GOSPODAR
LETO 1942-XX
4. NOVEMBRA
Ali naj drevesa jeseni sadimo?
Zadnje tri zime во pobrale zelo mnogo eadnega drevja, posebno letošnja zima je bila buda. Posestniki sadovnjakov bodo morali nadomestiti izgubo čimprej, ker gre ravno 6edaj 6adje lepo v promet in ei lahko s sadjem zaslužimo marsikatero liro.
Nekateri med sadjarji so navdušeni za jesensko eaditev, ki ee posebno zadnje čase precej priporoča, drugi zopet žele spomladi 6aditL Kdo ima prav?
Preden moremo na to povoljno odgovoriti, moramo poznati vremenske razmere, vrsto zemlje, v katero bomo sadili, sorto eadnega drevja in čas sajenja.
V	vinorodnih krajih s toplim podnebjem, lepo, bolj eončno jesenjo, s kratko in milo zimo ter z zgodnjo pomladjo, bomo vsekakor sadili že v jeseni, da ee drevje čez zimo lepo usede in dobe koreninice že potrebni kalue. V jeseni posajeno drevje odžene prihodnjo pomlad kaj hitro drobne koreninice, ki pre-6krbe drevo z zadostno množino vode in drugih eokov.
V	takih krajih je tudi pomlad bolj zgodnja in ne preveč mokra, pa bi spomladi posajeno drevje trpelo preveč zaradi pomanjkanja vode.
Nasprotno pa. kjer je zima dolga in mrzla, pomlad pozna in mokra, kaže saditi le spomladi. Glede zemlje sadimo spomladi v težke in mokre, v jeseni pa v lahke in tople.
Kar ee tiče eadnih sort, posadimo v jeseni, če eo le pogoji za to, vse pečkato sadje, ker je dokazano, da je jesenska eaditev peč-
katega sadja najprimernejša. Tudi češplje, češnje in elive lahko posadimo v jeseni le mareLice, orehe in breskve pustimo za pomlad.
Najprimernejši čas za eaditev je od 15. oktobra do 10. novembra, če je vreme ugodno. Nikdar pa ne smemo saditi v mokrem vremenu, ko je zemlja preveč lepljiva. Pečkato sadje, spomladi posajeno, taioj obrežemo, dočim pustimo koščičasto sadje do prihodnje pomladi neobrezano.
Za jesensko eaditev pa moramo že me-eeca avgusta vse potrebno pripraviti, izkopati jame, navoziti potrebno zemljo, prišiliti kole in kar je najvažneje. o pravem času naročiti drevesca. Velika ugodnost jesenskega eajenja je tudi v tem, da lahko dobimo iz drevesnic najlepše eadike, dočim bi na pomlad imeli že 6am izbirek.
Ko je drevesce pravilno posajeno, pokrijemo dreveeni kolobar z gnojem, da zavarujemo koreninice pred hujšim mrazom.
Velika težava pri jesenskem sajenju pa je v tem. da ima poljedelec, ki ee navadno največ peča s eadjarstvom, ravno v jeseni in poleti toliko drugega dela, da opravi jesensko eaditev prepovršno. V takih primerih je najbolje počakati na prihodnjo pomlad.
Tudi izkopavanje jam v zadnjem trenutku je eadnemu drevescu le v škodo, eaj ee niti zemlja ne more dovolj prezračiti.
Iz tega vidimo, da je mnogo dejstev, ki govore za jesensko saditev, nekaj pa jih imamo tudi proti. Pri odločitvi moramo pravilno preceniti vse, kar se tiče podnebja, zemlje, sorte itd., da 6e ne bomo kesali.
SŠP ŽIVINOREJA ——
ШЛН11111МПМ111]111П11111!1Т1111П1П11П[111М1111111НМММ1111111|]1НМ111П11П1Г11П11111П111М1111{11]11Е1 ................................llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilO
Naši živini manjka apna
Malo čudno se sliši, da naši živini manjka apna. Ako bi rekli, da manjka otrobov in krepkih krmil, bi bilo takoj vsakemu razumljivo, tako bo pa marsikdo zmajal z glavo. Pa je le res.
Živina potrebuje za svoj pravilni razvoj, za mleko in za razvitek plodu v maternici raznih rudninskih (mineralnih), snovi. Te sno-vi dobi več ali manj v dovoljni meri že v razni krmi in vodi. Izmed vseh raznih rudninskih snovi potrebuje živina največ apna, fosforne kisline in deloma tudi kuhinj-
ske soli. Saj 44% vseh rudninskih snovi v živalskem telesu sestoji iz apna, a 40% iz fos-forne kisline. Le ostanek 16% sestoji iz drugih rudninskih snovi (klor, kalij, natrij, magnezij, železo itd.), katere imajo tudi važno nalogo v živalskem telesu.
