V Ljubliani. dne 11. novembra 19*7. Upravaištvo „Uomovine" v Ljubljani, Knatlova ulica 5 Uredništvo .Domovine", Knaflova olloe 6/11. telefon 3122 de 3128 Izhaja vsak četrtek Narocataa u tazemjt?o; četrtletno • Dla, polletne ll Dla, celoletno it Otti n >aa> ceisstvo men Amerlkei Četrtletno II Dla, polletno 24 Dla, celoletno M OUU »Bfrik« leta« > dolar. --RaCao poŠt« Hranilnice. oolrainleo • LlabllanU iL 10 III. Najkrajša pot do kruha Tako smo se navadili po vojni tožiti o slabih časih kakor poklicni berači, ki te obsujejo po božji poti z dobro naučenimi litani-jami svojih tegob. Kakor je ta navada za berače koristna in potrebna, saj se star slepec na primer ne more lotiti drugega posla kakor beračenja, tako je to večno tarnanje o naši revščini nepotrebno, da, treba bi bilo take vzdihovalce poučiti, da imamo prav ceneno pot do boljšega življenja. »Mi smo siromašna poljedelska država. — Tako se začenja v nekem listu za kmete uvodnik. — Jugosloveni smo izrazito kmečki narod, katerega so stoletja in stoletja izrabljali razni tuji gospodarji, in iz čigar žuljev se je silil tuj kapital. Siromašen, razcepljen in zasužnjen jugoslovenski kmet je iskal pot iz teh v živo meso zajedajočih se nadlog, v svoji svobodi, v svoji uedinjeni narodni državi. Težka in dolga pot je bila do tega uresničenja, kar se je slednjič doseglo po ogromnih žrtvah. Bodimo odkriti in priznajmo, da smo v onem zgodovinskem trenutku združili tudi naše siromaštvo, naše gospodarske in kulturne drobtine. S tem bi morali računati že od vsega početka, a ne, da smo se vdajali utvaram, da smo velika in bogata zemlja. Resnica pa je ta: Naš kmečki narod ima za svojo prehrano in za prehrano ostalega prebivalstva države premalo zemlje. Le 30 odstotkov površine v naši državi pade na orno zemljo. 20 odstotkov zavzemajo travniki in pašniki, ostali del ozemlja pa pokrivajo gozdovi, neplodni hribi in močvirja. 12 milijonov duš živi od kmetijstva ob zelo neenaki razdelitvi zemlje: Kakih dvajset odstotkov nima niti pedi svoje zemlje ter živi od zaslužka na drugih posestvih, ali pa najde drugo zaposlitev; dve tretjini onih, ki so »samostojni gospodarji«, imajo do tri hektare skupne zemlje. Le kakšnih 5 odstotkov naših kmetov ima nad 20 hektarov zemlje. Gospodarstvo, kateremu pripada pod 10 hektarov zemlje, se danes po vsem svetu smatra za siromašno. Te številke dovolj zgovorno govorijo o našem gospodarskem položaju. V teku zadnjih osemnajstih let se je povečalo prebivalstvo v naši državi za skoraj 3 milijone duš, za katere je treba ustvariti še 3 milijone hektarov nove orne zemlje, a ne s pre-oranjem travnikov, občinskih pašnikov, temveč nove zemlje.« Na to skuša najti člankar izhod iz teh žalostnih kmečkih razmer: »V mejah naše države se mora povečati prostor za življenje našega kmečkega ljudstva. Z regulacijo rek je treba učuvati sedanjo zemljo pred poplavami in rešiti, kar je zamočvirjenega. Nerodovitne ravnine (stepe) ie treba pretvoriti v pašnike. Z večjim številom živine, z boljšim orodjem se mora povečati produktivnost kmetij. Uvajati se morajo nove kulture in s smotrno politiko se morajo dvigniti cene kmečkim proizvodom. Izgraditi se mora čim več železnic in cest,. da ne bo trpel dovoz pridelkov na tuja in domača tržišča. Potrebno bi bilo, da bi se skrčili javni izdatki, o kmetijstvu bi se morali učiti v vseh šolah, a tudi pri vojakih itd. Pot do trajnih uspehov bi bila seveda dolga, a bila bi stotero plačana s tem, da bi imel največji odstotek našega prebivalstva znosnejše življenje.« Vse ceste peljejo v Rim, pravi zares naš pregovor, toda s pametjo bi se skregal, kdor bi ne poiskal najkrajše poti. Pisec gornjega članka je pobral nekje na jugu, kjer so razmere povsem različne našim, gornje podatke in hoče ž njimi odrešiti našega kmeta. Nič ne pove, kje bo vzel denar za vsa ta dela osiromašeni kmet, pri znižanih državnih izdatkih seveda ne bo mogla država graditi cest, železnic in drugih javnih del. Kakor so morda na videz lepi nasveti tega pisca, tako mora vsakdo uvideti, da so brez obilnega denarja neizvedljivi. Najti je treba drug način, kako doseči, da bo imel vsak državljan svoj kos kruha. Za povečanje površine orne zemlje z osuševanjem močvirij in zboljšanjem nerodovitnega sveta nimamo denarja, pač pa lahko še mnogo povečamo pridelke naših njiv, da, moremo jih podvojiti. Povečanje donosa se da na najbolj enostaven način doseči z izboljšanjem semenskega blaga. Vse države na svetu razen nas se trudijo že desetletja in tekmujejo, kje bodo nudili kmetu boljše semensko blago. Da vzamemo za primer samo enega najvažnejših pridelkov, ki nudi hrano za ljudi in živino, krompir, moramo ugotovi- ti, da imajo vse naše sosednje države že davno višinska vzgojevališča za semenski krompir, mi v Sloveniji pa hodimo gledat, kako preizkuša neki inženir na težki ilovici v Bo-kalcah pri Ljubljani nekaj krompirjevih gred. Banovina je pred leti uvedla pri nekaterih večjih kmetih priznavanje semenskega blaga. Žal pa je postalo vse to brez prave koristi in delno spet zaspalo, ker se ni delo pričelo tako, kakor je treba, namreč z dobavo prvovrstnega in res izbranega semenskega blaga tem posestnikom. Za povečanje pridelkov na naši slovenski zemlji ni potreba težkih milijonov, že nekaj stotisočev dinarjev, ki bi jih posodila ne pa podarila banovina v obliki dobrega semenskega blaga na pravilen način našemu kmetu, bi zadostovalo, da bi se že v dveh do treh letih tako dvignil pridelek naših polj, da bi mogel potem naš kmet iz lastne moči izboljšati stare obdelovalne načine s potrebnimi stroji in osušiti celo vrsto zamočvirjenih leg. Zato mora biti vedno glasnejši naš klic pri vsaki priliki: Banovina naj razdeli čimprej med napredka željne kmete res dobro semensko blago v zadostni množini. Preteklo nedeljo je bila v kinodvorani hotela Goli v Slovenjgradcu ustanovna skupščina mladinske organizacije JNS za slovenj-graški srez. Za skupščino je vladalo med napredno mladino izredno zanimanje, tako da se je proti vsakemu pričakovanju zbralo 150 mladih nacionalistov iz vseh občin sreza in poleg njih še lepo število starejših prijateljev. Skupščina se je spremenila v prisrčno manifestacijo in je na novo utrdila nacionalno misel v našem srezu. Iz Ljubljane sta prišla na njo tudi nar. posl. Milan Mravlje in tajnik banovinskega odbora OJNS Andrej Uršič, ki sta bila od zborovalcev pozdravljena z velikimi ovacijami. Zborovanje je ob 14. otvoril predsednik pripravljalnega odbora tov. Vinko Canjko s pozdravom zbrani mladini in gostom. Navdušeni vzkliki so zagrmeli po dvorani, ko je predsedujoči izrazil neomajno zvestobo in vdanost nacionalne mladine mlademu kralju Petru II. Z navdušenjem je bila sprejeta tudi pozdravna brzojavka predsedniku stranke Petru Zivkoviču V imenu slovenjgraške sreske in krajevne organizacije JNS je pozdravil skupščino g. Ivan Rojnik, ki je bodril mlade zborovalce k borbenosti, požrtvovalnosti in vztrajnosti pri