rt v* o Tj- = r<"> m СЛ = o C- On INTERVJU Andrej Rančnik -Mr Andy DJ, didžej str. 26-27 CELJE SPORT Tri tisoč udeležencev 34. Komunalijade str. 6 Konda obljublja vnovični kajakaški spektakel str. 19 St. 24 / Leto 73 / Celje, 14. junij 2018 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak novi tednik Vedno več nasilja do starejših Lani je bilo po podatkih Centra za socialno delo Celje na našem območju sedemdeset žrtev nasilja, ki so bile stare od šestdeset do osemdeset let. Starejši so žrtve psihičnega, ekonomskega in fizičnega nasilja. Storilci so največkrat otroci in vnuki. Najhuje je, da je večina primerov še vedno skritih za družinskimi zidovi. Toda pomoč obstaja. Zbrati je treba le pogum in nasilje prijaviti. str. 12-13 Foto: GrupA, fotomontaža: ANDREJA BALJA AKTUALNO i Nevarna bolezen hmelja zaenkrat še pod nadzorom str. 2 GOSPODARSTVO V Podjetje Store Steel komaj dohaja naročila str. 4-5 Najboljše inovacije v Saša regiji str. 4 KULTURA' Babica kot modna superjunakinja str. 10 NA PRAZNIČNEM OBISKU V občini Dobrna str. 29-31 V občini Rečica ob Savinji str. 32-33 REPORTAŽA Mercedes na Rifniku str. 36-37 ZAKLJUČENI AKCIJI Polna vozička za dobrodelnost str. 44 POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637 TRANSPORT PO SLOVENIJI _ BREZPLAČEN! ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH do 2,90 € + davek (bio + 0,30 €) Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (+ 0,30 €). Q_ O > X CNI TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kg! V Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. 'pršute- d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana 2 AKTUALNO ZADETKI »Velika težava je, ker ogromno nasilja nad nemočnimi starejšimi sploh ni prijavljenega.« Aleksander Podgrajšek, policijski inšpektor »Najbolj žalostno je, da prednjači balkanska scena. Ko pridejo v Slovenijo neke balkanske turbo folk pevke, katerih priimkov sploh ne poznam, so dvorane polne, ko pridejo slovenske skupine, pa je napol prazno.« Mr Andy DJ, didžej »Vrnimo gozdu vse, kar nam daje, s svojim kulturnim odnosom do njega.« Anton Breznik, vodja nazarske območne enote zavoda za gozdove »Ni mi bilo težko delati cele dneve, samo da so bili ljudje zadovoljni.« Irma Belaj - Koštomaj, gostilničarka in glasbenica »Samo lepo vreme potrebujemo v soboto. Za vse ostalo smo poskrbeli. Pričakujemo spektakel.« Dušan Konda, predsednik Kajak kanu kluba Nivo Celje 1 petek f 22 / 26 sobota I I nedelja jr^ 25 O УР Nevarna bolezen hmelja zaenkrat pod nadzorom Širi se z rastlinskim sokom, mehanizacijo in celo z oblačili - Edini ukrep je pravočasno odstranjevanje obolelih rastlin Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je vse hmeljarje pozvala, naj zaradi širjenja hude viroidne zakrnelosti hmelja dosledno izvajajo odrejene ukrepe in natančno upoštevajo navodila strokovnih služb. Gre namreč za zelo nevarno in neozdravljivo bolezen, ki se je v Sloveniji prvič pojavila leta 2007 v Šempetru v Savinjski dolini. V primeru, da bi ušla izpod nadzora, bi lahko povzročila veliko škode v hmeljskih nasadih. Okužene rastline začnejo zaostajati v rasti že prvo leto po okužbi in v nekaj letih odmrejo, kar povzroča velike izgube pridelka. Hudo viroidno zakrnelost hmelja povzroča viroid razpokanosti skorje, ki je virusom podoben organizem. »Na hmelj je preskočil iz agrumov, najverjetneje iz ostankov okuženih plodov, ki so bili odvrženi v bližini hmeljišč. Omenjen viroid na agrumih ne povzroča škode, medtem ko na hmelju povzroča zelo agresivna bolezenska znamenja,« pojasnjuje dr. Sebastjan Radišek z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Okužena rastlina začne vihati listne robove, zakrni in v primerjavi z zdravimi sadikami slabše raste. Viroid se v hmeljišču zelo hitro širi prek rastlinskega soka in ostankov rastlin, mehanizacije, orodja in celo s človekom prek oblačil in opreme. »V hmeljarstvu je veliko delovnih operacij, ki povzročajo mehanske poškodbe in s tem vdor viroida v rastlino. Največ okužb nastane predvsem v času navijanja poganjkov, ko sezonski delavci pri svojem delu primejo vsako rastlino in jo navijejo na vrvico,« opozarja raziskovalec. Hud udarec za hmeljarsko proizvodnjo Viroid razpokanosti skorje so prvič odkrili leta 1988 na grenivkah v Kaliforniji, v Sloveniji pa so prve okužbe hmelja zaznali leta 2007. Od takrat je bolezen vseskozi prisotna tudi na nekaterih hmeljiščih v občini Žalec. Njen nadzor izvajata inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo ter fito-sanitarna inšpekcija v okviru programov Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Bolezen se kljub izvajanju strogih ukrepov, ki vključujejo uničevanje obolelih rastlin in nasadov, na določenih območjih še vedno širi. Večina okužb nastaja na že okuženih kmetijah, največje tveganje za širjenje med posestvi pa obstaja za kmetije, ki si delijo žičnice z okuženimi kmetijami ali jih ločuje le poljska cesta. V dobrem desetletju je bilo skupaj prizadetih že več kot sto hektarjev hmeljišč, od tega je bilo zaradi napredovanja bolezni popolnoma uničenih 75 hektarjev. Na večini teh nasadov so že obnovili proizvodnjo, vendar tudi tu občasno prihaja do ponovnih okužb, kar predstavlja velike težave za ohranjanje stabilne pridelave hmelja na teh območjih. Pozorni na prve znake Hmeljarjem ne preostane drugega, kot da ob pomoči inštituta redno opazujejo hmeljišča in uničujejo obolele rastline. Ker gre za nevarno, neozdravljivo obolenje, je na listi karantenskih škodljivih organizmov. Uprava za varno hrano, vete- rinarstvo in varstvo rastlin zato v času, ko je na hmelju že mogoče opaziti prva bolezenska znamenja, izda poziv, s katerim vse hmeljarje opozori, da so še posebno pozorni na morebitne spremembe sadik in v primeru omenjenih bolezenskih znakov takoj obvestijo pristojne službe. »Tako kot pri vsaki bolezni je namreč ključno, da hitro odkrijemo žarišča in jih čimprej uničimo,« še dodaja dr. Radišek. Edini ukrepi za preprečevanje vnosa in širjenja so namreč redno in pravočasno odstranjevanje obolelih rastlin, stalno razkuževanje mehanizacije, orodja in opreme ter sajenje zdravih sadik. ŠPELA OŽIR Na fotografiji so bolezenska znamenja hude viroidne zakrnelosti hmelja, vidne junija. Foto: Sebastjan Radišek Nov poslanec je Reberšek Iz parlamenta izpadla Ribič in Mikolič Aleksander Reberšek živi na Vranskem. Je nekdanji podžupan tamkajšnje občine in nekdanji občinski svetnik ter glavni organizator družabno-glasbene prireditve Vransko summer night. Po preštetih glasovnicah po pošti iz tujine so nekateri kandidati, ki se jim je obetal poslanski sedež, ostali brez tega. Do sprememb med poslanci je prišlo v Levici, Novi Sloveniji in Stranki Alenke Bratušek. V naši regiji sta brez poslanskega mesta ostala Jože Ribič z Brega pri Polzeli, ki je kandidiral na listi Stranke Alenke Bratušek, in Martin Mikolič, ki je kandidiral na listi Nove Slovenije. V parlament se je po novem uvrstil Aleksander Reberšek iz Nove Slovenije. »Letos je bilo volilno dogajanje zelo napeto. Rezultati so v nedeljo zvečer po zaključku volitev kazali, da sem izvoljen, a se je kasneje izkazalo, da je mandat pripadel mariborski enoti kljub slabšemu volilnemu izidu območja. Po prispelih glasovih iz tujine se je tehtnica prevesila v moj prid,« je dogajanje strnil Reberšek, ki živi na Vranskem. Je nekdanji podžupan tamkajšnje občine in nekdanji občinski svetnik ter glavni organizator družabno--glasbene prireditve Vransko summer night. In za kaj se bo kot novoizvoljeni poslanec zavzemal v parlamentu? »Moja volilna kampanja je bila drugačna od vseh ostalih. Nikoli nisem ničesar obljubljal, česar ne bi mogel spremeniti. Edino, kar sem obljubil, je bilo, da se bom srčno in pošteno boril za kraje in ljudi, ki živijo v Spodnji Savinjski dolini.« ŠO najlepše darilo Dve knjigi po ceni 114?£ Si znate skuhati čaj, ki vas bo umiril po stresnem delovnem dnevu? Ali pa pri težavah s prehladom? Fitoterapija ali zdravljenje različnih bolezni z zelišči se v tradicionalnem zdravilstvu uporablja že stoletja. Za pravilno uporabo je dobro poznati pozitivne in zaželene učinke različnih zelišč na naš organizem, pa tudi nezaželene, ki lahko poslabšajo naše zdravstveno stanje, sploh v kombinaciji z zdravili, ki nam jih je predpisal zdravnik. Zato je knjiga o zdravilnih zeliščih, čajih in čajnih mešanicah nepogrešljiva. Knjigo Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice, lahko kupite na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje, Prešernova ulica 19,3000 Celje. Naročite jo lahko tudi na spletni strani www.novitednik.com, po telefonu 03/4225-100 ali na elektronskem naslovu tednik@nt-rc.si. Ko vam vrt bogato obrodi ali pa lahko poceni nabavite zelenjavo in sadje, je treba v akcijo in pripraviti ozimnico. Pa znate živila vlagati in pravilno zamrzovati, skuhati marmelade ali pripraviti sokove? Knjiga o vlaganju, shranjevanju in zamrzovanju živil vam bo pri tem v veliko pomoč. Praktični in preverjeni nasveti gospodinj vas bodo rešili iz zadrege in domača ozimnica bo obogatila vaše zimske jedilnike. Zelenjavni lonec, čatni iz paprike, grozdje v žganju, sladko iz malin, šipkova marmelada - to je le nekaj naslovov receptov, ki jih ponuja knjiga. Knjigo Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil, lahko kupite na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje, Prešernova ulica19,3000 Celje. Naročite jo lahko tudi na spletni strani www.novitednik.com, po telefonu 03/4225-100 ali na elektronskem naslovu tednik@nt-rc.si. AKTUALNO 3 Potrjen sanacijski program celjske bolnišnice Ministrstvo za zdravje je v skladu z določili Zakona o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov potrdilo sanacijski program Splošne bolnišnice Celje. Kot je znano, je celjska bolnišnica lani na podlagi interventnega zakona v zdravstvu dobila 4,9 milijona evrov. Če tega denarja ne bi bilo, bi bolnišnica lansko leto končala s skoraj 6 milijoni izgube. S sanacijskim programom naj bi v naslednjih štirih letih zagotovili poslovno in plačilno stabilnost bolnišnice. Program bodo uresničevali do leta 2021, vendar ukrepi ne bodo začeli učinkovati takoj. S potrditvijo sanacijskega programa je izpolnjen tudi pogoj za potrditev finančnega načrta bolnišnice za letos. Kako bodo v praksi sanacijski program izvajali, bo nadzoroval poleg sanacijskega odbora tudi svet zavoda bolnišnice, in sicer vsake tri mesece. Glede na sanacijske programe bolnišnic po Sloveniji, ki so se znašle v slabem finančnem položaju, naj bi bil poslovni izid uravnotežen naslednje leto oziroma najkasneje leta 2020. Sanacijski program naj bi uredil tudi plačila dobaviteljem v skladu z dopustnimi plačilnimi roki. Ravno pri plačilih dobaviteljem je tudi v celjski bolnišnici prihajalo do težav. SŠol novi tednik radio celie Kolesarska dirka po Sloveniji Celje 2018 t del Ljubljanske c. In Prešernova ul./ Grafika zapora prometa v središču Celja Zapore cest in in parkirišč zaradi Dirke po Sloveniji Ob kolesarskem spektaklu to treba nekaj strpnosti voznikov Včeraj se je v Lendavi začela jubilejna, 25. kolesarska Dirka po Sloveniji. Karavana najboljših kolesarjev sveta bo danes po 13. uri prišla na Celjsko. Zaradi dirke bo še jutri na našem območju vladal spremenjen prometni režim. Na celotni progi druge (Maribor-Rogaška Slatina) in tretje etape (Slovenske Konjice-Celje) - trase smo podrobneje predstavili v posebni prilogi prejšnje številke Novega tednika - bodo vzpostavljene mobilne zapore prometa. Te bodo umaknjene, ko bo karavana kolesarjev prešla kraje in mesta na progi, kar je razvidno iz časovnice etap, ki si jo je mogoče ogledati na spletni strani tourofslo-venia.si Hkrati bodo na nekaterih delih prizorišča dirke tudi popolne zapore prometa. V Rogaški Slatini bo na ci- lju, na območju železniške postaje, popolna zapora prometa med 6. in 7. uro, 11. in 12. uro, med 14.30 in 15.30 ter med 16. in 17. uro. V Celju, kjer bo na Starem gradu cilj tretje etape, bodo popolne cestne zapore od predvidoma 14. do 15. ure na odsekih Celjska koča, Zagrad, po-lulski most, državna cesta od Polul do Partizanske ceste, Partizanska cesta, Čopova ulica, Ljubljanska cesta, Prešernova ulica, Razlagova ulica, Pleteršnikova ulica, državna cesta od Pleteršnikove do Teharske ceste, Teharska cesta, Cesta na grad. Slednja bo popolnoma zaprta med 6. in 18. uro (iz smeri Skalne kleti) ter med 12. in 16. uro (iz smeri Zagrada). Danes in jutri bo zaprto parkirišče v Vrunčevi ulici in Ulici XlV. divizije. RG Infografika: VOC Celje Pričakujejo več razstavljavcev kot lani Država partnerica 51. Mednarodnega sejma obrti in podjetnosti je Republika Srbija Družba Celjski sejem se pripravlja na največjo po-slovno-sejemsko prireditev v regiji, že 51. Mednarodni sejem obrti in podjetnosti (Mos). Organizatorji med 11. in 16. septembrom pričakujejo več kot 900 razstavljavcev, ki naj bi podobno kot lani privabili 120 tisoč obiskovalcev. Izvršni direktor Celjskega sejma mag. Robert Otore-pec je poudaril, da bo letos na sejmu zastopanih več razstavljavcev kot v preteklih letih. »Nekatere dvorane so že čisto polne, v nekaterih pa zapolnjujemo zadnja prosta mesta.« Po besedah Otorepca se zadnja leta po- večuje predvsem zanimanje razstavljavcev, ki želijo svojo ponudbo predstaviti v okviru sejemskega sklopa Mos Tur, torej kampinga in karavanin- pod svojim okriljem združuje Mos, pa so še Mos Teh (oprema in materiali za obrt in industrijo), Mos Biz (poslovne storitve in poslovne zaradi ugodnih nakupov, temveč zato, da spoznajo novosti, dobijo konkretne informacije, rešijo svoje dileme. tehnologijo znova pripravilo pester program za gospodarstvenike. Tradicionalni partner sejma ostaja tudi Obrtno-pod-jetniška zbornica Slovenije, Na Celjskem sejmišču bo od 30. januarja do 3. februarja prihodnje leto prvi sejem Agrotech Celje. Pobudo za sejem, na katerem bo predstavljena najnovejša tehnologija, ki jo kmetje in gozdarji potrebujejo pri svojem delu, je dalo Združenje proizvajalcev in uvoznikov kmetijske in gozdarske tehnike. ga. Po nekaj letih se povečuje tudi zanimanje za Mos Dom. Gre za ponudbo za gradnjo in obnovo doma, ki bo tokrat predstavljena v več kot sedmih sejemskih dvoranah. Preostala tri področja, ki jih priložnosti v tujini) ter Mos Plus, kjer obiskovalci najdejo izdelke široke potrošnje. Otorepec je še dejal, da Celjski sejem sledi smernicam, ki jih kažejo obiskovalci sejma. Ti tja ne prihajajo Sodelovanje s Srbijo vliva optimizem Podjetje Celjski sejem bo na letošnjem sejmu z ministrstvom za gospodarski razvoj in prvič bo sejem povezan z Blejskim strateškim forumom. Lani je bila partnerica sejma Republika Hrvaška, letos bo to Republika Srbija. Državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu Eva Štravs Podlogar je pojasnila, da so podatki o gospodarskem sodelovanju s Srbijo v zadnjih letih izjemno pozitivni. »Lani je znašala vrednost trgovinske izmenjave več kot 1,3 milijarde evrov, kar je največ v zadnjih 11 letih. Precejšnja rast je opazna na področju turizma,« dodaja Štravs Podlogarjeva. »K nam vsako leto prihaja več gostov iz Srbije, lani smo zabeležili 9-odstotno rast prihodkov ter 11-odstotno rast nočitev. To pomeni, da je pri nas lani prenočilo skoraj 280 tisoč gostov iz Srbije. Tako na gospodarskem kot na turističnem področju je ta država na desetem mestu kot partnerica Sloveniji. Za naša podjetja je Srbija dobro izhodišče za osvajanje drugih trgov, predvsem Rusije, Turčije in Kazahstana, za srbska podjetja pa Slovenija predstavlja nekakšen vstop v prostor Evropske unije.« TINA STRMČNIK 4 GOSPODARSTVO Na letošnji razpis SŠGZ je prispelo 15 prijav 11 prijaviteljev. Pri vseh nagrajenih inovacijah je sodelovalo 133 inovatorjev. V času debelih krav za dobiček, v krizi za prihranek Za najboljše inovacije v Saša regiji poskrbeli BSH Hišni aparati, Gorenje, Veplas in podjetje Podkrižnik »Inovacije so zagotovo eden od razlogov, zakaj naša podjetja rastejo, zakaj se njihovi izdelki dobro prodajajo, zakaj podjetja ponujajo dobre storitve. V času gospodarskega napredka inovacije spodbujajo dobičkonosnost podjetij. V obdobjih zaostrenih gospodarskih razmer pa so potrebne tudi zato, da podjetja zmanjšujejo stroške in iščejo alternativne rešitve.« Tako meni dr. Blaž Nardin, predsednik Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice (SŠGZ), ki je letos s priznanji nagradila 15 inovacij. Sedem jih je prejelo zlato priznanje, osem srebrno. Število prijavljenih inovacij je letos nekoliko večje kot v preteklem letu, ko je bilo prijavljenih in nagrajenih 12 inovacij. Nardin je poudaril, da podjetja iz Savinjske in Šaleške regije izdelke, ki so plod inovacij, že danes prodajajo po vsem svetu. »Poleg tega, da na izdelkih piše >narejeno v Sloveniji<, imajo še dodaten pridih lokalnega gospodarstva, na kar smo res lahko ponosni.« Direktor SŠGZ mag. Franci Kotnik je dejal, da v regiji glede na strukturo gospodarstva prevladujejo inovacije, ki jih razvijajo podjetja iz predelovalne industrije. Vesel je, da je po nekajletnem premoru med nagrajenimi tudi inovacija, ki je plod dela samostojnega inovatorja. Gre za zasebnega raziskovalca Srečka Pisnika. Ta je za pas, ki razbremeni hrbtenico in omogoča ergonomsko sedenje, prejel zlato priznanje. Podjetja so tudi tokrat prijavila produktne in organizacijske inovacije. Kotnik je pojasnil, da imajo lahko nekatere inovacijske rešitve, ki omogočajo boljšo organizacijo, prihranek časa ali materiala, zelo podobne finančne učinke kot to, da podjetja prodajajo več svojih izdelkov ali da tržijo popolnoma nov izdelek, ki ga dotlej še niso ponudila za trg. Zbornica zato gospodarske družbe spodbuja, da bi prijavljale še več tovrstnih organizacijskih inovacij. V BSH letno do 600 predlogov izboljšav Nazarsko podjetje BSH Hišni aparati je zlato priznanje prejelo za popolnoma avtomatski kavni aparat. V čem je skrivnost te inovacije, glede na to, da so vsi kavni aparati na nek način avtomatski? Direktor družbe, odgovoren za tehnično področje, Matija Petrin je razložil, zaradi česa je izdelek inovativen: »Cene kavnih avtomatov ponavadi znašajo od 400 evrov navzgor. Mi smo razvili aparat, ki ima funkcije zelo dragih aparatov, njegova prodajna cena se začne pri 300 evrih. Proizvodnjo izdelka, kjer so stroški precejšnji, smo prilagodili tako, da lahko aparat ponudimo kupcem, ki ne posegajo po napravah visokega cenovnega razreda.« Kavni aparat EQ.3 je od leta 2017 v prodaji po vsej Evropi. Pričakovani prihodki od prodaje tega modela kavnih aparatov v naslednjih petih letih so ocenjeni na približno 200 milijonov evrov. Podjetje je še eno zlato priznanje prejelo za programiranje pametnih aparatov, ko so ti že v embalaži za končnega kupca. Gre za tako imenovano InBox programiranje. S to inovacijo lahko podjetje posodobi programsko opremo izdelka vse do zadnjega trenutka, preden izdelek zapusti tovarno. Tako prihrani čas in denar. Sicer pa prijavljeni inovaciji nista edini, ki so ju v zadnjem letu razvili v BSH. Tam namreč zaposlene spodbujajo, naj vsak dan premislijo, če bi lahko še kaj izboljšali pri svojem delu. Po besedah Petrina vodstvo na leto prejme od 500 do 600 predlogov za izboljšave. Na državno raven še Gorenje Med tremi najboljšimi inovacijami iz Savinjske in Šaleške doline, ki se bodo konec septembra potegovale tudi za priznanje na nacionalnem izboru, sta poleg kavnega aparata, izdelanega v BSH, še dve inovaciji iz Gorenja. To podjetje je zlato priznanje na regijskem ocenjevanju prejelo za novo generacijo samostojnih štedilnikov ter za novo generacijo premijskih pralnih in sušilnih strojev Asko. Med prejemniki zlatih priznanj sta tudi podjetje Podkrižnik, ki je razvilo inteligentni pogon oziroma prostoročno navijanje in odvijanje rolet oziroma senčil, in Veplas, kjer so razvili izjemno lahek balistični vizir. Za svoje inovacije so srebrna priznanja dobila podjetja Gorenje, Gorenje Orodjarna, Turna, Plastika Skaza, Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje, Premogovnik Velenje in invalidsko podjetje HTZ. TINA STRMCNIK Foto: GrupA Štore Steel kom Zaradi velikega povpraševanja je štorska jeklarna letos povečal Po lanskem rekordnem letu v podjetju Štore Steel tudi letos pričakujejo dobre poslovne rezultate. »Konjunktura v avtomobilski industriji je še vedno zelo visoka, povpraševanje po naših jeklih je še večje kot lani. Zelo se moramo truditi, da lahko pravočasno izpolnimo naročila stalnih kupcev. Nekateri med njimi bi radi imeli tudi do 20 odstotkov več jekla kot lani, vendar jim ne moremo ustreči, ker je naša proizvodnja že na robu zmogljivosti,« razmere v podjetju opisuje generalni direktor Jani Jurkošek in dodaja, da bi nekaj dodatnega jekla, vendar ne veliko, lahko sicer pridobili s povečanjem produktivnosti. Povečanje proizvodnje, predvidoma za 8 tisoč ton, jim bodo omogočile šele naložbe, ki jih načrtujejo v srednjeročnem programu do leta 2022. Štorski jeklarji so lani dosegli dva rekorda. Količinsko proizvodnjo jekla so povečali na 157.200 ton, kar je 8 tisoč ton več od zadnjega rekorda, ki so ga imeli leta Jani Jurkošek: »Trenutno me najbolj skrbi, kaj se bo izcimilo iz ameriških groženj z zvišanjem carin na avtomobile. Druga moja skrb je povezana s pomanjkanjem delovne sile. Ko potrebujemo koga v nabavni ali finančni službi, dobimo ogromno prijav, medtem ko se za delovna mesta v proizvodnji ne oglasi nihče. Težava je tudi, ker je zelo velika fluktuacija, zlasti med mladimi. Ti namreč ne čutijo nobene pripadnosti podjetju in so za 50 ali 100 evrov višjo plačo pripravljeni iti kamorkoli drugam.« Podkrižnik se širi na nemški trg Kovinskopredelovalno podjetje Podkrižnik, ki ima proizvodne prostore v Nazarjah, širi svojo dejavnost v tujino. Lastnik in direktor družbe Iztok Podkrižnik je namreč podpisal pogodbo o prevzemu proizvodnega obrata nemškega podjetja Bosch Rexroth blizu Fran-kfurta. Podjetje Podkrižnik, ki sta ga leta 2005 ustanovila Petra in Iztok Podkrižnik, je v 90. letih prejšnjega stoletja razvilo lastno tehnologijo za rezkanje in postalo dobavitelj rezkanih polžev za gredi elektromotorjev. Danes sodeluje z večjimi svetovnimi družbami, kot so Bosch, Siemens, Danfoss in drugimi. V letu 2005 je svoj proizvodni program razširilo še z brizganjem plastike in s sestavo modulov za male gospodinjske aparate. Lani je po javno dostopnih podatkih Iztok Podkrižnik je že leta 1987 ustanovil lastno podjetje Puškar-stvo Podkrižnik. To se je ukvarjalo s proizvodnjo in servisom lovskega orožja ter proizvodnjo posebnih kovinskih izdelkov. Naslednik tega podjetja je podjetje Podkrižnik, ustanovljeno leta 2005. ustvarilo 15,8 milijona evrov prihodkov, kar je 30 odstotkov več kot leta 2016. Cisti dobiček je lani znašal skoraj milijon evrov. Družba vedno več posluje v tujini. Lastnik in direktor podjetja Iztok Podkrižnik je povedal, da širitvi v Nemčijo botruje to, da je Evropa eden najpomembnejših trgov podjetja. »V Nemčiji bomo izdelovali posebne komponente za naše končne izdelke, ki jih v Sloveniji ne moremo razviti v tako kratkem času. Zato smo morali prevzeti sorodno podjetje, ki nam bo omogočilo nadaljnjo rast.« Javno dostopni podatki kažejo, da ima podjetje Podkrižnik približno 170 zaposlenih, Po besedah lastnika in direktorja se bo ekipa sodelavcev v Sloveniji še širila, v nemškem podjetju pa ostaja sto zaposlenih. TS Foto: GrupA Od graha do naj start-upa Ekipa Evegreen, ki je zasnovala biorazgradljive lončke, je osvojila naziv start up leta Saša regije. Uvrstila se je namreč na prvo mesto med ekipami, ki so letos sodelovale v programu Podjetniški trampolin Saša inkubatorja. Omenjeni program Saša inkubatorja sodelujočim ekipam omogoča, da v šestih tednih podjetniško idejo razvijejo za vstop na trg. Šest najboljših zagonskih podjetij je bilo izbranih za predstavitev investitorjem iz Slovenije in tujine, po spletnem glasovanju pa je naziv najboljšega med njimi pripadel ekipi Evegreen. Ekipo sestavljajo Eva in Domen Štraser, Matej Navodnik in Roman Herlah. Mladi podjetniki so v sodelovanju s slovenskimi in z evropskimi partnerji razvili eko lonček, izdelan iz zavržene hrane, in sicer graha. Kako tovrsten lonček nastane? Ekipa material proteinskega izvora predela s pomočjo klasičnih strojev za brizganje plastike. Nastali eko lonček v mesecu po zasaditvi v zemljo postane hrana za mikroorganizme in se razgradi v gnojilo. Hkrati predstavlja učinkovito in naravno zaščito pred vrtnimi zajedavci. TS GOSPODARSTVO 5 aj dohajajo naročila a prihodke še za petino - V naslednjih petih letih za 45 milijonov evrov naložb 2007. Prihodke od prodaje so v primerjavi z letom 2016 povečali za 30 odstotkov, na 122 milijonov evrov. »Lanski rezultati so res izjemni, kar pa ne velja za čisti dobiček. Ni bil sicer slab, znašal je 8,7 milijona evrov, vendar smo leta 2007 ob manjši proizvodnji imeli do zdaj rekordnih 11 milijonov evrov dobička. Razlog za manjši poslovni izid od pričakovanega je drastična podražitev grafitnih elektrod, ki jih potrebujemo pri proizvodnji jekla,« pojasnjuje Jani Jurkošek. Zaradi višjih cen grafitnih elektrod so v podjetju Štore Steel lani imeli kar za 2,5 milijona evrov višje stroške. Le približno tretjino te vsote jim je uspelo pretopiti v višje prodajne cene svojega jekla. »V drugem poletju smo ostali brez pogodb za dobavo grafitnih elektrod in grozilo nam je, da bi za mesec ali dva morali celo ustaviti proizvodnjo. Tega seveda nismo smeli dopustiti. Poiskali smo nove dobavitelje in pristali na desetkrat višje cene. O težavah smo takoj obvestili svoje kupce in jih prosili, naj nam pomagajo pokriti povišane stroške ali pa naj jeklo naročijo drugje. Ker nismo bili edini jeklarji s takšnimi težavami, so nam skoraj vsi prisluhnili,« pravi Jurkošek. Kmalu manj nadur? Letos v Štorah težav zaradi grafitnih elektrod nimajo, težave imajo le zaradi povečanega povpraševanja, saj ne morejo izpolniti vseh naročil. »V jeklarni bi sicer lahko uvedli četrto izmeno, vendar bi bila takšna odločitev ekonomsko neupravičena. Poleg tega tudi ne vem, ali bi nam sploh uspelo dobiti kader, ki bi ga potrebovali,« se sprašuje Jani Jurkošek. Ena od možnih rešitev je dokup jeklarskih gredic, ki jih izdeluje jeklarna v Sisku. »Poskusne količine smo že naročili. Ker ima hrvaška jeklarna, ki je v lasti italijanskega podjetja ABS, zelo dobro opremo, pričakujem, da bi lahko z njo dobro sodelovali. Če nam bo uspelo, bomo lahko v naši jeklarni zmanjšali število nadur, saj so te pri nekaterih zaposlenih razlog za nezadovoljstvo,« pravi Jurkošek. Zaradi višjih povprečnih cen jekla v podjetju Štore Steel letos povečujejo prihodke od prodaje. V prvih štirih mesecih so imeli 48,5 milijona evrov čistih prihodkov, kar je za 20 odstotkov ali za 8 milijonov evrov več kot v enakem lanskem obdobju. Čisti dobiček je bil enak lanskemu in je znašal 3 milijone evrov. Razlogi, da ni bil višji, so po Jurkoškovih besedah višji stroški surovin, višja cena delovne sile in obračunavanje davka na dobiček. Kakšne bodo številke ob koncu leta, ne more zanesljivo napovedati, saj bo veliko odvisno od tega, kako se bo razpletla trgovinska vojna med ZDA in EU. Če bo prodaja avtomobilov upadla, bo manj dela tudi za podjetje Štore Steel, ki zdaj s prodajo jekla avtomobilski industriji ustvari kar 85 odstotkov prihodkov. Dvi vre dodane nosti Lastniki podjetja Štore Steel so pred kratkim potrdili srednjeročni načrt razvoja, ki do leta 2022 predvideva povečanje proizvodnje jekla na 165 tisoč ton, nove nalož- be in dvig dodane vrednosti na zaposlenega. Ta je lani znašala 58 tisoč evrov, v naslednjih petih letih naj bi se povečala na 69 tisoč evrov. Dodana vrednost naj bi se zviševala postopoma, kot bodo to omogočale naložbe, ki jih načrtujejo v družbi. Kot je povedal Jurkošek, so že podpisali pogodbo za nakup tretje luščilne linije, ki bo v Štore prispela v začetku prihodnjega leta in zaradi katere se bodo proizvodne zmogljivosti povečale. Druga naložba je peč za termično obdelavo, ki jo bodo namestili še letos, dogovarjajo se tudi o nakupu linije za termično obdelavo, za katero je dobavni rok zelo dolg. »Srednjeročni načrt predvideva, da bomo v naslednjih petih letih v posodobitev in razširitev proizvodnje vložili 45,7 milijona evrov. Največja naložba, ki je predvidena proti koncu tega obdobja, je center sekundarne metalurgije v jeklarni. Ponudb sicer še nimamo, vendar bo stal od 10 do 15 milijonov evrov,« napoveduje Jurkošek. JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (SHERPA) Bobinac: zgodovinska skupščina Torkova seja skupščine Gorenje, ki se je zaradi tehničnih težav začela s skoraj enourno zamudo, je bila predvsem v znamenju prevzemne ponudbe kitajske skupine Hisense. Ta je že pred objavo ponudbe pridobila malo manj kot 33 odstotkov vseh delnic Gorenja in je imela na seji večino glasov. Lahko bi torej zavrnila vsakega od predlaganih sklepov, vendar so se njeni pooblaščenci glasovanja vzdržali. Predsednik uprave Franjo Bobinac je sejo skupščine označil za zgodovinsko, ker gre za obdobje, »ko tlakujemo prihodnost Gorenja za naslednja desetletja. Razvijali se bomo v okviru močnega strateškega partnerja, ki razume in prepoznava Gorenje kot platformo za skupen razvoj v Evropi«. Delničarji so se sicer na seji seznanili z letnim poročilom za leto 2017 in podelili razrešnico upravi ter nadzornemu svetu družbe. O dividendah niso razpravljali, saj Gorenje ob koncu lanskega leta ni imelo prav nič bilančnega dobička. Seja je bila pomembna predvsem zaradi odločanja o sestavi nadzornega sveta v naslednjih štirih letih. Uprava in nadzorni svet sta za nov mandat predlagala štiri od sedmih dosedanjih nadzornikov, ki so jih na seji tudi potrdili. Ostale tri člane bo verjetno predlagal novi lastnik po prevzemnem postopku. Že dan pred sejo skupščine, torej tik pred zamenjavo, je nadzorni svet Gorenja imenoval novo upravo, ki bo družbo vodila naslednjih pet let. Predsednik uprave Franjo Bobinac, ki so mu nadzorniki mandat za sestavo uprave podelili že konec lanskega leta, je predlagal šest članov. Poleg njega v upravi ostajata delavski direktor Drago Bahun in Žiga Debeljak, ki je zadolžen za finance. Trojici se bodo pridružili Stanka Pejanović, ki bo zadolžena za kadrovske zadeve, Tomaž Korošec, ki bo odgovoren za področje tehnologije, proizvodnje in razvoja, in Saša Marković, ki bo prevzel mesto člana uprave za prodajo in marketing. Nova uprava bo mandat začela 20 julija, le Marković bo v Gorenje prišel 1. septembra. JI TelekomSIovenije m BREZPLAČNE STORITVE NA KLJUČ S PREMIUM POSLOVNIM PAKETOM Mali delničarji ne mirujejo Vseslovensko združenje malih delničarjev je napovedalo izpodbojno tožbo na skoraj vse sklepe, ki so jih lastniki Uniorja na seji skupščine sicer sprejeli z veliko večino. Združenje, ki ima v lasti le dve delnici Uniorja, namerava izpodbijati sklepe o delitvi bilančnega dobička, podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu, o izboru revizorja in izplačilih članom nadzornega sveta. Delničarji Uniorja so se na seji samo seznanili z višino bilančnega dobička. Ta znaša 436 tisoč evrov in ostaja nerazporejen, saj bi družba, če bi ga porabila za dividende, kršila pogodbo o najemu sindiciranega posojila, ki jo je z več bankami sklenila konec leta 2016. Unior bilančnega dobička ni imel že več let, lanski pa je, kot pojasnjujejo v upravi, predvsem posledica izčlenitve programa Turizem v samostojno družbo, saj so nanjo prenesli tudi 8,9 milijona evrov nerazporejene izgube iz preteklih let. Prav izčlenitev programa Turizem v samostojno družbo Unitur je še eno jabolko spora med Vseslovenskim združenjem malih delničarjev in Uniorjem. Združenje je na sklep o izčlenitvi, ki je bil sprejet lani, vložilo izpodbojno tožbo, ker je bil po njegovem mnenju postopek pripravljen pomanjkljivo. Kljub izpodbojni tožbi je Uniorju uspelo registrirati novo družbo, na kar se je združenje pritožilo in s tožbo uspelo, vendar je višje sodišče pred kratkim izpodbijani sklep potrdilo. V združenju se s takšno odločitvijo ne strinjajo in napovedujejo uveljavljanje vseh pravnih sredstev. JI Slabo za kmetijska podjetja, dobro za živilce Pred 18. vrhom kmetijskih in živilskih podjetij, ki bo jutri, to je v petek, v Ljubljani, je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) predstavila lansko poslovanje agroživilske panoge. Kmetijska podjetja so po dveh letih dobička lani imela izgubo, ki je znašala 2 milijona evrov. Za izgubo je krivo neugodno vreme, predvsem spomladanska pozeba in poletna suša. Bolje so poslovala živilska podjetja, saj so ustvarila 81 milijonov evrov dobička. Kot ugotavljajo v GZS, se povpraševanje po slovenskih agroživilskih izdelkih ne povečuje samo doma, ampak tudi v tujini. Kmetijska podjetja so lani z izvozom ustvarila 22 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 12,5 odstotka celotne prodaje in nekoliko manj kot leta 2016. Vrednost izvoza živilskih podjetij je znašala 600 milijonov evrov ali 28 odstotkov celotne prodaje. Lani so kmetijska podjetja imela 177 milijonov evrov čistih prihodkov, zaposlovala so 1.808 ljudi ter ustvarila 59 milijonov evrov dodane vrednosti, kar je skoraj 10 milijonov manj kot predlani. Živilskim podjetjem, v katerih je zaposlenih 13.683 ljudi, je lani šlo bolje. Njihovi čisti prihodki od prodaje so bili nekoliko nižji kot leta 2016 in so znašali 2,1 milijarde evrov, delež prodaje se je zvišal za dve odstotni točki, čisti dobiček pa je bil od predlanskega višji za 6 odstotkov. Od podjetij na Celjskem so bile lani v agroživilski dejavnosti najbolj uspešne Celjske mesnine, ki so s 84 milijoni evrov prihodkov od prodaje tudi največja mesno-predelovalna družba v državi, in Mlekarna Celeia, ki je lani imela malo več kot 60 milijonov evrov prihodkov. JI Zavarujte svoje podatke z brezplačno licenco Office 3652 in povečajte prepoznavnost svojega podjetja s spletno stranjo3 na ključ ter lastno domeno. OO 50/50 klici in SMS-i doma Mbit/s BREZPLAČNO GIB Vaš posel vodimo v modro prihodnost IgwWwItelekom. si/poslovni Znižana mesečna naročnina ^0,98 EUR na mesec velja tri mesece ob vezavi za 24 mesecev oziroma en mesec ob vezavi za 12 mesecev za nove in obstoječe naročnike Premium poslovnega paketa. Po preteku treh oziroma enega1 meseca se prične zaračunavati redna cena izbranega paketa po takrat veljavnem ceniku. Akcijska ponudba velja od 13. 6. do 20. 8. 2018 in se izključuje a akcijsko ponudbo naprav. 2Ugodnost 1 brezplačne licence za Office 365 Business Essentials in brezplačne namestitve na ključ velja za nove in obstoječe naročnike, ki so hkrati naročniki Premium poslovnega paketa. Ugodnost velja 24 mesecev in začne veljati z obračunskim mesecem, v katerem je aktiviran poslovni paket oziroma paket Office 365. 