\C Gozdarski vestnik Letnik 58, številka 4 Ljubljana, junij 2000 taliza habitatov tvega medveda ,pskem prostoru venije in Italije Nekateri vidiki zobraževanja v gozdarstvu Dni žerjav KK-1 ~aravni gozdovi kavrija v Novi Zelandiji ZVEZA GOZDARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE OBVESTILO AVTORJEM PRISPEVKOV, NAMENJ1e.N1!H OBJAVI V GOZDARSKEM VESTNIKU Pravila objave Revija Gozdarski vestnik (GV) objavlja znanstvene, strokovne in aktualne prispevke, ki obravnavajo gozd, gozdni prostor in gozdarstvo. V slovenskem ali angleškem jeziku objavljamo prispevke, ki praviloma niso daljši od ene avtorske pole (30.000 znakov) in so pripravljeni v skladu z navodili za objavo v GV. Potrebne prevode lahko zagotovi uredništvo GV, avtorji naj prtspevku priložijo prevode pomembnejših strokovnih terminov. Vse znanstvene in strokovne prispevke (v nadalJevanju vodilni prispevki) recenziramo, ostale prispevke recenziramo po presoji uredništva. Uredništvo si pridržuje pravico do popravkov prispevka. Avtorjj lahko zahtevajo popravljen prispevek v pregled. Prispevek mora biti opremljen z imeni in priimki avtorjev, njihovo izobrazbo in strokovnim nazivom ter tocnim naslovom ustanove, v kateri so zaposleni, oziroma njihovega bivališca (ce niso zaposleni). Prispevki so honorirani po merilih, ki jih doloca 10 ZGDS, zato morajo vsebovati še št. žiro racuna, EMSO in davcno številko avtorjev ter njihov avtorski delež. Stroške prevajanja, slovenskega in angleškega lektoriranja ter recenzij nosi uredništvo. Prispevki so lahko dostavljeni na uredništvo osebno, s priporoceno pošiljko ali po elektronski pošti. Vodilni prispevek je treba poslati na GV v originalu in dveh kopijah (s slikovnim gradivom vred) najmanj 60 dni pred želeno objavo. Prispevke za objavo v rubrikah je potrebno oddati v dveh izvodih najmanj 30 dni pred objavo. Aktualne novice sprejemamo 20 dni pred izdajo številke. Na zahtevo avtorjev po objavi vracamo diapozitive, fotografije in skice. Navodila :z;a pripra·vo prispevkov Besedilo mora biti napisano z racunalnikom (Word for WINDOWS, ASCII-format) ali s pisalnim strojem, z dvojnim razmi kom med vrsticami. Znanstveni prispevki morajo imeti UMRO-zgradbo (uvod, metode, rezultati, diskusija). Vodilni prispevki morajo biti opremljeni s slovenskim in angleškim izvleckom (do 250 znakov), z zgošcen im povzetkom, kljucnimi besedami ter dvojezicnim besedilom preglednic, grafikonov in slik. Poglavja naj bodo oštevilcena z arabskimi številkami dekad nega sistema do cetrtega nivoja (npr. 2.3. 1.1 ). Obvezna je uporaba enot SI in dovoljenih enot zunaj Sl. Opombe med besedilom je treba oznaciti zaporedno in jih dodati na koncu . Latinska imena morajo biti izpisana ležece (Abies alba Mili., Abieti-Fagetum din. omphalodetosum (Treg.ubov 1957)). Vire med besedilom se navaja po harvardskem nacinu (BR OO KS et al. 1992, GILMER 1 MOORE 1 968a). Neavtorizirane vire med besedilom je treba vkljuciti v vsebino (npr.: ' ... kot navaja Zakon o dohodnini (1990)'). Med besedilom citirane vire in literaturo se navede na koncu prispevka v poglavju Viri, in sicer po abecednem redu priimkov prvih avtorjev oziroma po abecednem redu naslova dela, ce d'elo ni avtorizirana. ·Vire istega avtorja je treba razvrstiti kronološko in z dodano crko, ce gre za vec del istega avtorja v istem letu. Primeri: BAGATELJ, V., 1995. Uvod v SGML.-L!RL: http://vlado.mat.uni-lj.si/vlado/sgml/sgmluvod .. htm. BROOKS, O. J./ GRANT, G. E./ JOHNSON, E./ TURNER, P., 1992. Forest Management.-Journal of Forestry, 43, 2, s. 21-24. GILMER, H. 1 MOORE, B., 1968a. Industrijska psihologija.-Ljubljana, Canka~eva založba, 589 s. IGLG (Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo), 1982. Smernice za projektiranje gozdnih cest.­~ Ljubljana, Splošno združenje gozdarstva Slovenije, 63 s. ZGAJNAR, L., 1995. Sekanci-sodobna in gospodama oblika les nega kuriva tudt za zasebna kurišca. ­ V: Zbornik referatov s slovensko-avstrijskega posvetovanja: Biomasa-potencialni energetski vir za Slovenijo, Jarenina, 1. 12, 1994, Agencija za prestrukturiranje energetike, Ljubljana, s. 40-54. ---, 1996. Enciklopedija Slovenije.-10. zv., Ljubljana, Mladinska knjiga, s. 133. Zakon o dohodnini.-Ur. l. RS, št. 43-2300/90. Preglednice, grafikoni, slike in fotografije morajo biti opremljeni z zaporednimi oznakami. Njihove oznake in vsebina se morajo ujemati z omembami v besedilu. Za decimalna števila se uporablja decimalno vejico. Položaj slikovnega gradiva, ki ni sestavni del tekstne datoteke, je treba v besedilu oznaciti z zaporedno številko in naslovom, priložene originale na hrbtni strani pa s pripadajoco številko, imenom avtorja in oznako gornjega roba. Naslovi preglednic morajo biti zgoraj, pri ostalem gradivu spodaj. Preglednice je treba okviriti, vsebine polj pa se ne oblikuje s presledki. Rocno izdelani grafikoni in slike morajo biti neokvirjeni ter izri~ani s tušem v velikosti formata A4. Racunalniški izpisi morajo biti tiskani na laserskem tiskalniku v merilu objave (višina male crke mora biti vsaj 1,5 mm). Za objavo barvne fotografije potrebujemo kontrastno barvno fotografijo ali kakovosten barvni diapozitiv. O objavi barvne fotografije in njenem položaju med besedilom odloca urednik. Uredništvo GV ~ 1 Gozdarski vestnik, letnik 58 • številka 4 1 Vol.. 58 • J.Vo. 4 Slovenska strokovna revija za gozdarstvo 1 Slovenian professional journal for forestry ­ 170 Uvodnik ZNANSTVENE RAZPRAVE 171 Matjaž PROSEN Analiza habitatov rjavega medveda v alpskem prostoru Slovenije in Italije Brown Bear Habitat Analysis in the Alpine Region of Slovenia and Italy 180 Marko ACCETTO Floristicne zanimivosti z astenij Firstovega repa in bližnje okolice Floristic Curiosities from the Rock Faces of Firstov Rep and its Vicinity STROKOVNE RAZPRAVE 189 Zdenka BIRMAN -FORJANIC Nekateri vidiki izobraževanja v gozdarstvu 196 Dušan MLINŠEK Korenine prihodnosti gozdarstva: gozdarstvo kot organska sestavina kulture naroda -da, celo -nekaj vec AKTUALNO 203 Vesti iz Zavoda za gozdove Slovenije 204 Biotehniška fakulteta -Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire 205 Gozdarski inštitut Slovenije STALIŠCA IN ODMEVI 205 Lovec na medveda, Anton Tožbar iz Trente v IZ DOMACE IN TUJE PRAKSE 207 Robert KRAJNC, Nike POGACNIK Samodejno kurjenje z lesnimi sekanci in peleti 209 Jože KOVAC Žicni žerjav KK-1 GOZDARSTVO V CASU IN PROSTORU 212 Strokovna ekskurzija sodelavcev ETH Zurich po Sloveniji 213 Obisk gozdarjev iz Bosne in Hercegovine -Republike Srbske v Sloveniji ZANIMIVOSTI 214 Naravni gozdovi kavrija v Novi Zelandiji DRUŠlVENE VESTI 216 Kronika celjskega gozdarskega društva za leto 1999 218 DEJA VU (le pujs je bil drug) 219 2. državno tekmovanje gozdnih delavcev Slovenije, Postojna, 19. in 20. maj 2000 220 Zahodnoevropsko srecanje študentov gozdarstva na Danskem, Kopenhagen, 28.-30. april 2000 (IFSA-Regional Meeting for Western Europe) STROKOVNO IZRAZJE 222 Gozdarsko strokovno izrazje KNJIŽEVNOST 223 Freda Rittershofer: Waldpt!ege und Waldbau; Fur Studium und Praxis -mit einemAbschnftt uber Naturschutz im Wald {Nega gozdov in gojenje gozdov; za študij ~n prakso-z razdelkom o varstvu narave v gozdu). GozdV 58 {2000) 4 169 Teden gozdov 2000 Konec maja je tako kot že vrsto let potekal Teden gozdov. V tem casu smo gozdarji spet na razlicne nacine sporocali javnosti pomen gozdov in opozarjali na odnos do gozda. V kar dolgem obdobju (vec kot 20 let), odkar se je zacela ta vsakoletna prireditev, so se zvrstile razlicne teme oz. naslovi, ki so bili vodilo Tedna gozdov. V zadnjih letih se za skupen naslov dogovorita Zavod za gozdove Slovenije in Zveza gozdarskih društev. Letos smo se dogovorili za moto Gozdar v službi narave in cloveka. Biti v službi v tem naslovu pomeni veliko vec, kot le hoditi v predpisanem casu nekam v službo. Biti v službi narave in cloveka kot gozdar se navezuje na poslanstvo gozdarstva kot dejavnosti in gozdarja kot posameznika v tej dejavnosti. Gozdarstvo Slovenije ni povezano z enotno oblikovanim besedilom poslanstva, v katerem bi bile zajete vse organizacije oziroma dejavnosti gozdarstva in v katerem bi se lahko prepoznali s svojim delom vsi, ki delajo v gozdarstvu. Nedvomno pa so vse gozdarske dejavnosti prvenstveno namenjene cloveškim interesom. Ob zadovoljevanju teh interesov z dobrinami gozda, materialnimi in ne materialnimi, postane pomembna skrb za našega skupnega dobrotnika -gozd. Ta pripada kot lastnina mnogim lastnikom, kot dobrina z mnogimi vlogami pa vsem ljudem. Ker vsi ljudje na tak ali drugacen nacin vplivajo na gozd, so zanj tudi vsi odgovorni.