Acrocephalus 35 (162/163): 165-169, 2014 10.1515/acro-20l4-0010 Letna dinamika pojavljanja vodnih ptic na reki Dravi med Mariborskim jezerom in jezom Melje (sv Slovenija) Yearly dynamics of waterbirds' occurrence on the Drava River between Lake Maribor and Melje Dam (NE Slovenia) Katja Logar1, Luka Božič2 1 Hrenova 23, SI—2000 Maribor, Slovenija, e—mail: logar.katja@gmail.com 2 DOPPS - Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Kamenškova 18, SI—2000 Maribor, Slovenija, e—mail: luka.bozic@dopps.si Between April 2007 and April 2008, 40 systematic waterbird counts were conducted on the Drava River between Lake Maribor and the Melje Dam (length 8.5 km, area 155 ha) to determine the specific composition, abundance and seasonal dynamics of bird occurrence. Between October and May, counts were conducted every week, whereas between June and September they were carried out once every two weeks. In total, 26,803 individuals of 30 species were counted. The number of waterbirds and diversity of species were the highest from late December to late February, when more than 1,000 individuals were regularly present in the area. Waterbirds were distributed along the river unequally, with the highest number of birds present year-round in the city centre and in the first counting sector of Lake Maribor. The Mallard Anas platyrhynchos and Mute Swan Cygnus olor were recorded during every count, while occurrence frequency was greater than 50% in another 10 species. Dominant species in terms of percentage composition were Mallard, Black-headed Gull Chroicocephalus ridibundus, Coot Fulica atra, Mute Swan, Pochard Aythya ferina and Tufted Duck Ay. fuligula. Mute Swan and Mallard were the only breeding waterbirds in the study area. Both the total number of waterbirds and the highest daily total in the first two counting sectors were greater between October and March 1992/93 than in our study. The decline in numbers was the greatest for Mallard, Pochard and Tufted Duck, while an increase was noted in Mute Swan and Yellow-legged / Caspian Gull Larus michahellis / cachinnans. The total number of waterbirds and the number of some species in the study area were significantly higher than expected solely based on its length compared to the length of the lowland Drava in Slovenia (125.7 km). The study area is conservationally important for Pochard, Tufted Duck and Black-headed Gull. Ključne besede: vodne ptice, dinamika pojavljanja, popis, številčnost, reka Drava, SV Slovenija Key words: waterbirds, occurrence dynamics, census, abundance, Drava River, NE Slovenia 1. Uvod Vodne ptice sodijo med najbolj raziskane skupine ptic v Sloveniji. V zadnjih dveh desetletjih so bile sistematične raziskave vodnih ptic opravljene na Šaleških jezerih (Gregori & Šere 2005), Blejskem in Bohinjskem jezeru ter jezeru hidroelektrarne Moste (Jančar et al. 2007), Žovneškem jezeru (Vogrin 2005), Hraških mlakah (Ciglič & Trebar 1998), Zbiljskem in Trbojskem jezeru (Trontelj 1992), ribniku Vrbje (Vogrin 1996, Gamser & Novak 2013), Cerkniškem jezeru (Kmecl & Rižner 1993, 97 K. Logar, L. Božič: Letna dinamika pojavljanja vodnih ptic na reki Dravi med Mariborskim jezerom in jezom Melje (SV Slovenija) Bordjan 2012), zadrževalniku Medvedce (Kerček 2005, Bordjan & Božič 2009) in v Sečoveljskih solinah (Škornik et al. 1995, Škornik 2012). Večina raziskav je bila opravljena na stoječih vodah — jezerih, ribnikih ali akumulacijah. Med širše in dolgoročneje zastavljene raziskave sodi vsakoletno januarsko štetje vodnih ptic (IWC - International Waterbird Census) (ŠTUMBERGER 1997, 1998, 1999, 2000A, 2001, 2002, 2005, Božič 2005, 2006, 2007, 2008A, 2008B, 2010, 2011, 2012, 2014). Ko je ptice na območju reke Drave raziskoval Reiser (1925), je bila reka precej drugačna kot danes, saj še ni bilo akumulacij. Med številnimi vrstami vodnih ptic z območja Maribora omenja dularja Charadrius morinellus (Studenci), srpokljunega prodnika Calidris ferruginea (Len t), lopatasto govnačko Stercorarius pomarinus (Limbuš), selitev njivskih Anser fabalis in beločelih gosi A. albifrons ter gnezdenje prlivke Burhinus oedicnemus na rečnem otočku pri Pobrežju. Med letoma 1989 in 1992 so potekali popisi za Ornitološki atlas Drave od Maribora do Ptuja (Bračko 1997), ki so natančno zajeli vse gnezdilke območja, vključno z vodnimi pticami. Med letoma 1980 in 2000 je bilo na panonskem delu reke Drave ugotovljenih 276 vrst ptic, med gnezdilkami velja od vodnih ptic omeniti konopnico Anas strepera, kreheljca An. crecca, regljo An. querquedula, sivko Aythya ferina, čopasto črnico Ay. fuligula, velikega žagarja Mergus merganser, čapljico Ixobrychus minutus, malega ponirka Tachybaptus ruficollis, polojnika Himantopus himantopus, malega martinca Actitis hypoleucos, navadno čigro Sterna hirundo in rečnega galeba Chroicocephalus ridibundus (Štumberger 2000B). V drugi polovici 80. let so bile vodne ptice popisane na vodnih zadrževalnikih v severovzhodni Sloveniji (Bibič 1988), tudi na Mariborskem jezeru, akumulaciji Melje in Ptujskem ter Ormoškem jezeru. Drava je po številu osebkov najpomembnejše prezimovališče in selitvena postojanka za vodne ptice v Sloveniji. Tu redno prezimuje več kot 20.000 vodnih ptic (Štumberger 2000B, Božič 2003). Za območje med Mariborskim jezerom in jezom v Melju so bila doslej objavljena, z izjemo raziskave Bibiča (1988), samo posamezna poročila o opazovanjih redkejših oziroma zanimivejših vrst. Pri Mariborskem otoku so opazili gago Somateria mollissima (Božič 1994). Beloliska Melanitta fusca je bila opažena na Bresterniškem jezeru (Denac 1995B) in v bližini Slika 1: Raziskovano območje reke Drave na širšem območju Maribora s popisnimi odseki, merilo 1:30.000. Razlaga kratic: MB otok - Mariborski otok. Figure 1: The study area of the Drava River around Maribor with census sectors, scale 1:30,000. Abbreviations: MB otok -Maribor Island. Acrocephalus 35 (160/161): 5-23, 2014 Tabela 1: Zna~ilnosti posameznih popisnih odsekov raziskovanega obmo~ja Table 1: Characteristics of census sectors of the study area Odsek/ Dolžina/ Površina/ Razdelitev Sector Length Area odsekov/ (km) (ha) Sector boundaries Prevladujoča obrežna vegetacija/ Predominant riparian vegetation Brežina/ Bank Zaledje/ Surroundings Prisotnost ljudi/ Presence of Man 1.3 33 27 25 Veslaška šola Branik—gostilna Galeb Gostilna Galeb—jez HE Mariborski otok Jez HE Mariborski otok—Koblarjev zaliv Gozd Gozd Gozd Naravna Naravna Gozd, posamezne stavbe Gozd, posamezne stavbe Utrjena Gozd, posamezne stavbe Veslaška šola, vožnja z motornimi čolni, ribolov, sprehajalna pot Veslaška šola, vožnja z motornimi čolni, ribolov, sprehajalna pot Malo ljudi, sprehajalna pot 4 1.7 25 Koblarjev zaliv— Studenška brv Ni vegetacije Betonska Mesto Splavarjenje, sprehajalna pot 5 1.9 6 1.2 28 Studenška brv—dvoetažni most 17 Dvoetažni most—jez Melje Ni vegetacije Ni vegetacije na levem, gozd na desnem bregu Betonska Betonska Mesto Gozd, posamezne stavbe Vožnja z motornimi čolni in vodnimi skuterji, krmljenje ptic, ceste Ceste, sprehajalna pot 1 2 1.2 3 1.2 Mariborskega otoka (Božič 1996). V Mariboru je bila zabeležena kaspijska čigra Hydroprogne caspia (Denac 1995C). Na Len tu so opazili tri alohtone vrste: nevestico Aix sponsa (Bračko 1998), čipkasto raco Calonetta leucophrys (Basle 2002) in belolično gos Branta leucopsis (Marinček 2009), na Dravi med Mariborskim otokom in Mariborom pa je bila popisana tudi mandarinka Ai. galericulata (Denac 2004). Namen te raziskave je bil ugotoviti vrstno sestavo, številčnost in časovno dinamiko pojavljanja vodnih ptic v obdobju enega leta na odseku reke Drave med Mariborskim jezerom in jezom Melje ter rezultate primerjati s popisi v 90. letih in januarskim štetjem vodnih ptic na Dravi v letu raziskave. 