-   218   -
 Kako so se sedanje avstrijanske
dežele skupej zbrale.
V  današnjih časih se je Avstrija skazala posebno mogočna in čversta, zmagvavska in nepremagljiva, tako de Avstrijani po pravici, svoje veljavnosti si svesti, lahko glave povzdigujejo, in de marsikterimu ptujimu deže-jjanu, še celo nekimu angležkimu ministru obraz od nevošljivosti rumenkasto prepaden postaja. Torej bo gotovo vsaciga rojaka mikalo zvediti: kdaj in kako so si posamezne sestriške dežele roke podajale , in stopile v to družinstvo, kteriga vlani vse prekucije in sitnosti nevošljivcov in sovražnikov niso mogle raztergati. Zgodovinske bukve nam kažejo, de je sedanji veliki hrust zbranih dežela, imenovan A v str ija , bil ob svojim rojstvu v letu 983 majhino detice, le ena k raj na grofija v današnji četertini nad Dunajskim go jzda m (Viertel ob dem Wiener-Walde) , le ena pokrajna straža Nern-škimu zoper Ogre , ki so se tačas okoli klatili, in kte-rim je mogel še pred Melk odvzet biti, de je pervi krajni grof Leopold Svetli iz frankovske rodovine Bamberžanov zamogel si tu sedež napraviti.
V   leta 1043 je Avstrija, de pri začeti priliki ostanemo , sprehodila, se začela širiti, kar se je godilo pod tretjim krajnim grofa m AdalbertamZmagovavcam, ki je bil današnjo četertino pod Dunajskim gojzdam, na desni strani Donave do reke Lajte od Ogerskiga privojskoval, in to reko v mejo odločil, kakor je še do zdaj ostalo. Do potlejšnjiga stoletja L1156) je Avstrija ostala krajna grofija, v ktero so nemški cesarji pravico imeli poglavarje staviti; bila je tako rekoč podveršnica ali nedoletni otrok , pod nemškim visim oskerbništvam. Rečeno leto jo je bil pa cesar Friderik Rudečo-bradec v enim svojim milopisu doletno ali dorašenoin svobodno spoznal, jo z nad Anižo ležečo krajno pomnožil, in povzdignil v na d vaj vodstvo z nadknež-jim dostojanstvam. Zraven ji je bil dal imeti lastno de-želsko nadoblastjo , sodnijo , pravico denarje kovati, in z vsi m tem skorej celo samostalno naj visi oblast. Pervi vojvoda Henrik Jazom irgot je bil tedej svoj sedež na Dunaji napravil, ravno na tistim mestu, kjer zdaj poslopje vojaškiga ministerstva stoji. Pod njegovim vladanjem so bili začeli svetiga Štefana cerkev zidati, somostan 8 o tenki ost er se ima za svoj začetek njemu zahvaliti. V kakšni časti je bila Avstrija že tačas, se vidi iz zgor omenjeniga cesarskiga milopisa ; v njem je Avstrija imenovana skit in serce svetiga rimsko-nemšiga cesarstva.
Naslednji vojvoda Leopold Bogaboječi je bil že konec tega stoletja (1192) po dedšini zadobil od štajarskiga vajvoda Otokarja VI. Štajarsko, ktero se je bilo skorej ob enim času z Avstrijo začelo, z njo zmirej tudi po bratovsko v sosešini ravnalo , in ž njo tudi prijazne pogodbe, glede na nasledstvo, napravljalo.
Zadnji vojvoda iz Bamberške rodovine Friderik Borovest (Friedrich der Streitbare) je bilnaKrajn-skim že toliko v posest pridobil in nakupil, de se je »kraj ns k i gospod" imenoval. Ko je Rudolf, pervi nemški cesar iz Habsburške rodovine, v letu 1282 z dovoljenjem nemških knezov svojima sinovama na Avg-sbisrškim deržavnim zboru dajal dežele , ktere so bile pred avstrijanske, tačas je bilo že zedinjeno zgornj e in s p o d n j e O b a n i ž j e , 81 aj a r s k o , K o r o š k o, K r a j n-sko, Slovenja p okrajna (Windische Mark) in Par-denovo (Pardenone na Beneškim). Pred je vse te dežele kralj Otokar H. pod - se spravil, on, ki je imel tudi Cesko, Moravsko, in kos Silezije; pa v hoji zoper cesarja Rudolfa na Moravskim polji, je bil premagan in ob življenje prišel 1278. V letu 1363 je bila tudi poknežena grofija Tir oljska prišla k Avstrii, kakor  tudi  se nekteri  kosovi Krajnskiga,   in ob ti
priložnosti se je bilo začelo ime „krajnski vajvoda." To se je zgodilo, ko je zadnja lastnica Tiroljskiga , Marjeta Širokoustnica (Margaretha Maultasche), z avstrijanskim vojvodam Rudolf am VI. zavolj svojima nasledstva bila pogodbo napravila, in od teh krajev že ob času svojiga življenja odstopila.