3Storitev Spletna stran je brezplačna za naročnike Premium poslovnega paketa in velja za čas sklenjenega naročniškega razmerja s tem paketom. Cene so v EUR brez DDV in zaokrožene na dve decimalki. Za več informacij o ponudbi obiščite Telekomov center, pooblaščeno prodajno mesto, www.telekom.si, pišite na p osi ovni® tele ko m.si ali pokličite 080 7070. Telekom Slovenije, d.d., Ljubljana. Ob igrah o kopičenju odpadne embalaže Uspešno izvedli 34. Komunalijado s tri tisoč udeleženci CELJE - Še eno vsakoletno srečanje delavcev komunalnega gospodarstva, ki je bilo tokrat v Celju, je minilo v znamenju zanimivih tekmovanj v delovnih in športnih igrah ter razpravah o aktualnih vprašanjih panoge. »Verjamem, da je tri tisoč udeležencev z dobrimi občutki zapuščalo knežje mesto in da so prepoznali naša prizadevanja za uspešno organizacijo dogodka,« je ob koncu 24. Komunalijade povedal Marko Zidanšek, predsednik organizacijskega odbora prireditve in direktor družbe Simbio. Tradicionalni dogodek so pripravila celjska javna komunalna podjetja Simbio, Energetika, Vo-ka in ZPO Celje, ki upravlja s športnimi objekti in z javnimi površinami. Med aktualnimi vprašanji, s katerimi se trenutno ukvarjajo komunalna podjetja v Sloveniji in o katerih se je precej govorilo tudi na letošnjem dogodku, je bila v ospredju problematika ravnanja z odpadno embalažo. »Ker sistem prevzemanja odpadne embalaže, kot ga je postavila država, ne deluje, se odpadna embalaža kopiči na deponijah komunalnih podjetij. Podobno se dogaja tudi z odpadnimi svečami, pri katerih se predviden sistem recikliranja ne obnese. Izpostaviti velja tudi problematiko namenske rabe amortizacije, ki je zdaj v poslovnih knjigah občin ustanoviteljic in za komunalna podjetja predstavlja najemnino. Gre za finančni vir, za katerega je nujno, da se vrača v komunalna podjetja, saj se bosta sicer infrastruktura in oprema zelo poslabšali,« je še dejal Marko Zidanšek. Kot najbolj perečo je problematiko kopičenja odpadne embalaže izpostavil tudi Tomaž Novak, direktor Komunale Laško: »Od države pooblaščene družbe za prevzemanje odpadne embalaže tega ne počno, saj menijo, da so kvote, ki jim jih je naložila država, izpolnile. Kar pomeni, da so na trgu večje količine embalaže, kot jih je predvidelo ministrstvo. Za komunalna podjetje takšno stanje posledično pomeni veliko dodatnih stroškov in nevarnosti za okolje. Sistem ravnanja z odpadno embalažo in odpadnimi nagrobnimi svečami se je pokazal za ne- učinkovitega in je pred razpadom.« Franc Dover, direktor Javnega komunalnega podjetja Slovenske Konjice, se je osredotočil na problematiko obdelavo odpadkov. »Predlagam, da se tisto, kar je nujno, termično obdela, pri vseh ostalih odpadkih pa je treba ugotoviti, kje je izvor nastajanja plastične embalaže in kaj je mogoče spremeniti. Z izobraževanjem in osveščanjem uporabnikov o alternativnih načinih, lahko doprinesemo k zmanjšanju onesnaževanja in stroškov komunalnih odvozov.« Delovne in športne igre Bolj sproščen, a prav tako pomemben del Komunalijade so tudi različna tekmovanja in igre. Letos se je tri tisoč udeležencev pomerilo v 18 športnih in štirih delovnih igrah. V skupnem seštevku vseh so se najbolje odrezali predstavniki Kostaka iz Krškega, za njimi sta se razvrstila JP LPP Ljubljana in Komunalno podjetje Velenje. Kljub temu, da imajo organizatorji že bogate izkušnje s tovrstnimi prireditvami, letos je bila Komunalijada v Celju že šestič, je priprava takšnega dogodka zelo zahtevna. Lažje ga je izvesti ob odlični infrastrukturi na celjskem sejmišču in športnih prizoriščih v mestu. ANJA HOHLER ROBERT GORJANC Foto: SHERPA Udeleženci Komunalijade so se pomerili v številnih športnih igrah. Tokratno Komunalijado so celjski organizatorji posvetili pokojnemu Ediju Krajniku, ki je bil v minulih letih med nosilci priprave tega dogodka. Prihodnje leto bodo 35. Komunalijado pripravili v Trebnjem. Priznanje komunalnima podjetjema s Celjskega V slovesnem delu 34. Komunalijade je zbornica komunalnega gospodarstva podelila tudi priznanja za uspešno dolgoletno delo v panogi. S Celjskega sta priznanje prejela Komunala Laško in Javno komunalno podjetje Slovenske Konjice. RG, AH, foto: GrupA Tomaž Novak, direktor Komunale Laško: »Začetki komunalne dejavnosti v Laškem, ki je danes združena v našem podjetju, segajo v leto 1928, ko se je začela gradnja vodovoda med Laškim in Rimskimi Toplicami skupaj s prvimi zajetji pitne vode. V teh jubilejnih devetdesetih letih je bilo kar nekaj mejnikov, zadnji je zagotovo bil prenos vodooskrbe od Pivovarne Laško nazaj v Komunalo Laško. Naše podjetje je danes zelo razvejano z različnim dejavnostmi, v kakovost in varovanje okolja usmerjeno delovanje podjetja pa potrjujemo z različnimi certifikati.« Franc Dover, direktor Javnega komunalnega podjetja Slovenske Konjice: »Priznanje, ki smo ga prejeli od zbornice komunalnega gospodarstva, je sad dobrega dela vseh zaposlenih in potrditev vodila podjetja, ki temelji na štirih P, kar pomeni pošteno, pravilno, pravočasno in produktivno. Tudi JKP Slovenske Konjice letos praznuje, saj bo obeležilo štiridese-tletnico delovanja, bogata tradicija pa je zagotovo pomembno prispevala k priznanju panožne zbornice.« Prenova školjke največjega 50-metrskega bazena V nedeljo odprtje prenovljenega etnega bazena Z ogrevanjem vode do podaljšanja kopalne sezone CELJE - To nedeljo bo odprl vrata letni bazen, ki bo kopalce dočakal v prenovljeni, lepši podobi. V minulih mesecih so bila namreč na bazenu opravljena obsežnejša investicijska in vzdrževalna dela, v okviru tega je pomembna pridobitev ogrevanje bazenske vode, kar bo omogočilo podaljšanje kopalne sezone. Ta se letos tudi začenja prej kot minula leta. »Letni bazen je zaradi svoje vesticijo je omogočila Mestna dotrajanosti že kar klical po temeljiti prenovi, zato smo v ZPO zamenjali školjko največjega 50-metrskega bazena in v sodelovanju z Energetiko Celje vzpostavili sistem ogrevanja bazenske vode. In- občina Celje,« je povedala Tatjana Hren, vodja investicij in projektov v ZPO Celje, ki upravlja z letnimi bazenom in javnimi športno-rekreacij-skimi objekti v lasti celjske občine. Sistem ogrevanja bazenske vode bo ob prijetnejših temperaturah ob slabšem, hladnejšem vremenu omogočal tudi podaljšanje kopalne sezone. V ZPO računajo, da do sredine septembra. »Z ogrevanjem bodo predvidene temperature bazenske vode od 24 do 26 stopinj, in sicer glede na vreme, previsoke zaradi športnega plavanja tudi ne smejo biti,« je še pojasnila Hrenova. Prenova letnega bazena se je začela po lanski plavalni sezoni, ko so v ZPO pripravili javni razpis za oddajo del, in je trajala od novembra lani do začetka junija letos. V tem času so bila opravljena gradbena in strojna dala, vključno z zunanjo ureditvijo bazena ter odvo-dnjavanjem meteornih voda. Vrednost investicije je znašala malo več kot 400 tisoč evrov. Obnovo betonske plošče bazena je izvedlo podjetje Mika dom, zunanja ureditvena dela je opravil Remont Celje. Ob prenovi bazenske školjke in vzpostavitvi sistema ogrevanja je bila izvedena tudi zunanja ureditev ob bazenu. Obratovalni čas letnega bazena se v primerjavi z lansko sezono ne bo spremenil: v tem mesecu bo kopanje mogoče od 10. do 19. ure, julija in avgusta bo možno kopanje uro prej. V času glavne poletne sezone se bo ob koncih tedna in praznikih mogoče kopati dlje, do 20. ure. Prav tako ni predvidenih sprememb pri ceniku vstopnic v primerjavi z minulo sezono. V ZPO napovedujejo tudi pester animacijski program v vsej poletni sezoni. Priljubljeno celjsko letno kopališče, ki je že desetletja zbirališče vseh generacij kopalcev, je tako v ozaljšani podobi dobro pripravljeno na začetek šolskih počitnic in dopustov. ROBERT GORJANC Foto: ZPO Predčasno prekinjena seja sveta zavoda ROGATEC - Seja sveta zavoda osnovne šole je bila zaradi besednih dvobojev med svetniki in ravnateljem Viljem Prevolškom predčasno prekinjena. Že nekaj časa se vlečejo spori med ravnateljem Osnovne šole Rogatec Viljemom Prevolškom in člani sveta zavoda te šole. Ker je razprava na zadnji seji prešla na pretirano osebno raven, se je predsednica sveta zavoda Nataša Novak odločila za njeno predčasno prekinitev. Del svetnikov je po besedah predstavnika sveta staršev Fredija Ferčeca od ravnatelja Prevolška zahteval vpogled v kreditno dokumentacijo iz leta 2014. Za kredit, ki naj bi bil namenjen za poplačilo odpravnine zaposlene, ki je bila odpuščena, čeprav bi jo lahko premestili na drugo delovno mesto, je svet zavoda dal soglasje, zdaj pa mu ravnatelj onemogoča vpogled v kreditno pogodbo. Šola bi morala za pridobitev kredita dobiti tudi soglasje občine, a ga ni pridobila, prav tako občini ni omogočila vpogleda v dokumentacijo, čeprav je to po mnenju Ferčeca zahtevala. Med drugim so svetniki že drugič pregledali zaključni račun zavoda za leto 2017 in predlog novega poslovnika. Pri obeh točkah dnevnega reda je prišlo do burne razprave. Po mnenju svetnika Fredija Ferčeca ni bila podana dovolj podrobna obrazložitev, zakaj so se izdatki zavoda povečali za približno 300 tisoč evrov, netransparentni so tudi drugi deli zaključnega računa za preteklo leto. Svet zavoda ni sprejel niti novega poslovnika zavoda, saj se s sprejetjem niso strinjali ravnatelj šole Viljem Prevolšek in še nekateri drugi svetniki, ki so predlagali dopolnitev obstoječega poslovnika iz leta 2008. Prevolšek meni, da je predlog poslovnika, ki še ni sprejet, nezakonit. Po mnenju svetnikov naj bi se ravnatelj počutil ogroženega, saj pravilnik vsebuje natančen opis razrešitve ravnateljev in članom sveta zavoda dodeljuje vpogled v vse dokumente zavoda. Svetniki so dobili tri različne izvode predloga finančnega poročila še pred obravnavo. Iz poročila izhaja, da so predvidena porabljena sredstva narasla za 27 tisoč evrov. Svetniki so predlagali, naj računovodstvo zavoda poišče pomoč v Občini Rogatec, da bodo lažje uskladili in primerno pripravili finančni načrt, ki ga prav tako niso sprejeli na omenjeni seji. Kdaj se bodo svetniki sveta zavoda spet sestali, še ni znano. AH Poplavljanja v podvozu ne bo več CELJE - Kljub obnovi podvoza na Teharski cesti v Celju, ki je zdaj že nekaj časa odprt, je ob večjih nalivih še vedno prihajalo do poplavljanja v podvozu in posledično tudi do zapore prometa v njem. Mnogi se sprašujejo, zakaj - zlasti ker je bilo ob prenovi podvoza zgrajeno tudi črpališče za vodo, ki naj bi preprečevalo zalivanje. »Črpališče je bilo ob dokončnem odprtju podvoza zgrajeno, vendar še ni bilo priključeno na električno omrežje, ampak je bila črpalka napajana iz agregata kot vmesna, začasna rešitev. Do predvidenega konca vseh del na železniški postaji do konca junija bo tudi to urejeno. Dve črpalki imata dovolj veliko zmogljivost, da do poplavljanj na tem mestu ne bi smelo več prihajati,« je nedavno poplavljenje podvoza ob nalivu pojasnil Dejan Jurkovič, vodja sektorja za železnice v državni direkciji za infrastrukturo (DRSI). Gre za prehodno obdobje, v katerem elektro in strojnoinštalacijska dela ter zagonski preizkusi še niso izvedeni v celoti. Ob sanacij skih delih pri podvozu je bil nedavno temeljito obnovljen tudi podhod, ki je zdaj bistveno bolj uporaben in prijazen za pešce in kolesarje. V podhodu so bile med drugim obnovljene stene in elektroinštalacije, vgrajene so bile talne luči, položen je bil nov asfalt, nameščena je bila tudi ograja za pešce med cesto in pločnikom. Jurkovič je povedal, da podhoda ni bilo mogoče širiti, pri čemer so ga poglobili na višino 2,5 metra in je tudi zato bolj primeren za kolesarje. Za kolesarje je zlasti dobrodošlo, da je zdaj v podhodu zanje tudi posebej označen vozni pas. Skupno s prenovo cestne, komunalne in energetske infrastrukture ter z gradnjo črpališča za vodo je obnova podvoza in podhoda stala 550 tisoč evrov. ROBERT GORJANC V sektorju za železnice DRSI so še pojasnili nedavno izvedena dela in zaporo za promet v podvozu v Kočarjevi ulici, in sicer pri »Svinjskem sejmu«. V podvozu so bila opravljena obnovitvena dela mostovne konstrukcije, ki je namenjena železniškemu prometu, pri čemer ni šlo za obnovo ceste. Rešitev za grad Podčetrtek? PODČETRTEK - Svetniki so na pretekli seji pregledali osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za stolp na Rudnici. Občina je že pridobila smernice za pripravo OPPN od osmih nosilcev urejanja prostora, zadnjega občina še čaka. »Konkretnega datuma za začetek del na Rudnici še ne moremo določiti, saj še nismo pridobili odločbe ministrstva za okolje in prostor, ki bo določila, ali bo potrebna celovita presoja vplivov na okolje,« pojasnjuje župan Občine Podčetrtek Peter Misja. Po pridobitvi vseh soglasij bodo morali izvajalci projekta pripraviti javno razgrnitev, ki bo trajala mesec dni, v tem času bo imela javnost možnost vpogleda in priložnost, da podajo komentar glede projekta. Nato bo sledil postopek pridobitve gradbenega dovoljenja, po katerem bo občina izvedla javni razpis za pridobitev najugodnejšega izvajalca. So pa svetniki izvedeli, da so se pojavili tudi kupci razpadajočega gradu Podčetrtek. Grad, katerega lastnika sta poslovneža iz tujine, namreč že več kot dvajset let ostaja skoraj nespremenjen in v slabem stanju. Občini, ki je lastnica petine gradu, je leta 2005 uspelo z državnimi sredstvi obnoviti le streho in utrditi oba stolpa. V preteklih letih se je pojavilo nekaj zainteresiranih kupcev, ki so kasneje zaradi različnih razlogov odstopili od nakupa. Pred kratkim sta se pojavila dva morebitna kupca. Župan je tokrat optimističen. Morebitni kupec, ki prihaja iz Toronta, je namreč že naročil statično presojo gradu. AH ANIMACIJA, VODNE tU ZUNANJE % AKTIVNOSTI, IGRE, RISANJE.... Ш ZAJTRK Ifi KOSILO' OD POHEDEUKA DO PETKA OD Ä oo Q015 00 NU№ Ш M MAIL ШКИШИ11Ш ALI TELEHHt 070 854 до (M ta dan ' fatal bof + ШмрпвЈка / flntt 120t + Itarngt float liJI 1Ц iF:lil1Iii ':I/JJ 1M№№11 IMil Л ишиивишлшшиошл, Ko lahko izbiraš med sedmimi službami Preveč prijav za vpis v skoraj vse programe Srednje šole za strojništvo, meha-troniko in medije ŠCC CELJE - Med sedmimi srednjimi šolami v regiji, ki so morale omejiti vpis v prvi letnik za prihodnje šolsko leto, saj je bilo za njihove programe preveč prijavljenih, je tudi Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije Šolskega centra Celje. Kar za sedem od devetih programov je šola omejila vpis. Gre za programe, ki so zadnja leta vedno bolj priljubljeni. Šola bo tako jeseni pokala po šivih in bo še najprej največja šola v okviru šolskega centra. Delo je zahtevno, saj ima več kot devetsto dijakov v triletnih, štiriletnih, poklicno tehniških programih in v nižjem poklicnem izobraževanju ter deluje na dveh mestih, pravi ravnateljica Simona Črep, ki je na tem položaju zadnje leto, odkar je prejšnji ravnatelj Ludvik Aškerc odšel v pokoj. Omejitve so v programih medijskega in strojnega tehnika, tehnika mehatronike, mehatronika operaterja in instalaterja strojnih inštalacij, a tudi v programih poklicno tehniškega izobraževanja (PTI). PREBOLD - Kot je znano, je svet zavoda OŠ Prebold na priporočilo pristojne inšpekcije letos spomladi zaradi nekaj manjših nepravilnosti tik pred zaključkom prekinil postopek izbire novega ravnatelja in objavil nov razpis. V ponedeljek popoldne je bila v tamkajšnji osnovni šoli predstavitev novih kandidatov za ravnatelja. Sledila je seja občinskega sveta, na kateri so o njih svoje mnenje podali svetniki. Soglasno so podprli dosedanjega vršilca dolžnosti ravnatelja Petra Žureja. V OŠ Prebold je burno že od prvega razpis, ki je dodobra razklal kolektiv. Del zaposlenih se nikakor ni strinjal z glasovanjem svojih predstavnikov v svetu zavoda, ki ponovnega mandata ni potrdil ravnatelju Otonu Račečiču, ampak je izbral novega kandidata Petra Žureja. Nato je šolo obiskala pristojna inšpekcija. Svet zavoda je upošteval njena priporočila in razveljavil postopek ter za vršilca dolžnosti imenoval Žureja. Na ponovljen razpis so se prijavili štirje kandidati. Poleg Žureja in Račečiča še nekdanji ravnatelj celjskega dijaškega doma Ravnateljica Simona Črep je v šoli zaposlena že dvajset let, prej je učila slovenščino in nemščino. »Poklic je tisto, za kar je človek poklican. Menim, da sem poklicana za učiteljico, kar je zagotovo dodana vrednost mojega ravnate-ljevanja. Ker želim ohraniti stik z dijaki, bom v naslednjem šolskem letu tudi nekaj ur tedensko učiti-teljica nemščine. Tako bom imela več možnosti za kakovostno in uspešno vodenje šole. Hkrati se želim ob tej priložnosti zahvaliti svojemu predhodniku Ludviku Aškercu, ki je šolo vizionarsko usmeril na pot odličnosti, h kateri stremimo. To je krasna dediščina in še večja odgovornost.« Zdenko Rožman in Aleksandra Lorbek iz Maribora. Njihovo mnenje ni zavezujoče Svetniki z županom Vinkom Debelakom na čelu so bili na ponedeljkovi seji eno- »Dijaki so o omejitvi obveščeni, ko bodo prinesli dokumentacijo o uspehu, se bomo z vsakim od njih pogovorili, kaj storiti, in mu svetovali, če bo moral iskati druge možnosti,« pravi Simona Črep. Sodelovanje z delodajalci Tolikšno zanimanje za programe šole po njenih besedah pomeni, da se smernice v družbi spreminjajo: »Vsi smo se začeli zavedati pomena razvoja tehnike in tega, da primanjkuje poklicev. Dnevno ali tedensko se delodajalci obračajo na nas, ker potrebujejo kader, največ s področja strojništva in tudi mehatronike. Težko je, ker tako hitro to ne gre, kader je treba vzgojiti. Delodajalci imajo zdaj priložnost, da v sodelovanju s šolami dajo dijakom priložnost za praktično usposabljanje z delom, pri čemer lahko ugotovijo, kdo je iz prvega testa, in omogočijo njegov napredek. Tu nas čaka še veliko dela, ker smo bili dolgo na različnih bregovih.« Delodajalci sicer očitajo, da se dijaki ne želijo vezati, a Črepova meni, da se bo to tni, da je prav, da šolo še naprej vodi dosedanji vršilec dolžnosti Peter Žurej, ki ga je svet zavoda osnovne šole izbral na že prvem razpisu - sicer kasneje razveljavljenem - in mu je nenazadnje kot vršilcu dolžnosti zaupal vodenje šole. spremenilo z boljšimi pogoji za delo, s primernim plačilom in s tem, ko bodo mladi videli, da imajo v podjetju priložnosti za razvoj. »Ko sem srečala mamo enega od dijakov, ki je končal šolanje za strojnega tehnika, mi je povedala, da je imel možnost izbire zaposlitve kar med sedmimi podjetji.« Za prihodnje šolsko leto kljub velikemu zanimanju za programe šola ne načrtuje širitve oddelkov. Tako bo imela po dva oddelka prvega letnika za izobraževanje medijskih in strojnih tehnikov in en oddelek za tehnike mehatronike. »V program se vpisujejo zelo dobri dijaki, tem želimo ponuditi najboljše pogoje za delo, usposobljene želimo poslati na »Svet zavoda osnovne šole nas je postavil pred dejstvo. Njegovi predstavniki so za vodenje šole izbrali novega kandidata in ne prejšnjega ravnatelja. S tem so se do neke mere že odločili. Nenazadnje imamo z Žurejem v tem tromesečju, ko vodi šolo, pozitivne izkušnje, zato ni presenetljivo, da so ga svetniki soglasno podprli,« pravi Debelak. Mnenje občinskih svetnikov ni zavezujoče, ampak je le v pomoč občinskim predstavnikom v svetu zavoda, ki je poleg njih sestavljen še iz predstavnikov staršev in zaposlenih. Svet zavoda se bo zdaj trg dela, zato o širitvi ne razmišljamo. Časi, ko je veljalo, da se v strokovne in poklicne šole vpisujejo dijaki s slabšim uspehom, so mimo. To je spodbuda za tiste, ki si res želijo opravljati nek poklic, da se potrudijo v osnovni šoli, da ni težav pri vpisu.« Znanje dijakov In kako so podjetja zadovoljna z ravnijo znanja dijakov? Simona Črep odgovarja: »Danes je razvoj tehnologije tako hiter, da težko rečemo, da bomo izobrazili točno določen kader, ki bo ustrezal vsem potrebam delodajalca. Ti ugotavljajo, da dijakom primanjkuje mehkih veščin - od sporazumevanja, znanja jezikov, sposobnosti sodelovanja, dela v skupni ... V 20 odstotkih lahko učni načrt prilagodimo potrebam trga dela,« pravi Črepova, ki si je zadala nalogo, da bo obiskala številna podjetja, da bo dobila čim več informacij, kaj želijo. Kot primer dobrega sodelovanja navaja pobudo Celjskih lekarn, da bi dijaki izdelali stroj za pakiranje tub za kreme, kar je zanje poseben izziv. Pomanjkanje učiteljev strokovnih predmetov Če se v šoli ubadajo z velikim zanimanjem dijakov za vpis, pa za številne druge srednje šole to ne velja. »Spominjam se časov, ko je imela naša šola tristo dijakov in je bilo strojništvo v zatonu. Nismo obupali. Dobili smo nova programa tehnik mehatronike in mehatornik operater, leta sestal na seji, pregledal prijave in mnenja ter izbral enega od kandidatov. Za mnenje bo nato zaprosil še ministrico za šolstvo. Izbran kandidat bo šolo vodil prihodnjih pet let. Od odsotnosti do kričanja Najverjetneje ni naključje, da je ravno v teh dneh v javnosti zaokrožilo anonimno pismo, v katerem skupina staršev opozarja na vrsto nepravilnosti v šoli. Od tega, da so nekateri učitelji zaradi svojih osebnih dejavnosti veliko odsotni, do tega, da naj bi nekateri veliko kričali in neutemeljeno dajali ocene. Župan meni, da se v šoli najverjetneje res najde kakšna nepravilnost, a je res, da se v njeno delovanje starši preveč vmešavajo. »Največja težava je, ker imamo v izobraževanju še vedno samoupravljanje. Zaposleni so tisti, ki odločajo o ravnatelju. Ker smo ravno v času, ko bo le treba izbrati katerega od kandidatov, je seveda mogoče pričakovati tudi takšne pritlehne in umazane prijeme,« meni Debelak, ki sicer verjame, da je v šoli tudi kaj narobe, zato je nujno, da čimprej izberejo novega ravnatelja, ki bo polno v sedlu in bo lahko uredil nepravilnosti. Anonimno pismo je v začetku meseca prejel tudi inšpektorat za šolstvo in šport. Kot so sporočili s pristojnega ministrstva, ga zaenkrat še ni obravnaval. ŠPELA OŽIR Foto: arhiv NT 2007 smo se združili s srednjo šolo v Štorah. Je pa res, da so šole financirane glede na število dijakov in da na žalost to nehote prerašča v neko tržno dejavnost. Zavedamo se velike odgovornosti in vemo, da moramo dati še več od sebe in da ne smemo spati na lovorikah.« Šola se lahko prav letos pohvali s celo vrsto uspehov na področju mehatronike. Dijaki zaključnega letnika so se uvrstili na svetovno prvenstvo v robotiki v Kanadi, kamor bodo šli v naslednjih dneh. Dijaki iz drugega letnika mehatronike so postali državni prvaki v robotiki in bodo odšli naslednje leto na svetovno prvenstvo v Avstralijo, dijaki tehniki mehatro-niki so državni prvaki v tekmovanju Euroskills, kjer gre za znanje iz stroke in bodo Slovenijo zastopali na evropskem prvenstvu septembra na Madžarskem. Po njenem je pomembno, da šola na zgubi delovnega elana. Priložnost vidi tudi v združevanju šol. Se pa vse strokovne šole soočajo s pomanjkanjem učiteljev strokovnih predmetov. Zlasti bo šoli čez nekaj let močno primanjkovalo tistih s področja strojništva. Na razpis sta prispeli le dve prijavi, saj imajo strojniki v gospodarstvu boljše plače. »Tisti, ki se odločajo za to, morajo v šolstvu videti nek izziv, da to jemljejo kot neko poslanstvo,« meni Simona Črep. TATJANA CVIRN Znova izbirajo direktorja ŠMARJE PRI JELŠAH -Objavljen je drugi razpis za direktorja Knjižnice Šmarje pri Jelšah. Predstavniki zavoda Knjižnica Šmarje pri Jelšah, ki ga trenutno vodi vršilec dolžnosti direktorja Jože Čakš, so se na pretekli seji odločili, da objavijo ponovni razpis za novega direktorja zavoda. Razpis bo vseboval tudi spremembo v pogojih za prijavo. »Uvedli smo spremembo glede izobrazbe, ta ni več natančno določena, omejena je le na univerzitetno izobrazbo, preostali pogoji ostajajo nespremenjeni,« je pojasnila Jana Turk Šulc, organizatorka dogodkov v knjižnici. Spremembo v pogojih za prijavo na razpisano delovno mesto so svetniki uvedli z razlogom razširitve možnosti prijave med več kandidatov in kandidatk. Razlog, da na prvem razpisu med štirimi prijavljenimi kandidati niso izbrali nikogar, kot pojasnjuje Turk Šulceva, je nezadostna podpora posameznemu kandidatu. Na ponovni razpis se lahko kandidati prijavijo do konca junija. AH Svetniki z županom na čelu so bili na ponedeljkovi seji enotni, da je prav, da šolo še naprej vodi dosedanji vršilec dolžnosti Peter Žurej, ki ga je svet zavoda osnovne šole izbral na že prvem razpisu - sicer kasneje razveljavljenem - in mu je nenazadnje kot vršilcu dolžnosti zaupal vodenje šole. Bodo v drugem poskusu le dobili novega ravnatelja? Občinski svet naklonjen Petru Žureju - V anonimnem pismu vrsta obtožb glede dela nekaterih učiteljev Knežji prestol iz mavčnih plošč Tekmovanje, ki je tudi promocija vedno bolj redkega poklica CELJE - Telovadnico Šolskega centra Celje so pred tednom zasedli mladi iz 15 držav in se pomerili na evropskem tekmovanju v suhomontažni gradnji. Zasluge, da je Slovenija letos prvič gostila to tekmovanje, imata dijaka Žan Kovačič in Mark Zagmajster, ki sta lani na takšnem tekmovanju v Bolgariji zastopala Slovenijo oziroma Srednjo šolo za gradbeništvo in varovanje okolja ŠCC in v konkurenci 13 držav zmagala. Tokrat sta Slovenijo zastopala celjska dijaka Aljaž Vi-drih in Kristjan Ibraimović Avdić. Prvi obiskuje zadnji letnik programa izvajalec su-homontažne gradnje in ker je edini, so mu za pomoč na tekmovanju našli dijaka dru- gega programa. »S Kristjanom sva se dobro ujela,« je povedal. Ta obiskuje program gradbenega tehnika in takšno tekmovanje je po njegovem mnenju priložnost za pridobivanje dodatnih izkušenj. Tudi njima je stal ob strani mentor Srečko Draksler, ki je usmerjal že lanska zmagovalca. »Priprave so bile temeljite, zadnji mesec smo delali po dve do tri ure na dan,« je dejal. Tekmovalci so vedeli, kakšna naloga jih čaka. Povezana je bila z bogato celjsko zgodovino, saj je bilo treba iz mavčnih plošč izdelati prestol za Celjskega grofa. Izdelek je moral biti čim bolj natančno narejen, kar je bilo težko glede na štiri ure časa. Pred tem je bilo treba čim bolje opraviti še s teoretičnim delom. Žal slovenski ekipi tokrat ni uspelo ponoviti lanskega dosežka, saj so zmagali Avstrijci, drugo mesto je zasedla ekipa iz Belorusije in tretje ekipa iz Belgije. Povezovanje šol in gospodarstva Zanimivo, da kljub vedno večjemu povpraševanju po tovrstnem kadru - Aljaž je povedal, da ga že čaka služba - prihodnje šolsko leto v celjski srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja ne bo niti enega prvošolca v tem programu, ki ga izvajata tudi šoli v Mariboru in Kranju. Zanimanja za poklicne programe je namreč malo, pravi ravnateljica šole Irena Posavec. Tudi tekmovanj in možnosti nabiranja izkušenj v tujini je za dijake teh programov malo, pravi Posavčeva, zato šola vsako leto nestrpno pričakuje tekmovanje suhomon-tažerjev Knauf Junior Trophy. Tekmovanje je šola pripravila skupaj s podjetjem Knauf Ljubljana, s katerim sicer dobro sodeluje in z njegovo pomočjo sledi novostim pri tovrstni gradnji. Namen tekmovanja je spodbujanje dijakov k izpopolnjevanju znanj s področja suhomontažne gradnje ter k pridobivanju praktičnih izkušenj. Direktor podjetja Knauf Ljubljana Karl Schweighofer meni, da gre pri pripravi takšnih tekmovanj za uresničevanje dolgoročnih ciljev, da bi se gospodarstvo povezalo s šolskim sistemom in pridobilo izvajalce za svoje delovanje. »Dolgo smo se borili, da je poklic suhomontažerja prišel v šolski sistem. Program je kakovosten, a vpis v poklicne programe je na splošno slab,« je dejal in dodal, da želijo ta program približati tudi slovenski javnosti, ki premalo pozna možnosti tovrstnega šolanja. Vsi udeleženci so imeli priložnosti po tekmovanju spoznati še nekaj turističnih znamenitosti Slovenije TC, foto: GrupA Slovenska ekipa (z leve): Kristjan Ibraimović Avdić, mentor Srečko Draksler in Aljaž Vidrih Tomaž Lanišek, generalni direktor škofjeloškega podjetja Knauf Insulation: »Poklic suhomontažerja je poklic prihodnosti, saj spretnih rok izvajalcev suhomontažne gradnje z roboti nikoli ne bo mogoče nadomestiti.« Več kot polovica dolgotrajno brezposelnih Kar polovico vseh brezposelnih na Kozjanskem in v Obsotelju predstavljajo dolgotrajno brezposelni. Preverili smo, kakšno je stanje na trgu dela v občinah znotraj Urada za delo Šmarje pri Jelšah, ki vključuje poleg šmarske občine še Rogatec, Rogaško Slatino, Podčetrtek, Kozje in Bistrico ob Sotli. Vsem je skupno, da so v prvih štirih mesecih letošnjega leta zabeležili znižanje odstotka registrirane brezposelnosti v primerjavi z enakim obdobjem lani. Na uradu je bilo konec meseca aprila registriranih približno 1.300 brezposelnih oseb, kar je za 14,8 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Med brezposelnimi je skoraj 54 odstotkov žensk, zanimivo pa je, da je kar 56 odstotkov vseh registriranih brezposelnih dolgotrajno brez dela. Iskalec zaposlitve, prijavljen na uradu, spada pod dolgotrajno brezposelnega, ko je brezposeln več kot leto. Največji delež dolgotrajno brezposelnih predstavljajo starejši od petdeset let z osnovnošolsko izobrazbo ali manj. »Veliko je tudi takšnih, ki so prijavljeni na uradu za delo, več kot dve leti. Gre za skupino oseb, ki ima večje ovire pri zaposlovanju. To so starejši, ki so težje zaposljivi zaradi svojih let, pri omenjenih pa je prisotnih tudi več zdravstvenih omejitev. V to skupino spadajo tudi invalidi in nizko izobraženi, ki imajo dokončano osnovno šolo ali še manj,« je pojasnila vodja Urada za delo Slovenske Konjice, Šentjur in Šmarje pri Jelšah mag. Jožica Razpet. Sicer pa je trenutno v celotni regiji opazna težnja naraščanja zaposlovanja. Največ povpraševanja je po delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, po voznikih težkih tovornjakov, elektroinštalaterjih, natakarjih in strokovnih delavcih v zdravstvu. AH Knjižnica ne bo več utesnjena VOJNIK - Občina bo širitev krajevne knjižnice, ki deluje kot enota Osrednje knjižnice Celje, nadaljevala. Pred kratkim je namreč občina delno dokončala urejanje prostorov v sosednji stavbi, ki jo je kupila predlani. Zaenkrat je tam uredila pritlične prostore, ki jih je povezala z obstoječimi prostori knjižnice. Novembra lani smo poročali o prostorski stiski vojniške knjižnice in o občinskih načrtih za njeno širitev. Direktorica osrednje knjižnice Polona Rifelj je povedala, da se v Vojniku povečuje tako število obiskovalcev kot gradiva. Obenem je opozorila na prostorsko stisko, ki jo občina odpravlja. Knjižnica je od takrat pridobila približno 60 kvadratnih metrov dodatnega prostora. Urejen je bil tudi zunanji vrt, ki omogoča nekatere prireditve. Občina je od lani vložila v širitev knjižnice približno sto tisoč evrov. V znesek je vračunan nakup sosednje stavbe. Na vrsti je nakup pohištvene in računalniške opreme za nove prostore, za kar računata občina in knjižnica na sredstva iz LAS. V tem prostoru naj bi bile različne delavnice. Temu vlaganju naj bi sledilo še urejanje prvega nadstropja, kjer je več kot sto kvadratnih metrov površine. Tam naj bi bila stalna domoznanska razstava in galerijski prostor. Za to vlaganje računa občina na možnost, da bi pridobila evropska sredstva. BJ Sandi Sendelbah kandidat za celjskega župana CELJE - Med prvimi je kandidaturo za župana Mestne občine Celje na jesenskih lokalnih volitvah napovedal Sandi Sendelbah, ki se bo v boj za županski stolček podal s podporo liste Odprto Celje. »S skupino občanov smo se odločili, da bomo poskusili v Celju narediti nekaj novega. Celje dvajset let stagnira in je postalo peto mesto v Sloveniji, želimo ga vrniti nazaj na tretje mesto. Naša prednostna pozornost je namenjena mladim, ki jim želimo pomagati pri delu, prav tako tudi starej šim, da bi čim dlje ostali na svojem domu,« je nekaj programskih ciljev strnil Sendelbah, nekdanji vodja oddelka za gospodarstvo in finance celjski občini, ki zdaj dela tam kot podsekretar za notranjo revizijo. RG Kotiček ponovne uporabe VOJNIK - V zbirnem centru v Arclinu, ki deluje v okviru javnega podjetja Simbio, so pred dnevi odprli eko kotiček ponovne uporabe. Vanj lahko občani prinesejo različne izdelke, ki jih ne bodo več uporabljali. Gre za različne manjše kose pohištva, oblačila, manjše gospodinjske aparate, računalniško opremo in podobno. V centru ponovne uporabe v Vojniku jih bodo mojstri pripravili za ponovno uporabo, nato bodo izdelki prodani po simbolični ceni. Eko kotiček je v prenovljenem zabojniku. Nastal je v sodelovanju med centrom ponovne uporabe, podjetjem Simbio in občino. Eko kotiček v Arclinu je bil predan namenu ob zavedanju, da se bo v prihodnjih treh desetletjih svetovna poraba naravnih virov potrojila. Nekaterih surovin primanjkuje že zdaj. Podobne možnosti ponovne uporabe so poleg Vojnika že v Rogaški Slatini, Šmarju pri Jelšah in Slovenskih Konjicah. Odprtje arclinskega eko kotička ponovne uporabe sta popestrila Joškova banda in folklorna skupina vojniških osnovnošolcev. BJ Zavrgli so manj hrane POLZELA, ŽALEC - Končal se je projekt Hrana ni za tjavendan, ki sta ga program Ekošola in Lidl Slovenija pripravila že četrto leto zapored. Letos je v njem sodelovalo več kot 5.200 učencev in 150 mentorjev. Med nagrajene izobraževalne zavode sta se uvrstila Vrtec Polzela, ki je med vrtci in učenci prvega triletja zasedel prvo mesto, in I. osnovna šola Žalec, ki je med osnovnimi šolami zasedla drugo mesto. Glavni namen projekta predstavljata osveščanje in izvajanje raznolikih aktivnosti za krepitev odgovornega ravnanja s hrano in za zmanjševanje količin zavržene hrane. V Vrtcu Polzela so bili v projekt vključeni otroci pod mentorstvom vzgojiteljic Jožice Rosenstein in Eme Kotnik. Za izhodišče so izbrali češko ljudsko pravljico Lonček, kuhaj. S pomočjo multimedije so si ogledali lačne otroke po svetu. Obiskala jih je ena od babic, ki jim je pripovedovala, kako so nekoč pridelovali hrano, kako so jo shranjevali in kakšne obroke so imeli. V aktivnosti so vključili tudi starše, s katerimi so med drugim iz ostankov hrane pripravljali nove jedi. Nastali so škratove kroglice in škratovi čarobni kolački, s katerimi so na natečaju zasedli prvo mesto. Osrednja nit je bila glasbena pravljica Ajdini skrivnostni kolački, ki jim je prinesla prvo mesto na literarnem natečaju. Učenci I. OŠ Žalec so v projektu sodelovali že tretjič in tako kot lani med šolami zasedli drugo mesto. Aktivnosti za manj zavržene hrane so po besedah mentorice, pomočnice ravnateljice Anite Dušak, letos še nadgradili. Tudi v Žalcu so beležili količine zavržene hrane in pisali dnevnik. Nenazadnje so posneli radijsko oddajo, v kateri so razmišljali, kam z ostanki hrane, in sošolce o tem obveščali tudi po šolskem radiu. V šolski jedilnici je že stalnica kotiček, kjer so zbrani neoporečni ostanki hrane, ki jih lahko učenci vzamejo in pojedo. Ekošola in Lidl Slovenija ocenjujeta, da naj bi s projektom količino zavržene hrane zmanjšali za približno 30 odstotkov. ŠO Škarja na čelu komunale VELENJE - Svet ustanoviteljev Komunalnega podjetja Velenje je na podlagi predloga nadzornega sveta omenjenega podjetja sprejel sklep, da na delovno mesto direktorja imenuje mag. Gašperja Škarjo. Škarja je Komunalno podjetje Velenje vodil od nekrivdne razrešitve Uroša Rotnika. Nov štiriletni mandat novega starega direktorja je začel veljati 1. junija. Škarja je bil sicer edini kandidat, ki se je prijavil na zadnji razpis za delovno mesto direktorja velenjske komunale. TS 10 KULTURA Mlada fotografinja je babico, ki jo je uredila profesionalna ekipa vizažistov, stilistov in frizerjev, fotografirala S tokratno serijo fotografij je Premikova želela dokazati, da je lahko modna fotografija veliko več kot zgolj v modnem okolju, kjer sicer pozirajo pravi fotomodeli. (Foto: Urša Premik) v fotografski objektiv ujete postavne mladenke. (Foto: Urša Premik) Babica kot modna superjunakinja Urška Premik predstavila nadaljevanje fotografske serije Hilda V Savinovem likovnem salonu v Žalcu je na ogled zanimiva fotografska razstava Super Hilda. Gre za nadaljevanje priljubljene serije fotografij, na katerih je mlada fotografinja Urša Premik v fotografski objektiv ujela svojo babico Hildo iz Migojnic pri Grižah. Mlada celjska fotografinja Urša Premik, ki zadnja leta živi in dela v Ljubljani, je v prvem delu večletnega projekta Hilda svojo babico povsem samodejno začela fotografirati pri vsakodnevnih opravilih. »Ni težko potovati in fotografirati različnih krajev. Najtežje je posneti zanimive fotografije v domačem okolju, kjer ti je vse samoumevno. Odločila sem se, da bom stopila iz cone udobja in posnela zanimive fotografije s sporočilno vrednostjo tudi v vsakdanjem življenju.