· Pri tem pa potrebujejo profesionalno pomoc gozdarjev na razlicnih podrocjih. Za jasno opredeljevanje ter nenehno osvešcanje za odgovoren odnos do gozdov smo odgovorni predvsem gozdarji, in sicer na pedagoškem podrocju za oblikovanje dobrih strokovnjakov, ki bodo znali ravnati z gozdom in z ljudmi, pa naj bodo to lastniki gozda, obiskovalci gozda ali sodelavci, na znanstvenoraziskovalnem podrocju za kakovostne in gozdarskim dejavnostim koristne raziskave, v javni gozdarski službi za kakovostno usmerjanje gospodarjenja z gozdovi in svetovanje ter osvešcanje lastnikov in javnosti, v gozdarskih podjetjih za vzorno profesionalno delo pri izvajanju secnje, spravila, gojenja in varstva gozdov, na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za dobro gozdarsko politiko, na inšpekciji za ucinkovit nadzor, v Zvezi gozdarskih društev za povezovanje gozdarjev na razlicnih podrocjih in oblikovanje eticnega kodeksa gozdarjev. Prispevati z vzorno dejavnostjo na svojem podrocju k skupni odgovornosti za gozd je morda osnova za skupno poslanstvo vseh organizacij ter ustanov v gozdarstvu. Na to naj nas opominja moto letošnjega Tedna gozdov. Pa še to: ceprav je osnovno gibalo gozdarske dejavnosti cloveški interes v gozdu, je v motu Tedna gozdov 2000 na prvem mestu narava. Clovek lahko danes s svojo mocjo marsikdaj že premaga naravo, ceprav kratkorocno in sebi v škodo. Zato je prav, da damo v naših prizadevanjih prednost naravi, saj bomo na ta nacin dolgorocno koristili tudi cloveškim interesom. Tone Lesnik Znanstvene razprave GDK: 149.74 Ursus arctos (L.): 151.2: (497.12 Alpe): (450 Alpe) Analiza habita ov rj vega medveda v alps em prostoru Slovenije in Italije Brown Bear Habitat Analysis in the Alpine Reg ion of Slovenia and !tab Matjaž PROSEN* Izvlecek: Prosen, M.: Analiza habitatov rjavega medveda v alpskem prostoru Slovenije in Italije. Gozdarski vestnik, št. 4/ 2000. V slovenšcini, s povzetkom v anglešcini, cit. lit. 15. Prevod v anglešcino: Matjaž Prosen. Julijske Alpe predstavljajo severozahodno mejo dinarske populacije rjavega medveda. Obmocje naše raziskave pokriva približno 8.500 km2 alpskega in predalpskega hribovja Slovenije in Italije. Analiza podatkov kaže na precejšnje razlike med slovenskim in italijanskim delom obmocja raziskave. Medtem ko je medved na slovenskem delu opazno povezan s prisotnostjo ljudi, pa kaže, da se na italijanskem delu ljudi izogiba. Razlike v ohranjenosti gozda v Sloveniji in Italiji so pogojevale razlicen odziv medveda na motnje v habitatu. Medved je v obeh državah vezan na prebivališca cloveka, ki mu predstavljajo dopolnilni vir hrane. Glavni razlog, zakaj je ta povezava bolj ocitna v Sloveniji, je dejstvo, da lahko medved najde skrivališce tudi v bližini vasi, medtem ko si mora medved v Italiji poiskati mirne cone nekaj kilometrov stran od naselij. Zaradi slabše sposobnosti gozda v Italiji, da nudi kritje, ima vznemirjanje vecji vpliv na italijanskem kot na slovenskem delu obmocja raziskave. Kljucne besede: rjavi medved, Ursus arctos, geografski informacijski sistem, areal razširjenosti, habitat, model habitata, Alpe. Abstract: Prosen, M.: Brown Bear Habitat Analysis in the Alpine Region of Slovenia and Italy. Gozdarski vestnik, No. 4/2000. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 15. Translated into English by Matjaž Prosen. The Jul ian Al ps represent the north-western border of the Dinaric brown bear population. A research area covers approxi­mately 8,500 km2 in the countries of Slovenia and Italy. Analysis of data shows an important difference between a bear behavior on each side of the border. Whi!e the bear from the eastern part is strongly attached to a human presence, it seems to avoid human settlements in the western part. Different forest conditions result in a different bear response on human presence in the area. The bear is almost certainly attached to human presence as a supplementary food source in both paris of the area. The ma in reason for the attachment between encounters and human settlements which is more strongly evident in the eastern part, lies in the fact that the bear there is able to find the cover near human settlements, while in the western part it needs to find a day rest away from the human presence. Because of low abilrty of forest to provide the cover, human activities in Italy have generally wider effect on the bear habitat selection. Key words: brown bear, Ursus arctos, geographic information system, distribution area, habitat, habitat modelling, Alps. 1 UVOD INTRODUCTION Osrednje obmocje rjavega medveda v Sloveniji predstavlja tudi severni rob dinarske populacije. Medvedje, ki zapušcajo osrednje obmocje in se selijo proti severu in zahodu, predstavljajo edini potencialni vir za ponovno naravno poselitev vzhodnih Alp (ADAMIC 1992). Z analizo habitata na obmocju Alp in predalpskega prostora Slovenije in Italije smo ugotavljali razlike v izbiri habitata na obeh straneh meje. Kot nekakšno vodilo pri oblikovanju modela potencialnega habitata smo uporabili sledece izjave. Pri upravljanju z ekosistemi imamo ponavadi opravka z velikimi površinami in dolgimi casovnimi periodami. Zaradi zapletene dinamike ekosistemov se pogosto predpostavlja, da morajo biti tudi modeli, ki te sisteme opisu­jejo, podobno zapleteni. Prav tu pa pragmaticen pristop pokaže svojo vrednost; odgovor na zapletenost ekosistemov leži v drasticni (vendar inteligentni) poenostavitvi, ki bo pravilno osvetlila namen raziskave * M. P., univ. dipl. inž gozd., (STARFIELD 1997). Kljub napredku v tehnikah spremljanja živali ostaja Strma pot 8, 6250 Ilirska Bistrica, medved težaven objekt študija, predvsem zaradi nizke populacijske go-SLO Prosen. M.: Analiza habitatov rjavega medveda v alpskem prostoru Slovenije in Italije state, velikih teritorijev, skritega življenja in odmaknjenosti obmocij, kjer živi (PEL TON et al. 1977). Poleg tega raziskave medveda trpijo zaradi majhnega vzorca in izbrani osebki vedno ne predstavljajo populacije. Ta napaka se lahko še poveca z individualisticnim vedenjem medveda (VAN MANEN 1997). 2 OBMOCJE RAZISKAVE 2 STUDY AREA Obmocje raziskave zajema Julijske Alpe (slika 1 ). Na obmocju Italije sovpada z upravno mejo regije Furlanija-Julijska krajina, na slovenski strani pa zajema Triglavski narodni park in predalpsko hribovje na jugu. V obeh državah obmocje meji z Avstrijo. Geografsko predstavlja obmocje jugovzhodni del Alp. Slika 1: Model potencial nega ha­bitata ~avega medveda v Alpah Image 1: Model of potential brown bear habitat 3 METODE 3 METHODS Podatke o lokacijah medvedov sta prispevala prof. Miha Adamic z Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete in Stefano Filacorda z Odd. za živalsko produkcijo univerze v Udinah. Za obmocje Slovenije smo dobili 276, za obmocje Italije pa 83 lokacij opaženih med­vedov. Oddelek za gozdarstvo in obnov lj ive gozdne vire je od Geodetske uprave Republike Slovenije odkupil pravice za uporabo digitalnih kart slovenskega dela obmocja raziskave. Digitalne karte italijanskega dela obmocja so last regionalne direkcije prostorskega planiranja. Italijanski podatki so se nahajali v dveh razlicnih koordinatnih sistemih: Gauss-Boaga in UTM, zato smo ju morali prirediti slovenskemu Gauss-Krugerjevem koordinatnemu sistemu. Za povezavo podatkov v geografski informacijski sistem (GIS) in pro­storsko analizo smo uporabili programski paket ldrisi. Iz zbranih pro­storskih podatkov smo izdelali sloje, ki so imeli za osnovo kilometrsko Prosen, M.: Analiza habitatov rjavega medveda v alpskem prostoru Slovenije in Italije kvadratna mrežo. Izdelani sloji so za vsak kvadrant podajali informacije o deležu pokritosti površine z gozdom, o deležu pokritosti površine s skalovjem, o oddaljenosti središca kvadranta od najbližjega naselja, o najbližji javni prometnici in najbližji površinski vodi. S klastrsko analizo smo ugotovili, da medved na vzhodnem delu obmocja raziskave bistveno drugace izbira habitat kot medved na zahodnem delu. Obmocje smo z digitaliziranjem razmejili rocno glede na lokacije medvedov, ki so pripadale enemu ali drugemu klastru. Za posamezno obmocje smo izracunali pricakovano in opaženo vred­nost lokacije medveda ter izdelali karte verjetnosti za vsak sloj posebej. Pri izdelavi kart verjetnosti smo uporabili funkcijo: 11=cos2a, kjer je v primeru monoton o narašcajoce funkcije a definiran kot (x -a) 1 (b -a) x TC/2. je x > b, 11=1. Tocka a predstavlja vrednost, ko se verjetnost dvigne nad O, tocka b pa vrednost, ko se verjetnost približa vrednosti 1. Model smo izracunali po metodi Multi-Criteria Evaluation, varianti Weighted Linear Combination (WLC). WLC pri modeliranju upošteva težnostne koeficienta (TF; v izvirniku trade-off weight), na podlagi katerih slabše pogoje enega faktorja kompenzira s kombinacijo drugih faktorjev. Težnostni faktorji dolocajo, s kakšno kombinacijo se bo kompenzacije izvajala. Vzemimo primer treh faktorjev, ki pozitivno delujejo na nek pojav s težnostnimi koeficienti 2, 1, 1. Kvadrant bo imel enako vrednost, ce je v njem prisoten prvi faktor oziroma ce sta prisotna hkrati drugi in tretji faktor. Za izdelavo modela smo uporabili sledece težnostne faktorje (TF). Delež gozda TF 1, saj gre za najpomembnejši faktor, ki nudi hrano in zavetje, neposredno pa vpliva tudi na vse ostale faktorje. Za oddaljenosti od naselij in javnih prometnic smo dolocili TF 0,5. Z obema slojema merimo vpliv urbanih površin na habitat. Na obmocju vasi se sloja aditivno združita in predstavljata vrednost 1 za združen vpliv naselij in cest. Deležu skalovja in oddaljenosti od površinskih vod smo pripisali TF 0,25. V primeru teh dveh slojev gre za opredeljevanje tistih kakovosti habitata, ki se jih da najlažje kompenzirati: odsotnost vode s prehranjevanjem z zelišci zgodaj zjutraj, ko na njih še leži rosa, ter zmanjšano prehransko ponudbo skalovja s plodonosnim grmovjem na gozdnem robu. Na podlagi podatkov iz dveh klastrov smo za celotno obmocje izdelali dva locena modela in ju med sabo primerjali. Koncni model smo sestavili tako, da smo iz obeh kart potencialnega habitata izrezali tisti del, ki prostorsko ustreza izbranim podatkom, in oba izreza spojili v celovit model. 