ispehe nekaterih gkih kolektivov krni preve- fiuktuacija de- ,e sile. Ta prob- tare tudi obrt- podjetje Rinka Starem piskru, r se zaposleni Џ težko navajajo demokratični sa- jupravni sistem, ije bi kolektiv do- lepše uspe- ,, če Т v njem , zaposlili stro* ivnjake iz drugih ilektivov, ki si mkajšnjo zaposli- V zaslužijo tako iradi strokovnosti kot z dosedanjim îlom. • Politika nagrujevaiijii vodilnih delavcev ne temelji na enotnih principih. Znnanji vpliv političnih orga- nizacij, v kolikor sploh obstaja, je neučinkovit. Za vodstvene skupine v delovnili organizacijah je značil- no, da so premah) izobražene, sorazmerno visoke starosti in imajo zelo različne (Ksebne dohodke. • Višina osebnih dohodkov vodihiih delavcev v po- samezniii delovnih organizacijah ni le zanimivo vpra- šanje, nanj moramo gledati kot na izredno pomem- ben činitelj poslovne uspešnosti, činitelj stinuilacije, kadrovanja (v smislu sprejemanja najprimernejših delovnih obvez) in ne naza variš Florijan Jančič odsto- pil. Svojo odločitev je ute- meljil z odhodom na novo delovno mesto in z zdrav- stvenimi rflzlnri. Na predlog družbeno poli- tičnega in gospodarskega ak- tiva občine so odborniki za novega predsednika izvolili ing. Franca Tepeja, doseda- njega podpredsednika skup- ščine. Izvolili so tudi dva podpredsednika — ing. Leo- polda Rihteršiča, doslej za- poslenega v podjetju Ingrat! in Jožeta Hrovatiča, usnjar- skega tehnika iz KONUSA. OD 30. OKTOBRA DO 9. NOVEMBRA Padavine se pričaku« ; jejo okrog 30. oktobra ' in okrog 4. in 5. novem- . bra, ko je možen sneg ; do nižin. V ostalem bo ' prevladovalo suho ozi* 5 roma lepo vreme. ; Dr. V. M. avtobus v otroški voziček Iz Velenja je po Kidri- čevi cesti voízál z avtobu- som J02E EMERSIČ, 37, iz àmartna ob Paki ter se pri tržnici srečava! s to- vornjakom, ki ga je voeü FRANC STRAVS iz Vele- nja. V tem trenutku je s pločnika zapeljala na ce- sto MARIJA ZUPANC, 25, iz Velenja, z otroškim vo- zičkom, v katerem je bil dveletni sin ZLATKO. Zu- pančeva se ni prepričala, če je cesta prosta. Pri tr- čenju je bil otrok huje po- škodovan, mati pa je do- bila lažje poškodbe. Oba so odpeljali v celjsko bol- nišnico. V avtobusu se je laže poškodovala potnica ANGELA ŠTROSL iz Ve- lenja. motorist v pešca PETER MAČEK, 19, iz Lipnega Dola je vozil z motorjem proti Laškem^u in v Steamou prehiteval tovorni avtomobil. Po kon- čanem prehitevanju je za- vil nazaj v desno, kjer je trčil v pešca JANKA ZDOVCA, 41, iz Strmca, ki je šel ob ročnem vozačku. Z njim so bili hčerki in žena. Zdovca so prepeljali v celjsko bolnišnico s tež- jimi poškodbami, medtem, ko je bil motorist laže poškodovan. brez vozniške- ga izpita Vo2inik osebnega avto- mobUa JERNEJ KUKO- VIČ, 33. iz Pristave je vo- zil iz Ljubečne proti Tr- novljam. V ost^^ ovin- ku mu je pripeljal naspro- ti motorist rVAN BELAK, 25, s sopotnikom HINKOM KOVAČEM, oba iz Zado- brave, ki zaradi prevelike hitrosti ni mogel izvoziti ovinka in se je zaletel v avtomobil. Pri padcu sta se potnika na motorju la- že poškodovala. Belak je vozil brez izpita. padla sta Motorist ANTON sa VIČ, 19, iz Ravn pri Šo- štanju se je peljal s so- potnikom ANTONOM LE- SJAKOM proti Šoštanju. V Zavodnji sta padla. Moto- rist je dobil pretres mo- žganov in druge poškod- be, sopotnik pa je bil laže poškodovan. s stranske ceste I Iz Šempetra je vozil z osebnim avtomobilom in- ženir ALOJZ ŽNIDARŠIC pravilno po desni strani, ko je z desne strani pripe- ljal na prednostno cesto, ne da bi se prepričal, če je prosta, voznik osebnega avtomobila AVGUST SU- KIC, 41, iz Žalca. Pri trče- nju sta bila oba voznika laže poškodovana. Na vo- zilih je škode za 25.000 di- narjev. trčenje pri prehitevanju SREČKO SARŠAK je z osebnim avtomobilom vo- zál proti Celju in v Fran- kolovem pripeljal v desni nepregledni ovinek. Na- sproti je pripeljal z oseb- nim avtomobilom HALIS YILMAZ iz Nemčije, ki je prehiteval tovornjak s pri- kolico ter voeàl po levi strani ceste. Pri silovitem trčenju je Saršakov avto- mobil vr^o v obcestni ja- rek. Težje poškodovani so bili voznik Saršak, sopot- nik VINKO KMETIC, 34, in njegova triletna hčerka Alda, škode na avtomobi- lih je za 10.000 dinarjev. hitrost in mokra cesta MILAN MAUSER, 36, iz Pesjega je vozil proti Ve- lenju z osebnim avtomo- bilom in hotel zaviti v de- sno, ko je pripeljal na- sproti vernik osebnega av- tomobüa ing. LUDVIK DOLGAN, katerega je za- radi neprimerne hitrosti in mokre ceste zaneslo v Mauserjev avtomobil. Hu- do poškodovana je bila so- potnica v Dolganovem av- tomobUu, ELICA BLAZ- NIK, iz Šoštanja. Na vozi- lih je škode za 14.000 di- narjev. neprevidno zavijanje Mopedist MARTIN šU- STER, 22, iz Tevč, je na Mariborski cesti v Celju zavijal v levo proti hu- ddnjski šoli, ne da bi se prepričal, če je cesta pro- sta. V tem trenutku ga je prehiteval z osebnim av- tomobilom MARZIN PRE- VORŠEK, 32, iz Zadobro- ve. Mopedist je padel in se laže poškodoval. Voz- nik avtomobila je zape- ljal s ceste in se zaletel v vrtno c^ajo. Na vozilih in c^raji je škode za 4.000 dinarjev. neizkušenost Pri Dolenji vasi se je peljala z mini mopedom FRANČIŠKA MATKO, 48, iz Matke ter zaradi neve- šče vožnje in neizkušeno- sti padla. V celjski bol- nišnici so ugotovili, da je dobila pretres možganov, zlom ključnice in rano na glavi. umrla v bolnišnici V celjski bolnišnici je podlegla zaradi težkih po- škodb v prometni nesre- či NEŽA VRHOVNIK, 38, iz Škofje vasi. prometna disciplina velja tudi za pešca komentiramo nesrečo PIŠE KOMANDIR POSTA. JE PROMETNE MILICE CELJE FRANC ŠTIHERL NEPOZORNI VOZNIKI 20. oktobra so delavci cest- nega podjetja krpali vozišče ceste I. reda na mostu čez Savinjo v Latkovi vasi. Polo- vico desne strani vozišča so imeli zaprto za ves promet. Polovična zapora je bila do- bro vidna, vozišče pa je bilo deljeno od delovišča z obar- vanimi stožci. Z obeh strani je bil na oddaljenosti 150 m na desni strani ceste znak »omejitev hitrosti na 40 km na uro«, približno 20 m za njim pa zaiaka »zoženje ce- ste« in »delo na cesti«. Kljub taki prometni opremi, pa je prišlo prav tu do hujše pro- metne nesreče. Proti Celju je peljal s spe- cialnim tovornim avtomobi- lom CE-158-95 voznik Ivan Rak, 41, iz Celja. Takoj za ostrim nepreglednim zavo- jem, pred znakom omejitve hitrosti, je zmanjšal hitrost in ustavil za osebnim avto- mobilom, ki je že stal pred zaporo. Vožnje nista mogla nadaljevati zaradi nasprotne- ga prometa. Za voznikom specialnega vozila je vozil v nepredpisani varnostni razdalji — približ- no 50 m — voznik tovornega avtomobila TAM 4500 MB-78-38 Mirko Gril, 24, iz Dravč pri Dravogradu. Vozilo ie büo natovorjeno s 3600 kg emajl barve. Voznik Gril je peljal z nezmanjšano hitrostjo pro- ti delovišču. Prezrl je tudi, da vozanik specialnega vozila pred njim zmanjšuje hitrost, kar kaže na miselno odsot- nost voznika med vožnjo. Oviro je opazil zadnji trenu- tek, ko je voznik pred njim že stal. Močno je zavrl (4 m pred trčenjem) in zapeljal v levo, da bi trčenje ublažil, vendar je s prednjim delom tovornjaka zadel v zadnji del specialnega tovornega avto- mobila tako močno, da ga je odbil 9 m naprej in obstal na sredini vozišča. Le priseb" nost voznika specialnega vo- zila je omogočila, da ni trčil v osebni avtomobil, saj je za- vil v desno in obstal na de- snem robu ceste. Lažje je bü poškodovan voznik Gril, nje- gov avto pa ni sposoben za nadaljnjo vožnjo, škode pa je za 35.000 din. Skoda na spe- cialnem vozilu je neznatna. Vozišče na kraju nesreče so morali sprati in posuti zaradi politih barv, ker bi sicer lah- ko prišlo še do drugih ne- sreč. Ta nesreča bi vsekakor izo- stala, če bi voznik upošteval varnostno ra^aljo 100 m, kot jo določa predpis in če bi upravljal vozilo pozorno in zbrano. Upoštevanje cestno prometnih znakov je nujno, saj je le tako mogoče vožnjo uskladiti e trenutnimi pro- metnimi razmerami. Morda bi bilo prav, da bi prometne znake, ki so potrebni za va- ren promet pri vzjdrževalnih delih, postavili na večje raz- dalje kot 150 m, predvsem, če so dela na celi polovici vo- zišča in kjer je preglednost omejena. Franc Ribič, 39, Založe pri Polzeli, padel in si poškodo- val desno zapestje; Ivan Sle- menšek, 22, Radegunde pri Mozirju, deska mu je poško- dovala desno zapestje; Alojz Martinčič, 54, Jagnjenica pri Radečah, poškodoval si je le- vo stran prsnega koša; Jurij Arlič, 24, Pristava pri Dobrni, poškodoval si je desno roko; Branko Kos, 15, Kamence pri Rog. Slatini; poškodoval si je levo roko; Marija Hrovat, 26, Zidani most, pri delu je Franc Pristovnik 41, Parižlje, stroj mu je poškodoval levo roko; Mirko Guček, 20, ostrož- no, poškodoval si je dlan leve roke; Ferdo Mlekuš, 26, Ce- lje, s cevjo si je poškodoval levo roko; Stane Dosedla, 46, Kasaze pri Petrovčah, v jami si je poškodoval levo zapest- je; Francka Železnlk, 49, Ža- lec, poškodovala si je prst desne roke; Marija Cvikl, 25, Hramše, poškc^dovala si je levo roko; Ilija Đaković, 33, Celje, padel in si zlomil des- ni gleženj; Leopold Kmetic, 25, poškodoval si je desno koleno; Jakob Veber, 49, Ja- kob pri Šentjurju, pri delu ga je poškodoval električni tok; Ivan Pušnik 43, Brezje pri Dobju, sodelavec ga je s kladivom udaril po prstu des- ne roke; Marjan Kumer, 18, Skorno pri Šoštanju, s kla- divom si je poškodoval levo roko; Anton Poiane, 23, Reči- ca pri Laškem, pri delu si je poškodoval levo nogo; Franc Ordina, 39, Celje, poškodoval si je desno nogo; Gizela Paj- tak, 25, Strensko pri Rimskih Toplicah, pri delu je padla in si poškodovala desno roko in nogo; Marjan Operčkal, 18, Slovenske Konjice, poškodo- vana leva roka; Alojz Majger, 33, Celje, težak predmet mu je pri delu poškodoval levo nogo. CELJE Poročilo se je 16 parov, od teh: Martin Jereb in Olga Lo- vrenčak, oba iz Celja; Branko Kukovič in Zlata Povh, oba iz Celja; Zdravko Ivačič, Što- re in Katarina Horvat, iz Te- harja; Anton Selič, Laško in Silva Mlinar, Vojnik; Mihael Jug in Jožefa Divjak, oba iz Celja; Leopold Obreza. Ve- zovje in Marija Novak, Vrhe; Mirko Flander in Ivana Gre- šak, oba iz Laškega; Milan Gračner, Celje, in l\Ìilona Bo- žič, Polule ter Oskar Bežen- šek in Frančiška Martek. oba iz Arclina. HRASTNIK Jožef železnik, rudar, Ple- sko in Marija Koren, delavka, Hrastnik; Ivan Bučej, ple- skar in Mirjana Strajnić, go- spodinja, oba iz Hrastnika ter Jernej Oražem, delavec, Med- vode in Milena Osredkar, go- spodnja, Hrastnik. LAŠKO Nikolaj Sajtl, str. mehanik, Okroglica in Slavica Plahuta, delavka. Gračnica; Jože Zav- šek, kmetovalec in Terezija Kajtna, gospodinja, oba iz Se- la; Borivoj Belcer, tekstilni tehnik in Marija Gor jane, uslužbenka, oba iz Celja. MOZIRJE Jožef Kotnik, 29, Ljubija in Silva Huii, 23, Lepa njiva; Venčeslav Zbil, 33, Ljubija in Vida Prodnik, 35, Mozirje ter in Rozali.ja Napotiiik, 20, Po lena. KECICA OB SAVIN П Franc Atelšek, 29, avtopre voznik, Prihova in Ljudmila Srebotnik, 28, uslužbenka. Družmirje. SLOVENSKE KONJICE Gašper Derčaj, 23, Velenje in Valbarga Bornšek, 21, Stranice; Karel Urh, 30, Ku- men in Roza Pavlic, 37, Ljub- nica; Slavko Klančnik, 39, Oplotnica in Florijana Pribil, 40, Slovenske Konjice. ŠENTJUR PRI CEIJL Franc Vrečko, 31, delavec in Ljudmila Poteko, 33, ku- harica, oba iz Bezovja; Pe- ter .^rzenšek, 20, strojni klju- čavničar in Albina Maček, 21, poljedelka, oba iz Krivice. ŽALEC Franc Levar, 22, Čeplje in Ivanka Grabner, 19, Prekopa; Andrej .Irzenšek, 23, radar in Marija Stropnik, 26, oba iz Polzele; Milan Dolar, 23, Do- briša vas in Irena Petek, 21, Migojnice; Janez Muhovic, 21, Grajska vas in Zdenka To- povšek, 20, Ojstriška vas; Al- fonz Tekavc, 25, Gomilsko in Ivana Derča, 21, Grajska vas: Franc Derča, 23, Grajska vas in Marjeta Dobovišek, 22, Go- milsko; Janez Andoljšek, 23, Šmatevž in Marjeta Culk, 22, Polzela; Janez Kreže, 84, Ma- rija Reka in Pavlina Cizej, 58, Prebold; Anton Dobaj, 25, Ve- lenje in Marija Glušič, 19, Lipje; Mihael Oven, 35, Do- brova in Frančiška Grahek, 30, Limovce; Ferdinand Ver- dev, 26, Zg. Hudinja in Anka Glavač, 19, Andraž; Edvard Zupane 23, Ložnica in Silva Kunstek, 21, Ločica ter Oto Tavčer, 26, Gotovlje in Hele- na Delakorda. 22, Ložnica. CELJE Rodilo se je 29 dečkov in 22 deklic; HRASTNIK 1 deček; LAŠKO 1 deček; RADEČE 2 dečka in 3 deklice; REČICA OB SAVINJI cLcčolc* SLOVENSKE KONJICE 1 deček in 1 deklica; ŠENTJUR PRI CELJU 1 deklica. CELJE Frančiška Gajšek, 87, Pra- gersko; Amalija Oprešnik, 79, Pečovnik; Anton Pungartnik. 27, Celje; Janez Ojsteršek, 59, Trnovlje; Anton Puna;eršek, 79, Zabukovica; Angela Gol- ner, 64, Celje; Cecilija Me- klav, 44, Mali vrh; Alojz Cre- pinšek. 72, Celje; Leopold Ra- taje, 58, Zg. Tinsko; Ivan Strojanšek, 65, Dobrovlje; Ja- nez Podpečan, 64, Žalec; Ve- ra Tanšek, 66, Celje; Helena Titovšek, 66, Radeče; Nežika Vrhovnik. 38 Škofja vas; Ale- ksandra Mastnak, 1 dan, Ljub- ljana; Kristina Beranič, 69, Tržišče; Franc Jost, 71, Lju- bečna; Franc Kostajnšek, 88, Bukovžlak; Marija Špes. 73, Vojnik in Marija Zupane, 78, Jagoče. I^ŠKO Feliks Zalar, 68, kmetov^,, Gorelce. ^^'ec. RADEČE Jože siinončič, Sinarčn Ivan Sotlar, Brunška gora ' SIX)VENSKE Marija Rumež, 49, Gabro,. nik; Franc Kosirnik,* 47 vake pri Slov. Bistrici; w^.^ Pekošek, 32, Slov. Korijice ® Ivan Ra/boršek, 61, Zbelov"^ pri Ločah. ® ŠENTJUR PRI C;ELJU Marija Plauštajner, (>8, p^^^ užitkarica, Rifnik. ŠMARJE PRI JELŠAH Jožef Fajs, 80, Senovica' Marija Hrovat, roj. Pogelšek 84, Šmarje; Agnes škoi-јађе^ roj. Drovenik, 77, Topole јц Marija Kubale- roj. Bele, 74 žahenberc. ŽALEC Jožef Es, 69, .soc. iXHìpira. nec, Podkraj; Jožefa Nova. čan, 70, upokojenka, Petrov, če; Marija Turinek, roj. Oy. čar, 86, kmeto\'alka, Ponikva; Marija Fišer, 82, upokojenka, Celje; Marija Golavšek roj. Tumšek, 61, kmetovalka. Pod- vrh; Ang4;la Špan, 46, gospo- dinja, Planina pri Sevnici; Anton Velikan je 84, upokoje- nec, Celje; Jožefa Lipičiiik, roj. Ježovnik, 63, preužitkari- ca, Andraž nad nad Polzelo in Ferdo Keršlin, 73, inv. upo- kojenec, Celje. Mestna občina celjska je prevzela pokroviteljstvo nad lalikoatletsko prire- ditvijo cross—country za prvenstvo države 7. apri- la 1935. leta v Celju. V ta namen je občina poklonila 1000 din za prireditev in kot svojega zastopnika v častni reprezentanci inie- novala mestnega svetnika dr. Vrečko Dragutina. Lesna industrija in to- varna stolov v Teharju pri Celju je bila ustanovlje- na leta 1905. Podjetje se je razvilo iz preprostegà kmečkega mlina. Lastnik Blaž Godec je že pred kon- cem II. svetovne vojne i- mel vodno turbino za pro-,- izvodnjo elektrike in par- no lokomotivo. Ena največjih trgovin v Jugoslaviji pred II. sve- tovno vojno je bila veletr- govina »Rakusch«. Leta 1810. jo je ustanovil Jos. Vital Rakusch. Skozi de- setletja je postala vodilna veletrgovina z železnino v Jugoslaviji in priključna tudi tovrstne druge tvrd- ke. Pred začetkom II. sve- tovne vojne je po vseh poslovalnicah bilo zapo- slenih okrog 150 ljudi. Tovarna elektrotehnične- ga materiala »Volta« v Celju je bila ustanovlje- na leta 1935. Leta 1937 je zaposlovala 25 delavcev. Delavci Cinkarne so 16. 