Ako živino dalj čaea hranimo s krmo, ji začne primanjkovati rudninskih snovi, zlasti apna; živina zelo oslabi v nogah, dobiva krče mišice prično drhteti in sploh živina ni več tako odporna zoper razne nalezljive bolezni. Da so živali z običajno krmo dobile premalo rudninskih snovi, nam že takoj same pokažejo. Dlaka ni več svetla, ampak je pusta, brez sijaja in kar štrli iz kože. Živina, če le more, liže zid ali zemljo, jé cunje in grize jasli. Kolikokrat zlasti proti koncu zime krave dobijo kostolomico, zlasti po porodih. Večkrat tožimo, da prašiče bole noge in da ne morejo več etati na zadnjih nogah. Mlada živina, teleta imajo mehke kosti in zatekle zglobe. Vse te nadloge so nas obiskale zaradi tega, ker živina ni dobila e krmo dovolj rudninskih snovi, predvecm ne apna.
Največ rudninskih snovi potrebujejo predvsem mlade živali, ki rastejo, in pa krave ter breje in doječe svinje. Ce pogledamo našo živino, takoj na prvi pogled vidimo, da so skoraj vse slabih, tenkih kosti, ker pač v dobi svojega razvoja niso dobile dovolj rudninskih snovi. Ce vemo, da krave z vsakim litrom mleka izločajo 1.8 grama apna in okrog 1.5 grama fosforne kisline, se ne smemo čuditi, če nam krave obole za kostolomico. Kajti, če jim ne dajemo e krmo dovolj teh snovi, jih izločajo iz svojega telesa, t. j. iz kbsti, ki postanejo potem krhke in puhle.
Zato je nujno potrebno, da živini pokla-damo tako krmo, ki ima dovolj teh snovi v sebi.
Kakšna pa je naša krma? Naši zemlji po analizah kmetijske poskusne postaje največ primanjkuje apna in fosforja, in sicer kar vprek. Zato ni čuda, da ima tudi naša krma premalo teh snovi že v normalnih letih. Sè manj rudninskih snovi pa ima živinska krma v sušnih letih, ker rastline s svojimi koreninami zaradi pomanjkanja vlage v zemlji ne morejo črpati dovolj teh snovi iz zemlje.
Izmed krme vsebuje največ rudninskih snovi, t. j. арпч ic fosforne kisline detelja, predvsem lucerna, mlada sočna paša, nadalje razne etročnice in krepka krma sploh. Toda take krme nimamo veliko. Glavna krma v mnogih krajih je slama, razne pleve, slabo in tudi kislo seno ki pa ima malo apna. Ravno tako vsebujejo zelo malo apna vsi gomoljasti sadeži (krompir, pesa, korenje, repa). Tudi otrobi imajo zelo malo apna, a razmeroma več fosforne kisline.
Ker torej naša krma že po svoji naravi vsebuje premalo apna ga bomo morali dodajati v drugi obliki. Zlasti je to potrebno za mlado živino, ki raste, ter za krave in doječe svinje. Drugi živini ne bo nujno potrebno še posebej dodajati, ker potrebuje raz-
meroma veliko manj apna za svoje življenje, ker bo količina, ki jo dobi v običajni krmi, že več ali manj zadostovala. Dobrim kravam mlekaricam je treba dodati 3u—50 gramov dnevno, a mladi živini ter svinjam okrog 20 gramov, najbolje v obliki koščene zmlete moke ali pa v obliki klajnega apna. Apno in fosforna kislina morata biti namreč v pravem razmerju in samo eno brez drugega nima učinka.
Poskusite torej to, pa boste videli, da krave ne bodo več bolehale za kostolomico in bodo tudi raje oetale breje ter mladih pujskov ne bodo več tako bolele noge.
V bodoče pa dajte več apna in fosforja v zemljo, da bodo tudi pridelki bogatejši teh snovi in da jih ne bo treba še posebej dodajati živini za krmo.	I. Oblak.
Operacija domačih živali
Dr. Koren Janko II.