4 REZULTATI 4 RESULTS Na podlagi klastrske analize smo obmocje razdelili na vzhodni in za­hodni del. Meja, ki locuje obmocji, poteka od avstrijske meje po grebenu, ki locuje Slovenijo in Italijo, na obmocju Breginja pa zavije proti Cedadu in naprej proti morju. Obmocji sta loceni na severu z alpskim grebenom, na jugu pa z urbanim obmocjem Padske nižine. V nadaljevanju bomo uporabljali kar izraza slovenski del za vzhodni ter italijanski del za zahodni del obmocja raziskave, kljub temu da razmejitev ni strogo politicna. Kolicino habitata v odnosu do posameznega faktorja smo definirali kot velikost prostora, ki ustreza posameznim razredom tega faktorje. S T­testom za neodvisne vzorce smo primerjali kolicino habitata na obmocju slovenskega in italijanskega dela (tabela 1 ). Prosen , M.: Analiza habitatov ~avega medveda v alpskem prostoru SloveniJe in Italije Povprecje Me an SLO Stand . odklon Std. dev. SLO Povprecje Me an 1 Stand. odklon Std. dev. 1 t F Neparametricni p Nonparametric P value Delež gozda Forest cover share (%) 29,0 39,5 51,1 46,7 28,77 1,40 0,001 Oddaljenost od vasi Distances from villages (km) 1,80 2,67 2,3 2,7 10,99 1,03 0,001 Oddaljenost od prometnic Distances from roads (km) 0,73 1,13 1,2 1,5 20,81 1,84 0,001 Oddaljenost od vod Distances from water (km) 3,70 1 5,73 2,4 3,3 15,49 2,99 0,001 Delež skalovja Rock cover share (%) 5,0 7,3 6,6 7.0 12,05 1 '11 0,001 Tabela 1: Razlike v kolicini prosto­ra med slovenskim in italijanskim delom obmocja Table 1: Differences in bear ha­bitat availability in east and west part Grafikon 1. Prime~ava izbire ha­bitata -gozdnatost Graph 1: Comparison of bear ha­bitat selection -forest cover Zaradi razlik v kolicini habitata ter razlik v številu lokacij med ·slovenskim in italijanskim delom smo primerjali relativne podatke. Z relativno primer­javo postanejo razlike med dvema obmocjema bistveno manjše (grafikoni 1-5). Obmocje raziskave na obeh straneh meje predstavlja alpsko krajino . Delež skalovja je zato bolj ali manj enak na obeh obmocjih (grafikon 2). Prav tako je podoben vpliv cest in naselij, saj se gradnja le·teh v alpskem prostoru popolnoma podreja orografskim posebnostim (grafik ona 3 in 4 ). Vecje razlike so opazne v pogledu pokritosti z gozdom in oddaljenosti od površinskih vod (grafikona 1 in 5). Izracunali smo relativen delež lokacij za relativen delež kolicine habi­tata. Interpretacija teh podatkov je temeljila na hipotezi, da je v bližini naselij in cest porazdelitev ljudi nakljucna, z oddaljenostjo od naselij in cest pa prehaja v stratificirano, saj obiskovalce privabljajo le dolocene oblike okolja. Podatki, ki slonijo na podlagi nakljucnih srecanj medveda in cloveka, sledijo zakonitostim tem slabše, cim bolj se oddaljujemo od naselij. loSLOl ~ f6SLol ~ Delež ska lovi tasti (%) % of rock cover Med izbiro habitata na italijanskem in slovenskem delu so opazne bistvene razlike. Medtem ko imamo na slovenskem delu habitatni prag pri 60-odstotni pokritosti gozda, je na italijanskem delu ta vred nost 85­odstotna. Razliko v izbiri habitatov lahko razložimo z razliko v ohranjenosti gozda kot posledico razlicnih gozdnogospodarskih sistemov. Rezultat sonaravnega gospodarjenja v Sloveniji je bistveno bolj ohranjen gozd kot v Italiji. Sklepamo lahko, da obmocje s 60-odstotno pokritostjo z gozdom v slovenskem delu ekološko ustreza obmocju v Italiji s 85-odstotno po­kritostjo z gozdom. Odziv medveda na javne prometnice v slovenskem delu popolnoma odgovarja hipotezi o aktivnosti ljudi glede na oddaljenost od bivališc in cest. Krivulja izbire habitata je lahko hkrati tudi krivulja aktivnosti prebi- Grafikon 2: Primerjava izbire ha­bitata -skalovitost Gra ph 2: Comparison of bear ha­bitat selection -rock cover Grafikon 3: Primerjava izbire ha­bitata -oddaljenost od vasi Gra ph 3: Compan'son of bear ha­bitat selection -distance from villa­ge s fDSLOl ~ Grafikon 4: Primerjava izbire ha­bitata-oddaljenost od javnih cest Graph 4: Comparison of bear ha­bitat selection -distance from public roads Grafikon 5: Primerjava izbire ha­bitata-oddaljenost od površinskih vod Gra ph 5: Comparison of bear ha­bitat selection -distance from open water bodies Oddaljenost od javnih cest (km) Distance from public roads (km) valcev. Iz tega lahko zakljucimo, da javne prometnice ne vplivajo na izbiro habitata; manjši vpliv je cutiti le v nekaj stometrskem pasu ob sami pro­metnici. Z interpelacijo ugotovimo, da verjetnost 1 odgovarja 700-metrski oddaljenosti od ceste. Podobne rezultate je pokazala tudi izdelava modela habitata medveda v Brkinih (PROSEN 1996). Situacija je drugacna na italijanski strani, kjer je vpliv prometnic opazen na razdalji do 4 km . S procesom eliminacije smo ugotovili, da so vasi z vec kot 500 pre­bivalci najmanjša oblika naselja, ki še vpliva na izbiro habitata pri medvedu. Grafikon vplivnosti tega ·faktorja kaže podobne zakonitosti kot vpliv javnih prometnic. Vpliv vasi je na slovenskem delu omejen na obmocje v bližini vasi. Z interpelacijo dobimo verjetnost 1 pri vrednosti 1.200 metrov, na italijanskem delu pa pri vrednosti 6.300 metrov od naselja. Površinske vode predstavljajo pomemben fiziološki vir, po drugi strani pa so površinske vode tudi turisticni in industrijski centri. Po eni strani so fDSLOl ~ Prosen, M.: Analiza habitatov rjavega medveda v alpskem prostoru Slovenije in Italije medvedi fiziološko vezani na površinske vode, po drugi strani pa jih povecana cloveška aktivnost od njih odvraca. Podatki o odnosu do po­vršinskih vod kažejo dve stvari: raven motenj, ki jo aktivnost ob vodnem telesu sprošca v okolje, ter sposobnost gozda, da te motnje kompenzira s primernimi skrivališci. Slednje je skupno vsem slojem, ki so izvedeni na podlagi vpliva cloveka. Medtem ko se medved na italijanskem delu izogiba površinskim vodam na 5 km, je na slovenskem delu obmocja raziskave prisoten ob sami vodi. Skalovje predstavlja površino z nizko prehransko ponudbo in majhno možnostjo za kritje. Razlike med slovenskim in italijanskim delom so tudi tu velike in jih je mogoce razložiti s kakovostjo gozda. Na slovenskem delu se primeren habitat giblje v razponu 0-70 % skalovja, kar pomeni, da je že 30 % gozda dovolj za hrano in kritje ter zmanjšanje motnje s strani ljudi na skalnatih pobocjih. Na italijanski strani medved tolerira izgubo le 20 % gozda, kar lahko v povezavi z rezultati o vplivu gozda pomeni, da kompromisi niso mogoci, saj je zmanjšanje deleža gozda pod 80 % prevelika izguba habitata. Na podlagi grafikonov izbire habitata smo izracunali model potencial­nega habitata loceno za slovenski in italijanski del. Ucinkovitost modela smo ugotavljali s primerjanjem opazovanega in pricakovanega števila lokacij, za vsak razred v skupnem modelu (tabela 2}. Koncni model kaže na bistvene razlike med obmocji Slovenije in Italije. Medtem ko so krpe neprimernega habitata v Sloveniji manjše in tvorijo fino strukturo, je neprimeren habitat na italijanskem delu izoblikoval mrežo okoli jasno izraženih otokov primernega habitata. Kot del te mreže je potrebno upoštevati tudi greben na meji med državama, ki na karti sicer ni viden kot pas neprimernega habitata, pa kljub temu locuje del obmocja. Funkcija grebenov kot prepreke se je pokazala pri spremljanju vracanja preseljenih medvedov (McARTHUR 1981}. Pokazalo se je, da je uspeh preselitve odvisen od razdalje preselitve in od števila grebenov med mestom ulovitve in mestom preselitve. 