9. 1935 ob 18.30 uri začeli s stavko. 28. 9. je bila podpisana kolektivna p<> godba in stavka tako uki- njena. Pogodba je določa- la, da se: 1. po prekinitvi stavke zopet zaposli vse delavstvo; 2. zaradi stavke ne bo preganjalo nobene- ga delavca; 3. izplača bo- žićnica v dvojni izmeri in 4. upošteva kolektivna po- godba z dne 26. 7. 1933. leta. zaka» je nastavil mino сркИ DKLAVCEV CEU- tíí UJV- ^RANC MASTNAK ŠfilZNAL, DA JE IZDELAL f^NASTAVIL V HRASTOVO ^,KNO MINO, KI JE TEŽ- ^ POŠKODOVALA ANTO- Јд BOŽENCVETA. jjevsakdanja nesreča se je ripetila minuli ponedeljek, je Anton Roženevet, doma Bodreža prišel do šupe, v Interi hrani avto. Ko je ho- jgl spraviti avto iz šupe, je gledal pred avtomolilom Ujastovo poleno. Z nogo je piislil poleno odstraniti. Ta- pât pa je poleno eksplodi- jjilo, mu hudo poškodovalo ^ogo in ga ranilo po glavi, jjanjenega so ga prepeljali v (^Ijsko bolnišnico, kjer so pu morali odrezati nogo v gležnju. O nevsakdanji eksploziji so takoj obvestili varnostne or- gane, ki so skupaj s preisko- valnim sodnikom Ludvikom Vidmarjem krenili v Bodrež. Delavci celjske UJV Maks Le- skove, Ivan Sikovšek, Vine Peric in Roman Kranjc, so nemudoma začeli s proizve- do van jem za osumljencem. Jasno je namreč bilo, da gre za zločin. Po nekaj urnem delu so ugotovili, kako je prišlo do eksplozije. čeprav je bil v začetku krog osumljencev dokaj širok, so ga prizadevni delavci UJV že po nekaj dneh skrčili. V pe- tek pa je končno osumljeni, ki je bil medtem že spravljen v preiskovalni zapor, zahte- val preiskovalnega sodnika in mu dejanje priznal. Gre za Franca Mastnaka, delavca kmetijskega kombinata v Šentjurju, kjer je zaposlen tudi Anton Roženevet. Pri vsej zadevi je najbolj zanimivo to, da med doseda- njo preiskavo niso mogli ugo- toviti, tudi storilec točno ne navaja, zakaj se je odločil га ta zločin. Prizadevni de- lavci UJV so v kratkem času ' zbrali vse potrebno doka2aio gradivo, ostalo pa bo jasno na sodni obravnavi. NI MARJAN, TEMVEČ IVANČEK Ivanka Resnik, Kocbekova 5 C^lje, je na sliki pripozna- la otroka, ki ga je pred 24 leti kot najdenčka prinesla iz Krškega v Celje. V prejšnji številki smo objavili reportažo o mlade- niču, ki je zaradi izjemnih okoliščin ostal sam, s priim- kom in imenom, za katerega upravičeno dvomi, da so nje- govi. Dan po objavi, se je v redakciji oglasila Ivanka Res- nik, zdaj doma iz Kocbekove ulice št. 5 v Celju in nam povedala zanimiv podatek. Resnikova je bila namreč 1945. leta uslužbenka-tedanje- ga okrajnega odbora OF v Krškem. »Takrat sem bila stara 19 let. Nekega jesenskega dne, datuma se točno ne spomi- njam, je neki moški prinesel dojenčka, ki so ga občani na- šli nekje ob cesti. Otročiček je bil zavit v čisto perilo. Bit in lepega, urejenega vi- deza. Kolikor se spominjam, je bil na perilo pripet listek, na katerem je pisalo: Ivan- ček. Otročička smo istega dne dali neki ženski, ki je stano- vala v zgradbi nasproti po- slopja, v katerem je bil okraj v Krškem. Naslednje jutro pa sem bila zadolžena, da ga prepeljem v celje. V jasli, v Oblakovi ulici. Dojenčka sem pripeljala z vlakom v Celje in predala ne- ki uslužbenki tedanjih jasli. Pri oddaji nisem imela no- benih problemov, nihče ni bil začuden, niti presenečen. Zato sklepam, da je bilo takrat več podobnih prime- rov. Uslužbenka je otroka od mene prevzela, s tem pa tu- di, kot se spominjam, ime Ivanček. Po, razvitosti, bi sodila, da je bil otročiček takrat star od 6 do 8 mesecev. To sta- rost je, kolikor se spomi- njam, tudi uslužbenka vne- sla. Še danes so spomnim obraza tistega otročička. Ko sem včeraj zagledala foto- grafije v časopisu, sem ga spo2aiala po fotografiji, kjer je skupaj s šolarji. Videz me nekoliko moti zaradi naoč- nikov. Prepričana sem, da je to tisti otrok. Srečna sem, da je Ivanček ali Marjan, kljub vsemu v življenju uspel. Zato bi želela, da bi našel starše in ugotovil, kdo v res- nici je.« J. SEVER knjižnice študijska knjižmca je od- prta ob delavnikih od 7.30 do 19. ure, ob sobotah od 7.30 do 12. ure, mestna, pio- nirska in knjižnica v Gaber- ju pa ob ponedeljkih, sredah in petkih od 13. do 18. ure, ob torkih, četrtkih in sobo- tah pa od 8. do 12. ure. UNION: 20. švedski barvni film »Ve- lika ljubezen Elvire Madi- gan«. 30. okt. do 2. nov. ame riški barvni film »Izg-ubljena komanda«. 3. do 5. italijan- sko-franooski barvni fii™ »Okovi groze«. METROPOL: 29. francoski barvni film »Veliki falsifikatorji«. 30. okt. do 2. nov. francoski barvni film »Nevesta je bila v čr- nini«. 3. do 6. ameriški film »Umazano delo«. DOM: 20. ameriški barvni film »Operacija IJsabona«. 30. okt. do 2. nov. ameriški barvni film »V krempljih mamil«. 3. do 6. francoski barvni film »Usoden plen«. DOBRNA: 1. in 2. novembra italijan- sko-francoski barvni film »Okovi groze«. NOVOSTI s pol!c študijske knjižnice Koljević S.: Humor i mit. Beograd 1968. S. 32942. Mor in E.: Duh vremena. Beo- grad 1967. S 32953. Tadić Lj.: Poredak i ^lobo- da. Beograd 1967. S. 32954. Vučković R.: Sudbina kriti- čara. Sarajevo 1968. S. 32958. Oppenheimer R. J.: Nauka i zdrav razum. Beograd 1967. S. 32960/1. Kosik K.: Dijalektika kon- kretnog. Beograd 1967. — S. 32960/2. Langer S. K.: Filozofija u no- vome ključu. Beograd 1967. S. 32960/3. .Whyte W. H. Jr.: čovek orga- nizacije. Beograd 1967. — S. 32960/4. Jaspers K.: Filozofija egzi- stencije. Beoigrad 1966. — S. 32960/5. le čevlje sodi naj kopitar v svojem sestavku, ki je bil objavljen 8. oktob- ra, se je Toni Hercfeler six)taknil ob naslovu do- mače naloge, ki je verjet- no bralcem že znan. Od- govarjam zato, da bomo spoznali še diligo plat medalje, ki se ne blešči tako, kot jo prikazujete. Pri pouku slovenskega jezika sem učencem raz- lagal o vrlinah dobrega opisa. Nato smo opisovali učilnico in sliko o jeseni. Za domačo nalogo sem dal opis stranišča. Moram vam povedati, da so u- čenci napisali nalogo skrb- no in resno, brez kakrš nega koli prizvoka o spol- zkosti. In zakaj sem dal za opis ravno stranišče? Mar niso sanitarije del kulture stanovanja? Pred- vsem pa sem hotel malo popestriti enoličnost v na- slovih spisov. Naslov do- mače naloge nima nobene zveze s »svetiščem«, vo- njavami, šumi ter palo- mo; nastal je popyolnoma spontano ob sodelovanju učencev. Vse, kar ste dosegli s to, 7& lase privlečeno svi- njarijo, je zgražanje in posmeh osmošolcev- če je kdo nemoralno vplival nanje, potem sta to vi s svojim člankom, zlasti z zadnjim stavkom. Janez DOMITROVIČ učitelj slovenskega јегака na osnovni šoli I. oeljske čete PRIPIS: Ne strinjamo se s ta- kim načinom pisanja, ki anostransko prikazuje uči- teljevo delo na šoli. Vpra- šujemo se, ali je hotel člankar res vzgojno vpli- vati na prosvetnega de- lavca, ki oblikuje najob- čutljivejšo materijo — človeka? V socialistični družbi je učitelj svobodna m suverena osebnost, ki na osnovi predpisanega učnega programa lahko prilagaja naslovne teme učnim enotam. Zato se vprašujemo, ali ni bil gra- jani naslov primerna te- ma, ker je tov. Domitro- vič hotel s tem samo do- seči, kako poznajo in ka- ko cenijo danes mladi ljudje ta del stanovanjske- ga prostora. Učiteljski zbor osnovne šole I. celjske čete v Celju kar že obstaja, ni ponovno ustanovljîvo v zadnji številki Nove- ga tednika z dne 22. okto- bra 1969 ste objavili čla- nek pod naslovom »Ja- marska sekcija«. Iz član- ka se razbere, da je Mla- dinski aktiv Prebold usta- novil »Jamarsko sekcijo«, kar pa ni res. V Preboldu obstaja Ja- marski kluib »črni galeb«, z njegovo ustanovitvijo in organizacijo pa ni imel Mladinski aktiv Prebold nobene veze in je torej tr- ditev pisca članka neosno- vana in neresnična, člani Jamarskega kluba so res delovali že pred ustanovit- vijo J. K., vendar organi- zirano in ne tako kot pi- še v članku. V imenu Jamarskega kluba »čmi galeb« iz Pre- bolda, zahtevam, da čda- nek popravite in ponovno objavite. Vaš novinar ali dopisnik pod TT., ki je članek napisal, pa naj se drugič informira pri ti- stem, ki je pristojen, da daje informacije o Jamar- skem klubu in ne piše več neresničnih izjav. Za Jamarski klub »črni galeb« iz Prebolda, pradsednik ANTON VEDENIK Zdravilišče Rogaška Slatina - 300 let - DONAT - po vsebini in količini mineralnih snovi edinstvena zdravilna voda, ki zdravi obolenja žolča, želodca in presnove četrta zmaga in osem točk Igralci beograjske Crvene zvezde so se tudi ob zadnjem nastopu v Celju predstavili kot eki- pa, ki igra oster in kvaliteten rokomet. Domači igralci so imeli z njimi vedno težave, ki so se ponovile tudi v zadnjem srečanju, razlika je bila le v tem, da so tokrat po ogorčeni borbi v zad- njih minutah igre točke ostale doma. Celje : Crvena Zvezda 10:8 (5:4), gole za do- mačine pa so dosegli: Telič 6, Janez Goršič 2, Niko Markovič in Krelj po enega. Celjani imajo tako osem točk in so se ponovno nekoliko odle- pili od zadnjih mest na lestvici. Tekmo je sodil samo en sodnik, ker se drugi ob napovedani uri ni pojavil na igrišču. osem nagrajencev iz celja Ob 20. letnici hokeja v Sloveniji so najstarejši delavci v tej športni panogi ter igralci prejeli plakate in priznanja. Od Celjanov so bili na- grajeni: Bon, Jost, Emil Kolenc, Lednik in Zu- pane kot igralci ter Božič in Rovan kot orga- nizatorja. J. KUZMA novo avtomatsko štiristezno kegljišče v soboto so v Žalcu izročili namenu novo avtomatsko štiristezno kegljišče znamke Vollmer. Ob tej priložnosti so si gostje ogledali novo športno stavbo, popoldne in zvečer pa je bil eks- hibicijski nastop reprezentantov in prijateljsko srečanje kegljaških klubov. LUDVIKOVA PROTI MADŽARSKI — V repre- z-entanci, ki je nastopila proti Madžarski v Bu- dimpešti je nastopila tudi Ludvikova iz stor. Podrla je 3fi0 kegljev, kar je zelo soliden re- zultat. J. LUBEJ LUBEJ IN VEBROVA NAJBOLJŠA — Na držav- nem prvenstvu sKi člane (v Ljubljani in Kranju) in članice (v Zagrebu) sta se izmed Celjanov najbolje uvrstila Lubej, ki je podrl 1673 kegljev in zasedel 16. mesto t«r Vebrova, ki je s 768 keglji bila 15. Ostali Celjani: 44. Vanovšek (1608), 46. Veranič (1598), 51. Lešek (1584) in 66. Marinček (1543). Med članicami je bila Ocvir- kova 17. (765), Ludvikova pa 24. (750). J. LUBEJ zmaga za libelo V sklopu praznovanja 75. letnice kolektiva Li- bele so člani tega podjetja pripravili turnir v ko- šarki, na katerem so nastopile štiri ekipe. Zma- gali so slavljenci pred STš, železarno štore in ekipo Old boys Libela. Vse tekme je sodil Vili šuster. Turnir je lepo uspel in so si vsi nasto- pajoči bili enotni, da je treba podobnih turnirjev v bodoče pripraviti še več. LAŠKO ČLAN II. LIGE — V odloôibii tekmi v medobčinski košarkarski ligi so Laščani prema- gali Rogaško Slatino s 47:38 in tako postali člani II. republiške lige. Tekmo sta sodila Turk in Holzinger, največ košev za Laško sta dosegla Šetina in Deželak (9), za Rog. Slatino pa Kri- vec (18). O. HOLZINGER brez strelca samo točka Mlada ekipa Celje—Kladivar je morala tudi v srečanju proti Nafti na domačem igrišču pre- pustiti eno točko, ki bi mnogo pomenila za Ce- ljane. Po igri so si domačini zaslužili popolni izkupiček. Vso tekmo, razen v zadnjih minutah, so büi boljši zlasti v telmičnem pogledu, toda kaj pomaga, če lepe, tehnično dovršene poteze ne znajo izkoristiti in zadeti nasprotnikova vrata. Vse celjske poteze so se namreč zaključile v kazenskem prostoru gostov, ki so s protinapadi nevarno ogrožali vrata Mikuljana. še sreča, da je Kuder z odličnim strel^jm zadel gol Nafte. J. KUZMA STEKLAR ŠE V VODSTVU — Tudi po osmem kolu vzhodne conske nogometne lige so v vxjd- stvu nogometaši Steklarja iz Rogaške Slatine. V gosteh so namreč premagali nevarno Peco 2:1. Ostali predstavniki celjskega nogometnega področja po so takole končali: Velenje — Se- ver 1:2, Celulozar — Papirničajr 4:2 in Šmartno — Kovinar 1:0. Vodi Steklar s 15 točkami, Šmart- no je öet.rto z 10 in Kovinar peti z devetimi točkami, jk MOČAN ODPOR JESENSKEMU PRVAKU — Igralci Šoštanja so v desetem kolu republiške lige v Piranu nudili jesenskemu prvaku Piranu močan odpor. Zaradi nekoliko slabše igre v prvem polčasu so izgubili 21:16 (15:9), čeravno so bili v nadaljevanju boljši. Gole so dosegli: Kac 1, Požun 5, Hajšek 4, Bubnik 1, Kočevar 2 in Vočovnik 2. J. KUZMA Tudi letos bodo celjsko smučarsko društvo Izletnik in posamezne šole pripravili več začetnih in nadaljevalnih smučarskih tečajev. Kako je s pripravo na prihod zime, smučarsko opremo, vadbo, rekreacijo pa preberite v današnji številki Novega tednika v rubriki Svetujemo vam. Pretekli teden sta bili za- ključeni dve tekmovanji v okviru sindikalnih šport- nih iger — rokomet in mali nogomet. V rokometu je nastopilo deset ekip, ki so bile razde- ljene v tri ökupine. Žal se tekmovanja nista udeležili ekipi železnice in Aera. V ii- nalnem delu tekmovanja so bili dosežem naslednji rezul- tati: tekma za 7.-8. Klima: Libela 10:6, 4.