delu za veliko jugoslovensko misel. Tajnik pripravljalnega odbora za sresko organizacijo OJNS tov.' Bogdan Pušenjak je poročal o pokretu nacionalne mladine. Ta mladina se zaveda, da je bodočnost Slovencev samo v Jugoslaviji, ki pa mora biti enako pravična napram vsem delom jugoslovenske-ga naroda. Spomnil se je končno ogromnega dela, ki ga je za Jugoslavijo in naš narod izvršil pokojni kralj Aleksander Zediniteij. V imenu banovinskega odbora OJNS je spregovoril o programatičnih smernicah nacionalnega mladinskega pokreta tov. Andrej Uršič. Podčrtal je zlasti one pojave v našem javnem, zlasti političnem življenju, ki silijo mladino, da aktivno poseže v politično do-gajanje. Vsi govori so bili sprejeti z viharnim odobravanjem mladih poslušalcev. Soglasno ja bil nato izvoljen prvi odbor sreske mladinske organizacije JNS za slovenjgraški srez. Predsednik je Gustav Kac iz Smartnega pri Slovenjgradcu, podpredsednika Karlo Kokolj iz Slovenjgradca in Joco Slomšek iz Šoštanja, tajnik Bogdan Pušenjak, blagajnik Hubert Kovač, oba iz Slovenjgradca, odborniki pa- so Leopold Ocvirk iz Šmartnega pri Slovenjgradcu, Vilko Prevolnik iz Mislinja. Štefko Lužnic iz Zg. Doliča, Jaro Špičko iz Velenj ter Ignac Smeh, Avgust Marčič in Janez Grabeč iz Slovenjgradca. Revizorja sta Karel Rojnik in Franc Zavašnik iz Slovenjgradca. Novemu predsedniku je mladina priredila tople ovacije. Ze takoj ob svojem nastopu navdušeno pozdravljen je končno spregovoril nar. posL Milan Mravlje. Mladi poslušalci so z napetostjo sledili njegovemu temperamentnemu orisu političnega položaja v državi in Sloveniji. Vedno na novo so ga prekinjali z viharnim pritrjevanjem, ko pa je končal, ploskanja in vzklikanja kar ni bilo konec. Ko jo končno predsednik tov. Kac zaključil skupščino, so vsi zborovalci še stoje zapeli »Hej Slovani!« potem pa se zadovoljni in okrepljeni v svojih nazorih začeli polagoma razhajati. V Preteklo nedeljo dopoldne je bila ustanovljena krajevna organizacija mladine JNS za občino Preserje pri Ljubljani. Zborovanje je bilo v prostorih gostilne »Pri Erjavčku« v prijazni okoliški vasici pri Kamniku. Gostilniške prostore so že ob 8. zjutraj napolnili do zadnjega kotička napredni mladi možje in fantje, pridružilo pa se jim je tudi več starejših pristašev jugoslovenske misli. Zborovanje je vodil Jože Petrič, ki je v svojem nagovoru orisal važnost politične organizacije za nacionalnega.kmečkega in delavskega človeka v današnji dobi. Bodreče je pozdravil zborovalce še predsednik sreske mladinske organizacije za ljubljansko okolico Albin Jakopič z Ježice. Za njim je predsednik banovinskega odbora OJNS inž. Jože Rus" spregovoril o mladinskem pokretu JNS ter o nalogah in dolžnostih, ki čakajo mlado nacionalno generacijo v javnem in še posebej v političnem življenju. Mimogrede se je ustavil pri nekaterih važnih političnih dogodkih ter pri ovirah in težkočah, s katerimi se morajo nacionalni ljudje danes boriti. Obširno politično poročilo je podal nar. posl. Albin Koman. Poljudno je pojasnil vse aktualne politične pojave ter se dalje časa zadržal zlasti pri zadevah, ki v prvi vrsti zanimajo in tarejo našega kmeta, delavca in nameščenca. Vse govore so zborovalci sprejeli z velikim odobravanjem, nato pa so še mnogi od njih sami povzeli besedo, povedali svoja opažanja in dali razne nasvete. • V odbor preserske krajevne organizacije OJNS so bili izvoljeni mladi možje in fantje iz vseh vasi v občini. Predsednik je Nace Šuštaršič, tajnik Janez Verbič. Ko je predsednik zaključil občni zbor, so ostali mladi zborovalci še precej časa zbrani v prijateljskih razgovorih. Tujski promei Z Gorenjskega nam pišejo: Letošnja letoviščarska sezona je že nekaj tednov za nami. Pokazala nam je, da se široke plasti slabo plačanih izobražencev vedno ©gibljejo dragih letovišč in zdravilišč in da gredo med počitnicami rajši letovat v vasi in na planine, kjer se mnogo ceneje, a tudi bolj preprosto in udobno živi. Letos je bilo polno letoviščarjev v Planici, Ratečah, Podkorenu, Gozdu-Martuljku, Dovjem, Mojstrani, pri Sv. Križu, Žirovnici, Radovljici in v vaseh okoli Bohinjskega jezera. Vedno bolj privlačujejo letoviščarje tudi naše planine kot Črni vrh, Srednji vrh, planina Vogel, Komna, Pokljuka in Ukance, kjer sicer ni povsod udobja, toda majhne sobice, dobra postrežba, predvsem pa Izredne pokrajinske krasote, veličastni razgledi na velegorja in mir. Turizem daje danes znaten vir dohodkov tudi našim vasem. Kmetje v veliki sezoni lahko oddajo za nekaj tednov svoje sobe gostom na razpolago, vnovčijo mleko, mlečne in druge domače pridelke, ki bi jih sicer ne mogli spraviti za isto ceno v denar. V nekaterih vaseh je že od zunaj viden blagodejen učinek turizma. Lepe bele hiše, urejeni vrtovi, snažna dvorišča, sprehajališča, kopališča, snažne in dobro oskrbovane ceste, vse to napravi na vsakega gosta dober vtis. Poglejmo Rateče, Kranjsko goro, Mojstrano, Žirovnico, Polj če in Staro Fužino, kako je v zadnjih letih vse lepo urejeno, čisto PAVEL HRIBAR: Stisnjena od mogočnega oklepa gorovja ždi ob Savinji Solčava, prijazna vasica z belo cerkvijo. Kakor piščeta okoli koklje se stiskajo okoli nje skromne hiše, le par domov je ponosnih, kakor da bi bili ostalim za vzorec in v opomin, da se naj zgledujejo po njih. Više v planinah kraljujejo na samem mogočne kmetije in ogledujejo preko globokih zasek druga drugo kakor kmečke neveste v naškrobljenih spodnjicah pri darovanju okoli oltarja na tekmovalni dan kmečke ofer-ti — na Velikonočni ponedeljek. Okrog in okrog strmijo v nebo goli velikani Savinjskih gora. Popotnik se čuti med tem skalovjem kakor potopljen v naročje matere zemlje. V tej mogočnosti pa nehote sledi malim dogodkom okoli njega: oglasil se je na gnoju petelin, po parnah kokodajskajo kokoši, nekje za vasjo se derejo koze, ženske pa stojijo v prazničnih oblekah v gručah pred cerkvijo na levi zvonika, na desni pa se pretegujejo mladi fantje in se zamišljeno pomenkujejo možje. Z zvonika se oglasi veselo pritrkavanje. Velika cerkvena vrata se odprejo na stežaj. Počasi se mota skozi nje nebo, za njim pevci in sivolasi župnik Matija. Moški se pridružijo križenoscu, ženske pa se zgrnejo zadaj za nebom. Veselo plapolajo v soparni solnčni dopoldan rdeča cerkvena bandera. Šentflorjanska nedelja je. Vročim pomladnim dnevom so sledili tedni besnečih neviht, ki so razsajale po gorovju in nametale na Solčavo toliko dežja in toče, kakor da bi ho- Šami ob glavni cesti stoje stranišča, svinjaki, in snažno in kako se v vseh pogledih pazi na mir in red. Zal pa so na Gorenjskem in to celo blizu Bleda vasi, ki naravnost odbijajo goste. Hiše z malimi, z drvmi zašarjenimi okni. Pred hi-šupe in gnojišča. Po cestah je vse polno živinskega blata, ob njih podrte ograje, sem in tja pa tekajo umazani otroci, begajoča živina in se v mimoidoče zaganjajo psi. Ko greš skozi vas, te izza vrat in hišnih oglov motrijo radovedni vaščani. Pogosto pogrešamo