2. Opis območja in metode 2.1. Opis raziskovanega območja Raziskovano območje je obsegalo del antropogeno spremenjene reke Drave na širšem območju Maribora: od Bresternice in Kamnice, skozi Maribor do jezu Melje. Raziskovani odsek je bil dolg 8,5 km, vodna površina je merila 155 ha (lastnipodatki). Drava ima snežni (nivalni) režim. Največji pretok je navadno junija, v času taljenja ledenikov ter močnih poletnih nalivov, najmanjši pa februarja. Kot posledica deževja v alpskem zaledju nastopi jeseni še sekundarni maksimum. Srednji mesečni pretok je v obdobju 1965-1995 pri Mariborskem otoku junija dosegel 470 m3/s, februarja pa 160 m3/s (ZRSVN 2006). Srednji letni pretok Drave pri Mariboru je 304 m3/s (Javornik 1988). Raziskovani odsek Drave smo razdelili na šest popisnih odsekov (slika 1), dolgih od 1,2 do 1,9 km. Mejo med dvema odsekoma smo izbrali tako, da je bila na terenu jasno prepoznavna (most, jez ali večja stavba) (tabela 1). Zima 2007/08 je bila zelo suha. V Mariboru je bila najvišja snežna odeja 14 cm dne 16. 12. 2007. Drugo polovico decembra in prvo polovico januarja so bile jutranje temperature ves čas pod lediščem, kasneje je sledila otoplitev (Meteorološki letopisi 2007, 2008). Mariborsko jezero je bilo delno zaledenelo K. Logar, L. Božič: Letna dinamika pojavljanja vodnih ptic na reki Dravi med Mariborskim jezerom in jezom Melje (SV Slovenija) samo dne 25. 12. 2007. Leta 2007 je bila povprečna temperatura v severovzhodni Sloveniji več kot 2 °C nad, količina padavin pa blizu dolgoletnemu povprečju. Večina mesecev je bila bolj sončna od povprečja (Cegnar 2007). Leto 2008 je bilo v severovzhodni Sloveniji povprečno za 1,5 °C toplejše kot običajno, januar in februar sta bila zelo mila. Padavin je do konca aprila primanjkovalo (Cegnar 2008). 2.2. Metode Podatke o vodnih pticah smo zbrali s sistematičnimi štetji med 20. 4. 2007 in 20. 4. 2008. Za predstavitev rezultatov smo obdobje raziskave razdelili na topli (od aprila 2007 do vključno septembra 2007) in hladni del (od oktobra 2007 do vključno marca 2008). Med oktobrom in majem smo šteli enkrat tedensko, med junijem in septembrom pa enkrat na dva tedna, saj smo takrat pričakovali manj vodnih ptic. V tem času smo skupaj opravili 40 štetij. Pri opazovanju smo uporabljali daljnogled (10 x 50). Vodne ptice smo določali do vrste na podlagi lastnih izkušenj in s pomočjo slikovnih priročnikov za določanje ptic (Singer 2004, Svensson & Grant 2006). Nedavno ločenih vrst rumenonogega Larus michahellis in črnomorskega galeba L. cachinnans zaradi velike podobnosti nismo šteli ločeno. Kot vodne ptice smo obravnavali naslednje skupine, ki se redno pojavljajo v Sloveniji: plovce Anatidae, slapnike Gaviidae, kormorane Phalacrocoracidae, močvirnike Ciconiiformes, ponirke Podicipedidae, tukalice Rallidae, pobrežnike Charadriiformes in vodomca Alcedo atthis. Te skupine so vključene tudi v januarsko štetje vodnih ptic (Stumberger 1997). Ptice smo šteli med 8. in 13. uro. Steli smo jih na vodni površini in v zraku, upoštevali pa smo tudi tiste, ki so se zadrževale na obrežju, posedale po mostovih in jezovih ali so območje le preletele. Med posameznim štetjem smo celotno popisno območje prehodili tik ob reki in prešteli vse vodne ptice. Pri vrstah z izrazitim spolnim dimorfizmom, kamor spada večina vrst rac, smo osebke šteli ločeno po spolu. Pri mlakarici Anas platyrhynchos in labodu grbcu Cygnus olor smo ločeno šteli odrasle osebke in nedorasle mladiče. Dinamiko pojavljanja vrst, ki so bile opažene vsaj dvajsetkrat in je bilo skupaj zabeleženih vsaj 100 osebkov, smo predstavili z grafikoni. Za vse vodne ptice smo izračunali še naslednja parametra (Tarman 1992): — Frekvenco oz. pogostost pojavljanja; vrsta se lahko pojavlja zelo pogosto (75,1—100,0 %), pogosto (50,1-75,0 %), raztreseno (25,1-50,0 %), posamično (< 25,0 %). — Dominanco; vrste so lahko evdominantne (> 10,0 %), dominantne (5,0-9,9 %), subdominantne (2,0-4,9 %), recendentne (1,0-1,9 %), subrecendentne (< 1,0 %). Podatke, pridobljene na raziskovanem območju dne 13. 1. 2008, smo primerjali s podatki januarskega štetja vodnih ptic, ki je potekalo 12. in 13. 1. 2008 (Božič 2008a). Primerjali smo število ptic na raziskovanem območju s številom ptic na delu Drave med Selnico ob Dravi in Središčem ob Dravi. Ker je bilo leto 2008 po številu vodnih ptic, zlasti liske Fulica atra, nadpovprečno, smo lastne podatke primerjali še s povprečnim številom lisk in vseh vodnih ptic med letoma 2004 in 2009, brez leta 2008. S tem smo hoteli ugotoviti, ali je številčnost ptic na raziskovanem območju glede na dolžino odseka pričakovana. Pričakovano število ptic smo opredelili kot sorazmerni del populacije vrste na raziskovanem območju glede na njegovo dolžino (8,5 km) v primerjavi z delom Drave med Selnico ob Dravi in Središčem ob Dravi (125,7 km). Razliko v porazdelitvi vodnih ptic smo ovrednotili s testom X2. Za vrste, ki so se na celotni Dravi zadrževale le na raziskovanem območju, testne statistike nismo izračunali. Kot statistično značilne smo obravnavali P-vrednosti, manjše od 0,05. Podatke o vodnih pticah v hladnem delu leta v prvih treh popisnih odsekih smo primerjali z večinoma neobjavljenimi podatki štetij, ki sta jih med sredino oktobra 1992 in koncem marca 1993 na Mariborskem jezeru in Dravi med HE Mariborski otok in Koblarjevim zalivom v tedenskih intervalih opravila L. Božič in D. Denac. Mediani števila osebkov smo primerjali z Wilcoxonovim testom za odvisne vzorce. 3. Rezultati 3.1. Število vrst in osebkov V obdobju raziskave smo opazovali 30 vrst vodnih ptic. Stevilo vseh preštetih osebkov je bilo 26.803. Stevilo vodnih ptic in njihova vrstna pestrost sta bila največja pozimi, med koncem decembra in koncem februarja, ko se je tukaj redno zadrževalo več kot 1000 osebkov (slika 2). Največje število vodnih ptic smo zabeležili dne 13. 1. 2008, ko je bilo preštetih 1969 osebkov. Največ vrst, po 16, smo zabeležili dne 25. 11. 2007, 6. 1. in 13. 1. 2008. Spomladi in poleti se je na območju zadrževalo od 150 do 300 osebkov, ki so večinoma pripadali vrstam, pojavljajočim se vse leto (labod grbec, mlakarica, rečni in rumenonogi galeb). Edina gnezdilca sta bila labod grbec in mlakarica. Vodne ptice so bile na reki razporejene neenakomerno (tabela 2). Največ osebkov se je 22 Acrocephalus 101 (162/163): 165-169, 2014 Št. osebkov Št. vrst 18 19 20 21 22 24 26 28 23 25 27 29 30 VI VII 35 37 39 41 43 44 45 46 47 49 50 51 52 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 14 15 36 38 40 42 48 13 Teden / Week Slika 2: Letna dinamika števila osebkov (stolpci) in vrst (črta) vodnih ptic na raziskovanem območju reke Drave, april 2007-april 2008 Figure 2: Yearly dynamics of the number of individuals (bars) and number of species (lines) of waterbirds in the study area of the Drava River, April 2007-April 2008 zadrževalo v petem odseku v centru mesta. Število vseh vodnih ptic v celotnem obdobju raziskave skupaj je bilo tu večje od 8000 osebkov, kar je približno tretjina vseh ptic, preštetih na raziskovanem območju. Večje število osebkov se je zadrževalo tudi v prvem odseku, v drugih odsekih je bilo njihovo število manjše. Tudi pozimi je bilo največ vodnih ptic v prvem (200500 os.) in petem odseku (300-700 os.). Število opazovanih vrst v celotnem obdobju raziskave je bilo največje v prvem odseku (tabela 2). Povprečno je bilo največ vrst zabeleženih v prvem in šestem odseku. V obdobju raziskave je bila dominanca najvišja pri mlakarici. Med evdominantne vrste so spadale še rečni galeb, liska in labod grbec. Dominance drugih vrst so bile manjše od 2 %. Najvišjo frekvenco pojavljanja sta dosegla labod grbec in mlakarica, ki sta bila zabeležena v vseh štetjih (tabela 3). V hladnem delu leta je bila dominanca najvišja pri mlakarici. Med evdominantne vrste so spadali še rečni galeb, liska in labod grbec. Dominance ostalih vrst so bile manjše od 10 %. Najvišjo frekvenco pojavljanja so dosegli labod grbec, mlakarica, kormoran, čopasta črnica in sivka, ki so bili opaženi v vseh štetjih. Deset vrst je bilo zabeleženih samo v hladnem delu leta (tabela 3). V toplem delu leta sta bila evdominantna mlakarica in labod grbec. Dominance drugih vrst so bile manjše Tabela 2: Število osebkov in vrst vodnih ptic na posameznih popisnih odsekih raziskovanega območja Table 2: The number of individuals and species of waterbirds in respective census sectors of the study area Odsek / Sector 1. 