-6. Emo : Že- lezarna 11:9, Emo Ingrad 16:11, železarna : Ingrad >4:10, 1,—3. Prosveta : Celj- ski tisk 12:10, Cinkar- na : Celjski tisk 10:7, Pro- svet : Cinkarna 13:12. Konč- ni vrstni red: 1. Prosveta, 2. Cinkarna, 3. Celjski tisk, 4. Emo, 5. Železarna, 6. In- grad, 7. Klima, 8. Libeia, 9. Savinja. Ekipa Prosvete je bila ponoTOO najboljša. Za- njo so igrali: Bukovec, Kol- nik, Povalej, brata Goršič, Vfv ligovšek, Alujevič, Lešek, Krumpak, Skrt in Kokot. Tekmovanja v malem no- gometu se je udeležilo re- kordno število ekip 21. Tek- movale so v treh skupinah vsaka z vsako, v finalu pa so se pomerile enakouvrščene ekipe. Vrstni red v skupi- nah: A skupina: 1. Izletnik, 2. Metka, 3. železnica, 4. Žič- na, 5. Savinja, 6. Obnwa, 7. Ključavničar. Skupina ß: 1. Libela, 2. Ingrad, 3. E'ek- trosignal, 4. Aero, 5. Klima, 6. Prosveta, 7. železarna. Skt:- pin? C: 1. Tehnomerćatir, 2. Emo, 3. Cinkarna, 4 Cei;- ski tisk, 5. JNA, fi. Tkanina, 7. Kovinotehna. V finaulu pa so bili doseženi naslednji re- zultati: tekma za 19—20. me- sto železarna : Kovinotehiia 3:0 b.b., za 16—18. Obno- va : Tkanina 3:0, Obno- va : Prosveta 5:4, Prosve- ta : Tkanina 2:4; za 13 -15. Savinja : Klima 1:2, JNA ni bilo; 10—12. Žična Aero 1:3, Aero : Celjski tisk 2:1, Celjski tisk : žična 4:3: 7—9. Železnica : Elektrosignal 31, Cinkarne ni bilo; 4—6. Met- Ica : Ingrad 6:1, Met- ka : Emo 2:3, Ingrad : Emo 4:0; 1,—3. Metnik : Libe a 3:1, Izletnik : Tehnomerca- tor 2:5, Tehnomercator : Li- bela 4:3. Končni vrstni réd: 1. Te- hnomercator, 2. Izletnik, 3 Li- bela, 4. Metka, 5. Ingrad, 6. Emo, 7. železnica, s. Elek- trosignal, 9. Cinkarna, 10. Ae- ro, 11. Celjski tisk, 12. žična, 13. Klima, 14. Savinja, 15. JNA, 16. Obnova, 17. Tka- nina, 18. Prosveta, 19. žele- zarna, 20. Kovinotehna. Tekmovanje je trajalo vei kot mesec dni. Vse tekme so bile odigrane na rokomet- nem igrišču pri Skalni kleti. Nastopilo je okrog 200 igral- cev. T. CtORŠIC v nadaljevanju prvenstva v VCSNL so nogometaši šmart- nega doma premagali Kovi- narja iz štor z rezultatom 1:0. Edini gol tekme je do- segel Vrečar v 51. min. (avto- gol). Srečanje je dobro vodil pred okoli 300 gledalci Lac- kovič iz Maribora. Nogometaši Polzele so v prvenstveni tekmi CNP kata- strofalno porazili ekipo Rod iz Radeč z rezultatom 13:0 Po 6. kolu imajo 12 točk in so na prvem mestu v II. sku- pini. V lokalnem derbiju štajer- ske rokometne lige so roko- metaši Partizana iz Petrovč doma izgubili srečanje s Par- tizanom Griže, z rezultatom 10:9 (6:3). Srečanje je vodil pred 150 gledalci Ratej iz Ce- lja. Odbojkarji Braslovč so v zadnjem kolu II. republiške odbojkarske lige zaman po- tovali v Maribor. Ker sreča- nja z Elkotom ni bilo so tek- mo dobili s 3:0 brez borbe. Na lestvici so na šestem me- stu s šestimi točkami. V soboto popoldne so v no- vem domu TVD Partizan Ža- lec otvorili novo štiristezno avtomatsko keglišče. Po slav- nostni otvoritvi je bilo ekip- no tekmovanje na katerem so nastopili keglači iz štor, Šempetra, šoštanja in Žalca. Končni vrstni red: 1. štore s 740 podrtimi keglji, 2. Ža- lec 686, 3. Šempeter 613 in 4. šoštanj s 603 podrtimi keg- lji. Posamezno 100 lučajev pa je zmagal Ivančič (šoštanj) s 424 podrtimi keglji pred Krajncem (štore) 376, Pin- terjem (Žalec) 359, Korunom (Šempeter) 333 podrtimi keg- lji itd. Na občinskem mladinskem tekmovanju v košarki občine Žalec, ki je bilo v Žalcu so nastopile 4. ekipe. V finalu je Žalec I. premagal Prebold I. z rezultatom 58:44. Vrstni red: Žalec I., Prebold I., Ža- lec II. in Prebold II. T. Tavčar samo neodloče- no z ravnami Gostovanje šahistov Celja v Ravnah na Koroškem se je zaključilo s presenečenjem. Celjani, ki so bili favoriti dvoboja so iztržili samo remi — 4:4. Nastopili so okrnjeni pa tudi domačini so po dru- gi strani pokazali izredno borbeno igro za vsako točko. Za goste so osvojili točke Bervar, štrajher, Užmahova, Janežič in Gruber. Izgubili so Pešec, Ojstrež in Pertinač, kar je vsekakor veliko presene- čenje. Kljub neodločenemu rezultatu so Celjani še vedno v vodstvu pred Branikom. ingrad : zrenja- nin 3:3 V Celju so gostovali šahisti Zrenj anina in igrali z Ingra- dom 3:3. Točke so osvojili Ojstrež, Cijan, štrajher in Pajk. S. PERTINAČ fantje sedmi Teden dni po končanem ženskem prvenstvu v odboj- ki. so končali tekmovanje tu- di fantje Partizana Gaberje, V nedeljo so v zadnjem kolu izgubili v Kamniku proti do- mači ekipi 1:3 (11:15, 15:8 10:15, 13:15). Srečanje je bilo popolnoma izenačeno in Ce- ljani bi lahko osvojili obe točki, seveda če bi v četrtem setu svoje vodstvo 7:2 obdrža- li in ne imeli smolo v finišu srečanja. Tako so prvenstvo zaklju- čili na sedmem mestu s tre- mi zmagami in šestimi pora- hk zmaga nad trbovljami Sezono so zaključili igralci tenisa z dvobojem nad Trbov- ljami ki so jih premagali s 4:2. Zmagali so Božo in Du- šan Godnik ter Metod Kle- mene. gaberčani zmagovalci Prosto prvenstveno nedeljo so izkoristili celjski hokejisti na travi tako, da so v Bogoji- ni v Prekmurju premagali v finalnem - srečanju domače moštvo 5:0 (2:0). S tem uspe- hom so potrdili, da so še na- dalje najboljša ekipa v repu- bliki in istočasno branili lan- skoletni naslov republiškima pokalnega prvaka. Gole so dosegli; Bon 3, Jost in Zupane. S tem uspehom pa so si priborili tudi pravico sodelo- vanja v zaključnem tekmova- nju za pokal Jugoslavije in se bodo verjetno srečali v polfinalu z ekipo iz Hrvatske. V nedeljo pa se bodo ponov- no pomerili za državno prven- stvo proti Slogi iz Zagreba na pomožnem igrišču za Gla- zijo. J. Kuzma TEŽAVE V TVD PARTIZAN OSTANEJO Velikokrat se piše oziroma govooi o članst/vu v društvih Partizan na vasi in v mestu, žal pa se zelo malokdaj za- mislimo, da ta društva ni- so več taikšna, kot nekdaj. Vedno manj je tistih, ki bi resno delali v društvu in ve- dno manj je tistih, ká bd svod prosti čas prebili na šport- nem terenu. Kjer je še aktivno diruštvo Partizan pa mnogi pravijo, da ne prenese discipline. Kdor noče discipline, takšen prav gotovo ne koristi dowlj sebi in društvu. Telesna vzgoja uči delavca za lažje opravljanje dela, torej ga mora učiti tudi discipline. Katerakoli organizacija goji telesno vzgojo mora v prvi vrsti navajati k redu in di- sciplina. To je osnovna prvi- na, ki jo mora obvladati vsak- do, kdor želi v telesni vzgo- ji in na delovnem mest« večjih uspehov. Poviiod mora biti disciplina, če n.pr. tekmuješ v plava- nju, se moraš podTedátí vodstvu tekmovanja, tekmo- vati moraš začeti na starter- ;ev znak, plavati po svoji progi itd. Brez discipline in reda v kakršnikoli obliki ne moreš niti v življenju in tu- di ne v športu uspeti. Zato nd disciplina tista, ki danes odbija mlade od te ali one organizacije, amipak je ve- liko odvisno od metode dela vodnika. Žal pa se pri nas dogaja, da tisti, ki že vrsto let pomagajo v društvih kot trenerji, vodniki, funkcionar- ji itd. odhajajo in opuščajO svoje delo, ker niso za vse skupaj dobili nitri moralne, kaj šele finančno oporo in podporo. Poleg tega vedno znova ugotavljamo, da so telovad- nice, kolikor jih pač v Savinj- ski dolini je, zastarele, dotra- jane in nesposobne za sodo- ben telovadni in rekreacij'ski ter tudi tekmovalni pouk. Dotrajani so tudi športni re- kviziti. katerih društva zara- di omejenih finančnih sred- stev ne morejo nabaviti. Vsako leto se ponavlja, da šole zapuščajo mladi talenti in tudi takšni, ki bi se ta- koj poevetili rekreativne- mu športnemu udejetvo- vanj-u. Kamorkoli pa se obrne- jo, so jim vrata zaprta. Ta- ko si mnogi izmed njih izbe- vejo pot, ki ni koristna dru- štvu, skupnosti, še najmanj pa njemu samemu. To so nekateri problemi, s katerimi se srečujejo špor<-'iii delavci v savinjskih telovacU nih društvih Partizan. Kje je torej glavni krivec, da TVV Partizan v Savinjski dolini nikoli ne morejo dobiti ne- kega določenega cilja in isto- časno impulz za delo, ki naj bi dalo poziti^/no podobo društvu, vasi, mostu, skupno- sti in posamezniku? Prav bi bilo, da bi se v to zamislili tudi drugi, ne pa samo šport- ni delavci. A. VIDMAJEB pisana paleta srbskih na- codniH noš je podobna l(ratkotrajnim cvetovom, ki ^zbrstijo za svatovske dni, skopa leta, ki mladini ,izburjajo slo po življenju, l(¡ preženo mračne spomi- ne iz porodnih sob in čurn- nat. Črnina je v Srbiji drugo ,iarodno oblačilo, ki je ved- po pri roki. Črnina je pri- ložena srbski nevesti v gvatovsko skrinjo, le malo je bilo generacij v stolet- jih, ko so ženske oblačile crnino v pozni življenjski jeseni ali legale v grob pred svojimi možmi, svo- jimi sinovi. In pridejo časi, ko posta- ne Srbija ena sama nari- caika, ena sama tugaljka. Jok je izsušil oči, da je solza komaj za male otro- ke. Če bi oživeli samo oni, ki jim je bilo s silo vzeto življenje, bi svet onemel od spoštovanja nad tolik- šnimi bojnimi trumami. Jesen je odela Srbijo v zlato, v rumeno in rdečkasto zlato, ki se mestoma preliva že v zamolk- lo rdečo ... Res, kot bi bila vsa iz zlata, toliko žrtev je terjala Srbija od svojih sinov in hčera. Kot bi bi- la vsa iz zlata ... Več ko je bilo krvi prelito za- njo, več je bila vredna, bolj dra- gocena in z zlatom neplačljiva. Srbija je dežala, kjer nikoli niso zidali razkošnih in prostor- nih hiš in domov. Zakaj? Majhna je hitro gotova in ni je toliko škoda. V Srbiji živijo druga ob drugi štiri generacije, ki so zi- dale. Prva po balkanski vojni, druga po prvi svetovni, tretja po drugi svetovni vojni in zdaj če- trta, ki sama ruši staro, majhno in neudobno, da bi zgradila no- vo čvrsto, sodobno. Srbija je dežela, ki je svoji preteklosti pravičen sodnik. O, ne recite nič o črnem Juriju, ustanovitelju dinastije. Ne zato, ker se je proglasil za kralja, pač pa zato, ker je združil Srbe in jih dvignil v hribih Rudnika v upor. Zadnji Karadorđi? To je druga stvar. Vsako seme se en- krat izrodi. Ko analizirajo svojo zgodovino, številne sijajne bitke in še številnejše tragedije, so fi- lozofi. »Srbi smo »ljute zmije« v začetku boja, junaki pa tudi na koncu, ko je treba umirati, po- krivati bojna polja s trupli.« Srbija je dežela v kateri se ponos in bolečina že stoletja kosata za srca mater, vdov in osamelih deklet. Kajmakčelan, bitka na Marici, tragedija La- zarjevih junakov na Kosovu, z lobanjami srbskih upornikov prekrita kula v Nišu, s kostmi posejane Prokletije in s trupli Srbskih vojakov pognojen Krf. Kdaj je bilo huje? Takrat, ko so Turki poslali oslepljeno srbsko vojsko domov in pustili vsake- mu stotemu po eno oko, da je lahko vodil po eno oslepljeno stotinjo, ali morda takrat, ko je v Kragujevcu stopila pred puške četica dijakov petega razreda s svojim profesorjem vred. Huje je bilo v Kragujevcu, pravijo vsi brez pomisleka. Huje je bilo za- to, ker so padli otroci, ki so se ljubezni do domovine učili še iz knjig in narodnih pesmi. Ustreljeni so bili otroci, ki so v zadnji šolski uri imeli na pro- gramu nemški jezik in so govo- rili o velikem pesniku Heinriku Heineju, pripadniku istega ljud- stva kot pijani vojaki, ki so me- rili na še ne odrasla prsa kragu- jevških dijakov. Sredi Kruševca, ki naglo spreminja svojo podobo, sto- ji eden najstarejših spome- nikov v Srbiji posvečen ene- mu največjih in najbolj tra- gičnih dogodkov v zgodovini Srbije — junakom kosovske bitke. Se zgodovina ponavlja? Kako se zgodovina ponavlja. Kosovska devojka je po bitki zdravila in pojila ranjene junake. To je bilo 1389 leta. Če naj verjamemo ljudski pesmi, so ji Turki kot zmagovalci to dovo- lili ... ... V Kraljevu pa je zdravnica prišla prosit Nemce, naj iz tabo- rišča v hali tovarne vagonov spu- stijo njene bolnike, ki jih je obi- skovala po domovih. Nemci so jo spustili k bolnikom, toda iz ta- borišča nič več. Ustrelili so jo s pacijenti vred ... V Cele kuli pri Nišu so v zid bile vzidane glave upornih Srbov. Turki so to storili, da bi prepla- šili srbsko prebivalstvo. Glave so odsekali mrtvim padlim uporni- kom. To je bilo v srednjem veku. V Kialjevu pa je v oktobrskih dneh partizanski tank (zaple- njen) vdrl v središče mesta in v bitki povzročil med Nemci pre- cej žrtev, še bolj pa jih osramo- til. Tudi Nemci so se zgledovali po Turkih, le da so jih preko- sili. Nacisti so terjali 100 Srbov za enega Nemca. Kraljevski ko- mandant je to tudi do pike iz- vršil. Od 12.000 prebivalcev jih je v nekaj dneh padlo pol. Okoli 6000 žrtev je bilo darovanih na oltar domovine. Večinoma sami delavci, doma pa iz vseh krajev Jugoslavije. Ko je zmanjkalo mož, so streljali tudi otroke in starce. In še jim je manjkalo trupel, kajti hitlerjevi trinogi so točnost in red. Objavili so pro- glas, da naj se vsi preživeli ja- vijo na občini, ker je maščeva- nje končano in da bodo vsi do- bili izkaznice. Ljudje so prišli, toda od tam takoj k tovarni va- gonov, da bi izpolnili manjkajo- če število. Grobove v Kraljevu, ki so jih žrtve morale same izkopati, so zasuli s stroji. Nasuli so kupe zemlje in vse skupaj potlačili s tanki, da so iz zemlje brizgali krvavi gejzirji. Dvignjene glave v Kraljevu so tri velike gomi- le. Spomenika še nimajo, vsaj takega ne, kot bi ga žrtve zaslužile. V Kragujevcu je 32 grobnic. Razstresene so po vznožju nizke- ga griča in vmes je speljana ce- sta. Najprej so uredili grobišče ustreljenim dijakom. Vsako le- to uredilo novo gomilo. Vsako gomilo uredijo s pomočjo razpi- sa. Vsako grobnico urejujejo kot spomenik zase, vendar vkonponi- ran v celoto. In kar najbolj pre- sune. Poljane z 32 grobnicami so od jutra do večei-a obiskane. Ne samo v oktobrskih dneh. Vse le- to. Tudi pozimi. Na vhodu v spominski park ni več napisa: NEMCI NEZAŽE- LJENI. Ni ga zato, ker jih sploh ni več sem. Bilo je precej pri- merov, da so kmetje razbili av- tomobile in pognali v tek pri- padnike naroda, ki se je prosla- vil s takšnim grozodejstvom. Ko govori srce, ki sovraži, razum odneha. Kako naj razume Kra- gujevčan, da Nemci niso vsi sla- bi, će pa so v njihovem mestu v sedmih urah postrelili 7.000 lju- di, od otrok do sivih starcev, od dečkov do deklic, stark, kmetic in intelektualk. A v Kruševcu? človeku z ustaljenimi navadami naše rabe jemlje dih ob idejah, ki so jih imeli tvorci spomin- skega parka v tem mestu. Na kraju, kjer so bili ustreljeni ro- dobljubi Kruševca in kamor so sbrali kosti proslavljenega ra- sanskega odreda, so uredili več hektarjev velik park v eni od umetno izgreblih kotanj sta dve gomili. V obeh sta grobnici, to- da vse skupaj je prekrito z zem- ljo v stožičast hrib prekrit s tra- vo. Pod stožcem plošča. Skozi okrogla vrata v obliki predora obiskovalec kruševske- ga »SLOBODIŠTA« pride v dru- go ovalno dolinico. Od tu sega oko samo pod nebo in položne zelene globače. Iz globače se dvi- gujejo beli kamniti ptiči svobo- de. A kar najbolj osupne; pesnik zahteva, da pod tem nebom sto- jiš dvignjene glave, ne upognjen v bolesti in spoštovanju. »SLobodište« v Kruševcu ni en- krat na leto obiskovano grobišče padlih borcev in žrtev fašizma. Tu so najbolj elitne prireditve, ko se pred tisoči in tisoči Kru- ševčanov zvrstijo najboljši zbo- ri, najboljše folklorne ekipe, najboljši rècitatorji, najboljši pevci. Svečanosti se začenjajo s čitanjem povelje v imenu živih, nadaljujejo se s Prometejevimi stihi, ko se prižigajo žare, v ka- terih luči potekajo prireditve v čast mrtvim, v užitek in opomin živečim ter prihajajočim. Vprašal me je nekdo, kako mi častimo spomin rva mrtve. Pove- dal sem mu, pa mi zamišljen od- vrne: »Pn nas bi bilo to skoraj ne- mogoče. Naái mrtvi so preveč raztreseni po svetu, da bi jim v enem dnevti mogli obiti gro- bove!