markacij, orientacijskih desk, najbolj pa prijaznih in uslužnih ljudi, ki bi na pozdrav prijazno odgovorili, ne pa z mrkimi pogledi motrili mimoidoče goste. Učiteljstvo, duhovščina in razna gospodarska in kulturna društva čaka še široko delo, predno bo marsikatera vas sama od sebe vabila k sebi goste. Potrebno bi bilo uvesti tudi petletko za sanacijo naših vasi. Hiše naj bi dobile velika okna, notranji prostori nove pode, da bi prešel duh po trohnobi. Izpred hiš bi se morala odstraniti stranišča, šupe, svinjaki in gnojišča. Napeljati bi se moralo vodovode, urediti ceste, sprehajališča in vrtove, namestiti orientacijske deske, klopi itd. Kjer bi se to ne dalo napraviti z zasebnimi, bi se moralo priskočiti na pomoč z javnimi sredstvi, bodisi podporami ali posojili. Prirejati bi se morali tečaji za vzgojo ljudstva, predvsem gospodinjski in kuharski tečaji, ponašanje napram gostom in skrb za nočni mir. Ni prijetno za gosta, če mu ponoči udarja skozi okno smrad po gnoju, če vso noč rogovilijo pijanci, mukajo goveda, lajajo psi in kikirikajo petelini. Taka gospodarska petletka bi močno prenovila naše vasi in preobrazila kmetsko ljudstvo, ki bi potem lažje in lepše živelo na svoj;h domačijah, kakor pa v tovarnah in drugje, kamor se za mal denar ponuja na dnino. Naše knjige so dotiskane, še kratek teden, da bo knjigoveznica opravila svoj posel, pa bodo jeli vlaki, avtobusi in vozovi razvažati letošnjo bogato književno žetev Vodnikove družbe po vsej domovini. Številni delavni poverjeniki, ti požrtvovalni prosvetni delavci naših mest, trgov in vasi, ki so že javili naši pisarni število nabranih članov in zanje tudi že poslali članarino, bodo v kratkem prejeli naročene izvode Vodnikovih knjig za leto 1937. in jih takoj lahko razdelili med priglašene člane, ki že gotovo težko čakajo nanje. Prepričani smo, da bomo z letošnjim književnim darom spet ustregli vsem podeželskim in mestnim članom, tudi najbolj razvajenim t sst^ssEžBEai tele človeka in živino, polja in pašnike uničiti. Težko je življenje v Solčavi! Danes pa je spet nekoliko upanja: temna modrina se spet boči čez vso to revščino in sonce se smeje nad bujnim zelenjem. Iz grap se še kadi soparica in zastira veličastne vršace ter se zbira v debele kape, ki oznanjajo nove nevihte. Iz skrbi in strahu pred njimi in iz trdne vere, da bi se dalo še vse to preteče zlo odvrniti, so priredili Solčavci Flor j a-novo procesijo. S težkimi koraki in prav tako okorno molitvijo se pomika procesija po vasi. V soncu se leskečejo svetle gasilske čelade. Procesija se vrača nazaj v cerkev, župnik Matija da zadnji blagoslov in ljudje se razhajajo. Tam od koroške plati sem pa se kopičijo oblaki, ki jih žene veter na jug. Vedno temnejši postajajo in zagrnejo sonce. Ze se mešajo in pretepajo, trgajo se in zopet družijo. Tam zadaj vseka blisk in zamolkel grom pretrese mogočne skalnate stene. Zdaj vseka tu, zdaj tam ognjena kača izpod neba in že zakrijejo oblaki nebo nad Solčavo. Hribovci so se zatekli pred bližajočo se nevihto v staro Herletovo gostilno. Naročujejo pijačo in jedačo, vendar se ne more razviti dobra volja, kakor je sicer v tej hiši doma ob nedeljah in praznikih. Težka skrb leži na kmečkih obrazib. »Zdaj nam bo pa še zadnje ostanke stolklo!« vzdihne nekdo tiho predse. Ker vlada v sobi mrtvaška tišina, se čuje ta vzdih kakor glasen krik vseh, ki molčeči gledajo skozi okno, in kritičnim. Naše knjige so tako izbrane, da bodo slehernemu bralcu nudile duhovnega razvedrila in sodobnega pouka. Pripovedni deli obe zajemata nesrečni vojni in razrvani, zamotani povojni čas. Prva »Strte peruti« Ivana Podržaja, se plete in razpleta v tipičnem meščanskem okolju, druga, »Sin« Ivana Potrča, riše težko življenje na naši trdi kme-tiški grudi, ki pije znoj in kri in le skopo vrača človekovo delo, skrb in ljubezen. Tretja knjiga (večji format), ki nosi zagonetni naslov »Enaintrideset in eden«, pa so svojevrstni spomini režiserja Osipa Šesta na ujetni-ška leta v daljni Sibiriji. Vodnikova pratika pa, ki vsako leto doseže nedeljeno priznanje, je to pot spet polna zabavnih in poučnih član- kako je prignal vihar prve deževne kaplje. Udelane delavne roke, ki so še pravkar pobožno sklepale prste, se oprimejo krčevito kozarcev. Kakor tiha kletev leži težak vzduh v sobi. »Pa s čim smo vse to zaslužili?« vprašuje prejšnji glas v tihoti, ki leži nad vsemi: »No, s čim pa?« Pritajen glas mu odgovarja iz drugega kota: »Saj smo vendar garali in garali, da bi imeli košček kruha za zimo, pa še procesijo smo napravili... Pa je vendar udaril Bog po nas!« Težka pest udari ob mizo. »Da bi te gospod Matija čuli!« krikne nekdo. Nihče ne ve. če je mislil to za šalo ali zares. Prejšnji glas pa vpade uporno kakor ugovor: »In če bi nas čul gospod Matija!« »Saj ima prav!« pritrdi nekdo. Med tem so izginili mogočni vrhovi v temnih oblakih in je zavila Solčavo sredi dneva huda ura. Temo presekavajo bliski drug za drugim ter odmeva grom od skal, da se 7.emlja trese. Spet se oglasi glas iz temnega kota: »Prav kakor kletev leži to letos nad nami!« Izmed zbranih mož v sobi nihče ne ugovarja. Vsi so dvignili ramena, da so zlezle giave prav med pleča. Tako sedijo za mizo, kakor da bi zrasli v les, mrki in tihi. Med besnenjem narave zunaj izgledajo kakor ostanki iz davnih paganskih časov. Sam Bog ve, kaj jim vrta po možganih. Nihče se ne zgane, samo oči od časa do časa nezaupno obidejo sosede in se spet po-greznejo v žriavico pip, ki rdečkasto tlijo v poltemi. DOMOVINA št. 4* STRAN 8 kov in zelo razkošno ilustrirana. Urednik dr. Pavel Karlin je oskrbel tej naši reprezentativni »ljudski čitanki« tako pestro, zanimivo vsebino in tako prikupno opremo, da se bo Vodnikova družba spet kar postavila z njo. Navzlic občutni podražitvi papirja so letošnje Vodnikove knjige tiskane na boljšem papirju ko lani. Vsak, kdor jih bo vzel v roke, se bo čudil, kako je za borih 20 dinarjev mogoč tako skrbno izbran knjižni dar. Zdaj bi pa našim članom radi še nekaj položili na srce, o čemer nam dnevno tožijo naši vestni, delavni poverjeniki, ti zvesti pionirji slovenske knjige Vsa leta ste že član Vodnikove družbe, lepo število naših leposlovnih del že krasi Vaš dom, tudi letos ste sklenili: brez Vodnikovih knjig ne ostanem, pa naj pride kar hoče — a vendar se mora naš poverjenik često po petkrat, šestkrat oglasiti pri Vas, prositi in moledovati opominiati in prigovarjati, da končno odštejete dva kovača in si s tem zagotovite naš kniižn' Har. bre/ katerega pod nobenim pogojem ne želite ostati. Ali se zavedate, da s tem požrtvovalnemu poverjeniku brez potrebe jemM^+e dragocen' čas in mu ubijate njegovo irloalrm volio do dela? Poleg tega pa se izpos+aviiate nevarnosti, da Vam poverjenik, če ie tato v°-sten, ob izidu — kakor se to vsako dogaja — ne bo mogel postreči « Vniigami. ki jih seveda tiskamo samo v ompi""0" !