1 SLO Površina (km2) Area Opazovane lokacije Observed locations P ri ·cakovan e lokacije Expected locations Razmerje Ratio Neprimerno Not suitable 4426,06 111 188,57 0,59 Manj primerno Low suitability 1899,59 107 80,95 1,32 Primerno Medium suit. 1616,95 105 68,88 1,52 Zelo primerno High suitability 483,55 1 36 20,60 1,57 Skupaj Total 8426,15 359 359 1 5 RAZPRAVA 5 DlSCUSSION Razlike v ohranjenosti gozda Slovenije in Italije so pogojevale razlicen odziv na motnje medveda v habitatu. Medved je v obeh državah vezan na prebivališca cloveka, ki mu predstavljajo dopolnilni vir hrane. Glavni razlog, zakaj je ta povezava bolj ocitna v Sloveniji, je dejstvo, da lahko medved najde skrivališce tudi v bližini vasi, medtem ko si mora medved v Italiji poiskati mirne cone nekaj kilometrov stran od naselij. V ohranjenem Preglednica 2: Ucinkovitost mo­dela Table 2: Efficiency of the model Prosen, M.: Analiza habitatov rjavega medveda v alpskem prostoru Slovenije in Italije Vhod v brlog je praviloma izredno ozek in obicajno leži na južnih pobocjih (foto: M. Prosen) Entrance to winter den is quite narrow and it is usual!y located on soutehrn s/opes (photo: M. Prosen) okolju (reference veljajo za raziskave v narodnih parkih Severne Amerike) je povprecen vpliv cest na obnašanje grizlijev od 500 metrov (MATISON et al. 1987) do 1 kilometra (KASWORM 1 MANLEY 1990, SCHOEN 1994). Ceste postanejo ovira, ko promet preseže 10.000 vozil na dan (BERINGER at al., 1990). Vpliv vasi z manj kot 500 ljudi je omejen na 500 metrov (SCHOEN 1994). V alpskem okolju so vasi praviloma majhne, promet med njimi pa je redek, poleg tega pa strma pobocja zmanjšujejo že tako omejen vpliv infrastrukture. V Sloveniji so podatki dokaj blizu referencnim podatkom, medtem ko so v Italiji opazna odstopanja. Poleg slabših možnosti gozda v Italiji za kritje zmanjšuje vrednost habitata tudi mreža neprimernega habitata, ki se razteza na celotnem obmocju italijanskega dela. Najvplivnejša motnja je prav gotovo avtocesta, skupaj z vrsto urbanih centrov. S proucevanjem vpliva avtoceste v Sloveniji je bilo ugotovljeno, da odrasli samci le redko preckajo avtocesto (KAC~ ZENSKY et al. 1996), kar pomeni, da predstavlja avtocesta ucinkovito prepreka pri oblikovanju teritorijev. Pomembno razliko predstavljajo tudi demografska gibanja v preteklosti na obeh straneh meje. Medtem ko so na slovenski strani majhne vasi še vedno naseljene, so na italijanski strani take vasi zapušcene. Ljudje so se odselili v doline in oblikovali mocne urbane in industrijske centre. V splošnem se vpliv ljudi na habitat kaže v motenju, unicevanju in spreminja nju habitatov (MeLE LLAN 1990 ). Na italijanskem delu se to kaže v razvoju fragmentacije in v oblikovanju izoliranih otokov primernega habitata; glavna faktorja izolacije sta avtocesta in alpski greben na državni meji. 6 ZAKLJUCEK 6 CONCLUSION Hrana je pomemben dejavnik, ki vpliva na medvrstne odnose v popu~ laciji medveda ter na odnos med medvedom in clovekom . Ohranjeni in· prehransko bogati habitati so obicajno rezervirani za dominantne samce, samice z mladici in mlajši samci pa so se prisiljeni prilagajati ljudem in življenju na spodnji energetski meji (MATSON 1990). Alpski prostor je v pogledu prehranske ponudbe sam po sebi dovolj reven, da vsaka dodatna omejitev medvedom pomeni le še dodaten stres. V primeru italijanskega dela obmocja raziskave imamo primer vzajemnega delovanja številnih negativnih dejavnikov. Med najpomembnejšimi dejavniki ogrožanja po­pulacij medveda v svetu so izguba habitata, fragmentiranost in genetska izolacija (CLEVENGER 1987), kar v primeru naše raziskave predstavlja nekakšen povzetek dogajanja na obmocju Furlanije-Julijske krajine. Prihodnost medveda na tem obmocju je negotova, dodatno hranjenje bi sicer povecalo nosilnost habitata, ostaja pa problem izolacije. Možnosti so boljše v predalpskem hribovju, ki je povezano z obmocjem v Sloveniji. Tu je situacija bistveno drugacna: migracijski koridorji v Sloveniji niso pod vplivom velikih urbanih ali turisticnih centrov, pojavljanje samic z mladici kaže na primernost habitata tudi na obmocju visokega krasa zahodne Slovenije. Primer Furlanije-Julijske krajine je zanimiv predvsem kot možen scenarij pri razvoju slovenskega avtocestnega križa. V bodoce bi bilo potrebno izpeljati telemetrijsko raziskavo o koridorjih na tem obmocju ter ugotoviti minimalno velikost habitatnih krp, ki še omogoca prisotnost medveda. Prosen. M .. Analiza hab1tatov rjavega medveda v alpskem prostoru SloventJe m ItaliJe Brown Bear Habitat Analysis in the Alpine Reg ion of Slovenia and Italy Summary Different conditions of ecosystems in the countries of Slovenia and Italy result in d ifferent bear re­sponse on human presence in the area. Ma in differences in ecosystem conditions are low ability of forest to provide cover and isolation of habitat patches caused by Alpine ridges and highway, accompanied with large urban and industrial centres which is splitting the ltalian part of study area in halves. Because of low ability of forest to provide cover, human activities in Italy have generally wider effect on the bear habitat selection. ln the Slovenian part bears can be found close to human settlements, while in the ltalian one they are avoiding human presence on severa[ kilometres. It has been evident that we have different parameters for equal habitat quality in both countries. Suit­able habitat in Slovenia represents an area of 60-100 percent of forest cover and 0-60 percent of rock cover that is located more than 1 km from villages. Public r9ads seem to have no influence on the bear behaviour. The situation is much different in Italy. A suitable habitat represents an area of 80-1 OO perce nt of forest cover and 0-20 percent of rock cover that is located more than 5 km from villages and public roads. Because of such differences we have calculated a model of potential habitat for Slovenian and ltalian parts of study area separately. Finally, both models were united into an image of a potential habi­tat. Final image of joint models shows considerable differences between the two areas. While patches of unsuitable habitat in Slovenian part are small and fragmented, they are wide and are forming a gird in the ltalian part. It has been evident that a decline of the bear presence in the ltalian part of study area is caused by fragmentation, destruction and modification of a habitat. VIRI/ R~FERENCES ADAMIC, M., 1992. Ocena možnosti za spontano širjenje rjavega medveda (Ursus arctos L.) v Alpe, smeri glavnih emigracijskih koridorjev ter motnje v njihovem funkcioniranju.-Zbornik posveta Rjavi medved v deželah Alpe-Adria, Ljubljana, 29.-30. junij 1992, s. 145 -158. BERINGER, J. J. 1 SEIBERT, S. G. 1 PELTON, M. R., 1990. lncidence of Road Crossing by Black Bears on Pisgah National Park, North Carolina.-lnt. Conf. Bear Res. and Manage, 8, s. 85-92. BRODY, A. J. 1 STONE, J. N., 1987. Timber Harvest and Black Bear Population Dinamics inA Southern Appalachian Forest.-Int. Conf. Bear Res. and Ma nage, 7, s. 243-250. CLEVENGER, A. P. 1 PURROY, F. R 1 De BURUAGA, M. S., 1987. Status of The Brown Bear in The Cantabrian Mouintans Spain.-Int. Conf. Bear Res . and Manage, 7, s. 1-8. KACZENSI ki nam jih svet zavida in ki so tudi kažipot v bodocnost. Predpogoj za bodoco razvojno pot slovenskega gozdarstva je poleg dojemanja preteklosti pred­vsem nadaljnje razvijanje novega drugacnega na­cina razmišljanja, razmišljanja s pomocjo gozda. Razvijati sozvocje z naravo pomeni opušcanje an­tropocentricnega gledanja in razlaganja narave. An­tropocentricnost mora zamenjati biocentricno doje­manje narave (SCHWEIZER 1984). Posledica antro­pocentricne fi1ozofije je uniceno sookolje in mocno prizadeta clovekova notranjost in njegovo vedenje. Biocentricna naravnanost cloveka, ki mu je temelj spoštovanje življenja kot življenja, lahko dojame tudi bistvo gozda kot naravi no stvari no za ohranjanje in za uspešen razvoj življenja. Napacno dojemanje narave je razumljiva posledica usedline mnogih milijonov naših prednikov še iz nomadskih obdobij, ki so nam vtisnila roparski odnos do sookolja in cloveka oddaljila od njegove matere narave. Dojemanje gozda kot vr­hunskega samodejnega stvarstva narave v idealnih življenjskih pogojih nas opozarja, da so življenjski procesi in razvojne zakonitosti v pragozdu veljavni, in pomembno je, da jih clovek spoštuje pri sleherni svoji aktivnosti, vedenju, gospodarstvu, vzgoji, izo­braževanju in drugje. Spoznavanje pragozda nam razkrije nov pristop k dojemanju življenja. Dojeli bomo, zakaj bolno, izna­kaženo naravno rastišce povzroca bolno življenje in bolnega cloveka (MARKL 1986). Dojeli bomo, zakaj so obdelovalne površine, še posebej s kemijo krm lj ene površine, izvor za nastajanje defektnega in bolnega življenja. Zemlja v svojem naravnem razvoju je pro­dukt sozvocja med živim in neživim substratom (ki ima svojo lastno življenjsko pot). In sozvocje teh dveh življenj pomeni težnjo in uspešno uveljavljanje vital­nega življenja. Gre za vitalnost življenja, kije odvisna od moci lokalnih silnic na eni strani in globalizacijskih trendov na drugi strani, ob nenehnih poizkusih uvel­javljanja življenja v naših pogojih v gozdnem ekosis­temu, ki ga narava za uveljavljanje življenja propagira in ustvarja v naši evropski sredini na vsakem koraku. In ce nenadoma ugotavljamo, daje to gozdno življenje zamenjalo koruzno polje in podobni umetni clovekovi konstrukti, potem se pocasi le zavedamo, kako nevama zavoženo je clovekovo življenje. Ob takšnem in podobnem razglabljanju ugotav­ljamo, da so naše predstave o naravi polne stereotipov. Vprašaj mo se, zakaj smo slepi in zakaj nas nekdo slepi. In kaj se bo zgodilo, ko se bomo otresli stereotipov, katje npr. zlagana kulturna krajina? Družba brez ste­reotipov ima vse pogoje, da postane uspešna družba bodocnosti z atributom kulturna družba. Kulturna družba brez potreb po šminkanju mrtvega telesa narave in tolaženja prizadete notranjosti cloveka, kulturna družba, ki živi v resnicnem sozvocju s pristno naravo. 