« Srbija je dežela, kjer je ena od larodnih noš črnina. JURE KRASOVEC Kot velikanska rimska petica, ki pa v Svojem belem kamnu skriva obraze mladih ljudi — to je spomenik nad grobiščem streljanim dijakom v Kragujevcu. Petica pomeni spomin na tisti peti razred gimnazije, ki so ga Nemci postavili pred puške s profesorjem vred. iK-legacije šestnajstih slovenskih občin so se poklonile tudi P^lun, ki so pokopani v spomenkostumici v Gornjem Milanovcu. PLAČE BREZ PRIKCfPOV (nadaljevanje s 1. strani) Med temi jih 7 nagrajuje vo- dilne delavce rahlo nad kriteriji, štiri pa slabše. Klima, žična in Kovinotehna so v vseh kriterijih znotraj poprečnih odstopanj, ostali pa v posameznih kriterijih presegajo poprečja enkrat v plus drugič pa v minus. Najizrazitejši primer je Ingrad, ki je v po- prečnem odstopanju na tretjem mestu. Ce bi ui)Oštevali samo velikost delovne organizacije in izobrazbo, Ingrad zelo slabo na- grajuje vodilne delavce in s tem u.stvarja potencialno možnost odliva vodilnega kadra. Ce pa bi sodili po skladih in poprečnem osebnem dohodku vseh zapo- slenih, pa so vodilni delavci iz- redno dobro nagrajeni. Slične razmere so še v Železarni in Cin- karni, vendar ne tako izrazite. V takih primerih je nujno opo- zoriti na sile izven delovne or- ganizacije (sistemska vprašanja, dediščina preteklih let in po- dobno), predvsem zaradi vzdu- šja v kolektivih. Nedopustna na- paka pa bi bila, če bi v teh pri- merih pnstopali uravnüovki in s tem nestimulativno vplivali na vodstvene kadre. Ф V skupini v kateri so Izlet- nik, Libela, Plinarna, Metka in Merx je nagrajevanje vodilnih skromnejše kot kriteriji dovo- ljujejo. Izletnik — nagrajuje naj- slabše in so njegova vodilna me- sta nezanimiva. Ce to ni trenut- ni problem, dolgoročno gledano pa je prav gotovo. Libela bi lah- ko nagrajevala bolje, zlasti za- radi velikosti in dobre izobraz- be. Plinarna je specifična in me- nimo, da je prav, da se držijo kriterija izobrazbe in velikosti. Metka se drži kriterija skladov in poprečnih OD vseh zaposle- nih. Dolgoročno je to nevarna tendenca. V malo blažji obliki velja to tudi za Merx. Ф Skupino, ki nagrajuje boljše kot kriteriji dopuščajo, tvorijo Avtomotor, Aero, Zlatarna, Elek- tro — uprava. Tkanina, EMO, KZSZ in Etol. To je skupina z najatraktivnejšim p>oprečjem, ki »vleče« tudi ostale. O tej skupini, ki je politično zelo zanimiva, ne moremo govoriti v poprečjih, ker je vsak primer zase znači- len. Avtomotor, je po višini OD daleč pred vsemi. Primerno na- grajuje edino glede na kriterij poprečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih. V primerjavi z ostalimi kolektivi trgovine pa lahko ugotavljamo najslabšo skrb za sklade, ter rekord v vi- šini OD za eno najnižjih izobraz- benih poprečij. Aero, je daleč pred vsemi v poslovni uspešnosti izraženi sko- zi sklade. Premoč tega kriterija je tako izrazita, da je Aero spe- cifičen. To dodatno povdarja še ugodna kadrovsko — tehnična struktura zaposlenih. Kljub te- mu pa je vodilni team slabo izo- bražen. Zlatarna je precej slična Avto- tnotorju, vendar v blažji obliki. Elektro — uprava in KZSZ sta specifični delovni organizaci- ji. Tkanina se približuje Avtomo- torju in Zlatarni. Preostala dva sta Etol in EMO. Etol je po vseh kriterijih, razen velikosti, na ravni osebnih do- hodkov vodilnih delavcev. Primer je izrazit. Podjetje z nekaj nad 100 zaposlenih je sposobno odli- čno plačati 9 vodilnih delavcev z visoko izobrazbo. Glede na izo- brazbo je to edinstvena vodilna garnitura v Celju, škoda je, da takih garnitur nimajo velike de- lovne organizacije. Nujno se nam zdi ob tem postaviti dvoje prin- cipielnih dilem veljavnih za ce- lotno občino. Prvo, kakšen je vpliv OD v Etolu na gibanje drugod. Drugo, kakšne so dolgoročne posledice visoko atraktivnih delovnih mest v malih delovnih organizacijah na prelivanje strokovnih kadrov. EMO je sličen Ingradu, Cinkarni in Železarni. Z ozirom na ve- likost in izobrazbo nagrajuje sla- bo vendar 2 — 3 krat boljše kot prej omenjena podjetja. Z ozi- rom na sklade in poprečne OD vseh zaposlenih pa nagrajuje najboljše. Večanje osebnih do- hodkov vodilnih delavcev v Emo bi bilo več ali manj problema- tično, če predhodno ne bodo po- rasli skladi in poprečni zaslužek vseh zaposlenih. Zaključek: Nagrajevanje vodilnih delav- cev je no izmed vprašanj nagra- jevanja sploh. Današnje razme- re v nagrajevanju vodilnih delav- cev v različnih delovnih organi- zacijah pa so takšne, da v delu podjetij pretirano visoki osebni dohodki pomenijo privilegij, v drugem delu pa je višina oseb- nih dohodkov prenizka in pred- stavlja resno oviro za angažira- nje strokovnjakov. Oba ekstrema sta v nasprotju s temeljnimi principi nagrajevanja po delu ter težnjami družbene kadrov- ske politike. Nevzdržno je, da v enem kolektivu 7 vodilnih delav- cev dobiva poprečni osebni do- hodek 1.696 — din mesečno v drugem pa prav tako 7 vodil- nih 3.875 — din mesečno. S tem, da prvi zaposluje cca 50 odstot- kov več kot drugi in da je izo- brazba pri obeh enaka (srednja šola in 0,8 leta šolanja na višji šoli). Vprašanje, katerega se bo lotil sindikat, ni lahko. Najprej bo treba sprejeti generalno po- litiko, ugotoviti realne okvire za učinkovito dejavnost, gibanje spremljati sproti itd. Delo bo moralo biti javno in principielno. Prav gotovo bo nastal odpor, ki ga bodo posamezniki skušali prikazati kot nedovoljeno vme- šavanje, nesamoupravno pose- ganje v pravice delovnih ljudi itd. Nagibamo se temu, da bodo taki poskusi redki in da bodo težko vzdržali javno kritiko. Vsem bo pač moralo biti jasno, da bo aktivnost usmerjena v odpravljanje napak, ki so pri- sotne in zavirajo hitrejši napre- dek in kvarijo odnose. NACE KRUMPAK novi simsld mesecniii MIHA KOLAR Pravijo, da je v vseh manj- ših krajih tako. To ne vem. Vem pa da je v Kozjem pe- ščica ljudi, ki v resnici skrbe in delajo tako, da je kraju vprid. Zato te tudi vsak do- mačin, če rabiš to ali ono, pošlje k tem ljudem. Eden izmed njih je Miha Kolar. Srečaš ga lahko vsepovsod. Pri delu v tej ali oni organi- zaciji, na tem ali onem se- Stanku. Največ pa v trgovini. Zdaj je zopet poslovodja Potrošnje v Kozjem. Medtem in predtem je bil direktor zadruge. Tiste, ki je edina od vseh po vojni imela dobi- ček. Tiste, kateri so kmetje zaupali, ker so si oh njej uredili nekaj nasadov ribeza in sadja, opomogli živinorejo. Upravnik kmetijskega kombi- nata je sicer tudi bil, vendar je to funkcijo hitro pustil. Po tem, ko je ugotovil, da se ob sedanjem delu in orga- nizaciji dela ne pride k uspehu. Miha se je rodil v Podlogu pñ Kozjem. 1942. leta so ga spravili v Stari pisker, nato v mariborske zapore in kon- čno v internacijo. Ko mu je uspelo pobegniti, se je vrnil domov in odrinil med parti- zane. Zdaj jo reže že v štiriin- štirideseto, prejšnjo soboto pa je, kot je dejal, prvič opa- zil, da je star. Poročila se mu je hčerka. Toda to gla- sno ne prizna. Namreč, da se stara. Sam sebi in drugim do- kazuje z delom, da je še tak, kot je bil pred desetimi leti. Pravi, da je tako prav, kajti zdaj, ko so Kozjani dobili novo šolo, gasilski dom, čr- palko in si uredili lovsko kočo, morajo s tem tempom nadaljevati. Drugače v resnici zamro skupno s krajem vred. To si pa nikakor ne morejo dovoliti. In tako Miha vsak dan, zdaj je že praznovanje mimo, za- čne г delom zjutraj, da se zvečer izmozgan umiri. Do takrat, ko bo v Kozjem zopet kaj, ko bo treba krepko plju- niti v roke, da bi bilo vse tako. kot mora biti, in kot Kozjani žele. Kajti že pred leti so spoznali, z Mihom vred, da si morajo najprej sami pomagati, šele nato lah- ko pričakujejo pomoč dru- gih. Miha pravi, da je že tako, sam se pa s tem ne more in noče sprijazniti. NANI kadar trgovina in potrošnik vsak рл svoje dokazujeta, da imata prav, ni рђ. jetno biti odborník ^ Na drugi seji skupščine občine Celje v minulem tedn,^ - prvo so morali zaradi nesklepčnosti po odmoru pr«, kiniti - so odborniki razpravljali o podražitvi sladkorja o napredovanju del na celjskem vodnem vozlišču, ¡ oskrbi mesta in okolice s pitno vodo in o proračunski situaciji. Največ razprave je povzročil odlok o podrazitvj sladkorja. Čeprav so imeli odborniki mož- nost razpravljati samo o 5 para višji ceni za kilogram sladkorja — 15 para so morali potrditi, ker je tako pač določil zavod ш cene — so vzeli predlog pristoj- nega sveta zelo resno. Predlaga- no zvišanje cene sladkorju celj- skih potrošnikov sicer ne bo hudo prizadelo, so menili od- borniki, toda tudi ta podražitev se vključuje v splošno zviševa- nje cen, kar ima vse skupaj že občuten vpliv na standard pre- bivalstva. Predstavnik trgovske- ga podjetja Merx se je moral po- šteno potruditi, da je odbornike prepričal v utemeljenost predlo- ga trgovine. Le-ta je namreč do- kazovala, da z dohodkom od malo prodaje sladkorja ne kri- jejo niti osebnih dohodkov, kaj šele, da bi ustvarjali kaj več. Sladkor pa je poleg tega arti- kel, ki ga morajo plačati v 8 dneh. In prav zdaj je obdobje, ko bo potrebno napolniti skladi- šča. Končno je skupščina skle- nila, da bodo potrošniki poslej plačevali kilogram sladkorja v kristalih po 2,85 ND, kocke pa po 3,15. Celjski občani so v zadnjem obdobju že nekajkrat v praksi ugotovili, kako pomembna so regulacijska dela na vodah celj- skega območja. Uresničitev pro- grama najnujnejših regulacijskih del, pri financiranju katerega sodeluje tudi republiški vodni sklad, je v zadnji fazi. Izgradnja akumulacije Loče se je sicer ne- koliko zakasnila, toda kljub te- mu kaže, da bodo še letos za- čeli polniti bazen. To bi omogo- čilo tudi preusmeritev toka Ko- privnice v novo strugo. Toda medtem ko republiški vodni sklad redno poravnava svoje fi- nančne obveznosti, so nekatet( delovne organizacije v celjski čini v precejšnjem zaostanka Ker bi lahko to ogrozilo uresiij čitev letošnjega programa, j, skupščina priporočila, naj spodarske organizacije svoje olj veznosti čimprej poravnajo. Mej kolektivi, ki dolgujejo najvišje zneske, so tudi Cinkarna, EMo in Železarna Štore. Odborniki so v razpravi nekaj, krat poudarili, da je regulaciji voda na celjskem območju trebj nadaljevati tudi po uresničitij programa najnujnejših del. Frei vsem bi bilo potrebno zagotoviš sredstva za izgradnjo akumula ci j e Tratna na Voglajni, za izp» polnitev regulacij na ožjem celj. skem vozlišču, za izgradnjo ij dustrijskega vodovoda in za á gradnjo kanalizacijskih kolektor jev ter čistilnih naprav. Upoštevaje kritičnost oskrbe celjskega območja s pitno vode, je skupščina tudi sklenila, da podpre pobudo za trajnejšo re- šitev tega vprašanja. Potrebna bo namreč temeljita analiza sta- nja vseh voda na porečju Savi nje, s čimer bi zajeli tudi žalsko in velenjsko občino. Strokovnja- ki računajo, da bi to analizo - terjala bi 2 milijona ND — laMo končali v dveh letih. Nosilec ce- lotne akcije naj bi bila vodna skupnost Savinja Celje, finančno breme pa bi si razdelile zaini^ resirane občine, podjetje Plina- na—Vodovod, republiški vodm sklad in nekatere delovne orga- nizacije. Na seji so odborniki potrdili tudi poročilo o poslovanju pro- računa in skladov za obdobje devetih mesecev. Kljub temu, da se dohodki in izdatki gibljejo v glavnem kot je predvideval plan, pa skupščina opozarja vse proračunske potrošnike, da ome- jijo svoje izdatke, saj denarja za plačilo morebitnih prekorači- tev, ne bo. IVICA BÜRNIK ZA UREDITEV ŠOLSKIH RAZMER v celjski občini naj bi poiskali najustreznejiiîi način zbiranja sredstev Celjska občinska skupščina si je v zadnjih letih uspešno priza- devala za ureditev šolskih raz- mer v občini, saj je v te namene vlagala tudi znatna sredstva. Pri tem jo je vodila težnja, da bi dosegli 1,5 izmenski pouk. Kot rezultat takih prizadevanj so ure- jene šolske razmere na okoliških šolah, pri tem pa je, zaradi pri- rastka otrok, izgradnja šolskih prostorov v samem Celju neko- liko zastala; mestne šole so pre- napolnjene in imajo 2 izmenski pouk. Kolikor bi ostalo vse, kot je, bi morali poiskati rešitev celo v tretji izmeni, kar seveda ne bi bilo sprejemljivo. Občinska skupščina je o pro- blemu že večkrat razpravljala in sklenila, da pospeši nadaljnje uresničevanje srednjeročnega programa razvoja šolstva ter podpre napore za izgradnjo nove posebne in pete osnovne šole. To bi omogočilo, da bi tudi v sa^ mem Celju dosegli 1,5 izmensld pouk in s tem izboljšali tako delovne kot učne pogoje. Vprašanje, ki bi ga ob tolikš- nih investicijah morali rešiti, j« seveda, kako zagotoviti sredstva. Občinska skupščina pripravlja ^ sodelovanju z vsemi družbeno političnimi organizacijami pred- loge za zbiranje sredstev, po- trebnih tako za investicije v šol- stvu kot za druge nujne namene- V teku so pogovori, ki jih bodo v prihodnjih dneh razširili na vse samoupravne organe delov- nih organizacij, ki naj bi spo- znali nujnost izgradnje šolskili objektov ter se odločili za naj- ustreznejši način zbiranja sred- stev. Kot možna varianta" pri haja v poštev razpis referendu- ma oziroma družbeni dogovof ali kombinacija obojega. Da bi dobili vpogled v celotn" problematiko, bomo od prihod- nje številke NT dalje posredo- vali javnosti širšo in temeljit" informacijo. NAJBOLJŠI HMELJ NA RAZSTAVI Minulo nedeljo so v Žalcu za- prli vrata za II. specializirano razstavo vzorcev hmelja letnika 1969, za katero je dal tudi letos pobudo izvršni odbor za hmeljar- stvo pri poslovnem združenju Styria Celje—Maribor. Preden spregovorimo kaj več o ocenah letošnjega pridelka, naj omeni- mo, da si organizatorji vsestran- sko prizadevajo uvrstiti takšno razstavo v sklop tradicionalnih prireditev na področju hmeljar- stva. Vsakoletna smotra pridelka naj bi bila med drugim povdarek celoletnim prizadevanjem hme- ljarjev za dosego tako večjih učinkov v proizvodnji kot za ka- kovost pridelka. To slednje dobi- va čedalje večji pomen, ker pred- stavlja slovenski hmelj izrazito izvozni artikel. Slovenskim pro- izvajalcem se torej gre za do- stojno mesto kar zadeva kako- vost hmelja na svetovnem trži- šču. Zunaj čedalje bolj pazijo na kakovost oz. vsebino hmelja in ta počasi spodriva barvo in obliko hmelja kot najpomembnejša fak- torja pri ocenjevanju tržne vred- nosti. Takšnim zahtevam se mo- rajo podrediti pridelovalci hme- lja v Savinjski dolini in na osta- lih hmeljarskih področjih. Priprave za letošnjo — II. raz- stavo hmeljskih vzorcev so se začele že v avgustu, ko je