<-pVi'" in kmalu vse razpošljemo in r«-"^''^/! To naj bo poslednji opomin zanv^iknm da ne bo potem očitkov, češ, saj ni^mo v0*01* bo tako kmalu zmanikalo Vo^iiVo"'^ Vr^ig In poslednji poziv: Ne orllaSa^o c Stopite brž v prosvetni krog "-.j„;Vr>w«»vi Politični ppohd V Belgiji imajo še vedno težave s sestavo nove vlade. Sicer se je Spaaku posrečilo dohiti načelni pristanek dosedanjih združenih vladnih strank, pač pa so nastale težkose nri zasedbi posameznih ministrstev. Soaak je hotel že vrniti kralju mandat, vendar ga je pa ta še preprosil, naj še nadaljuje posvetovanie V Rumuniji je nastopila vladna kriza pa čeprav ni Tata-rescu še uradno podal ostavke Kralj je že »Pritolči je treba psa!« je zahripal glas iz teme: »Pritolči!« Nekaj opasnega se kuha za temi čeli, da se zdi, kakor da bi te splošne grožnje namenjene nekomu, ki ga vsi poznajo. . Strele orjejo po temnem nebu, grom odmeva od razritih grap, hudourniki derejo med nalivom in točo, kakor da bi bilo treba izru-vati še zadnjo bilko na opustošenih njivah. Divjanje neurja strežne mrke može. »Z ovsom je že šlo!« zatrepeče potišen glas. »Če ga bo le za seme še!« se vmeša iz drugega kota zaskubljen glas. »Če boš plevel sejal, ti ne bo oves kašče razrival,« ugotovi nekdo prav stvarno. Herle stopi tedaj v sobo in pripomni na to kakor iz daljnih vojnih spominov: »Prav kakor da bi eksplodiralo sto in sto šrapnelov nad malo gredo, saj so polja zunaj kakor rešeto... Še travica ne bo zrasla, kaj šele sad!« »Cepcev nam ne bo treba letos kupovati!« se zareži nekdo izza peči. »He, vsaka nesreča nosi s seboj tudi srečo!« mu pritrdi Herle. »Pred procesijo je pa še le bilo; no pa zdaj poglej?« »Preveč vode, preveč vode je v zemlji, zato je postala kisla!« »Pa še bo bolj!« pritrjujejo možje. Težki oblaki so se pregnali na jug in je spet posijalo sonce v zakajeno gostilniško sobo. Obrazi so se zjasnili, da se zdi, kakor, da bi bil pravkar nekdo pripovedoval stra- sprejel predstavnike posameznih strank. Splošno se sodi, da bo kralj poveril sestavo nove vlade zopet Tatarescu. Pričakujejo, da bo v začetku decembra parlament razpuščen in se bodo še pred božičem vršile volitve. Na Španskem se pripravljata obe armadi na nove boje, zato ni bilo posebnih dogodkov. Franco je zbral okoli Madrida najmodernejše topništvo, ki daleč prekaša vladno obrambo. Franco je sporočil, da je zaprl z minami vso obalo vzdolž nasprotnikovega ozemlja. Veliko pozornost je vzbudila po vsem svetu vest, da so republikanska lovska letala prisilila te dni več nasprotnikovih letal k pristanku na njihovem ozemlju. Med njimi je bilo tudi letalo Bruna Mussolinija, sina italijanskega ministrskega predsednika. Bruno Mussolini je bil pri tem ujet. vendar pa zaenkrat ni bilo mogoče dognati, vkoliko je ta vest resnična. Republikanska vlada je izjavila, da je pripravljena spreiet.i angleški predlog za umik tujih prostovoljcev. Na kitajskih bojiščih napredujejo japonski oddelki vzdržema vkljub hudemu odporu polagoma se umikajočih kitajskih čet. Te so se umaknile iz vseh šanghajskih mestnih okrajev, in je sedaj ves Šanghaj v japonskih rokah. Kitajci so se z glavnim delom svoje vojske umaknili na tretjo obrambno črto Japonci pri7navajo. da bo nadaljnje prodiranje zelo počasno, ker je tretja kitajska obrambna črta silno močno utrjena Kakor poročajo iz Moskve, se je vršila tamkaj seja voditeljev sovjetske zveze pod Stalinovim predsedstvom o ukrepih, kako bi zaustavili nadaljno prodiranje Japoncev, ki vedno boli ograža ru=ke zadeve ker bi Japonci preko Notranie Mongolije lahko prerekali sibirsko želp^nico in bi onemogoči-li obrambo vzhodne Sibirije in Vladivostoka. aN tei seii ie bilo baie sklenjeno, da Rusi takoj pošlieio Kitajeem deset najmodernejših bombni letal V5 riai ^vršijo napad na japonsko prestolnico Tokio. Tedenski tržni pregled GOVED. Na zadnjem ljubljanskem sejmu so se trgovali za kg žive teže: voli I. vrste hotno bajko. Samo hrumeči hudourniki spominjajo na pravkar minilo resničnost. Hribovci se odpravljajo počasi domov. Logar Plesnik in Devetak krenejo po grapi navzgor Roban in njegova sinova so se vzpeli v hrib, Knez in še drugi »poljanci« so jo pa mahnili ob deroči Savinji navzdolž proti svojim domovom. Komaj pride prva skupina do Plesnika, pa se začudijo kmeti, ko vidijo pred hišo gručo žensk v živahnem pomenku. Devetakova Lenika, Logarska Barbka in Plesnikova Francka so bila najbolj glasne. Kakor da jim gre za stavo, jim tečejo jeziki, da bi se ja čimprej iznebile novice. Prav ničesar ne morejo došli možje razbrati iz tega križemkražem, dokler Devetak ne zavre hudournika besed: »Tak pomirite se vendar in govorite lepo po vrsti! No, kaj se je torej zgodilo?« »Kaj še ne veste, oče?« je planilo iz njegove Lenike: »Tisto s Potoškim lovcem?!« »Janezom...? Kaj pa je z njim?« vpraša Devetak, okoli katerega so se ženske vsule: »Tak povej no že!« »Janeza, veš, očka, ki je bil že enkrat pri nas, je nekdo davi ustrelil.« »Kaj ne poveš, Lenika, — Janez je ustreljen?« se čudi oče in naglo odide proti skupini žen, od katerih upa zvedeti kaj več. Prav razburjen je. Otroci tečejo za njim, Barbka ki je doslej molčala, hoče tudi priti do besede: po 5.50 do 6, voli II. vrste po 4.75 do 5.25, voli III. vrste po 4 do 4.50, krave debele po 4 do 5.50, klobasarice po 2.50 do 3.50, teleta po 7 do 8, svinje po 5.50 do 7 Din. Prasci za rejo so bili po 100 do 200 din za rilec. Konji po kakovosti so bili po 400 do 3500 din za glavo. Na zadnjem ptujskem sejmu so dosegli- za kg žive teže: voli 4.50 do 5.50, biki 3.50 do 4.75, junci 3.75 do 4.25, krave 2.50 do 4.50, telice 4.50 do 5.50 in teleta 5.50 do 6 din za kg. — Na zadnjem brežiškem sejmu so se prodajali za kg žive teže: voli 4.50 do 6, telice 4 do 5.50, krave 4 do 5 in teleta 5 do 6.50 za 1 kg. SVINJE. Na mariborskem sejmu so prodajali: prasce 5 do 6 tednov stare po 65 do 100, 7 do 9 tednov po 85 do 105, po 3 do 4 mesece po 130 do 170, 5 do 7 mesecev po 210 do 340, 3 do 10 mesecev po 350 do 440, eno leto po 620 do 780 din rilec, kg žive teže so plačevali po 6 do 7.50, kg mrtve teže pa po 9 do 11 Din. SENO se je prodajalo v Kranju po 60 do 70 Din, slama po 40 Din za 100 kg. Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili v devizah (s prišteto premijo): 1 nizozemski goldinar za 23.70 do 23.90 din; 1 nemško marko za^ 17.30 do 17.44 din; 1 angleški funt za 214 do 216.50 din; Francka še brž pristavi: »Pa je bil že do kraja mrtev in ves mrzel.« Dekleta gledajo z razprtimi očmi radovedno može, kaj bodo pač k vsem utemu rekli. Ti se pa le vprašujoče spogledujejo in ne vedo, kako bi si vse to raztolmačili. Ko pridejo do skupine žen, vprašajo še enkrat. Pa stopi iz gruče Devetakova mati: »Je pač takole: planinci, ki so šli mimo k zijalki, so našli Janeza in so povedali o njem drvarju. Ti so brž obvestili orožnike in govori že vsa dolina o krvavem dogodku.