3 GOZDARSTVO POTREBUJE NOVO IZRAZO­SLOVJE, PREDVSEM PA POIMENOVANJE TISTIH LAŽIGOZDNIH TVORB, KI JIM NE MOREMO RECI GOZD Pod izrazom gozd razumem polnokrven gozdni ekosistem, katerega številne ekosistemske funkcije niso prizadete in kjer prevladuje doloceno sozvocje med številnimi funkcijami, ki jih gozd spontano oprav­lja. Kriticno vrednotenje uspešnosti funkcij gozda nas bo kmalu privedlo do razocaranja. Ugotoviti bomo morali, da imamo zelo majhen delež resnicnega gozda in velik delež iznakaženih gozdnih tvorb, kjer je ucinek gozdnih funkcij komaj omembe vreden. Dosledno ka­tegoriziranje razlicnih gozdnih tvorb glede na moc in kakovost gozdnih funkcij nas bo streznilo. Ugotoviti bomo morali, da mladi sestoji na velikih površinah ne morejo biti gozd, ampak so šele gozd v nastajanju. Podobno velja za smrekove monokulture na tujem rastišcu, za izsekane drevesne sestoje, steljnike, gr­mišca (pionirska in degradirana). Skratka, ugotoviti moramo, kaj lahko glede na moc funkcij imenujemo gozd in cesa ne in kaj je treba storiti, da bi negozd zopet postal gozd. Še bolj kot gozdar potrebuje to razliko­vanje javnost, zato da bi znali vrniti gozd kontinentom in še posebej naši Slovenij i. Ugotavljamo torej, da je Evropa gozdnato zelo rev­na. Ne le zato, ker prevladuje umetna savana. Ne le zato, ker nima vec gozda v Sredozemlju, temvec zato, ker so mnogi njeni gozdovi zgolj zelene kulise, lažni gozdovi. Evropski clovek živi na odru, z zelenimi kulisami dekoriranem odru. Na tem odru se clovek sprašuje, kako nazaj na naravno sceno življenja. To je eno od osrednjih življenjskih vprašanj. Zanima nas, kaj storiti. Evropa potrebuje novo gozdarstvo, nasvete pa išce v ostankih svojega pragozda. ivllinscl-.. 1 .: nrcnine prilwdnosti gozdor.-tva: go;dnrs11 n 1-.lll nrg:111si-.J s..:sl.J\·inn kulture nmod:1-t.fn, (X ]tJ nekaj \' t'l 4 DRUGACEN NACIN RAZMIŠLJANJA OD NAS ZAHTEVA, DA DOJAMEMO DOMOVINSKO PRAVICO GOZDA V NAŠI KRAJINI Zakaj ne bi dojeli, da ima v naši krajini gozdno življenje predpravico praprebivalca te krajine? 1n ce je tako, potem je naša dolžnost, da naravo oz. njen gozd zaprosirno za bivalno vizo za sožitje z gozdom, ki nenehno zahteva svoj življenjski prostor ponovno na­zaj. Kot sonaravne naravnani gozdarji bomo mnogo dojeli, tudi npr. to, da je staro drevo nepogrešljiv se­stavni del družbe in mu moramo zato posvecati po­sebno pozornost. Dojeli bomo resnico o sookolju. To je pojem, ki mora zamenjati pojem okolje, ker je le-to antropocentricna oznacba zgolj za clovekovo okolje. Naš celosten pogled pa govori o življe!Uu in njegovem sookolju. V tako dojetem sookolju nam bo lažje razu­meti, da sta npr. gozd in sladkovodni sistem nedeljiva celota. In v tako razumetem sookolju odpade cela vrsta nepotrebnih vodogospodarstvenih predpisov. Kajti gozd kot naravni regulator vodnega režima ne sme biti v nobenem primeru prizadet glede svoje vodne funk­cije. Osvešcanje in razkrinkavanje stereotipov in na­domešcanje le-teh z resnicnimi dejstvi ne pomeni nic drugega kot zahtevo po kultiviranju kapitalizma kot družbenega procesa. Dovolj nam je posnemanja krat­kovidnih agramih konceptov in beganja od ene napake k novim grehom, ki se jim v zadnjem casu pridružuje racunalniška evforija z informacijsko "drisko" z mno­go znanja in z bore malo modrosti (WEfZENBAUM 1991, 1994). Gozda in lesa se tudi v bodoce ne da od­misliti od sestavine naše kulture. V nobenem primeru pa ne pride ponovno v poštev podrejanje gozda in ravnanja z njim demonstvu tehnike, na kar je z vso resnostjo opozarjal že Albert Scbweizer (SCHWEJ­ZER 1984) in zelo nazorno prikazoval tudi priznani filozofHans Jonas v svojih delih o znanosti in odgo­vornosti (JONAS 1984). Gozdarstvo je že zdavnaj razvilo idejo o trajnost­nem razvoju in delu z gozdom kot skrbi za potomstvo. Ta eticna vrednota temelji na znanstvenem spoznanju in modrostnih izkušnjah, ki govore, da tici skrivnost uspešno delujocih funkcij v nenehni harmoniji vseh v gozdu delujocih silnic (KOSTLER 1967). 5 CLOVEK V ŽIVALSKEM VRTU BEŽI IZ UJETNIŠTVA IN ODKRIVA GOZD KOT REŠI­ TELJA Zgodovina gozda v Sloveniji je, tako kot povsod, ropanje in unicevanje narave. Dokazi za to so pri­morski Kras, belokranjski in suhokranjski steUniki, pohorske monokulture itd. Povsod, kamor pogleda kriticno oko, naletimo na gozdne kulise, ki naj bi bile gozd. Povzrocitelj vsega paje clovekova požrešnost v obliki živinskega gobca in lakomne države v obliki davkov. Do cudežnega zasuka je prišlo le tu in tam, npr. v Švici pred 1 OO leti pa tudi pri nas v iztekajocem se 20. stoletju. Z zemeljsko oblo pa clovek še kar naprej ravna kot s slacipunco in nadaljuje s svojo prakso, ki jo je v bistvu zastavil že v casu nornadstva. Odnos do Zemlje je ostal nespremenjen, spremenile so se le tehnologije. Naj spomnim le na obsežne in druge zaokrožitve polj (Fiurberein.igung) širom zahodne Evrope, kjer so za­okroževali posestva in polja za cim racionalnejšo stroj­no obdelavo, skanalizirali vodovje, odstranili ostanke gozdne vegetacije itd., skratka perfektuirali barbarstvo nad naravo. Podobnajunaštva smo opravljali tudi pri nas, toda na sreco v manjši meri. Naravne okolišcine v Sloveniji namrec preprecujejo, da bi se umetna sa­vana veliko površinsko razširila. Kmetje po kognitivni poti iskal primeme površine za kmetovanje in je temu primerno krcil gozdove z obcutkom in opazovanjem, sicer bi jih hudoum iki odnesi i. Tako so nastale enkrat­ne mozaicne in z gozdom prepleta joce se gole površine z zelo dolgim gozdnim robom, ki znaša po naši oceni najmanj 40.000 km (dolžina ekvatorja) in kjer prihaja do velike pestrosti in do velikega ekološko pozitivnega ucinka, ki blaži ekološko vprašljiv ucinek umetne sa­vane, beri agrarne površine. Modema agrokemijska miselnost je povsod sub­tilno prisotna, njene posledice v obliki psevdosavane pa podzavestno vzbujajo revolt prizadete clovekove notranjosti, vse kot produkt clovekovega pošastnega neznanja in neodgovornega pocetja. In vendar prihaja postopoma do preloma. Globalizacijski val pustošenja se sicer nadaljuje. Vendar se z druge strani pojavljajo lokalno drugacni trendi kot revolt in protiutež glo­balizacUi. Gre za splošen pojav, ki je poznan v naravi, predstavlja pa posebno poglavje razmišUanja, ki ga zaradi casovne in prostorske stiske izpušcam. Moc lokalnega je treba dojemati kot revolt globalnemu. V lokalnem je porajanje izvirnega kot protiutež biro­kratskemu, pomeni revolt materije in duha kot proti­utež razdejanju življenja in njegovega sookolja (NA1SBITT 1994). Mocno prizadeto življenje cloveka išce izhod in se zateka k izvorom pris ble narave, kamor zagotovo spada tudi GOZD. Nastajanje varstva gozdov kot posebne zvrsti gospodarjenja (bolje ravnanja) z gozdovi pomeni višjo, razvitejšo stopnjo klasicnega varstva okolja; v njem je zajeto celostno varstvo živ- Mlinšek, D.: Korenine prihodnosti gozdarstva: gozdarstvo kot organska scstavinn kulture nnroda-da, celo nekaj vec ljenja s komponentami, kot so energijska, mehanicna, ekološka, psihicna, družbena, vzgojna, ce hocete tudi ezotericna, skratka kakovost življenja. Gre za nas­pro~e maskiran ju matere zemlje, ko poizkuša clovek z masko skriti ekološko pa tudi duhovno revšcino na Zemlji. Medtem ko ostaja varstvo narave v naivni razvojni fazi) poizkuša sonaravno ravnanje z gozdom slediti kontinuiteti narave z namenom razvijanja in zagotavljanja kakovosti življenja. Gre torej za celos­ten, ekosistemski pristop oz. približevanje naravi. Zato naj postane naša šola v bodoce tudi univerza v univerzi gozdnega ekosistema oz. ekosistema gozdnate krajine. Pri tem gre za razvoj, za vztrajanje, in ne za podiranje ali pa za posnemanje tujega, in to naj bi postalo goz~ dars tvo na našem, slovenskem, specificnem rastišcu. In temu primerno naj bi se v bodoce vse bolj orientirala tudi bodoca slovenska družba. 