komi- sija pozvala slovenske proizva- jalce hmelja za sodelovanje. Od- ziv je bil zelo lep. Komisija je na terenu pravočasno vzela 245 vzorcev s propozicijo, da pride na razstavo na vsakih 10 hekta- rov hmelja po en vzorec. Kot re- čeno, so proizvajalci iz celjskega in mariborskega območja (skup- no 205) poslali v strokovno oceno 245 vzorcev. Le-te so strokovnja- ki pregledali in ocenili. Organo- leptična in kemična analiza vzor- cev je pravično zvrstila hmelj, za katerega sodijo, da predstav- lja realno kvaliteto pridelka 1969. Ko je predsednik izvršnega od- bora za hmeljarstvo pri Styriji Karel Kač odpiral razstavo v Žalcu, je med drugim poudaril, da pomeni ta že II. razstava vzorcev hmelja javno manifesta- cijo in javno priznanje' za priza- devanja hmeljarjev v tekočem le- tu. Tudi v prihodnje naj pomeni razstava hmelja izraz prizadeva- nja za kakovost hmelja. Vsi, ki so tokrat razstavljali, a čeprav niso dobili odličij, so s svojim sodelovanjem prispevali k uspeš- nosti razstave. Mimo vzorcev v konkurenci so tokrat na razstavi pokazali tudi 13. vzorcev z inšti- tuta za hmeljarstvo v Žalcu. Tu gre za nove sorte, potrebne bo- doči masovni proizvodnji, ki so še v fazi temeljitega proučevanja. Vsekakor pa smemo reči, da bo slovensko hmeljarstvo pravočas- no prip¡ravljeno za zamenjavo sedanjih sort hmelja z novimi, ki imajo boljše in bogatejše lastno- sti, tako da bo hmeljarstvo s svojo produkcijo obdržalo uve- ljavljeno mesto v svetovni trgo- vini s hmeljem. In še o podeljenih priznanjih. Letos je izvršni odbor za hme- ljarstvo na osnovi strokovnih ocen in analiz strokovnjakov po- delil zlato plaketo za hmelj, ki je bil pridelan v poslovni enoti Tabor kmetijskega kombinata Žalec. Nadaljnih 6 srebrnih me- dalj so prejeli za svoj hmelj KK Žalec, poslovna enota Arja vas, KZ Prevalje, Anton Jelen, Edi Plauštajner, KK Žalec, poslovna enota Prešnik—Celje in Rafko Umbreht. Bronaste plakete so na osnovi ocen prejeli za svoje vzor- ce hmelja ti-le: Franc Satler, KK Žalec, poslovna enota Dobrna, Franc Verde j, Karel Razboršek, Jože Piki, Ivan Kukovnik, Anton Tominšek, Ivan Ribič, Zoran Ža- gar, Jože Kumar, Franc Brežnik, Ferdo Herman, Vinko Zagorič- nik, in KZ Vuzenica, obrat Šent- vid. FRANJO KRIVEC ZAČETEK DOBER VSE DOBRO Komaj dober mesec je minil, kar so se odprla vrata Talij inega hrama in že lahko ugotovimo, da je naše gledališče nadvse uspeš- no začelo novo, dvajseto sezono. Prva predstava v sezoni — dra- matizacija Jurčičevega DESETE- GA BRATA — je pri občinstvu naletela na sprejem, ki je pre- segel vsa pričakovanja. In ne samo to: DESETI BRAT privab- lja nove in nove obiskovalce, med njimi tudi take, ki doslej še niso prestopili praga gledali- šča. Dvorana, ki je bila včasih zasedena, tu in tam pa je s svojo grozljivo praznino tudi jemala igralcem pogum, je naenkrat po- stala premajhna. Gledališčniki smo se hitro in radi navadili na to, da skoro pri vsaki predsta- vi odhaja mnogo ljudi domov brez vstopnic. V 33 dneh je 24 predstav DE- SETEGA BRATA videlo 8.923 obi- skovalcev, od tega 2.305 na go- stovanju v Murski Soboti, Mari- boru in Kostanjevici. Preprost izračun nam pokaže, da je pov- prečni obisk predstave (372) viš- ji od števila sedežev v gledališču. Tolikšen povprečen obisk so v 19 sezonah v celjskem gledali- šču dosegle samo pravljice in na prostem uprizorjeni CELJSKI GROFJE in HERMAN CELJSKI. Da bi ustregli vsem, ki bi si čimprej radi ogledali DESETE- GA BRATA (dc^ovorjenih imamo že preko 20 nadaljnjih predstav) bi moral imeti mesec 60 in ne samo 30 dni. Tako nam je za naslednjo premiero že zmanjka- lo časa in smo jo morali pre- staviti v začetek novembra, v študiju pa imamo še PARTIZAN- SKI MITING, PEPELKO in ko- medijo BOSA V PARKU. Kljub višji vstopnini v novi sezoni je močno naraslo število rednih obiskovalcev, saj imamo že doslej preko 400 abonentov več kot v pretekli sezoni pa se Se vedno vpisujejo novi. V krat- kem bomo odprli nov abonma, zanj smo v dogovoru z nekate- rimi delovnimi organizacijami. Vse te številke zgovorno pri- čajo o tem, da človek današnjega časa ni utonil v poplavi stripov, slabih filmov, kriminalk in preobi- lice golote, da je v njem kljub zmehaniziranemu času vendarle še veliko spoštovanja in ljubez- ni do našega kulturnega izročila in do gledališča. Z doslej naj- višjim številom abonentov in naj- višjim številom obiskovalcev v prvem mesecu nove sezone je naše občinstvo poklonilo lepo da- rilo dvajseti sezoni poklicnega gledališča. To je zadoščenje vsem gledališkim delavcem, saj doka- zuje, da je dvajset let garanja celjskih gledališčnikov rodilo obilen sad. SLAVKO BELAK NEZNANEMU JUNAKU Takrat, ko je val okupator- ske vojske pregazil našo do- movino in zasužnjil vsako ped naše zemlje, tedaj, ko so be- sede največjega slovenskega pesnika »manj strašna noč .je v črne zemlje krili, ko so pod svetlim soncem sužni dnovi...« postale simbol narodne bit- nosti in strnile v upor vse, kar je čutilo veličino človeko- ve svobode in pravice, se je v krvi in smrti porajalo novo vstajenje našega naroda. Smrti je bilo takrat toliko, da je krik krvi segal v gro- zotni sij gorečih vasi in trgal poslednjo misel padlih v bor- bi, zaporih in taboriščih. Vsepovsod po zemlji so bi- li raztreseni grobovi, sama žalost in trpljenje. Vsak dan je vsak korak lahko sprem- ljala nasilna smrt. In ker zlo- čin in kazen rasteta na istem drevesu in vsako nasilje nad resnico rodi upor, ki vzplam- ti do končne zmage, je tudi našemu narodu spet zasijalo sonce svobode in uresničile so se besede poeta ... Ostali pa so nam grobo- V i — znani in neznani! Znani, ki so v njih in z nji- mi vtkani spomini, lepi ali grenki, nepozabni in četudi težki, so vendar povezani v ustvarjajočo sedanjost. Neznani, ki jih je nasilje postavilo v brezimnost in pre- vzamejo človeka do zadnjih vlaken. V luči neznanega vsta- ja lik tisočev, ki jim smrt za domovino daje sijaj najvišje stopnje človeškega žrtvova- nja, človelca — kot zgodovi- ne naroda, za katerega se je žrtvoval, ko je bil ta napa- den in ogrožen. Tudi njih je povezovalo vsakdanje življenje. Imeli so svoje želje, skrbi in tihe ra- dosti. Njihove sanje so hre- penele k soncu, njihove misli so se razraščale v dejanja, ki so vpodobila k delu in umu rast človeka. Pomlad jim je bila mladost, poletje hotenje in moč, jesen — zrelost živ- ljenja! Srečali pa so se s spozna- njem, da suženjstvo vodi v propad in uničuje največje vrednote. Ob vsaki smrti se je takrat utrnila iskra, ki se je razši- rila v plamen in prispevala svoj delež k zmagi. In ta de- lež je enkraten, največji in veže temeljni človeški smi- sel. Zato naj tvoj svobodni ko- rak obstane ob tej gomili, po- loži cvetno vejico ali toplo misel, ki naj iskreno in glo- boko prodre v veličino te smrti in jo hvaležno poveži s sedanjostjo. Te smrti so iz grobov po- gnale kvišku — k s v o b o - d i Î PAVLA ROVAN-JANA beležke s potovanja po evropi NI RAVNO POLJE NAŠ REPORTER JANEZ SEVER JE LETOS PREPOTOVAL VEČ DRŽAV V EVROPI, V NEKAJ PRIHODNJIH ŠTEVIL- KAH BOMO OBJAVILI NJEGOVE BELEŽKE PREDVSEM O TEM, KAJ NAŠI LJUDJE ŽELE V ZAMEJSTVU VIDETI IN KAJ V RESNICI VIDIJO. Zakaj se torej ti občani, pred- stavniki kulturno in estetsko izo- braženega narodva venomer vra- čajo h kipom, produktom Starih Grkov? Prva ugotovitev: to so občanke. Druga ugotovitev: ti kipi imajo veliko pomanjkljivost. Kajti sedanja moškost se meri in označuje s premerom mišic na trebuhu, to vem iz prakse. Poleg tega pa sedanja moškost ni toli- ko mlahava, da bi nam zato zra- sle dojke, mej duš. O pomanjka- nju figovih peres, pa je bilo v tedanji Grčiji verjetno enako, kot z našo likvidnostjo. Vse kar na- brekne, ne moreš s peresom po- kriti. Zakriti. Niti z govorom a la »kilometerwurst«, kot je po- stala to že potreba tudi v kra- jevni skupnosti v Volčji dlaki. In smo tako romali, od akta do pejsaža, od afroidičnih kipov do Venere, ki bi jo skoraj pre- zrli. Zanimivo. Le malo ljudi jo opazi. Njo, ki na podstavku iz- žareva le malo manj, kot pre- govori na zadnji strani TT-eja. Da o sredinskem listu Starta ne govorimo. Tiho sem se ji poklo- nil in sramežljivo priznal, da je podobna naši reformi. Katerikoli. Namreč, čim delj jo gledaš — lepša je. In bolj tuja. Nedoseg- ljiva, neuresničljiva. Teoretično. Kajti tu je, na dosegu roke. Le stegni se in jo otipaj. Vščipni, kot se to pri nas dela. Ne, ne bo ti primazala klofute! škoda. Tokrat ni nihče prinesel kam- na in ga zagnal v obraz Moni Lizi. Giocondi. Zato smo šli ven. Presiti vsega, tudi teh lepot, ki te utrudijo bolj, kot če vsak dan po telefonu odgovarjaš raz- nim kmetom, ki sicer lepo po- jejo, vendar nočejo razumeti, da je tudi na njihovi prevzvišeni kmetiji pognala ljuljka. Sreča, da pri nas še vseeno nima dosti kmetov telefonov. Tako kot v Franciji. Kajti drugače, bi tudi naši tu in tam pripeljali v me- sta svoje pridelke, zasuli z nji- mi ulice, da bi se lahko nato nekdo na njih spotaknil. To me boli, ker sem tu, v Parizu ugo- tovil, da ima naš novi dinar majh- no ceno. Zvečer smo namreč za- vili v lokal, na katerega strop in stene prišleki lepijo banknote svoje domovine. O, tudi dinar- jev je mnogo. Ne teh s trdno podlago. Tega sem poskušal na mile viže prilepiti na strop, pa mi je vedno padel nazaj na glavo. Nerazumljivo. Zakleto. Zato sem k bankovtu za starega jurja, ki je bil že prilepljen, prilepil no- vega za pet dinarjev, če bi mi kdo očital skromnosti, bi mu povedal, da se naj Francozi nikar norca ne delajo, saj so tudi oni ena tistih zmagovitih držav druge svetovne vojne, ki jih tare infla- cija, medtem, ko premagane dr- žave z Nemčijo na čelu vrednost svojega denarja povišujejo. Vrag se naj razume na to ekonomiko. Tako kot na ono, s katero nas je naš predragi vodič, profesor, pre- senetil v Versaillesu. Ob ogledu bi seveda mi znova radi strokov- nega vodiča. Organizatorjem iz- leta smo nekaj takih vodstev tudi plačali. In veste kaj se je zgodilo? Zopet smo tavali iz so- bane v sobano, zijali v skoraj enako pohištvo in zijali v raz- stavljene predmete, ker je vodič izvedel, da bi morali po njego- vem mnenju za dodatno vodstvo plačati skoraj toliko, kot je zna- šal celotni OD njegovega novega direktorja takrat, ko je bil še direktor manjše univerze v celj- ski periferiji. Nekaj sto tisoč sta- rih dinarjev. Skoraj milijon, bi morali baje plačati. Da te posili nekam za plot. Od smeha. In žalosti. Primitivnosti. Zaradi draginje, zopet citiram vodiča, naj tudi ne bi pogledali »blesavih« pastiric, torej progra- ma v Folies Bergeres. Ne zara- di od starosti z naftalinom za- smrajenega programa. Pa sem šel. To je paša za oči. In tako sem bil ves napet, da bi prestre- gel kakšno dekle, vse so bile sko- raj enake velikosti, ki bi mi v veselje moje sopotnice vrglo po- ljub. Francoski. Bilo nas je mno- go Jugoslovanov. Tudi Sloven- cev. Mariborčane je pripeljal isti turistični delavec, ki bi naj zaradi slabega ravnanja s kom- pasom v Celju bil za zapahi. Pa boljši od našega. Sicer ima Izlet- nik dobre vodiče. Včasih vskoči tudi propagandist Aera, to pod- jetje pa visoko'kotira s svojo kvaliteto. Tokrat ga nisem uzrl. škoda. Mogoče bi se mi tako zgodilo, kot takrat, ko sem se hotel peljati z gondolo na Mo- zirsko. Ker ni prišel uradni spre- vodnik, me sprevodnik v bata škornjih, tako je bil tega nava- jen pri Gradisu, kjer je donedav- na delal, ni hotel za milega bo- ga spustiti v gondolo. Ni se zbu- dil, čeprav sem mu zatrjeval, da je to njemu in njegovemu pod- jetju v korist, ker bomo pač ža libog, pisali njim v reklamo. Za stonj. Tako me je pisano gledal, da sem se bal, da mi bo pri- mazal resnično klofuto. Enako se mi je zgodilo tu v Parizu. Ko smo obiskali grobnico najzna- menitejših Francozov. V tisti stavbi, ki bi naj bila namenje- na bogoslužju. Za vodiča se je ponudil star policaj, že uvodoma nas je opozoril, da naj stopi v ospredje najsimpatičnejše žen- sko bitje, ker mu potem, Fran- cozu, bolje teče jezik. Rekli bo- ste, da so nato začele ženske s prerivanjem, ker bi hotele vse v ospredje. Ne. Kar sam jo je določil. No teh Francozov, ki tu počivajo, je tu nekaj manj, kot petdeset. In ene ženska. O, ne, ne tista Devica Orleanska, niti ona, ki je bila velik kemik. Ne- ka druga in mnogo pesnikov in spisateljev. Sreča, da to ni pri nas, ker bi morala biti takš- na grobnica, če bi v njo hoteli spraviti le tiste, ki za državni denar spisateljujejo in spesni- kujejo tako velika, da je velenj- ski EKK v primeri z njp prava figa. Policaju je bilo ime žorž. Na vratu je imel dolgo brazgo- tino. Rekli boste: Indokina, Al- žir. Jok. Jaz sem mu rekel — študenti. Pisano je bolščal v mene in rekel: drek. Tumor. Zdaj sem jaz pisano gledal. Prihodnjič: Adijo Pariz KRUH MED SMETMI Ne gre za to, da bi zopet brskali po smeteh v kantah in ugotaiUjali, kaj vse ljudje v Celju odvržejo. Ne gre za tiste ki- lograme krutui, na pol obrane piske ali nekoliko zgnito sadje, gre za tisti kruh med smetmi^ ki pomeni vsakodnevni za- služek nekaterim^ ki jih imenujemo na- vadno »smetarji«. Ogromna večina ljudi si služi kruh v poklicih ali z delom, ki ga vsesplošno pri- znavamo kot povsem normalnega, če pa človek takšnega dela ali poklica nima, po- prime za marsikaj, celo to, kar je v očeh drugih umazano. Mnogi, ki jim gre da- nes preveč dobro, ne morejo ali nočejo razumeti, da ob njihovih svežih zemljah za zajtrk obstojajo tudi takšni ljudje, ki jim odvržena stvar in za njih uporabna stvar, pomeni veliko. Ob vsakem večjem stanovanjskem ob- jektu stoje kante za smeti. V zgodnjih jutranjih ali poznih večernih urah jih obi- ščejo ljudje v dolgih in zakrpanih oble- kah. Starejši moški in stare ženske. Ne- obriti in večkrat tudi zapiti. Dvignejo po- krov in prično brskati. Izločijo v posebno vrečo krtih, drugam papir, zopet kovinske predmete in cunje. Nato odidejo. Marsikaj prodajo kmetom in dobijo v zameno svež kruh, jabolčnik ah nekaj dinarjev. Tako žive iz dneva v dan. Vračajo se v svoje tesne barake in čakajo, kdaj se bodo kante ob svetlih blokih zopet napolnile. Pred dnevi je Otok III obiskala starej- ša ženska in pregledovala posode. Pri- bližala sta se ji štiriletna fantiča in jo pričela zmerjati. Prostaški izrazi so ženi- co presunili. Pogledala je njuni čisti oble- ki, rdeča lička in velike oči^ ki še niso videle bede ter pomanjkanja. Obrnila se je in šla. Za njo so še letele otroške besede. Kaj menite, se je v otroških glavicah rodil prezir do nje? M. SENIČAR