Dr. STANE PAVLIČ Gospodarsko sodelovanje z ZDA V naii politiki aktivne ko-eksistence zavzema gospodar-sko sodelovanje z inozemstvom posebno važno mesto. Jugo-slcvija je težila in teži k raz-širitvi gospodarskega sodelo-vanja, tako glede števila dr-žav, s katerimi gospodarsko sodeluje, kakor tudi glede na oblike in vsebino tega sode-lovanja. Zaradi znatnih na-porov, ki smo jih vložili 20 razširitev gospodarskega s&de-lovanja z inozemstvom, nam je uspelo, da smo gospodarsko sodelovanje ne le ražširili na skoraj 70 držav, temveč smo hJcrati tudi prešli s poprejšnje sttndardne blagovne izmenja-ve tudi na druge oblike gospo- darskega sodelovanja, kot je no primer industrijska in teti~ nična kooperacija, različni fi-nančni aranžmaji, muesticijsJci sporazumi itd. Toda. prav kar zadeva go-spodarsko sodelovanje z ZDA, ne moremo biti zadovoljni z doseženimi rezultati. Res je, da smo v tem pogledu v zad-njem času vzpostavili gospo-darsfco sodelovanje na široki bazi in začeli izkoriščati nove oblike gospodarskega sodelo-vanja. Vendor pa nas glede na samo blagovno izmenjavo, tei smo jo dosegli v zadnjih letih, konkretni rezv.lta.ti ne morejo zadovoljiti. Blagovna izmenjava Blagovno ismenjavo urejuje pogodba 0 trgovini in plovbi, sklenjena že leta 1881 med Srbijo in ZDA. Medtem ko so ZDA pred vojno sodelovi.'.a v jugoslovanskem izvozu in uvozu minimalno — v povpreč-ju 1935 do 1939 so sodelovale v jugoslovanskem ^izvozu s 3.3 odstotka, a v jugoslovanskem uvozu s 4.8°/« — je ta udeležba dosegla leta 1952 svoj vrhv,-nec v izvozu s 14.7*1; leta 1950 pa svoj vrhunec v jugoslovar -skem uvozu z 21.5"/: Vrednost jugoslovanskega izvoza, ki smo ga ostvarili v ZDA, je znašal leta 1952 36.1 milijona dolar-jev. Vendar pa od tega l?ta naprej naš izvoz v ZDA upada. V devetih mesecih letos je xz-voz v ZDA dosegel koma.3 17.8 milijona dolarjev, medtem ko je, nasprotno, v istem obdob-ju dosegel uvoz vrednost 27.9 milijona dolarjev, kar pomeni, da imamo y trgovinski bilanci z ZD.l deficit. Ne da bi se spuščali v po-drobno analizo tega deiidta, moramo ugotoviti, da je treba iskati razloge za upcdanje ju-goslovanskega izvoza v ZDA predvsem v zmanjšanju ude-ležbe barvastih kovin v našem izvozu sploh, še posebej pa v izvozu v ZDA. V povojnem obdobju so rude in barvaste kovine predstavljale največji del — 59 do 85°/« — našega iz-voza v ZDA. Toda po drugi stroni po moramo ugotoviti znatno razširjenie nomenkla-ture v našem izvozu v ZDA v zadnjih letih. To velja zlasti za izvoz mnogih naših finalnih proizvodov. Dobro prodajo na-Ših proizvodov no to važno trii&če otežujejo predvsem ve-HJca oddaljenost ameriškega trgat konkurenca, ki 20 sreču-jemo na tem trgu in pa spe-cialni uvozni reiim ZDA, zla- 1 sti glede kcmtrole uvoza artl-klov živilske industrije. Kljub temu po drži, da predstavljajo ZDA največje triišče, fci lahko absorbira znaten del naših iz-voznih proizvodov. So vsi po-goji, da bistveno povečamo noš izvoz tudi v to državo. Za povečanje našega izvoza na ameriški trg je potrebna posebna organizacija tako do-ma kakor tudi v ZDA. S po-močjo Zvezne zunanjetrgovin-ske in Industrijsfce zbomice smo že začeli ustanavljati raz-ne skupnosti proizvajalnih in zunanjetrgovinskih podjetij, po katerih lahko povečamo pro-dajo artiktt>i>, kot - so na pri-mer finalni lesni izdelki, iz-delfci predelave