« Nastale so fotografske podobe, ki so se s svojo preprostostjo in obenem z nenavadnostjo, začinjeno z ravno pravo mero prefinjenosti, dotaknile vsakogar. Ena od fotografij se je znašla celo na spletni platformi znane modne italijanske revije Vogue. V modnem svetu Mlada fotografinja, ki se v prvi vrsti ukvarja s portre-tno fotografijo, se tudi v nadaljevanju nikakor ni mogla upreti fotografiranju babice. Razmišljala je, na kakšen način bi jo še lahko predstavila. Odločila se je za modno fotografijo, s katero je želela dokazati, da je lahko ta veliko več kot zgolj v fotografski objektiv ujete postavne mladenke. Za rdečo nit nadaljevanja fotografske serije je izbrala modni »editorial«. Babico, ki jo je uredila profesionalna ekipa vizažistov, stilistov in frizerjev, je fotografirala v modnem okolju, kjer sicer pozirajo pravi fotomodeli. Nastale so režirane fotografije, na katerih se je upokojena učiteljica znašla povsem v drugačni vlogi, kot je je sicer vajena. »Predstavila sem jo kot superjunakinjo, kar za mene zagotovo tudi je,« pojasni Premikova, ki jo pri ljudeh bolj kot videz privlači njihova energija. Vedno znova si želi namreč na fotografiji ujeti nekaj več kot zgolj posameznikov videz. ŠPELA OŽIR Razstavo Super Hilda so v Savinovem likovnem salonu v Žalcu odprli prejšnji četrtek. Odprtja se je udeležila tudi babica Hilda, ki ima s svojo vnukinjo Uršo prav poseben odnos. (Foto: GrupA) Celjski folklorniki izbrani za regijsko srečanje Konec maja so se končala območna srečanja odraslih folklornih skupin. Kulturno društvo Celjska folklorna skupina je bilo izbrano za regijsko srečanje. Člani KD Celjska folklorna skupina so na regijskem srečanju odraslih folklornih skupin prejeli srebrno priznanje. Na uvrstitev na državno raven oziroma na rezultate regijskih srečanj bo treba še počakati. Najboljši se bodo predstavili julija v Beltincih in oktobra v Žalcu. Celjski folklorniki so se pred dnevi vrnili z gostovanja v Hercegnovem v Črni gori, kjer so se udeležili mednarodnega folklornega festivala. BGO Nova sezona z ambicioznim repertoarjem Po uspešni lanski sezoni celjsko profesionalno gledališče smelo nakazuje smernice nove sezone z novim programom, ki bo zelo pester in družbeno kritičen. V SLG Celje se lahko pohvalijo, da je bila letošnja sezona zelo uspešna, saj so odigrali rekordno število predstav, to je kar 281. Njihove predstave si je doma in v tujini ogledalo več kot 65 tisoč obiskovalcev. Ker so edino profesionalno gledališče v Savinjsko-Šaleški regiji, so za novo sezono pripravili zelo raznolik program. Po besedah upravnice mag. Tine Kosi je repertoar družbenokritično angažiran, ukvarja se z aktualno tematiko sodobnega časa in z medosebnimi odnosi. Na odru bodo uprizorili pet novih predstav za odrasle in eno novo predstavo za otroke. Septembra bo prva slovenska uprizoritev drame Naše skrivnosti Beleja Pinterja v režiji Nikole Zavišića. Sledila bo premiera tragične farse Oče Floriana Zellerja v režiji Jerneja Kobala na Malem odru. V začetku oktobra bo premiera predstave za otroke Svetlane Makarovič Kosovirja na leteči žlici v režiji Matjaža Latina. Konec novembra bo krstno uprizorjena komedija Borisa Kobala Profesionalci espe v režiji Jaše Jamnika. Februarja 2019 bo sledila premiera Molierove komedije Ljudomrznik v režiji Nine Rajić Kranjac. Za zaključek sezone bodo na oder postavili prvo slovensko uprizoritev drame Alarmi italijanskega dramatika Emanuela Aldrovandija. Drama se ukvarja s temeljnimi vprašanji današnje Evrope. Upravnica se je pohvalila, da se število abonentov z leti povečuje. Zelo dobro sodelujejo s srednjimi šolami, najbolj zvesto občinstvo so upokojenci, a v gledališču si želijo, da bi na svoje predstave pripeljali generacije od trideset do štirideset let. V SLG Celje bodo tudi v prihajajoči sezoni sodelovali s kulturnimi celjskimi ustanovami. Z Muzejem novejše zgodovine Celje bodo imeli pogovorne večere, ki so bili lani in letos zelo dobro sprejeti med obiskovalci. BGO KULTURA 11 Šestdeset prireditev za poletni utrip Velenja Večina dogodkov je brezplačnih - Za vse okuse in generacije Poletne kulturne prireditve - najverjetneje drugi najstarejši festival v državi - bodo v dveh mesecih na številnih prizoriščih ponudile več kot šestdeset žanrsko različnih dogodkov. Poletni utrip mesta bodo popestrile glasbene, gledališke, uprizoritvene in plesne prireditve. Prva v nizu bo že jutri, 15. junija, ko bodo pred velenjskim domom kulture nastopili Vlado Kreslin in Mali bogovi. Festival Velenje je letošnji cikel poletnih prireditev zasnoval podobno kot preteklo leto, le da se bo tokrat dogajanje začelo že približno teden prej. Bistveni vzrok za to je, da so prireditve združene z desetletnico festivala. Koordinator in organizator kulturnih programov Matjaž Šalej je pojasnil, da so poletne prireditve v Velenju že 34. po vrsti in so tako najverjetneje takoj za Festivalom Ljubljana, ki ima več kot šestdesetletno tradicijo. Letošnji program nagovarja različne okuse, različne generacije ljudi in oživlja najrazličnejše točke v mestu. Številni dogodki se bodo zvrstili na ploščadi pred Domom kulture Velenje, nekaj jih bo na Velenjskem gradu, v Vili Bianca, a tudi drugod. Letošnje poletje bo več dogodkov kot preteklo leto. To pa zato, ker je Festival Velenje že nekaj časa bogatejši še za eno organizacijsko enoto, in sicer Galerijo Velenje. Med poletjem bodo tam odprli dve razstavi, med drugim bodo pripravili poletne galerijske delavnice, družinske urice, javna vodstva in tematska predavanja. Tudi za otroke Domačini in obiskovalci bodo tudi to poletje lahko videli deset filmskih projekcij poletnega kina Zvezde pod zvezdami. Otroci si bodo lahko vsako soboto dopoldne na travniku pri velenjskem domu kulture ogledali lutkovne, igrane Prvi gost letošnjih 34. Poletnih kulturnih prireditev bo Vlado Kreslin z zasedbo Mali bogovi. Koncert sodi v cikel desetih izbranih petkovih dogodkov Festivalska desetka, s katerimi Festival Velenje zaznamuje deset let uspešnega delovanja. ali cirkuške predstave. Ob torkih dopoldne in popoldne bodo različne javne ustanove, društva in plesne šole zanje pripravili torkove Kresnice pregnale nevihto igrarije. Avgusta bo v Velenju še 30. Citrarski festival Prešmentane citre. V peto največje slovensko mesto bodo to poletje vabili tudi koncerti. Med drugim bodo nastopili Jinx, Sve-tlana Makarovič, Tomaž Domicelj, Koala Voice, Pliš in številni drugi. Mesto bo Večina dogodkov 34. Poletnih kulturnih prireditev je brezplačna. Za pet dogodkov, vključenih v Poletni kulturni abonma, ali za gledališki koncert Svetlane Makarovič Prekleti kadilci bodo obiskovalci plačali vstopnino. Vse poletne prireditve bodo omenjene v programski knjižici, ki jo bo Festival Velenje izdal konec junija. gostilo tudi tri tuje mladinske orkestre, in sicer iz Združenih držav Amerike, Izraela in Velike Britanije. Glasbeno poletno ponudbo bo tradicionalno zaključil koncert Iztoka Mlakarja na Velenjskem gradu. Manjkale ne bodo niti plesne predstave. 22. junija bo uprizorjen tretji del sodobnega plesnega triptiha Zakaj te ni - Balkan Dance vol. 3, ki ga je na oder postavil Makedonec Igor Kirov. TINA STRMČNIK Foto: Ksenija Mikor Spektakularni festival na Starem gradu Vokalna skupina Kresnice letos praznuje dvajset let obstoja in del praznovanja je bil letnim koncert. Dekleta so si za rdečo nit zamislila ptiče v slovenskih ljudskih in umetnih pesmih. Ko se je bližala ura koncerta, se je nad Gorico pri Slivnici znesla huda nevihta in dekleta so že mislila, da bodo morala nastopiti pred skoraj prazno dvorano. Na srečo se je vreme uneslo, dvorana se je napolnila in dekleta so sproščeno stopila na oder. Tokrat se je zboro-vodkinja Mojca Krevel v posvetu z dekleti odločila, da bodo pele pesmi, ki opevajo ptiče v različnih narečjih in različnih težavnih izvedbah. Poleg ljudskih Jaz sem golobičica, Se tičice lepo pojo, Prepelica, Šče wtičice so snuwale in Komar nista manjkali niti znani popevki Lastovka in Ptič. Da sta bili popevki še bolj spevni in ljubši za uho, so poskrbeli Tadej Krevel na harmoniki, kontrabasist Janez Krevel in bobnar Anej Tanšek. V goste so dekleta povabila moško vokalno skupino Jakobčani, ki jo vodi Valentina Černe. Da je bil večer s humorjem in z izvirno nitjo povezan, je poskrbel Vid Palčnik, ki si je kot vezno besedilo zamislil pisma Kresnic, s katerimi so ga snubile za večerno povezovanje, in vse tegobe, ki jih imajo pred nastopom. V teh dneh so članice dobile pravo pismo, na katerega so še posebej ponosne. Strokovna spremljevalka območnega srečanja vokalnih skupin Bernarda Preložnik Kink je ocenila, da skupina presega območno raven in ji predlaga prijavo na regijsko prireditev. BGO Črno-rdeča kombinacija oblačil je poživila že tako dober pevski nastop. (Foto: Matej Planko) Na celjskem Starem gradu bo med 22. junijem in 7. julijem nov festival Celjski grad. Ta bo ponudil izbor najboljših glasbenih, glas-beno-gledaliških in filmskih programov vrhunskih lokalnih producentov. Festival bodo 22. junija odprli s koncertom filmske glasbe, ki ga organizira Klub študentov občine Celje. Sledil bo koncert skupine Laibach, nato bodo tri filmske projekcije na prostem, ki jih pripravlja Mestni kino Metropol, dve predstavi muzikala Veronika Deseniška in sklepni spektakel Carmina Burana. Vsem dogodkom je skupno, da so spektakularni. »Produ-centi festivala mislimo, da lahko gremo še stopničko višje in da lahko poleg glasbene vsebine ponudimo tudi celostno vizualno doživetje,« je povedal Miha Firšt. Firšt je poudaril, da pri projektu sodelujejo samo vrhunski producenti iz regije. Velika mojstrovina je zagotovo Carmina Burana, ki jo bo v organizaciji Slovenskega tolkalnega projekta izvedel 150-članski ansambel. Delček tega bo mogoče videti na odprtju Poletja v Celju, knežjem mestu ta konec tedna, a najboljše bo ostalo za Stari grad. »Vsak organizator takšnega dogodka, kot je naš, si enkrat v življenju želi nastopiti na tako mogočnem prizorišču, kot je Stari grad. Ne vem, če še kaj bolj sodi v sceno Carmine Burane kot celjsko obzidje. Komaj čakam, da pride dan nastopa in veličastno zazveni naša predstava,« ni navdušenja skrival Dejan Tamše. Prav tako se na Stari grad po dveh letih vrača Mestni kino Metropol z zanimivimi filmi. »Ne znam si predstavljati treh boljših letošnjih filmov letošnje produkcije, ki bi jih predvajali pod zvezdami, kot so nova komedija Ti loviš, dokumentarni film o slavni pevki Whitney Houston in vrhunska srhljivka Podedo- vano zlo,« je program razložil programski vodja kina Samo Seničar. Vrednost celotnega festivala ocenjujejo na približno 106 tisoč evrov. Pridobili so 11 tisoč sponzorskih sredstev. Mestna občina Celje je prispevala 5 tisoč evrov za promocijo festivala in 15 tisoč evrov za postavitev odra. Prav tako je za promocijo festivala iz lastnih sredstev prispeval 5 tisoč evrov Zavod Celeia Celje. BARBARA GRADIČ OSET 12 NAŠA TEMA Celjska regija je na drugem mestu v Sloveniji po številu izrečenih ukrepov nasilnežem o prepovedi približevanja žrtvam. V letu 2017 je bilo po podatkih Centra za socialno delo Celje sedemdeset žrtev nasilja, ki so bile stare od šestdeset do osemdeset let. Nasilje starejši ko človek pos zver do nem^ Sin je lastno mater v zimskem času puščal zunaj in zaklepal vrata hiše. Pred očmi vseh sosedov. Kar nekaj časa nihče tega ni prijavil. Onemogli starši premožnega sina so vsak dan za hrano imeli le krompir in zelje in so ves dan ležali v umazanih plenicah. V tretjem primeru je snaha zmer- k T la- jala in poniževala nepokretno taščo, obstajal je tudi sum, da je taščo večkrat udarila. Sin svoji materi ni dal niti kozarca vode, ležala je v zanemarjenem kotičku hiše, pozimi v neogreva-nem prostoru, njegova družina je porabila vso njeno pokojnino zase. To so grozljive zgodbe s Celjskega. Pravzaprav je to le peščica primerov iz brezna Poniževanje tistega, ki je dal življenje Žrtev ubere strategijo preživetja, samo da jo nasilnež pusti pri miru »Družba nima spoštovanja do starejših. O njih razmišlja kot o bremenu namesto kot o ljudeh, ki so gradili to družbo,« pravi Danijela Gutić Ravnikar, univ. dipl. soc. del. in svetovalka v Zatočišču Društva SOStelefon za ženske in otroke - žrtve nasilja. Društvo je že nekajkrat opogumilo žrtve ali tiste, ki so nasilje prijavili, da so posredovali podatke, ki jih je društvo potrebovalo za sprožitev postopka preiskave. »In vedno je za nasilje odgovoren storilec. Kajti on se odloči za takšno ravnanje in dejanja, ki ranijo žrtev in njeno dostojanstvo,« pravi sogovornica. »Treba je vedeti, da obstajajo dejavniki tveganja, ki pripomorejo k ustvarjanju okolja, v katerem je nasilje bolj mogoče. Med temi dejavniki so skrhani družinski odnosi. Med vzroki za nasilje sta tudi zloraba alkohola ali drog in revščina. Velik dejavnik tveganja je še vedno previsoka strpnost družbe do nasilja. Bi tu lahko kaj spremenila zakonodaja na področju dolgotrajne oskrbe? Težnja, ki se na področju dolgotrajne oskrbe pojavlja, je, da bi bila ta oskrba v domačem okolju. Torej bi skrb ponovno padla na svojce. To ni enostavna stvar. Zakonodaja in predpisi bi morali ponuditi več oblik različne pomoči, ki bi bile bolj dostopne. Tudi zato, da bi se se negovalce in skrbnike razbremenilo. Omenili ste revščino. Da. Toda to še zdaleč ne pomeni, da je nasilje le v revnejših družinah. Vemo za primere, ko starejše osebe prisilijo k podpisovanju pogodb in oporok. Pogosto se zlorablja njihovo premoženje brez njihovega strinjanja. Nasilje se pojavlja v vseh slojih družbe. In ko se pojavi, se stopnjuje? Oblik nasilja je več in največkrat se pojavljajo sočasno, preraščajo druga v drugo. Veliko je psihičnega nasilja, zmerjanja, poniževanja. To je povezano z ekonomskim nasiljem, kjer starejši ostane brez denarja, saj pokojnino porabijo svoj- Danijela Gutić Ravnikar iz Društva SOS-telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja: »Pogosto nas pokličejo žrtve in povedo, da so svojci nasilni do njih. Ne želijo prijaviti, prosijo le, če se lahko kdo s storilci pogovori, da bi se nasilje prenehalo, saj ne želijo škodovati storilcem. Povemo jim, da ne bodo škodovali storilcem, ampak bodo s prijavo pomagali sebi. Žrtve morajo vedeti, da se lahko storilca odstrani iz njene bližine. V Sloveniji ima naše društvo tudi dve zatočišči za žrtve nasilja, kjer je možna ci. Potem se pojavi fizično nasilje. Ne smemo pozabiti na zanemarjanje, ki je tudi ena od oblik nasilja. Torej odtegovanje življenjsko nujnih stvari, zdravil, hrane, pijače, kurjave in podobnega. Je ravno zanemarjanja največ? Oskrba je pretežno prepuščena družinam, zato je zanemarjanje zelo skrito. Nihče o njem nič ne ve, ga ne vidi. Starejša oseba je socialno osamljena, začne se osebnostno spreminjati, njeno zdravstveno stanje peša. Kot takšna je za okolico manj verodostojna. Zdravstveno osebje včasih meni, da gre za starostne težave, a v resnici je treba biti zelo pozoren in pomisliti, da je takšen starostnik lahko tudi žrtev nasilja. Ali to skrito nasilje vodi v stanje, ki ga žrtve dojemajo za normalnega? Ko žrtev trpi zaradi nasilja dlje časa, se pojavi t. i. normalizacija. Žrtev se prilagodi situaciji, spremeni vzorce vedenja in razmišljanja, da v nasilju preživi. Ubere strategije preživetja. Ve, kaj povzročitelja razburi in kdaj mora biti tiho, da do nasilja ne pride. Toda takšen način obnašanja nasilja ne odpravi, ampak ga stopnjuje, ker povzročitelj pridobiva moč. Tudi okolica, ki je tiho, mu daje potrditev. Storilec meni, da lahko izvaja nasilje še naprej in da je žrtev tista, ki ga pripravi, da se tako vede. Ni čudno, da strah nemočnih vodi tudi v nezaupanje v pomoč. Ker se pojavita občutek krivde in sramu. tudi nastanitev za starostnike.« Žrtve ne prijavljajo, ker so socialno osamljene, nimajo stikov z nikomer, nimajo informacij, odvisne so od povzročitelja. Morda imajo slabe izkušnje, morda so kdaj iskale pomoč, a je niso dobile, kajti šele v zadnjih letih se je ta sistem spremenil na bolje. Toda kljub temu bi še vedno lahko bilo bolje. Žrtve še naprej trpijo, ker niso prepričane, kaj bo po prijavi. Kdo največkrat prijavi nasilje? Številka SOS telefona za pomoč žrtvam nasilja je 080 11 55. Anonimni telefon policije 0801200. Primere nasilja je možno prijaviti tudi na centre za socialno delo. Največkrat ljudje, ki nasilje opazijo. To so sorodniki ali sosedje. Žrtev potrebuje ogromno časa, celo nekaj let, da o nasilju sploh spregovori. Toda prijaviti je treba, lahko tudi na naš SOS-telefon, na centre za socialno delo, policijo. In zelo pomembno je, da nasilje prijavimo v akutni fazi, torej takrat, ko se zgodi. Morda bo žrtev zanikala, da gre za nasilje. Treba je vzpostaviti stik. Celo večkrat priti na dom, tudi s pomočjo prostovoljcev ali uradnih ustanov. Samo da žrtev spregovori. Bi se morala na tem področju spremeniti zakonodaja? Kaj točno? Predvsem bi bilo treba uvesti še bolj dostopne oblike pomoči starostnikom. Če nekdo živi doma in ni pomičen, morajo službe hoditi na dom. Zdravstvenim delavcem so vsaka vrata vedno odprta. Težje je sprejemljivo, če na vrata potrkajo policist v uniformi ali delavci centrov za socialno delo. Še vedno velja prepričanje »kaj bodo sosedje rekli«. Torej več obiskov starejših v smislu medicinske oskrbe in več pogovorov o tem, kako se starostnik počuti. Pogovorov na samem in ne v prisotnosti družinskih članov, da ne prihaja do morebitnega zanikanja nasilja v prisotnosti storilcev. »Ljudje opazijo, da se nekje nekaj dogaja. Ampak potem potrebujejo čas, da se nekaj v njih premakne, in šele nato dojamejo, da ni prav, da se nasilje dogaja. Ko morajo ljudje narediti korak, torej prijaviti, zastanejo. Ni dovolj, da samo vemo, a ničesar ne naredimo. Treba je narediti korak dlje od zavedanja. K ukrepanju.« Zdravniki in patronažne sestre so pogosto v stiku s starejšimi. So dovolj usposobljeni za prepoznavanje znakov nasilja? Opažamo, da strokovna medicinska združenja svoje strokovnjake izobražujejo o nasilju, vendar je še vedno veliko prostora za izboljšave. Dokler ne bomo vsi, torej strokovna in splošna javnost, osveščeni o tem, da je treba ob nasilju ukrepati, se bo nasilje še vedno dogajalo. To je dolgotrajen proces ... ... za slehernega. Da. Ko srečamo starostnika, opazimo morda kakšne spremembe pri njem. Ali pomislimo, zakaj bi lahko te spremembe nastale? Čemu te spremembe pripišemo in ali sploh pomislimo na možnost nasilja? O tem govorim. Nasilje je skrito za štirimi stenami, ljudje težko zaupajo, ker mislijo, da so sami krivi, da mora biti tako, ker so bili vzgojeni, da je treba potrpeti, sram jih je. In sva spet pri tem, koliko lahko kot družba storimo, da sum nasilja opazimo. In se odzovemo. SŠol NASA TEMA 13 do h: ;tane očnih psihičnega, fizičnega in ekonomskega nasilja do starejših. Številni so nepokretni, pogosto lačni, osamljeni, v bolečinah. Zaradi otrok, vnukov, svojcev, ki so se sprevrgli v nasilneže, so starejši prepuščeni trpljenju, namesto da bi zadnji del svojega življenja preživeli dostojanstveno. SIMONA ŠOLINIČ Popolnoma porušen sistem vrednot Na mrzlem in brez toplih obrokov Centri za socialno delo imajo pooblastila, da lahko obravnavajo katerokoli družino, če dobijo prijavo - tudi anonimno - o nasilju do starejših. CSD sicer ne more kaznovalno ukrepati, to je naloga drugih organov, s katerimi se poveže, a kljub temu mora žrtvi zagotoviti pomoč. Kljub številnim kritikam so centri za socialno delo na Celjskem lani pomagali kar sedemdesetim nemočnim starejšim, nad katere so dvignili roko lastni otroci ali vnuki. Ključnega pomena je, da je zaznajo znake nasilja do starej- prijava o sumu nasilja do starejših lahko tudi anonimna. Prijave podajajo tudi zdravniki in drugo medicinsko osebje, ki na terenu ali v ambulantah ših. Do prijav prihaja tudi v primerih, kjer so otroci sprti, zato centrom prijavljajo, da soroje-nec za starše ne skrbi ustrezno. Marsikaj ostane skrito Kot dodaja Gabrijela Čoklc, univ. dipl. soc. del. in regijska koordinatorica za obravnavo nasilja v družini iz Centra za socialno delo Celje, so za družinskimi zidovi pogosto skriti primeri zanemarjanja starejših. »Žrtvam onemogočajo tople obroke, prostori pozimi niso ogrevani. In ko centri dobimo prijavo, se pogosto zgodi, da storilci te stvari že odpravijo, ko pridejo naši strokovni delavci na obisk.« Marsikaj je očem uradnih ustanov skrito, dodaja. »Želim si, da bi bila javnost bolj osveščena. Ljudje se kdaj na žalost tudi obrnejo stran. Zakonodaja se je na področju preprečevanja nasilja sicer izboljšala leta 2008, a mislim, da bi bilo dobro v prihodnosti stroko v različnih ustanovah na področju preprečevanja nasilja še bolj specializirati.« Dolgotrajno spremljanje družin, storilcev in žrtev bi pomenilo dobro poznavanje dinamike družine, omenja sogovornica. A poudarja, da vsak obisk ob prijavi in preiskava za žrtev pomeni, da je ta - četudi ne poda predloga za pregon - dobila informacije, kje in kako ji lahko pomagajo. In tudi Gabrijela Čoklc poudarja izrazit preobrat vrednot v družbi. »V preteklosti je bilo več spoštovanja starejših, očitno se je sistem vrednost pri nas popolnoma porušil.« SŠol, foto: GrupA SIMONA ŠOLINIČ OB ROBU Prazna družba Medtem ko se slovenska javnost pogosto zgraža zaradi primerov nasilja nad starejšimi, ko posnetki zajadrajo kdaj na socialna omrežja, bi se morala najprej ista javnost ozreti vase. Ponovno zgraditi svoje vrednote. Ker razlike v primerjavi s tujimi primeri ni. No, morda slovenski primeri le niso posneti. So bolj skriti za štirimi stenami. Postali smo prazna družba. Ni spoštovanja do skoraj ničesar. Niti do starejših. Ker ga ni, ne more biti niti čuta za soljudi. Zato je lahko sin puščal svojo ubogo mater na mrazu. Zato nihče tega dolgo časa ni prijavil, čeprav je bilo vsem vidno. Naša družba ne skriva le onemoglih, trpečih staršev, ki so žrtve svojih zverinskih otrok in svojcev. Naša družba se skriva sama pred seboj in pred sramom, da ni sposobna videti bistva. Družba smo ljudje. Tisti, ki se odzovejo, ker morajo. In tisti, ki se ne odzovejo, a vidijo prvi. Bistvo družbe je sobivanje. Vsaj bilo je. Kako je možno, da je v letu 2018 nasilje do starejših še vedno tabu? »To je vprašanje vseh vprašanj,« je dejala sogovornica iz Društva SOS-telefon. Zato je tabu, ker se o nasilju še vedno ne govori dovolj. In predvsem zato, ker družba še ni ponotranjila, da je nasilje nedopustno in da je treba ukrepati, če zanj ve. Kadar govorimo o nasilju, govorimo o družbenih razmerjih moči. O tistem, kar je veljajo v preteklosti, ko so bila določena mnenja o tem, kako naj se obnaša starostnik, kaj je zanj primerno in kaj ni. Če o nasilju govorimo, rušimo ta družbena razmerja moči. Morda je čas, da se vendarle začnemo pogovarjati o nasilnežih, ne le o nasilju. Morda je čas, da sodišča takšne primere začnejo obravnavati prednostno na celi črti. Kajti starejšim žrtvam se čas izteka hitreje kot zverinskim storilcem. Potisnjeni na rob d v ■ ^^ Po prijavi nasilja takoj poskrbijo I U III vT za varno oskrbo žrtve Da bo treba preprečevanju nasilja nad starejšimi v prihodnosti posvetiti več pozornosti, meni tudi inšpektor v Sektorju uniformirane policije PU Celje Aleksander Podgrajšek. Že zdaj je takšnega nasilja veliko, zaradi starajoče se populacije ga lahko pričakujemo še več, pravi. »Velika težava je, ker ogromno nasilja nad nemočnimi starejšimi sploh ni prijavljenega,« dodaja inšpektor. Poudarja, da policija vsako prijavo nasilja nad starejšimi obravnava resno. Druga težava je, ko sum nasilja obstaja, a se žrtev, ko mora podati predlog za pregon storilca, za to ne odloči. Težko je, če ima policija samo izjavo žrtve in na drugi strani izjavo storilca, ki navedbe zanika. A to ne pomeni, da policija ne preverja okoliščin. »Zbiramo obvestila tudi pri zdravnikih, ali so morda večkrat zaznali kakšne poškodbe pri starejših. Poizvedujemo na centrih za socialno delo, ali so te družine, storilce, žrtve že večkrat obravnavali. Zbiranje obvestil poteka še pri sosedih, sorodnikih,« opisuje sogovornik del takšnih preiskav. Rešitve so! »Starejši o nasilju neradi govorijo, ker so bili vzgojeni drugače, morda so sami odraščali v takšnih okoliščinah. Še posebej če so storilci otroci, starejši vedo, da so jim prepustili premoženje in da so odvisni od njih,« dodaja Podgrajšek. Še več, nekateri starejši se morda niti ne za- »Storilci z našim ukrepanjem dobijo sporočilo, da nasilje do starostnikov ni normalno in da se lahko kaj takšnega, česar si sami ne bi želeli, ko bodo tudi sami starejši, zgodi tudi njim,« pravi inšpektor Aleksander Podgrajšek. Foto: SHERPA vedajo, da so svojci do njih nasilni. Treba je vedeti, da pride kdaj tudi do lažnih prijav zaradi bolezenskega stanja starejših. Ti so pogosto podvrženi demenci, zato so njihove izjave neverodostoj-ne, toda policija kljub temu zadeve preišče. Toda rešitve za žrtve so, pravi Podgrajšek. Ena takšnih, ki je tudi prva »kazen« za storilca, je ukrep prepovedi približevanja žrtvi. »V teh primerih, ker so bile žrtve odvisne od storilcev pri negi in oskrbi, smo bili soočeni s tem, da je bilo treba za žrtve poskrbeti tudi glede nege, saj ne morejo ostati prepuščene sama sebi. Zato smo ves čas v dogovoru s centri za socialno delo in z Domom Nine Pokorn Grmovje v Žalcu, kjer je mo- žna nastanitev žrtev, dokler socialne službe ne najdejo ustrezno trajnejšo oskrbo,« dodaja Podgrajšek. Tudi nasilje države Podgrajšek opozarja, da ni težava le nasilje do starejših za družinskimi zidovi. »Starejši občutijo nasilje že, če so stvari zanje neprijetne in v nasprotju z vrednotami. V zadnjem času je ogromno goljufij neznancev, ki starejšim prodajajo izdelke, še posebej v času, ko starejši dobijo pokojnino. Tudi to je neke vrste nasilje. Lahko govorimo tudi o nasilju države. Starejši so vse življenje trdo delali, vendar pokojnine ne dosegajo ravni, da bi si lahko privoščili kakovostno domsko oskrbo. Torej ne morejo odločati sami o svoji usodi in so prepuščeni svojcem,« je jasen inšpektor. Omenja primere opustitve pomoči slabotni osebe, ni nujno namreč, da gre vedno za fizično nasilje. Starejše nekateri svojci popolnoma potisnejo na rob družine. »Osamitev pogosto vodi v psihično nasilje, ki se nato lahko sprevrže še v fizično v povezavi z ekonomskim nasiljem. Mnogokrat so tudi grožnje, predvsem ko jkih svojci prisilijo v podpis oporoke ali raznih pogodb.« Vse to je povezano z izrazitim padcem vrednot v družbi. »Včasih je bilo samoumevno, da so mlajši dali prednost starejšemu kjerkoli, danes se to zdi zelo redko ali tega sploh ni več,« zaključuje Podgrajšek. SŠol Centralne evidence ni Morda bi morala biti ... Med prvimi, ki opazijo znake nasilja nad starejšimi, ki so pogosto nemočni in nepokretni, so zdravstveni delavci. A ne v Zdravstvenem domu Celje ne v Splošni bolnišnice Celje posebne evidence o odkritih sumih nasilja do bolnikov, ki jih obravnavajo, nimajo. »Iz lastnih izkušenj lahko povem, da občasno zaznamo sume, ki bi lahko kazali na nasilje ali zanemarjanje starejših oseb. V tem primeru obvestimo policijo in centre za socialno delo. Če o zlorabi nismo prepričani, a bi teoretično lahko obstajala, obvestimo centre za socialno delo, ki z nekaj nenapovedanimi obiski sum potrdijo ali ovržejo,« pravi strokovni vodja ZD Celje Marko Drešček. »V primeru, da naše osebje ugotovi ali posumi, da gre za nasilje nad šibkejšimi skupinami, kamor sodijo tudi starejši, nebogljeni, dementni, fizično šibkejši posamezniki, je dolžno o tem obvestiti policijo, ki omenjen sum potrdi ali ovrže oziroma sproži ustrezen postopek. O pojavnosti takšnih primerov, ker centralne evidence ni, ne moremo govoriti,« so nam sporočili iz Splošne bolnišnice Celje. Javni zavod Socio je z odprtjem večgeneracijskega centra v Celju storil tudi korak k preprečevanju nasilja nad starejšimi. V centru namreč starejšim s pomočjo različnih dogodkov omogočijo informacije o preventivi in načinih pomoči. Na voljo je tudi psihologinja za nasvete in pogovore. »Tudi v varni hiši zaznavamo, da je vedno več starejših oseb, ki trpijo nasilje svojcev,« pravi direktorica JZ Socio Suzi Kvas. Rešitev pri preprečevanju nasilja Kvasova vidi predvsem v možnosti, da bi uradne ustanove tudi brez prijav imele možnost vstopiti v domove in na tak način preveriti, v kakšnem okolju živijo starostniki in kako je zanje poskrbljeno. Na tem področju vidi upanje predvsem v zakonu o dolgotrajni oskrbi. Izjemen projekt, ki je pomagal žrtvam Že trinajsto leto v Sloveniji poteka poseben program Starejši za starejše, ki so ga leta 1995 začeli razvijati v Slovenski filantropiji in Zvezi društev upokojencev Slovenije. Program se je v lokalni skupnosti izjemno prijel. Bistvo programa je, da starejši prostovoljci obiščejo vse starejše od 69 let v svoji okolici, jih povprašajo o tem, kako živijo, in jim poskušajo organizirati pomoč, če jo potrebujejo in želijo. Projekt Starejši za starejše je lani prejel celo evropsko priznanje državljan Evrope. »Projekt je dosegel izjemno veljavo. Dovolimo si priznati, da smo s tem projektom ne le odkrivali, ampak tudi preprečevali nasilje do starejših. Kajti naši redni obiski starejših, naš stik z njimi, pogovori so povzročili, da so tudi storilci začeli razmišljati drugače,« pravi Ivanka To-fant, ki je pokrajinska koordinatorica programa za celjsko regijo. 14 KRONIKA Pravda v zadevi Hudournik pred koncem? Sodnica napovedala, da je zadeva glede temeljnega zahtevka zrela za odločitev Dokončna odločitev sodišča v odmevni pravdni zadevi Hudournik bi lahko bila znana v 30 dneh (ali do začetka sodnih počitnic). Gre za tožbo Občine Štore proti nekdanjemu županu Francu Jazbecu in nekdanjemu direktorju zasebnega podjetja Hudournik Stanku Zakelšku. Občina ju toži za 2,8 milijona evrov. Štorovčani so namreč oškodovani zaradi nekdanjih občinskih poroštev Hudourniku, saj mora občina zanje še vedno plačevati. V kazenskem postopku zoper Jazbeca in Zakelška je sodišče lani oba oprostilo in to zaradi pomanjkanja dokazov. V okviru pravdnega postopka je bil v četrtek na Okrožnem sodišču v Celju narok. Napovedano je bilo zaslišanje dodatnih prič, kar se ni zgodilo. Med narokom sta odvetnika Jazbeca in Zakelška sodišču predložila njun stroškovnik. Sodnica, ki vodi pravdni postopek, je pred koncem naroka napovedala, da je zadeva glede temeljnega zahtevka zrela za odločitev. Odvetnik Občine Štore Marjan Feguš je po končanem naroku v izjavi za našo medijsko hišo opozoril na pravne nejasnosti. »Ni mi povsem jasno, če je to dokončna odločitev ali zgolj delna,« je dejal. Sodničina napoved namreč lahko pomeni tudi to, da razmišlja o morebitnem zastaranju zahtevka. »Po zapisniku oziroma predstavitvi to ni nujno, saj je možna tudi odločitev, da temelj obstaja in bi se lahko nadaljevalo obrav- Kaj vse se je dogajalo v stavbi Občine Štore med sodelovanjem občine s Hudournikom? navanje o višini zahtevka,« je še razmišljal Feguš. Treba bo torej počakati na odločitev sodnice in zaenkrat ostati pri ugibanjih. V primeru, če bo odločeno, da je prišlo do zastaranja, bo to posledica tega, da med kazenskim postopkom sodišče obtožencev ni uspelo obsoditi. Če bi se to zgodilo, o temelju sploh ne bi bilo treba razpravljati, saj bi bila odškodninska odgovornost nedvomna. V tem primeru bi se na sodišču pogovarjali le še o višini zahtevka. Če bo zdaj sodnica med pravdnim postopkom odločila o zastaranju, bo ostalo Občini Štore to, da bo lahko tožila Republiko Slovenijo. Občina bi morala med to tožbo dokazati, da je prišlo do zavrnitve njenega zahtevka zaradi prepočasnega dela med kazenskim postopkom. Toženi nekdanji župan Jazbec po naroku za izjavo ni bil dosegljiv. Dosegljiv pa je bil nekdanji direktor Hudournika Zakelšek. »Pričakujem podobno sodbo kot med prvim odločanjem, ko je višje sodišče odločilo o zastaranju,« je dejal Zakelšek. »Za mene in mojo družino zadeva ne bo zastarala, dokler ne bo tožeča stranka povedala, kje so sredstva, ki manjkajo Občini Štore,« je čustveno dodal Zakelšek. »Gre za dela, ki smo jih izvajali zanjo in zanjo pridobili posojila. Iz tega smo pokrivali račune, krediti pa niso bili nikoli povrnjeni,« je še povedal Zakelšek. BRANE JERANKO Zanikata vpletenost v prekupčevanje z drogo Kristijan Kamenik medtem že prestaja osemletno zaporno kazen v Italiji Na okrožnem sodišču se je včeraj začelo sojenje trem obtoženim zaradi preprodaje drog. Gre za trojico, ki naj bi bila povezana s primerom Kristijana Kamenika, ki so ga leta 2016 prijeli v Italiji, kjer je v osebnem avtu prevažal 46 kilogramov kokaina. Kasneje se je izkazalo, da je bila droga namenjena v Slovenijo. Kamenik zaradi tega trenutno prestaja osemletno zaporno kazen v Italiji. Obtoženi Muho Amidžić, Emir Hasićić in Simon Lucaj so od prijetja še vedno v priporu. Obtoženi krivde niso priznali. Njihovi odvetniki so že pred meseci zahtevali izločitev ključnih dokazov, češ da so nezakoniti, a sodišče predlogom ni ugodilo. Ker sta se torkovega sojenja udeležila le Hasićić in Lucaj, je sodni senat, ki ga vodi sodnica Cvetka Posilovič, začasno iz tega postopka izločil postopek zoper Muho Amidžića. Ta namreč na sodišče ni prišel in je predlagal preložitev obravnave zaradi zdravstvenih težav. Sodnica je poleg izločitve njegovega postopka odločila, da bo sodišče odredilo izdelavo mnenja izvedenca sodnomedicinske stroke o zdravstvenem stanju Amidžića in o tem, ali je obtoženi sposoben spremljati sojenje. Sta pa se v torek zagovarjala ostala obtožena. Tožilstvo vsem trem očita, da naj bi se s Kamenikom dogovarjali za nakup kokaina, ki naj bi ga nato Hasičić in Lucaj pripeljala iz Italije v Slovenijo, nato naj bi ga združba tu prodala odvisnikom. Kamenik je od neznancev v Italiji tudi nabavil 46 kilogramov kokaina, a so nato Kamnika maja 2016 prijeli italijanski kriminalisti, zato do predaje mamil ostalim članom ni prišlo. Hasičić je v zagovoru krivdo zanikal in dejal, da se s takšnim poslom nikoli ni ukvarjal in da Lucaja v času, za katerega mu očitajo, da se je z njim pogovarjal o drogi, sploh ni poznal. Tudi s Kamnikom se nikoli ni pogovarjal, je dejal na sodišču. Krivdo je zanikal tudi Simon Lucaj, ki je senatu pojasnil, da mu je bil Kamenik dolžan več tisoč evrov zaradi nakupa avtomobila in da se je z njim večkrat sestal zaradi povračila dolga, med drugim tudi v Italiji. Ko naj bi Italiji ugotovil, da naj bi šlo za sumljive posle in da Kamenik takrat še ni imel denarja, je odšel nazaj v Slovenijo. Povezavo s prodajo kakršnihkoli drog je ostro zanikal. SŠol Povzročili dvomilijonsko škodo? Celjski kriminalisti so končali obsežno kriminalistično preiskavo, v kateri so podali kazenske ovadbe zoper tri fizične in pravne osebe zaradi šestih kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete. Po neuradnih podatkih naj bi šlo za domnevne nepravilnosti v podjetju Radeče papir Nova. Kriminalisti so v preiskavi ugotovili, da je nekdanje poslovodstvo dveh gospodarskih družb v letih 2014 in 2015 zlorabljalo svoj položaj. »V škodo družb, ki ju je zastopalo in vodilo, naj bi sklepalo škodljive pogodbe, dajalo poroštva in brez kakršnekoli pravne ali dejanske osnove za plačilo s ponarejanjem listin in brez ustreznih protidajatev delegiralo posamezna nakazila s transakcijskih računov teh gospodarskih družb na transakcijske račune lastniško povezanih družb. Z opisanimi ravnanji so osumljeni v letih 2014 in 2015 oškodovali gospodarski družbi za več kot dva milijona evrov,« so zapisali na Policijski upravi Celje. Osumljeni so ovadeni zaradi dveh kaznivih dejanj zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, dveh kaznivih dejanj ponareditve ali uničenja poslovnih listin, kaznivega dejanja neupravičene uporabe tuje oznake ali modela ter kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja. SŠol Pomagali tudi gasilci iz naše regije V Črnomelj na pomoč več kot sto gasilcev s Celjskega Uničujoče neurje, ki je minuli petek pustošilo na območju Črnomlja, naj bi poškodovalo več kot 400 stavb in poškodovalo skoraj vsa vozila, ki so bila na prostem. Sanacija posledic bo trajala dlje časa, škoda naj bi znašala več milijonov evrov. Gasilska zveza Slovenije je na pomoč tamkajšnjim gasilcem pri odpravi posledic poslala tudi gasilce iz ostalih gasilskih zvez oziroma društev. Tudi s Celjskega. Na območje Črnomlja je odšlo skoraj 50 gasilcev iz gasilskih zvez Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Vojnik-Dobrna in Zreče-Vitanje. »Okvirno nalogo naših gasilcev je predstavljalo prekrivanje streh,« pravi poveljnik Gasilske zveze Celje Janez Senica. V Črnomlju so pomagali odpravljati posledice tudi prostovoljni gasilci iz gasilskih zvez Žalec, Zgornja Savinjska dolina in Šaleška doline s skupno osmimi vozili ter z enim gasilskim vozilom z avtolestvijo. Skupaj torej še 62 gasilcev. in tudi oni so pomagali pri prekrivanju streh, saj je bila škoda ogromna. Poveljnik Gasilske zveze Žalec Franci Rančigaj omenja, da je šlo za nevarno delo, saj so strehe dobesedno preluknjane zaradi toče. »Sanacija tega je težja in nevarnejša za gasilce kot le prekrivanje streh, ki so popolnoma uničene. Na srečo poškodb gasilcev ni bilo,« pravi in dodaja, da je škoda v Črnomlju na stavbah skoraj podobna tisti, ki jo je pred časom v Zgornji Savinjski dolini povzročil vetrolom. V petek in soboto je bilo v Črnomlju približno 400 gasilcev iz vse Slovenije in celo tujine, v nedeljo več kot tisoč. S pijačo, prehrano in z razvozom stvari so pomagali tudi člani Rdečega križa ter civilne zaščite. Reševanje posledic neurja bodo nadaljevali tudi v naslednjih dneh. Od potreb na terenu bo odvisno tudi, koliko gasilcev bo tja še poslala Gasilska zveza Slovenije in s katerih območij. SŠol, foto: Alojz Kotnik Trčil v betonsko ograjo Na avtocestnem viaduktu Slatina v smeri Maribora se je v ponedeljek popoldne zgodila huda prometna nesreča. V nesreči je bil udeleženo osebno vozilo. 