2. 3. 4. 5. 6. Št. osebkov / No. of individuals (mediana) 102 67 49 37 120 71 Št. osebkov (max) 470 301 268 247 677 351 Št. osebkov (min) 3 1 7 8 22 17 Skupno št. osebkov / Total no. of individuals 5581 3530 2958 2299 8125 4310 Št. vrst / No. of species 19 18 17 14 15 15 Št. vrst (mediana) 6 5 4 5 5 6 Št. vrst (max) 13 9 11 9 11 10 Št. vrst (min) 1 1 1 1 1 2 169 K. Logar, L. Božič: Letna dinamika pojavljanja vodnih ptic na reki Dravi med Mariborskim jezerom in jezom Melje (SV Slovenija) Tabela 3: Frekvence in dominance pojavljanja vodnih ptic na raziskovanem odseku Drave v enem letu (število popisov = 40, skupno število osebkov = 26.803) ter v hladnem (od oktobra 2007 do vključno marca 2008; število popisov = 23, skupno število osebkov = 23.189) in toplem delu leta (od aprila 2007 do vključno septembra 2007; število popisov = 17, skupno število osebkov = 3.614); F = frekvenca pojavljanja (%), D = dominanca (%), Nmax = največje zabeleženo število osebkov Table 3: Frequency and percentage composition of waterbirds in the study area of the Drava river in one year (number of counts = 40, total number of individuals = 26,803), cold (October 2007-March 2008; number of counts = 23, total number of individuals = 23,189) and warm part of the year (April 2007-September 2007; number of counts = 17, total number of individuals = 3,614); F = frequency of occurrence (%), D = percentage composition (%), Nmax = highest daily total Vrsta / Species Skupaj I Total Hladni del leta/ Cold part of the year Topli del leta/ Warm part of the year F (%) D (%) Nmax F (%) D (%) Nmax F (%) D (%) Nmax Cygnus olor I00,0 I2,2 206 I00,0 II,9 206 I00,0 I4,2 I06 Anas platyrhynchos I00,0 42,9 780 I00,0 38,6 780 I00,0 7I,7 270 Chroicocephalus ridibundus 97¿ I2,J 490 96,7 I3,8 490 82,4 4,I 24 Larus michahellis / cachinnans 8ç,0 I,6 Î2 82,6 I,2 Î2 88,2 3,9 4Î Anser sp. forma domestica 82,J 0,2 2 78,3 0,2 2 88,2 0,7 2 Aythya ferina 82,J 6,6 I89 I00,0 7,6 I89 76,5 0,3 2 Aythya fuligula 80,0 6,3 I24 I00,0 6,9 I24 î2,9 2,í Î0 Podiceps cristatus 6J,O 0,3 8 78,3 0,2 6 47,I 0,8 8 Ardea cinerea 6J,O 0,3 I2 69,6 0,2 I2 J8,8 I,0 8 Tachybaptus ruficollis 60,0 I,2 28 9Î,7 I,4 28 II,8 0,I 2 Phalacrocorax carbo 60,0 2,3 96 I00,0 2,7 69 í,9 0,0 I Fulica atra J7,í I2,J 30I 9Î,7 I4,4 30I í,9 0,0 I Aix galericulata 47¿ 0,I I 6J,2 0,I I 23,í 0,I I Cairina moschata 4í,0 0,I I 60,9 0,I I 23,í 0,I I Bucephala clangula 27,í 0,4 I6 47,8 0,î I6 - - - Anas strepera I7,í 0,I 6 30,4 0,I 6 - - - Aythya nyroca I7,í 0,0 I 26,I 0,0 I í,9 0,0 I Charadrius dubius I0,0 0,0 2 - - - 23,í 0,I 2 Melanitta fusca 7¿ 0,0 4 I3,0 0,I 4 - - - Gallinula chloropus 0,0 I I3,0 0,0 I - - - Anas penelope 0,I I7 8,7 0,I I7 - - - Actitis hypoleucos 0,0 2 - - - II,8 0,I 2 Sterna hirundo 0,0 J - - - II,8 0,3 J Podiceps auritus 2,í 0,0 I 4,3 0,0 I - - - Ciconia nigra 2,í 0,0 I - - - í,9 0,0 I Anas querquedula 2,í 0,I 23 4,3 0,I 23 - - - Mergus serrator 2,í 0,0 2 4,3 0,0 2 - - - Mergus merganser 2,í 0,0 3 4,3 0,0 3 - - - Larus canus 2,í 0,0 I 4,3 0,0 I - - - Alcedo atthis 2,í 0,0 I - - - í,9 0,0 I od 5 %. Najvišjo frekvenco pojavljanja sta dosegla labod grbec in mlakarica, opažena med vsemi štetji. Pet vrst je bilo zabeleženih samo v toplem delu leta (tabela 3). 3.2. Primerjava lastnih januarskih podatkov z rezultati januarskega štetja vodnih ptic (IWC) Na raziskovanem območju se je sredi januarja zadrževalo statistično značilno več labodov grbcev, mlakaric, sivk, čopastih črnic in rečnih galebov, kot je bilo pričakovati glede na dolžino raziskovanega območja v primerjavi s celotno Dravo med Selnico ob Dravi in Središčem ob Dravi (tabela 4). Sivih čapelj in zvoncev Bucephala clangula je bilo na raziskovanem območju statistično značilno manj kot pričakovano. Število lisk je bilo leta 2008 na raziskovanem območju manjše, v večletnem povprečju pa približno enako pričakovanemu. Skupno število ptic je bilo, glede na 22 Acrocephalus 103 (162/163): 165-169, 2014 Tabela 4: Primerjava števila vodnih ptic med januarskim štetjem leta 2008 na reki Dravi med Selnico ob Dravi in Središčem ob Dravi (IWC Drava Se-Sr) (Božič 2008a) in štetjem dne 13. 1. 2008 na raziskovanem območju (Bresternica-Melje) Table 4: Comparison of waterbird counts during the International Waterbird Census 2008 on the Drava River between Selnica ob Dravi and Središče ob Dravi (IWC Drava Se-Sr) (Božič 2008a) and the daily count in the study area (Bresternica-Melje) on 13 Jan 2008 IWC Bresternica % Pričakovano Razlika: opazovano — X2 P Drava Melje Se-Sr število / pričakovano/ Vrsta / Species Se-Sr (38 vrst/ species) (16 vrst/ species) Expected count Difference: observed -expected counts (%) Cygnus olor 1091 206 18,9 74 + I78,4 54,369 < 0,001 Anas strepera 104 3 2,9 7 - 57^ 0,832 0,36 Anas platyrhynchos 7057 58I 8,2 480 + 2I,0 8,753 0,003 Aythya ferina I077 II2 10,4 73 + 53,4 7,158 0,008 Aythya fuligula 872 I2I I3,9 59 + i05,I I8,694 < 0,001 Bucephala clangula 881 8 0,9 60 - 86,7 36,803 < 0,001 Phalacrocorax carbo 1367 ** 96 7,0 93 + 3,2 0,0I8 0,89 Ardea cinerea 165 I 0,6 II - 90,9 6,466 0,01 Tachybaptus ruficollis 403 24 6,0 27 - II,I 0,069 0,79 Podiceps cristatus I0I 3 3,0 7 - 57^ 0,83 0,36 Fulica atra 80I7 280 3,5 545 - 48,6 80,334 < 0,001 Fulica atra ' 3025 2I0 6,9 206 + I,9 0,0I9 0,89 Chroicocephalus ridibundus 4892 ** 553 ** II,3 333 + 66,0 49,6I7 < 0,001 Larus michahellis / cachinnans 759 ** 52 6,9 52 0,0 0,0 I,0 Skupaj / Total 29708 2043 6,9 2020 + I,0 0,III 0,74 Skupaj / Total * I9I47 I656 8,6 I302 + 27,2 39,091 < 0,001 * leto 2008 je bilo po številu vodnih ptic, zlasti liske Fulica atra, nadpovprečno, zato smo primerjali še povprečno število lisk in vseh vodnih ptic med letoma 2004 in 2009, brez leta 2008 / the number of waterbirds, particularly Coot Fulica atra, was above average in 2008, therefore the average counts of all waterbirds and Coot between 2004 and 2009, excluding the year 2008, were also used in the comparison ** štetja na prenočiščih / counts at roost sites večletno povprečje, na raziskovanem območju za 27 % večje od pričakovanega. 