« In res je vedela vsa dolina. Čeprav je tako razpotegnjena, da hodiš od Logarja pa do Mozirja dobrih deset ur, vender poznajo ljudje drug drugega, kakor bi si bili sosedje. Kar se pripeti, se zve tako naglo kakor, da bi veter ponesel novico do zadnje bajte. Tudi ta grozna novica, ki se je razširila med procesijo je prodrla že do zadnje hiše in povsod govorijo že o njej. »Prav v sredo čela je dobil Janez krogljo!« ve povedati ženska, ki stoji tik za Devetako-vo. Možje, ki so šele sedaj zvedeli novico stojijo vsi otrpli: Mar je umor? ... Odkar ljudje pomnijo, se ni tukaj kaj takega pripetilo. Grozno je, saj gre za čast vse doline kakor tudi vsakega posameznika. Zdaj bo kmalu ta vest v časnikih. Tujci, ki prihajajo prav radi v gornjo Savinjsko dolino, bodo^nemara izostali. Kdo bo pač hodil tja, kjer nisi varen življenja. Tako se bo k vsem nesrečam še ta pridružila. Možje okoli Devetaka mislijo bolj na to kakor na mrliča. S ameriški dolar za 42.50 do 42.90 din; 100 francoskih frankov za 145 do 147 din; :100 češkoslovaških kron za 150 do 151 din; 100 italijanskih lir za 225 do 228 din. Vojna škoda se je trgovala v Zagrebu po i 18 din. Avstrijski šilingi so bili v zasebnem iliringu v Ljubljani po 8.64, nemški klirin-ki čeki pa po 14 din. Sejmi 95. novembra: Gornja Radgona, Grahovo, I Poljčane, Vransko, Radeče (krški srez); [16. novembra: Metlika, Bogojina; 519. novembra: Podsreda, Sv. Jurij ob juž. žel., Ljubno, Raka, Slovengradec; 21. novembra: Sv. Jurij ob Ščavnici, Podče- . trtek. Drobne vesti = Cene svinjam v Slavoniji in Srcmu so padle. Kupčije, ki so se začele sklepati s tem blagom lani, so dale kmetom pobudo, da so aa letošnjo jesen zredili ogromno število svinj. Posledice prenaglega razvoja pa so se takoj pokazale. Blaga je prihajalo na trg več, kakor za domačo porabo in za izvoz. Nazadnje 60 morali kmetje začeti kar doma klati svi-jjjje in prodajati meso po 10 din kg. Cim so Jnesarji občutili konkurenco, so morali s ce-Jpami navzdol. Tako prodajajo sedaj v Novem feadu mesarji svinjino po 8 din kg. — Naš izvoz goveje živine. Letos smo iz-frozffli staro 54.000 glav nasproti 31.100 v Istem razdobju lanskega leta. Po vrednosti jpa se je izvoz goveje živine povzpel na 126 knilijonov (toni 48 milijonov din), izvoz svinj, Jki je bil lani izredtoega obsega, je bil zadnje Imesece nekoliko manjši. Skupaj smo v prvih fcreh četrtletjih izvozili za 293 milijonov din »vinj (lani za 296 milijonov, predlanskim za 176 milijonov din). *= Plačilo drugega obroka za kmečke dol-feove. Po določilih uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov, imajo drugi obrok za kmečke dolgove plačati dolžniki Priv. agrarni banki Izključno preko pristojnih davčnih uprav. Samo pri prvi anuiteti je bila do neke meje izjema in so dolžniki dobili poziv, da jo plačajo neposredno Privilegirani agrarni banki, in sicer zato, ker Priv. agrarna banka takrat še ni mogla sestaviti seznamov dolžnikov in jih poslati davčnim upravam. Tudi zastran prve anuitete so za vse tiste dolžnike, ki je niso plačali do 1. septembra t. 1. naravnost pri banki, naknadno izdelali sezname in jih poslali davčnim upravam. Zato morajo dolž- niki plačati tudi prvo anuiteto preko davčnih uprav. Druga anuiteta je zapadla 1. novembra t. 1. Priv. agrarna banka je poslala sezname vseh dolžnikov davčnim upravam in opozarja dolžnike-kmete, da morajo to drugo zapadlo anuiteto izključno plačati pristojnim davčnim upravam. Priv. agrarna banka zaradi tega ne bo sprejemala neposredno od dolžnikov nakazil za račun druge anuitete. Dolžniki naj se ravnajo po teh navodilih, da ne nastanejo pri plačevanju n-red-nosti. — Dolžnikom, ki so dosegli znižbo dolga pri sodišču in plačali prvi obrok, ne bo treba plačati celega drugega obroka, ker je ostal del prvega obroka še v dobrem pri PAB. = Slab izvoz sadja. Po uradnih podatkih je bil letos naš izvoz sadja zelo slab, zlasti kar se tiče svežih in suhih sliv. Letina sliv je bila letos slaba. Do konca oktobra smo jih izvozili samo 340 velikih vagonov. V primeri z lanskim letom je bil letos izvoz sliv 15-krat manjši. Grozdja smo izvozili do konca oktobra 226 vagonov ali 2,264.500' kg, dočim ga je Bolgarija izvozila v istem času nad 30,000.000 kg. Izvoz jabolk in orehov se je šele pričel, razvija se pa zelo slabo. = Zakon o gospodarskih zadrugah, ki je bil izdan pred kratkim, predpisuje vsem zadružnim zvezam, da se v smislu novega zakona preosnujejo. Vsaka zadruga, ki ima najmanj 50 članov, se mora vpisati v glavno Zadružno zvezo. Zato morajo vse zadružne zveze sklicati občne zbore, na katerih bodo sprejele nova pravila, ki bodo v skladu z novim zadružnim zakonom. češnjica v BOHINJU. V sredo 3. novembra je zapel mrtvaški zvon in nam oznanil, da nas je za vedno zapustil naš veliki zadružni delavec Hribar Martin v Bohinjski Češnjici. Če pogledamo nazaj v njegovo neumorno delo, vidimo, koliko sadov nam ie zapustil. Dokaz, kako je on polagal vse svoje sile za svojo zemljo, je njegovo posestvo, ki mu ga ni daleč na okoli enakega Če pogledamo v njegovo javno delovanje, vidimo, da je bil skoraj v vseh javnih korporacijah: nad 10 let je bil prvi občinski odbornik, nad 10 let je bil v šolskem svetu, leta je bil pri Sre-skem kmet. odboru in pri Agrarni komisiji »Da so Janeza vstrelili?... Kaj ni morda pomota?« »Kakšna pomota!« se zastavi Devetakovka in povdari še enkrat: »Saj vendar ve vsa dolina.« Prav posebno se čuje to, pa čeprav drugi niso opazili, vendar je vsa zadeva šla Deveta ko vim prav posebno k srcu. V očeh De-vetakovke se je pojavil migljaj sinu, da naj takoj odide. Devetaku pa so rojile misli po glavi, kako trop splašenih ptic: Zdajci vidi prav jasno pred seboj lovca Janeza. Kakšne tri tedne bo od tega. Takrat je stal fant pred njim in ga vprašal: če bi on, Devetak, ne imel nič proti temu, ko bi se kdaj vzela Janez in njegova Mimika. Rada vidi Mimiko, je rekel Janez in čakal na odgovor. To vse je v neki zvezi z mrtvecem. Kdo ve, kje vse ga že imajo v gobcih in kako vse to razlagajo. In kdo ve, kaj bi moglo nastati iz tega če bi se zvedelo, da je on, Devetak, lovca odbil, da je ta ves osramočen odšel izpred njega. Pač ni kar tako, da bi Devetaki jemali v svoj rod vsakogar, posebno pa še ne takega lovca-čuvaja. Devetaki so lahko ponosni na svoj stari rod, ki domu je v Solčavi že od 1520. leta kot svobodnjak tudi v časih najhujše tlake. Prav gotovo je bil ta ponos glavni vzrok, da je Devetak odbil snubca take osorno. Na vse to misli sedaj, pa čeprav ni vse to v nobeni pravi zvezi z zločinom pod zijalko, se rnu vendar zdi kakor, da ras eiz vsega te-g grozeča »enca, katera še pač ne more pre- meriti. Zdajci pa mu šine v možgane, kako prav čudna je okolnost, da je prišla njegova mati kljub pezi svojih sedmih križev daleč doli z Devetakovine k njemu, da mu pove to usodno vest. In posebno še pri tem vremenu, ko se vrsti naliv za nalivom. Spet upre svoje oči v materin pogled in spet opazi v njem tajen migljaj. Uboga ga in se poslovi od drugih. »Pa srečno!« pravi prav vsakdanje, da bi ne pokazal pred možmi svojega vznemirjanja. Oni mu odzdravijo: »No, pa srečno!