6 MOGOCNA, ODRASLA DREVESA MOLCE GOVORE IN GROZECE OPOZARJAJO Clovek jih noce poslušati in razumeti. V njihovih stoletja nastajajocih deblih je shranjenih tisockrat vec pomembnih informacij kot pa v vseh naših racunal­niških napravah. In prav v tem dejstvu je njihova veli­cina. To moramo dojeti, ker je gozd enkraten pripo­mocek za dojemanje bistva življenja. S takšnim znan­jem obogateno cloveško bitje ne bi doživljal o spodr­sljajev, ki nas spremljajo pri vsakdanjem življenju, kaj šele v politicnih forumih. Naše sookolje bi drugace) bodrilno izgledalo in delovalo. Dojeti gozd in njegovo ekosistemsko delovanje, pomeni dobiti spoštovanje do njegovih silnic in modrosti. Gozdarstvo, torej ravnanje z gozdom in gozdnato krajino, ta naloga še caka. Resda je bilo že mnogo storjenega, vendar bi bili domišljavi, ce ne bi ugo­tavljali, da smo kljub vsemu šele na zacetku. Goz­darstvo v Slovenij ije uspešno zastavila kontaktiranje z naravnim gozdom na ekoloških temeljih, in to kogni­tivno pot spraševanja narave o njenem reagiranju na gozdarjeve negoval ne posege v gozdu, kadar poizkuša nekatere funkcije gozda oživljati oz. krepiti. Pripomo­cek, ki ga pri tem uporablja, je gozdnogojitveno nacr­tovanje in tip gozdarskega nacrtovanja nasploh. Pri tem nas caka poglabljanje tega dela oz. pripomockov. Bionika, na katero se naslanjamo, je veda, ki odkriva naravine patente za uporabo v tehniki. Pri tem dela veliko napako, da naravi iz njene celote iztrga njene iznajdbe. Posledica tega je uporaba teh patentov s škodljivimi stranskimi ucinki, ki so za sookolje mno­gokrat škodljivi, ker so bili naravi ukradeni (iztrgani). Naša naloga je> da z nenehnim opazovanjem in pre­verjanjem odkrivamo skrivnosti narave, jih ne kra­demo, temvec si jih izposoj amo za razvoj kakovosti življenja, torej za kultivirano sozvocje med clovekom in naravo. Z drugimi besedami, potrebna sta gozdar in njegovo odgovorno delo; le-to je sicer odlika stroke, saj smo povedali, da že 200 let uporabljamo princip trajnosti, ga dopolnjujemo, pa vendar pri tem delu posameznikom tudi spodleti. Te posamezne spodrsljaje pa opazovalci radi posplošujejo. Zato se bodoce goz­darstvo nima pravice motiti, tj. delati napak, temvec z odlicnim ravnanjem z gozdom delovati kot vzor in ucitelj pravega varstva narave. Iz povedanega sledi, da gozdarstvo v neki deželi, kot je Slovenija, tudi v bodoce rešuje zgolj originalnost idej in njihovo izvajanje. Ta originalnost je v bistvu, v delu z gozdom, v pouku z gozdom, pogojena s spe­cificnostjo naših naravnih rastišc, vse to kot uspešen odpor globalizacijskim trendom. Cas je, da se otre­semo raznih ideologij in zacnemo razmišljati z nicle, z ekološko potjo(= gospodinjstvo Slovenije) kot dejst­vom. To pa pomeni konec klasicne deifikacije denarja kot produkta religiozne nekroze, kot je to zapisal Emmanuel Todd (BATESON 1985). Na takšnih temeljih razvita gozdarska znanost in njen študij pomenita nadaljevanje že uspešno zacetega oblikovanja nove šole oz. nove vsebine izobraževanja. ln ker imamo sreco, da se ukvarjamo z gozdom kot ekosistemsko tvorbo, smemo mirno trditi, da spada tako usmerjena stroka med predhodnike drugacnega, višjega nivoja univerze, kjer se pojavljajo kognitiv­nost, inventivnost, predvsem pa celostno opazovanje z gozdom in gozdnato krajino kot prvo violina v štu­dijskem orkestru. Le na ta nacin se lahko uspešno izognemo nevar­nostim moderne informatike (WEIZENBAUM 1991, 1994), ki jo smemo uporabljati zgolj kot orodje. Pred njo zbežimo v naravo gozda, kar bo rešitev tako za gozd kot tudi za cloveka. V bodocem nacrtovanju in ravnanju z gozdom je potrebno v sozvocju z naravo ustvarjati gozd, ki bo dajal ton in oporo celostnemu življenju, torej tudi clo­veku v krajini. Gozdarstvo brez celostnega pogleda na življenje bi bilo defektno. Naši gozdnogospodarski nacrti to sicer upoštevajo. Gozd v Sloveniji mora dajati celosten življenjski ton. Zakaj to omenjam? 7.0% Slo­vencev biva na 30 % gricevnate in ravninske krajine v Sloveniji. Prav na teh obmocjih z gosto naseljenostjo paje gozd v mnogih primerih lažigozd, ki gaje nujno sestavina kulture naroda ­ vec treba zopet spremeniti v gozd kot ucinkovito bivalno sookolje. Podobno velja tudi za gorski gozd, ki je in­direkten sooblikovalec gricevnatega življenja, saj je njegova varovalna funkcija nenadomestljiva krovna funkcija za življenje v Sloveniji, še posebej v nižavjih. z drugimi besedami, hiša ne sme dominirati nad kra­jino, temvec mora gozdnata krajina dominirati nad hišo. In prav na tej tocki se dogajajo najvecje napake. Ne le da hiša dominira nad krajino, temvec tudi mrtvi deli krajine (nespoštovanje rastišca, ki tudi živi svoje lastno življenje) dominirajo nad krajino. To je pojav, ki postaja zaradi vse vecje uporabe težkih strojev in ranjevanja maticne podlage in vse vecjega deformi­ranja agrarnih površin vse bolj perec. Tovrstna opo­zorila so nujna, ce se zavedamo, kaj gozd v bodoce pomeni kot kreator, kot ekološki gospodar in kot veliki ucitelj v deželi, v kateri moramo razviti poseben tip gospodarstva in življenja, ki bo specificen za bodoce enkratno življenjsko soo kolje kot garancija za visoko kakovost življenja. Z drugimi besedami, eldorado Slo­venije za življenje in psihicno zdravje Slovencev in turisticnih obiskovalcev s predznakom kulturni tu­rizem. Pri vsem tem igra les kot enkraten, nenadomestljiv narav in patent izredno pomembno vlogo. Moti se tisti, ki meni, da je polnokrven gozd s trajno ucinkovitimi funkcijami v okolju mogoce ustvariti brez posebno skrbne nege lesne substance. Gozd je vse prej kot kamnolom, beri lesotom. Njegova resnicno visoka kakovost nastaja ob specificnih pogojih in je za naravo kot bivalno sookolje cloveka nenadomestljiva organ­ska substanca. Res pa je, da je to substanco lesna in­dustrija razvrednotila z nekulturnim nacinom prede­lave. Les kot mnogonamenska snov v našem so okolju spada med tiste substance, ki za svojo rast, predelavo, razkroj itd. porabijo dalec najmanj energije v primer­javi z umetnimi snovmi. Poleg tega ta neokrnjen les, uporabljen v bivalnem okolju, seva temu okolju tudi svoj energijski potencial in blagodejno deluje na pre­bivalca takšnega prostora. V porabi in predelavi lesa mora zato priti do temeljitega zasuka. To Sloveniji ne bo težko, saj je dežela s tradicijo v plemeniti predelavi lesa, ki jo je potrebno le oživiti. Oživiti pa moramo tudi spoštovanje lesa kot enkratne, redke, vsestransko uporabne plemenite naravne substance, katere neokr­njena prisotnost v gozdu v gozdnati krajini in v ožjem bivalnem okolju cloveku predstavlja neprecenljivo vrednoto življenja. Gozd kot enkratna, edinstvena vrednota, odnos do njega, prikazan na ravni kulture, in gozdarjev o delo v sozvocju z naravo so mogocni izzivi Sloveniji, ki te­melji na zacetkih, zastavljenih v dvajsetem stoletju in delno tudi že poprej. Druga polovica dvajsetega sto­letja je bila še uspešnejša. Kar je uspelo gozdarstvu, ni uspelo nobeni drugi gospodarski veji. Stroka se nahaja na polovici sonaravno uspešne poti z oznacbo kultura. Tako profilirano stroko zahtevata narava in obolela cloveška družba (FROMM 1979). Druga pod­rocja clovekove aktivnosti korakajo v vecini primerov po stari, nezdravi, naravi tuji poti. Le-ta zna omamiti posameznika v naših vrstah, da bo zagovarjal nekdanjo mehanisticno pot. Pot, za katero veljajo podobni izreki, kot je Neka neumnost, ki je slucajno v modi, ne more roditi nic pametnega (pisatelj Theodor Fontane) ali pa Takozvane resnice imamo na sumu, da so zelo ne­stanovi/ne (Wilhelm Busch). Posebno globoka pa je naslednja misel: Neumnost postane nevidna, ko doseže dovolJ zajetne dimenzije (Bertold Brecht). Prikazan razvoj gospodarjenja z naravo v službi cloveka, ki prihaja, pa je nekaj posebno privlacnega. Stroka bo nadaljevala z delom, ki si ga je zastavila tako, da postajata gozd in gozdnata krajina gozdarjev laboratorij, v katerem stroka trajno kreativno eksperi­mentira in s pomocjo narave izpopolnuje gozd oziroma iz negozda nastaja pravi gozd. Gre za šolo izpopol­njevanja, kjer je gozdar trajni ucenec. Hkrati paje tako oskrbovan gozd odlicen objekt v naravi za preizo­braževanje in osvešcanje javnosti. Gozdar postane po tej poti pedagog s posebno nalogo: izobraževanjem in preobrazbo prebivalcev s svojim delom in z dodatnim poucevanjem. Gozdarjev gozd je pri tem osrednji pri­pomocek. S takšnim konstruktom bomo zajeli vrsto gozdarskih aktivnosti z zagotovilom po kakovostno neoporecnem ravnanju z gozdom in hkratnem izo­braževanju javnosti. Razumljivo, da potrebujemo za takšno kompleksno delo, ki je enkratno zanimivo in ki nenehno vzpodbuja k novim idejam, posebej