3.3. Primerjava zgornjega dela raziskovanega območja s stanjem v hladnem delu leta 1992/93 V hladnem delu leta 1992/93 (od oktobra do vključno marca) je bila mediana števila osebkov značilno večja kot v hladnem delu leta 2007/08 (Wilcoxonov test, Z = -2,8134, P = 0,005), prav tako je bilo večje maksimalno število preštetih osebkov (tabela 5). Število zabeleženih vrst je v primerjanih obdobjih podobno, mediana števila vrst pa v obeh sezonah enaka. Pozimi leta 1992/93 sta bili evdominantni vrsti mlakarica in sivka, v zimi 2007/08 pa mlakarica in liska. Dominantne vrste pozimi 1992/93 so bile liska, rečni galeb in čopasta črnica, pozimi 2007/08 pa sivka in labod grbec (tabela 6). Pozimi 1992/93 so bile mlakarica, čopasta črnica in sivka opažene med vsemi štetji (tabela 6). V hladnem delu leta 2007/08 so bile take vrste mlakarica, labod Tabela 5: Primerjava števila osebkov in števila vrst vodnih ptic na 1., 2. in 3. odseku območja raziskave v hladnem delu leta (oktober-marec) 1992/93 (število popisov = 23, skupno število osebkov = 18.190) in 2007/08 (število popisov = 23, skupno število osebkov = 10.507) Table 5: Comparison of the number of individuals and species of waterbirds in sectors 1, 2 and 3 of the study area in the cold part of the year (October-March) in 1992/93 (number of counts = 23, total number of individuals = 18,190) and in 2007/08 (number of counts = 23, total number of individuals = 10,507) Leto / Year I992/93 2007/08 Št. osebkov/ 6I0 465 No. of individuals (mediana) Št. osebkov (max) I988 790 Št. osebkov (min) 67 I09 Št. vrst / No. of species 26 23 Št. vrst (mediana) I2 I2 Št. vrst (max) I7 I5 Št. vrst (min) 7 6 169 K. Logar, L. Božič: Letna dinamika pojavljanja vodnih ptic na reki Dravi med Mariborskim jezerom in jezom Melje (SV Slovenija) Tabela 6: Frekvence in dominance pojavljanja vodnih ptic v 1., 2. in 3. odseku v hladnem delu (oktober-marec) let 1992/93 (število popisov = 23, skupno število osebkov = 18.190) in 2007/08 (število popisov = 23, skupno število osebkov = 10.507); F = frekvenca pojavljanja (%), D = dominanca (%), Nmin = najnižje zabeleženo število osebkov v enem dnevu (v dneh, ko je bila vrsta opažena), Nmax = največje zabeleženo število osebkov v enem dnevu Table 6: Frequency and percentage composition of waterbirds in sectors 1, 2 and 3 in the cold part of the year (October-March) in 1992/93 (number of counts = 23, total number of individuals = 18,190) and in 2007/08 (number of counts = 23, total number of individuals = 10,507); F = frequency of occurrence (%), D = percentage composition (%), Nmin = lowest daily total (on days when the species was recorded), Nmax = highest daily total 1992/93 2007/08 Vrsta / Species F (%) D (%) Nmin Nmax F (%) D (%) Nmin Nmax Anas platyrhynchos 100,0 48,4 25 1303 100,0 52,i 84 452 Aythya ferina 100,0 21,8 10 351 95,7 8,8 4 164 Aythya fuligula 100,0 6,2 1 217 43,5 0,5 1 18 Cygnus olor 95,7 0,9 1 23 100,0 6,1 2 63 Tachybaptus ruficollis 95,7 0,9 15 87,0 1,8 2 18 Fúlica atra 95,7 6,4 11 107 100,0 17,7 1 169 Podiceps cristatus 82,6 0,2 1 3 56,5 0,4 1 6 Chroicocephalus ridibundus 82,6 9,4 1 447 82,6 4,7 1 106 Bucephala clangula 73,9 0,8 1 21 43,5 1,0 6 16 Larus canus 47,8 1,5 1 157 4,3 0,0 1 1 Phalacrocorax carbo 39,1 3,0 1 287 100,0 4,5 1 61 Alcedo atthis 30,4 0,0 1 2 - - - - Anas crecca 26,1 0,1 1 5 - - - - Larus michahellis / cachinnans 21,7 0,1 1 6 69,6 1,3 1 36 Anas strepera 17,4 0,0 1 1 30,4 0,2 2 6 Anas acuta 17,4 0,0 1 1 - - - - Anas querquedula 17,4 0,1 6 4,3 0,2 17 17 Ardea cinerea 17,4 0,0 1 2 65,2 0,4 1 12 Anas penelope 8,7 0,0 1 4 8,7 0,2 4 17 Anas clypeata 8,7 0.1 10 - - - - Rissa tridactyla 8,7 0,0 1 1 - - - - Aythya nyroca 4,3 0,0 1 1 - - - - Melanitta fusca 4,3 0,0 1 1 - - - - Mergus merganser 4,3 0,0 4 4,3 0,0 3 3 Podiceps grisegena 4,3 0,0 1 1 - - - - Somateria mollissima 4,3 0,0 1 1 - - - - Anser sp. forma domestica - - - - 13,0 0,1 2 2 Aix galericulata - - - - 69,6 0,1 1 1 Cairina moschata - - - - 30,4 0,1 1 1 Mergus serrator - - - - 4,3 0,0 2 2 Gallinula chloropus - - - - 13,0 0,1 1 1 Podiceps auritus - - - - 4,3 0,0 1 1 grbec, liska in kormoran. Zelo pogoste vrste leta 1992/93 so bile labod grbec, liska, rečni galeb, mali in čopasti ponirek, pozimi 2007/08 pa sivka, čopasti in mali ponirek, siva čaplja, rečni ter rumenonogi galeb. Druge vrste so imele v eni ali drugi zimi frekvenco pojavljanja manjšo od 10 %. Vodnih ptic je bilo v hladnem delu leta 1992/93 največ v prvem tednu januarja, ko je bilo preštetih skoraj 2000 osebkov. V zimi 2007/08 jih je bilo največ v drugem tednu januarja. Največ vrst v hladnem delu leta 1992/93 je bilo zabeleženih v 51. tednu, ko je bilo opaženih 17 različnih vrst, leta 2007/08 pa v 12. tednu, ko je bilo vrst 15 (slika 3). 22 Acrocephalus 105 (162/163): 165-169, 2014 ■ St. osebkov 2007/08 □ Št. osebkov 1992/93 Št. vrst 2007/08 Št. vrst 1992/93 41/42 43 X 45 46 47/48 XI 51 XII Teden / Week Slika 3: Primerjava števila osebkov (stolpci) in vrst (črta) vodnih ptic v 1., 2. in 3. odseku raziskovanega območja reke Drave v letih 1992/93 (neobjavljeni podatki) in 2007/08 (ta raziskava) Figure 3: Comparison of the number of individuals (bars) and species (lines) of waterbirds in sectors 1, 2 and 3 in the study area of the Drava River in 1992/93 (unpublished data) and 2007/08 (this work) v vseh popisnih odsekih (slika 4). Pozimi se je večina osebkov zadrževala v prvem in šestem odseku ter v ožjem mestnem središču, kjer so jih ljudje hranili. V poletnih mesecih so se na Dravi zadrževali Labod grbec se je na reki Dravi pojavljal vse leto in večinoma le gnezdeči labodji pari. Leta 2007 je enemu 3.4. Pregled pojavljanja izbranih vrst 3.4.1. Labod grbec Cygnus olor 169 K. Logar, L. Božič: Letna dinamika pojavljanja vodnih ptic na reki Dravi med Mariborskim jezerom in jezom Melje (SV Slovenija) > Š JÉ ■O « IA O 220 200 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 llllll 16 17 18 19 20 21 ■ 22 24 26 28 31 33 35 37 23 25 27 29 32 34 36 38 30 VI VII VIII IX 39 41 40 42 49 50 51 52 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 14 15 16 13 XII 1 IV Teden / Week Slika 4: Dinamika pojavljanja laboda grbca Cygnus olor na raziskovanem odseku reke Drave med aprilom 2007 in aprilom 2008 Figure 4: Occurrence dynamics of the Mute Swan Cygnus olor in the study area of the Drava River between April 2007 and April 2008 paru uspelo speljati štiri mladiče, vendar je bilo gnezdo zunaj raziskovanega območja. Tistega leta sta na popisnem območju poskusila gnezditi še dva para, a se mladiči niso izvalili: en par v tretjem odseku na otočku v Koblarjevem zalivu in en par v četrtem odseku pod Koroškim mostom ob sprehajalni poti. Leta 2008 je en par uspešno gnezdil na majhnem otočku zraven Mariborskega otoka in speljal pet mladičev. Labod grbec je na raziskovanem območju sicer prvič gnezdil leta 1986, kmalu po prvem zabeleženem gnezdenju v severovzhodni Sloveniji zunaj umetno naseljenih parkovnih območij (Bračko 1996). Reka Drava je glavno prezimovališče laboda grbca v Sloveniji (Gregori & Sere 2005). V drugi polovici 80. let je na raziskovanem območju, tako kot povsod na reki Dravi, veljal le za občasnega zimskega gosta (Bibič 1988). Po podatkih Zimskega ornitološkega atlasa Slovenije je v začetku 90. let v Mariboru prezimovalo več kot 40 osebkov (Sovinc 1994), v času raziskave pa že več kot 200 osebkov, kar je skladno z zabeleženo rastjo števila prezimujočih osebkov v Sloveniji. V januarskem štetju vodnih ptic se je na odseku Drave med Selnico ob Dravi in Središčem ob Dravi leta 2008 zadrževalo 1091 osebkov (Božič 2008a), a očitno je bilo to leto izjemno. Kasneje je bilo tu preštetih 350-650 osebkov (Božič 2008B, 2010, 2011, 2012, 2014). Dne 22. 2. 2008 je bil na Lentu opažen tudi obročkan osebek laboda grbca z oznako IBDK, ki je bil obročkan v Bologni v Italiji (D. Sere pisno). 