58-letni voznik je iz neznanega razloga zapeljal levo in trčil v betonsko ograjo, po kateri je z vozilom drsel še nekaj metrov v smeri vožnje. Z vozilom je nato obstal na prehitevalnem pasu. Voznik se je v trčenju izredno hudo poškodoval. AKCIJA 15 m s, Ш L ' > * T -V? 4\ \ i Eva .1977 j Vglasovу i Špela Nejc .226 j vglasov7 Glasujte za svojega kandidata Na enem kuponu lahko vsak teden glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki glede na barvo veljajo za finalni del in ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno. Med pošiljatelji kuponov bomo izžrebali nagrajenca, ki bo dobil hišno nagrado. SI Glasujem ZA naj maturanta / naj maturantko Pod zaporedno številko: ^^ Ime in priimek: Podatki o osebi, ki je glasovala: Ime in priimek: Naslov: Telefon: E-pošta: Kupon pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, daje izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujoče ga. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali natednik@nt-rc.si. V sedmi sezoni akcije Naj maturantka in naj maturant ste bralci izbrali tri pare, ki se bodo potegovali za končni nagradi. Februarska zmagovalca sta bila Monika Vrečko iz Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje in Andraž Hrastnik iz Šolskega centra Šentjur. Marca sta zmagala Eva Jurhar z Gimnazije Lava in Nejc Tevč iz Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo ŠCC. Aprila ste največ glasov namenili Špeli Koštomaj iz Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko ŠCC in Niku Skerbišu z Gimnazije Celje - Center. V naslednjih tednih lahko glasujete za svojega favorita in mu tako pomagate do ene od \ POZOR! S Zadnji rok za oddajo kuponovje torek, 19. junij, do 12. ure! privlačnih nagrad - skuterja ali električne rolke. Tisto dekle in tisti fant, ki bosta prejela največ glasov, se bosta za nagradi pomerila na javni prireditvi, ki bo 22. junija na Glavnem trgu v Celju. Sto točk učiteljev Razrednik ali učiteljski zbor lahko izbranemu kandidatu (le enemu!) iz posameznega maturantskega razreda tudi v finalnem krogu glasovanja dodelita dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Svojo odločitev nam morata sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. Tudi letos se sodelovanje v akciji splača, saj sta glavni nagradi res privlačni, to sta skuter in električna rolka! FRI 16 AKTUALNA PONUDBA Za vas in vaš dom skrbi podjetje Storkom V podjetju Storkom Štore je zaposlena dobro utečena ekipa devetih strokovno usposobljenih sodelavcev, ki kot skupek dolgoletnih izkušenj in mladostne energije v svoji organizacijski obliki deluje že štirideset let. Družbo že od vsega začetka vodi direktor Anton Franulič. V Štorah imamo dolgoletno tradicijo opravljanja upravni-ških storitev večstanovanjskih zgradb, poslovnih objektov in zemljišč, postopoma pa se je upravljanje razširilo tudi v Celje, Šentjur, Podčetrtek, na Franko-lovo in v Vojnik. Z izkušnjami in znanjem nudimo svojim pogodbenim partnerjem strokovno svetovanje na različnih področjih, kar je v okviru storitve stanovanjskega upravljanja še posebej pomembno, ko se etažni lastniki odločajo o večjih investicijsko-vzdrževal-nih delih. Kot nekdanji »železarji« smo vajeni trdega dela. Z etažnimi lastniki smo v stalnem stiku in tako vedno pripravljeni na intervencije. Sodelujemo z usposobljenimi in s preizkušenimi izvajalci vseh strok ter obrti, ki jih potrebujemo za izvajanje vzdrževalnih del. Izbiramo jih med najzanesljivejšimi specializiranimi podjetji, pri čemer se s poslovnimi pogajanji in z zbiranjem več ponudb trudimo za dosego kar najugodnejše cene storitve. Kot dober upravnik pri svojem delu vedno upoštevamo želje etažnih lastnikov. Smo člani Gospodarske zbornice Slovenije - nepremičninskega združenja ter združenja upravnikov. V letu 2017 smo od Združenja upravnikov nepremičnin pri GZS med prvimi prejeli certifikat Zaupanja vreden upravnik, na kar smo izjemno ponosni. Prav tako smo člani Inženirske zbornice Slovenije in imetniki standarda ISO 14001. Poleg upravljanja izvajamo: - geodetske storitve: evidentiranje stavbe, geodetski načrt, parcelacijo, ureditev meje..., - letovanje: v idilični naravi v naših apartmajih na Kopah, v brunarici v Čatežu in počitniškem domu na Rabu, - računovodsko-finančne storitve: nudimo vam pomoč pri pridobivanju bančnih kreditov in sredstev iz Eko sklada ter urejamo odprtje fiduciarnih računov za sredstva rezervnega sklada, - pravno svetovanje: na stanovanjskem področju z lastno pravno službo, - izvensodno reševanje sporov -mediacijo: dva zaposlena sta člana Društva mediatorjev Slovenije, - poslovno-tehnični arhiv: urejanje gradiva v prostorih nekdanje Železarne. Obiščete nas lahko kadarkoli med 7. in 15. uro na sedežu naše družbe. V nujnih primerih smo vam na razpolago 24 ur dnevno, tudi ob nedeljah in praznikih. Da bi vam pri plačevanju položnic pomagali prihraniti plačilo provizije, smo podpisali pogodbo z javnima blagajnama v Občini Šentjur in Mestni občini Celje, kjer lahko naše položnice plačujete brez provizij. Vljudno ste vabljeni tudi v prostore Prehrane Tuli, d. o. o., Cesta XIV. divizije 44 v Štorah, kjer se lahko okrepčate z domačimi sveže pripravljenimi malicami, in sicer vsak dan do 13. ure, ali naročite catering. Direktor Anton Franulič je povedal, da si bo z zaposlenimi prizadeval, da bo ljudem povrnil zaupanje v delo upravnika. Za družbo ima velike ambicije: »Želimo si širiti svoje storitve na področju upravljanja kot tudi geodetskih storitev in nepremičninskega posredovanja, za kar imamo ustrezno izobražen ter usposobljen kader. Nismo samo upravniki, kar jemljem za veliko prednost, saj lahko z lastno geodetsko in pravno službo našim strankam zagotovimo neposredno izvedbo storitve kar na sedežu družbe in jim tako prihranimo čas in denar. Veselimo se sodelovanja z vami!« BRdSr BIRO BIT servis in trgovina d.o.o. Teharska cesta 24, 3000 Celje tel 03 4256100 fax 03 4256124 e-naslov:info@birobit.si www.birobit.si - PRODAJA PISARNISKEGA-POTROSNEGA MATERIALA TER BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME - NAJEM TISKALNIKOV IN MF NAPRAV - VZDRŽEVANJE BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME Nataša Hribernik s.p. Poslovne enote: Kalobje-Šentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64 pri UREGitV! grobov, DELO BREZPLRCRO Irdeiglemdar. еидид ■"oYriYcT ИЕШи! SIROKA POHUD6A PREVERJENIH RABLJENI M VOZIL NA WWW.CAST.SI Povprečna poraba goriva; A A - 7t6 t/100 km, emisije CO?: 115 -177 g/km. Д C KRfiLJ MYLirmaj www.hyundai-»kraij.si ZAPOSLOVANJE IN KARIERA 17 Štiri vprašanja, ki si jih zastavite po razgovoru »Kako je šlo?« je najverjetneje najpogostejše vprašanje, ki ga prejmete po razgovoru za službo. Potem ko odgovorite po svojem občutku, vas pogosto vprašajo: »Se ti zdi, da je to prava služba zate?« Je to prava služba za vas? Se vam porajajo vprašanja, zaradi katerih ne veste, kako naprej? Vzemite si nekaj časa in razmislite, kaj ste prestali. 1. Se vam zdi služba prava za vas? Premislite, kaj vas je pripeljalo do tega, da ste se prijavili za razpisano delovno mesto, in kako se počutite po razgovoru za službo. Ste bolj ali manj zainteresirani za delo? Morda ste bili prej navdušeni nad delovnimi nalogami, dodatnimi izkušnjami, možnostjo razvoja, zdaj pa imate nove informacije. Je še vredno vztrajati, da bi dobili to zaposlitev, ali bi raje odnehali? Kako bi novo delo sovpadalo z vašo kari-erno potjo in s cilji, ki ste si jih postavili? Ali razpisano delovno mesto vsebuje tisto, kar vam manjka v karieri? Kako ste se počutili, ko je sogovornik opisoval delo na podrobnejši način. Ste bili vznemirjeni, so se vam porajala dodatna vprašanja? Če ste bili nemirni - so bili to prijetni občutki treme ali je šlo za neprijetna negativna čustva? 2. Je podjetje pravo za vas? Preden ste stopili skozi vrata podjetja, ste najverjetneje že imeli predstavo o tem, kakšno je in kakšni so njegovi pogoji za delo, kultura, vizija in poslanstvo. Kakšni so občutki zdaj, ko ste ga pobliže spoznali? Ga vidite kot delovno okolje, v katerem bi lahko izrazili svojo strast? In osebnost podjetja? Zavedati se morate, da je težko dobiti podrobne informacije na podlagi samo enega obiska, a poskusite se spomniti besed sogovornika, ko je opisoval posel in zaposleno ekipo. Ali sovpada z vašo osebnostjo? So vam predstavili sodelavce in ste morda ob tem dobili občutek, ki ga ne morete zanemariti? 3. Kaj menite o nadrejenem? V službi niso pomembni le sodelavci, temveč tudi potencialni nadrejeni. Kako bi opisali svojega sogovornika? Se vam zdi primeren kot oseba, na katero bi se obrnili za naPOT podporo, še posebej v prvih uvaja lnih dne ti? Strinjamo se, da je težko dobiti natančno predstavo na podlagi zgolj enega razgovora, a kazalci, ki kažejo, kakšna je oseba, so: Kako je sogovornik komuniciral z vami? Vam je razložil vse delovne naloge na jasen način? Vas je poslušal? Dobri sogovorniki znajo tudi dobro poslušati. Je izrazil dobrodošlico in bil dostopen za vprašanja? Ste se ob njemu počutili prijetno? Se vam je zadel stras ten do svoje službe, delovne ekipe in podjetja? Nikoli ne podcenjujte moči za gnanega nadrejenega, ki se v veliki meri razlikuje od tistega, ki zgolj ponavlja prebrane ustaljene? nasvete, ki jih je {prebral na spletu. So ga zanimal e vale ambicije v prihodnosti? Ste dobili občutek, da razmišlja o njih in jih poskuša vključiti v delovanje podjetja? 4. Kaj vam pravi šesti čut? Šesti čut ni ne^^ANOVANQffi-da velikokrat ne verjamete. Je intuicija, ki se mnogokrat izkaže kot najboljši način soočanja z dvomi. Se vam zdi, da ponujena služba ni najboljša za vas, a imate kljub temu občutek, da nekaj bo iz tega? Poskueite, tvegajte. Tudi s tveganjem se pride izredno daleč. Intuicija na s pozna bolje kot kdorkoli, zato jo moeamo poslušati in ji pustiti priložnost, še posebej ko govorimo o razvoju naše kariere. Zdaj bolje razumete vprašanje prijateljev (3 tem, ali je to služba za vas? ANJA DAMJANOVIČ za MojeDelo.co m И MojeDelo.com Proizvodni delavec (m/ž) (Arja vas) Zaželene so izkušnje iz poznavanja proizvodnega procesa, prednost imajo kandidati s končano tehnično izobrazbo, zaželeni so tehnična usmerjenost in osnovna računalniška pismenost, pričakujemo dobre ročne spretnosti, natančnost in zanesljivost, pripravljenost na izmensko delo (dvo- ali tri-izmensko). Mlekarna Cele-ia, d. o. o., Arja vas 92, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do 20. 6. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Sodelavec/-ka v skladišču (Celje) Vaš profil: strukturiranost in dobro organiziran način dela, odgovornost, obre-menljivost, pripravljenost za delo, zanimanje za modo, zelo dobro poznavanje dela z računalnikom. Charles Vo-egele, d. o. o., Linhartova cesta 11a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 8. 7. 2018. Podrobnosti na www.moje-delo.com. Upravljalec peči (m/ž) (Zreče) Zaželena je poklicna šola strojne smeri, izpit za viličarja, imeti morate sposobnost opravljanja nočnega dela, gre za delo z nevarnimi kemikalijami. Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 28. 6. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Pripravljalec orodij (m/ž) (Zreče) Pogoji: poklicna šola (IV. stopnja) strojne smeri, znanje računalništva - MS Office, sposobnost opravljanja dela v hrupu, triizmensko delo, izpit za viličarja. Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 28. 6. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Monter III, monter II, monter I, monter specialist (Zreče) Pričakujemo poklicno ali srednjo tehnično šolo strojne, elektro ali računalniške smeri, zaželene delovne izkušnje s področja strojništva, mehatronike ali elektro področja ... Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 28. 6. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Viličarist (m/ž) (Zreče) Naloge: transport tovora do delovnega mesta ali do mesta odlaganja v skladu s spremno dokumentacijo oziroma z navodili, izvajanje del celovitega preventivnega vzdrževanja. Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 28. 6. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Brusilec v oddelku čistilnica gredic v jeklarni (m/ž) (Štore) Naloge: upravlja stroj za brušenje gredic CM (Centro-Maskin), s pomočjo žerjava in privezovalnih sredstev skladišči gredice in poslužuje brusilni stroj, menjuje brusne plošče, maže in čisti brusilni stroj CM, dnevno opravlja etiketiranje gredic za posamezno šaržo. Štore Steel, d. o. o., Železarska cesta 3, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 20. 6. 2018. Podrobnosti na www.mojede-lo.com. Vzdrževalec in serviser (m/ž) (Vojnik) Iščemo sodelavca za vzdrževanje strojne opreme in inštalacije v proizvodnji, iskanje najugodnejših ponudnikov strojne opreme in rezervnih delov, manjša vzdrževalna dela na Mikovih nepremičninah, skrb in osnovno vzdrževanje avtoparka. Mik, d. o. o., Celjska cesta 55, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 25. 6. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Operater v proizvodnji (m/ž) (Velenje) Iščemo sodelavce z najmanj V. stopnjo izobrazbe strojne, elektro ali druge primerne smeri za opravljanje kompleksnejših proizvodnih del (delo na liniji, na zahtevnejših delovnih mestih). Plastika Skaza, d. o. o., Selo 20a, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 30. 6. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Validacijski inženir - mehatronik (m/ž) (Celje) Iščemo sodelavca/-ko za pripravo dela, posebej na področju kooperacij in rezervnih delov. Nudimo redno zaposlitev za (ne)določen čas. Pričakujemo splošno tehnično razgledanost, koope-rativnost, komunikativnost in pozitivno naravnanost. Inel, d. o. o., Bukovžlak 105, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 28. 6. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kuharski pomočnik (m/ž) v Zrečah (Zreče) Vaše naloge bodo: sodelovanje pri pripravi obrokov, čiščenje delovne površine in delovnih sredstev, delitev hrane, oskrbovanje delilne linije. Sodexo, d. o. o., Železna cesta 16, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 7. 7. 2018. Podrobnosti na www.mcje-delo.com. Sodela vec v proizvodnji in sklad išču (m/ž) (Laško) Opis dela: posluževanje delovnih strojev in naprav, kontrola izdelkov po navodilih, tehtanje in transpor- tiranje surovin / izdelkov, pakiranje izdelkov, vožnja viličarja, skrb za čisto delovno okolje, ostala dela po navodilu nadrejenega ... Saint--Gobain Gradbeni izdelki, d. o. o., Cvetkova ulica 1, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 8. 7. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. C televizija celje KONTAKT: 03/42 88 266, marketing@tvcelje.si www.tvcelje.si etka ob 18.30 ih 22.15 telemach kanal 271 kanal 152 18 ŠPORT Hokejisti tudi po skupščini brez predsednika Zakoniti zastopnik še naprej Vid Valenčak Vodstvo Hokejskega kluba ECE Celje je izvedlo skupščino društva v klubskih prostorih na Partizanski cesti 3a. Po letnem poročilu člana upravnega odbora kluba je skupščina obravnavala odstopno izjavo predsednika upravnega odbora Milana Rajtmajerja in jo tudi sprejela. Rajtmajerja že dolgo ni v klubu. Njegovo vlogo je prevzel upravni odbor. Največja odgovornost je padla na pleča Vida Valen-čaka, ki je zakoniti zastopnik kluba, opravlja pa tudi vlogo sekretarja. Brez generalnega pokrovitelja »Podjetje ECE Celje ni več generalni pokrovitelj kluba, a bo ostalo naš podpornik. Na skupščini smo sprejeli sklep, da se društvo ponovno imenuje Hokejski klub Celje,« je dejal Valenčak. Novega predsednika klub še nima, podpisnik in odgovoren za vse je že nekaj časa Vid Valenčak: »Opravljam delo, ki bi ga moral predsednik kluba. Moje mnenje in tudi mnenje vodstva kluba je, da si položaj predsednika kluba zasluži vidnejša oseba iz celjskega gospodarstva.« Bo Avsenika zamenjal Trelc? Igralska zasedba za novo sezono še ni znana. Moštvo je zapustil vratar Urban Avsenik, ki bo svojo športno pot nadaljeval na Jesenicah. V celjskem taboru so si enotni v mnenju, da je storil napako, saj najbrž kot dru- gi ali celo tretji vratar ne bo dobil dovolj priložnosti na tekmah. Valenčak in trener Rok Rojšek sta se podala v lov za 22-letnim gorenjskim vratarjem Tomažem Trel-cem. Kranjčan je zadnjo sezono preživel pred vrati slovaške Dubnice. Nekdanji član slovenske mladinske in mlade reprezentance bi bil nedvomno velika okrepitev za celjsko ekipo. Dogovor bodo sklenili, če le Trelc ne bo imel previsokih finančnih želja. Rojšek bo igralce v uvodu priprav zbral v ponedeljek, 13. avgusta. V soboto popoldne pa se bodo mlajši celjski hokejisti pomerili s tekmeci iz drugih klubov v »street hockeyu« na parkirišču pred picerijo Oliva. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Vid Valenčak (desno) v družbi predsednika Hokejske zveze Slovenije Matjaža Rakovca pred lanskim žrebom parov slovenskega pokalnega tekmovanja. Na celjski Stari grad ju je pospremil možakar v viteški opremi. Najboljši celjski osnovnošolci Nogometno Šmartno Športna zveza Celje in Osnovna šola Frana Roša sta na slavnostni prireditvi gostili ravnatelje, športne pedagoge, trenerje in mlade športnike. Najprej so podelili priznanja številnim mladim športnikom iz celjskih klubov za uspehe v minulem letu (letos izjemoma to ni bilo storjeno na prireditvi Športnik Celja). Nato so bili proglašeni najboljši športniki celjskih osnovnih šol, ki so jih izbrali športni pedagogi. Vrstni red na prvih treh mestih v vsaki šoli je bil naslednji: I. osnovna šola: 1. Jaka Majcen, Maša Marciuš, 2. Nik Vrušnjak, Aurora Pe-košak, 3. Alesander Sven Mernik, Nina Šoštarič; II. osnovna šola: 1. Žan Baske-ra, Ana Trbojevič Ovčar, 2. Filip Vidošin, Teja Balaško, 3. Anej Hudernik, Daša Furman Oman; III. osnovna šola: 1. Luka Zabav, Iza Za-košek, 2. Teo Bizjak, Emili Jenko, 3. Živa Pustatičnik; IV. osnovna šola: 1. Tio Ma-lović, Maša Kenjalo, 2. Jakob Aljaž Primožič, Sanja Miladi-nović, 3. Maj Jelen, Aleksan- dra Arsenić; OŠ Hudinja: 1. Gal Guček, Maja Ocvirk, 2. Nik Ocvirk, Maja Vavdi, 3. Nik Horvat, Eva Jazbec; OŠ Lava: 1. Matic Ian Guček, Gaja Kramberger, 2. Filip Pirc Kolar, Neža Marolt, 3. David Pesan, Tija Ota Pušnik; OŠ Frana Kranjca: 1. Sebastjan Baš, Iza Vodenik, 2. Nejc Ocvirk, Eva Založnik, 3. Matjaž Mavrič, Ula Novak; OŠ Frana Roša: 1. Jan Ri- bežl, Ana Grajžl, 2. Krištof Rajšter, Anja Guzej, 3. Lovro Petauer, Vladana Lazić; OŠ Ljubečna: 1. Rok Kužner, Aneja Vrečko, 2. Mark Ju-teršek, Karin Suhovršnik, 3, Anej Lamper, Zala Gorjak; OŠ Glazija: 1. Klavdi Zorko, Ela Gržinič, 2. Dori Šket, Adelisa Draganović, 3. Anton Kocman, Klara Stepišnik. DEAN ŠUSTER Foto: DEJAN PETROVIČ praznuje Priznanja sta podeljevala nekdanji slovenski nogometni reprezentant Simon Sešlar (na sliki) in trikratni udeleženec olimpijskih iger, deskar Rok Marguč. Nogometni klub Šmartno je novi član 3. slovenske lige sever. V tekmovanju Medobčinske nogometne zveze Celje je prepričljivo osvojil prvo mesto. V kvalifikacijah je najprej v gosteh premagal Cirkulane z 2:1, v nedeljo pa je na domačem igrišču ugnal še Starše s 3:1. Pred 500 gledalci so bili Šmarčani precej boljši tekmeci. V uvodu tekme je gostitelje v vodstvo povedel Semir Agič, toda v 23. minuti je sledilo izenačenje. Drugi gol za Šmartno je v 59. minuti dosegel Tilen Kompan, zmago je v 94. minuti potrdil kapetan Tomaž Veler. Trener Ramiz Smajlović ni dolgo slavil, saj je že v ponedeljek moral na trenerski seminar na Brdu pri Kranju. Po zaslugi izkušenih Po vrnitvi je nekdanji odlični napadalec Smajlović dejal: »Pred začetkom sezone je bil cilj jasen, vrnitev v tretjo ligo. Izpolnili smo ga in zato smo zelo zadovoljni. Napredovanje smo si zaslužili. Na obeh kvalifikacijskih tekmah smo bili boljši od tekmecev, saj so naši fantje prikazali dobro, zrelo igro. Največje breme so nosili izkušenejši igralci, predvsem pa Tomaž Veler, Matjaž Trop, Semir Agić, Ti-len Kompan. Tudi mladi igralci so se izkazali.« Po Mariboru na počitnice »V tretjih ligah bo sledila nova reorganizacija, zato bo obstanek v njej zahteven, a tega Ramiz Smajlović si vsekakor želimo,« je nadaljeval Smajlović, ki pa svojih fantov še ni pustil na počitnice. V Šmartnem ob Paki letos mineva 90 let od igranja nogometa v tem kraju. Po uspešno opravljenih kvalifikacijah potekajo spremljevalne prireditve. Višek bo v soboto, ko bo v Šmartnem ob Paki gostoval Maribor. »Vijoličasti derbi« se bo začel ob 18. uri. »Takoj po tekmi pa bodo naši nogometaši lahko odšli na počitnice,« je zaključil Smajlović. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Najbolj veseli štafetnega uspeha Pri Plavalnem klubu Neptun Celje so mednarodni plavalni miting Boberček 2018 na Ravnah označili za »modro soboto na Koroškem«. Tekme se je udeležilo 28 plavalcev druge in tretje ekipe celjskega kluba. Vseh plavalcev je bilo 282 iz enajstih slovenskih in avstrijskih klubov. »Modri« so osvojili 21 medalj, deset zlatih. Odplavali so 89 osebnih rekordov. V plavanju je to običaj, toda tokrat podatek izpostavljamo, ker je bila tekma v olimpijskem bazenu, mladi celjski plavalci pa še vedno vadijo v 25-metrskem. Konec tega tedna bodo začeli trenirati na celjskem letnem bazenu, kar z nestrpnostjo pričakujejo. Tako bodo končno vadili v pogojih kot konkurenti. Na Ravnah so zmagali: Sebastjan Jug (50 in 100 hrbtno, 50 in 100 prosto), Izabela Pakiž Rumpf (50 in 100 hrbtno, 100 prsno), Gašper Pevec (100 prsno), Julijan Pevec (100 prsno), Gaja Ivanuša Plevnik (100 prosto in delfin) in Hanna Naya Hušić (100 prsno), Domen Vihernik je bil tretji na 100 prosto. Največji uspeh na mitingu za Neptunove plavalce je bila osvojitev tretjega mesta v mix štafeti 8x50 metrov prosto v postavi Nik Kočevar, Sebastjan Jug, Tim Vasle, Filip Bratina, Ajda Brenčič, Laura Knez, Pia Krajinović in Gaja Ivanuša Plevnik. V nedeljo bodo neptunovci plavali na Reki. DŠ, foto: PK NEPTUN Neptunovi plavalci pred 50-metrskim bazenom na Ravnah ŠPORT 19 Konda vnovič obljublja kajakaški spektakel Sobotni večer na Špici bo posvečen šprinterskemu spustu Ob sotočju Savinje in Lo-žnice smo že vajeni spek-takularnih tekem, čeprav voda ni deroča, še zdaleč ne divja, toda predsednik Kajak kanu kluba Nivo Celje Dušan Konda zna s pomočjo svojih sodelavcev pričarati tudi to. Finale svetovnega pokala v spustu bo jutri in v soboto, najprej klasični spust v dolžini šestih kilometrov na reki Savi od Prusnika do Hrastnika, šprint pa dan kasneje v Celju. Kvalifikacije se bodo v soboto na Špici začele ob 16. uri - trajale naj bi tri ure -, finalne vožnje pa bodo ob 21. uri pod žarometi. Spust množicam »Samo lepo vreme potrebujemo v soboto. Za vse ostalo smo poskrbeli. In če bo vreme lepo, bomo imeli spektakel. Pričakujemo tekmovalce iz tridesetih držav. Spust ni olimpijska disciplina, a gre za lep šport. Včasih smo tekmovali na alpskih rekah, pred desetimi leti pa je svetovna kajakaška zveza sprejela bolj ohlapna pravila. Tekme so zdaj na lažjih progah, samo da so v mestih in približane množicam. Zato smo mi dobili finale svetovnega pokala. Na zadnjem svetovnem prvenstvu v Švici je Slovenija dokazala, da je svetovna velesila. Nejc Žnidarčič je svetovni prvak v kajaku, Blaž Cof šampi-on v kanuju, kajakaši Anže Urankar, Vid Debeljak in Nejc Žnidarčič pa so svetovni moštveni prvaki. Vsi bodo v Celju,« je kar vrelo iz Konde, ki je bil zadnje dneve težko dosegljiv zaradi obilice dela. Svetovna smetana Glavni favoriti na Špici bodo torej slovenski repre-zentanti, poleg že naštetih še Simon Oven, Maks Franče-škin in Tim Novak ter dvojec Luka Žganjar - Peter Žnidar-šič. Tekmovala bosta tudi večkratna olimpijska prvaka v slalomu na divjih vodah Peter in Pavol Hochschor-ner s Slovaške in njuna rojaka Peter in Ladislav Škantar, ki sta bila olimpijska prvaka v slalomu v Rio de Janeiru. Slovaška dvojca sta se letos preusmerila v spust na divjih vodah, saj je Mednarodna kajakaška zveza konec marca šokirala z odločitvijo, da nemudoma iz programa svetovnih pokalov in svetovnega prvenstva v slalomu na divjih vodah izloči moške kanuistične dvojce. Med zvenečimi tujimi imeni spusta na divjih vodah, ki prihajajo v Slovenijo, so dobitniki kolajn na velikih tekmovanjih, Emil Milihram, Ondrej Rolenc, Vladimir Slanina, Tony Debray, Louis Lapoin- »Če bo vreme lepo, je spektakel zagotovljen,« trdi šef Špice Dušan Konda. te, Melanie Mathys, Martina Satkova, Maxence Barouh, Paul Graton ... »Proga je dolga 250 metrov, veslali bodo od 35 do 40 sekund. Vse boste lahko spremljali tudi na velikem ekranu, ki bo na drugi strani Savinje. Napovedujem super organizacijo, ki jo bo začinil kajakaški žur s skupino Šukar. Potrudili se bomo. Radi bi dokazali, da trdo in dobro delamo ter da še vedno upamo, da se nam bo uresničila največja želja. Torej da dobimo pravo kajakaško progo,« je še vedno neustavljiv v svojih ciljih Konda. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Mladinci NK Celje (na sliki) so skupaj s kadeti osvojili odlično tretje mesto v 1. slovenski ligi. Mladince je vodil Jani Žilnik. Kar nekaj jih je usposobil za igranje v članskem moštvu. Obema ekipama se je poznalo, da so jih okrepili igralci iz NK Šampion. Znoj v potokih Nogometaši Celja so se po krajšem premoru zbrali v ponedeljek in se na prvem treningu začeli pripravljati na novo sezono. Za njihovega najboljšega igralca Rudija Požega Vancaša se zanimata tako Olimpi-ja Ljubljana kot Maribor. Vodstvo NK Celje je podpisalo pogodbe z Žanom Zaletelom, Galom Zorkom, Lanom Štravsom in Žanom Flisom. Štravs je podobno kot Zorko v pretekli sezoni nosil dres mladinskega moštva celjskega kluba. V rumeno-modrem dresu bo prihodnje tri sezone igral tudi Žan Flis, ki se v Celje seli iz ptujske Drave, pred tem pa je bil član B ekipe Maribora. Zaletel je osem-najstletni branilec, ki je igral za ljubljanski Bravo. Nogometaš iz Zagorja ob Savi je no- sil tudi dres slovenskih reprezentanc do 17 in do 18 let. V ekipi trenerja Dušana Kosića v prihodnje ne bo več Luke Žinka in Biana Paula Šauperla. Pri slednjem gre za prekinitev pogodbe, medtem ko se je Žinku iztekla posoja Domžal. Velenjčani so začeli trenirati včeraj. Pod vodstvom Marijana Pušnika bodo odigrali šest pripravljalnih tekem. Najprej se bodo v Pliberku pomerili z Bleiburgom. Sledile bodo tekme v Celovcu z Austrio Klagenfurtom, z Radljami, z beograjskim Voždovcem v Dravogradu, s splitskim Hajdukom v Velenju (7. julij) in z moskovskim Spartakom v Beljaku. Rudar bo 12. in 19. julija odigral tekmi prvega kroga kvalifikacij za evropsko ligo. DEAN ŠUSTER Matej Krušič se je vrnil domov V slovenskih košarkarskih prvoligaških klubih po koncu pretekle sezone vlada zatišje. Nova sezona se bo začela šele oktobra. A povsem mirno zagotovo ni, saj bodo klubi v prihodnjih dneh, tednih in mesecih oblikovali igralski kader, na katerega bodo računali v novi sezoni. Mirni zagotovo ne morejo biti v prav nobenem klubu s Celjskega, saj finančna situacija ne dovoljuje kakovostnejših okrepitev. Ogromno težav imajo v Laškem, kjer morajo najprej poiskati trenerja, ki bo zamenjal Aleša Pipana. V Treh lilijah se tako kot že vrsto let pričakuje veliko odhodov in prihodov. Enako velja za polzelske Hopse, medtem ko naj bi bilo še najbolj mirno, če lahko tako zapišemo, v Rogaški Slatini, kjer ima trener Damjan Novaković s svojimi pomočniki in nenazadnje vodstvom kluba v zadnjih letih več kot jasno vizijo. Nekaj sprememb bo zagotovo tudi v Šentjurju, kjer so prvi predstavili prvo okrepitev. Gre za starega znanca Mateja Krušiča, ki je prav v Šentjurju začel košarkarsko kariero. 31-letni Celjan, ki je v minuli sezoni igral za drugoligaša iz Celja, je s Šentjurčani podpisal dveletno pogodbo. Krušič je v svoji dosedanji karieri igral za številne slovenske klube, preizkusil pa se je tudi v Grčiji, Španiji in na Češkem. Pohvali se lahko tudi z bronasto medaljo, ki jo je z reprezentanco do 20 let osvojil na evropskem prvenstvu leta 2006 v Turčiji. »Po koncu sezone sem prejel ponudbo iz Šentjurja, ki je nikakor nisem mogel zavrniti. Vsak športnik si namreč želi višje. Želel bi se zahvaliti KK Celje in predsedniku Aleksandru Kolki za vso pomoč in podporo,« je dejal Krušič, ki bo za razliko od preteklih let v prihodnje klubske obveznosti usklajeval s službenimi obveznostmi. »Treniral bom enkrat na dan, verjamem, da težav ne bo. Iz leta v leto sem bolj izkušen, obenem pa tudi zelo dobro pripravljen. Vračam se domov, kjer sem vse skupaj začel in prav lepo so me sprejeli.« MITJA KNEZ NA KRATKO Zidanškova se vzpenja Bol: Dvajsetletna Konjičanka Tamara Zi-danšek je po največjem uspehu v svoji teniški karieri - zmagi na turnirju na Braču - prišla do nove rekordne uvrstitve na svetovni jakostni lestvici. Skočila je za 27 mest in se prvič v življenju zavihtela med prvih sto igralk na svetu oziroma na 95. mesto. Od Slovenk je pred njo le Polona Hercog, ki je 64. Za Whiteovo še Seničarjeva Celje: Ženski košarkarski klub Cinkarna ima novo okrepitev. Dolgoročno pogodbo je podpisala slovenska reprezentantka Maruša Seničar. Košarkarsko pot je začela pri novomeški Krki, v zadnjih petih sezonah pa je bila članica kranjskega Triglava, s katerim je osvojila dva naslova slovenskih pokalnih prvakinj. Seničarjeva, ki je visoka 187 centimetrov, je bila članica mlade slovenske reprezentance, ki je lani na evropskem prvenstvu na Portugalskem osvojila srebrno odličje. V zadnjem kvalifikacijskem ciklu se je ustalila v članski reprezentanci Slovenije. Trener Cinkarne in selektor Slovenije Damir Grgić je zato prepričan, da se bo Maruša Seničar hitro ujela s preostankom celjske ekipe. Že pred Seničarjevo je pogodbo podpisala Američanka Chatrice White, visoka 191 centimetrov. Plankelj namesto Leškove Celje: Vse več je Velenjčanov v Rokometnem klubu Celje Pivovarna Laško. Po lanskem odhodu direktorja kluba Gregorja Plan-teua je začasno vodenje kluba prevzela Saša Lešek, ki je v letu dni kot vršilka dolžnosti upravičila zaupanje. Že ob prevzemu funkcije je izpostavila, da jo sprejema za določen čas, dokler se ne najde trajnejša rešitev na mestu direktorja kluba. Leškovo bo s prvim julijem zamenjal Rok Plankelj. Velenjčan ima dolgoletne izkušnje iz gospodarstva, bil je rokometaš. Glede sodelovanja v ligi Seha še ni odločitve; vse bi bilo za Celje lažje, če bi najboljših šest slovenskih moštev končnico državnega prvenstva začelo z ničle, a se tega niso dogovorili. Čakajo Voglarja? Žalec: Žalske rokometašice so s pomlajeno zasedbo osvojile šesto mesto v državnem prvenstvu, kljub temu pa jih v prihodnji sezoni ne bo več vodil Aleš Filipčič. Celjski trener je žalske starejše deklice popeljal do velikega uspeha, do naslova državnih prvakinj. Novi trener žalske članske ekipe, ki jo bo okrepila dosedanja vratarka kluba Z'dežele Klara Hrovatič, še ni znan. V Žalcu največkrat omenjajo Bojana Voglarja. (DŠ) 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE 6 ENERGETIKA ? CELJE URADNEURE OD 1. JUNIJA DO 30. SEPTEMBRA PONEDELJEK, SREDA, PETEK od 8:00 do 10:00 od 11:00 do 14:00 ШИШШШШш Tel.: 03 425 33 00 info@energetika-ce.si www.energetika-ce.si ГТТТ I ГТТ1 Dežurna služba: zemeljski plin: 041 633 453, daljinsko ogrevanje: 051 230 771 MOTORNA VOZILA KUPIM CLIO 1,2 z navadnim motorjem kupim. Telefon 031 207-680. 938 ШШ KUPIM Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 00. Oonafin ona d.o.o., Slovanska 27,1000 Ljubljana. STROJI PRODAM PRODAM HIDRAVLIČNI dvig za Sip Spider 350 ter čelni nakladalec in čelno hidravliko za traktor Universal ali Zetor prodam. Telefon 041 999-910. p DEL hiše s svojim vhodom, 35 m2, v Ljubiji - Kolovrat, 1 km od Mozirja, prodam. Cena: 21.000 EUR. Telefon 070 777281. p PISARNO v Celju, 30 m2, vpisano v ZK, zaradi selitve zelo ugodno prodamo. Cena: 15.990 EUR. Več informacij po telefonu 070 499-499. p LEPO ohranjeno bivalno hišo v okolici Ponikve prodam po ugodni ceni. Telefon 041 914-889. 926 STAREJŠO hišo na relaciji Žalec-Griže z nekaj zemlje in vrtom, zraven je gospodarsko poslopje, kozolec toplar, štirje »štanti«, v dobrem stanju, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5716-359. p ODDAM ODDAM ROTACIJSKO kosilnico Sip 165, odlično ohranjeno in obračalnik Sip spider 230, z gibljivi kolesi in širokimi gumami, prodam. Telefon 041 725-055. Š 026 KOSILNICO Bertolini, 120 cm, molzni stroj Virovitica in mulčar TV, 110 cm, na zamik, prodam. Telefon 041 983-800. 967 PRODAM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Deutz, Uni-verzal, Štore ali Tomo Vinkovič kupim. Telefon 031 562-809. p POSEST DEKLETU ali mlajši ženski oddam nov vikend z nekaj zemlje v zameno za 4-do 5-urno pomoč v hiši. Telefon (03) 5774-624. 9 51 STANOVANJE AVTO STEKLO CENTER Ipavčeva 21,3000 Celje www.novomat.si PRAŠIČE, težke od 20 do 60 kg, domača vzreja, možna dostava, prodam. Telefon 041 797-052. 924 PUJSE, težke od 100 do 130 kg, mesni tip, ugodno prodam. Možna dostava. Telefon 041 455-732. 