« Tako gresta mati in sin tiho po cesti prav do grape, kjer se odcepi strma pot na De-vetakovino. Dobre pol ure si je treba gristi v kolena, predno prideš domov, zato si je tudi mati nekoliko oddahnila, preden se je začela spenjati v hrib. »Kaj imate vendar, mati,« vrpaša kmet. »Imate kaj na srcu, kar vas teži? Tak povejte no!« Mati mu pa samo odmaje z glavo: »Kar tako čudne misli imam«, pravi in se ozre okoli sebe. Prav kakor da bi bil kedo, ki bi celo v tej osamljenosti poslušal na njene misli in jih razlagal po svoje. »Pozneje, ko bova doma,« še pristavi mati in utemelji, ko je sin že pričel lezti v hrib, svoj molk? »Veš Lojz, govorenje pri hoji navkreber močno otrudi človeka«. Sin pri-kimlie. (Dalje.) in še v drugih raznih ustanovah. Največ zaslug pa ima v svoji domači vasi, zlasti pri Mlekarski zadrugi, kjer je vztrajno deloval nad 30 let kot načelnik ali pa odbornik. Najtežja njegova naloga pa je bila, ko je skozi 6 let agilno načelo val Agrarni skupnosti vasi Češnjica - Jereka - Koprivnik - Podje-lje, kljub temu, da je imel veliko nasprotstvo od velikih strani ali on je vztrajal in danes mu pričata 2 lepi planinski sirarni, ki sta bili le po njegovih velikih zaslugah zgrajeni. Izgubili smo največjega borca za kmetsko idejo naše vasi in celo naše občine, kar je tudi pričala obilna udeležba na njegovi zadnji poti. Ohranili ga bomo v trajnem spominu in prosimo Vsemogočnega, da da njegovi duši večni mir in pokoj. Njegovi hudo prizadeti družini pa izrekamo iskreno sožalje. K RiŽEVCI PRI LJUTOMERU. Pred kratkim se je poslovil od nas učitelj g. Manko Golar, ker je bil sprejet na višjo pedagoško šolo v Zagrebu. G. Manko Golar je nastopil pri nas službo pred štirimi leti. Takoj po nastopu službe se je lotil dela pri Sokolu ter marljivo deloval pri njem kot društven načelnik, prosvetar, vodja tamburaškega zbora ter mladinskega sokolskega pevskega zbora. Na odru smo ga videli kot izbornega režiserja in igralca. Skratka bil je steber Sokola v Križevcih. Kot načelnik je pojačal telovadno vrsto, ki je številčno presegala vse dosedanje. Kot sposoben vaditelj lahke atletike je nastopil s svojimi člani samimi kmetskimi fanti na župnih tekmah, kjer je dosegel za društvo častne uspehe. Po-prevzemu načelništva je dal tedaj društvu in njenemu telovadnemu delu novega življenja. Z njegovim odhodom pa je izgubila šola odličnega učitelja, vodjo pevskega in cerkvenega zbora, ki ga je Golar ustanovil takoj po prihodu na šolo. Golar je uvedel stalno cerkveno petje in šolski mladinski zbor, ki je nastopal odlično pri vsakoletnih šolskih prireditvah s težkimi pesmimi, ki jim je bila kos njegova kmetska deca. Z njegovim odhodom je zgubila deca mladinskega pevovodio, ki je bila močno nanj navezana. G. Golarju želimo, da pride po končanem študiju zopet med narod in nadaljuje svoje dosedanje od vseh priznano delo. moče novost! * Nov invalidski zakon se pripravlja. Minister socialne politike in narodnega zdravja Dragiša Cvetkovič je sprejel člane državnega odbora za izpremembo invalidskega zakona. Izjavil jim je, da bo po njegovem mnenju zdaj dokončno sprejet invalidski zakon m da se bo zakon iz leta 1929 zamenjal z novim, odgovarjajočim zaslugam vojnih žrtev v naši državi. * Gradnja železobetonskega mostu na^ Sp. Jezerskem. Te dni so začeli graditi nov žele-zobetonski most na banovinski cesti Kranj— Jezersko na Spodnjem Jezerskem. Zato je promet deloma omejen, ker znaša nosilnost sedanjega lesenega mostu samo štiri tone in je promet s tovornimi vozili preko te teže prepovedan. * Od mrtvih vstal. Na smledniškem pokopališču je med žrtvami svetovne vojne zapisan tudi Andrej Jelene, po domače Kobilar-jev iz Zavrha pod Šmarno goro. Mobilizacija ga je vzela in ker dolga leta ni bilo o njem nobenega glasu, so ga uradno proglasili za mrtvega. Kobilarjev oča, ki sam ni mogel več opravljati težkega dola na gruntu, je dobil med tem zeta v hišo in se umaknil v izgovorjeni kot. Lahko si mislite, kako je mož debelo pogledal, ko se je pred leti uradno pokopani sin črno na belem oglasil iz daljne Rusije. Te dini pa se je tudi po dolgih 23 letih vrnil domov in pripeljal s seboj ženo in dva sinova. Kaiko se bodo znašli na gruintu, ki ima že dlrugega gospodarja, je nemara mnogo bolj zanimivo vprašanje, nego kaj bodo zdiaj napravili z naipisom na smledni-šlkem potk)qpališou, Sa Je usoda postavila na laž. * Krošnjarjenje v vlakih prepovedano. Krošnjarji so jeli zadnje čase prodajati svojo robo tudi po vlakih, čeprav nimajo dovoljenja. Prodajajo večinoma živila in pijače, seveda najslabše kakovosti Ker se tudi ne zmenijo za zdravstvene predpise, se kaj lahko pripeti, da se prenašajo s pokvarjenimi živili nalezljive bolezni na potnike. Zato naj potniki v lastnem interesu ne kupujejo od kroš-njarjev v vlakih živil in naj jih prijavijo sprevodnikom. Železniška uprava prosi potujoče občinstvo, naj ji pomaga zatirati kroš-njarjenje v vlakih. * Neznan utopljenec. Ob bregu Savinje v Rimskih toplicah so našli truplo neznanega utopljenca v popolnoma razpadlem stanju, ker je ležalo že več mesecev v vodi. Neznanec je okrog 170 cm visok in je bil srednjih let, oblečen je bil v temnorjav suknjič s svetlimi črtami, svetlorjav telovnik, rumen zimski sviter, modre dolge hlače, kakršne nosijo železničarji, težki rjavi čevlji pa so bili na petah okovani z rudarskimi žeblji. Vse, kar so mu našli v žepih, so bili 4 dinarji in polovica rumenega glavnika Orožniki na Zidanem mostu skušajo dognati pokojnikovo ime * Beg dveh nevarnih razbojnikov iz kaznilnice. Iz lepoglavske kaznilnice sta zbežala razbojnika Tvan Kurelič in Šime Novak ki sta bila obsojena na dolgoletno robiio. Prepilila sta omrežje na oknu svoje celice. Novak je bil oblečen v kaznilniško obleko Kurelič pa je utekel v sami spodnji obleki in bos Novak je že pred 6 leti pobegnil iz kaznilnice. se pod tujim imenom skrival *ud; v Avstriji in šele pred 6 meseci so ga prepeljali iz Gradca. * Velik vlom. V bližini Gornje Radgone so vlomilci vdrli v hišo tvrdke Clotar Bouvier ter deloma izpraznili tri sobe in odnesli mnogo lepih dragocenosti. Odnesli so zavese za šest oken, šest volnenih odej, vse riuhe. preproge, 20 garnitur jedilrega pribora med tem 6 srebrnih garnitur. Vlomilci bodo hoteli te predmete vnovčiti na kar javnost opozarjamo, da razpečevalce takoj prijavi varnostnim organom. * Smrtna žrtev podivjane krave. Posestni-kovo ženo Katarino Dolenčevo iz Zabreznice pri Radovljici je napadla podivjana krava, ki jo ie nabodla na roge in ji razroesarila trebuh Poškodovanko so nemudno z avtom od-peliali v ljubljansko bolnišnico, kier pa je podlegla poškodbam Pokojnica i« bila stara šele 28 let. * Trairična smrt P mesečnega fantka. Šestletni Stanko Nedog se je igral « svojim brat- Otto Srhjfcrin, cem Joškom Nedogom na skednju svojega očeta v Zg. Kungoti. Pri tem sta oba fantka po nesrečnem naključju padla s senika na