3.4.2. Mlakarica Anas platyrhynchos Mlakarica je bila najštevilčnejša vrsta, opazovana vse leto v vseh odsekih (slika 5). Največ osebkov se je zadrževalo v prvem in petem odseku. V gnezditveni sezoni je bilo na raziskovanem območju zabeleženih več družin — največ devet družin s skupaj 40 mladiči je bilo preštetih dne 18. 6. 2007. Drava je najpomembnejše prezimovališče za to vrsto v Sloveniji, v 80. in 90. letih pa je spadala celo med najpomembnejša v srednji Evropi (Sovinc 1994, Štumberger 2000B). Pozimi 2008 je bilo na celotni Dravi preštetih 7000 osebkov (Božič 2008A). Na raziskovanem območju jih je prezimovala slaba desetina, kar je glede na njegovo velikost pomemben del celotne dravske populacije. Samcev je bilo vselej več kot samic, saj te pozimi odletijo dlje proti jugu kot samci, v času letovanja pa je v populacijah mlakaric navadno presežek samcev zaradi večje smrtnosti samic med vzrejo zaroda (Boyer & Gooders 1997). V skupinah divjih mlakaric so se vse leto zadrževali tudi križanci mlakarice z domačo obliko (A. platyrhynchos forma domestica), kar je v urbanih območjih pogosto (Berndt & Hill 1997). 22 Acrocephalus 107 (162/163): 165-169, 2014 -o > ■B o o Jt ■Q O (A O >SŠ ■ eklipsno perje / eclipse : samice /females ■ samci / males 800 700 600 500 400 300 200 100 0 Teden / Week Slika 5: Dinamika pojavljanja mlakarice Anas platyrhynchos na raziskovanem odseku reke Drave med aprilom 2007 in aprilom 2008 Figure 5: Occurrence dynamics of the Mallard Anas platyrhynchos in the study area of the Drava River between April 2007 and April 2008 iliilili 18 19 20 21 22 24 26 28 31 33 23 25 27 29 32 34 30 VI VII VIII ■o ■5 C i o o >55 : samice /females 1 samci / males 200 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 Teden/Week Slika 6: Dinamika pojavljanja sivke Aythya ferina na raziskovanem odseku reke Drave med aprilom 2007 in aprilom 2008 Figure 6: Occurrence dynamics of the Pochard Aythya ferina in the study area of the Drava River between April 2007 and April 2008 18 19 20 21 22 24 26 28 31 33 35 37 23 25 27 29 32 34 36 38 30 VI VII VIII IX 11 12 14 15 16 13 3.4.3. Sivka Aythya ferina Sivka se je pojavljala večji del leta, vendar je bila številčna vrsta ni gnezdila. Sivke so se najpogosteje zadrževale v prvem, petem in šestem odseku. Sivka redno prezimuje na dravskih akumulacijah le v hladnem delu leta (slika 6). Posamezni osebki so se (Bibič 1988, SoviNc 1994, Štumberger 2000B). V času pojavljali tudi poleti, a vrsta na raziskovanem območju januarskega štetja vodnih ptic 2008 je bilo na števnem 169 K. Logar, L. Božič: Letna dinamika pojavljanja vodnih ptic na reki Dravi med Mariborskim jezerom in jezom Melje (SV Slovenija) 3 samice/females i samci / males > S 130 120 110 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 Teden / Week Slika 7: Dinamika pojavljanja ~opaste ~rnice Aythya fuligula na raziskovanem odseku reke Drave med aprilom 2007 in aprilom 2008 Figure 7: Occurrence dynamics of the Tufted Duck Aythya fuligula in the study area of the Drava River between April 2007 and April 2008 120 B B Ub 16 17 18 19 20 21 22 24 26 28 31 33 35 37 39 41 43 23 25 27 29 32 34 36 38 40 42 30 IV V VI VII VIII IX X ra 3 ■o ■5 o o Z \ > o je .a o> M O >S5 100 80 60 40 20 lili um 1 16 17 18 19 20 21 22 24 26 28 31 33 35 37 39 41 43 44 45 46 47 49 50 51 23 25 27 29 32 34 36 38 40 42 48 30 IV V VI VII VIII IX X XI XII 12 14 15 16 13 IV Teden / Week Slika 8: Dinamika pojavljanja kormorana Phalacrocorax carbo na raziskovanem odseku reke Drave med aprilom 2007 in aprilom 2008 Figure 8: Occurrence dynamics of the Cormorant Phalacrocorax carbo in the study area of the Drava River between April 2007 and April 2008 območju Drave preštetih več kot 1000 osebkov Samcev je bilo občutno več kot samic (razmerje (Božič 2008a), torej je na raziskovanem območju približno 5:1). Rezultat je posledica različne izbire prezimovala dobra desetina dravske populacije. območij prezimovanja med spoloma (samice Acrocephalus 109 (162/163): 165-169, 2014 ■ 16 17 18 19 20 21 22 24 26 28 31 33 35 37 39 41 23 25 27 29 32 34 36 38 40 42 30 IV VI VII VIII IX X Teden / Week Slika 9: Dinamika pojavljanja malega ponirka Tachybaptus ruficollis na raziskovanem odseku reke Drave med aprilom 2007 in aprilom 2008 Figure 9: Occurrence dynamics of the Little Grebe Tachybaptus ruficollis in the study area of the Drava River between April 2007 and April 2008 prezimujejo južneje) in nesimetričnega odraslega spolnega razmerja, ki je pri sivki najbolj izrazito med vsemi vrstami rac (Blums & Mednis 1996, Bauer et al. 2005). 3.4.4. Čopasta črnica Aythya fuligula Čopaste črnice so se redno pojavljale na raziskovanem območju v hladnem delu leta (slika 7). Najpogosteje so se zadrževale v šestem odseku, na akumulaciji Melje, kjer so se v zimi 1987/88, v nasprotju s prejšnjo vrsto, pojavljale le občasno in v majhnem številu (Bibič 1988). Število osebkov je postopoma naraščalo od začetka novembra in doseglo višek januarja in februarja, kar je značilna dinamika pojavljanja vrste na evropskih prezimovališčih (ScoTT & Rose 1996). Čopasta črnica je, tako kot sivka, redna prezimovalka dravskih akumulacij, kjer je praviloma nekoliko številčnejša od te vrste (Bibič 1988, Sovinc 1994, Štumberger 2000B). Na raziskovanem območju je prezimovalo skoraj 15 % populacije vrste na Dravi med Selnico ob Dravi in Središčem ob Dravi. 3.4.5. Kormoran Phalacrocorax carbo Kormoran se je pojavljal jeseni in pozimi od sredine septembra do konca marca (slika 8). Večina osebkov je bila opazovana med dnevnim počivanjem na drevesih na desnem, gozdnatem bregu Mariborskega jezera, prenočevanje pa v času raziskave tod ni bilo zabeleženo. 3.4.6. Mali ponirek Tachybaptus ruficollis Mali ponirek se je na raziskovanem odseku Drave zadrževal v hladnem delu leta (slika 9). Mali ponirki so se pojavljali v manjših skupinah do 10 osebkov, v vseh odsekih razen v ožjem mestnem središču, kjer ni zaraščenih bregov, ki jih vrsta potrebuje za umik pred potencialno nevarnostjo (Cramp 1977). 3.4.7. Liska Fulica atra Liska se je na raziskovanem območju pojavljala le v hladnem delu leta med oktobrom in marcem (slika 10). Največja jata se je zadrževala na Mariborskem jezeru, kjer je bilo več kot 100 osebkov. V času januarskega štetja vodnih ptic 2008 je bilo na Dravi med Selnico ob Dravi in Središčem ob Dravi preštetih več kot 8000 osebkov (Božič 2008a). To leto je bilo za lisko izjemno, saj je bilo v običajnih zimah na tem območju popisanih 1200-3300 osebkov (Božič 2007, 2008B, 2010, 2011, 2012, 2014). Drava je za lisko najpomembnejše prezimovališče v Sloveniji (Božič 2005, 2006, 2007, 2008A, 2008B, 2010, 169 K. Logar, L. Božič: Letna dinamika pojavljanja vodnih ptic na reki Dravi med Mariborskim jezerom in jezom Melje (SV Slovenija) 18 19 20 21 22 24 26 28 31 33 35 37 39 41 43 23 25 27 29 32 34 36 38 40 42 30 VI VII VIII IX X i 52 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 14 15 16 13 Teden / Week Slika 10: Dinamika pojavljanja liske Fulica atra na raziskovanem odseku reke Drave med aprilom 2007 in aprilom 2008 Figure 10: Occurrence dynamics of the Coot Fulica atra in the study area of the Drava River between April 2007 and April 2008 2011, 2012 2013), pri čemer raziskovano območje po pomenu zanjo ne izstopa. 