942 BREJE krave dojilje in eno leto staro telico prodam zaradi bolezni. Telefon 5461243, 041 557-190. OSTALO 944 NOVIGRAD. Oddam mobilno hišico. Prosti termini: od 30. 6. do 21. 7. in od 16. 8. do 31. 9. 2018. Telefon 041 641-940. 950 V PIRANU oddajam za počitnikovanje garsonjero po ugodni ceni. Telefon 040 245-454. 959 GARSONJERO s kletjo, 28,2 m2, v Celju, Pucova ulica 1, oddam v najem. 190 EUR + 70 EUR obratovalnih stroškov + 500 EUR varščine. Telefon 040 579679, 070 810-371. 961 [rt m astrologinja i jasnovidnost BI0TERAPIJE 'Ii Lili |f|] PRODAM NERABLJEN nastavek za sesalec Vorwerk s pripadajočimi dodatki, omogoča sesanje in hkrati mokro čiščenje talnih površin, ugodno prodam. Telefon 031 871-412. 966 TELIČKO simentalko, staro 10 tednov, prodamo. Telefon 031 466-043. 956 DVA mlada kozlička, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 563-725. 957 JAGNJICE, primerne za »pripust« ali zakol, prodam. Telefon 070 864-120. 960 TELIČKO limuzin, brez številke, težko 230 kg, prodam. Telefon 041 238-142. 968 BIKCA simentalca, starega 8 mesecev, prodam. Telefon 041 794-301. p TRI kozliče, dva samca in eno samičko, srnaste pasme, prodam. Telefon 5716516. p BURSKE kozliče, živa teža 2,70 EUR/kg, prodam. Telefon 041 649-414. Š 23 KUPIM NESNICE, rjave, grahaste, črne pred nesno-stjo. prodamo. Brezplačna dostava na dom po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n Ј11ИП11Ш g astrologinja 0906430 cena pogovora za minuto je 1,93 EUR oz. po ceniku vašega operateija KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Ob nakupu 10 kokošk petelina podarimo. Živali so redno cepljene in nimajo odščipnjenih kljunov, zato so primerne za kmečko rejo. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 763-800, 051 379-031, (03) 5471-244. p nesnice jarkice, rjave, črne in grahaste, pred nesnostjo, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 070 545481. p DEBELE, suhe krave in teleta nujno kupim. Plačilo takoj + DDV. Telefon 041 653286. Š 031 ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280. n PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p DEBELE jalove krave kupim. Nujno. Dobro plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p PRODAM VINO, belo, rdeče, modra frankinja, sauvignon, ugodno prodam. Možna dostava. Telefon 041 382-735. p ŽGANJE za namakanje sadja (višnje, borovnice ...) prodam. Telefon 070 882-415. 946 VIŠNJE, nič škropljene, cena za 3 EUR/kg, prodam. Telefon 031 490-822. 955 KAKOVOSTNO belo vino prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 040 625-705. 963 PRODAM JARKICE na začetku nesnosti, rjave, črne, grahaste, bele susex, prodajamo vsak delavnik na farmi Roje pri Šempetru. Sprejemamo naročila za enodnevne in piščance za dopitanje. Prodajamo tudi dnevno sveža jajca in vse vrste perutninske krme. Telefon (03) 700-1446. ODKUP HRASTOVE HLODOVINE^» 041420 m'041054200 Aida d.o.o.. Prekopa 3, Vransko ŠTIRI kozličke, stare 3 mesece, za zakol, in gumi voz na dve kolesi prodam. Telefon (03) 5739-013. 952 HIDROFOR, skoraj nov, poceni prodam. Telefon 040 259-082. 953 VINO z brajde (jurka, izabela), kotel za žganjekuho in »šrotar« za koruzo prodam. Telefon 031 851-448. 954 LASTNIŠKI delež brivsko-frizerske družbe Nega, d. o. o., Celje, ki vsebuje 25,2 %, prodam. Informacije po telefonu 031 313-377. 962 KUPIM BUKOVINO na štoru ali ob kamionski cesti kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 506958. 915 UPOKOJENI moški išče žensko za skupno življenje, saj samota ubija. Vse ostalo po dogovoru. Telefon 5824-611, 030 252-407. 935 SVET JAVNEGA ZAVODA Knjižnica Šmarje pri Jelšah na osnovi 17. člena Zakona o knjižničarstvu (Ur. list 87/01; 96/02), 36. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Ur. list 96/02); 35. člena Zakona o zavodih (Ur. list 12/91 in 8/96) ter 12. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi JZ Knjižnica Šmarje pri Jelšah (Ur. list 78/2015 in 37/2018) RAZPISUJE DELOVNO MESTO direktorja JZ KNJIŽNICA ŠMARJE PRI JELŠAH Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da imajo univerzitetno izobrazbo - najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta na vodstvenih funkcijah - da imajo sposobnosti za vodenje in organiziranje dela - da predložijo program dela za mandatno obdobje. Mandat direktorja traja pet (5) let z možnostjo ponovnega imenovanja. Z izbranim kandidatom bo sklenjena pogodba o zaposlitvi za čas mandata s polnim delovnim časom. Šteje, da kandidat izpolnjuje pogoj posedovanja vodstvenih sposobnosti, če je bil najmanj tri leta zaposlen na vodstvenem delovnem mestu. Za vodstveno delovno mesto šteje delovno mesto, na katerem je bil kandidat odgovoren za primerljivo organizacijo dela (zavod, ustanova ipd.), ki jo je vodil in imel pooblastila za odločanje o posamičnih pravicah in obveznostih delavcev organizacijske oblike, ki jo je vodil. Kandidat mora v svojem programu izkazati poznavanje bibliotekarske stroke, domoznanske dejavnosti in sistema COBISS, delovanja programov na drugih področjih kulture (gledališče, film, glasba, likovna umetnost, izobraževanje odraslih) zaradi delovanja programov v enoti kulturni dom, ter poznavanje muzejske dejavnosti in področja kulturne dediščine enota Muzej baroka. Vloge z življenjepisom in dosedanjimi zaposlitvami, izkušnjami na področju dela v kulturi, dokazili o opravljeni izobrazbi, programu dela in nekaznovanju, pošljejo kandidati na naslov: JZ Knjižnica Šmarje pri Jelšah, Aškerčev trg 20, 3240 Šmarje pri Jelšah - s pripisom: ne odpiraj -razpis - direktor. Rok za prijavo je do vključno 30. 6. 2018. V razpisu so uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol in se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. Kandidati bodo pisno obvestilo o izboru prejeli v zakonitem roku. •••■•••••••••••■•■■i .........'iF..... Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Plačilo {ustrezno označi) □ v enkratnem znesku za 12 mesecev 106,02 evra □ za 6 mesecev 55 evrov □ za 3 mesece 27,93 evra □ mesečno 9,50 evra CENE SO S POPUSTI (DDV je vključen) novi tednik Datum rojstva: Telefonska številka: Datum: Podpis naročnika: MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo očetovo šli. (A. M. Slomšek) ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, dedek, brat in stric TEODOR - DARKO MIKLAVČIČ iz Šmartnega v Rožni dolini (1937 - 2018) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečeno sožalje ter podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala je namenjena sosedi Stanki Kroflič za lep govor. Zahvala tudi gospodu župniku Janku Ivančiču ter gospodu župniku Ivanu Šumljaku za lepo opravljen obred in globoke misli o njegovem življenju. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Meseca maja nas je po dolgoletni bolezni zapustila naša ljubljena in v vsem nenadomestljiva soproga, mama, babica, teta LJUDMILA PALIR rojena Prebil upokojena višja medicinska sestra Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče, priboljške, pijačo, zlasti pa hvala za molitve in svete maše. Enako se zahvaljujemo gospodu župniku za verski obred, obema govornicama, pevskemu kvartetu, orglavcu in cerkvenim pevcem, cvetličarni Majda in gostišču Bohorč. Zlasti pa se zahvaljujemo negovalnemu in ostalemu osebju šentjurskega doma za starejše, ki je skoraj sedem let zgledno skrbelo za pokojnico in ji lajšalo trpljenje in ponižanost. Kot ne bomo pozabili nje, tudi ne bomo pozabili vseh, ki ste se ji in vsem nam izkazali z dejanji dobrote in ljubezni. Milkini svojci Ni te več v hiši, ne pred njo, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. V SPOMIN Minilo je žalostno leto, kar nas je nenadoma zapustil dragi TOMI REBERŠAK iz Celja (6. 11. 1970 - 11. 6. 2017) Hvala vsem, ki postojite z lepo mislijo ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in prinašate cvetje. V globoki žalosti: žena Danica, hčerka Eva z Nejcem, mama, sestra Tanja z družino p TELIČKO simentalko, staro 6 mesecev, prodam. Kupim obračalnik na dve vreteni. Telefon (03) 5772-960. 965 KOŠNJO trave oddam. Prodam hlevski gnoj. Pokličite telefonsko številko 041 846-908. 970 Poroke Celje Poročili so se: Julijana JAGER in Tomaž MARN, oba iz Celja, Lidija KOLAR in Boštjan PODJAVERŠEK, oba iz Celja. Šentjur Poročila sta se: Lea KO- MERIČKI in Klemen KOTNIK, oba iz Celja. ZENITNE PONUDBE za zrele, resne ljudi z vse države 031836378 http://www.zau.si Žalec Poročili so se: Petra ZU-PANC in Jernej PLASKAN, oba iz Latkove vasi, Nina BELOVA iz Rusije in Andrej HLUPIČ s Polzele, Tadeja FARKAŠ in Denis BAŠIČ, oba iz Zgornjih Roj, Tatjana KRIŽNIK in Jože STUHNE, oba iz Kaplje vasi. Smrti Celje Umrli so: Ivan BUDNA z Ljubnega ob Savinji, 64 let, Stanislav GRUDNIK iz Škal, 81 let, Marijan GLAVAČ iz Celja, 66 let, Jelka TERŽAN iz Marija Gradca, 60 let. Alojzija LIPOVŠEK iz Petrovč, 78 let, Rudolf SREČKO iz Celja, 84 let, Mirko HODŽAR iz Gorenja, 79 let, Roman JELER iz Celja, 83 let, Živko PETROVIČ iz Celja, 62 let, Ana VER-DEL iz Štor, 95 let, Martina GERMADNIK iz Matk, 58 let. Vladimir JUHART iz Prebolda, 85 let. Šentjur pri Celju Umrla sta: Anton GABER iz Šentjurja, 78 let, Leopoldina SENIČAR iz Rifnika, 75 let. Žalec Umrli so: Ciril TOSTOVR-ŠNIK iz Tera, 70 let, Veronika KRAŠOVEC s Polzele, 81 let, Ludvik GREGL iz Tabora, 57 let. Bilo je življenje, a je odšlo, bil je le hip, a bogat in plemenit... V SPOMIN Srce boli in duša joče za vama, najdražja moja sine (22. 10. 1960 18. 6. 1982) in mož VITKO FRANCI VITANC VITANC (7. 12. 1919 -25. 9. 2010) Hvala vsem, ki jima posvetite trenutek spomina, še posebej RD Celje za vsakoletno izvedbo memorialne tekme Franciju v spomin. Z vso ljubeznijo - večno vajina mami in žena Solza žalosti, bolečina te zbudila ni. Ostala je praznina, ki močno boli. ZAHVALA Ob nenadni, boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in brata MILANA LOGARJA iz Globokega pri Rimskih Toplicah se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za vso podporo v teh težkih trenutkih. Hvala zdravnikom, sestram in patronažni službi ZD Laško in Zdravstvene postaje Rimske Toplice ter gospodu župniku Klemnu Jagru, praporščakom in Komunali Laško. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi ШШШ živite cenejel i Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. INOX DIMNIKI MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p. SKINAUT SMUČARSKA iOLA j CELJSKA I Informacije 0(1 616 464 TOPFIT center za zdravje in rekreacijo —rrpfr— Avto Safir Profetiona Popusti iz posebnih akcij se ne seštevajo s popustom na kartici - CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 50 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 5 eur. Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 100 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 10 eur. - FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve - CELJSKA KOČA, www.celjska-koca.si, telefon 041 718 274, nudi ob izposoji enega kolesa (gorskega ali električnega) drugega brezplačno. - MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p., Dimniki Merzelj- izdelovanje dimnikov, izdelki iz inox pločevine, Kaplja vas 46, Prebold - 10% popust pri nakupu njihovih izdelkov - SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje - 10% popust - Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Teharje 23, 3221 Teharje (zraven picerije Picikato). Več vrst različnih masaž, 20% popust na vse. Tel: 051 611 078 - SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust. - OPTIKA TERŽAN d.o.o., Mariborska 54, Celje, tel.: 03/491-38-00. 10% popust ob nakupu korekcijskih in sončnih očal (popusti se ne seštevajo) - TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust - AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA, Jolanda Salamon s.p., Delavnica: PGD Celje - Gaberje, Mariborska cesta 80/b, 3000 Celje. Telefon: 041698-283. www.avtosafir.com - 10% popust na vse svoje storitve - PROTEKS d.o.o., Orova vas 14, 3313 Polzela, Industrijska prodajalna, Rimska cesta 188, Šempeter. Telefon: 03 705 00 48, www.proteks.si. -5% gotovinski popust. - INSTALACIJE VRHOVŠEK, tel. 051 429 138, www.instalacije-verhovsek.si. Popust: Pri nakupu do 500 EUR 5 % vrednosti, pri nakupu do 2000 -10 %, pri nakupu nad 2000 - 15 % popust. 22 NAPOVEDNIK radio celje 90.6 1 95.11 95.9 I 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 14. junij Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Jezikaj slovensko, 8.45 Poročilo pU Celje 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev PETEK, 15. junij Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega ritma, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Otroci ne lažejo, 8.45 Poročilo PU Celje 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. THE CHAINSMOKERS & DREW LOVE - SOMEBODY (4) 2. DAUGHTRY - BACKBONE (6) 3. CELINE DION - ASHES (3) 4. LOST FREQUENCIES & ZONDERLING - CRAZY (2) 5. LENNY KRAVITZ - LOW (1) 6. ZOOKEEPERS - DRUNK ON YOU(5) 7. ZEDD, MAREN MORRIS & GREY - THE MIDDLE (5) 8. PHARRELL WILLIAMS X CAMILA CABELLO - SANGRIA WINE (2) 9. FELIX JAEHN FT. MARC E. BASSY & GUCCI MANE - COOL (3) 10. BACKSTREET BOYS - DON'T GO BREAKING MY HEART (1) DOMAČA LESTVICA 1. SIDDHARTA - MEDREVESA (2) 2. MANOUCHE - NAJBOLJŠI PAR (4) 3. NIPKE - POPOLN LAJF (4) 4. ALENKA GODEC - ZVEZDA (5) 5. ANIKA - KO SE PREBUJA DAN (5) 6. NINA - POZITIVA (3) 7. LEA LIKAR - VSI VEDO (3) 8. TRKAJ - MIGI (2) 9. VIVIANA - ZA KRATEK ČAS (1) 10. ALEX - IMELA BI LE TEBE (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: TRAIN FEAT. CAM AND TRAVIE MCCOY - CALL ME SIR MANIC STREET PREACHERS -HOLD ME LIKE A HEAVEN PREDLOGA ZA DOMAČO GUŠTI - MILIJONI TRENUTKOV KINGSTON - MAGIČNA Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana SOBOTA, 16. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Sončni žarek, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice NEDELJA, 17. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 20.00 Pesem slovenske dežele PONEDELJEK, 18. junij Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Razgaljeni, 8.45 Poročilo PU Celje 9.15 Predstavljamo skladbe tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Znanci pred mikro- fonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca TOREK, 19. junij Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Življenje z nami ni le lepše, ampak tudi lažje, 8.45 Poročilo PU Celje 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev SREDA, 20. junij Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Kdo bo koga, 8.45 Poročilo PU Celje 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev Po slovensko s Katrco 1. Norost: Na morje grem 2. Livada: Moja dežela 3. S.O.S.: Adios 4. Javor: Čas vrtiljak 5. Mladika: Kakor rosa MaLejivan veuKe LJUBezNi Vsak torek ob 12:15 na Radiu Celje ^ avtor: Luka Žerjav j Kino CINEPLE Spored od 14. 6. do 20. 6. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Deadpool 2 - akcijski, fantazijski od četrtka do srede: 18.10, 20.40 Jurski svet: Padlo kraljestvo - akcijski, pustolovski četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.45, 21.00 petek, sobota: 18.45, 21.00, 22.30 Jurski svet: Padlo kraljestvo - akcijski, pustolovski, 3D od četrtka do srede: 17.30, 20.00 Klub zadovoljnih žensk - komedija od četrtka do srede: 19.20 Knjigarna - drama sobota, nedelja: 16.00 Ljubiti Pabla - biografski, drama od četrtka do srede: 15.50, 21.15 Moj lažni mož - komedija, romantični od četrtka do srede: 21.25 Neverjetni 2 - animirani, družinski, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.20, 18.40 sobota, nedelja: 14.00, 16.20, 17.00, 18.40 Neverjetni 2 - animirani, družinski, sinh., 3D od četrtka do srede: 15.30, 17.50 Oceanovih 8 - akcijski, komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.30, 18.30, 20.10 petek, sobota: 16.30, 18.30, 20.10, 22.20 Podedovano zlo - grozljivka, triler od četrtka do srede: 18.20, 20.50 Solo: Zgodba Vojne zvezd - domišljijska akcijska pustolovščina četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 20.30 sobota, nedelja: 14.20, 20.30 Začarani princ - animirana pustolovščina, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.40 sobota, nedelja: 14.50, 16.40 Začarani princ - animirana pustolovščina, sinh., 3D sobota, nedelja: 13.50, 15.40 ČETRTEK 20.00 Glasba je časovna umetnost 3, LP film Laibach - dokumentarni PETEK, SOBOTA in NEDELJA 18.00 Neverjetni 2 - animirana družinska pustolovščina 20.00 Ljubiti Pabla - biografska drama SREDA 20.00 Ljubiti Pabla - biografska drama KINO VELENJE PETEK 18.00 Jurski svet: Padlo kraljestvo - fantazijski, akcijska pustolovščina, 3D 18.15 Dvigni sidro - animirana pustolovščina, sinh. 20.00 Prijazna dežela - vestern, pustolovščina 20.20 Ljubiti Pabla - biografska kriminalka 22.30 Oceanovih 8 - akcijska kriminalka, triler SOBOTA 18.00 Čebelica Maja: Medene igre - animirana pustolovščina, sinh., 3D 18.30 Prijazna dežela - vestern, pustolovščina 19.45 Oceanovih 8 - akcijska kriminalka, triler 22.00 Jurski svet: Padlo kraljestvo - fantazijski, akcijska pustolovščina, 3D NEDELJA 16.00 Peter Zajec - igrano-ani-mirana pustolovščina, sinh. 18.00 Oceanovih 8 - akcijska kriminalka, triler 19.00 Prijazna dežela - vestern, pustolovščina 20.15 Ljubiti Pabla - biografska kriminalka PONEDELJEK 18.00 Oceanovih 8 - akcijska kriminalka, triler 20.00 Knjigarna - drama Kulturne prireditve ČETRTEK, 14. 6. 18.00 Velenjski grad_ Z veslom in s peresom po svetu odprtje razstave dr. Boruta Koruna 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Puščavski zapisi: Zaporski roman predstavitev knjige Luke Vlaovića PETEK, 15. 6. 21.00 Pred Domom kulture Velenje Vlado Kreslin in Mali bogovi odprtje 34. Poletnih kulturnih prireditev 19.00 Kulturni dom Rečica ob Savinji Mač'k komična predstava v izvedbi gledališke skupine I. V. A. N. 20.00 Velenjski grad_ Rudarski oktet z gosti Nonetom Primorsko letni koncert SOBOTA, 16. 6. 16.00 in 18.00 Dom kulture Velenje 42. Spin show Spinwood plesna predstava 17.00 Velenjski grad Sobotno glasbeno popoldne nastop trobilnega ansambla Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje 20.00 Cerkev sv. Martina na Ponikvi Recital študentov trobente in harmonike recital diplomantov trobentača Urbana Kolarja in harmonikarja Andraža Freceta 20.00 Cerkev sv. Marije Magdalene na Ločici Vranski poletni večeri 2018 - oživimo kulturno dediščino Jasna Nadles, flavta in Milan Vrsajkov, violončelo DOGODKI MED 1 4.6. in 2 1.6.20 18 ČETRTEK, LEVSTIKOVA DVORANA 14. junij, Bralno-pogovorna urica ob 17.30 Program vodi Silvo Pur PONEDELJEK, LEVSTIKOVA DVORANA 18. junij, Kuba: Potopisno predavanje in odprtje razstave ob 17.30 Francija Horvata TOREK, KNJIŽNICA VOJNIK 19. junij, Oblikovanje delovnih navad pri mojem otroku ob 18.30 Delavnica z dr. Saro Jerebic 21.00 Velenjski grad Srednjeveška glasba in ples s skupino Galiarda srednjeveški dan NEDELJA, 17. 6. 19.00 Vrt Ipavčeve hiše Šentjur Večer ljudske pesmi pod Ipavčevo lipo koncert ljudskih pevcev Jesensko cvetje z gosti 20.00 Velenjski grad_ 2-letni koncert koncert Šaleškega študentskega okteta PONEDELJEK, 18. 6. 18.00 Glasbena šola Velenje Pojemo, plešemo in igramo tradicionalen nastop skupin Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje ob zaključku pouka TOREK, 19. 6. 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Proteus - slovenski zmaj predstavitev stripa in avtorice Neže Gajšek SREDA, 20. 6. 19.00 Grad Tabor Laško_ Bralna značka za odrasle predstavitev nove sezone, literarni performans Cankarjevih 12 ljubezni dramske skupine Lux Theatrum in koncert skupine Samantha & The Takeover 19.00 Galerija Velenje_ Državna tematska razstava Velika črta odprtje razstave Poletje v Celju ČETRTEK, 14. 6. 18.00 Mestna plaža Lutkarije: Bonton za male lumpe izvaja: Gledališče Bičikleta; primerno za otroke od 3. leta starosti, vstop prost 18.30 Drevesna hiška v Mestnem gozdu Domača štacuna vabi na prigrizek na Drevesno hiško 19.30 Park za Gimnazijo Celje -Center Predstavitev druge številke literarne revije Podstrešje in prva projekcija letnega kina pri GCC vstop prost; v primeru slabega vremena bo dogodek v knjižnici GCC NAPOVEDNIK 23 PETEK, 15. 6. 10.00 Drevesna hiška v Mestnem gozdu Festival prisluhi v Mestnem gozdu 2018: Zrak in les primerno za vse mlade po srcu, še posebej pa za otroke, vstop prost 19.00 Celjski mladinski center Fotografije po zahodni Afriki (Gvineja in Gambija) odprtje fotografske razstave Andreja Zobariča in zaključek bobnarske delavnice z nastopom udeležencev; vstop prost 19.30 Hotel Evropa_ Pepel in kri odprtje Poletja na promenadi Hotela Evropa; vstop prost 20.30 Vodni stolp_ Skupina Trium koncert; vstop prost SOBOTA, 16. 6. 10.00 Vodni stolp_ James M. Barrie: Peter Pan otroška gledališka predstava v izvedbi otroške gledališke skupine Zarja Celje; vstop prost, v primeru slabega vremena odpade 17.00 do 18.30 Drevesna hiška v Mestnem gozdu Iščemo gozdni zaklad primerno za otroke od 5. do 10. leta starosti; vstop prost, v primeru slabega vremena odpade 21.00 Atrij Celjskega mladinskega centra Trkaj & Predskupina koncert 21.00 Vodni stolp_ Junijski zasljemimo - 2. rojstni dan in kvalifikacije za državno prvenstvo NEDELJA, 17. 6. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 21.00 Stari grad Celje_ The Moonlighting orchestra: tri ženske, tri zgodbe, en oder koncert PONEDELJEK, 18. 6. 20.30 Vodni stolp_ Moje življenje z Almo Karlin igra: Barbara Vidovič; vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade TOREK, 19. 6. 18.00 Mestna plaža Lutkarije: Veronika Deseniška izvaja: Društvo Škratovo lutkovno gledališče Celje; primerno za otroke od 3. leta starosti; vstop prost 21.00 Park za Gimnazijo Celje -Center GCC letni kino Danis Tanović: Nikogaršnja zemlja, črna komedija, vojni film SREDA, 20. 6. 10.00 Glavni trg_ Celjani Celjanom: Majhni arhitekti v velikem mestu arhitekturna delavnica za predšolske otroke; dogodek bo ob vsakem vremenu 19.00 Glavni trg_ Učenci in dijaki Glasbene šole Celje: Mali pihalni, Mali godalni in Kitarski orkester zaključni koncert; vstop prost, v primeru slabega vremena bo dogodek v Celjskem domu Poletna muzejska noč 2018 SOBOTA, 16. 6. 18.00 Ipavčeva hiša, Muzej zakladi Rifnika in spominska soba New Swing Quarteta Šentjur dan odprtih vrat 18.00 do 20.00 Glavni trg_ Celjani Celjanom: Celje, moja likovna ustvarjalnica! slikanje na stojalih, poslikavepo obrazu..., izvaja: Klub Klug; vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade 18.00 do 19.00 Muzej novejše zgodovine Celje Brezplačna Hermanova družinska ustvarjalnica 18.00 do 20.00 Fotoatelje in Galerija Pelikan Fotografiranje 18.00 Velenjski grad_ Brezplačen ogled muzeja ter brezplačno javno vodstvo po razstavah 18.00 do 24.00 Galerija sodobne umetnosti Celje, Likovni salon, galerija Račka, Muzej novejše zgodovine Celje, Pokrajinski muzej Celje, Špitalska kapela Brezplačen ogled vseh razstav 18.00 do 24.00 Ekomuzej Žalec Poletna muzejska noč 18.00 do 24.00 Galerija Velenje Brezplačen ogled vseh razstav ter brezplačno javno vodstvo po razstavah 18.00 do 24.00 Pokrajinski muzej Celje, Ploščad knežjega dvorca Razstava starodobnikov 19.00, 21.00, 22.00 in 23.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Slovenski animirani film 2006-2017 projekcija Od Podlasice do Nočne ptice - izbor najnovejše produkcije slovenske animacije 19.30 Glavni trg_ Slovesno odprtje Poletja v Celju, knežjem mestu 2018 vstop prost, v primeru slabega vremena bo dogodek v Celjskem domu 19.30 Grad Podsreda_ Javno vodstvo po gradu; ob 21.30 letni kino pod grajskimi zvezdami: Zadnji ledeni lovci 20.30 Trg pred Mestnim kinom Metropol Celjani Celjanom: Orkester Akord koncert 21.00 Gimnazija Celje - Center Stoletna lepotica brezplačen voden ogled prostorov šole v družbi sedanjih in nekdanjih dijakov ter profesorjev 21.00 Dvorišče Knežjega dvorca Celjani Celjanom: Celjski godalni orkester koncert 21.00 Park za Gimnazijo Celje -Center GCC letni kino Nejc Gazvoda: Dvojina, romantična drama; vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade 21.30 Dvorišče Knežjega dvorca Celjani Celjanom: KD Mešani komorni pevski zbor Celje koncert 21.45 Atrij krčme TamKoUčiri Nonetke Gimnazije Celje - Center koncert 22.00 Pokrajinski muzej Celje Celjani Celjanom: Collegium vocale Celje koncert 22.00 Podstrešje Galerije Račka Celjani Celjanom: Gibljive instalacije -gibljive slike gostujejo KUD Abomo in Mojca Majcen; vstop prost Ostale prireditve ČETRTEK, 14. 6. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Bralno-pogovorna urica vodi: Silvo Pur 17.30 Osrednja knjižnica Celje Kuba potopisno predavanje Francija Horvata 19.19 Mestna knjižnica Velenje Študijske, hribovske in kulturne poti po indijski podcelini potopisno predavanje Petra Zabreta PETEK, 15. 6. 10.00 do 19.00 Velenjska promenada Promenada okusov kulinarična tržnica 17.00 Športni center Žalec 19. Tek - hoja za življenje za preživele raka in zdrave 20.00 Pod češnjo pri upravi Kozjanskega parka v Podsredi Večer pod češnjo z Andrejem Černeličem SOBOTA, 16. 6. 12.00 Žalec_ Podeželska tržnica 15.00 Letno gledališče Limberk, Griže Srečanje krvodajalcev RK OZ Žalec 17.00 do 19.00 Ribnik Vrbje Jezdenje ponijev ob slabem vremenu odpade 18.00 Tržnica pri fontani piva Žalec Začetek festivala Zeleno zlato kuhna pri fontani, ansambel Modrijani ШМ7Г muzejnovejšezgodovinel celje POLETNA MUZEJSKA NOC 16. 6. 2018 v MnZC 18.00 Hermanova družinska ustvarjalnica 18.00-20.00 Fotografiranje v Fotoateljeju in galeriji Pelikan / poletno-nočni popust 19.00 Stari pisker, vodstvo 21.00 Buči, buči morje Adrijansko/Primorski Slovenci na Celjskem po letu 1918, vodstvo 18.00-24.00 Sprehod skozi prenovljeno razstavo Živeti v Celju v družbi muzejskih prostovoljcev in demonstratorjev, posebna ponudba v muzejski trgovini ter brezplačen ogled vseh razstav. Več o programu na spletni strani muzeja http://www.muzej-nz-ce.si 18.00 Gorenje pri Zrečah Gasilska veselica s Poskočnimi muzikanti 19.30 Cerkev Marijinega vnebovzetja Olimje V pesmi je spomin koncert NEDELJA, 17. 6. 8.00 Start izpred Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije Hops na kolo kolesarjenje po Spodnji Savinjski dolini 10.00 do 16.00 Grad Podsreda Festival ekološke hrane ekološka tržnica 10.00 do 18.00 Vila Bianca, Velenjski grad Srednjeveški dan plesi, kulinarika in orožje tistega časa PONEDELJEK, 18. 6. 11.00 Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec Ročna in umetniška dela invalidov MDI Žalec odprtje razstave; na ogled do srede od 8. do 12. ure 17.00 Dom sv. Jožefa Celje Pogovoru o življenju in smrti pogovore vodita: Metka Klevišar, dr. med., in Julka Žagar, dr. med. TOREK, 19. 6. 17.00 Krajevna knjižnica Ponikva Po pravljici diši pravljična ura SREDA, 20. 6. 17.00 Velenjska plaža Otroško ustvarjalno druženje na plaži ustvarjalna delavnica za otroke z Admiro Robin Razstave Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetli-kanje prekletih 2. del - fragmen-tacije zgodovine; do preklica Stari grad Celje - medzidje: razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega Zgodovinski arhiv Celje: razstava Dekade: sedemdeseta@ Celje1970-1979; do nadaljnjega Galerija Niko Ignjatič Celje: razstava Zorana Josića Miniature in tematske karikature; do nadaljnjega Celjska kulturnica: razstava Obrazi Alme Karlin, likovna dela z istoimenske likovno-literarne delavnice za mlade ustvarjalce celjskih osnovnih šol; do 4. 7. Špitalska kapela: kiparska razstava Taktilni dialog umetnic Bojane Križanec in Elleen MacDonagh; do 22. 6. Avla Doma sv. Jožefa Celje: slikarska razstava barvne melodije, Jurija Godca; do 31. 7. Osrednja knjižnica Celje: razstava nagrajenih raziskovalnih nalog projekta Mladi za Celje 2018 na državnem srečanju mladih raziskovalcev v Murski Soboti; do 15. 6. Galerija Železarskega muzeja Štore: fotografska razstava Normana Gabitzscha Na robu realnosti; do 19. 6. AQ galerija: razstava Uroša Abrama Samoumevnosti; do 10. 7.; fotografska razstava Foto kluba Štore Steel If you don't ride, you don't know; do 31. 12. Kulturni dom Šmarje pri Jelšah: razstave fotografij Vinka Skaleta Korenine; do 11. 9. iSlgii POLETNA MUHEJSKA NOČ Med 18. in 22. uro, ploščad Knežji dvor RAZSTAVA STARODOBNIKOV; Klub starodobnikov Celjski knezi Ob 20. uri, Stara grofija STEKLO NA CELJSKEM OD 18. STOLETJA DO DANES; vodi avtor razstave Jože Rataj Informacije: T: 03/4280962 ali 031612618 -^-J-Jr ■ //f E: muzej (Spoktn uz-t e, s i Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Tatjana Cvirn, Barbara Gradič Oset, Robert Gorjanc, Anja Hohler, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Ko-merički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144 E-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 INFORMACIJE SKATER*ŽIGA DERŠEK*NEŽA TURNŠEK k NATALIJA VERBOTEN *ZAKA PA NE NATAŠA MADJAR' VIKEND * SAŠA LENDERO * JUHE J* VIR AR * ŠEPET* KLATEŽI FRAJERKEA ANS. DRATOV ŽERJAV MANCA ŠPIK* TIK TAKIMA JA ODERLAP IN POWER DAND * DARJA GAJŠEK * DOMEN KUMER * EROS * POSKOČNI MOZIKANTI MNV um RINI M JF Ne zamudne najbolj slovenske zabave leta Ted ni ko ve ^zaodbe St. 24 / Leto 73 / Celje, 14. junij 2018 Na izletu z Zelenim valom str. 45 " t •ЧЈГ> iJ^j*I * , a * v? e -.., • * i "LfcS' — - ^35 . ; V* • •••• • • ' • • ■ v - •• •:; . •ч!**'-- § Ä®»""- —vv-- » • »we. ■ • --------- ч ff? - : - . ~ Foto: GrupA Irma Belaj - Koštomaj: Citre - kot da bi v naročju Jamarji prebudili spečo gostilničarka in glasbenica držal žensko str. 34 kraško lepoti co str. 35 26 INTERVJU »Če bi se rodil v drugi drž bi bil zvezda, a v Sloveniji to ni m Andy Rančnik - Mr Andy DJ o svetu trendovske glasbe, o glasbenem okusu, ki se z leti spreminja, in o prepovedanih substa Andy Rančnik - Mr Andy DJ je didžej, ki ima odličen občutek za počutje ljudi na zabavi in jih, kadar padejo v pravo gibanje, ne spusti iz svojega glasbenega objema. Je tudi tisti didžej, ki ima glasbo v krvi in ki je zaradi spoštljivosti prišel in ostal na »sceni«, ter je tisti didžej, brez katerega ni dobre zabave na Celjskem. Mr Andy DJ je s pravim imenom Andrej Rančnik, otroštvo je preživel v Slovenskih Konjicah, zdaj živi v Celju. Po končani srednji strojni šoli je opravil obvezno prakso. Ker se v tem poklicu ni najbolje znašel in tudi ni videl prihodnosti v tem, je hitro zgrabil priložnost na komercialni radijski postaji v Slovenski Bistrici, kjer je najprej delal kot tonski tehnik, nato še kot glasbeni urednik. Od tam ga je pot zanesla na naslednje komercialne radijske postaje in kasneje v popolnoma profesionalno delo didžeja. A Andyjeva didžejevska pot se je začela v ranem otroštvu. Njegov oče je igral harmoniko in mlad Andy je poslušal slovensko narodnozabavno glasbo. »Zaljubljen sem bil v Lojzeta Slaka in Slavka Avsenika, kasneje me je v času pubertete starejša sestra navdušila nad Beatlesi. V četrtem razredu sem med počitnicami gledal film o Beatlesih in moj svet je dobil novo razsežnost.« Sledil je pop glasbi in spremenil svoj glas- »Slovenija je bila včasih glasbeno zelo napredna, takoj za Italijani, a danes me slovenska glasbena scena zelo žalosti. Na naših zabavah je preveč vsega z juga in premalo slovenske glasbe.« beni okus, spoznal še druge glasbene stvari. Redno je prebiral revijo Bravo in spremljal, kaj je glasba, ki navdušuje svet. »V osemdesetih sem poslušal polurno oddajo LSD - lestvico slovenskih diskotek, ki jo je vodil moj prijatelj Samo Satler. V njej sta sodelovala tudi Deja Mušič in Stojan Auer in ta oddaja me je posrkala. Vsak ponedeljek zvečer sem snemal glasbo, ki so jo kasneje poslušal na svojem kasetofonu. Včasih sem bil kar malo jezen, ker so bile med skladbami še reklame, zato jih nisem imel posnetih v celoti.« Andy se zahvaljuje še za en srečen splet okoliščin, to je bila pomoč pri šolskem radiu in ozvočenju. »V tistem času smo imeli v šoli veliko proslav, ki jih je ozvočeval naš hišnik. Vse je urejal za mešalno mizo in rad sem mu pomagal postavljati ozvočenje. Ko je videl, da me zanima, me je vpeljal v to in na koncu osnovne šole sem že sam urejal ozvočenje v šoli. Bil sem tudi del generacije, ki si je izborila šolske plese. Ob petkih popoldne smo imeli plese. Glasbo sem vrtel na kasetofonu, pri čemer sem jo rad mešal, toliko, da sem se naučil osnov.« Med počitnicami je opravljal različna počitniška dela in ves denar zapravil za glasbene sisteme, poleg tega je s kolegi tudi veliko sam naredil. Ko je v diskoteki hotela Dravinja nekega večera odpovedalo ozvočenje, so prosili Andreja, da bi jim ga posodil. »Ker sem jim rešil večer, so me kasneje še poklicali in me spustili zraven. Prav tako sem v tistem času po košarkarskih tekmah v Slovenskih Konjicah vrtel glasbo. Težava je bila, da sem bil zelo nesamozavesten. Nisem se želel kazati, dal sem si slušalke na glavo in sem si samo želel, naj me pustijo pri miru. Imel pa sem dober občutek za glasbo.« Ali bi lahko rekli, da dobrega didžeja od ostalih povprečnih ločuje prav ta občutek za prave skladbe ob pravem času? Zagotovo. Vedeti morate, da vrtim glasbo na zabavah, v klubih ali na prireditvah, kjer celoten program traja osem ur ali še več. V tem času se nobena skladba ne ponovi. To je umetnost. Najboljši didžeji imajo program samo za kakšno uro, ker potem zbranost pade. Zato si štejem v čast, da lahko pripravim dober program za cel večer. Pomembna sta dober izbor in mešanje med različnimi žanri. Pomembna je širina, več glasbenih zvrti kot poznam, bolje je zame. Katere glasbene zvrti ne vrtite oziroma katerih pesmi ne moremo slišati na zabavah, kjer vas najamejo? se popolnoma prilagodim okusu ljudi, vendar nimam rad, da posegajo v moj izbor. Ko sem na delovnem mestu, ne vrtim glasbenih želja, nisem »jubox«, ampak sem didžej. Takoj tudi povem, kaj poznam in kaj bom vrtel ter česa ne. Kar dam, je stoodstotno dobro, čeprav vseh na zabavi ne moreš zadovoljiti. Vedno se bo našel kdo, ki mu nekaj bo všeč. Način zabave je zdaj drugačen. Ljudje potrebujejo včasih le glasbeno kuliso, ni treba, da norijo in plešejo ves večer. A res je, da poslušam skoraj vse, ker s tem dobim glasbeno širino. In ta širina me loči od mladih fantov, ki poznajo le eno zvrst in niso dolgo na sceni. Malce bom spet skočil z zgodovino. Včasih smo plošče z novo glasbo kupovali v Avstriji in Italiji. Trgovci so nam znali prodati prave skladbe, so nam napovedali, katere pesmi naših zabavah je preveč vsega z juga in premalo slovenske glasbe. Dive turbo folk scene Lepe Brene torej na vaših zabavah ne bomo slišali? Nekaj malega jo boste, ker je zdaj pop ikona. Ne maram Severine, čeprav je njene določene skladbe skorajda treba zavrteti. Obstaja »žur« brez Balkana? Obstaja. Če pride tujec na zabavo... Ali bo vedel, da je prišel v Slovenijo? Veste, kako bo vedel, da je prišel v Slovenijo? Ker bo poleg veliko balkanske glasbe slišal novo slovensko popularno glasbo. To so Modrijani, ki so postali obvezen del INTERVJU 27 avi v ogoce« ncah, ki spremljajo divje zabave vsake zabave. Res je zanimivo, da se rok koncertov udeležuje starejša populacija, mladina je na veselicah. To se je obrnilo. Včasih je bila mladina v diskotekah, starejši so bili na veselicah in so plesali na harmoniko. Najbolj žalostno je, da prednjači balkanska scena. Tu sem zelo uporniški. To me boli. Ko pridejo v Slovenijo neke balkanske turbo folk pevke, katerih priimkov sploh ne poznam, so dvorane polne, ko pridejo slovenske skupine, pa je napol prazno. Imate morda odgovor? Slovenci premalo cenimo svojo zastavo in nimamo ponosa. Žal je tudi res, da slovenske skupine, ki naredijo res dobre »žure«, igrajo veliko hrvaške glasbe. Spomnim se koncertov skupin Agropop ali Pop design, ko je bil cel večer le njihov. Res je tudi, da Modrijani ne igrajo več prepoznavne narodnoza-bavne glasbe. Malo so se mora-spremeniti, da so lovili še svoje poslušalce. Revolucijo so v Sloveniji naredili člani Atomik harmonik, to smo takrat potrebova- li. A žal se je zgodilo, da so ljudje želeli imeti samo to. Druge glasbe ni bilo več zanje. Zdaj ima že vsaka slovenska družina »frajtonerco« v hiši. Če ima tri otroke, so ti že kar domač ansambel. Mislim, da smo malo razvrednotili kakovost narodnozabavne glasbe. Kdaj je Slavko Avsenik dobil svoj prvi spomenik? Ko je umrl. Zakaj ga niso prepoznali kot umetnika že pred smrtjo? Na sceni ste že več kot trideset let in v tem času se je spremenil tudi okus ljudi, ki vas povabijo na zabavo. Ostajajo pesmi, ki so še vedno zelo aktualne in navdušijo? Zagotovo. Ko me ljudje povabijo, želim dati najboljše od sebe in posebej rad jih presenetim. Zgodilo se mi je pred časom na zabavi na prostem, ko je gospod praznoval šestdesetletnico in si je zaželel zimzeleno glasbo. Pripravil sem slovenski in tuj glas- »Način zabave je zdaj drugačen. Ljudje potrebujejo včasih le glasbeno kuliso, ni treba, da norijo in plešejo ves večer.