KOZJANCI BREZ KRUHA ZARADI NEVSAKDANJIH »DOGOVOROV« MED OB ČINSKO UPRAVO V ŠMAR- JU IN PEKOM V KOZJEM, SO OSTALI KOZJANCI VEC DNI BREZ KRUHA. ZDAJ GA VOZIJO IZ SENOVEGA, ŠTOR IN CELJA Z AVTO- BUSI. Za kaj gre? V Kozjem že dolgo nimajo peka. Pravza- prav so imeli dva, vendar sta oba pobrala šila in kopita ter odšla. Zato so kruh za Kozje in okoliške kraje začeli dobavljati iz pekarne v Ro- gaški. Pred nekaj dnevi je zopet v Kozje prišel občan, ki bi bil pripravljen odpreti pekarno, še ve. Zgraditi no- vo. Dotlej pa bi mu naj do- vohH, da bi pekel v stari, zaradi higienskih razmer ne- ustrezni pekarni. V tem smi- slu so se dogovarjali o tem tudi na občinski upravi. Zaradi izjemnih okoliščin, so po njegovi izjavi, da bo začel z gradnjo nove pekarne, so mu baje na občini dovolili peko. Le prodajo ne. To bi naj uredil s trgovskim podje- tjem. Sanitarni inšpektorji so bili pripravljeni zatisniti »oko« in mu dovoliti peko. Po prvem ogledu prostorov so naredili zapisnik. Po dru- gem ogledu, pa je pek začel »cincati« ali bi ali ne bi začel s gradnjo. Medtem je začel peči kruh. Zato je Miha Ko- lar, poslovodja trgovine, ki je doslej Kozjanom organizi- ral prodajo kruha, prodajo ustavil. Toda peku so po ne- kaj dneh peko prepovedali. Tako so ostali Kozjani in prebivalci okoliških zaselkov brez kruha. Tisti, ki imajo sorodnike ali znance, ki so zaposleni v drugih krajih so se znašli in si organizirali oskrbo kruha iz teh krajev. Kruh so" začeli voziti z avto- busi iz Senovega, štor in Celja. Lahko si predstavlja- mo, kako izgleda kruh po takšnih prevozih, če upošte- vamo higienske razmere v avtobusih. Kozjane ne brigajo dogovo- ri in razgovori med pekom in občinsko upravo temveč dejstvo, da .so ostali brez kn»ha. js CELJE ZDRUŽITEV BOLNIŠNIC Delavski svet celjske bol- nišnice je pred dnevi sprejel predlog sveta za zdravstvo skupščine občine Celje o za- četku priprav za integracijo z bolnišnico v Topolšici. S tem bo rešen eden izmed problemov zdravstvene slu- žbe, ki so ga že nekaj me- secev odlašali na kasnejši čas. Skladno z integracijo s TopolSico bo pljučni oddelek splošne bolnišnice Celje v Novem Celju ukinjen. Zaen- krat še ni znano, kaj bo Novo Celje poslej. Obe variatni — naj bi tu uredili nevropsihi- atrični zavod za kronične bol- nike ali za združen dom za varstvo ostarelih oseb — sta pripravljeni, potrebna je le še odločitev republike, ki bi v prvem primeru prevzela do zavoda seveda tudi določene obveznosti. I. B. primanjkljaj v zdravstvenem ! domu Medtem ko so v prvih me- i secih letošnjega leta v zdru- ženem zdravstvenem domu Celje beležili pozitivni saldo, je obračun za tričetrtletno obdobje že pokazal primanj- klaj. Največji primanjkljaj je nastal v enoti Celje — 370 tisoč ND, v Žalcu — 170 tisoč ND in v Šmarju pri Jelšah — 40 tisoč ND. O poslovanju združenega zdravstvenega doma je pred kratkim razpravljal tudi svet za zdravstvo skupščine občine Celje, člani sveta so potrdili prepričanje, da v zdravstve- nem domu delj kot do fizične integracije niso prišli, saj poteka v organizacijskem in strokovnem , pogledu delo prav tako kot v nekdaj sa- mostojnih zdravstvenih do- movih. Svet je priporočil zdravstvenemu centru, pa ti- di kolektivu zdravstvenega doma, da pripravi vse po- trebno za uresničitev ob zdru- žitvi zastavljenih nalog — kot so organizacija po službah in še nekatere druge. I. B. v sončnem vlaku tudi slovenci »Sončni vlak«, ki je letos spomladi tudi skozi celjsko območje popeljal nekaj sto avstrijskih invalidov na poto- vanje po obmejnih deželah, bo prihodnje leto vključil tudi okrog 40 slovenskih pot- nikov. Organizaciji Rdečega križa in oblasti obeh dežel sta namreč pred dnevi ta sklep potrdili. ukinitev kina v štorah Skupščina občine Celje je pred dnevi sprejela sklep o redni likvidaciji kina v što- rah. Kino, ki ga je upravljalo DPD Svoboda štore, je bil namreč že nekaj časa ne- rentabilen in društvo iz svo- jih sredstev ni moglo kriti primanjkljaja. Tako so v štorski kinodvorani že letos junija nehali predvajati filme in zdaj bo kino tudi uradno likvidiran. I. BURNIK konjice RAZGOVORI O GOZDOVIH Na konjiškem je bilo v mi nulih dneh več razgovorov s posestniki gozdov v zvezi s predlogom o dopolnitvi re- publiškega zakona o gospo- darjenju z gozdovi. Kmetoval- ci so prizadeto razpravljali o teh predlogih in s tem jasno pokazali željo, da bi v bodoče morali njihova mnenja in predloge v večji meri upo- števati pri gospodarjenju z gozdovi. vi razprava o ceni mesa Odborniki obeh zborov skupščine občine v Konjicah so razpravljali tudi o predlo- gu odloka o spremembah cen za vse vrste mesa. Dobavite- lji so namreč že v začetku meseca določili nove cene, odborniki bi jih zdaj naj le potrdili. Eden izmed odbor- nikov je predlagal, naj bi ce- ne sprostili tako, da bi jih formiral trg sam. vi MALI INTERVJU Vprašuje: Tone VrabI Odgovarja: Fedor .špacapan Ujel sem ga pred Espre- som, ko je z zavitkom na- črtov in mapo hitel ne vem kam. Ustavil se je za trenu- tek, izmenjala sva pozdrave in tiste običajne besede, ki jih ponavadi med seboj spre- govorimo z znanci, še pogo- steje pa s prijatelji. Takoj za tem sva sedela za mizo in počasi pila ob- vezno kavo. »Presenetil si me.« je za- čel, ko je sedel nasproti meni in mi v nadaljevanju hitel pojasnjevati, da se mi izred- no mudi, ker veliko dela za Zavod za spomeniško var- stvo. Kaj delaš?« »Izrišujem načrte za obnavljanje Mariji- ne kapele v Opatijski cerkvi.« Honorarno? »Honorarno. Ve. liko moram delati.« študiraš arhitekturo. »Absolvent sem in da dobim diplomsko na- logo, moram veliko delati, pri vsem pa potrebujem tudi na- klonjenost proiesorjev.« Za- poslitev? »Po vsej verjetnosti v steklarni v Rogaški Slatini. Dali so mi štipendijo, ker potrebujejo oblikovalca za steklo.« Se misliš na to po- dročje specializirani? »Začel bom s steklom. Zanima me notranja opi-ema.« Zakaj si se odločil za študij arhitek- ture? »Najprej sem mislil na slikarsko akademijo pa sem si takoj premislil. Ne bi rad s tisto izobrazbo poučeval po osnovnih šolah. Hočem delati in dobro delati. Tudi arhitek- tura je umetnost in v njej bom lahko izpovedal vse ti- sto, kar čutim.« Risal si. »Da. Karikature in stripe. Zdaj ne več. Ni časa.« Si ves dan na fakulteti? »Ves dan. Ogrom- no rešeno.« Zvečer?, »Malo grem v mesto. Srečanja s prijatelji, pogovor, kino, mor- da preberem knjigo ali pa gremo za razvedrilo kegljati v Domžale.« študentsko živ- l,7enje? »Pravzaprav ga ne ču- tim. Rekel sem že, da sem ves dan na fakulteti, zvečer pa v glavnem s prijatelji.« Kaj te je presenetilo? »Lani sem bil v univerzitetnem od- boru, kjer so nekaj tudi do- segli. Zdaj pa je vse ponov- no zaspalo.« Si z ureditvijo Celja zadovoljen? »Sem. Sa mo pogled na restavracijo Stari grad z laške strani je prav nemogoč. Pločevinasta streha ne ustreza.« Imaš de- kle? »že tri leta.« Kakšna ženska je tvoj ideal? »Inteli- gentna, da se z njo lahko sploh kaj pogovoriš. Potem je tu fizična privlačnost in da zna v določenih trenutkih pravilno razsojati.« Moderna glasba? »Rad jo poslušam, samo danes nikoliko manj. Ni časa.« Kaj te je vodilo v živ- ljenju? »Da bi uspel v pokli- cu, da bi si ustvaril dober standard in srečo z dekle- tom.« Mnenje o samomorih? »Preveč sem zaljubljen v se- be, da bi lahko naredil sa- momor.« Pa v krizi? »Bil sem že v krizah pa kakor vidiš, sem še vedno živ.« Odhitel je delati. Hoče ust- varjati zato, da bo uspel v poklicu. RADEÍíE NASPROTNIKI AMBULANTE? Odbornik iz radeške volivne enote je na seji občinske skupščine vprašal kako na- predujejo priprave na grad- njo nove ambulante in da volivci še vedno ne vedo, kje bo. In odgovor? V Radečah imajo čudnega nasprotnika ambulante, kajti parcela je določena, temelji so bili že zakoličeni, zdaj pa količkov ni nikjer, ker jih je nekdo izpulil. J K LAŠKO SKLAD ZA NAGRADE 2. JULIJ Občinska skupščina je ime- novala upravni odbor sklada za nagrade 2. julij. Drugi ju- lij je dan, na katerega zan občinski prazniij^ spomin na dogodek ko • ta 1942 štajerski bataljJ' vzel laški rudnik in ^ dlje časa one,sposobii. ^ novi j ena nagrada 2. j J namenjena za posebne ¡ žke in zasluge občanov ko leto bodo podelili J nagrade, denar pa bo iz sklada, katerega цр^ odbor je bil pred dnevi' novan. stoletni jubu gasilstva v laškem Prihodnje leto bo pf, vaio prostovoljno ggjj društvo v Laškem stolej obstoja. Občinska skupj je prevzela pokrovitelj nad prireditvijo, ustan» je bil poseben odbor zj pravo praznovanja, ki pj združeno z občinskim p nikom, oziroma prazno? praznika »Piva in cvetja«, ŽALEC Lani so pričeli urejati a Podlog—Kale, za katero V Celju smo dobili Dom pohištva, ki velja za največjo trgovino Slove- nijalesa na Štajerskem. To je bržko- ne res, res pa je, kot pravijo po- trošniki, tudi še nekaj drugega. Da je rmmreč Dom pohištva prepoln resnično sodobnega in ekskluzivne- ga pohištva, »naš dom pa ostaja prazen. ..« V čem je stvar? V zadnjih dneh so bile skoraj vse garniture prodane ali pa vsaj re- zervirane. To ne pomeni, da jih ne bi bilo mogoče naročiti in jih pač z ustrezno potrpežljivostjo tudi do- čakati, ustoarjeiii stvar v ugotovitet mem, gr( saj kaže- govo ¡)ohi da prav ' da se ti ' naslajali " pred hov sodif nje, ali P trenutku " fcu. Tudi ' Poveite sosedovim^ da ¡im maníka en družinski član : NOVI TEDNIK ^eVdlo gozdno go- ,0 Celje. Letos so ob- \ 2brali 5 tisoč din ¡Lvali 1 000 delovnih Trojnih ur. K temu J icmetijskega kombi- jgrnpetru prispeval 5 in občinska skup- Kgc prav toliko. Tudi skupnost namerava nekaj sredstev. ijditvijo te ceste bo območju šempet- etio. ktrifikacija ^ipiočju Šempetra so jarane vse vasi, cest- jçetljava manjka še v pomanjkljiva pa je piali. Krajevna skup- , zavzema, da bi iz- raz.svetljavo na odse- j)eter—Doberteša vas, ^-Dol, Gros—Vovk 0a naselju. Finančno ¿ ta prizadevanja pod- ^ad za elektrifikacijo ЏХес in sklad za upo- (Stnega zemljišča. ädnja nove šole 0lci Šempetra, ki pla- . samoprispevek za I šol, menijo, da bi b 500 tisoč din, koli- p prejeli iz tega na- iicer zadoščal za do- prizidka k sedanji šo- pa investicija ne ( smotrna. Obstoječa namreč stara več kot , nima kabinetov, te- če in drugih prosto- rov, zaradi česar bi morah zgraditi pçvsem novo šolo. Za uresničitev načrta, ki bi ga pričeli uresničevati 1972. leta, bi potrebovali dodaten mili- jon 500 tisoč din, ki bi ga naj prispevale delovne orga- nizacije in občani. mladinski plesi TVD Partizan Šempeter v Savinjski dolini organizira od pretekle sobote dalje mladin- ski ples, ki je vsako soboto ob 19. uri. Igra ansambel Orioni. TT nova brv Preteklo nedeljo so imeli prebivalci Orove vasi pri Pol- zeli svoj praznik. Slovesno so otvorili brv preko razbre- menilnega kanala Ložnica. Na ta objekt so ponosni tembolj, ker so ga zgradili s skoraj izključno z lastnim denarjem. Nekaj je dala tudi Krajevna skupnost Polzela — v obliki 700 prostovoljnih delavnih urah. Predsednik Krajevne skupnosti Polzela je imel do- kaj težko . delo ko je prere- zal trak, saj so mu pripravili — jeklenega. TT jubilej mladin- skega aktiva Mladinski aktiv Arja vas slavi letos lO-letnico svojega aktivnega delovanja. V ta na- men so pripravili obširen program, v katerega je vklju- čenih več zabavnih, kulturnih in športnih prireditev. Tri prireditve so v oktobru, med- tem ko so ostale novembra. Zaključna pa bo 28. novem- bra in bo obenem tudi pro- slava dneva republike. TT delavni mladinci Da sodijo mladinci prebold- skega aktiva med najaktiv- nejše dokazuje tudi vrsta predavanj o evropskih drža- vah, ki bodo v prihodnjem -nesecu. Nameravajo upri- zoriti tudi več celovečernih filmov. TT ŠOŠT.^N.I Mladinski aktiv v Gaberkah pri šoštanju je pripravih sre- čanje mladih. Pomerili so se v nekaterih športnih discipli- nah. Srečanja se je udeležilo 10 aktivov z območja velenj- ske občine. Najuspešnejši sc bili mladi iz Velenja, ki so dobili tudi pokal. Drugo me- sto so dosegli mladinci s Pes- jega, tretje pa iz Pake. TT trgatev v gaberkah Občani Gaberk pri šošta- nju so pred nedavnim orga- nizirali tradicionalno prire- ditev, ki je sicer doma v vi- norodnih krajih, vendar jo tudi drugje negujejo neko- liko tudi zaradi zabave. Gre za trgatev, ki je pa Gaberčani niso spremenili v golo »ga- silsko« veselico. Organizirali so namreč nastop folklornih i skupin, pripravili okrašene vozove, s katerimi so nato vabili na prireditev. Ni treba I posebej reči, da je priredi- j tev uspela. mladi o svojem delu Mladinski aktiv v škalah pri Velenju je imel pred ne- davnim letno konferenco. Na njej so razpravljali o svojem delu in problemih. Zastavili so si tudi nov program ter izvolili novega predsednika. To je Stane Kovač. w TEDNIKOVA PLOŠČA Kar tri nove in tri stare dobitnike naše Tednikove plošče imamo tokrat: Ivan Ulaga, Brdce 51., Laško; Štef- ka Videčnik, Gaberke 96, Šoštanj; Mirko Golob, Šmi- klavž 158, Gornji grad. Starj pa so: Pavla Rovan, Devro, Laško: Marija Kojc, Gregor- čičeva 3, šoštanj in Roza Matjaž, Borosek 10, Gornji grad. ^efc že tako ' irnel takšno h kupi. Naša 'itì kraju sa- ^id podjetju, ^'tiki za nje- ^^nimajo, to- poskrbeti, ne bi le ^ to, kar je ^zerviral nji- JJ® je vpraša- je v vsakem ^u potrošni- ^ibrž res. CEUANI O POTRESU Potres je ena najhujših naravnih nesreč, ki lahko do- leti člo^^štvo. Nikdar ne bomo poaabiilá Skopja, velikega števila človeških žrtev, ogromne materialne škode m strahu ljudi, da bi se potres ponovil. Sekimde, ko se zatrese zemlja, so usodne za marsikatero mesto. Celje ob zadnjih potresnili sxmkih ni bilo prizadeto toliko, da bi lahko go- vorili o elementarni nesreči, kljub t«mu pa se je vselil strah med mnoge prebivalce našega mesta. Najhuje je s ti- stimi, ki žive v stavbi nasproti železniške postaje, saj se je nadzidek ob zadnjem sunku zrušil na zelenico in ploč- nik, posamezno kamenje pa je letelo celo do postaje in se je od tam odbilo nazaj na ulico. Verjetno se lahko zahvalimo le sreči, da ni bilo poškodovanih ali celo mrtvih, saj je nedeljsko jesensko popoldne na celjskih ulicah precej ži- vahno. Obiskali snio nekatere stanovalce v prizadeti hiši. IVANKA VALANT stanuje tik pod streho: »še danes nisem Čisto pri sebi. Celo noč nismo zaspali. Veste, tako hudo je zaropotalo. Sama sem pletla, mož pa je sedel na kavču. Pričelo je nositi stol sem ter tja, rože so za- plesale. Takoj sem vedela: POTRES. Pograbila sem otro- ka in leteli smo na dvorišče, kjer smo ostali več kot dve uri. Pozneje nas je obiskala tudi predsednica Olga Vra- bičeva.