3.4.8. Rečni galeb Chroicocephalus ridibundus Rečni galeb se je pojavljal vse leto (slika 11) v vseh popisnih odsekih. Medtem ko so se druge vrste vodnih ptic večinoma zadrževale na vodni površini, so bili rečni galebi pogosto zabeleženi v letu ali med posedanjem po obrežju in drugih strukturah. Poleg zimskega pojavljanja sta opazna še dva viška iz obdobja jesenske (november) oziroma spomladanske selitve (marec), ki sta bila zabeležena tudi na nekaterih območjih drugod po Sloveniji (Bordjan & Božič 2009, Bordjan 2012), medtem ko povečanja števila v času viška pognezditvene disperzije rečnih galebov ni bilo opaziti. Večina rečnih galebov po podatkih Zimskega ornitološkega atlasa Slovenije prenočuje na ptujski in meljski akumulaciji (SoviNC 1994), v zadnjih letih pa tudi na Ormoškem jezeru (L. Božič pisno). V okviru zimskega štetja vodnih ptic smo med letoma 2008 in 2012 šteli rečne galebe na skupinskem prenočišču, ki se je s tradicionalne lokacije pri jezu Melje prestavilo v center Maribora, na območje Lenta pri Vodnem stolpu. V letih 2008 in 2009 smo našteli 550 osebkov, 55 leta 2010, 630 leta 2011 in 360 osebkov leta 2012 (lastni podatki). 4. Diskusija 4.1. Število vrst in osebkov Na raziskovanem območju reke Drave se je povprečno največ vodnih ptic zadrževalo na odseku v centru mesta (5. odsek). Število vseh ugotovljenih vrst je bilo na odsekih na območju mesta Maribor s pretežno betonskim in neporaščenim rečnim bregom (4., 5. in 6. odsek) dokaj veliko in le nekoliko manjše kot na bolj naravnih odsekih gorvodno. Ti rezultati potrjujejo ugotovitve, da lahko urbanizirana vodna telesa uporabljajo številne vrste vodnih ptic (Traut & HoSTETLER 2004, CAMPBELL 2008). Večina čopastih črnic, sivk, kormoranov in lisk je prezimovala na Mariborskem jezeru in akumulaciji Melje. Labodi grbci, mlakarice in rečni galebi so se v večjem številu zadrževali v centru mesta predvsem zato, ker so jih pozimi ljudje tam redno hranili. Zgostitve labodov grbcev v urbanih območjih v zimskih mesecih zaradi hranjenja so sicer značilne za večji del Evrope (Wieloch et al. 2004). Domnevajo, da je prav razpoložljivost velike količine hrane glavni vzrok za prezimovanje večjega števila rečnih galebov na območju mesta Dunaj (Holzer & Sziemer 2005). V tem odseku je bilo zabeleženo tudi največje število ptic v enem dnevu, predvsem zaradi velikega števila labodov, mlakaric in rečnih galebov, ki so tukaj 22 Acrocephalus 35 (160/161): 5-23, 2014 ■ m ■ ■ ■ 16 17 18 19 20 21 22 24 26 28 31 33 35 37 39 41 43 23 25 27 29 32 34 36 38 40 42 30 IV V VI VII VIII IX X XI XII Teden / Week Slika 11: Dinamika pojavljanja re~nega galeba Chroicocephalus ridibundus na raziskovanem odseku reke Drave med aprilom 2007 in aprilom 2008 (prikazani so rezultati dnevnih {tetij) Figure 11: Occurrence dynamics of the Black-headed Gull Chroicocephalus ridibundus in the study area of the Drava River between April 2007 and April 2008 (results of daytime counts are shown) prenočevali. V centru mesta so se zadrževale predvsem neplašne vrste, vajene človeka. Največ vrst v enem dnevu se je zadrževalo v prvem odseku Mariborskega jezera, kjer je večja plitvina, ki je za mnoge vrste pomembno prehranjevališče. Poleti se je na Dravi zadrževalo manj vodnih ptic, med 150 in 300 osebki. Na raziskovanem območju so primerne razmere za gnezdenje le v prvih treh odsekih, kjer je obrežje Drave še večinoma naravno ali vsaj polnaravno. Mlakarica in labod grbec sta bila kot edina gnezdilca zabeležena med vsemi štetji. Drugi odseki so za gnezdenje manj primerni zaradi utrjenih bregov in pomanjkanja obvodne vegetacije. Podobno za Blejsko jezero ugotavljajo tudi Jančar et al. (2007). Vzrok za slab gnezditveni uspeh labodov grbcev na obeh območjih je verjetno izbira manj primernih mest za gnezda, saj sta v poletnem času obrežji Mariborskega in Blejskega jezera zelo obiskani in so ptice pogosto izpostavljene različnim motnjam. Majhno število gnezdečih vodnih ptic zaradi omenjenih vzrokov je splošna značilnost večine rečnih akumulacij v Sloveniji (Trontelj 1992, Jančar et al. 2007, Božič & Denac 2012). V primerjavi z Bohinjskim in Blejskim jezerom ter jezerom HE Moste, ki so po velikosti primerljiva, je bilo na območju raziskave v januarju popisanih nekajkrat (v primerjavi s prvim skoraj desetkrat) več vodnih ptic (Jančar et al. 2007). Vzroke za to gre, poleg plitvin na Mariborskem jezeru ter hranjenja ptic v centru mesta, iskati predvsem v geografski legi območij. Januarska štetja vodnih ptic potrjujejo, da imajo vodna telesa v zaprtih in razmeroma ozkih alpskih dolinah, kot so omenjena gorenjska jezera ter številna jezera različnih tipov na avstrijskem Koroškem in alpska Drava v Sloveniji, občutno manj vodnih ptic kot podobno velika oziroma manjša območja na obrobju Panonske nižine, kamor prištevamo tudi raziskovano območje (Božič 2005, 2006, 2007, 2008A, 2008B, 2010, 2011, 2012, 2014, WAgner & Petutschnig 2010, 2011, 2012). 4.2. Primerjava s starejšimi popisi na območju raziskave Pozimi leta 1992/93 sta bili na zgornjem delu raziskovanega območja evdominantni vrsti mlakarica in sivka, dominantne pa so bile liska, rečni galeb in čopasta črnica. V zimi 2007/08 sta bili evdominantni mlakarica in liska, dominantni pa sivka in labod grbec. Vse naštete vrste so stalno prezimovale na Mariborskem jezeru tudi v vseh zimah med 1983/84 in 1987/88 (Bibič 1988). V primerjavi med obema obdobjema zbuja pozornost predvsem razlika v skupnem številu vodnih ptic na raziskovanem območju, ki je bilo pozimi 1992/93 povprečno za 25 % večje, občutne K. Logar, L. Božič: Letna dinamika pojavljanja vodnih ptic na reki Dravi med Mariborskim jezerom in jezom Melje (SV Slovenija) pa so tudi razlike v številčnosti nekaterih posameznih vrst, zlasti mlakarice, sivke in čopaste črnice (večje pozimi 1992/93) ter labodov grbcev in rumenonogih/ črnomorskih galebov (večje pozimi 2007/08). Poleg tega mandarinke v zimi 1992/93 še ni bilo zaznati na Dravi, saj je bila tukaj prvič opažena šele januarja 2001 (Hanžel & Sere 2011). Čeprav za natančnejšo analizo manjkajo podatki za daljše časovno obdobje, zabeležene razlike v grobem ustrezajo spremembam številčnosti na širšem območju nižinskega dela reke Drave (primerjaj ocene zimskih populacij v Štumberger 2000B s Štumberger 1997, 1998, 1999, 2000A, 2001, 2002, 2005, Božič 2005, 2006, 2007, 2008A, 2008B, 2010, 2011, 2012, 2014). Pri vseh naštetih vrstah rac so bili v primerljivem obdobju ugotovljeni negativni populacijski trendi v srednjeevropski oz. sredozemsko-črnomorski regiji, v katero je uvrščena tudi Slovenija (Wetlands International 2014). V nekoliko ožjem geografskem okviru je bilo v istem obdobju podobno zmanjšanje številčnosti teh vrst kot v Sloveniji zabeleženo tudi na avstrijskem Koroškem. Tako kot pri nas je bil upad največji pri sivki (primerjaj Aubrecht & Winkler 1997 z Wagner & Petutschnig 2010, 2011, 2012). Upad populacij obeh potapljavk lahko vsaj deloma pripišemo tudi ekosistemskim spremembam, ki so značilne za večino rečnih akumulacij v srednji Evropi in vključujejo zamuljevanje jezer, spremembe vsebnosti hranil in evtrofikacijo ter s tem povezane spremembe v prehranski bazi omenjenih vrst (nevretenčarji, zlasti školjka trikotničarka Dreissena polymorpha, makrofiti) (Niggeler & Keller 2007). Zaključimo torej lahko, da so razlike v številčnosti vodnih ptic, zabeležene na raziskovanem območju v razmiku 15 let, posledica širših populacijskih trendov in tudi lokalno spremenjenih razmer. To domnevo potrjujejo opazovanja s Ptujskega in Ormoškega akumulacijskega jezera, kjer so redna štetja v zadnjih letih pokazala relativno zelo podoben upad številčnosti mlakaric in potapljavk v primerjavi z 80. in prvo polovico 90. let (Bibič 1988, L. Božič osebno). 