zato pripravljene pedagoške programe. Celo vec. Razmisliti je treba o tem, kar je naredila Norveška, kjer je goz­darski službi uspelo v vse šolske programe, od osnovne šole do univerze, vkljuciti kot redni predmet znanje o gozdu, ki ga poucuje regu lama gozdarska služba. Le­ta porabi za to delo 20 % svojega rednega delovnega casa (ustna informacija direktorja gozdarskega inšti­tuta Norveške (Ass)). Zacetki takšnega pouka datirajo v leto 1982. Rezultat tega pouka je, da so gozdarji ustvarili skupen jezik z javnostjo in še posebej s poli­tiko. Kaj to pomeni, kaže razmišljati v naši družbi. Tudi za Slovenijo bi bilo nujno, da ustvarimo nekaj podobnega, kar bi pomenilo zanimiv in ucinkovit ka- l'vllin~t!k. D.: Korenine sestavina kulture naroda-da. celo vec kov ostni skok, saj bi poleg osvešcanja javnosti goz­darstvo prenašalo naša razmišljanja in izkušnje tudi na druga podrocja clovekovih aktivnosti. Torej Slo­venija kot gozdna ucilnica v naravi, kot izziv in hkrati zagotovilo za uspešen razvoj gozdarstva in Slovenije hkrati. POVZETEK Ob pomanjkanju svežih ustvarjalnih idej ni prica­kovati ustvarjalne bodocnosti. Hkrati je potrebno poz­nati preteklost, da bi lahko bili uspešni v prihodnosti. Za stroko, kot je gozdarstvo, ki je glede na naravo gozda primorana razmišljati vecdimenzionalno, je to še posebej pomembno. V prispevku je prikazan izvirni greh od narave odtujenega cloveka in njegov vpliv na unicevanje sookolja. Predpogoj za uspešno osvobodi­tev iz stereotipnih oklepov preteklosti je povsem nov nacin razmišljanja. To, kar je slovensko gozdarstvo v 20. stoletju uspešno zastaviJo (npr. vracanje gozda krasu, Schollmayerjev uspešni poizkus v merilu 1 : 1 itn.). Nadaljevanje tega in izvedba popolnega zasuka v nacinu razmišljanja in dela z naravo pa pomeni goz­darstvo kot resnicno kulturo nekega naroda, sozvocje clovekovega dela in narave gozda, imenovano sana­ravno ravnanje z gozdom, in zdravljenje psihicno pri­zadetega cloveka moderne družbe. Izgubljen clovek ponovno odkriva gozd kot rešitelja, kot glavno sesta­vino bivalnega okolja. Hkrati ponovno odkrivamo les kot pomembno prvino našega sookolja. Gozd je po­novno clovekov ucitelj in vzornik. Raznaravljen svet in njegova renaturalizacija potrebujeta zopet resnicni gozd, in ne gozdnih kulis, in z resnicnim gozdom iz­popolnjen profil gozdarja in gozdarske službe, kjer bo gozdar poleg že obstojece ekološke, ekonomske in tehnicne usposobljenosti intenzivnejše usposobljen tudi kot psiholog, vzgojitelj in ucitelj. Slovenijo je glede na naravne danosti treba jemati kot eldorado gozdnate kraj ine, gozdarstvo pa kot predhodnika aktiv­nega varstva okolja in vzor gospodarstvu nasploh. Viri BATESON, G., 1985. Okologie des Geistes.-Suhrkamp. BOHLER, 8./ EGGER, J./ VOGLER, W./ WANNER, H., 1990. Bedrohte Umwelt-kranker Mensch.-V. Hans Huber, Bern, Stuttgart, Toronto. CHARGAFF, E., 1995. Ein zweites Leben.-Klett-Lotta Stuttgart. FERGUSON, D. N., 1984. Sacred Cows.-Library ofCongress Card Catalog. FROMM, E., 1979. Ha ben oder sein.-DTV. Munchen. HAENSCHKE, F., 1982. Die Gigantische Verschwendung.-V. Kindler, Munchen. JONAS, H., 1984. Das Prinzip Verantwortung.-lnselverlag. Frankfurt a. M. KLEINSTOCK, J., 1989. Forstschritte auf Widerruf.-KJell Coua Stuttgart KOSTLER, J. N., 1967. Wald-Mensch-Kultur.-Paul Parey. LASZLO, E. Die innemen Grenzen der Menschheit-Horizonte Verlag Rosenheim. LORENZ, K., 1969. So kam der Mensch auf den Hund.­Deutscher Taschenbuch Verlag Munchen. MARKL, H., 1986. Natur als Kulturaufgabe.-Deutsche Verlagsanstalt Stuttgart. MEYER-AB ICH, K. M., 1988. Wissenschaft ftir die Zukunft.­ V. C. H. Beck, Munchen. MEYER-AB ICH, K. M., 1990. Aufstand fUr die Natur.-Carl Hanser Verlag Munchen, Wien. MLINŠEK, D., 1972. Ein Beitrag zur Entdeckung der Postojna kontrolmethode in Slowenien.· Hamburg/Berlin, FWC, H. 4-5, s. 291-296. MLINŠEK, D., 1994. Was ist naturnahe Waldwirtschaft in Okologische Waldwirtschaft H. Graf Hatzfeld Herausgebcr).-V. CF Milller. NAISBITT, J., 1994. Global Paradox.-L D. Schauer -Dtisseidorf. PRIGOGINE, J ., 1988. Vom sein zum werden.-Pi per Munchen. SCHWEIZER, A., 1984. Wi wir iiberleben konnen.-Herdcr Spektrum Freiburg im Breisgau, WEIZENBAUM, J., 1991. Kurs auf den Eisbcrg.-V. Piper Munchen. WEIZENBAUM, J., 1994. Wererfindet die Computer myten?­Herder Spektrum, Freiburg. Aktualno ·vesti iz Zavoda za gozdove Slovenije Dne 15. 5. 2000 je bil na pobudo Za\·oda za goz­dove Slovenije sklican sestanek predstavnikov Pla­ninske zveze Slovenije, Turisticne zveze Slovenije, Zveze gozdarskih društev Slovenije in Zavoda za goz­dove Slovenije. Vabljeni so bili predsedniki zvez in direktor Zavoda. Tema sestanka je bil predlog Zavoda za gozdove Slovenije za ustanovitev nove komisije za evropske pešpoti v Sloveniji. Delo na evropskih peš­poteh je v preteklosti v glavnem opravljalo in finan­ciralo gozdarstvo. To delo je danes fonnalno umešcena pri Zvezi gozdarskih društev, vendar je zastalo, prav tako tudi pri Planinski zvezi Slovenije in Turisticni Z'lezi Slovenije, ki sta v preteklosti sodelovali. Zavod za gozdove Slovenije je dal že vec pobud za oživitev tega dela, slednjic s predlogom za ustanovitev novega medorganizacijskega organa -komisije za evropske pešpoti. Na pobudo sta se odzvala le Turisticna zveza Slovenije, in Zavod za gozdove Slovenije katerih pred­sednik in direktor sta se udeležila sestanka. Prihodnje leto bo evropska popotniška zveza organizirala Evro­pohod 200 l z zakljucno prireditvijo v Strassbourgu. Na prireditev je prijavljena poleg vecine evropskih držav tudi Slovenija. Zavod za gozdove Slovenije je v sodelovanju z obmocnimi gozdarskimi društvi izvedel letošnji Teden gozdov z motom Gozdar v službi narave in cloveka. Moto Tedna gozdov je bil naravnan na delo gozdarja kot svetovalca, usmerjevalca in pomocnika vseh, ki kakor koli posegajo v gozd in gozdni prostor, in na bodoco vlogo gozdarjev ZGS pri varovanju narave. Program je obsegal vec kot 90 razlicnih, vecjih ali manjših dejavnosti po obmocnih enotah. Nekatere naj­bolj zanimive dejavnosti v programu so bile: Otvoritev fotografske razstave Gozdne impre­sije, Stanka Pelca, 29. 5. 2000 ob 19.00 v avli Goz­darskega inštituta Slovenije, Vecna pot 2, Ljubljana. Okrogla miza o zelenih površinah mesta Tolmin, 26. 5. 2000 (kontaktna oseba Dani Oblak, Zavod za gozdove Slovenije, obmocna enota 'Polmin, tel.: 065/ 81 212). Javna predstavitev upravljalskega nacrta za za­varovano obmocje Ledine na Jelovici, 1. 6. 2000, Železniki (kontaktna oseba Boštjan Škrlep, Zavod za gozdove Slovenije, krajevna enota Železniki, tel.: 064/ 646 181). Kuhanje oglja v oglarski kopi in vodenje po gozd­ni ucni poti ter kulturni program, 26. 5. 2000 ob 19.00 v Predtrškem gozdu pri Radovljici (kontaktna oseba GozdV 58 (2000) 4 Damjan Gril, Zavod za gozdove Slovenije, krajevna enota Radovljica, tel.: 0641715 861 ). Predstavitev zavarovanih dreves obcine Vrhni­ka v njihovem naravnem okolju, 3. 6. 2000, Vrhnika (kontaktna oseba Janko Vidmar, Zavod za gozdove Slovenije, krajevna enota Vrhnika, tel.: 061/756 153). Predstavitev dela gozdarjev tabornikom Ilirske Bistrice, 29. 5. 2000, Crni dol (kontaktna oseba Frenk Prelec, Zavod za gozdove Slovenije, krajevna enota Ilirska Bistrica, tel.: 067170 30 200). Predavanje z diaprojel Jung\vuchs m m[adovje s (porast drevja v razvojnih stopnjah od mladja do \etvenjaka) 228.5 .02.20 0287 6166 Dickung f gosca z (porast drevja, v kateri so krošnje sklenjene in kjer poteka živahno razslojevanje) letvenjak m (porast drevja s prsnim premerom do 10 cm, v kateri se koncuje razslojevanje) 228.5 .03.20 0288 4468# Stangenholz n drogovnjak m (porast drevja s srednjim prsnim premerom od 1 O do okrog 30 cm, v kateri poteka cišcenje od vej) 228.5 .04.20 0289 Baumholz n debeljak m (porast drevja s srednjim prsnim premerom dreves nad 30 cm) 228.5 .05.20 0290 Altholzbestand m secnozrel sestoj m (sestoj, pri katerem se vsi osebki, ki kakovostno in kolicinsko dolocajo zgradbo sestaja, nahajajo v obdobju zrelosti ali postajajo prestari) 613 .. 