« beni izbor. Na zabavi so k meni prihajali ljudje in navdušeno razlagali, da te glasbe dolgo niso slišali. Gospod mi je rekel, da je bil ta večer štirideset let mlajši. Nič mi ni bilo treba govoriti, samo vrtel sem glasbo, ob kateri so uživali. To je bila potrditev, da sem na pravi poti. Malo morate biti psiholog, ne? Da, res je. Zavedam se, da imam občutek za ljudi in tudi dolgo kilometrino. Poleg tega pesmi, ki jih bom vrtel. Mislim, da sem eden redkih, ki je tako pripravljen. Saj se skupina ljudi različno odziva. Tudi včasih smo didžeji zelo dobro živeli. Spominjam se, da sem še v srednji šoli ob koncu večera dobil dvesto mark, kar je ob koncu tedna pomenilo štiristo mark. Nisem vedel, kaj bi naredil s tem denarjem. Danes je borba. Kako je s kupovanjem glasbe? Kaj je drugače kot nekoč? »Res je zanimivo, da se rok koncertov udeležuje starejša populacija, mladina je na veselicah. To se je obrnilo. Včasih je bila mladina v diskotekah, starejši so bili na veselicah in so plesali na harmoniko.« sem tako samozavesten, da četudi ljudem ni všeč na prvo žogo, ne popustim. Ali se lahko zgodi, da bi didžej uničil zabavo? Mislim, da ne. Če se ukvarjaš profesionalno, zagotovo ne. Mogoče kakšni ljubiteljski didžeji. Mi, ki smo dobri, imamo konce tedna zasedene. So bili pa tudi padci. Leta 2014 je bila kriza. Leto sem moral kar stiskati, saj nisem želel spustiti cene. Če bi spustil ceno, bi padla tudi kakovost. Mene nihče ne more kupiti, lahko me samo najame. Dijaška in študentska leta smo preživeli v diskotekah, kje zdaj mladina preživlja sobotne večere? Tovrstnih zabav ni več, ker se je način za-bavanja spremenil. Zdaj so zanimive zasebne zabave. Včasih je imela vsaka ulica v Celju svojo diskoteko, zdaj tega ni več, ker smo se zaradi mobilnih naprav zelo odtujili. Včasih smo komaj čakali, da smo šli zvečer ven in smo malo pogledali po dekletih. Zdaj jih vidimo na Facebooku v vseh mogočih položajih. Drugače je to. Ste kdaj vrteli glasbo na rejv zabavah? Ne pogosto, ker je ta glasba zame preveč agresivna. Te zabave so se začele v Celju, ki je bilo takrat zelo napredno, to je bila sredina devetdesetih let. V Celju so bile podobne zabave kot v Ambasadi Gavioli. Kasneje so izolski klub zaprli, ker je bilo na teh rejv zabavah preveč droge. Koliko je droge na zabavah, kjer vrtite glasbo? Nekaj je je, a sem proti drogam, ker je moja edina droga glasba. Še kadim ne. Poleg tega moja glasba ni ravno takšna, da bi ob njej ljudje uživali drogo. Res pa je, da v določenih lokalih v Celju ob posebnih nastopih didže-jev prodajo več tabletk kot alkohola. Kdo so uživalci droge? Mladina in tudi poslovneži, ker belega prahu si ne more ravno vsak privoščiti. Nesporno je, da je v Celju zelo veliko droge. Veliko preveč. Dolgo časa sem na tej sceni in skrbi me za naše otroke. Ali didžeji veliko zaslužite? Glede na to, da sem veliko vložil v svoje instrumente in svoje delo, si ta denar zaslužim. Ko nekdo reče, da pridem samo na zabavo in samo vrtim glasbo, to še zdaleč ni res. Za vsak večer posebej si moram pripraviti listo Včasih sem imel tisoč evrov in sem bil tako navdušen, da sem vse zapravil za plošče. Samo da sem imel novo skladbo. Nekaj denarja še vedno zapravim za vinilne gramofonske plošče, ki jih potrebujem za določene zabave. To je bolj cenjeno in bolje plačano. Drugače kupujem na netu, za kar plačujem z računom, da ga lahko pokažem Sazasu. Ali Sazas pobira preveliko? Če sem kupil ploščo, sem ob tem kupil avtorske pravice in potem imam pravico predvajati glasbo s plošče. Pri nas plačaš še enkrat za javno predvajanje. To je neumnost. Vsaka radijska postaja plača posebej dovoljenje za predvajanje glasbe, nato v lokalu, kjer imajo prižgan radio, plačajo še enkrat. Kje živimo? Eno stvar preplačaš. Avtorji glasbe pa nikoli ne dobijo tega denarja. Kako je eden najbolj znanih slovenskih didžejev, DJ Umek, drugačen od vas? V tem, da ima za sabo lastno produkcijo. To je velika razlika. Umek je naredil nekaj, kar ni uspelo nikomer ni drugemu. V Sloveniji cenim tudi delo Valentina Kanzyanija, didžeja Mike Vale. Dvojec Vanillaz naredi vrhunske »žure«. Ti didžeji živijo za glasbo in so nekaj naredili. Ali obstaja država, ki je raj za didžeje? Mislite Slovenijo? Ker to ni. To je Ibiza, mogoče Miami. Italija je bila nekaj časa dežela zabave, a če smo tja nekoč hodili gledat in poslušat glasbo v velike diskoteke, so tudi te počasi izginile. Ljudje hodijo na velike koncerte in ne več v klube. Ibiza je raj za didžeje. Ste imeli kdaj željo, da bi delali tam? Seveda. Pogovarjali smo se, da bi vrtel glasbo tudi tam, a zaenkrat sem rad na resničnih tleh in v Sloveniji. Mogoče bi bil, če bi se rodil v drugi državi, zvezda, a v Sloveniji je težko. Imate zaradi hrupa kakšne težave s sluhom? Malo pa res. Na desno uho sem naglušen, slišim le dvajset odstotkov. Prejšnji teden sem bil na pregledu in so mi že predlagali slušni aparat, a sem jih zavrnil, da se bom še malce potrudil. Na sceni ste trideset let. Koliko časa boste še didžej? Dokler me bodo ljudje še želeli poslušati, dokler jim bom všeč. BARBARA GRADIČ OSET, foto: GrupA, Prevy 28 PORTRET Irma Belaj - Koštomaj pravi, da bi o dogajanju v gostilni lahko napisala roman. Za devetdeseti rojstni dan je v duhu starih časov igrala gostom. (Foto: Roman Zupanc) Irmina glasbena zasedba: z leve zadaj Ernest Stoklas, Jože Dolenc in Stanko Šeruga Gostilničarka in glasbenica Irma Belaj - Koštomaj je praznovala devetdeseti rojstni dan Na poti od Brega proti Polulam je mimoidoče nekoč pod košate kostanjeve krošnje vabila znana gostilna Belaj-Koštomaj. Nekoliko dvignjena nad Savinjo in cesto, ki vodi v Laško, s pogledom proti Staremu gradu je bila prijetno postajališče sprehajalcev iz Celja. Odrasli so si privoščili osvežitev, za otroke so imeli malinovec in vinsko pecivo. Marsikdo je v gostilno zavil zaradi okusne domače hrane, tam so praznovale mnoge zaključene družbe in v njej so se zbirala stalna omizja. Danes gostilne ni več, ostali pa so mnogi spomini, ki jih ob izrezkih iz časopisov in starih fotografijah rada obuja Irma Belaj - Koštomaj, ki je bila desetletja duša gostilne. 23. aprila je slavila 90. rojstni dan in še vedno je čila, čeprav ji zdravje nekoliko nagaja. To je ni ustavilo, da na svojem praznovanju ne bi gostom zaigrala na pianino. Kot priča zapis na spletnem portalu Kamra, ki izhaja iz kataloga Stare celjske gostilne avtorjev Tatjane Kač in Vladimirja Šlibarja, je gostilno leta 1829 postavil Matevž Gmajner, župan celjske okoliške občine, in jo imenoval Pri grenadirju (Grenadierwirt). Leta 1893 je gostilno prevzel Gmajnerjev posinovljenec Jožef Jezernik z ženo Terezijo. Leta 1923 sta jo od Jezernikove hčere Ane kupila Ana in Matevž Belaj. Splavarji so bili dobri gostje Po mamini strani so bili v družini številni gostinci. Franc Stegu, mamin brat, je na primer imel v Zagradu hotel. V Celje je prišel s Primorske, od koder so takrat pribežali številni Slovenci. Irmina mama Ana je prišla v Celje pri osemnajstih letih in spoznala Matevža Belaja iz Pečovnika. Isto leto, ko sta kupila gostilno, se jima je rodila hči Štefka, leta 1928 še Irma. Gostilna se je tedaj imenovala Pri Korošcu in v njej so se zbirali znani celjski meščani. Irma Belaj - Koštomaj se dobro spominja tudi časov, ko so se v gostilni radi ustavljali splavarji. »Pri nas so se spočili, se osušili, prespali na skupnih ležiščih, veliko so pili in peli. Mama je imela pripravljeno za kosilo kislo zelje in rebrca. Takrat smo stočili tudi po sto litrov rdečega vina, samo en kozarec je potoval iz roke v roko,« se spominja Irma. Nekateri splavarji so nadaljevali pot po Savinji in Savi, drugi so se vrnili po nov splav. Če je bilo vode dovolj, so štirinajst dni prihajali vsak dan. Zaslužek v gostilni je bil tudi po zaslugi splavarjev tako dober, da sta Irmina starša med obema vojnama lahko Gasili^ Belaj-Koštomaj Znamenita gostilna Belaj-Koštomaj postavila še eno hišo in oddajala sobe. Pred leti je pokojni režiser Aleš Šega o življenju splavarjev posnel dokumentarni film, v katerem sta nastopili tudi Irma in njena hči. Veliko glasbe V gostilni je bilo vedno živahno, glasbe ni manjkalo, za kar je poskrbela tudi naša sogovornica, ki je znala igrati na harmoniko in klavir. »Mama je hotela, da se učiva klavir, da bi ona lahko plesala na glasbo svojih hčerk. Sama ni imela možno- Družina Belaj: Matevž in Ana ter hčerki Štefka in Irma, zadaj gosta sti učenja in je to želela za naju.« S sestro sta imeli zasebnega učitelja, ki je hodil k njim na dom. »Včasih so me lovili ob Savinji, da sem prišla na uro klavirja,« se spominja. Igrati je znala različno glasbo, od plesne do filmske, a tudi popularne nemške popevke in narodnozabavne skladbe. Nekaj časa je pri Žabah igrala klavir, imela je celo svoj ansambel, ki so ga sestavljali glasbeniki s Polul in iz Zagrada. Tudi goste, zlasti ko je šlo za zaključene družbe, je pogosto razvedrila z igranjem. Mnogi so ji poslali razglednice, na katerih so se zahvalili za dobro ponudbo in prijetno vzdušje. »Imeli smo dobre goste, nekateri, na primer whiskey klub, so imeli stalno omizje kar dvajset let,« pravi Irma, ki je morala zgodaj prijeti za delo, saj je bila ob gostilni še kmetija. Sicer pa je bilo življenje družine od jutra do večera prepleteno z gostilniškim dogajanjem. »Mama je rekla, da ima gostilno za opero, dramo in opereto,« se smeji Belaj - Koštomaje-va, ki je rada delala z ljudmi. »Ni mi bilo težko delati cele dneve, samo da so bili ljudje zadovoljni.« Znani po mesnih dobrotah Tudi moža Ferda je spoznala v gostilni, pravi. Doma je bil iz Trnovelj, njegov oče je bil znan ljudski godec Nande Koštomaj. »Ferdo me je peljal k očetu in mami, me predstavil in rekel, da se bo oženil z mano, ker znam krave molsti in igrati.« Skupaj sta nato skrbela za gostilno. »Imela sem zlatega moža, vse je znal narediti,« se spominja gostilničarka, ki je že vrsto let vdova in živi skupaj s hčerko Irmo. »Ferdo je bil mojster za pripravo domačih mesnin. To mu je bilo v veselje in tudi gostje so dobro vedeli, kakšne okusne mesne dobrote lahko naročijo v gostilni, ki je bila znana po dunajski kuhinji. »Ko danes iščeva podobne izdelke, sva razočarani, ker takšnih okusov ni več,« pravi hči Irma Koštomaj, ki je prav tako zrasla v gostilni in jo prevzela po mamini upokojitvi ter jo vodila vrsto let, pri čemer ji je mama ves čas pomagala. Tudi Irmina hči Tina Koštomaj se ni izneverila tradiciji in je končala gostinsko šolo, nato še visoko šolo za turizem. Gostilne v nekdanji obliki ni ohranila, ampak se je usmerila v slaščičarstvo, ki jo bolj veseli, in pred leti odprla Valentinin kotiček, novo stavbo na prostoru nekdanj ega gostilniškega vrta. Ko si je ustvarila družino, se je odločila, da jo bo dala v najem. Dobro namreč ve, da gostilna zahteva veliko časa in energije. »Nikoli ni nobene zasebnosti, še spreti se nismo mogli, ker bi drugi to opazili,« pove. Ob tem je poskrbela za obnovo nekdanje gostilne, ki je danes poslov-no-stanovanjska stavba, v sosednji pa so pisarne, oddaja tudi sobe gostom in tako na nek način nadaljuje družinsko tradicijo. Zanimivo, da sta tako Irma kot Tina tudi glasbeno izobraženi in da obe igrata klavir. Za praznike rade vse tri skupaj kaj zaigrajo. Pomaga, kolikor lahko Mnogi še zdaj sprašujejo po gostilni in se spominjajo okusne hrane ter dobrega vzdušja, a starih časov ni mogoče vrniti. 90-letna gospa preživlja dneve tako, da pomaga pri hiši, kolikor še lahko, in občasno zaigra na pianino. Ima tudi štiri harmonike. Ena, »frajtonarica«, je spomin na Ferdovega očeta, drugo, 32-basno klavirsko harmoniko Hohner ji je kupila mama nekoč za božič. Kasneje je dobila še boljšo, 80-basno harmoniko, za kar je morala mama zrediti in prodati dva velika prašiča. Učitelj, ki jo je učil, je šel ponjo v Zagreb. Za petdeseti rojstni dan pa jo je mož presenetil s 120-basno harmoniko, ki je tako težka, da nanjo ne more več igrati. Zato pa rada bere revije in časopise, vrsto let je že naročena na Novi tednik. Zdaj ima veliko časa za obujanje spominov, a tudi za druženje v okviru družine, za izlet ali zgolj mirno nedeljsko kosilo, kar si je nekoč težko privoščila. TATJANA CVIRN Foto: osebni arhiv družine Belaj-Koštomaj Letos dvajseti rojstni dan občine Ob občinskem prazniku pogovor z županom Martinom Breclom Za Dobrno je turizem tako zelo pomemben, da je z njim povezan tudi dan praznovanja občinskega praznika. Dobrna ga praznuje vsakega 15. junija v spomin na nekdanjo širitev turističnih zmogljivosti in zaključek večjih prenovitvenih del. Za turizem, še posebej za zdraviliški, je pomembna urejenost vsake takšne občine. O tem, kako je urejena Dobrna in kaj nudi občanom in obiskovalcem, smo se pogovarjali z županom Martinom Breclom. Kakšni so vaši osebni občutki ob letošnjem občinskem prazniku Dobrne? Občutki so močnejši kot ponavadi, saj občina letos obeležuje 20-letnico. Dobrna je danes bogatejša za številne projekte, zato naj omenim le nekaj večjih. Zgrajena je nova čistilna naprava, imamo novih sedemnajst kilometrov kanalizacijskih vodov, urejeno imamo ravnanje s komunalnimi odpadki, izvedli smo tri nove vrtine in zgradili trideset kilometrov vodovodnega omrežja skupaj z objekti, ki so bili pri tem nujni. V središču smo zgradili 48 stanovanj in nekaj poslovnih prostorov, med katerimi je Tic, uredili smo prav tako obzidje in stopnišče do župnijske cerkve. Dobrna ima tudi nov kulturni dom, novo šolsko in krajevno knjižnico, prenovljeno in povečano osnovno šolo in nov vrtec. Sanirali smo 24 plazov, zgradili dva večja mostova, asfaltirali večino cest v spodnjem in srednjem delu občine ... Kaj je v vaši občini od lanskega občinskega praznika boljše, kako je napredovala? Veliko smo se ukvarjali z različnimi projekti. Izdelali Martin Brecl, župan Dobrne smo projekt ureditve igrišč pri osnovni šoli, imamo uspešno recenzijo ureditve krožišča Novi grad, pridobili smo tudi gradbeno dovoljenje za gradnjo kanalizacije za Lokovino, Loko, Zavrh in Vrbo. Med drugim smo izdelali idejne projekte kolesarske poti Ve-lenje-Dobrna-Vojnik-Celje, odkupili zemljišča za več zunanjih površin vrtca in igrišč pri šoli, uredili smo hiške v središču Dobrne. Končali smo tudi gradnjo črpališča, rezervoarja in približno enega kilometra vodovoda na Brdcah, v Klancu rezervoar in tristo metrov vodovoda ter v središču približno kilometer vodovoda. Med drugim smo asfaltirali tri ceste. Za vsako občino je pomembno gospodarstvo. V kakšnem stanju je to na Dobrni? Naše gospodarstvo je najbolj prepoznavno po najstarejših termah v tem delu Evrope, sooblikuje ga še nekaj drugih ponudnikov in približno devetdeset družb z omejeno odgovornostjo ter samostojnih podjetnikov. Izjemna rast turizma, za 16 odstotkov na letni ravni, odraža prizadevanja naših turističnih delavcev za visoko strokovnost storitev in kakovost ponudbe po ceni, ki kupca še pritegne. Ob tej rasti turizma si na Dobrni želimo nove zmogljivosti, da bomo lahko to izjemno okolje in naše danosti delili še z več turisti in tukajšnjim ljudem zagotovili delo. Kakšna je v turizmu vloga vaše občine? Našim občanom in gospodarstvu zagotavljamo javno komunalno in drugo infrastrukturo. Vso turistično takso namenjamo vsebinam, ki so namenjene promociji in za turiste med bivanjem na Dobrni. Izjemen potencial je 20 hektarjev stavbnih zemljišč, ki so namenjena razvoju turizma. Dobrna je posebna in lepo urejena, povedo obiskovalci in turisti. To potrjujejo priznanja Turistične zveze Slovenije za urejen turistični kraj in certifikati najbolj zelene občine, planetu Zemlja prijazne občine ter čebelam prijazne občine. Prav tako končujemo projekt invalidom prijazne občine. Terme Dobrna so pridobile znak »Slovenia green accomodation« in tako vstopile v zeleno shemo slovenskega turizma. Vse to so dejavniki, ki zagotovo vplivajo na odločitve današnjega turista. BRANE JERANKO Foto: arhiv občine V počastitev praznika Osrednja prireditev občinskega praznika Dobrne bo jutri, 16. junija, ob 18. uri. Prireditev, ki bo v zdraviliški dvorani, bo v znamenju podelitve letošnjih občinskih priznanj, županovih priznanj in priznanj najuspešnejšim devetošolcem. Med spremljevalnimi prireditvami občinskega praznika bo pojutrišnjem ob 14.30 meddruštveno tekmovanje v balinanju. Prav tako v soboto bo ob 17. uri regijsko gasilsko tekmovanje za pokal občine Dobrna. Na koncu bo veselica z Ansamblom Toneta Rusa. Tekmovanje bo na osnovnošolskem igrišču. V nedeljo bo v Zdraviliškem domu sledilo odprtje razstave ročnih del, domačih dobrot, zeliščarstva, zbiratelj-stva in čebelarstva v občini Dobrna. Zadnja prireditev v počastitev občinskega praznika bo Prvi joga fest na Štajerskem, ki bo 23. junija. Kdo bo prejel letošnja priznanja? Na jutrišnji osrednji prireditvi občinskega praznika Dobrne bodo najvišje priznanje podelili Mariji Pasarič, ki je ustanovila in vodila domačo folklorno skupino kar pol stoletja. Pasaričevo, ki je postala častna občanka, posebej predstavljamo v naši praznični reportaži. In kdo je še med prejemniki letošnjih priznanj? Občinski svet je odločil, da bo prejelo letošnji zlati grb občine Čebelarsko društvo Dobrna, ki je bilo ustanovljeno pred osmimi desetletji. V zadnjih letih je število članov uspelo povišati. Letošnja srebrna grba bosta letos podeljena Godbi Dobrna, ki praznuje deset let delovanja, in prostovoljki Olgi Božnik za delovanje v društvih. Bronaste grbe bodo prejeli športna skupina Oldtimerji, vinogradniška sekcija in Ljudska univerza Celje za delovanje na Dobrni. Podeljena bodo tudi tri županska priznanja. Za uspešno delovanje ga bo prejel Vrtec Dobrna, podeljeno bo tudi vsestranskemu Jerneju Škofleku in Jožetu Majerju za njegov osebni prispevek k ustanovitvi občine ter za delovanje v njenih organih. Kot najuspešnejši devetošolki bosta prejeli priznanje Lara Felicijan in Anja Rebernik. BJ Z vami že 20 let tmei PEVojnik PE Dobrna Prušnikova ulica 6 Dobrna 15c 3212 Vojnik 3204 Dobrna tel.: 03 577 2Ü 35 tel.: 059 966 044 OBUTEV IN OBLAČILA v Široka izbira poletne kolekcije: -poletna obutev, natikači -poletne kape, slamniki -kopalke -oblačila za močnejše postave -capri hlače -srajce, majice -torbice, denarnice -džins hlače in tunike Obiščite nas in se prepričajte o naši ponudbi. Masaže MAZZI MihaŠkoflek s.p. mazzi68@gmail.com 041 / 731 - 060 I 03 / 577 - 33 - 30 TERAPEVTSKA ROČNA MASAŽA KLASIČNA ŠVEDSKA MASAŽA REFLEKSCONSKA MASAŽA STOPAL 30 NA PRAZNIČNEM OBISKU Fotografija iz prvih let delovanja dobrnske folklorne skupine V znamenju plesnih korakov Nova častna občanka Dobrne - Marica Pasarič je vodila folklorno skupino kar pol stoletja »Kolega iz Lemberga mi je povedal, da je po radiu slišal, da bom postala častna občanka Dobrne. Nisem takoj verjela,« je povedala Marica Pasarič o tem, kako je izvedela, da ji bo občina letos podelila to izjemno priznanje. »Ko so mi začeli čestitati še drugi, sem začela verjeti,« je dodala. Letos je postala že častna članica Turističnega društva Dobrna, katerega ustanovna članica je bila. Gospa bo pred koncem letošnjega poletja stara 95 let, vendar je še vedno polna moči. Na dan, ko sem jo obiskal, je že ob pol petih zjutraj odšla - s pohodnima palicama - na vsakodnevni enourni sprehod po Dobrni. Sama skrbi za gospodinjstvo, sama nakupuje in ob bloku, kjer živi, obdeluje svoj vrtiček. V dolgem življenju je največjo sled pustila na področju folklore, delala je v turističnem društvu, bila pri pevskem zboru in tam-buraški skupini, sodelovala kot šepetalka dramske skupine ... Folklorno skupino je ustanovila in jo vodila točno petdeset let, vse od leta 1950 do leta 2000. Krajši čas je vodila tudi osnovnošolsko folklorno skupino. Za njo je kar pol stoletja brezplačnega, prostovoljnega dela. »Folklora mi je vedno veliko pomenila,« je povedala Pasaričeva. Pri devetih letih je že znala dobro plesati polko in valček. Tega jo je naučila mama. Pozneje je v Ljubljani obiskovala plesno šolo. Tam je postala dobra prijateljica Marije Šuštar, sestre Tončke Marolt. Obe imata za slovensko folkloro izjemne zasluge. Pasaričeva ju je seznanila s štajersko klobukovo polko, ki so jo plesali v starih časih za zaključek dolgotrajne kmečke »ohceti«. Spoznala jo je v Virštanju na Kozjanskem, ki je ena od postaj njene dolge in pestre življenjske poti. Tam je bila povabljena na tri takšne stare »ohceti«, kjer so plesali stare kmečke plese. Trajale so kar po en teden. Pasaričeva je pozneje s folklorno skupino na Dobrni, ki jo je ustanovila leta 1950, med drugim prikazovala tudi vasovanje. Koroške korenine Zanimivo je, da ima Pasaričeva korenine med koroškimi Slovenci. Rojena je bila v Bistrici v Rožu. Njen oče se je v svojih rosnih otroških letih priselil s Hrvaške v Celovec k stricu, ki je imel v mestu veliko trgovino in je bil brez otrok. Oče je nato spoznal Maričino mamo, koroško Marica Pasarič, nova častna občanka Dobrne Slovenko. Na koroškem plebiscitu je volil za Jugoslavijo, ne za Avstrijo in tako so Pasa-ričevi postali begunska družina. Tako kot številni drugi koroški Slovenci so bili Pasa-ričevi pregnani v Jugoslavijo, v Ljubljano. Ko je mama zanosila, si je želela otroka roditi v domačem Rožu na rodni domačiji. In tam se je rodila Marica. Zgodilo se je, da mama z dojenčkom ni smela nazaj v Jugoslavijo. Tako je Marica še nekaj časa ostala v Rožu. Tam so še njeni številni sorodniki. Maričin oče je imel najprej trgovino v Ljubljani, nato jo je vzel v najem v Virštanju na Kozjanskem. »Tam so zelo dobri ljudje, še dandanes,« je o Virštanju, kjer je obiskovala osemletko, povedala Marica Pasarič. Še vedno jo zelo vleče na Kozjansko. Nato je odšla v KOPANJE IN KOSILO ✓ TERMAH DOBRNA Samo 16,90 € na osebo PONUDBA VKLJUČUJE: ✓ celodnevno kopanje v bazenu, ✓ dnevno kosilo ali večerja v Caffe & Restaurant May (glavna jed, solata, sladica), ✓ igrala za otroke v neposredni bližini kavarne, ✓ vodna aerobika od ponedeljka do sobote, ✓ živa plesna glasba vsak petek in soboto v Caffe & Restaurant May Brezplačna številka: 080 22 10| www.terme-dobrna.si M: info@energing.eu T: 059 124 913 NA PRAZNIČNEM OBISKU 31 Iz preteklosti folklorne skupine na Dobrni. Plesalci v štajerski »zakmašni« noši ... ... in v štajerski delovni noši meščansko šolo v Ljubljano. Pozneje se je izobraževala v zasebnem Krištofovem zavodu v Ljubljani, od koder se najbolj spominja petdesetih pisalnih strojev. Tam se je učila knjigovodstva. »Nekega dne je prišel v učilnico ravnatelj s solznimi očmi. Povedal je, naj tisti, ki smo doma severno od Ljubljane, odidemo domov k svojim bližnjim,« se spominja začetka okupacije Ljubljane, ob kateri je nastala meja med Tretjim rajhom in fašistično Italijo. Odpotovala je domov na Kozjansko in del vojne preživela na Koroškem, v Bistrici. Njeno prvo delovno mesto je bilo v vinarsko-sad-jarski šoli v stavbi Banovine na Virštanju in naslednje v zdravilišču v Rogaški Slatini, kjer je v računovodstvu obračunavala plače za številne zaposlene. Usodni ples Na Dobrno, kjer je zdaj častna občanka, se je priselila bolj kot ne po naključju. Mož računovodkinje zdravilišča Dobrna je namreč dobil službo v Rogaški Slatini in za njim je odšla še njegova soproga. Tako je postala Pa-saričeva leta 1950 računovod-kinja zdravilišča Dobrna ter opravljala to delo dolga leta. »Takrat ni bilo strojev, računali smo kar na roke,« se spominja tistih preprostih časov. Med nekim plesom na Dobrni jo je opazil strog direktor zdravilišča Likar, jo potrepljal po rami in poklical k sebi. »Najprej sem mislila, da je kaj narobe,« se spominja, kako je prišlo do nastanka folklorne skupine na Dobrni. »Vidim, da znaš dobro plesati. Nauči še naše sodelavce,« ji je dejal. Direktor je zbral vajenke in vajence ter jih prepustil Marici Pa-sarič, da bi iz njih ustvarila plesalce folklorne skupine. Direktor ji je še zabičal, da mora budno paziti, če bodo vajenke šle takoj po folklorni vaji v sobe, kjer so stanovale, ter jih je tako obvaroval moške nevarnosti. In tako so na Dobrni organizirano začeli plesati folklorne plese in ohranjati ljudsko izročilo. »Takrat ni bilo tako kot danes, ko je na Dobrni tako rekoč vsak drug človek mu-zikant,« se spominja, kako zelo težko so pridobili harmonikarja, plesalci so med plesom najprej kar peli, brez instrumentalne spremljave. Njihov prvi nastop je bil na prostem pri Novem Gradu. »Vse od začetkov njenega mentorskega dela s folklorno skupino na Dobrni ni bilo večje prireditve ali slovesnosti, na kateri ne bi sodelovali plesni pari v narodnih nošah,« piše v predlogu za podelitev priznanja častne občanke o Marici Pasarič. Skupina je v domačem kraju največkrat nastopala za goste zdravilišča in tujci so tako spoznavali našo kulturo. Še vedno zapleše Pasaričeva se je kot vodja večkrat izpopolnjevala pri legendarni Tončki Marolt. Njena skupina je nastopala po Sloveniji, v Vinkovcih, Zrenjaninu, Ćupriji ... »Člani skupine so bili za folkloro zelo zavzeti, moram jih pohvaliti. Kljub temu da sem jih včasih po domače povedano terala,« se spominja. Plesali so štajerske, prekmurske, gorenjske in belokranjske plese. Ko je bila v celjskih Trnovljah velika uprizoritev Miklove Zale na prostem, so zaplesali tudi koroške plese. Iz zadnjega obdobja ima v slabem spominu, kako je začel na folklornih vajah zvoniti kakšen prenosni telefon ter je posameznik kar zapustil svoj par in se začel pogovarjati po telefonu. Od leta 2000, ko je Pasaričeva naštela svojih 77 let, nadaljujejo njeno delo v folklorni skupini nasledniki. V ples je še vedno zaljubljena. Nazadnje je zaplesala na zasebnem praznovanju pred dvema mesecema. Zdravje ji na srečo še vedno razmeroma dobro služi, kljub temu da je bila desetletje strastna kadilka. V pokoju je že 38 let, saj je v službi delala vse do 57. leta, kar je bilo takrat precej dolgo. Večina Slovencev se je takrat upokojevala že pri petdesetih letih. Njeno tretje življenjsko obdobje je ustvarjalno, živahno. »Ljudje me težko najdejo doma,« pravi. Izjemno čila je. Dan pred mojim obiskom so jo sosedje videli, kako je pomivala stopnišče bloka in okna. Na svojem vrtu se odlično počuti in ima posajene kumare, solato, paradižnik, papriko, jagode, maline ... Pri srcu ji je tudi glasba, predvsem narodna. Pravi, da prenese tudi rep glasbo, in sicer zaradi besedil, čisto vsaka glasba pa ji seveda ni všeč. Rada posluša tudi Radio Celje in prebira Novi tednik. BRANE JERANKO Foto: BJ in arhiv MP Čar belokranjskih plesov Folklorna skupina Dobrna v gorenjski noši leta 1957. LIGHTING Dobrna 7, SI - 3204 Dobrna Telefon: +386 (0) 3 780 10 70, +386 (0) 3 780 10 72, +386 (0) 3 780 10 74 Fax: +386 (0) 3 78010 78, E-mail: info@ett-lighting.com Internet: www.ett-lighting.com,www.ett-lighting.si V podjetju iščemo kandidate za delovni mesti elektrikar - skupinovodja^ (vsaj 5 do 7 Let delovnih izkušenj) KV elektrikar energetik (od 3 do 5 let delovnih izkušenj) Pričakujemo kandidate s četrto ali peto stopnjo strokovne izobrazbe, smer elektrotehnika in energetika, z delovnimi izkušnjami na področju elektro vzdrževanja in montaže elektro inštalacij. Pričakujemo odgovornega in samoiniciativnega sodelavca, redoljubnega in zanesljivega, z vozniškim izpitom B-kategorije, ki ga veseli delo v elektrotehniki in mu vodenje manjše skupine sodelavcev ni tuje. Delo zajema vzdrževanje poslovnih objektov, občasno montažo vodenih sistemov razsvetljave in delo v delavnici na sedežu podjetja. Nudimo zanimivo, zanesljivo in dinamično delo v urejenem kolektivu, kjer cenimo dobre strokovne delavce, z dobrim plačilom. Podeljujemo tudi dve štipendiji za: šolanje na poklicni elektro šoli, smer jaki tok šolanje na elektro tehniški šoli, smer jaki tok nošnje čimprej pošljite s klasično ali e-pošto: ETT LIGHTING, d. o. o., Dobrna 7,3204 Dobrna e-pošta: info@ett-lighting.com Dodatne informacije na tel.: 03/78010 70 _ рч V1 V ■ I \/ "I 1 1 I 1 Recicani med včeraj, danes in jutri Ob občinskem prazniku pogovor z županom Vinkom Jerajem Rečiška občina praznuje 17. junija. V njenem odloku je zapisano, da praznuje občinski praznik v spomin na leto 1899, ko je bilo v kraju ustanovljeno kmetijsko društvo. Prav tako praznuje v spomin na davno leto 1585, ko je dobila Rečica ob Savinji trške pravice. Občinski prazniki so seveda priložnost za nekakšno inventuro vsake občine, za pogled nazaj in naprej. Tudi o tem smo se pogovarjali z županom Vinkom Jerajem, ki na letošnjih volitvah ne namerava več kandidirati. Kakšni so vaši občutki ob letošnjem občinskem prazniku Rečice? Po eni strani so pozitivni in po drugi z nekoliko grenkega priokusa. Želeli smo si, da bi že za občinski praznik odprli prenovljeno trško jedro in vpadnice vanj, vendar se je zavleklo. Zavleklo se je zaradi spremembe projekta in zaradi financ. Trenutno je objavljen razpis za izvajalca in računamo, da bi bilo do septembra vse, kar je bilo načrtovano, tudi urejeno. Ob občinskem prazniku prevladujejo vsekakor moji pozitivni občutki. Če vprašate občanke in občane, nekateri ne bodo zadovoljni. Vedno se najdejo ljudje, ki imajo pripombe v primeru, če je narejenega malo ali veliko. Kaj je v vaši občini od lanskega občinskega praznika boljše, kako je napredovala? Vse, kar smo si zadali, smo ali še bomo uredili. Po naložbeni plati izstopa naložba v grušoveljski vodovod in cesto v Homcu, ki smo ju uradno predali namenu v petek. Najpomembneje je, da bo v tem delu naše občine zdrava pitna voda. Izstopajo prav tako priprave na ureditev že omenjenega trškega jedra in vpadnic. Pomembna naloga nas čaka tudi v prihodnje, to je podelitev koncesije za urejanje občinskih cest. Te naj bi uredili v dveh letih. Veseli nas, ker smo dobili od države precej finančnih sredstev za sanacijo plazov. Trenutno saniramo plaz v Poljanah, prijavljenih je še več plazov. Upam, da bomo pridobili denar tudi zanje in jih sanirali. Kaj občina za letos še načrtuje, katere naložbe? Računamo tudi, da bomo pridobili sredstva za sanacijo Vinko Jeraj, župan Rečice ob Savinji po poplavah. Z njimi bi za zaselke Dol - Suha in Poljane zgradili nov most in uredili cesto v tistem delu, kjer je v najslabšem stanju. Čakamo tudi na razpis za sofinanciranje našega projekta urejanja okolice Savinje - od Spodnje Rečice do Grušoveljskega jezu, kjer bi uredili sprehajalne poti in opazovalnice. To bi bila tudi popestritev ponudbe za naše goste v Kampu Menina. V vaši občini je veliko različnih društev. Morda še več kot v drugih z vašo občino primerljivih obči- nah. Koliko ta društva po vašem opažanju prispevajo k splošnemu napredku? Moram reči, da sem kot župan in tudi zasebno z delom društev izredno zadovoljen. Njihova dejavnost se posebej odraža ob občinskem prazniku, ki ga spremlja vsako leto približno dvajset prireditev. Večina društev želi pri tem sodelovati. Izpostavil bi morda turistično društvo, ki med svojim delom uspešno predstavlja našo občino. Prav tako društvo prijateljev mladine, ki vključuje našo Medgenborzo. Ta koristi vsem občanom, od najmlajših do najstarejših, saj pripravlja različne prireditve, dogodke. Naša društva delajo dobro, zato jim skušamo s sredstvi občinskega proračuna pri njihovem delu čim bolj pomagati. Zgornjesavinjske občine so zelo različno finančno zdrave, če tako rečem. Kako je po finančni plati, po zadolženosti v rečiški občini? Lani smo se zadolžili za projekt trškega jedra z vpadnicami. Pridobili smo ugodno posojilo ribniškega sklada. Zadolženi smo manj, kot bi lahko bili. Vse zadolžitve imamo skrbno načrtovane, enako imamo načrtovan načrt odplačevanja. Ne vidim nobenih težav tako glede odplačila kot novih naložb. BRANE JERANKO Foto: SHERPA Muhovič kot častni občan Osrednja prireditev občinskega praznika bo v nedeljo, 17. junija, ob 19. uri (v dvorani Oš). Prireditev bo v znamenju podelitve letošnjih občinskih priznanj, županovih priznanj in priznanj štirim najboljšim devetošolcem. Priznanje častni občan bo prejel izredni član SAZU prof. dr. Jože Muhovič, ki deluje kot redni profesor likovne teorije na ljubljanski akademiji za likovno umetnost. Prav tako je slikar. Po likovni plati si prizadeva tudi v rečiški občini, bil pa je tudi med soustanovitelji tamkajšnjega KUD Utrip. Zlati grb občine bo prejel prizadevni gasilec Janko Žuntar, ki vodi Gasilsko zvezo Zgornje Savinjske doline ter je dejaven še na drugih področjih. Srebrni grb je občina namenila predsedniku turističnega društva Janku Strnišniku, ki se posveča prostovoljnemu delu na različnih področjih. Županovo priznanje bosta prejela športno društvo Mladost in Radioklub Mozirje, ki deluje že pol stoletja. Ob rečiškem občinskem prazniku se vrstijo številne spremljevalne prireditve. Jutri v petek, bo komična predstava Mačk ter v soboto nočno gasilsko tekmovanje za pokal občine. Prihodnji teden bo v cerkvi maša ob občinskem prazniku ter odprtje razstav, ki jih pripravljajo turistično društvo, KD Gal, OŠ, vezilje društva upokojencev ter združenje izdelovalcev želodca. Do konca meseca bodo še proslava dneva državnosti in veteransko srečanje, kresovanje v Borseki, prireditev Obujamo stare igre, teniški turnir, čarovniška predstava za otroke ter nastop posnemovalca Iztoka Mlakarja. V ceveh zdrava voda V okviru praznovanja občinskega praznika je bila v petek otvoritev vodovoda Gru-šovlje. Gre za 2,5 kilometra vodovoda, ki omogoča priključitev za 24 stavb. V okviru te naložbe je bila še obnovljena cesta v zaselku Homec, ki je bila v zelo slabem stanju. Gospodinjstva so se doslej posluževala lastnih zajetij vode, pred približno dvema letoma pa je prišlo do njenega onesnaženja ter delno do zastrupitve. Občina se je zato takoj odločila za gradnjo javnega vodovoda. Veliko zemeljskih del so opravili krajani sami. Naložbo, vredno približno 130 tisoč evrov, je financirala občina iz proračuna. S podelitve priznanj najboljšim izdelovalcem zgornjesavinjskih želodcev. Najvišje ocenjen je bil izdelek Marjane Ermenc, ki želodce sama suši in neguje. (Foto: VS) Želodci dvakrat presenetili Kljub napovedim, da bo letošnja letina zgornjesavinjskih želodcev zaradi neugodnih zimskih razmer slabša kot lanska, se to ni zgodilo. Skupna ocena zadnjega letnika znaša 17,47 točke, kar je največ doslej. Poleg tega je presenetilo, da je najvišje ocenjeni želodec pripravila ženska. Med pridelovalci namreč prevladujejo moški. Podeljeni sta bili dve zlati priznanji, ki sta ju prejela Marjana Ermenc iz Florjana in Denis Hren iz Kokarij. Ermenčeva, ki je med drugim prejemnica več zlatih medalj na ptujskem sejmu domačih dobrot, želodce suši in neguje sama. Živi in dela na izletniški kmetiji Štorgel. Komisija, ki jo je vodila dr. Lea Demšar, je ocenila vsega skupaj 31 vzorcev. Sedem izdelovalcev je prejelo srebrno ter štirinajst bronasto priznanje. Kot pogosto napako je komisija opazila premalo ali preveč zrele želodce. Ocenjevanje, ki je bilo že 28. leto, je pripravilo Združenje zgornjesavinjskega želodca. Temu je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ta mesec priznalo status nevladne organizacije v javnem interesu. Zgornjesavinjski želodec je sušena mesnina, ki je geografsko zaščitena. BJ SKATER t ŽIGA DERŠEK *NEŽA TURNŠEK t NATALIJA VERRATEN* ZAKA PA NE NATAŠA MADJAR VIKEND*SAŠA LENDERO JUHEJ* VIHAR ŠEPET ^ KLATEŽI FRAJERKE ANS. RRATOV ŽERJAV MANCA $PIK*TIK TAK MAJA ORERLAP IN POWER RAND DARJA GAJŠEK t DOMEN KOMER* ERRS ^POSKOČNI MDZIKANTI GENERALNI POKROVITELJ (5 UNIFOREST Ne zamudite najbolj slovanske zabava lota NA PRAZNIČNEM OBISKU 33 Drevo leta je bela vrba. Ob nekaterih belih vrbah, ki rastejo v bližini Grušoveljske gmajne, se je v okviru Tedna gozdov ustavila skupina poho-dnikov. (Foto: Urška Selišnik) V gozdu skrbno, preudarno in kulturno Slovesna razglasitev v Grušoveljski gmajni - Drevo leta raste v poplavnih logih ob Savinji Kdo so uradno najskrb-nejši lastniki zgornjesavinj-skih in šaleških gozdov za leto 2018? Kdo je najpriza-devnejši gozdar? Katero je drevo leta? To je bilo mogoče izvedeti na osrednji prireditvi ob letošnjem Tednu gozdov, ki jo je pripravila nazarska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije. Prireditev je bila na - po naravni plati - izjemni Gru-šoveljski gmajni. Območje Zgornje Savinjske in Šaleške doline je na našem območju najbolj gozdnato. V zadnjih letih sta obe dolini prizadela žledo-lom in vetrolom, zato je skrb za gozdove še tem bolj pomembna. »Gozdarji nenehno poudarjamo, da moramo naše bogastvo, naše gozdove, ohraniti,« je na prireditvi poudaril vodja nazarske območne enote za gozdove Anton Breznik. Gozd in kultura Kot opozorilo najširši javnosti o velikem pomenu gozdov pripravljajo slovenski gozdarji (že štiri desetletja) vsako pomlad Teden gozdov. Ta ima vsako leto vodilno temo, kot na primer gozd in S podelitve priznanj najskrbnejšim lastnikom gozdov, ki je bila v Grušoveljski gmajni v rečiški občini. voda, gozd in zrak, gozd in okolje, gozd in turizem, gozd in rekreacija, gozd in zdravje, varovanje gozda pred različnimi nevarnostmi ... Letošnjo vodilno temo predstavljata gozd in kultura. »Vrnimo gozdu vse, kar nam daje, s svojim kulturnim odnosom do njega,« je na prireditvi povabil vodja nazarske območne enote za gozdove. Daje nam veliko, saj se vanj vračamo po izgu- bljeno energijo, njegov les omogoča boljšo kulturo bivanja, gozd navdihuje umetnike in še bi lahko naštevali. Gozd seveda ni samoumeven in ga lahko tudi izgubimo. Varovanje gozdov ima tako poseben pomen. »Ti obsegajo več kot polovico ozemlja naše države in so s stališča varstva narave zelo pomembni. Nenazadnje spadata dve tretjini gozdov v območje Nature 2000,« je med osrednjo prire- Jože Kaker, po domače Koklejski, je pred osmimi leti podedoval gorsko kmetijo v Podveži nad Lučami. Veliko je vložil v gradnjo gozdnih prometnic, saj je bilo za velik del njegovega gozda spravilo lesa onemogočeno. Za les gozdnega javorja je pred leti na dražbi v Slovenj Gradcu iztržil najvišjo doslej doseženo ceno vrednega lesa. Najbolj znan je po svojih Koklejskih kaštah, zasebnem muzeju lesenih zgradb na prostem. Prav tako izdeluje skodle za lesene strehe, po domače »šiklne«. »Gozd, s katerim gospodari Peter Korenjak, je zelo kakovosten, stabilen in izredno lepo negovan.