(Konec sledi.)
  -   222   -
Kako so se sedanje avstrijanske
dežele skupej zbrale.
(Konec.) V* letu 1422 je bil Žiga Ogerski in Ceski kralj avstrijanskimu vojvodu A Ib r e t h u V. dal upanje na svoje dežele, ko mu je bil namreč Žiga svojo edino hčer Elizbeto v zakon dal. Ob tem času je bilo pa že ze-dinjeno Horvaško in Slavonsko z Ogerski m; h Ceski m je pa Moravsko in en kos Si lezi je spadalo. Albreht je bil torej tudi leta 1438 v stolnim Belim Gradu, to je v mestu takratnima kronovanja za Ogerskiga kralja, in v Pragi za Ceski ga kralja spoznan in kronan. Ko je bil umeri Albrehtov sin, Ladislav Po s me rt ni (Posthumus) to je po očetovi emerti rojeni, sta znala deržavni namestnik Juri Pod-je brad s ki in kralj M a tj a ž,v s perimkam Ko r vin, vsak za se kroni oberniti; perviCesko, drugi pa O ger-sko; tode v boju s Turkam, v letu 1526, kjer se je bil Ogerski kralj Ljudvik pri mestu Mohači v moeirje pogreznil in umeri, so bili spet Avstrijanskiga vojvoda ?   Ferdinanda  L  3  Cesko   kraljičino Ano
oženjeniga, za praviga kralja obeh dežel izvolili in kronali. Od tistiga časa ste ti dve obe deželi z Avstrijo zedinjeni ostale.
Med časa m teh vojska — v letu 1500 — ko je bil Maksimilijan, prederzni gamsji strelec, v Tirolih na Mar t in jo P e č LMartinswand) zašel, ste bile tudi Goriška knežija in Gradi s k a, po poprejšnjih pogodbah k Avstrii spadle. Cesar Leopold L, ko se je bil s Turkam v Kari ovci h pomiril leta 1699, je bil dobil tudi Erdeljsko fSiebenbiirgen}, kar so s Turškim dovoljenjem in pomaganjem pred domači podtikovti imeli. V Spanjski vojski, ki je bila za pravico nasledstva, je bil cesar Jožefi, po svojim vojskovodji Evgenu v letu 1707 dobil vojvodstvi Milan in Mantovo. O pervi razdelitvi P oljski g a 1772 je bila dobila cesarica Marija Terezija izhod njo Galicijo in v letu 1774 ji je bil Rus tudi Bukovi no prepustil; v letu 1779, zadnje leto nje cesarenja pa so ji Bavarci pripustili Unjo cetertino (Innviertel} , kar so ji bili vzeli ob času vojske , ki je bila zavolj pravice nasledstva peljana. O tretji delitvi Poljski ga je bila tudi za p a d na Galicija a vstrijanska postala. Dve leti potlej je bil med cesarjem Francam in Napoleonam mir na Polji Formiškim (Kampo Formi o) na Laškim sklenjen; tu je mogla Avstrija, kar je bilo njeniga Laškiga, popustiti, zato ji je bila pa Bene čija in Dalmacija dana, in v letu 1815 vDunajskim kraljevim zboru Solni Grad, ki je bil dolgo časa duhovska nad-načimba (Hochstiff), v letu 1802 je pa nehal to biti, in je bil dan v odškodvanje Ferdinandu Este, ker je bil ta nadvojvoda prišel ob T oš kan o. Nar mlajši dete med družino avstrijanskih dežela je K rakovo, ki je bilo, po domeni Rusov in Borusov, Avstrii izročeno.
-   223   -