06.5 1 0809 (3711) Oberalterter Bestand m prestar sestoj m; zastaran sestoj m (sestoj z zmanjšano proizvodnostjo in zdravjem zaradi prekoracene secne zrelosti) 221.52 .02.20 1304 Zweialtriger Hochwald m sestoj mv pomlajanju pomlajenec m (dvoslojni semenovec s presvetljenim zgornjim slojem sestaja /zarast 0,3-0,5/ in z mlajšim spodnjim slojem sestaja; oba sloja sestaja sta pri gospodarjenju enako pomembna) GozdV 58 (2000) 4 Strokovno izrazje Skupina za gozdarsko strokovno izrazje je razpravljala tudi o uporabi izrazov pridelovanje, produkcija in proizvodnja, zlasti v naslednjih besednih zvezah: pridelovanje lesa, biološko pridelovanje, pridelovanje biomase, produkcija lesa, biološka produkcija, produkcija biomase, proizvodnja lesa, biološka proizvodnja, proizvodnja biomase. Izrazito prednost daje uporabi že uveljavljenega izraza "proizvodnja". Marjan Lipoglavšek Književnost Fredo Rittcrsbofer: Waldpflege und Waldbau; Fur Studiom und Praxis -mit einem Abschnitt uber N aturschutz im Wald (Nega gozdov in gojenje gozdov; za študij in prakso-z razdelkom o varstvu narave v gozdu). Rittershofer Verlag, december 1999, druga razširjena in predeJnn:a izdaja 492 strani, 172 ilustraci.i, 42 preglt·dnic, indeks. Cena 68,00 DEM (hroširana knjiga). ISBN 3-930770-01 -6. Profesor dr. Freda Rittershofer je do upokojitve predstavljeni tudi drugi koncepti o varstvu narave v predaval o gojen ju gozdov na visoki strokovni šoli za gozdovih, od starejših (npr. o socasnem uresnicevanju gozdarstvo (FH Weihenstephan) in na fakulteti (TU vseh funkcij gozda s klasicno pojmovano nego gozdov Munchen ~ Weihenstephan) v Freisingu. S študenti je (nem. Kielwassertheorie)) do najsodobnejših (npr. redno obiskoval Slovenijo, zato ga mnogi gozdarji varstvo procesov, koncept Greenpeaca idr.). Nega kot dobro poznajo. Avtor knjige velja za uspešnega v po­osrednja dejavnost gojenja gozdov je predstavljena vezovanju raziskovalnega dela s prakso gojen ja goz­dovolj podrobno, pri cemer je avtorju uspelo preseci ~ dov in v iskanju poti ekonomsko ucinkovitega sona~ v podobnih ucbenikih sicer pogoste -shematske in ravnega gospodarjenja z gozdovi. Znanje in izkušnje šablonske prikaze negovalnih ukrepov. Skozi prizma dolgoletnega pedagoškega, raziskovalnega in opera­avtorjevih izkušenj spoznavamo nego mešanih sesto­tivnega dela je pred casom strnil v težko pricakovani jev, nego pretežno cistih sestojev in skupin posameznih prvi izdaji ucbenika, ki je v nekaj letih pošel. Mocno drevesnih vrst, prebira Ino nego gozdov, nego visoko­ ./ spodbudo za predelavo in razširitev knjige je našel v gorskih gozdov z redcenji za stabilnost in z redcenji sodobnih tokovih gojen ja gozdov v srednji Evropi, ki šopov. Koncepti nege so utemeljeni z naravoslovnimi se zaradi ekonomske stiske zopet vracajo v stare tirnice izhodišci ter raziskovalnimi in strokovnimi izsledki. nauka o cistem donosu gozdov. Posamezne teme so zaokrožene z navedbami o orga~ Knjiga med drugim obsega poglavja o gozdu kot nizaciji izvedbe nege in o stroških negovalnih del. ekosistemu, o zgradbi in razvoju pragozdov, o raz~ Avtor se zaveda pomena prevzgoje in premene vrst­širjenosti gozdov na Zemlji, v Evropi in v Nemciji, o no izmenjanih enomernih gozdov, ki v srednji Evropi gozdnih proizvodih in funkcijah gozdov, o varstvu prevladujejo, zato je tehnikam negovalnega spremin­narave in gozdarstvu, o sistemih gojenja gozdov, o janja gozdov v mešane, raznomerne in raznodobne trajnosti, o negi gozdov, o naravni in umetni obnovi posvetil obsežna poglavja (npr. premenilno redcenje, gozdov, o gnojenju in melioracijah ter o razmerju med prebiralno redcenje, redcenje skupin v nižjih legah). rastlinsko in živalsko komponento gozda. Kot dobro Knjigaje namenjena študentom in praktikom vseh stran knjige je potrebno izpostaviti obsežno poglavje smeri, ki želijo pridobiti ali poglobiti znanja o razšir­ o ekologiji gozda, na katerem temeljijo strategije nege jenosti, zgradbi, razvoju in negi gozdov. Naprodaj je gozda, ki so predstavljene v nadaljevanju. v vecjih knjigarnah v Nemciji, mogoce pa jo je narociti Avtorjeva vodilna misel o organski povezanosti tudi neposredno pri založbi: varstva narave in sonaravnega gojenja gozdov je pri­Rittershofer Verlag, Veit~Adam-Strasse 14, sotna v vseh poglavjih, ki obravnavajo negovalno us­85354 Freising, Nemcija merjanje razvoja gozdov. Knjigaje pisana nepristrans~ ko, saj so poleg avtorjevih nazorov dovolj obširno doc. dr. Jurij DIACT 223 GozdV 58 (2000) 4 j Uredniški odbor Gozdarske založbe, komisije pri Zvezi gozdarskih društev Slovenije in clani komisij so: Gozdarska založba: urednik: Borut URANKAR; clani: doc. dr. Boštjan Košir, Ignacij Pišlar. Komisija za strokovno izobraževanje: pred.: Pavel VRTOVEC; clani : prof. dr. Miha Adamic, mag. Mirko Medved . Komisija za gozdarsko strokovno terminologijo: pred.: prof. dr. Marjan LIPOGLAVŠEK; clani: prof. dr. Martin Cokl, mag. Teja Koler, Ame Kozina. Marjanca Pavle, mag. Igor Smolej, Danilo Škulj, Janko Žigon. Komisija za popularizacijo gozdarstva: pred.: Borut DEBEVC; cla~i: Brane Gradišnik, Katarina Groznik. Špela Habic, Jošt Jakša, Tone Prelesrtik Komisija. za stike s tujino: pred.: Ignacij PIŠLAR; clani: prof. dr. Miha Adamic, france Cafnik. prof. dr. Milan ZVEZA Hocevar, Maksimiljan Mohoric, Marjan Šebenik ml., Branko Štampar. GOZDARSKIH Komisija za etiko: pred.: doc. dr. Boštjan KOŠIR; clani: prof. dr. Bošjan Anko, Janez Košir. DRUŠTEV Sekcija za prostoživece živali: pred. : Anton SIMONIC; clani: Jošt Jakša, Iztok Koren, .lztok Ožboh, Mirko Perušek,. SLOVENIJE Milan Podlogar. Sekcija sodnib cenilcev: pred.: Damjan PAVLOVEC; clani: Edo Gorican, Anton Kastelic, Janko Vidmar. Delovna skupina za racunalništvo in informatiko: pred.: doc. dr. Boštjan KOŠIR; clani: Blaž Bogataj , mag. Janez Krc . Preds~avnik v Inženirski zbornici Slovenije: Peter Hu is, Andrej Klinar. Delovna skupina pri ZGDS za poveznvo z zbornico: doc. dr. BoŠTjan Košir, Dušan Gradišar. Gozdarski vestnik, LETNIK 58 • LETO 2000 • ŠTEVILKA 4 Gozdarski vestnik, VOLUME 58 • YEAR 2000 • NUMBER 4 Glavni urednik 1 Editor in chief Borut Urankar Uredniški odbor 1 Editorial board prof. dr. Miha Adamic, dr. Robert Brus, Dušan Gradišar. Jošt Jakša. prof. dr. Marijan Kotar, prof. dr. Ladislav Paule, prof. dr. Heinrich Spiecker, mag. Mirko Medved, prof. dr. Stanislav Sever, mag. Živan Veselic, prof. dr. Iztok Winkler, Baldomir Svetlicic Tehnicni urednik 1 Technical editor Blaž Bogataj Lektorica 1 Lector Vita Novak Dokumentacijska obdelava 1 lndexing and c/assification mag. Teja Cvetka Koler -Povh Uredništvo in uprava 1 &Jitors address ZGD Slovenije, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel.: +386 61 271-406, 271-407 E-mail: gozdarski.ves1nik@gov.si Domaca stran: http://www.dendro.bf.uni-lj.si/gozdv.html Žiro racun 1 Cur: acc. 50101-678-48407 Tisk in izdelava fotolitov: Euroraster d. o. o., Ljubljana Poštnina placana pri pošti 1102 Ljubljana Letno izide 1 O številk 1 1 O issues per year Posamezna š1evilka 800 SIT. letna individualna narocnina 5.500 SIT, za dijake in študente 3.000 SIT. Letna narocnina za inozemstve 100 DEM. Letna narocnina za podjetja 22.000 SIT. Izdajo številke podprlo 1 Supported by Ministrstvo za znanost in tehnologijo RS, Ministrstvo za šolstvo in šport RS Gozdarski vestnik je eferiran v mednarodnih bibliografskih zbirkah 1 Abstract from the journal are campn·sed in the international bibliographic dalabases: CAB Abstract. TREECD, AGRIS, AGRICOlA Mnenja avto~ev objavljenih prispevkov nujno ne izražajo stališc založnika niti uredniškega odbora. 1 Opinions expressed by authors do no! necessarily reflect the policy of the publisher nor the editorial board. Zveza gozdarskih društev Slovenije in Gozdarski inštitut Slovenije novembra 2000 organizirata posvetovanje z delovnim naslovom ZVEZA GOZDARSKIH DRUŠTEV ~@~l,'l~D D~'ii'O'U"il!Jlf SLOVENIJE @ll.®W§!IOO.D~ VPLIV MEHANSKIH POŠKODOVANJ NA RAST DREVESA IN KAKOVOST LESA Namen posvetovanja je: -ovrednotiti pomen in vpliv mehanskih poškodovanj drevja, nastalih pri poseku, spravilu, gradnji gozdnih prometnic in ujmah, na rast gozdnega drevja in kakovost lesa, -predstaviti možnosti in ukrepe za zmanjševanje obsega poškodb drevja in s tem spodbujanje pridelave kakovostnega lesa. Vabljeni predavatelji in predvideni naslovi vabljenih predavanj so: -prof. dr. dr. h. c. Niko Tore tli (GIS): Odziv drevja na globoke in površinske rane na primeru bukve -dr. Primož Oven (BF, Oddelek za lesarstvo): Odziv skorje na mehanska poškodovanja pri jelki -mag. Robert Robek (GIS): Obseg in struktura mehanskih poškodb d.revja v slovenskih gozdovih po podatkih popisa propadanja gozdov leta 2000 -doc: dr. Boštjan Košir (BF, Oddelek za gozdarstvo): Poškodbe drevja v sestoju zaradi pridobivanja lesa v državnih gozdovih Na posvetovanju bodo prav tako predstavUeni vplivi poškodb drevja na strukturo in vrednost gozdnih lesnih sortimentov (Mitja Piškur, GIS) ter mehanske poškodbe drevja pri delu z zgibnim traktorjem IWAFUJI T-41 (Jaka Klun, GIS). Izbrani referati oz. prispevki bodo objavUeni v tematski številki Gozdarskega vestnika. Vsi, ki vas problematika tako ali drugace zadeva oz. zanima, ste vabljeni, da se posvetovanja udeležite, kot poslušalec ali z referatom. Rok za oddajo referatov je 16. oktober 2000. Vse informacije o posvetovanju, pripravi in oddaji referatov ter udeležbi dobite na: tel. 61 200 78 02 (GIS) , tel. 61 27 14 06 (ZGDS). Vabljeni! LJUB JA A GOZD d.d., p.p. 229, Tržaška cesta 2, 1001 Ljubljana tel.: (Ol) 241 02 20, fax: (Ol} 241 02 56