« Tako so na prireditvi pojasnili priznanje za Korenjaka s kmetije v Brdu pod Šmihelom pri Mozirju. Od 21 hektarjev velike kmetije, ki se najbolj posveča mlekarstvu, je 13 hektarjev gozda. Korenjak je prejel na letošnji dražbi vrednega lesa v Slovenj Gradcu izjemno visoko oceno za hloda macesna in hrasta, ki ju je uspel prodati. Ko se v Korenjakovem gozdu pojavi lubadar, nemudoma ukrepa, da ne pride do večje škode. Gozd Draga Kumpreja iz Tera nad Ljubnim je lani decembra močno prizadel vetrolom. V njegovem gozdu je bilo podrtega približno petsto kubičnih metrov mlajšega debeljaka smreke. Že januarja je v celoti končal sanacijo in les odpeljal iz gozda. Gole površine so bile nato že februarja posajene s smrekovimi puljenkami. Kumprejeva kmetija ima 26 hektarjev zemlje, od česar je 18 hektarjev gozda. Kmetija živi predvsem od reje krav dojilj. Kljub temu da hodi lastnik v službo, je kmetija vzorno urejena. Vinko Petelinšek iz Šaleške doline živi na 20 hektarjev veliki kmetiji sam. Od skupne površine kmetije je nad polovico gozda. Petelinškov gozd sta močno prizadela tako žledolom kot lanski vetrolom. Obakrat je svoj gozd saniral zelo hitro in tako preprečil škodo zaradi podlubnikov. V svojem gozdu večinoma dela sam, pri spravilu lesa mu pomaga sosed. Boris Šporin iz Rovta pod Menino gospodari na približno 40 hektarjev veliki kmetiji, od tega je 27 hektarjev gozda. Kmetija živi predvsem od mlečne proizvodnje, njen lastnik si pomaga z dohodkom iz gozda in s pluženjem občinskih cest. Sanacijo po žledolomu je opravil med prvimi. Udeležuje se izobraževanj zavoda za gozdove, deluje kot član Društva lastnikov gozdov Gornji Grad in gasilskega društva Šmartno ob Dreti, bil je glavni organizator obnove cerkvene strehe v Šentjoštu. ditvijo v Grušoveljski gmajni poudaril Teo Oršanič, direktor republiškega zavoda za varstvo narave. Zeleni raj »K ohranjanju narave za prihodnje rodove zelo pripomorejo posamezni kmetje, ki s svojimi gozdovi ravnajo odlično in spodbudno,« je med osrednjo prireditvijo poudaril domači, rečiški župan Vinko Jeraj. »Želim, da bi naši gozdovi še dolgo ostali zeleni in da bi Savinjčani v tem našem zelenem raju še dolgo srečno prebivali,« je izrazil veliko željo prebivalcev. In kdo so najskrbnej-ši lastniki gozdov za leto 2018? Med glavnimi merili so negovanost in stanje lastnikovega gozda, kakovost gojitvenih in varstvenih del, kakovost sečnje in spravila lesa ... Priznanje za naj-skrbnejše lastnike je prejel po en lastnik iz vsake od petih krajevnih enot nazar-ske območne enote. To so Jože Kaker iz Luč, Drago Kumprej z Ljubnega, Boris Šporin iz Gornjega Grada, Peter Korenjak iz Nazarij in Vinko Petelinšek iz Šaleške doline. Podeljeno je bilo tudi priznanje za gozdarja leta 2018. To je postal Gregor Štancar, ki je zaposlen v nazarski območni enoti zavoda za gozdove kot svetovalec za informatiko ter opravlja tudi druga dela. In katero je drevo leta? To je bela vrba, ki raste v poplavnih logih ob Savinji in drugih manjših vodotokih Zgornje Savinjske doline. BRANE JERANKO V gozd brez dovoljenja Slovenci se premalo zavedamo še ene velike prednosti naših gozdov ... »To je prost dostop vanje. V vseh državah ni tako, tudi v vseh evropskih ne. Kot prost dostop razumemo gibanje in rekreacijo ter nabiranje gozdnih sadežev, do dovoljene mere seveda,« med drugim poudarja Marijan Denša iz nazarske območne enote zavoda za gozdove. Pri nas namreč za vse to ne potrebujemo posebnega dovoljenja. »Po drugi strani je to za gozd obremenitev, saj nekulturni obiskovalci - in včasih nehote tudi kulturni - vanj vnašajo nemir,« omenja Denša. Gozdar leta 2018 je Gregor Štancar iz nazarske Marijan Denša. Ponekod po svetu namreč po- znik, vodja nazarske območne enote zavoda območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. trebujejo posebne dovolilnice. za gozdove. 34 PORTRET »Za Slovence velja, da takrat, ko smo najbolj dobre volje, pojemo žalostne pesmi. Podobno je nekoč dejal Vlado Kreslin. Imamo pač nekoliko otožen značaj. Radi imamo mile, dolge in zategle tone, ki se jim prilegajo citre. Medtem ko lahko naše vesele pesmi naštejem na prste ene roke,« pravi Boris Andrej Mlakar. Citre - kot bi v naročju držal žensko Znan slovenski režiser ima v svoji zbirki več kot sto koncertnih citer - Te naj bi z milimi zvoki odvračale tudi od prepirov Boris Andrej Mlakar je znan po režiji številnih dokumentarnih in treh celovečernih filmov. Njegova velika ljubezen so tudi citre. Prepričan je, da imajo vsake svojo dušo in zgodbo. »V citre je del sebe vložil človek, ki jih je izdelal. Še več je vanje vložil človek, ki je nanje igral. Nato so jih dedovali iz generacije v generacijo. Ko naletim na takšno zapuščeno glasbilo, se mi pred očmi zavrti ves film o njem. Ker niti dve glasbili nista podobni, je draž toliko večja,« pravi. Zanimanje za ta glasbila je pri sogovorniku zbudil njegov stari oče Franc Ahačič. Ta je bil po pripovedovanju sogovornika velik citraš, po poklicu sicer »šuštar«, doma iz Tržiča. Mladeniču je podaril prve citre in ga naučil igrati prve akorde. Ker je čudovito igral, ni bilo vnuka prav nič težko navdušiti za to brenkalo. Danes je v zbirki Borisa Andreja Mlakarja že več kot sto dobro ohranjenih glasbil. Nekaj je takšnih, ki čakajo, da jih osveži pridna roka strokovnjaka oziroma restavratorja. To je za Mlakarja, ki bi rad v prihodnosti temu posvetil več časa, svojevrsten izziv. Se pa trenutno posveča še eni obnovi. Mož, ki zase pravi, da je razseljena jo harmonije je bilo prvič izdelano približno leta 1838. Zastopano je bilo v večjih glasbenih sestavnih, tudi v orkestrih. Najprej so ga izdelovali goslarji, torej tisti, ki so bili strokovnjaki za les in glasbila, saj »Sem sezonski igralec citer, ne igram za občinstvo, ampak zase. Po resnici povem, da premalo vadim. Ene citre imam na mizi in nanje zaigram, ko se naveličam česa drugega.« osebnost (zaradi učiteljskega poklica matere se je v mladosti pogosto selil, osnovno šolo ter gimnazijo je obiskoval v osmih krajih) zdaj v Šoštanju obnavlja rojstno hišo starega očeta, zgrajeno približno leta 1630. Od bordunskih do koncertnih Izraz citre je pri nas v eni od svojih pridig prvi zapisal Janez Svetokriški. Govoril je, naj se ženske ne prepirajo s svojimi možmi, ampak naj jim raje milo zaigrajo na citre in bo vse v redu, je povzel sogovornik. V 19. stoletju so bile pri nas znane bordunske citre, ki so jih ljudje večinoma izdelovali sami. Mlakar zbira koncertne citre. Gre za srednjeevropske oziroma alpske citre, ki imajo ponavadi pet melodij skih in do 47 spremljevalnih strun, uglašenih v kvintnem krogu. Glasbilo s tovrstno razvrstitvi- so znali igrati tudi na violino. Med citrami v Mlakarjevi zbirki so najstarejše izdelane med letoma 1840 in 1850. Velenjčan zapisal slovensko vadnico Koncertne citre so v času Avstro--Ogrske prišle v domove Slovencev iz sosednje Avstrije. S seboj so jih prinesli delavci, ki so gradili železniško progo Dunaj-Trst. Ljudje so na citre po besedah Mlakarja takrat igrali pretežno nemško glasbo, tako notni sistemi kot učbeniki za igranje tega glasbila so bili namreč v nemščini. Šele leta 1895 je Velenjčan Fran Korun Ko-željski izdal prvo vadnico za citre v slovenskem jeziku. Ivan Kiferle je okoli leta 1920 za citre priredil vse slovenske narodne pesmi. »Takrat je glasbilo prišlo v tako rekoč vsako slovensko hišo. Ljudje so se ob dolgih zimah relativno hitro naučili igranja na citre, ob tem so zapeli,« je pojasnil sogovornik. In dodal, da se se kmetje, ki so za nakup glasbila prodali nekaj volov, ponj odpravili večinoma na Dunaj in v Gradec. Po izdelovanju citer je še posebej znano nemško mesto Klingenthal, kjer je bila izdelovalnica glasbil skoraj v vsaki hiši, in sicer zato, ker v tem okolju raste resonančna smreka, ki je bistvena za dober zvok. Iz črev ovc, ki so jih nekoč pasli na tamkajšnjih pašnikih, so domačini izdelovali strune. Mili zvok citer je tako na nek način pogojen z naravnim okoljem. Za spremljavo slovenski otožnosti Citre so pri nas nekakšen sinonim za ljudsko glasbo. Mlakar pritrjuje, da lahko z njimi najlepše pospremimo otožnost slovenske narodne pesmi. A opozarja, da ne smemo zanemariti koncertnega značaja citer, na katere so po vsej Avstro-Ogrski igrali klasično glasbo, od Mozarta, Wagnerja in Straussa. Na dunajskem dvoru in drugod se je uveljavila salonska glasba, ko so citre zazvenele ob violini in klavirju, medtem ko so po vaseh ali kmetijah citre zazvenele ob kitari, morda se je pridružila še piščal. Po njegovem prepričanju imamo danes izvrstne citrarje, ki se med drugim šolajo na konserva-torjih v Innsbrucku, Salzburgu in Gradcu. »Tudi v Velenju je nekaj izobraženih citrarjev, ki čudovito Boris Andrej Mlakar je diplomiral na AGRFT. Podiplomski študij je opravil v Münchnu. Podpisal se je pod tri celovečerne filme, in sicer Christophoros, Halgato in Mokuš, ter pod približno sedemdeset dokumentarnih filmov. Njegovo delo je med drugim dokumentarna serija Slovenija - štirje letni časi. Vse življenje je svobodni ustvarjalec, ki sodeluje z RTV Slovenija in drugimi televizijskimi hišami. V teh dneh svoja dela predstavlja na filmskih večerih na gradu Kromberk. Na znanem jugoslovanskem festivalu Teden domačega filma, ki ga je pred leti gostilo Celje, je prejel nagrado občinstva celjski vitez za svoj prvi igrani celovečerni film Christophoros. S tem filmom se je nato predstavil na festivalih po vsem svetu. Skladbi, ki sta neločljivo povezani s citrami in sta železni program vsakega citrarja, sta po besedah Borisa Andreja Mlakarja Tretji človek Antona Karasa in Freundorferjeva Pot do srca. Citrarji pri nas ne morejo mimo slovenskih narodnih pesmi in pa skladbe Cvetje v Jeseni, ki jo je napisal Urban Koder. igrajo tako klasično kot narodno glasbo, prav tako džez. Veliko zaslug za to, da so citre danes tako priljubljene, imajo tudi različni festivali in glasbeniki moje generacije, na primer Peter Napret. Sam nimam nobenega kompleksa, da je to nemško glasbilo, saj je njegova dodana vrednost slovenska pesem.« Med pogovorom izpostavi še eno zanimivost. Klasična oblika citer je kapljasta in naj bi bila med moškimi priljubljena zaradi posebnega razloga. »Ko jih primeš v roke, je občutek takšen, kot bi v naročju držal žensko,« pove zbiratelj. Ker pa se oblika citer še razvija, poznamo že take v obliki trapeza. Neprecenljive citre Antona Karasa Mlakarju so zanimive prav vse koncertne citre, izdelane do konca druge svetovne vojne. Hrani jih v številnih omarah, celo pod posteljo. Šele ob sodelovanju z Muzejem Velenje, ko je bila obsežna zbirka predstavljena na razstavi, so bili predmeti razvrščeni glede na izdelovalca, glede na glasbenike, ki so nanje igrali, in glede na druge značilnosti. Razstava, ki se je iz Velenja doslej selila še v Brežice in Domžale, v prihodnje bo gostovala še v Tržiču, priča še o citrarskem priboru, citrarskih naprstnikih, ključih za uglaševa-nje, o notnem gradivu in drugih zanimivih predmetih, povezanih s citrami. Če so bile prve citre, ki jih je dodal v svojo zbirko, last njegovega starega očeta, se lahko danes med »Mama je bila slavistka. Vzgojila me je v domoljuba, ki ima rad slovensko besedo in slovensko pesem.« drugim pohvali s citrami Antona Karasa. Tega je leta 1948 med igranjem v lokalu na Dunaju slišal režiser Carol Reed, ki je tam snemal film Tretji človek. Karasa je prosil, naj za film posname glasbo. Ta mu je prinesla izjemen uspeh. Le v letu je prodal pol milijona albumov. Ker mu svetovna prepoznavnost ni ugajala, se je vrnil v avstrijsko prestolnico, tam odprl svojo taverno, igral in gostil znana glasbena imena. Ka-rasovo glasbilo je za Mlakarja, ki je tudi filmar in je s citrarsko glasbo opremil več svojih dokumentarcev, neprecenljivo. V lasti ima tudi citre Frana Ko-runa Koželjskega. Te je močno načel zob časa, zdaj so jih v svoje roke vzeli restavratorji. Omenjena glasbila bodo najverjetneje na ogled v velenjski glasbeni šoli, ki nosi ime po Koželjskem. Sicer pa si ljubitelj filma in citer želi, da bi njegova glasbila dom dobila v svojem prostoru, ki bi sodil pod okrilje velenjskega muzeja. In da bi se jim pridružile še zbirke drugih citrarskih navdušencev. TINA STRMČNIK Foto: SHERPA »Moja identiteta ni tako lokalno obarvana, ampak je vseslovenska. Te identitete se močno zavedam. Krajev in tamkajšnjih običajev ne poznam le iz knjig, temveč sem jih doživel.« REPORTAŽA 35 Mladi jamarji Šaleškega jamarskega kluba Podlasica iz Topolšice in Jamarskega kluba Črni galeb iz Prebolda so se lani odločili, da bodo zadevi končno prišli do dna in da bodo odkrili, kaj točno še skriva jama Veternica. Foto: Lea Pavrič Med prebivalci jame so netopirji - mali podkovnjaki, različni hrošči in kobilice. Mladi jamarji prebudili spečo kraško lepotico Ogled jame Veternice možen v primerni jamarski opremi in spremstvu jamarjev F Gre za avanturistično jamo, v katero je odsvetovan vstop brez jamarske opreme. Obiskovalcem zato posodijo kombinezon, čelado, rokavice in naglavno lučko. Foto: Maks Petrič Razmišljate, kako bi se v teh vročih dneh ohladili? Ni vam treba daleč. V okolici Vranskega v bližini dvorca Podgrad je jama Veternica. Preden se v spremstvu jamarjev odpravite vanjo, sandale raje pustite doma. Kljub temu da je odprta za obiskovalce, ne gre za turistično jamo. V njej namreč ni ne elektrike ne urejenih poti, temveč zgolj prvinska kraška narava. »Za turistične jame v šali rečemo, da se lahko skoznje sprehodimo z rokami na hrb- tu. To zagotovo ni Veternica. Gre za avanturistično jamo, v katero je odsvetovan vstop brez jamarske opreme. Obiskovalcem zato posodimo kombinezon, čelado, rokavice in naglavno lučko,« pojasni jamarka in predsednica Društva Center jamskih doživetij Lea Pavrič. Povprečen ogled traja približno dve uri. Obiskovalce najprej čaka tridesetmetrska ožina, ki na nekaterih delih zahteva plezanje med ozkimi jamskimi stenami. Zelo prav pridejo razširjeni deli rova, kjer si lahko odpočijejo in občudujejo podzemni kapniški svet Spodnje Savinjske doline. Napor, ki ga je treba vložiti v premagovanje razvejanega jamskega sistema, je zagotovo poplačan s pogledom na podzemno jezero, ki je največji biser Veternice, v kateri sicer ne manjkajo niti stalagmiti, stalaktiti, jamski stebri in zavese. Jama je v južnem pobočju Dobroveljske planote in s 567 metri predstavlja pravi manjši labirint, kar je razlog, da je bila še do lani tako zelo slabo raziskana. Dolgo neraziskana Nekatere posameznike je pritegnila že v preteklosti, a je nikoli niso razvozlali do konca. Najverjetneje je bila znana že v prvi polovici 18. stoletja, ko sta se na Vranskem mudila angleška popotnika. Iz njunega dnevnika je mogoče razbrati, da sta obiskala bližnji jami - Škadavnico in Podgrajsko jamo. Veternice v njem nista opisala. Leta 1938 jo je registriral Egon Pretner in opisal dostop do nje in prvi del jame - do jezera. Leta 1998 so se raziskovanja lotili člani Športnega društva Tornado. Ker so kmalu ugotovili, da risanje tako zapletene jame ne bo lahko, so dejavnost opustili. Mladi jamarji Šaleškega jamarskega kluba Podlasica iz Topolšice in Jamarskega kluba Črni galeb iz Prebolda so se lani odločili, da bodo zadevi končno prišli do dna in da bodo odkrili, kaj točno se skriva pod Čre-to. V enem letu so jo temeljito pregledali, odkrili nove dele ter izrisali natančen in pregleden načrt jamskega sistema. »Raziskovanja smo se lotili zelo sistematično. Vsepovsod smo vtaknili nos. Nismo namreč dovolili, da bi se nam izmuznil kakšen rov,« pripoveduje predsednica društva. Rezultat njihovega dela so pregleden načrt jamskega sistema in 567 metrov izmerjene jame, medtem ko je bilo po do zdaj znanih podatkih raziskanih le 92 metrov. Raziskovanja še ni konec Veternica jih je tako navdušila, da so ustanoviti Center jamskih doživetij s sedežem v Praprečah, s katerim želijo Predsednica Društva Centra jamskih doživetij s sedežem Praprečah pri Vranskem je jamarka Lea Pavrič. Foto: Luka Ložar širšo javnost seznaniti z osamelim krasom in njegovimi pojavi v tem delu Slovenije. Obiskovalci si lahko pod njihovim vodstvom ogledajo Veternico. Predstavijo jim kapniško bogat podzemni svet, pri čemer geoloških dejstev ne pozabijo začiniti z legendami. Točno nad jamo je na hribčku cerkev sv. Jeronima, ki so jo predniki zgradili kot obrambo pred Turki. Ena od legend pravi, da naj bi iz nje vodila pot do jame. Ljudje, ki so se zatekli za cerkveno obzidje, naj bi se pred Turki rešili po skrivnem rovu, ki jih je pripeljal k vhodu Veternice. Spet druga legenda govori, da so nekoč v bližnjo jamo Ška-davnico spustili mačko, ki je nato beli dan zagledala prav tako iz Veternice. »Točno to zdaj buri našo domišljijo. Odkrili bi namreč še radi, ali res obstaja povezava med jamo Škadavnico, Podgrajsko jamo in Veternico. Dogovarjamo se z jamskim potapljačem, ki bi se potopil in ugotovil, ali je možen prehod ali ne,« načrte o novih jamskih podvigih razkrije Pavričeva. ŠPELA OŽIR 36 REPORTAŽA Zanimiv je goreči grm, ki zagori, če ob polnem soncu ob rastlini prižgemo vžigalico. Ker rastlina oddaja toliko eteričnega olja, zagori in po celem vrtu zadiši po limoni. Edinstveni snegobrani t*:-, Izkušene vrtnarske roke Gorazda Mauerja so vzgojile že tudi nekaj njegovih sort rastlin. »Z najboljšimi vrtnarji v Evropi, s katerimi gojim stike, izmenjujem sadike. V vrtu tudi preizkušam rastline iz drugih okolij, kako prenašajo naše rastne razmere. Veliko rastlin si izmenjujem s tujimi botaničnimi vrtovi.« Mercedes r Gorazd Mauer na edinstvenem vrtu goji š Minuli konec tedna so odprli vrata ljubiteljem zelenega, cvetočega in uporabnega trije vrtovi na Šentjurskem. Naša ekipa je dan prej obiskala vrt Rifnik, ki ga že od leta 1988 zasaja in ureja priznan vrtnarski mojster Gorazd Mauer. V svojem vrtu, ki je tudi matičnjak, goji tudi sorte, ki so izjemno redke. Tam najdemo tudi bukev sorte mercedes. Zelo značilno za Mauer-jev vrt, ki je eden najboljših v Evropi: je merdeces med vrtovi. Gorazd Mauer, ki je bil nekdaj zaposlen kot učitelj v celjski vrtnarski šoli in mariborski kmetijski šoli, je z ženo živel v središču Celja. Toda želela sta si selitev iz mesta v naravo. Kupila sta parcelo in hišo na Rifniku ter se leta 1992 preselila tja. »Pritegnila sta naju lep razgled in neokrnjena narava. Ko sva kupila posest od prejšnje lastnice, je gospa šla za nekaj minut v bližnji gozd in se vrnila s polno košaro borovnic,« o svoji odločitvi za selitev na Rifnik pripoveduje Mauer. Prve rastline v današnjem vrtu je zasadil že pred selitvijo, in sicer leta 1988. Vse od takrat vrt širi, pri čemer mu zadnja leta pomagata tudi sin, ki je končal vrtnarsko šolo, in hči, ki študira krajinsko arhitekturo. Čeprav bi lahko izbral tudi bolj položno parcelo, se je odločil za hribovit svet. »Rastline in zasaditve se vedno prilagajajo terenu. Za vrtnarja je vseeno, na kakšnem področju je vrt. Če ve, kako rastline rastejo in se razvijajo, ni težav z zasaditvijo kakršnegakoli območja in kakršnihkoli tal. Edino, kar šteje, je znanje o rastlinah,« je prepričan gospodar edinstvenega rifniškega vrta. Vrt je tudi matičnjak V vrtu na poti ob ozki cesti proti vrhu Rifnika je velika zbirka iglavcev, host, starih, posebnih in redkih rastlin. Intenzivni del vrta »Ribnika nimam zaradi rib, ampak zaradi rastlin. V njem je veliko obvodnih rastlin, ki s svojimi koreninami čistijo vodo, zato je ta kristalno čista. Sam sem ga čistil le takrat, ko sem ga večal. In še takrat sem ves mulj, ki sem ga nabral, po polnitvi s svežo vodo vrnil v ribnik. Ribnik se je prečistil v enem tednu. Največja težava domačih ribnikov je preveč rib in premalo rastlin, ki čistijo vodo. Naravno ravnovesje je porušeno.« Medtem ko se na vodi bohotijo lokvanji, bo na plano kmalu pokukal še lotus. Ob ribniku rastejo med drugim močvirska trava, ki ima korenine do sredine ribnika, tife in bičje. novi tednik Ш radio celje HRASTNIK J nI CINKARNA FRUTARGM 2000 REPORTAŽA 37 Tako nastaja nova greda, ki jo bo Mauer zasadil predvidoma čez leto ali dve. Na izbran prostor položi karton, da onemogoči rast plevela. Na karton vsaj dve leti odlaga kompost. ia Rifniku številne redke in posebne rastline se razprostira na 4.500 kvadratnih metrih površine, drugi del vrta je suhi travnik, kjer ohranja naravno floro z divjimi rastlinami in travami. Vrt je zasajen po takšnem vrstnem redu, kot so rastline prihajale v roke izkušenega vrtnarja. Začne se pri hiši, kjer je najstarejši del z ribnikom, in se nadaljuje po celotni parceli. Vendar vrt ni namenjen zgolj ogledu in občudovanju rastlin, ampak je matičnjak. To pomeni, da v njem rastejo rastline, ki jih Mauer razmnožuje in ponuja v tujini in doma. Tla so zelo suha, hitro odcedna, bogata z železom. »Slednje pomaga, da v vrtu ni rdečih polžev,« pomenljivo omeni Mauer, ki v vrtu ničesar ne gnoji in nobenih rastlin ne škropi s fitofarmacevt-skimi sredstvi. »Seveda se zgodi, da se posamezen škodljivec malo bolj namnoži, ampak vedno pride predator in hitro spet vzpostavi naravno ravnovesje.« Edino težavo predstavljajo srne, ker vrt ni ograjen. A še te ne zato, ker bi rastline pojedle, ampak zato, ker jih poškodujejo s čiščenjem rogovja. Zaradi tega lahko namreč propade cela rastlina. Na vprašanje, koliko dela ima izkušen vrtnar s tem vrtom, Mauer odgovori, da uro na dan. »V zimskih mesecih, ko je sneg, rastline počivajo, v poletnih mesecih je dela več, največ ga je pred dnevoma odprtih vrat, to je drugi konec tedna v juniju in zadnji konec tedna v septembru. Takrat je vrt popolnoma urejen.« Dan pred dnevom odprtih vrat je bilo res tako. Fotograf je ob najinem odhodu komentiral: »A veš, da sem prav gledal, kje bo vsaj kakšna majhna travica med vsemi temi rastlinami?« Sama sem pomislila na trdovraten slak ob svoji minaturni gredici in retorično odgovorila: »A je nisi našel, kajne?« MARJETKA R. LESJAK, foto: GrupA m 4 ^ international canoe . federation ^ ^'OkVARH» P.ICERU» Kajakaška zvezaSlovenije NIK2IÜS IF 16.00 SPRINTKVALIFIKAGIJE nnm. 21.00SPRINTFINALE SPICA 22.30 SKUPINA SUKAR ^^U^^P print&graphics J triglav TelekomSIovenije »Največji problem slovenskih vrtov je, da so lepi aprila in maja, ko cvetijo, potem je konec. Vrt ne more biti samo enkrat lep, ker tudi narava ni lepa in cvetoča zgolj enkrat letno. Zasaditi je treba prave rastline.« Ob ribniku je terasa, ki ji naravno senco zagotavlja cedra. »Nikjer ni pritrjena, razen tam, kjer raste. Tudi sneg je ne zlomi, ker je ozka. Rastlina se sama prilagodi, ne potrebuje opore. Tu in tam jo je zgolj treba porezati.« V vrtu Rifnik je nasajenih več kot 2.500 različnih vrt rastlin. Gre za redke in posebne rastline, zanimive zlasti za zbiratelje in poznavalce. Na tem vrtu se odlično počutijo med drugim najmanjša vrba na svetu, slonova noga, različne sorte magnolij, host, sivke, aralija, prezimne fuksije, prezimni jasmin in ingver, prava sekvoja, agapantusi, juke, prezimne agave, vrtne orhideje. 38 ZA ZDRAVJE ( Л Brez spanja ni življenja Vsako desetletje nam vzame 5,5 minute spanca Somnologija, veda o spanju in njegovih motnjah, je ena najmlajših ved medicine. Verjeli ali ne, do danes znanost še ni čisto raziskala, zakaj človek sploh spi. Pri tem je absolutno znano, da so med spanjem nekateri deli možganov celo bolj aktivni kot med budnostjo in da ima spanje za telo obnovitveno vlogo. Pred desetletji so na miši pomnenju. Gre za poskuse, s katerimi so znanstveniki vseeno dokazali, da brez spanja ni življenja in da se spanca ne da nadomestiti z ničemer. znanstveniki opravljali poskuse in ugotovili, da je po 27 dneh budnosti poginila zaradi odpovedi imunskega sistema. Pri človeku naj bi rekord budnosti dosegel 17-letni študent, ki je buden zdržal enajst dni. Po tem obdobju so se mu pojavile halucinacije, čustvene in vedenjske težave ter težave pri Ko smo razdražljivi ... Ob tednu zdravja, ki je bil v začetku aprila, je bilo v Celju zanimivo strokovno preda- vanje o spanju. Tudi ob letošnjem tednu možganov se je o pomenu spanja za človekovo telo veliko govorilo. Koliko spanja potrebuje človek, je odvisno od njega, torej so potrebe spanja individualne, čeprav so z raziskavami znanstveniki tudi ugotovili, da se z leti povečuje število ljudi, ki spijo po sedem ur na noč ali manj, in Otroci imajo večjo potrebo po spanju kot odrasli. Potreba po spanju se s starostjo zmanjšuje. Znanstveniki so ob spremljanju spanja dojenčkov ugotovili, da polovico časa spanja sanjajo. V fazi globokega spanca so dojenčki na obrazih imeli izraze čustev, kot so veselje, strah, gnev. Ta teorija sloni na tem, da otrok v najzgodnejšem obdobju svojega življenja zaznava čustva predvsem iz obrazne mimike ljudi. Otrok v prvih dveh letih življenja več kot polovico časa spi. Ohranite dobro mero spanja V posteljo se vsak dan odpravite ob istem času in vstanite ob istem času. Izogibajte se popoldanskemu dremanju. Če potrebujete počitek čez dan, počivajte največ 30 minut in to do 16 ure. Spalnico uporabljajte le za spanje in intimnosti, ne za branje, gledanje televizije ali prehranjevanje. Zvečer ne pijte kave, alkohola, ne kadite ali se ne prenajedajte. Če po 20 minutah ne morete zaspati, raje vstanite, pojdite v drug prostor in počnite kaj sproščujočega ter pojdite v posteljo, ko ste spet zaspani. t K da se čas spanja vsakih deset let skrajša za 5,5 minute. Za najstnike je priporočljiv od 8- do 10-urni spanec, kar je danes skoraj nemogoče zaradi tempa življenja. Premalo spanja vodi v resne težave. Kratkoročne težave so predvsem slabše kognitivne funkcije, ki se pojavijo dokaj hitro. Otroci, ki premalo spijo, počasneje rastejo. V globokem spanju se namreč izloča rastni hormon. Dovolj spanja krepi tudi imunski sistem. Ni zanemarljiv Spanje ni enoten proces. Poznamo dve osnovni fazi spanja: REM in NREM. Slednja pomeni prehod iz dremeža v globoko spanje. REM-faza je tista, v kateri največ sanjamo, in predstavlja do 25 odstotkov celotnega spanca odrasle osebe. Ti fazi se izmenjujeta. Spanje je pomembno tudi za proces staranja. Če manj spimo, se hitreje staramo. Spanje odpravlja nevarne kemične snovi v možganih, ki se kopičijo in privedejo tudi do demence. Predvsem v zahodnem svetu je tempo življenja ustvaril nerazumljiv fenomen. Ljudje zvečer zaužijejo uspavalne tablete in zjutraj psihostimulanse. dokazan podatek, da so predvsem otroci, ki so neprespani, nagnjeni k poškodbam. Odrasli neprespani ljudje so razdražljivi, pojavijo se vedenjske motnje in motnje pozornosti. Pogosto tudi neuspešnost pri delu. Premalo spanja spodbudi izločanje hormonov, ki povečujejo lakoto, in zavre izločanje hormonov, ki občutek lahkote zmanjšujejo. Torej so neprespani ljudje bolj lačni in nagnjeni k uživanju nezdrave hrane. Pomanjkanje spanja vodi v možgansko-žil-ne bolezni in sladkorno bolezen, poleg tega predstavlja tudi resno tveganje za razvoj ostalih bolezni. Med spanjem se obnavlja telo. Tik pred spanjem se temperatura telesa poviša, nato med njim postopoma pada. V spanju je del možganov izredno aktiven, saj se krepi njihova spominska naloga, hkrati prihaja ravno med spanjem do brisanja nepotrebnih dnevnih spominskih zaznav. SŠol Če je človek buden 18 ur, so znaki njegovega počutja skoraj enaki kot pri človeku, ki ima v litru krivi 0,5 grama alkohola. Če je buden en dan, torej 24 ur, je to enako vinjenosti s stopnjo enega grama alkohola na liter krvi. 20 odstotkov prometnih nesreč naj bi se zgodilo zaradi zaspanih voznikov. Največkrat gre za poklicne voznike, ki so poleg tega, da so nenaspani, še predebeli in se jim že pojavljajo motnje spanja. ^ Nespečnost je lahko prehodna, kratkotrajna ali dolgotrajna, kronična. Pri prvi obliki traja le nekaj dni. Ponavadi so vzroki za prehodno nespečnost stresni dogodki ali nezdrave življenje navade. Kratkotrajna nespečnost traja največ tri tedne, in sicer prav tako zaradi stresnih dejavnikov, a se spanje po določenem času normalizira. Kronična nespečnost traja več kot tri tedne oziroma se pojavlja vsaj trikrat na teden mesec ali dlje. Lahko je posledica bolezni ali dolgotrajnega uživanja alkohola in določenih zdravil. Nespečnost lahko povzročijo tudi hormonske spremembe, ki nastanejo s starostjo. IZ SVETA ZABAVE 39 Kreslin in Ruggiera o dobrih medsosedskih odnosih Na svoj zadnji album Če bi midva se kdaj srečala je Vlado Kreslin uvrstil tudi duet z Antonello Ruggiero, legendarno italijansko pevko, nekdanjo solistko skupine Ma-tia Bazar. Splet dveh odličnih glasov za-blesti v razkošnem in bogatem orkestrskem zvoku, pesem pa govori o mejah in dobroso-sedskih odnosih in je zato danes še posebej aktualna. Glasbo izvaja simfonični orkester iz Udin, spremljevalne vokale je dodal Vokalni ansambel Reunion. Avtor glasbe in besedila je Vlado Kreslin. Guštovih milijon trenutkov, ki parajo spomin »mw*™«*- I J I kov posuti, razsu- ti, visijo, kričijo in tam so, parajo spomin.« OD Ш DODtStT Knjigarna »Kako vzpostaviti knjigarno v vasici?« Če iščete sladek slavospev vaškim knjigarnam, bodite pozorni. Knjigarna ni prav nič romantičen film, prej je neke vrste precej zmedena kritika malomeščanskih predsodkov in muhavosti. V mnogih pogledih se gledanje filma Knjigarna zdi podobno branju malce amaterske knjige, v kateri se okoliščine razvijajo, liki premikajo v okolju ali vzpostavljajo vezi med sabo preveč »po željah avtorja« in premalo »naravno«. Ali logično. Ta slabost predvsem pride do izraza na začetku filma, pri katerem potrebujete precej potrpežljivosti. Zelo manjka zgodnejše in bolj vpleteno vzpostavljanje lika Billa Nighyja; tega igralca in tak konflikt in te dialoge bi drama nujno potrebovala že prej. Zaključek prav zaradi njega premore določeno mero moči, a vprašanje je, če je vreden čakanja. Vsaj načeloma je dobro ovekovečena doba povojne Anglije, in sicer brez telefonov, Amazona in z drugačnimi obraznimi mimikami. OCENA: 5 / 10 PETER ZUPANC PRIHAJA Nova skladba, ki jo lahko slišimo na radijskih valovih, je Milijon trenutkov. Avtor besedila in glasbe je Gušti, ki je aranžma prepustil producentu Žaretu Paku. Pesem govori o »občutku vračanja spominov nekam med izredne trenutke«, pravi Gušti. »Korakaš skozi mesto, nekako brez cilja in prideš v klub, kjer opazuješ ljudi in ugotavljaš, kako dolgčas ti je pravzaprav globoko v sebi,« še dodaja o vsebini. Skladba ni klasično poletna, a si jo brez težav zamišljamo kot zvočno kuliso lenega jutra v viseči mreži. Neverjetni 2 (Incredibles 2) Mama Helena postane najbolj cenjena superjunakinja na svetu in očka Janez je prisiljen ostati doma ter skrbeti za novega neverjetnega dojenčka. Janez se kmalu naveliča dolgočasnega previjanja plenic, ustavljanja riganja ognja in podobnih super težav ... Pomembno: drugi del Pixarjeve animiranke o najbolj navadni super družini na svetu. Ljubiti Pabla (Loving Pablo) Kolumbija, zadnja desetletja preteklega stoletja. Novinarka in medijska zvezda Virginia se zaplete z zloglasnim Pablom Escobarjem, preprodajalcem mamil ... Pomembno: v drami, posneti po resničnih dogodkih, igrata Penelope Cruz in Javier Bardem. Kataya bo poleti plesala tango Odlična vokalistka Kataya pred poletjem predstavlja vroče plesne ritme v skladbi Tango. »Gre za popolno poletno pesem, ki je zabavna in pozitivna ter ima vabljive ritme. Uživajte v prihajajočem poletju,« je plesno razpoložena Kataya sporočila po snemanju pesmi. Vaš zakaj A naš zato. Vsak ponedeljek iščemo ob 12.13. odgovore na vprašanja uuuuuu»*«**' poslušalcev. ■ПИПНВНПН 03 4225148 radio@nt-rc:.5i PrsJernova 19, 3000 Celje Oceanovih 8 (Ocean's 8) Debbie, sestra slavnega prebrisanega roparja Dannyja Oceana, zbere skupino deklet, da bi v New Yorku izvedle rop stoletja ... Pomembno: med cvetom ropark se med drugimi znajdejo tudi Sandra Bullock, Anne Hathaway, Rihanna in Cate Blanchett. (PZ) 40 PODLISTEK ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Skromen mož velikih dejanj: Janez Hausenbichler (i) Savinjčan Franjo Baš je priimek Hausenbichler zasledil v nekem zapisu okrog leta 1600, najdenem na Ljubnem. Priimek naj bi izhajal iz besedne zveze »Haus am Büchel« oziroma »hiša na griču«. Janezov oče Alojzij je bil iz znamenite Hausenbichlerjeve družine, ki je imela v najemu cesarsko kraljevo pošto v Šempetru v Savinjski dolini. Pošta je daleč slovela po svoji imenitnosti in gostoljubnosti. Pri njej se je ustavljala tudi cesarska družina, kadar je potovala z Dunaja proti Italiji ali nazaj, saj je ta pošta ponujala tudi prenočišča. Alojzij Hau-senbichler si je za ženo izbral hčer žalskega tržana Šentaka. Ker Alojzijev oče ni odobraval te poroke, sta si mladoporočenca dom ustvarila v Žalcu. V zakonu so se jima rodili tri hčere in sin Janez, ki se je rodil 13. decembra 1838 v Žalcu. Kot edini sin je bil deležen še posebne skrbi staršev. Janez Hausenbichler je ljudsko šolo obiskoval v Žalcu pod vodstvom učitelja Franca Kovača in končal še dva razreda takratne cesarsko-kraljeve glavne šole v Celju. Ker starši Janezu niso mogli plačevati višjega šolanja, so sklenili, naj se izuči kakšne obrti. To mu je pozneje v življenju zelo prav prišlo. Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. »Tako se je mlad Janez priučil medičarskemu rokodelstvu. Ker pa takrat ni bil noben rokodelec spoštovan, ako ni šel kot pomočnik s culico na rami križem sveta, je tudi Janez Hausenbichler kot 17-le-tni mladenič vzel zlate nauke svoje matere v srce in pa culico na rame ter se podal po svetu, da se izobrazi in spozna šege in navade tujih krajev in drugih ljudstev. Štiri leta je bil po svetu med tujimi ljudmi, kjer je videl mnogokaj, se mnogo naučil ter marsikaj poskusil.« Odprl je gostilno Po očetovi smrti se je vrnil domov, kjer je upravljal posestvo in odprl medičarsko obrt. To je prinašalo le majhen zaslužek, zato sta po poroki s Celjanko Elizo Zmrzlikar odprla še gostilno, ki je kmalu zaslovela izven meja domače doline. Gostilna je bila znana po dobri hrani in odlični kapljici ter prijaznosti, s katero je bil sprejet vsak gost. Janez Hau-senbichler je bil v družbi krat-kočasen, rad je imel lepo petje in tudi sam je zelo rad prepeval narodne pesmi. Med gosti sta bila med drugimi tudi Anton Tomšič, urednik Slovenskega naroda, ki so ga mariborski nemškutarji imenovali »der Windische Christus«, in njegov sodelavec Josip Jurčič. Dobro obiskanost svoje gostilne je znal dobro izkoristiti za obujanje narodnega življenja. Njegova gostilna je postala zbirališče narodnjakov iz vse Slovenije. S skupino narodnjakov se je udeležil prvega slovenskega tabora v Ljutomeru in bil srce ter organizator drugega slovenskega tabora v Žalcu, ki je bil v nedeljo, 6. septembra 1868. Pri Hausenbichlerjevih so izoblikovali oklic, ki je izšel avgusta tudi v Kmetijskih in rokodelskih novicah. Se nadaljuje ... KARMEN KREŽE Medobčinska splošna knjižnica Žalec % 4 h » ш MESTNA TRŽNICA CELJE domače dobrote sredi mesta r' MESTNA TRŽNiCA CELJE JE ODUČNO ZALOŽENA S SVEZiM DOMAČiM SADJEM LOKALNiH PRiDELOVALCEV iN Z GOZDNiM i sADEži. www.kamra.si kamra ALBUM S CELJSKEGA Prvo sveto obhajilo pri sv. Jožefu nad Celjem, 1964 vedli in smo sodelovali pri uri, smo imeli zadnjih petnajst minut tudi čas za igro. Spomladi in jeseni smo se igrali z žogo, si razigrano nagajali za cerkvijo. V zimskem zasneženem času smo se sankali po hribu pod cerkvijo. Radi smo se družili in tudi v šoli nas je bila večina sošolcev. Besedilo prispevala Cvetka Škoflek (roj. Žmaher), v zadnji vrsti druga z desne. Fotografijo prispeval Vencelj Ferant, v prvi vrsti ob duhov- niku z leve, ob župniku Lovru Sedeju. Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: 03 4261736 (Srečko Maček), medijski pokrovitelj: Novi tednik, vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. BRALCI POROČEVALCI 41 Prvi koncert orkestra harf Zmagovalke Veselega vetra V ponedeljek, 7. maja, je bil v Glasbeni šoli Celje edinstveni dogodek, koncert šolskega orkestra harf z naslovom Tam, kjer harfe pojo. Umetniška vodja Erika Frantar, sicer profesorica v Glasbeni šoli Celje, je na odru združila svoje zdajšnje in nekdanje učenke ter dijakinje ter tako zasnovala orkester enajstih pedalnih in šestih keltskih harf. Pod taktirko Matjaža Brežnika so zaigrali Avsenikov medley, Debussy Petite suite - En bateau, izpod peresa Urške Šantavec Orešič je posebej za ta orkester nastal Disneyjev medley, kjer sta se orkestru pridružila tudi pevca Živa Žohar in Matic Dokler, ki delujeta pod mentorstvom Davorja Mikulića. V povsem polni dvorani je temperatura z vsako naslednjo skladbo naraščala, že tako povsem prevzeto občinstvo pa so ob koncu povsem prepričali še s pesmijo iz filma Moje pesmi, moje sanje. Resnično edinstven dogodek. ML V soboto, 26. maja, je komorna zasedba Dekliškega pevskega zbora Gimnazije Celje - Center na 6. mednarodnem pevskem festivalu ruskih pesmi Veseli veter 2018 v Ljubljani navdušila občinstvo in strokovno žirijo v sestavi Anka Jazbec, Matej Jevnišek in Olga Ulokina. Dekleta so si pod vodstvom Davida Preložnika z izjemnim nastopom prislužila 1. mesto v kategoriji srednješolskih zborov in veliko nagrado kot najboljši zbor tekmovanja. Z devetimi glasbenimi sestavi in s 60-letno neprekinjeno tradicijo delovanja glasbenih zasedb GCC sicer sodi med najaktivnejše slovenske šole, ki se ponašajo z nazivom Kulturna šola. Je tudi edina srednja šola, ki ji je JSKD leta 2015 podelil ta naziv. Ob razvejani gledališki, literarni, likovni in multimedijski ustvarjalnosti ima pri umetniških vsebinah posebno mesto prav glasba in vsi koncerti letošnjega šolskega leta so posvečeni 60-letnemu jubileju. GD Utrinki iz MDDI Celje Že na novega leta dan se je nekaj članov zbralo pri »Pušnk šanku« na tradicionalnem pohodu okoli Šmartinskega jezera. Zaradi slabega vremena je bila udeležba slabša. Voščil in dobrih želja kljub temu ni manjkalo in verjamem, da je bila pot zanimiva. Delavnica o zdravem načinu življenja in zanimivem predavanju na temo zdravja nam je dala elan in smernice. Vsak korak šteje in vse, kar naredimo za boljše počutje, je dobrodošlo. Čas pusta je tudi čas peke krofov. V pisarni društva smo se zbrali Zvončnice in še nekaj članov. Krofi so uspeli, bili so zelo okusni in jih je kar prehitro zmanjkalo. Marca smo se podali na ogled dvorca Tabor v Višnjo vas. Prijazno nas je sprejel lastnik Matjaž Založnik, ki nam je na kratko predstavil zgodovino dvorca in aktivnosti ter zanimivosti danes. Postregel nam je z odličnim domačim čajem in degustirali smo lahko njegove izdelke. Pot smo nadaljevali na Frankolovo, kjer smo počastili dan mučencev in dan žena. Popoldne je bilo skoraj prekratko za klepet, petje in tudi ples. Ples, dobra volja in petje so zdravilo brez recepta, a zagotovo preženejo žalost in mnogokrat tudi bolečine. Invalidi se radi kaj novega naučimo. Naučili smo se nekaj vaj, ki so zelo primerne za vse, še posebej za tiste, ki imajo težave s hrbtenico. Nato smo se odpravili na pohod in ogled novo urejene srčne poti. V pisarni društva nas je čakala Klavdija Simler, zmagovalka natečaja peke potice Falla. Pripravila nam je delavnico o nabiranju zelišč. Podučila nas je o pomenu natančnosti in o pravilih, ki jih zahtevata nabiranje in priprava zelišč. Naučila nas je prepoznati čemaž in nam pripravila odlično juho iz čemaža in kopriv. Nato nam je zaupala recept rožičeve potice in lahko smo jo poizkusili, saj nam je prinesla že pečeno. Mnogo let v maju odhajamo na romanje na Gorenjsko. Za nekatere člane je veliko veselje, da gremo skupaj na Brezje. Nekateri so bili prisotni pri sveti maši, drugi so se ob kavici in malici družili, si hiteli pripovedovati novice, nekateri pa so malo potarnali in jim je bilo takoj lažje. Breme, ki ga vsak nosi s seboj, je takoj lažje, če ga delimo z ljudmi, ki nas razumejo, saj imajo podobne težave. Pregnali smo dež in se odpravili na Križno goro nad Škofjo Loko. V znanem gostišču smo se okrepčali in ob zvokih harmonike tudi zapeli. Nekateri člani so si skrbno ogledali okolico in se sprehodili do cerkvice, nekateri pa so s prijatelji kramljali in peli. Enotni smo bili, da nam druženja manjka, da si premalokrat vzamemo čas drug za drugega, nekateri pa te možnosti žal nimajo velikokrat. Veseli so, da jim pripravljamo tako obliko druženja, saj je za nekatere to edina priložnost, da gredo od doma ter pozabijo na skrbi in težave, ki jih tarejo. Popoldne je kar prehitro minilo. Med potjo smo peli in si obljubili, da se kmalu spet srečamo. DM Sprejem za zlate mlade raziskovalce Podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol je 29. maja v mestni hiši sprejel člane gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline in njihove mentorje, ki so na 52. državnem srečanju mladih raziskovalcev Slovenije 14. maja v Murski Soboti dosegli odlične rezul- tate - kar šest zlatih priznanj so prejeli učenci in dijaki velenjskih osnovnih in srednjih šol. Podžupan je čestital mladim nagrajencem in se jim zahvalil za čas in trud, ki ga vlagajo v raziskovanje. Povedal je, da smo v Velenju ponosni nanje. Da so oni tisti, ki odkrivajo nova znanja, opozarjajo na določeno problematiko, iščejo inovativne in praktične rešitve ter s svojimi uspehi dobro pro-movirajo našo občino. Mestna občina Velenje jih kot glavni podpornik gibanja pri tem spodbuja, podžupan je obljubil, da bo tako tudi v prihodnje. MK 42 BRALCI POROČEVALCI Stotnija Podkrajčanov na Bloški planoti A Kulturno-športno društvo (KŠD) in Svet Krajevne skupnosti (KS) Podkraj pri Velenju sta za cilj letošnjega izleta določila Bloško planoto. Njene lepote in zanimivosti je 19. maja obiskalo sto krajanov Podkraja, ki se vselej v velikem številu udeležujejo ne samo izletov, temveč tudi športnih in kulturnih prireditev, ki jih pripravljajo prizadevni organizatorji KšD in sveta KS. Po krajšem postanku sta avtobusa pri Uncu zapeljala z avtoceste in se začela po Cerknici hitro dvigati proti Blokam na nadmorski višini približno 730 m. Na lepo urejenem parkirišču smo izstopili, si ogledali Bloško jezeru z umetno zajezenimi izviri, hkrati pa tudi park Idila. Sledila je krožna vožnja po Blokah. Slišali smo več zanimivih prigod. Spoznali smo osnovne značilnosti Krpanove poti, ki jo pohodniki prehodijo v dolžini 19 km vsak zadnji teden v aprilu. Od blizu smo videli Napoleonov most, cerkev sv. Roka, vaški vodnjak, ki spušča posebne mehurčke, kmetijo s sto glavami živine, skulpturo bloškega vola, v daljavi nekdanjo vojašnico ... Sicer pa Bloke slovijo tudi po smučarjih in smučeh, ki jih je v Slavi Vojvodine Kranjske opisal Janez Vajkard Valvazor. HINKO JERCIC n Demenci prijazna točka v Pegazovem domu .. Demenca je stanje, kjer je zmanjšanje kratkoročnega spomina stalnica vsakodnevnega življenja osebe. Prinaša hude posledice tako za osebe, ki se s tem neposredno soočajo, kot tudi za svojce, ki so del tega soočanja. Zlasti slednje je treba opolnomočiti, da lahko kljub vsem posledicam demence živijo v sožitju in imajo karseda kakovostno življenje. Demenci prijazne točke, ki jih vzpostavljamo po Sloveniji v ta namen, so pomembna pridobitev za večjo osveščenost o tej bolezni. Tudi v Pegazovem domu Rogaška Slatina imamo dovolj izkušenj. Zaposleni imajo veliko znanja na področju prepoznavanja znakov demence, odzivanja nanjo in ravnanja z osebami z demenco, zato smo v četrtek, 17. maja, demenci prijazno točko vzpostavili tudi pri nas. Točka je mesto, kjer zaposleni nudijo informacije, povezane z demenco - kako jo prepoznati, kakšni so znaki, kako komunicirati z osebo z demenco, kako pomagati, ko je oseba z demenco v stiski, ker ne ve, kdo je in kje živi ... Zaposleni tudi usmerjajo, kam naj se osebe z demenco ali njihovi svojci obrnejo po pomoč (CSD, Spominčica, zdravnik ...). S pomočjo demenci prijazne točke bo v Rogaški Slatini še večji poudarek na ozaveščenosti o demenci, poleg tega želimo v večji meri pritegniti ter usposobiti o tem uslužbence v javnih ustanovah - bankah, poštah, trgovinah, knjižnicah, policijskih postajah ... Osebe z demenco so v začetnem obdobju še vedno uporabnice storitev, zato je zelo pomembno, da uslužbenci znajo prepoznati in se pravilno odzvati na njihove stiske. V tej smeri bomo vzpostavili tudi sodelovanje s šolami in z vrtcem. KRISTINA KAMPUŠ, direktorica ... in v Zimzelenu v Deos center starejših Zimzelen v Topolšici se je 24. maja umestil na slovenski zemljevid demenci prijaznih točk (DTP). Točko sta na slovesnosti v domu Zimzelen otvorili Štefanija Zlobec, predsednica slovenskega združenja za pomoč pri demenci Spominčica, in Andreja Štefan Bukovič, direktorica Zimzelena. Na svečani prireditvi je nastopil zbor stanovalcev Zimzelen, stanovalka Metka Mahne pa se je z recitali pesmi Danijele Hliš, ki so objavljene v knjigi Spominčice, dotaknila sveta demence s poezijo. Zlata Golja, so-rodnica varovanke Zimzelena, je ubesedila občutke, kako demenco doživljata in se z njo soočata ona in njena družina. Na prireditvi so bili tudi predstavniki učencev in učiteljev OŠ Karla Destovnika - Kajuha ter učenka Karin Menhart, ki je nastopila z glasbeno točko »Demenci prijazna točka prispeva k oblikovanju demenci prijaznega okolja. Je ena od kamenčkov v mo- BRALCI POROČEVALCI 43 11. pohod od Starega piskra do Zabukovice V nedeljskem sončnem jutru, 27. maja, smo se že 11. podali na pohod od Starega piskra do Zabukovice. Že pred odhodom nam je prijazna g. Katja iz MNZC razkazala muzejske prostore Starega piskra in nam opisala kronološki potek v tistih krutih časih. Po ogledu nas je več kot 160 odšlo ob Savinji čez most pri Kasazah, kjer smo imeli tudi okusno malico, po obronkih planine Bukovice do prizorišča poboja talcev v dolini Artaščice pod Gozdnikom. Med potjo se nam je pridružilo še več pohodnikov, tako da nas je bilo na koncu približno 200. Na kraju žalostnega dogodka, kjer je okupator postrelil deset mladih fantov, starih od 17 do 40 let, je bila spominska proslava, na kateri je spregovoril župan Žalca Janko Kos, slavnostni govornik pa je bil Tit Turnšek. Po kulturnem programu je sledilo prijetno druženje ob okusnem bograču, za katerega je priskrbel organizator, ki je poskrbel tudi za prevoz pohodnikov nazaj v Celje. Pot je prijetna, ne pretežka in dolga približno 13 km. BRANE FELDIN, Združenje za vrednote NOB Celje Foto: Robi Šterpin CINKARNA Zastopa in prodaja za Slovenijo. AGRO NASVETI 051 367 008 (Vili Kurnik) 031 504 512 (Nande Osojnik) HERBICID Vodotopni koncentrat (SL). Vsebuje: 2,4-D, 160 g/l + Glifosat, 240 g/l Pakiranje: 11,201 l\ Nufaim Grow a better tomorrow. CINKARNA www.cinkarna.si Topolšici zaiku Zimzelena, kjer že nekaj let deluje skupina za samopomoč svojcev oseb z demenco. Vodi jo Jelka Florjančič vsak zadnji četrtek v mesecu. Pred štirimi leti smo zastavili koncept delovanja svetovalnic in se odpravili na teren v lokalno okolje,« je povedala Andreja Štefan Bukovič, direktorica Zimzelena. »Svetovalnico obiščejo ljudje, ki želijo zasebni pogovor o demenci. Z Združenjem Spominčica Zimzelen pripravljamo Alz- haimer cafe v Knjižnici Velenje, dogodke, ki so vedno dobro obiskani.« Poslanstvo Zimzelena se z odprtjem demenci prijazne točke krepi in dodatno udejanja z aktivnostmi, namenjenimi ljudem, ki bivajo doma, in njihovim svojcem. JANJA KOŽELJ PepelmWG ГЧ____Ii___n____I!.. 111Л __ ________l_ I ■ _ I i __________J_5____■ Sredstvo Pepelin WG se uporablja kot preventivni kontaktni fungicid na vinskiMi, pečkarjih, koščičarjih ozimnih in jarih žitih, bučnicali; plodovkah, hmelju, vrtnicah, grahu in na okrasnih rastlinah. Л f. V * * Rdeča sadna pršica Hmeljeva pepelovka (Panonyhus ulmi) ЖИК (Sphaerotheca humuli). Oidij vinskeMrte (Uncinula necator) Pepelasta plesen jablan (Pfldosphaera leucotricha) AGRO NASVETI 051 367 008 (Vili Kurnik) 031 504 512 (Nande Osojnik) 44 ZAKLJUČEK AKCIJE Ekipe Društva Materina dušica za otroke Mala hiša Pilštanj, Tuša in medijske hiše Novi tednik in Radio Celje Polna vozička za dobrodelnost Akcija Do polnega vozička brez mošnjička je doživela epilog. Kot že vrsto let zapored je bila tudi letos obarvana dobrodelno. Tokrat smo v medijski hiši Novi tednik in Radio Celje z ekipo Hi-permarketa Planet Tuš Celje s polnima vozičkoma brezplačno obdarili Društvo Materina dušica za otroke Mala hiša Pilštanj. Društvo deluje že trinajst let. Njegovo poslanstvo predstavlja delo za dobrobit otrok. V Pilštanju pripravljajo brezplačne tabore za otroke, ki imajo doma težave. Gostijo jih predvsem ob koncih tedna, med prazniki, počitnicami in tudi celo leto. Otroke k njim pošljejo večinoma socialne službe, tja se večkrat po pomoč in zavetje zatečejo tudi sami. Tokrat se z vozičkom med Tu-ševimi policami nista podila Luka ali Eva, temveč je Tuševa ekipa bo- gato napolnila kar dva vozička v vrednosti več kot 360 evrov. In to ne le z živili, ampak tudi z nekaterimi drugimi nujnimi izdelki, ki jih v hiši potrebujejo. Tudi kakšna igračka se je znašla med izbranimi izdelki, ki jih bodo otroci zagotovo še posebej veseli. »Tudi letošnja akcija je bila pravi uspeh. Glede na rekordne vsote, za katere sta poskrbela Luka in Eva, lahko sklepamo, da potrošniki že dobro poznajo našo prenovljeno trgovino,« je akcijo ocenila vodja korporativnega komuniciranja v Engrotušu Anja Majcenič. Presenečeni in neizmerno veseli so bili tudi člani Društva Materina dušica za otroke Mala hiša Pilštanj. Tako predsednica in ustanoviteljica društva Ada Požek kot ustanoviteljica Simona Simon sta se iskreno zahvalili ter poudarili, da je največja zahvala iskren otroški nasmeh, ki ga bodo zaradi naše akcije otroci poklonili. Sicer med ustanovitelje spada tudi psiholog Matej Žnuderl. EVA POPOVIČ Foto: SHERPA Čeprav otroci cenijo vsako podarjeno stvar, bodo še posebej veseli sladkih dobrot. Iskren nasmeh ustanoviteljic društva je nemogoče spregledati. Simona Simon (levo) in Ada Požek sta komaj čakali, da otroke razveselita z dvema vozičkoma dobrot, Vodja korporativnega komuniciranja v Engrotušu Anja Majcenič je Luku in Evi zagotovila, da se akcija Do polne-igrač in ostalih potrebščin. ga vozička brez mošnjička končuje le za letošnjo sezono. Sodelovanja se v podjetju veselijo tudi prihodnje leto. ZELENI VAL 45 Jutro je bilo še sveže, ko smo za slovo na vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin v Žalcu naredili skupinsko fotografijo. Bili smo obogateni z novim znanjem o zdravju iz narave. ... po uhojenih poteh na izletu z Zelenim valom z dobro voljo in s soncem obarvanim dnem Hura! In smo ga dočakali, 16. izlet z Zelenim valom, ki se na valovih Radia Celje ziblje že 21. sezono. Dogodek smo v organizaciji naše medijske hiše zapečatili minulo soboto, najprej z obiskom vrta zdravilnih in aromatičnih rastlin v Žalcu, po katerem nas je popeljala vodja vrta Nataša Ferant. Nato smo pred vročim in soparnim dnem, ki se je napovedoval, ubežali še na zelene trate Celjske koče, kjer so se tudi letos izkazali za prijazne gostitelje. Z zeliščarko Faniko Burjan in zdravnikom Janezom Tasičem smo odprli zeleno ambulanto ... Nazaj k naravi Pisana druščina izletnic in izletnikov v raznobarvnih ma- jicah z znakom Zelenega vala se je navduševala nad tematsko urejenimi gredicami v žalskem vrtu, spoznavala vertikalno zasaditev gred, izvedela, katere rastline se rade družijo in katere ne, kako jih pravilno zasaditi, porezati, sušiti in pripraviti čaj iz njih. In tudi o načrtih in preobrazbi vrta, ki se je bodo lotili in bo morda vidna že na prihodnjem izletu, smo izvedeli med prvimi. Se že veselimo! Po sprehodu po vrtu nas je odžejal okusen ci-tronkin čaj, posladkali pa smo se še z izdelki iz Zelene doline. Zajtrk, kot se šika! In že je bila priložnost za razmišljanje o tem, kako se danes »trendi« tako doma kot v svetu vendarle vedno bolj obračajo nazaj k naravi. Da bi se le mladi začeli še bolj zavedati, kaj nam narava ponuja in kako jo moramo ohraniti za naslednje rodove. Zeleni val je oddaja, je bilo mogoče slišati v tem pogovoru, ki spodbuja prav te smernice, in sicer z besedo v studiu in z vsakoletnimi obiski pri nas še cvetočih travnikov. MATEJA PODJED Foto: GrupA Terenski studio na Celjski koči - Mateja Podjed in Mitja Tatarevič v »elementu«. Celjski vitezi reda zmaja so navdušili naše izletnike s predstavitvijo oblačil in orožja iz obdobja Celjskih grofov. Vodja marketinga NT&RC Bojan Kunc je zastopal našo hišo. V pogovoru z izletnicami je izvedel marsikaj zanimivega o zdravilnih rožicah. 46 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Šale nam je poslal Nan-de Jakopič iz Laškega. Padec Štefan pade pred cerkvijo na obraz in takoj mu na pomoč prihiti in ga pomaga pobrati ministrant. »Naj vidim, če je kaj narobe z vašim nosom,« mu reče. Štefan: »Nič ni narobe, tisti dve luknji sem imel že prej.« Kava Štefan gre k sosedi in jo pohvali, da je njena kava izvrstna. Soseda: »Včeraj sva jo z možem prinesla iz Brazilije, kjer sva bila na dopustu.« Štefan: »Ne morem verjeti, da je še danes tako topla.« Srajca Štefan kupuje srajco in ne ve točno, katero številko ima. Prodajalka mu izmeri vrat in pove, da bo prava številka 42. Štefan pristavi, da to ne bo držalo, saj ima klobuk številka 58, a ne gre čez glavo. Pretep Štefan pokliče številko 113 in takoj se mu oglasi operater: »Poklicali ste številko 113. Kakšno težavo imate?« Štefan: »Dve dekleti se tepeta zame.« Operater: »V čem je težava?« Štefan: »Grda zmaguje.« Ne more spati »Gospod doktor, cele noči ne morem spati. Kaj mi svetujete?« »Odprite pekarno!« Se ne ujameta »Slišal sem, da si kupil nov avto, in sicer nekakšen športni kabriolet. Je res?« »Res je, toda vsak čas ga bom prodal.« »Zakaj pa? Nisi zadovoljen z njim?« »Ali sem jaz v bolnišnici ali pa je on pri avtomehaniku. Nikakor se ne ujameva.« Prosta Zapornik je skozi okno jetnišnice na cesti zagledal mlado damo in ji zavpil: »Halo, gospodična! Ali boste 15. januarja 2019 še prosti?« Prodaja »Že dve leti sem svobodni umetnik - pisatelj.« »In? Si že kaj prodal?« Oven РЧ Tehtni ca Vzgoja otrok je kot sprehod po parku. ... Jurskem parku! »Sem! Najprej avto, nato še stanovanje.« V brivnici Vajenec je prvič bril stranko. Obrit moški mu je rekel: »Ali mi lahko prinesete kozarec vode?« »Ste tako žejni?« je vprašal vajenec. »Ne, rad bi preveril, če mi vrat morda ne pušča!« Težko vprašanje »Dragi, te lahko nekaj vprašam?« »Seveda!« »Ali boš še vedno z mano, ko bom nekega dne grda in debela?« »Hm ...« »Odgovori!« »Saj sem tu, a ne?« Oglas Sekam drva v zameno za pivo. Kdor nima drv, se lahko »nasekam« samo piva. Ko ženska zapre svojo FB-stran, veš, da se je poročila. Ko moški zapre svojo FB-stran, veš,da ga je ujela žena. Vaš vladar Mars, ki trenutno potuje po zračnem znaku, prinaša nihanje energije in pripravljenosti, da se trudite za svoje cilje. Vaše ideje bodo v tem času nekoliko nenavadne in ne čudite se, če vas kdo zaradi tega ne bo jemal dovolj resno. Ne boste se pretirano ukvarjali s skrbmi. Svoje misli boste preklopili na bolj prijetne plati življenja in pri tem neizmerno uživali. &\k Dvojčka Rak Lev Devica Vaša vladarica Venera, ki potuje po znamenju leva, bo spodbudila željo po dokazovanju, kar je lahko tudi dvorezen meč. Previdnost velja predvsem v odnosu do avtoritet. Sicer boste izredno velikodušni in radodarni. Za uresničitev vaših ciljev bo treba vložiti več napora in veliko mero potrpežljivosti. Z veseljem boste ugotavljali, da vam bodo okoliščine naklonjene. škorpijon Vaša vladarica Venera je pravkar vstopila v kraljevsko znamenje leva in tudi vi se boste pogosto počutili temu primerno. Vaš okus, ki je že tako ali tako izbran, bo v teh dneh postal še veliko bolj izostren. Odlično boste krmarili med različnimi željami in jih dobro uskladili. Poskušajte biti v teh dneh velikodušni tako do sebe kot tudi do drugih. Nikakor se ne boste uspeli izogniti nekim obveznostim. Veščine pregovarjanja vam niso tuje, vendar boste tokrat morali zbrati vse moči in vso svojo bistrost, da boste hoteli biti kos zahtevni osebi. Na vse skupaj boste gledali kot na izziv, v katerem se boste odlično dokazali. V teh dnevih ste lahko malce bolj občutljivi, zato se potrudite za ravnovesje fizičnega in duhovnega. Bolje se boste počutili, če se boste z nekom pogledali iz oči v oči. Zmaga je na vaši strani. Strelec Četrtek, dan po mlaju, ki je nastopil prav vašem znaku, je več kot odličen, da se umirite in skrbno razmislite o prihodnjih potezah. Luna vam bo v prihodnjih dneh svoje rasti nudila odlično oporo pri uresničevanju načrtov. Naj vam čustva ne zameglijo razuma, igra je igra, vendar se morate znati ustaviti. Manipulacija s čustveno energijo vas lahko v tem času drago stane. Moč vašega vladarja Jupitra še vedno ne pride do prave veljave, ker je v tako imenovanem retrogradnem hodu. Vendar je vse to le predpriprava na intenzivna dogajanja, ki bodo sledila po prvi polovici julija, ko bo ponovno v direktnem gibanju. Finančno vlaganje ima za vas dolgoročne posledice, zato bodite razumni in tudi praktični. Hitenje vam lahko povzroča težave tudi na čustvenem področju. V četrtek in petek se boste odlično počutili zaradi Lune v svojem znaku, ki se bo pridružila Merkurju. Intuicija bo izredno visoka, zato pozorno prisluhnite svojim čustvom, občutkom in prebliskom, izredno dobro vas lahko vodijo. Ne ukvarjajte se z obžalovanjem preteklih napak, raje svoje misli usmerite v prihodnost in si zastavite točno določene cilje. Kozorog Strogost vašega planeta Saturna vam večkrat pobere moč, čeprav vas po drugi strani s preizkušnjami kali. Na koncu vedno ugotavljate, da je bilo vse za nekaj dobro. In tako bo tudi v dneh, ki prihajajo. Tokrat se lahko zanesete samo na lastno presojo in lastne moči. Energije imate več kot preveč, zato jo usmerite v točno odločene cilje. Tudi za ljubezen boste našli čas v večernih urah. V soboto in nedeljo boste gostili Luno, ki se bo pridružila Veneri v vašem znaku. Izredno prijetno in lepo se boste počutili, okoli sebe boste širili pozitivno energijo. Venera vas bo tudi bistveno polepšala, ne da bi naredili za to kaj posebnega. Popolnoma jasno vam je, kaj vse morate postoriti, ne glede na to, da bi najraje ubežali kam daleč proč. Ne izgubljajte dragocene energije z oklevanjem. Vodnar Načrtovali boste proste dneve ali vsaj krajše počitnice, saj boste želeli popoln odklop od vsakodnevnih obveznosti. Prav je, da si to tudi privoščite. Vsekakor vas pri tem ne sme spremljati slaba vest. Počitek ste si pošteno zaslužili. Vaša usmeritev je popolnoma jasna, zato ne izgubljajte časa z razpravljanjem, kaj bi bilo, če bi bilo. Svoje mnenje boste povedali glasno in ne boste ovinkarili. Ribi Začetek novega delovnega tedna bo zelo uspešen, vaša zaveznica bo tudi Luna, ki bo potovala po vašem znaku. Lahko se zanesete, da bo vaš nastop odličen, prepričljiv in da bodo ideje več kot dobre. Izkoristite ugodna gibanja sebi v prid. Tokrat se lahko zanesete le na moč lastne presoje in nikar ne ovinkarite pri predlogu, ki ga nameravate izpeljati. Bodite močni in prodorni. Vaš planet vladar se bo v ponedeljek obrnil v tako imenovano retrogradno smer, kar bo vsekakor povzročilo nekaj upočasnjevanja pri uresničevanju vaših načrtov. V takšnem položaju bo do 25. novembra. Ta čas je kot naročen, da v luči novih podatkov ali informacij kaj spremenite. Potrudite se, da boste dosegli večje notranje ravnovesje. Veliko se lahko naučite iz partnerjevih naukov. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja DOLORES je dosegljiva Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 090 64 30 in na Facebookovi na 041 404 935 in na Facebookovi strani strani Dolores Astro. Astrologinja Gordana. Vse slikovne šale vir: splet RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka SLOVENSKI NOGOMETNI STRATEG (MATJAŽ) ROMAN JANKA KERSNIKA SLIKAR IMPRESIONIST (MATIJA) ABRAHAM LINCOLN IZDELOVALEC KIPOV ZEVSOVA HČI KRAJ PRI LJUBLJANI KrižahKe at uqanke MLAJŠA PERIODA KENOZOIKA OLIMPIJSKE IGRE DLAKA POD NOSOM ZUNANJA PODOBA (ANG.) ZDRAVNIK ZA GRLO SREDSTVO ZA OMAMO GESLO VESiaČ V FRANCOSKE ANGLEŠKA VESLAČ, V REVOLUCIJE, PEVKA KAJAKU ENAKOST WILDE __(ORIG.)__ POZIV K UDELEŽBI KITAJSKI MEDVED SAMICA KONJA PRENOSNI NALOG PREŠERNOVA PESEM ZAREBR-NICA 13 Povsod z vami PRITRDIL- ENOVALENT-NICA NI RADIKAL AMERIŠKI 2 IGRALEC (JOHNNY) PLADENJ (POG.) _ GLINA VZOREC ZA OBLIKO OBLEKE TELUR SREDNJEAMERIŠKA DRŽAVA OČRT SLOVENSKI BIOKEMIK (VITO) 12 POSLEDICA EROZIJE KAMNIN NADARJENOST PRIBALTSKA DRŽAVA ZVIŠANI TON G ROBERT KRANJEC POLITIK (EKSPR.) EMIL BARONIK ČEBELJI SAMEC DELRAČU-NALNIKA GALAKTOMETER GRŠKI UČENJAK ŽALJIVA BESEDA HRVAŠKA IGRALKA BEGOVIĆ ZNAK, KI ZNIŽA TON VSE V REDU (ANG.) NOVI DEL KOPRA VRSTNO ŠTEVILO LITIJA MOZOLJA-VOST INFICI-RANOST VLADIMIR LAKOVIČ JED IZ ZMEČKANIH JABOLK AM. TV-NADALJEV. NEGOVALEC NOHTOV NA ROKAH SESTRIN ALI BRATOV SIN SLOVENSKI PESNIK AŠKERC KRAJ PRI DOMŽALAH IGRALEC VALIČ GIBANJE ZRAKA OSEBNI ZAIMEK EISEN-HOWERJEV VZDEVEK NAJVIŠJE RAZVITI DEL ŽIVČEVJA DEL VIJAKA NARODNI PARK V ZDA STARORIM. POZDRAV PRVI MOŠKI AVTO. OZN. ESTONIJE 10 SLOVENSKA IGRALKA (BERNARDA) KRAJ V POSAVJU FONTANA V RIMU MANJŠA KUHINJSKA POSODA DAMJAN GAJSER AMERIŠKI IGRALEC DANSON RIMSKI CESAR 16 SESTAVLJENKA IZ SEDMIH OSNOVNIH GEOMETRIJSKIH LIKOV 11 SUDOKU 313 4 7 1 9 6 5 2 6 3 9 5 4 2 3 3 1 8 6 3 5 4 9 7 7 4 SUDOKU 4 7 5 8 9 2 7 8 4 6 9 9 5 9 8 7 2 6 7 3 1 8 9 7 3 2 1 REŠITEV SUDOKU 312 REŠITEV SUDOKU 3 4 3 7 2 6 8 1 9 5 2 5 8 3 9 1 4 6 7 1 6 9 7 4 5 3 2 8 9 4 6 1 8 7 5 3 2 3 7 5 4 2 9 8 1 6 8 1 2 5 3 6 7 4 9 6 9 1 8 7 4 2 5 3 5 8 3 6 1 2 9 7 4 7 2 4 9 5 3 6 8 1 7 2 3 8 9 4 5 6 1 1 6 5 2 7 3 9 4 8 4 9 8 1 6 5 7 2 3 2 1 4 3 8 7 6 9 5 5 8 6 4 2 9 3 1 7 9 3 7 5 1 6 4 8 2 3 5 1 6 4 2 8 7 9 8 4 9 7 5 1 2 3 6 6 7 2 9 3 8 1 5 4 novi tednik Vedno г iMmqj / Nagrade podeljuje TOP-FIT, center za zdravje in rekreacijo, Ipavčeva ulica 22, Celje. TOP FIT center za zdravje in rekreacijo Nagradni razpis Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 19. junija. 1. nagrada: mesečna karta za 8 obiskov Top-fita karta za enkratni obisk Top-fita 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 Ime: Priimek: Naslov: S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: IH СЛ Geslo iz številke 23: Rojstni dan Novega tednika Izid žrebanja 1. nagrado, prašek in mehčalec ter majico NT&RC, prejme: Fanika Stropnik iz Mozirja. 2. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Jože Pušnik iz Laškega. 3. nagrado, kuhinjski krpi NT&RC, prejme: Jure Jazbec iz Svetega Štefana. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. 4 3 5 GERMANIJ 15 14 9 8 6 7 48 RUMENA STRAN Kolesarski navdušenec Presenečenje za abrahama Župan Podčetrtka Peter Misja, ki je tudi predsednik Turistične zveze Slovenije, je pred kratkim slavil abrahama. Njegovi županski kolegi in kolegica iz regije ter dva nekdanja kolega so ga že navsezgodaj presenetili in mu zapeli. Da niso bili razglašeni, sta poskrbela vitanjski župan Mirko Polutnik, harmonikar in dolgoletni vodja Celjskega instrumentalnega kvinteta, in polzelski župan Jože Kužnik, ki je tudi vodja župnijskega pevskega zbora v Andražu. Sicer pa so prekaljeni pevci imeli za vsak slučaj s seboj še »švinglce«. Peter Misja je bil zato ganjen ob nastopu mini zbora (z leve), ki so ga sestavljali: Bojan Šrot, Marko Diaci, Milenca Krajnc, Branko Kidrič, Miran Jurkošek, Martin Brecl, Mirko Polutnik, Beno Podergajs, Andrej Kocman in Jože Kužnik. Da morajo biti novinarji trpežni, je že znano, a da imamo v uredništvu tako žilave sodelavce, da lahko na kolesu opravijo s 97 kilometri Malega maratona Franja, nismo vedeli. Robert Gorjanc se je letos podal na to zahtevno traso, o kateri je kot rekreativni kolesarski navdušenec že dolgo sanjal. Gre za krajši del najbolj množične rekreativne kolesarske prireditve pri nas, cenjene tudi v tujini. Prejšnja leta je Robi še malo okleval, ker je ocenil, da še ni dovolj pripravljen. Letos se je šele v petek odločil, da bo v nedeljo poskusil prevoziti slikovito traso, ki se je začela in končala v Ljubljani, vmes pa je množico kolesarjev vodila med Polhograjskim hribovjem. »Doživetje je bilo enkratno,« je povedal po dan po tem, ko je preizkusil meje svoje vztrajnosti in vzdržljivosti in ponosno prikorakal v službo. Verjetno že razmišlja o spopadu s 156 kilometri »velike« Franje. Foto: osebni arhiv Robert Gorjanc na cilju maratona z zasluženo medaljo okrog vratu Kocka je padla! Življenje se včasih zdi igra na srečo in kocke padajo, kakor pač padajo. Za našo novinarko Leo Ko-merički se je ob prelomu leta ena zakotrljala tako, da je s seboj odnesla prav vse izgovore. Na usodno vprašanje je odgovorila pritrdilno. Tako sta se z njenim izbrancem Klemnom Kotnikom drug drugemu prejšnjo soboto obljubila za vedno. »Nič ni drugače,« se je dan po poroki smejala Lea, a hkrati priznala, da bo poročni dan eden dragocenejših družinskih spominov. In temu so žare-čih oči pritrjevali tudi njuni trije zakladi: Mia, Tilen in Ela. Iskrenim čestitkam se pridružujemo tudi mi. Foto: Doris Daniela Balažič V ženski družbi je svet lepši Marko Zidanšek, predsednik organizacijskega odbora 34. Komunalijade, je žarel od zadovoljstva po koncu tradicionalnega srečanja komunalnih podjetij Slovenije, ki je bilo že šestič v Celju. Le kako ne bi, ko pa so celjski organizatorji, poleg Simbia še Energetika Celje, Vo-Ka in ZPO Celje, dobivali komplimente za odlično izvedbo zahtevnega tekmovanja. Če si še v družbi tako prelestnih dam, je bržčas tudi lažje pozabiti na volitve, ki se za že nekdanjega predsednika SLS niso izšle po pričakovanjih. Z leve direktorja Simbia obkrožata sodelavki Mojca A. Tolič -Kukovec, vodja sektorja za splošne, kadrovske in pravne zadeve ter Darja Turk, vodja finančno-računovodskega področja v družbi, z desne pa je Anja Dokl Žnider, komercialistka pri podjetju Lux. Foto: GrupA Povabilo na kavo? Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica (SŠGZ) je pred dnevi podelila priznanja za inovacije v letu 2018. Letos je bila najbolje ocenjena inovacija podjetja BSH Hišni aparati, kjer so izdelali popolnoma avtomatski kavni aparat. O tem, kdaj ju bo povabil na kavo, sta podpredsednik SŠGZ Vladimir Malenković, ki je sicer zaposlen v Premogovniku Velenje, in predsednik SŠGZ Blaž Nardin gotovo vprašala Matijo Petrina, ki je v BSH Hišni aparati direktor, odgovoren za tehnično področje. Je pa zbornica pri organizaciji dogodka vsekakor kanček inovativnosti pokazala tudi sama. Za glasbene goste je namreč izbrala učence velenjske glasbene šole, ki so udarne tolkalne skladbe zaigrali kar na sodih, odpadni embalaži in na zabojniku za smeti. Foto: GrupA Od leve: Vladimir Malenković, Matija Petrin in Blaž Nardin Čestitke za lepo razstavo Igralec Domen Valič se v teh dneh več kot običajno mudi v Žalcu. Potem ko se je prejšnji četrtek udeležil odprtja fotografske razstave dobre prijateljice Urše Premik, rojene Celjan-ke, ki zadnja leta živi in dela v Ljubljani, se je ta teden na odru doma II. slovenskega tabora predstavil še v dveh predpremierah novega slovenskega muzikala Briljantina. Delo Urše Premik, ki je postala znana po fotografiranju svoje babice, obožuje, zato se je tudi sam že večkrat pustil ujeti v njen fotografski objektiv. Foto: GrupA