kamenita tla in je mali qoško dobil tako težke poškodbe na glavi, da je na njihovih posledicah umrl. * Obsojena vlomilca. Mariborsko sodišče je obsodilo 23 letnega mlinarskega pomočnika Rudolfa Stajnka na 2 leti strogega zapora in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let, 55-letnega delavca Tomaža Zorja-na pa na 4 leta robije ter na izgubo častnih pravic za dobo 5 let, ker sta letos v februarju v okolici Ljutomera izvršila 5 vlomov v vinske kleti ter odnesla skupno za 4000 dinarjev vina žganja in sadjevca. * Okradeni sestri. Blizu Šmartna v Tuhinjski dolini je majhna vasica, Bičje imenovana. Tukaj živita postarni sestri v hišici, katero sta si kupili s svojimi prihranki. Ostalo jima je še kakih 10 jurjev, ki sta jih hranili pod posteljo v lesenem zaboju. Knjiga, v kateri je bil denar spravljen, pa je ležala nedavno nedeljo, ko sta prišli iz cerkve, doma na mizi — prazna. Zaboj sta našli sicer na svojem kraju, toda dno mu je bilo odtrgano, kar je v njuni odsotnosti moral storiti nekdo, kateremu so bile razmere znane. Njuna nesreča naj bo glasen opomin vsem onim, ki hranijo doma denar, ki ni nikjer dovolj varen pred tatovi. * Zastrupljen ju je podlegel. Pred dnevi se je peljal kamniški mesar in posestnik Podgoršek Ivan s svojim sinom Blažom na motornem kolesu po kupčijskih poslih na Štajersko. Med vožnjo je spolzka pot povzročila, da sta padla z motorjem, pri čemer se ie pokojnik nekoliko udaril na desno nogo nad gležnjem. Rani ni pripisoval posebne važnosti. Sledilo pa je zastrupljenje po te-tanusu. Zdravstveno stanje se mu je v nekaj dneh tako poslabšalo, da so ga morali prepeljati v bolnišnico, odkoder so ga takoj v soboto vrnili v brezupnem stanju svojcem. V nedeljo ob 1. zjutraj je umrl. * Žrtev avtomobilske nesreče. Na državni cesti med Sv. Janžem in Sv. Miklavžem se je pripetila težka avtomobilska nesreča. Iz Ptuja je vozil s svojim osebnim avtomobilom proti Mariboru mehanik Mar Kari. V bližini vasi Loke, je nenadoma skočila pod avtomobil starejša ženska, v kateri so pozneje' spoznali 65-1etno posestnico Marijo Leberjevo. Avtomobil io ie podrl in je obležala nezavestna. Avtomobilist jo je takoj prepeljal v bol- Berlinski brzi vlak, ki bi bil moral po voznem redu dospeti zvečer ob deveti uri petnajst minut v Frankfurtu ob aMinu, se je hropeč ustavil na postaji Fuldi. Doktor Karel Egon Lutz, ki je sedel v precej zasedenem kupeju drugega razreda, je pogledal na uro in ugotovil, da je imel vlak kakor zmerom zamudo, tokrat preko pol ure. Zazehal je, se pretegnil, razdolgočasen prekrižal noge in se spet poglobil v čitanje svojega časopisa. Po kratkem postanku se je odpeljal vlak dalie Po hitrici, ki jo je ubral takoj po zapustitvi postaje, bi bilo sklepati, da je hotel zamudo izravnati do prihodnje postaje, do Gelnhausna. Klopotajoč ropot na hodtniku tik pred njegovih kupejem je "povzročil, da so Lutz in njegovi sopotniki vzdignili glave in pogledali, kaj se je zgodilo. Radovednost pa ni bila deležna zadoščenja, zakaj le ena izmed priklopnih mizic, ki so pritrjene na notranjih stenah hodnikov v vozovih vlaka D, se je bila odklopila in padla na tla. Ze se je hotel Lutz spet posvetiti branju časopisa, ko je njegov pogled ujel gospoda, ki je bil vzdignil mizico in jo pritrdil na njeno staro mesto. Tega gospoda z dolgo, plavo brado in zlatimi naočniki, je doktor Lutz poznal prav dobro Bil je komisar Fischer od frankfurtske kriminalne policije. Tudi Fischer je spoznal zasebnega detektiva Lutza, kar pa je izdal le s tem, da mu je z levim očesom komaj vidno mežiknil. Nato se je Fischer' obrnil, stal nekaj trenutkov pred oknom na hodniku, zatem pa šal s počasnimi koraki naprej po hodniku. Detektiv Lutz je bežno, a ostro pogledal svoje sopotnike, počasi zložil časopis, ga potisnil v zunanji žep svojega površnika in zapustil kupe. Ob vratnem oknu naslednjega voza je Lutz spet zagledal komisarja. Zato je šel po hodniku proti njemu, a delal se je, kakor bi bil iskal stranišče. Ko je prišel do njega, je rekel s pridušenim glasom, ne da bi pogledal Fischer ja: »Ali ste službeno tukaj?« »Ne,« je odvrnil Fischer, ne da bi se bil premaknil. »A vi, gospod Fischer.« »Tudi jaz sem zasebnik,« je odvrtn.il Lutz in z nasmehom stisnil komisarju roko. »Kaj pa iščete tu v brzem vlaku?« je nadaljeval. »Vas ...« je odgovoril komisar Fischer jedrnato. »Mene? Kako to mislite?« »Čisto preprosto. Danes sem imel v Fuldi službene opravke in ker mi je bil včeraj vaš tajnik povedal, da pričakuje vašega povrat-ka danes z berlinskim popoldanskim brzim vlakom, sem si svoj povratek tako uredil, da bi vožnjo iz Fulde v Frankfurt prebil v družbi z vami.« nišnico, kjer pa je podlegla težkim poškodbam. * Žepni tat hitro prijet. Pred ptujsko postajo se je pojavil mlad uzmovič in preža! je na potnike, ki utrujeni posedajo pred poslopjem. Tako je pri nekem potniku izrabil priliko, ko je zadremal, da mu je iz žepa izmaknil listnico z 200 din gotovine. Ko se je potnik prebudil, je opazil tatvino, kar je takoj prijavil službujočemu stražniku. Stražnik ja mladoletnika kmalu na peronu izsledil in ga izročil sodišču. * Težka nesreča mariborskega zdravnika. Nedaleč od Konjic se je pripetila v ponedeljek težka avtomobilska nesreča. Mariborski primarij g. dr. Radšel se je peljal s svojo soprogo Zoro z osebnim avtomobilom v smeri proti Mariboru. Nenadoma se je v gosti jutranji megli pojavil pred njim veliki avtobus, ki obratuje na progi Maribor—Celje. Šoferja sta prepozno opazila grozečo nevarnost* avtobus je zdrobil osebni avto. Pri tem je dobil dr. Radšel lažje poškodbe po rokah in obrazu, njegova soproga pa je zadobila težje notranje poškodbe. Mariborski reševalci so jo prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer j« podlegla poškodbam. * Koroške vesti. Nekaj nenavadnega se je zgodilo z otoško občino. Nekdanji občinski komisar, nadučitelj Staudacher je odstavi! stalno nastavljenega tajnika. Odstavljeni tajnik je občino tožil ter dobil tožbo v vseh instancah. Občina bi sedaj morala plačati vse sodne stroške in še zaostalo tajniško plačo, vsega skupaj nekaj nad 10.000 šilingov. Da bi občini olajšal breme, je tajnik pristal na popust 1000 šilingov, ako ga spet sprejmejo, v službo. Sedanji župan pa je poravnavo preprečil in občino pognal v konkurz, ker je z bivšim tajnikom skregan. Davkoplačevalci so ogorčeni, na tujskem prometu zainteresirani krogi pa bodo seveda najbolj občutili sramoto in škodo, ker je občina v konkurzu. — Iz raznih krajev slovenske Koroške odhajajo kvalificirani delavci na sezonsko in tudi trajno delo v Nemčijo. Tako je zdaj kakih 60 zidarjev iz beljaške okolice odšlo čez zimo na delo v Nemčijo. — Asfaltirana cesta, na katero so Borovljanci čakali že 10 let, je gotova. S posestnik', ki mejijo ob poti, se je dosegel sporazum, da so uredili cesto pred svojimi hišami. — V Podlogu pri Labotu je umrl 36-letni posestnik Janez Stimnikar, ki se je vneto udejstvoval v slovenskih prosvetnih organizacijah. »Vi menda še nimate sedeža?