mesa, sadne predelave, izdelki domaee obrti, zdravilne rastline itd. K povečanju izvoza določenih artiklov bi pripomoglo usta-navljanje posebnih, morebiti mešanih podjetij na ameri-' škem trgu. Dolarski deficit v naši trgovinski, pa tudi pločtl-ni bitanci zdhieva, da prouči-tno možnost večjega stim-uli-ranja naših izvoznikov v smeri dolarskega izvoza. Izvozne organizacije, vštevši tudi Zvezno zunanjetTgovinsko zbornico, bi se morale bol) resno ukvarjati s proizvodnjo in odkupom vainejHh dolar-skih izvoznih artiklov, kot je na primer hmelj, tobak, zmle-ta paprika, svinjske ščetine, razne vrste sira itd. Pri rekon-strukciji in racionalizaciji in-dustrijskih naprav bi morali brezpogojno dati prednost re-fconstruJcciji tistth naprav, ki lahko vplivajo no zmanišanje dolarskega dc/icito v piadilni bilanci, tako a povečanjem iz-voza kakor z zmanjšanjem uvoza iz dolarskih držav, kar pomeni v prvi vrsti iz ZDA. Investicijski krediti Leta 1949/50 je Jugoslavija vzela pri ameriški Export-lm-port banki dolgoročni inuesti-cijski kredit v treh tranšah v skupnem znesku 55 milijonov dolarjev. Prvo tranšo smo v pretežni meri izkoristili za na-bavo opreme za rudnike bar-vastih kovin in premogovnike. Drugo in tretjo tranšo pa smo izkoristili delno za. nabavo opreme, a delno za nabavo surovm. Krediti v znesku 58 milijo-nov dolarjev, fci smo jih leta 1951/52 dobili od Mednarodne banke za naJcup tinvesticiiske opreme, pomenijo važno obllko krepitve gospodarskega sode-lovanja med dvema državama. Tretja tranša kredita Medna-rodne banke v znesku 40 mi-lijonov dolarjev, ki je načelno že dogavorjena, toda še vcdno ni realizirana, bi pripomogla. (Nadaljevanje na 5. strani) (Nadaljevanje na 4. strani k hitrejšemu gospodarskemu razvoju naše driave, s tem pa tudi k zmanjšanju obstoječega dolarskega deficita. Škoda, da je nerazumevanje te banke onemogočilo jinansiranje tistih projektov, katerih ostvaritev bi prav gotovo bila koristna za obe državi, ne samo za. Ju- goslavijo. Vendar pa moramo priznati, da so pogoji, pod ka-terirni smo dobili te kredite, z izjemo zadnjih posojil, ki nam jih je dala Sovjetska. zveza, ugodnejši tako glede roka kakor tudi glede finanč-niii stroškov, kakor pa vsi drugi krediti, ki smo jih do-bili od zahodnih držav. Gospodarska pomoč Od leta 1951 ZDA dajejo naši državi gospodarsko po-moč. Razlogi in namen tri-stranske pomoči so že dovolj znani. To pomoč dobivamo na podlagi Londonskega memo-randuma in Blejskega merrio-arja iz leta 1951, kakor tudi na podlagi sporazuma o gospo-darskem sodelovanju, ki je bil sklenjen med Jugoslavijo in ZDA. Zaključno z ekonomskim l. 1954/55 je Jugoslavija do-bila iz tristTanske gospodarske pomoči 604 viilijone dolarjev. Daleč najrečji del od tega od-pade na ZDA. V sedanjem 1955/56 ekonomskem letu je vlada ZDA pristala, da bo Še dalje dajala gospodarsko po-moč v znesku 34.5 milijona do-larjev. Nedvomno je gospo-darska pomoč imela v gospo-darskem razvoju naSe driave pomembno vlogo. Vendar po bi bil učinek tristranske go-spodarske pomoči mnogo večji, da nismo bili v tem iasu pri-siljeni večidel te pomoči izko-ristiti za nabavo živilskih ar-tiklov. Za ilustracijo naj na-vedemo, da smo samo v lan-skem ekonomskem letu dobiU i2 ZDA 1130 tisoč ton pšenice. Izkoriščanje dinarske proti-vrednosti (9O°lo) od prejete go-spodarske pomoči je