4.3. Redke vrste V okviru raziskave so bili zbrani tudi podatki o pojavljanju nekaterih redkih vrst. Med redke vrste raziskovanega območja, zabeležene v obdobju 2007/08, spadajo kostanjevka, beloliska, srednji žagar, zlatouhi ponirek in črna štorklja Ciconia nigra. Prve štiri vrste so bile pred tem tu že ugotovljene (Bračko 1985, Bibič 1987, 1988, Božič 1994, Denac 1995A, 1995B), za črno štorkljo pa ni objavljenih podatkov o njenem pojavljanju. Zlatouhi ponirek je redka vrsta tudi v Sloveniji, saj ni zabeležen vsako zimo, medtem ko se je kostanjevka začela pozimi v manjšem številu redno pojavljati šele v zadnjih nekaj letih (glej Štumberger 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2005, Božič 2005, 2006, 2007, 2008A, 2008B, 2010, 2011, 2012, 2014). Poleg naštetih so bile pozimi 1992/93 opazovane še gaga, rjavovrati ponirek Podiceps grisegena in triprsti galeb Rissa tridactyla. Posebno gaga velja za zelo redko vrsto na celotnem območju reke Drave in tudi v Sloveniji, čeprav je bila v 80. in prvi polovici 90. let v več zimah zabeležena na različnih območjih po državi (Bibič 1988, SoviNC 1994). 4.4. Pomen raziskovanega območja za vodne ptice Tako skupno število vodnih ptic kot števila nekaterih vrst so bili na raziskovanem območju značilno večji od pričakovanega glede na njegovo dolžino v primerjavi s celotnim nižinskim delom reke Drave v Sloveniji. Vzroke za takšno stanje in pripadajoče vrste lahko strnemo v naslednje točke: (1) vrste, za katere so značilne zgostitve prezimujočih osebkov v urbanih predelih (labod grbec, mlakarica) — s skoraj 5 km gosto poseljenega obrežja je to najdaljši povsem urbaniziran del reke Drave pri nas, zato velika številčnost teh vrst ni presenetljiva; (2) vrste, ki se na reki Dravi večinoma (vsaj v dnevnem času) zadržujejo na akumulacijah, na drugih odsekih reke Drave pa je njihovo število precej manjše (sivka, čopasta črnica) — te se poleg raziskovanega območja v večjem številu pojavljajo le še na Ptujskem in Ormoškem jezeru, kjer pa so števila praviloma precej večja; (3) vrste, ki tukaj prenočujejo in se na skupinskem nočnem počivališču zbirajo v večjem številu (rečni galeb). Tri od vrst z značilno nadpovprečno številčnostjo na raziskovanem območju (sivka, čopasta črnica, rečni galeb) imajo tudi status vrste, za katere je opredeljeno območje Natura 2000 SI5000011 Drava (t. i. kvalifikacijske vrste) (Uradni list RS 2014) in jih lahko obravnavamo kot varstveno pomembne vrste območja reke Drave med Mariborskim jezerom in jezom Melje. Zahvala: K. L.: Članek je nastal na podlagi mojega diplomskega dela z naslovom Dinamika pojavljanja vodnih ptic na reki Dravi od Bresterniškega jezera do meljskega jezu pod budnim očesom mentorja prof. dr. Davorina Tometa. Zahvaljujem se tudi dr. Damijanu Denacu za odstopljene podatke in spodbudo k nastanku tega članka. 22 Acrocephalus 113 (162/163): 165-169, 2014 5. Povzetek Med aprilom 2007 in aprilom 2008 smo na delu reke Drave med Mariborskim jezerom in jezom Melje (dolžina 8,5 km, površina 155 ha) opravili 40 sistematičnih popisov vodnih ptic z namenom ugotoviti vrstno sestavo, številčnost in časovno dinamiko pojavljanja v obdobju enega koledarskega leta. Med oktobrom in majem smo šteli enkrat tedensko, med junijem in septembrom pa enkrat na dva tedna. Skupaj smo zabeležili 30 vrst in prešteli 26.803 osebkov. Število vodnih ptic in njihova vrstna pestrost sta bila največja med koncem decembra in koncem februarja, ko se je tukaj redno zadrževalo več kot 1000 osebkov. Vodne ptice so bile na reki razporejene neenakomerno; vse leto se je največ osebkov zadrževalo v centru mesta in v prvem odseku Mariborskega jezera. Mlakarica Anas platyrhynchos in labod grbec Cygnus olor sta bila zabeležena v vseh štetjih, še nadaljnjih 10 vrst pa je imelo frekvenco pojavljanja višjo od 50 %. Dominantne vrste so bile mlakarica, rečni galeb Chroicocephalus ridibundus, liska Fulica atra, labod grbec, sivka Aythya ferina in čopasta črnica Ay. fuligula. Edina gnezdilca raziskovanega območja sta bila labod grbec in mlakarica. Med oktobrom in marcem je bilo v letih 1992/93 na zgornjem delu raziskovanega območja skupno število vodnih ptic in maksimalno število preštetih osebkov večje kot v obdobju raziskave. Med posameznimi vrstami je bil upad največji pri mlakarici, sivki in čopasti črnici, porast pa pri labodu grbcu in rumenonogem/ črnomorskem galebu Larus michahellis / cachinnans. Skupno število vodnih ptic in števila nekaterih posameznih vrst so bili na raziskovanem območju značilno večji od pričakovanega glede na njegovo dolžino v primerjavi s celotnim nižinskim delom reke Drave v Sloveniji (125,7 km), med varstveno najpomembnejše vrste območja spadajo sivka, čopasta črnica in rečni galeb. 6. Literatura Aubrecht G., Winkler H. (1997): Analyse der Internationalen Wasservogelzählungen (IWC) in Österreich 1970-1997 - Trends und Bestände. -Österreichische Akademie der Wissenschaften, Wien. Basle T. (2002): Čipkasta raca Calonetta leucophrys. - Acrocephalus 23 (115): 194. Bauer H.-G., Bezzel E., Fiedler W. (eds.) (2005): Das Kompendium der Vögel Mitteleuropas. - AULA Verlag, Wiesbaden. Bibič A. (1987): Poročila od koderkoli: Maribor (Meljska akumulacija). - Acrocephalus 8 (31/32): 25. Bibič A. (1988): Ptice vodnih zbiralnikov SV Slovenije. -Acrocephalus 9 (37/38): 25-48. Berndt R. K., Hill D. (1997): Mallard Anas platyrhynchos. pp. 92-93 In: Hagemeijer W. J. M., Blair M. J. (eds.): The EBCC Atlas of European Breeding Birds: Their Distribution and Abundance. - T & A D Poyser, London. Blums P., Mednis A. (1996): Secondary sex ratio in Anatinae. - Auk 113 (2): 505-511. Bordjan D., Božič L. (2009): Pojavljanje vodnih ptic in ujed na območju vodnega zadrževalnika Medvedce (Dravsko polje, SV Slovenija) v obdobju 2002-2008. -Acrocephalus 30 (141/142/143): 55-163. Bordjan D. (2012): Vodne ptice in ujede Cerkniškega polja (južna Slovenija) v letih 2007 in 2008, s pregledom zanimivejših opazovanj do konca leta 2010. - Acrocephalus 33 (152/153): 25-104. Božič L. (1990A): Rdečegrli slapnik Gavia stellata. -Acrocephalus 11 (43/44): 28. Božič L. (1990B): Velika žagarica Mergus merganser. -Acrocephalus 11 (45): 65. Božič L. (1991A): Tatarska žvižgavka Netta rufina. -Acrocephalus 12 (49): 152. Božič L. (1991B): Dolgorepa raca Anas acuta. - Acrocephalus 12 (49): 152. Božič L. (1992A): Reglja Anas querquedula. - Acrocephalus 13 (54): 152. Božič L. (1992B): Beloperuta čigra Chlidonias leucopterus. -Acrocephalus 13 (55): 188-89. Božič L. (1992c): Veliki žagar Mergus merganser. -Acrocephalus 13 (55): 186. Božič L. (1994): Gaga Somateria mollissima. - Acrocephalus 15 (62): 28. Božič L. (1996): Beloliska Melanitta fusca. - Acrocephalus 17 (78/79): 162. Božič L. (1997): Žličarica Anas clypeata. - Acrocephalus 18 (80/81): 41. Božič L. (2003): Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2. Predlogi posebnih zaščitenih območij (SPA) v Sloveniji. Monografija DOPPS št. 2. - DOPPS, Ljubljana. Božič L. (2005): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2004 in 2005 v Sloveniji. - Acrocephalus 26 (126): 123-137. Božič L. (2006): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2006 v Sloveniji. - Acrocephalus 29 (130/131): 159-169. Božič L. (2007): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2007 v Sloveniji. - Acrocephalus 28 (132): 23-31. Božič L. (2008A): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2008 v Sloveniji. - Acrocephalus 29 (136): 39-49. Božič L. (2008B): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2009 v Sloveniji. - Acrocephalus 29 (138/139): 169-179. Božič L. (2010): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2010 v Sloveniji. - Acrocephalus 31 (145/146): 131-141. Božič L. (2011): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2011 v Sloveniji. - Acrocephalus 32 (148/149): 67-77. Božič L. (2012): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2012 v Sloveniji. - Acrocephalus 33 (152/153): 109-119. 