« je vprašal Lutz. »V mojem kupeju sta še dva prosta.« Fischer je odkimal. »Tam sedi preveč radovednežev ... Oprostite mi za trenutek, prosim ...« Stopil je k sprevodniku. Lutz je opazoval, kako je komisar izpregovoril z njim nekaj besed, nato pa je sprevodnik spoštljivo položil roko ob službeno čepico, odprl enega izmed nezasedenih kupejev prvega razreda in komisar je stopil vanj. Lutz pa je šel v svoj kupe, kjer je vzel svojo prtljago. Ko se je vrnil spet k Fischerju, je ta bal natlačil svojo pipo. Sedel je udobno na mehko blazino in si prižgal pipo. »Zdaj sva sama,« je rekel in stegnil nogty »zdaj se lahko nemoteno pogovarjava. Ali ste svoje posle v Berlinu v redu opravil.« »Dragi gospod Fischer,« je odgovoril Luta z nasmeškom in si prižgal cigareto, »to va* menda ne zanima. Ker se že dolgo poznava, je menda tak uvod nepotreben. Prosim, kar povejte, zakaj ste me iskali. No, prizor z mizico ste dobro odigrali, da ste me izvabili iz kupeja ... No, za kaj gre?« »Nekoliko se motite, dragi Lutz,« je pripomnil komisar. »Samo zaradi vas nisem potoval v Fuldo. Res.sem imel tam opravke. No, ker mi je bilo znano, da se vozite s tem vlakom, sem se hotel z vami peljati domov.* Seveda moram priznati, da bi se zelo rad pogovoril z vami o nekem zanimivem primeru, ki ga imam v delu...« »No torej. Kar obrazložite mi ga...« »Ali že morda poznate zgodbo o tatvlnaS draguljev v Frankfurtu?« »Ne, že dober teden nisem bral nobenega južnanemškega lista.« STRAN 8 DOMOVINA št. 46 * Za 4 litre petroleja 3600 dinarjev. Hči obmejnega posestnika Marija je vtihotapila preko avstrijske meje pri Sv Treh kraljih štiri litre petroleja, Imela pa je pri tem smolo in so jo obmejni organi zasačili. Sedaj je bila kaznovana na 3600 din globe ali 30 dni zapora. Nastopila je zaporno kazen, ker ni' zmogla globe. Doma pa joče šest otročičkov. * Smrtna nesreča železniškega delavca. Na železniški postaji v Kranju je delal 40 letni delavec Franc Kepic. Ko je premetaval premog, je padel nanj in dobil pri tem težje poškodbe. Kepica so oddali v domačo oskrbo. Domači niso slutili, da ima smrtnonevarne notranje poškodbe. Naslednjega dne pa je Kepic umrl za poškodbami in zapušča žalujočo ženo in štiri nedorasle otroke. * Razbojnik Urbane na delu. Začetek oktobra smo poročali, da je iz kaznilnice v Ni-šu pobegnil razbojnik Jože Urbanč, pred katerim imajo Dolenjci še sedaj strah v kosteh. Urbanč je doma iz vasi Mrtvice v občini Le-skovec pri Krškem. Je nizke postave, toda zelo močan in širokoplečat človek. Star je okoli 30 let. Na levi roki ima tetovirano srce in letnico rojstva 1907 ter doprsno žensko figuro. Pred mesecem dni smo izrazili domnevo, da se bo Urbanč pritepel nazaj na Dolenjsko, kjer bo kradel na debelo. Res so se pričele množiti na Dolenjskem tatvine. Tako je pred dnevi ukradel posestniku Janezu Ko-sovanu v Jelšah 20.600 din gotovine. Odšel je nato v vas Kalce, kjer je obiskal neko žensko, nato pa odpotoval. Urbanč je postal na Dolenjskem nekakšen legendarni junak, ki ima povsod svoje prijatelje. Ti prijatelji ga sproti obveščajo o nevarnosti, kje bi ga ujeli orožniki. Urbanč sam je predrzen fant ter se ne boji odkritega boja. Je tudi dobro oborožen. Zdi se pa. da za to razboiniško romantiko naši orožniki ne bodo imeli mnogo smisla ter ga bodo slejkoprej ujeli. Zaenkrat si je Urbanč izbral za svoje delovanje krški, brežiški in šmarski okraj. Ni pa verjetno, da bi vse številne tatvine v tem okraju mogel napraviti Urbanč sam, temveč je prav možno, kakor smo že svoj čas napovedali, da kradejo, ropajo in vlamliajo tudi drugi falot je na račun strašnega Urbanč°vega imena. * Smrtna nesreča slovenskega železničarja. Na postaji Resnik v bližini Beograda se ie ponesrečil železniški nameščenec Dominik Pohol, po rodu Slovenec. Ko se je vračal iz službe domov, se je ustavil na postaji v Res-niku in se razgovarjal s tamkajšnjimi železničarji. ki so imeli opravka nri nremika.niu »Potem seveda ne veste ničesar. V Frank-furtu je ta zgodba snov vsakdanjega pogovora ... V zadnjih desetih dneh je premeten zlikovec oškodoval vrsto frankfurtskih trgovin z dragulji. Ne ve se, ali gre za enega samega nepridiprava ali za celo družbo.« »Tatvina?« »Sleparstvo in tatvina. Čeprav smo se takoj lotili preiskave in smo neprestano na delu, se nam še ni posrečilo razjasniti zagonetno zadevo. Niti ne sumimo, kdo bi mogel biti, čeprav vse kaže, da ni novinec, temveč star, premeten potepin .. Sicer vam pa bom opisal zadevo od začetka ... Pred okrog desetimi dnevi to se pravi v ponedeljek prejšnjega tedna, si je dal eleganten gospod z odličnimi manirami v Gra-fenbergovi trgovini predložiti razne prstane. Po daljši in. kakor je izjavil sam lastnik, zelo strokovnjaški izbiri je kupil enega izmed najpreprostejših prstanov, plačal zahtevani znesek in izginil... Naslednjega dne je prišel gospod Grafenberg na policijo in javil, da je med svojimi briljantnimi orstani našel dva odlično ponarejena prstana brez vrednosti, ki ju ni mogel nihče drugi zameniati za dva prava briliantna prstana kakor ugledni gospod od nrejšniega dne, češ da prstani potem niso bili nobeni drugi stranki več nred-lnž^ni v izbiro. Omsal je dozdevnega sleparja kot moža srednje velikosti ž odličnimi manirami. gosto, riavo polno brado in č^to irerovariavo nemščine spnrninjajoče spričo lahno poiočega nadania glasu na norensko nareoip Gosood 0-afpnb°rg ceni škodo, ki jo je utrpel na 14 000 mark. Knmai smo se zadeve lotili, že je prihitol na policijo gospod Guggenheim, solastnik vlaka. Tedaj je nenadoma prispel na postajo lokalni vlak. Pohol se nevarnosti ni zavedel niti v zadnjem trenutku in je padel pod vlak. Kolesa stroja so mu odrezala glavo. Njegova žena je pred dnevi odpotovala v Slovenijo. Doma sta bila le njegova dva otroka. Ker ga do pozne ure ni bilo domov, sta se ponoči sama odpeljala v Beograd, da bi poiskala očeta. Usoda je hotela, da sta se peljala proti prestolnici z istim vlakom, s katerim so odpeljali v Beograd tudi truplo njunega očeta. * Dve deklici ugrabljeni. V beograjskem brzovlaku sta bili ugrabljeni dve deklici, a njun spremljevalec Josip Lisjak je bil okra-den za 2000 din. Kmet Lisjak iz Dekanov-cev se je napotil s svojo 14-letno hčerko Te-rezo in 13-letno Marijo Dobrovoljčevo v Su-botico, da bi ju oddal v neki tamkajšnji zavod. Med potjo pa je zaspal. Ko se je med Kapelo in Slavonskim Brodom prebudil, je dognal, da mu manjka listnica z 2000 din. in dokumenti. Takoj je prekinil vožnjo. Neki elegantni moški se mu je ponudil, da bo od-vedel deklici do Subotice, ker je že itak sam namenjen tja. Lisjak je na to pristal in je v Slavonskem Br k r o m 1 r a n ofaov 8 pk*meno tramrtcljO Din 49.50 S t. 62.301 ista 2 osvetiemimi kazale* tu številčnico (Radium) Din 59.50 Zahtevajte cenik. M ga vam pošlje za-rtonj ta poštnine prosto Ljubljana 6 Lastna protokulirana tovarna ur T švid.