pospešilo ali omogočilo gradnjo raznih gospodarskih objektov v naši državi. Tehnična pomoč, fci smo jo dobili v glavnem od OZN, de-lorna po tudi neposredno od ZDA, je prispevala k racional-nejšemu izkoriščanju industrij-skih zmogljivosti in k moder-nizaciji določenih postopkov v kmetijstvu. Off shore posli Ti posli pomenijo moinost zaposlitve naše industrije ob plačilu s prostimi dolarji za račun vlade ZDA. Ti posli so imeli važno vlogo v mnogih zahodnih državah, fci so spre-jele dolarska naročila iz off shore poslov za več kakor mi-lijardo dolarjev. Čeprav smo st prizadevali dobiti znatnejša ameriška naročila te vrste, in kljub dejstvu, da je naša pro-izvodnja uspeSno izpolnila pr-va off shore naročila, vendar lani nismo dobili novih na- ročil. Skupna vrednost vseh off shore naročil znaša 19 mi-lijonov dolarjev. So vsi po-goji, da bo prišlo v bližnji prihodnosti do pomembnejšega angažiranja naše industrije v okviru teh ofi shore poslov. Tv ne gre samo za dolarska plačila tn na osnovi tega za zmanišanje našega dolarskega deficita, temveč gre hkrati tudi za konkretno povezova-nje jugoslovanske industrije » potrebami ameri^""" «H za-hodnega trga. Kmetijski presežki Dejstvo, da ZOA razpolagajo z velikimi zalogami žita in drugih proizvodov, fci zanima-jo jugoslovansko gospodarstvo, pomeiU vaino pruino za tTaj-nejie gospodarsko sodelovanje med obema državama. Ce upo-števamo, da se obseg gospo-darske pomoči zmanjšuje, je obema državama na tem, da najdeta ustrezajočo obllko, ki bi naši državi omogočila, da izkonsti dotočene količine ob-stoječih kmetijskih presežkov — pšenice, bovibaia — na dolgoročni kredit. Napori, ki smo jih z naše strani storili z namenom, da povečamo naš izvoz v ZDA, bi nara omogo-čili, da dobimo potrebna sred-stva za odplačilo sprejetih, ob-veznosti. V želji, da bi uresničili vse te oblike gospodarskega sode-lovanja, imamo redne stike s predstavniki ameriš-ke admini-stracije in gospodarskega živ-Ijenje. Prav sedaj, v konstruk-ttUTiem ozračju medscbojnega razumevanja, se pogojamo glede: 1. realiziranja letošnje red-ne pomoči v znesku 34.5 milij. dolarjev. Na podlagi v glav-nem že dogovorjenih list bomo pre.jeli \z letošnje pomoči o!rrog 150.000 ton picnice, do-1 !očeno količino premoga ~.a koksiranje, det opreme za Ja- dransko cesto in nekatere su-rovine, kot so na prtmer teh-nične maščobe, kože, gume za avtoMobile, farmacevtske su-rouine itd.; 2. da bi nam dobavili 300.000 ton pšenice po zakonu o kme-tijskih presežkih; 3. dobave dodatne količine pšenice in bombaža; 4. možnosti za finansiranje nekaterih objektov na kom-penzacljski osnoui, kaT pome-ni, da bt se finan&ne obvez-nosti, fct bi nastale v zvezi z gradnjo teh objektov, izplačale s proizvodnjo novozgrajenih objektov. Izboljšanje politiinega po-ložaja, duh medseboinega ra-zumevanja prihaja na. medna-rodnem političnem poprišču kljub vsem oviram vendar vse bolj do izraza, pa tako tudi politifca razumevanja -n prt-jateljstva med Jugoslavijo tn. ZDA, kar se je še posebno odrazilo te dni ob obisku gg. Dullesa in Murphijja, kar vse predstavlja temelj za nadai}-njo razširitev in napredek go-spodarskih odnosov med obe-ma državama. Rezultati, ki smo jih dosegli v naši indu-strijski graditvi, in pa naši napori za povečanje kmetij-ake proizvadnje, omogočajo konkretno uresničenje tega 90-delovanja.