« BERNARDA GUČEK: »Bila sem v spalnici, kjer je zuna- nji zid. Tresknilo je in zaškri- palo. Pogledala sem rože. Podstavek se je tresel. Bilo mi je kot da sanjam. Takoj sem vedela, da je potres. Stekla sem v kuhinjo in nato k sosedom. Drveli smo na ulico. Malo zatem sem se vr- nila po dokumente in denar. Ponoči nismo hoteli spati v stanovanju, šli smo drugam, še vedno nas je strah.« FRANC GUCEK: »Stanujem v tej hiši že 25 let in zato vem, da ni preveč trdna. Moram povedati, da je verje- ten vzrok v tem iz časa voj- ne, ko sta padla v neposredni bližini dve bombi. Veste, kipi se maj e jo in je pravzaprav čudno, da še ni nič padlo na ulico. Smo v stalni negoto- vosti. Kadar vozi po uHci tovornjak, v stanovanju vse šklepeče. Ne vem kaj bi bilo, če bi bil sunek le nekoliko močnejši.« ŠTEFAN KEŠPERT: »Ne- nadoma se je vse streslo. Ta- koj smo zbežali iz hiše. Prvi trenutek nisem vedel kaj se dogaja, potem pa sem se ta- koj zavedal, da smo doživeli potres. Soba se je zatemnila od prahu, ki se je dvignil od padajočega zidovja. Nikakor ne morem povedati kakšni občutki so to, ker je to ne- kaj, kar lahko označim samo z besedico: STRAHOTNO.« PETER GOBOV: »Bil sem v kuhinji. Najprej so se za- tresla tla, potem pa je moč- nejši sunek zrušil del stav- be. Videli smo skozi okno, kot da se je drevo nagnilo. Jasno, da smo šli na ulico. No, nismo ostali tam dalj časa. Ko se mi je dozdevalo, da je 7opet vse mirno, sem se vrnil v stanovanje.« Tekst: M. SENICAR Foto: T. VRABL TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ^ »... Delo, vsako duševno ali telesno delovanje človeške- ga organizma, je potrebno za ohranitev zdravja, kajti po delu se ravna obtok krvi, po- treba hrane in obtok hranil- nih snovi, tvoritev novih te- lesnih sestavin, razvoj in rast; delo je edino sredstvo, ki zadovoljuje in osrečuje živ- ljenje, ako vršimo tako, ki ima neko vrednoto, trajnost, to je ceno tudi za bodočnost tistih, ki so nam zaupani, ali za bodočnost celote, naroda, države in vsega kulturnega sveta. Delo ne sme biti bre- me, ne sme zadovoljiti le lastne potrebe; kjer ni delo širši interes, ni kulturnega življenja. Delo mora biti ra- dost življenja in zato ga mo- ramo opravljati radi in z nav- dušenjem, če tudi je težje. Zato ljubite svoje delo, oprav- ljajte ga z veseljem, marljivo, ne sramujte se nobenega in oskrbujte svoje potrebe sami. Ne pustite, da bi vam stregli drugi po nepotrebnem, vršite svoje delo pošteno — Vsako delo je lahko častno, a vsako delo ni za vsakega. Tako sme odpirati verthajmovke razen lastnika samo pošten ključav- ničar, nihče drugi. Na nas je, da si izberemo poklic, to je delo, ki je primerno našim sposobnostim in našemu zna- čaju. Vsi veliki ljudje so bili pravi velikani dela in priza- devanja. Le poglejmo neko- liko v svojo okolico in videli bomo, da ima pravo korist le tisti, ki dela. Nikar naj nas ne zapeljuje ljudski rek, češ, da ima ta ali oni »srečo«. Marljivost in prizadevnost je genij, že Aleksander Veliki je bil mnenja, da je samo delo res kraljevsko, dočim je lenoba znak suženjskega duha. Zakaj je rasla Nemčija pred vojno in zakaj raste da- nes kljub porazu? Zato, ker tam ljudje delajo, in sicer intenzivno in sistematično. Nikdar ne obogati postrešček, ki leno čaka na ulici, da ga nekdo naroči. Kako žalosten je pogled v gostUne in kavar- ne, kjer vidite cele ure sedeti mlade ljudi brez dela, pri igralnih mizah in tako na- prej ...« Tako nekako nam je dejal pokojni tovariš Dolgan pred odhodom na delovna mesta. V življenju sem srečal malo tako modrih in poštenih lju- di. Te čudovite besede so mi bile skozi življenje kakor po- božniku deset božjih zapove- di. Zakaj razmišljam o tem? Kar prisluhnite: Pred desetimi leti: V razred je stopila zgarana ženica. Vedel sem, da je to mati enajstletnega Stanka. To je tista mati, ki nenehno leb- di nad sinčkom edinčkom, gara od jutra do večera in še ponoči. Vsak njen korak, vsak gib, vse prečute noči, vsi žulji na rokah so posveče- ni zvišenemu cilju: STANKO- VI BODOČNOSTI! In kadar je prišla, so ji oči zalile sol- ze. S predpasnikom jih je brisala; jezero bi z njimi na- polnila. Vsa je drhtela v go- rečih besedah: Tovariš, vse za otroka, za mojega Stanka, da ne bo delal, da se ne bo matral, kakor se matrava mi- dva z možem. V šole ga bo- va dala in če bo priden, se mu bo lahko dobro godilo .. . Zasledoval sum Stankovo pot, ki sta mu jo starša z rožcami postlala. Nobenega trna ne klanca in ne jarka, ki ga ne bi mogel preskočiti. Toda že v petem razredu sem zaslutil, da se bo Stanko naj- brž požvižgal na trud, njegovi svetu bodočnosti namenjen, pljunil bo na vse krvave žulje, na vse tisto pošteno, ki je bilo samo zanj pripravljeno. Nikdar si ni čevljev očistil ne gumba prisil, nikoli ni drv in vode nosil, nikdar sa- mega kruha jedel. Od doma je šel čist in zlikan, ko se je vrnil blaten in popackan, mu oče in mati nista rekla žal besede. V osmem razredu je imel opravka z miličniki. Z drugi- mi pajdaši je vdrl v trgovino. Oče in mati nista verjela ne ravnatelju ne miličnikom, Stanko že ne. Krivi so drugi! V gimnazijo je odšel z do- brim uspehom. Tudi vedenje je bilo samo dobro. In vendar je šlo: prvi razred gimnazije je izdelal zadovoljivo. Oče in mati sta bila potolažena. če- prav sta pri gradnji hiše vsak dinar še kako potrebovala, sta Stanku ugodila, da je šel za mesec dni na morje, šel je, stara dva pa sta garala. In dobra mama je vsako noč sanjarila: — Najin Stanko bo velik gospod! V drugem razredu se je spet zataknilo. Ne enkrat, za- tikalo se je kar naprej. Oba, oče in mati, sta šla prosit za sina, naj mu prestopke opro- stijo. Res so mu jih. Toda Stanko je napravil nove, še hujše; bil je izključen. Poizkusil je v Mariboru. Tam ni šlo. Mahnil jo je v Ljubljano. Prihajal je občas- no domov, po denar in oble- ko, zatrjeval, da le kako prid- no študira, da jima bo ves trud enkrat povrnil. Toda Stanko ni študiral. Potikal se je po ljubljanskih predmest- jih, kvartal v zakotnih gostil- nah, dokler mu možje posta- ve niso prišli na sled, da je vražje spreten žepar. Moral je za nekaj mesecev v zapor. Očetu in materi je pisal. — Izpite lepo opravljam. Kmalu pridem na dopust. Bo hiša že gotova? še bolj sta poprijela. Oče, upokojeni železničar in mati kot upokojena tovarniška sna- žilka. Živela sta skromno in garala svojo pot naprej. Za Stankov devetnajsti rojstni dan je bila hiša nared. Stanko je res prišel in staršema zau- pal, da,se bo v jeseni poročil. Res se je. žal pa tudi snahi ni delo prav nič dišalo. Novo- poročenca sta segala v hišno blagajno in jo prav ž>ridno praznila. Seveda je Stanko zagotavljal, da bo zdaj izred- no študiral, študij pa zahtev^ čas in zato se ne bo zaposiü In se ni. Snaha je pokaza^ rožičke in Stankovo matgf nekajkrat pošteno pretepi^ Od žalosti jo je zadela — kap Da bi bilo v hiši za tamladj dva dovolj prostorno, se jj tudi oče po nekaj hudih prç. pirih in ko mu je sin odštej nekaj zaušnic-odločil, da gf¡ v DOM ONEMOGLIH. In j, šel. Tamlada dva pa sta za, pravlja, delala nič, zato st» hišo prodala in se odpraviij čez mejo; oče je letošnjo po. mlad izdihnil svojo strpljeng dušo. Stanka pa od nikoder, Nobena solza ni bila potoci na. Kdo pa je vedel, da je ц koščeni mož v življenju tolj. ko pregaral, toliko znoja pre. točil, toliko krvavih žuljev na- štel. Za koga? ZA SINOVO SVETLO BODOČNOST! Mogoče vsega tega sploh ne bi napisal. Pa je oni dan pri. šla k meni spet ona obupa- na mamica. Sinček je prišel domov s trojko v zvezku in se je je kar zgrozila. — Smrkavec, boš pa delal! Meni pa je zaupala: »Veste, tako rada bi, da bi kaj postal, da se ne bi od jutra do veče^ ra ubijal s to vražjo zem- ljo! ... Pomislil sem na njen lep gruntec, na sinovo lepo bo- dočnost. Kmečki stan je lep, iz leta v leto bolj spoštovaa Zaskrbljena mamica bodočno- sti obrača hrbet, sinek naj postane »GOSPOD!«? -dk- SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO .lANEZ ZAKRAJŠEK, PRAVNIK, V PROSTEM ČA- SU PA VNET SMUČAR IN SMUČARSKI UČITELJ GOVORI ZA BRALCE NOVEGA TEDNIKA O PRI- PRAVAH NA ZIMSKO SEZONO. Ф Pričakujemo zimo. Ne še sicer kar jutri ali po- jutrišnjem, kmalu pa. Mnogi, ki že imajo smučarsko opremo bodo takoj brez večjih skrbi in težav sedli v avto ali avtobus in se »potegnili« do najbližjih smu- čišč. Kaj pa tisti, ki smučarske opreme še nimajo in bi želeli vseeno smučati? Ф Na snegu se človek duševno in telesno sprosti. Smučanje je šport, kjer delujejo enakomerno vse mi- šice, sklepi in dihalni organi. e Vam je nerodno, ker še ne znate smučati in ne veste, kako in kje bi se lahko naučili? Potem se usta- vite pred trgovino in si ogledujete smučarsko opremo. Bolj malo se na njo spoznate in ne veste kaj bi bilo za vas najbolj primerno. O vsem tem in še čem dru- gem boste lahko izvedeli takoj, ko boste prebrali naš sestavek! V eni prejšTHjdh številk No- vega tednika smo v isitd ru- briki govorUi o drsanju, po- menu drsanja in opremi. Danes smo se odločili še za smučanje, saj vemo, da se mnogo ljudi, ki bi želelo smučati nenadoma 2aiajde pred problemom: Kako do cenene in primer- ne opreme, kje se naučiti smučati in kakšne kori- sti bomo od tega vsako zi- mo imeli. Smučanje človeku da/je telesno in moralno korist. Slednja je zlasti pomembne- pri otrocih, ki skupaj s star- ši odhajajo na smučišča kjer srečujejo -še druge smu- ča.rje. Kljub temu, da je smučanje šport individuaJca pa se prav na smučanju ustvarjajo najboljša prijatelj- stva. Kaj vse nudi smučanje? — krepi nam mišičevje in sklepe — dopolnjuje reakcijske spo- sobnosti in odiočilno vpliva na hitrost reagiranja — krepi čut za ravnotežje — kljub temu, da se pere- mo, dihalni organi močno delujejo, kar pozitivno vpli- va tudi na srce. Seveda se pri vsem ne sme pretiravati! Mnogo ljudi misli, da lah- ko s.mučajo samo mladi. To ni res! Smučajo lahiko stari in mladi, seveda vsi v me- jah svojih sposobnosti in zmogljiivostl. Starši naj bi otrokom takoj, kakor hiifcro začne dobro hoditi. Ku- pili krakte smuči »Ciciban«; dobite* jih v celjski posloval- nici Slovenija-šport; in лај- cenejišo opremo. Otraga je treba kmaki začeti privajati na sneg. Najprej naj samo hodi po ravnini, potem pre- ide na blage vzpetine. Treba ga je privajati postopoma in nikoli siliti, saj ga lahko s tem odvrnemo od smuča- nja. Otrok se mora privadi- ti na gibanje na snegu, ki pa ga bo pridobil samo s po- stopnim prehodom z ravnic v pobočja. Otrok sam od sebe, ko se nsAcadi premika- nja, išče pobočja po katerih se bo lahko peljal. Po mož- nosti pa se naj vse to priva- janje na sneg organizira s pomočjo iger, kot so: lovlje- nje, kepanje, popeljavanje, poskakovanje z obračanjem itd. In kaf.co se naj naučijo smučaraja starejši Ijudije? Absolutne starostne meje, do kdaj se lahko naučimo smučati ni. Poznamo prime- re, ko so se tudi 75 let sta- ri Ijiudije naučili peJjjati po smučeh. Začetek pa je v bi- stvu isti, kot pri otrocih, vendar z razliko, da pri sta- rejših igrajo pomembno '-lo- go tudi objektivne težave in subjektiivne lastnosti. Talent se bo prej naučil, kot tisti, ki to ni, drži pa, da nihče ni popolni antitalent za smu- čanje! Pri mnogih ljudeh se pojavlja nekakšen strah in sram pred drugimi, ki že znajo smučati. To je treba preboleti in začeti smuča л že in samo zaradi rekreacije, za- bave in zdravja. Tudi pri starejših ljudeh so v za-iet- ku zelo primerne kratke smuči in se šele s časom privadijo na daljše in težje smuči. Le-te vsaj v začetku dajejo občuteni hromosti in okornosti, seveda pa ne чте- jo biti prekratke. Tako pridemo do obvlada- nja najosnovnejših likov: te- ki, poskoiki, obračanje na me- stu, razni odkloni in prikloni, zakloni, počepi, poskoki iz ene na drugo nogo itd. Na to preidemo na blage, krat- ke vzpetine, kjer začnemo vaditi smuk naravnost. Pri tem pa zopet utrjujemo sta- bilnost z raznimi vajami: po- čepi, pobiranje rokavic, ke- panje, metanje palic v cilj, vožanja pod turjelom iz palic, posUoki z dviganjem repov itd. Nato sledi vožmja »smuk poševno«, kjer pa vadimo predvsem obremenjevanje smuči. Začetnik občaiti nesta- bilnost in prav to ga pripelje, da smuči pravilno ob*--eži. pravilno obtežiti spodnjo no- go, medtem" ko služi zgornja noga v odnosu na pobočje za knnarico. S samim >ri merom na snegu se ^ahko vsak prepriča v pravilnost te- ga. N.pr. če oddTsnemo po pobočju in smo imeli smuči pravilno obtežene nam .služi krmarica za tisto oporo na katero se eventuelno ujame- mo. če stojimo na krmaricl pa za lovljenje ravnotežja ni- mamo ničesar več kot svoje telo, ki pa v večini prime- rov ne uspe popraviti napa- ko. Posledica je srečanje s snegom v er.i ali drugi obliki! S takšnim postopnim pri- vajanjem na sne^ smo že do- segli cilj: naučili smo se ¡ita ti in premikati na smučeh po snegu. Vse ostalo je stvar dopolnjevanja doseženega zna- nja. Dopolnjevati pa ni mo- goče, če se nismo dobro na učili osnov! Vsak, ki se lah- ko spusti po pobočju bxa da bi mu to povzročalo ne premostljive težave je dejan s¡AO že obvladal tisto, kar s je pravzaprav želel. Nato S šele preide na ostale el« mente vadbe, katerih osnovi pa temelji lia tistih vajaè ki smo jih vadili na ravnini Ostali elementi so: vožnj v plu^, vožnja po eni Tfl gl, vožnja brez palic itd. 3tt di vadba posametanih likd kot so razni zavoji v leí in desno stran, odskakov« nje, kjer morajo biti koniđ smuči vedro pri tleh in dil gujemo samo repe. Vse M vaje vadimo na terenu nam to dovoljuje. Po3.kaW ne moremo delati v jarku kjer se lahko konice sm^rf zapičijo v sneg in se v naj boljšem primeru oprimeTiif snega in opraskamo nos! Za smučanje si izberetrt takšen teren, ki bo odgov^ ja-l našemu znanju smučanja Prav takšnih smučišč pa v Celju več '.cot dovolj: đ Golovcu. Gričku. Pokilah, л® iK)všku, v Mestnem p>ark!ii| na Svetini ter Celjski Za zahtevneiše smučarje P so Golte. Pohorje Krva.veí Zelenica itd. Seveda so ti^ tu primerna smučišča * slabše smučarje, vendar ? boljiše začeti na man;^^ vzpetinah. Prihodnjič bomo obdelal še vso smučarsko oprerfl" smučarske šole in kje lali® smuči popravite oziroma у^ trdite vezi. fdalje prihodn;i^ prispevki naših bralcev; KMET IN HUDIČ fo je bilo še v ti&tih časih, je imel »Colomone She- 0( med ljudmi še veliko [javo, živel je v tistem času fpn kmet, ki so mu po do- lge rekli Grmekov Fran- ;j. Bil je v tistem času tako fen in ubog kakor cerkvena iš. Do ušes je bil v dolgo- [. Ko si je kupil nov klo- ga ni imel s čim plačati klobučar mu ga je zaupal I puf«. In sploh mu je mjkalo denarja na vseh flcih in krajih . Slišal je praviti, da se da pomočjo »Kolomonovega јпа« oboga teti. Izposodil si torej od nekoga to čudo- ¡0 knjigo in jo doma čital I čital in iskal recept za pgatitev. Ker pa je »Kolo- cnov žegen« natisnjen v tež- ) umi j ivi slovenščini ali ce- V hebrejščini, je kmet či- j, da sploh ni vedel kaj. In 40 £?e je zgodilo, da je na- isto bogastva priklical — idiča. Hudič je bil tukaj, net pa ga ni znal zarotiti in ¡sloviti. Ostal je torej pri Betu. Bil je na hudičevo d in hudičevo zloben. Ne- Estano je nadlegoval ubo- ga Franceljna in mu ni i miru ne podnevi ne po- ći. Vedno je z njim ugar il svoje vragolije. Tako, na imer, ga je od časa do časa Ddel s šilom v zadnjico, da kmet od bolečine zakričal jpdskočil do stropa, če je bos, ga je neprestano Ékal po podplatih, da je Bt neprestano cei>etal in eal z nogami, ščegetal ga pod pazduho in po trebu- kar je povzročalo smeh onemoglosti, če je ležal, n je hudič nasul v nos ne- Sa prahu (menda šnofto Dak«), da je kmet neprestano kihal. Ponoči je hudič na vsak način hotel biti v pa stelji zraven kmeta pod isto odejo. Zbadal ga je nepresta- no s šivanko. Nobeno noč ni pustil kme- ta mimo spati. Vse to je spravljalo kmeta v obup. Po- tožil je gorje svojemu sosedu, ki je bil obenem tudi nje- gov najboljši prijatelj, in ga prosil, če morda ve, kako bi tega hudiča odpravil. In so- sed mu je takole odgovoril: »Slišal sem od starih ljudi, da se mora v takem slučaju kakor je tvoj dati hudiču ta- ko delo, ki ga navaden človek ne more narediti.