169 K. Logar, L. Božič: Letna dinamika pojavljanja vodnih ptic na reki Dravi med Mariborskim jezerom in jezom Melje (SV Slovenija) Božič L. (2013): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2013 v Sloveniji. - Acrocephalus 34 (156/157): 93-103. Boyer T., Gooders J. (1997): Ducks of Britain and the northern hemisphere. — Parkgate Books, London. Bračko F. (1985): Zlatouhi ponirek Podiceps auritus. — Acrocephalus 6 (25): 46. Bračko F. (1996): Razširjenost laboda grbca Cygnus olor v severovzhodni Sloveniji. — Acrocephalus 17 (77): 113— 116. Bračko F. (1997): Ornitološki atlas Drave od Maribora do Ptuja (1989—1992). — Acrocephalus 18 (82): 57—96. Bračko F. (1998): Nevestica Aix sponsa. — Acrocephalus 19 (89): 116—117. Campbell M. O. (2008): The Impact of Vegetation, River, and Urban Features on Waterbird Ecology in Glasgow, Scotland. — Journal of Coastal Research 24 (4A): 239— 245. Cegnar T. (2007): Podnebne značilnosti leta 2007. — Mesečni bilten ARSO 14 (12): 31—46. Cegnar T. (2008): Podnebne značilnosti leta 2008. — Naše okolje. Bilten Agencije RS za okolje 15 (12): 30—45. Ciglič H., Trebar T. (1998): Prispevek k poznavanju ptic Hraških mlak. — Acrocephalus 19 (86): 8—13. Cramp S. (ed.) (1977): Handbook of the Birds of Europe, the Middle East and North Africa. The Birds of the Western Palearctic, Vol. 1. — Oxford University Press, Oxford. Denac D. (1995A): Srednji žagar Mergus serrator. — Acrocephalus 16 (68/69/70): 80. Denac D. (1995B): Beloliska Melanittafusca. — Acrocephalus 16 (68/69/70): 80. Denac D. (1995c): Kaspijska čigra Sterna caspia. — Acrocephalus 16 (68/69/70): 83. Denac D. (2004): Mandarinka Aix galericulata. — Acrocephalus 25 (120): 34. Gams I., Vrišer I. (1998): Geografija Slovenije. — Slovenska matica, Ljubljana. Gamser M., Novak J. (2013): Pojavljanje vodnih ptic in ujed na širšem območju ribnika Vrbje pri Žalcu : raziskovalna naloga. — [http://www.knjiznica-Zcelje.si/ raziskovalneM201303711.pdf], 27/08/2014. Gregori J., Šere D. (2005): Ptiči Šaleških jezer in okolice: ob 130-letnici Premogovnika Velenje. — Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. Holzer T., Sziemer P. (2005): Vienna. pp. 359—388. In: Kelcey J. G., Rheinwald G. (eds.): Birds in European Cities. — Ginster Verlag, St. Katharinen. Jančar T., Kmecl P., Mihelič T., Kozinc B. (2007): Pregled vodnih ptic Blejskega in Bohinjskega jezera ter jezera HE Moste (Gorenjska, SZ Slovenija). — Acrocephalus 28 (135): 141—157. Javornik M. (ed.) (1988): Enciklopedija Slovenije. 2. zvezek: Ce-Ed. — Mladinska knjiga, Ljubljana. Kerček M. (2005): [Ptice akumulacije Medvedce]. Diplomsko delo. — Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, Oddelek za biologijo. Kmecl P., Rižner K. (1993): Pregled vodnih ptic in ujed Cerkniškega jezera: spremljanje številčnosti s poudarkom na preletu in prezimovanju. — Acrocephalus 14 (56/57): 4—30. Marinček M. (2009): Belolična gos Branta leucopsis. — Acrocephalus 30 (140): 37. Meteorološki letopisi (2007): Letopis 2007, Maribor — dnevne vrednosti meteoroloških spremenljivk. — [http://www.arso.gov.si/vreme/podnebje/meteorolo %C5%A1ki%20letopis/2007maribor.pdf], 05/08/2014. Meteorološki letopisi (2008): Letopis 2008, Maribor — dnevne vrednosti meteoroloških spremenljivk. Ministrstvo za okolje in prostort, Agencija Republike Slovenije za okolje. — [http://www.arso. gov.si/vreme/podnebje/meteorolo%C5%A1ki%20 letopis/2008maribor.pdf], 05/08/2014. Niggeler E., Keller V. (2007): Winterbestände der Wasservögel am Aare-Stausee Niederried. — Der Ornithologische Beobachter 104 (4): 279—300. Reiser O. (1925): Die Vögel von Marburg an der Drau. — Naturwissenschaftliche Verein in Steiermark, Graz. Scott D. A., Rose P. M. (1996): Atlas of Anatidae Populations in Africa and Western Eurasia. — Wetlands International, Wageningen. Singer D. (2004): Kateri ptič je to? — Založba Narava, Kranj. SoviNC A. (1994): Zimski ornitološki atlas Slovenije: rezultati zimskega kartiranja ptic članov Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. — Tehniška založba, Ljubljana. Svensson L., Grant P. J. (2006): Bird guide — the most complete field guide to the birds of Britain and Europe. — HarperCollins Publishers, London. Škornik I., Makovec T., Lipej L. (1995): Sečovlje salina — an ornithological assessment of a Slovene coastal wetland. — Annales 7: 89—94. Škornik I. (2012): Favnistični in ekološki pregled ptic Sečoveljskih solin. — SOLINE pridelava soli d. o. o., Seča. Štumberger B. (1997): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 1997 v Sloveniji. — Acrocephalus 18 (80/81): 29—39. Štumberger B. (1998): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 1998 v Sloveniji. Acrocephalus 19 (87/88): 36—48. Štumberger B. (1999): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 1999 v Sloveniji. — Acrocephalus 20 (92): 6—22. Štumberger B. (2000A): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2000 v Sloveniji. — Acrocephalus 21 (102/103): 271—274. Štumberger B. (2000B): Reka Drava. pp. 149—159 In: Polak S. (ed.): Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji. Monografija DOPPS št. 1. — DOPPS, Ljubljana. Štumberger B. (2001): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2001 v Sloveniji. — Acrocephalus 22 (108): 171—174. Štumberger B. (2002): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2002 v Sloveniji. — Acrocephalus 23 (110/111): 43—47. Štumberger B. (2005): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2003 v Sloveniji. — Acrocephalus 26 (125): 99—103. Tarman K. (1992): Osnove ekologije in ekologija živali. — DZS, Ljubljana. Trontelj P. (1992): Prispevek k poznavanju avifavne 22 Acrocephalus 115 (162/163): 165-169, 2014 Zbiljskega in Trbojskega jezera na reki Savi. — Acrocephalus 13 (50): 2-16. Traut A. H., Hostetler M. E. (2004): Urban lakes and waterbirds: effects of shoreline development on avian distribution. - Landscape and Urban Planning 69 (1): 69-85. Uradni list RS (2013): Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (no. 33/13). Vogrin M. (1996): Ornitofavna ribnika Vrbje v spodnji Savinjski dolini in njegova naravovarstvena problematika. - Acrocephalus 17 (74): 7-24. Vogrin M. (2005): Fenologija vodnih ptic na Žovneškem jezeru (Spodnja Savinjska dolina, osrednja Slovenija). -Acrocephalus 26 (126): 151-155. Wagner V. S., Petutschnig W. (2010): Wasservogelzählung in Kärnten 2010. - Carinthia II 120 (200): 125-132. Wagner V. S., Petutschnig W. (2011): Wasservogelzählung in Kärnten 2011. - Carinthia II 121 (201): 67-76. Wagner V. S., Petutschnig W. (2012): Wasservogelzählung in Kärnten 2012. - Carinthia II 122 (202): 287-294. Wagner V. S., Petutschnig W. (2013): Wasservogelzählung in Kärnten 2013. - Carinthia II 123 (203): 225-232. Wetlands International (2014): Waterbird Population Estimates. - [wpe.wetlands.org], 30/07/2014. Wieloch M., Wlodarczyk R., Czapulak A. (2004): The Mute Swan Cygnus olor. - BWP Update 6 (1/2): 1-38. Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN) (ed.) (2006): Osnutek integralnega načrta upravljanja območja reke Drave. TRUD - Trajnostno upravljanje območja reke Drave. Program Phare čezmejnega sodelovanja Slovenija - Avstrija - Čezmejno ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostni razvoj. Pogodba št. 7174201-01-01-0011. Prispelo / Arrived: 22. 12. 2009 Sprejeto / Accepted: 2. 11. 2014 169