSA 5. Rad bi vedel ali je ta p^jav normalen ali je to znamenje kake napake? ODGOVOR: ' .. . Opisani pojav je popolnoma normalen in lahko razumljiv. Oim daljša je antena,tem večji je žaril ni upor /upor izžarevanja valov/. Čim večji pa je žarilni upor tem manjši bo antenski tok /Ohmov za- koni/. Pri dolgi anteni je tok tako majhen,da kon- trolna žarnica ne more žareti. Kljub temu pa je iz žarevanje dobro,se celo mnogo fcoljše kot pri krat- ki an t-in iZato postavljamo pri stalnih postajah čim daljše antene /do 2 valovni dolžini/. Napravi naslednji poizkus: razpni zelo kratko anteno - naj krajšo pri kateri se še da aparat uglasiti. Žarni- ca Zj mu en;.; žarela, slišnost, posebno na veliko raz— •daljo,pa bo znatno slabša» Nato pri istem oddajni- ku postavi dolgo anteno; žarnica bo slabo žarela, emisija pa bo odlična« V^kžiŠANJiS ŠT. 3: Ali je vseeno, v kateri smeri razpnem anteno? 38 dDöOVOR: Nikakor ni vseeno. Najmočnejše izžareva antena radijske valove pravokotno na smer,v kateri je raz peta,izžarevanje pa je minimalno t sami smeri ante ne. Zato postavimo anteno vedno pravokotno na smer postaje s katero delamo. Če imamo zvezo z večimi postajami,potem razpnimo anteno pravokotno na smer one postaje,ki je najbolj oddaljena oz.ki nas naj- slabše sliši. Na neki telefonski progi, ki jo vzdržujem je slišnost jako slaba,čeprav je aparat prvovrsten,ba terija dobra in linija v redu. če pa na isti progi zamenjam aparat s slabšim /italijanskim/ se pogovo ri prav dobro slišijo. Centrala je 6-mestna itali- janska z vzvodi. Tega si neznani razložiti. ODGOVOR: Različne vrste telefonskih aparatov imajo raz- lične transformatorje z različnimi uporA tuljave. Prenos govora je najboljši, kadar je na obeh stra- neh linije enak upor. Zato uporabljaj na obeh stra neh linije aparate iste znamke,če je to le mogoče. V opisanem primeru je najboljša delovala kombinaci ja ital. aparata z ital. centralo, kar je dokaz za razlago. 39 IV«. RAEIOTELEGKAFgKI TEČAJ pri II. grupi tečajev Oficirske šole 01 „Št o NOV in PCS so napravili v času od 6»aprila do 1?.junija 1944. Z odličnim uspehom: 1. Saje Alojz 2. Polak Fedor S prav dobrim uspehcm: 1. Jamar Marjan 2. Saly Veneelj 3. Padovac Tončka 4. Lapajne Marija 5. Hade1j Pavle Muc Franc 7. Smola Ho man 8. Cižman Alojz 9. Lubej Uroš 10. Stegne Ivo 11. Mesec /inton 12. Kokalj Srečko 13. Dovjak Ivan 14. Plut Matija 15. Perčič peter 16. Bončina Milica 17. Eibič Anton 18. Šmid Marjan Z dobrim uspehom: 1. Prijatelj Franc 2. Burkeljca Milka 3. Krempelj Anton 4. Pfeifer hudi S« Lužar Janez 6, Divjak Saša 7. Medvešček Boris 8. Vidrin Ignac 9. Bogataj Tine 10. Vesel Savo 11. Ličen Karel 12. Papič Jože 40 POPKAVüü V at- 2. Zveznika str, 27 mora biti 1.stolpec po- datkov za golo bakreno žico: . 2.2b 1.95 1.Ö 1.6 Popravite takoj,da ne bo pomot F Ur. C r I» ptqifftvA tSjte. ,v:Qr. vf .3 . r