« »In kakšno in katero delo bi to bilo?« vpraša naš kmet. »Jaz bi ti tole svetoval: gotovo še imaš na podstrešju tisto veliko skrinjo, o kateri si mi pra- vil, da spraviš vanjo lahko devet mernikov žita in da je že več let popolnoma pra- zna. Ukaži hudiču, naj jo do vrha napolni z zlatimi goldi- narji (cekini). Ko jo bo na- polnil, ga pa ne smeš po- hvaliti, češ zdaj si bil pa priden, ko si nanosil toliko denarja, če ga boš hvalil, se ga ne boš znebil. Ampak ti si moraš kje v grmovju dobiti debelo in močno le- skovo palico, primerne dolži- ne in s to palico ga mlati kakor hudiča. Toloi ga koli- kor največ moreš. Nič ne glej, kam bo palica padla. Ti ga kar tolči po buči, p>o hrbtu, po tacah, po zadnjici, naj bo kamor hoče. Mlati ga, dokler se ti palica ne zlomi ali ti roka ne obnemore. Nič se ne boj, da ti bo poginil pod udarci, ker je on neumr- ljiv. Drugič mu ukaži, naj ti tiste suhe in grčave klade, ki si jih zadnjič navozil iz goz- da, na drobno razcepi, V zah- valo pa ga zopet »naorglaj« z lesfeovo palico, kolikor ga največ moreš. Tolči ga tako dolgo, da boš palico zlomil na njegovih hudičevih kosteh. Potem mu ukaži, naj ti vse tisto kamenje znosi iz doline na vrh griča, češ da boš tam zgradil hišo. Ko ga bo dovolj nanosil, tedaj pa vzemi zopet palico v roke. In tedaj zopet: udri, udri, mah na mah! Ud- rihaj po njem, dokler se ti palica ne zlomi ali roka ne obnemore. Palic ti ne bo zmanjkalo, saj raste les po- dnevi in ponoči. Tako ravnaj z njim, dokler ti ne bo ne- kega dne pob^nil in ti boš rešen.« In res. Kmet Francelj je začel takoj ravnati s hudičem po teh navodilih. Ukazal mu je, naj napolni skrinjo do vrha z zlatimi goldinarji, škrat je nosil in nosil in kmalu je bila skrinja polna zlata. Tedaj pa je vzel kmet palico v roke. Udrihal je po hudiču, dokler se mu ni pa. lica zlomila. Vsega pretepe- penega je nagnal grčave ga- brove klade razbijati, on pa je šel poiskat novo močno palico. (Se nadaljuje) rešitve iz prejšnje številke KRIŽANKA Vodoravno: 1. Ojstrica, 7. spol, — k —, 11. Krelj, 12. Korpa, 13. OK, 15. sto, 16. nudiiDt, 17. sraka, 19. nomad, — e —, 20. teta, 21. Sever, 22. VR, 23. eta, 24. stvar, 25. Goa, 26. na, 27. curek, 28. Pall, — i —, 29. šipon, 30. Sedan, 31. taktik, 33. OAS, 34. no, 35. Evian, 36. strel, — s —, 38. vest. 39. pesimist. POSETNICE Rešitev: Pelinkovec Rešitev: Kamerun Rešitev: Ацкагап ANAGRAMI Rešitev: Tiger Rešitev: Toper Rešitev: KOPER REBUSA Plesnoba. Naslonka (na slon KA). Josip Jurčič BOJIM SE TE ZGODOVINSKA POVEST »spa Ravberjeva ni bila bogata, ker pokojni njen soprog ' bil izmed mlajših sinov te veljavne in nekdaj obširne ¡»njske rodovine, in znano je, da so drugi sinovi teh «nienitih gospodov /vedno manj dedovali nego prvorod- \ časi jih pa je tudi cerkev sama v oskrbo jemala, da- jjoč jim mesta prelatov, vladik in sploh cerkvenih načeli *ov. Poleg tega je pokojni ud te glasovite družine, Emi. m oče, sam si po svoji moči prizadejal, da je že zgo- v igri zapravil vse, kar je bil podedoval, in raivno o f»veni času umrl, to je: potem, ko ni ničesar več imel. 'rodniki so sedaj skrbeli za vdovo Ernestine Ravber- '^o in njeno lepo hčerko Emilijo. »Kdor ni plemenitnik stare in slavne rcdovine, ni Iju- •ini ne zmožen ne vreden. To vidite opazujoči navadno ^stvo. Zato se čudim, da o takih rečeh govorite tako, •«Or bi plemenitnik ne smel govoriti, in Emilija bi « gotovo ne ljubila, ko bi bUi ne vem kako bogati in ^ni, a ne plemeniti. Pustite torej govorjenje, ki vas ni ^dno. GovorUa sem že s stricem vašim.« Tako je besedovala stara Vdova Ravberjeva in s takim ^osom je zapustila sobo, v kateri je sedel Anton z ^чо mlado hčerjo, da se pač ni moglo poznati, da ta [cvzetna žena živi prav za prav o milosti svojih sorod- Itov. Emilija, mlada, plavolasa, živa devica, je menda težko čakala, da je mati vrata zaprla za seboj. Kakor živa iskra je planila s stola svojemu ljubemu v naročje. Isto tako hitro se mu je hotela zopet izviti s srečnim smeh- ljajem, ali on je ni izpustil. Smejala sta se oba in srečna sta bila v tem trenotju, dà, v tem trenotju. On je prvi postal resen. »Ali ti tudi tako misliš kakor mama?« vpraša svojo nevesto. »Kako?« »Ali bi ti mene' ne ljubila, ako bi ne bil plemenit, ako bi...« »No, kaj, ako bi? Zakaj si obtičal?« »Odgovori prej!« »Glej, sedaj tako gledaš, da se te bojim. Zakaj?« In res se mu ljubica skoraj plaho izvije iz naročja: on ji ne brani. Molk nastane. On jo srepo gletla, ona je bila pove- sila oči. »Odgovori mi: ti bi me ne ljubila?« vpraša on. »Ne!« odgovori mlado dekle. Kratka besedica, nagla nepremišljena, morda celo ne- resnična. »Kaj me tako gledaš?« vpraša ona otročje kljubujoč in kakor oponašaje namrdne obrazek. On se počasi obrača, prime svoje pokrivalo, šeenki-at jo pogleda, potem odide z urnimi koraki. Mrak je bil nastal tisti večer; oster mraz je bil, tako da so vozna kolesa škripala, in vrabci so se bili podkrili pod strehami; kosmato ivje se je bilo naredilo po drev- ju; po nezakurjenih izbah so si ljudje roke drgnili; pater Salomon, Antonov sorodnik, pa je bil pozvonil svojemu slugi ter mu velel: Založi še dve poleni v peč, potem pridi nazaj! »Ali nisi nikjer videl gospoda Antona?« vpraša slugo, ko se je bil vrnil. »Tri dni in tri noči ga ni bilo domov spat; nihče ne vé, kje je, bojé se, da se mu je kaj zlega prigodilo.« Zamišljen hodi jezuit po sobi. V tem trenutku se začuejjo v prvi sobi znani koraki. Tu je Anton. Ali kakov! Bled kakor smrt stopi v sobo; stric mu gre naproti, seže mu v roko, ter vpraša: »Kaj ti je?« Nečak sede. Na ponovljeno sprašanje reče: »Nič! — Imam jo zopet okoli pasa, rdečo vrvico, kakor veleva pobožna šega. Vodi me k cerkvi, stric, da mi je od- vzame, Sedaj mi je vse enako. Ne teži me več, nosim jo samo zato, da mi jo more cerkev odvzeti. Prej me je rezala, pekla okoli pasu; sedaj ne več« »Kaj ti je? Zopet preplrček z Emilijo?« »Prepirček, dà, za vselej! Stric! Jaz bi bil za njo še več zatajil, ne samo rdeče vrvi, katero me morate nositi, sina usmrčenikovega; o več, več, več! Sedaj ni treba, ona nima srca, zame ni ljubezni! Tu sem, stric; stori, kar ho- češ, z menoj, deni me, kamor ti drago; v samostan, kamor hočeš: kletev očetove pregrehe je za menoj, zame nI sreče!« »Sirota!« miluje ga sam zase jezuit. III štiri leta pozneje se je gibala dolga procesija debeluš- nih in suhih samostanikov v cerkev samostana Renskega pri Gradcu, kjer je opat pred oltarjem z velikimi cere- monijami v imenu matere cerkve odvzel Antonu Tatenba- hu, sinu zaradi zarote proti cesarju usmrčenega očeta, rdečo vr\'lco in ga posvetil za duhovnika. Bled je bil posvečenec, srečen ni mogel biti, četudi mu je ~ bilo odvzeto znamenje vraže in človeške nespa- meti. A zopet štiri leta pozneje je sedel mlad, ckrogličen. pater v izpovednici iste cerkve in prišla je lepa, mlada gospa, pokleknila je pri izpovednici pred njim in molila izpovedne molitve. Mladi pater se zgane, ko jo zagleda. Ona ga ni spoznala. Kako? Osem let je mnogo časa! In poslušal je, kaj jI dušo teži; dolgo je govorila ter pripovedovala svoje grehe. Zadaj za njo pa je stalo mlado delavsko dekle, nelz- kušena stvarca, ki je bila prinesla svoje drobne, komaj Imena vredne grehe na materino povelje. Radovee, ki je padla tik za isto steno med vojno, razmajano. rOKRAT DRUGAČEN POGLED — Pogled skozi o tino, kjer so vidne ruševine, podporni stebri, sp pa avtobusna postaja in del ulice XIV. divizije, bodoče bi bilo treba utrditi vsaj kipe, ki se ob kcm močnejšem prevozu po cesti majejo. Me ne bomo delali računov takrat, ko bo prišlo večje katastrofe... ' FOTO VESTI OBNAVLJANJE — V ponedeljek so delavci začeli obnavljati tudi poškodovano javno razsvetljavo ter odstranjevati ruševine na zelenici in pločniku. Ljudje v hiši na Titovem trgu 8 pa še vedno živijo v strahu. Vsi posnetki: T. VRABL Naloženi vozovi z halami hmelja so vsakdanjost na savinjski magistrali. hni letošnjega pridelka počasi roma v osrednje skladišče Hmezada in od tu v ž^ lene komore, pa v stiskalnico. Hkrati ponekod v Savinjski dolini že pripravljJ gradnjo novih hmeljskili žičnic. (Foto: F. K.) • Besedo ima: TONI HERCFELER Da ponekod stvari noče- jo spod rok, je doka® tudá cesta skozji Žalec. Že res, da so jo lepo asfaltirali in da so to delo kar hitro opravili, toda z bankini obakraj ceste pa gre tako po polževo, da utegnemo prej dobiti hitro cesto. Ne- kaj podobnega je tuidi s parkirnimi prostori v Ce- lju. Tu namreč ne vedo prav natanko, kam bi jih deli. Obljubljenega na Tr- gu oktobrske revolucije še ni in vse kaže, da bo drev- je znova dobilo listje, pre- den bo to urejeno. Verjet- no bi tistega v Kocenovi ulici oe. tam v bližind, prej uredili, pa temu ne- kateri močno nasprotuje- jo. In sedaj še ena o ce- stah: Kot mano, je De- čkova že nekaj mesecev zaprta. Toda, kdor tega ne ve, npr. avtomobilist, ki ni Celjan, se mora »potru- diti« do konca 1,5 kilome- tra dolge Kersnikove uli- ce, preden zve, da ne mo- re ne levo ne desno. Kaj, ko bd na vhodu v Kersni- kovo postaviti kakšno opo- zorilno tablo, da v bodo- čih mesecih avtoanobUisti ne bi zastonj hodili obra- čat k blokom na koncu Kersnikove ulice. Kot ste mnogi lahko ob- čutili, je bil na gospodov dan tudd pri nas rahel po- tres; na srečo se ni v na- ših Icrajüi primerilo nič hujšega. O, bilo bi pa prav zabavno videti, kako se nekateri ob takšnem sun- ku predramijo iz drema- vice; na primer tisti od-» bomiki zbora delovnih skupnosti celjske občine, ki ne prihajajo na seje, ali pa npr. tisti, ki bi naj v Celju poskrbeli za Se kak- šno javno stranišče oz. še prej 7Л kopališče, ali re- cimo tisti, ki že 25 let Ko- zjanskemu obljubljajo lep- ši kos kruha, a dandaniuš- nji mnogim še celo Črne- ga primanjkuje. Eh, to bi laiiko še našteval! Kar agomnite sa zadev okrog WS in sd 2шп1з111е, kako -loîg seznam bi lahko na- redflr. Sicer pa vam pred- lagam. da mi do naslednje SteMfflce čisto na kratko o kakSni zadevi, ki bd jo bi- lo potrebno obuditi, spo- ročite. RAČUN ZA DOPUST, KI TO SPLOH NI BIL Poštar je spustil v riabiralnik modro ovojnico. Naslovnik jo je dvignil, odprl in prebral. Ostal je začuden pred računom, ki ga je s »kra- cano« pisavo napisal nekdo v nekem obmorskem mestu. V gornjem in spodnjem kotu je bil še žig »ugostiteljskog poduzeća«, vmes pa tekst, ki je na- slovnika bremenil za naslednje: 20 kosil po 15 din in 15 večerij po 12 din. Računali mu niso pijače in zajtrkov. Naslovnik je gledal, obračal papir, računal in se še bolj čudil, kajti letos sploh ni bil na morju. Do- pust je preživljal doma in na krajših izletih po sadovnjakih, kjer je nabiral jabolka za ozimnico. Potem je ponovno računal in ugotovil, dà »duha- vitez«, ki mu je račun poslal, vso stvar sploh ni pravilno zračunal. Na računu tudi ni bilo tekoče številke, datum pa nekje v avgustu. Naslovnik je pokazal pismo ženi, ki se je skujxif г njim začela razburjati. Skupaj sta iskala tistega »duhoviteža«, ki jima je poslal račun za nekaj kar sploh nikdar ni bilo. Skupaj sta sklenila, da bosta poskušala tega mo- ža najti. Krog osumljencev je postajal vse ožji, do- kler se ni zožil samo na enega, ki pa že več let hodi na letovanje v kraj, od koder je račun bil poslan. Kmalu za tem je naslovnik srečal osumljenca. »A veš, da sem dobil nekakšen račun za letova- nje na morju in da moram v roku osmih dneh pla- čati. Sam pa dobro veš, da letos nisem bil na morju in mi je pač moral nekdo to podstaviti. Iskal bom zadoščenje preko sodišča. Tožil bom oštarijo, ki je dala žig.« Osumljenec je prebledel in ga vprašal, če misli to resno narediti. »Resno,« je odgovoril odločno îiaslovnik. »Veš, malo smo se šalili pa sem ti jaz poslal ti- sto pismo 3 računom,« je za jed jal osumljenec. »Si ga poslal samo zaradi šale? To je neslana šala.« »Veš kaj, mislil sem tudi, da bi ti to v podjetju predložil in bi ti izplačali denar za letovanje...« je zašepetal osumljenec v naslovnika. »Kaj si nor? Vsi v podjetju vedo, da letos nisem bil na dopustil izven Celja, zdaj pa naj jim predlo- žim ta »spakedram račun?« se je razhudil naslovnik. Osumljenec se je še nekaj časa opravičeval, naslorv- nik pa je odšel z besedami, da bo vse skupaj dal naprej. Neumna šala, ki lahko pustA netigodne posledice. NOVI TEDNIK - t red® štvo in uprava Celje, Gf Korčićeva 5, poštni pred« 161. Urejuje uredniški oç bor. (Havni urednik Bl^ N4Rn STRMCNIR, odg» ?огш urednik JURE KB-? SOVEC NOVI TEDNU izhaja od decí'mbra 1?? kot naslednik CEL.ISKEO TEDNIKA, ki je izh^ od 1055 >eta NOVI TE» MU iKhaja vsako sred« lEdaja CGP »DELO« ' onota informacije prop* ganda Celje. Tisk in K» äeji CGP »DELO. Rok» pisov ne vračamo. Ce«' posamezne Številke 6« P»; tetoa naročnina 30 poUetna 13 din. Za tu^ maša naročnina 60 ^ TekočI račun $01-1-1^ TELEFONI: arednl3t*»l 23-69. maU oelasi In ^ ročnlne. ekonomska pasands 31-05 podnKn"^ 28-00 i