Tudi kopitna obolenja je mogoče zdraviti samo z operacijo, le da mora biti 6tvar godna za nož. Kopitne.operacije so potrebne takrat, ko se s preiskavo ugotovi, da se v kopitu nabira gnoj ali pa je nastalo tako stanje, ki zahteva poseg z nožem. Tehten in odločujoč dokaz za zbiranje gnoja je navadno povišana telesna toplina. Vsak krvni poseg na kopitu je že operacija, česar se pa mnogi ljudje ne zavedajo. Veliko grešijo, ker podcenjujejo nastop bolezni na svitku kopita. Ako bi bila takoj na mestu pravilna pomoč, bi se neštetokrat preprečila dolgotrajna šepavost in včasih tudi pogin zaradi zaetrup-ljenja krvi.
Pa ne samo kopitna obolenja, tudi hibe kopita je mogoče odpraviti z operacijo in e pravilno podkvijo Na splošno veliko premalo pazimo na nego kopita, zato pa je toliko konj šepavih
Prežvekovalci zelo veliko trpe na obolenju želodca, ki ga povzroči tuje trdo telo. Znano je, da govedo zelo naglo in pohlepno žre. Zaradi hitrega in površnega požiranja pridejo s hrano v želodec tudi neprebavljivi predmeti, kakor so n. pr. ostri kosi lesa, železa, stekla, žeblji, žica in podobno. Pri živahnem delovanju želodca, kakršno je pač potrebno za prebavo nagrmadene hrane, 6e omenjeni predmeti pogosto zapičijo v steno želodca, povzročajo bolečino in ustavijo delovanje želodca in e tem tudi prežvekovanje. Površno zmleta hrana prične v želodcu vreti, razvijejo se plini, ki ne morejo dovolj hitro odhajati. Posledica je poznana: napetost ali »nadim« goveje živine. Napetost ali nadim popušča in se zopet pojavlja v vedno močnejši obliki Žival ne jé več kakor prej, slabo prežvekuje, pogosto stoka, posebno med le-žanjem, in težko vstaja. Žival s takimi bolezenskimi znaki je treba temeljito preiskati. Ce strokovnjak ugotovi, da opisano etanje
povzroča tuj predmet v želodcu, je treba žival operirati. Operacija se vrši na stoječi živali. Najprej ee mesto operacije omrtviči, nato pa živali odpre trebuh in želodec. Ce ni operacija že prepozna, to ee pravi, če ni tuj predmet že odšel proti ercu, ga je mogoče najti zapičenega v eteni pred želodcem. Ce gre vse po ereči, je žival 10—14 dni po operaciji že čisto dobra. Z omenjenim posegom bi bilo mogoče rešitii mnogo narodnega premoženja. Nemčija n. pr. ima letno ta 18 milijonov zlatih mark škode na živalih, ki eo poginile, ali pa eo bile zaklane, ker so obolele na želodcu zaradi tujega predmeta. Tudi kadar obolijo čreva, ki eo ee zapletla ali pa vrinila eno v drugo, ee dâ marsikdaj živali z operacijo rešiti življenje Da je mogoče z operacijo odpraviti različne kile, kakor je pop-kova, kila v mošnji in trebušna kila, ni treba posebej naglašati. Kila v mošnji žrebca zahteva posebno operacijo, oziroma kaetracijo. Živali s kilo eo za gospodarsko uporabo kakor tudi za prodajo manj "redne, evojo pravo ceno pa dobijo šele po uepešni operaciji.
Naj omenim še nekaj operativnih posegov, ki očividno obvarujejo živali, da prezgodaj in nekoristno ne poginejo. Prvi tak poseg je operacija sečevoda pri konju, ki trpi na kamenčkih sečnega mehurja. Dogodi ee včasih, da ee živali voda zapre, kakor ljudje pravijo. Večkrat zaradi tega žival pogine ali pa jo je treba zaklati v eili. Če ee pa odpomore z operacijo pravočasno, ko seč še ni razvila v organizmu zaetrupljenja, je živali zopet vrnjeno že ekorai izgubljeno življenje. Dasi je operacija kamenčkov eečnega mehurja in sečevoda precej težka, vendar žival med operacijo lahko etoji, ker zaradi dobljene injekcije nima bolečin.
V. Kuret:
Kako ravnajmo z mladim vinom
Veliko se je vinogradnik trudil od spomladi do jeseni, da si je ohranil zdrav in dober -pridelek grozdja. Vendar e tem njegovo delo še ni končano, glavno ga še čaka: kletarjenje od kipenja mošta do končanih pretakanj in ekrb, da ei e pravilnim ravnanjem z mladim vinom dobi dobro in zdravo vino. Ako ee je pred trgatvijo pobrigal, da eo bili etroji, orodje in posoda, e katerimi pride mošt v dotiko, popolnoma čisti in da je bila klet čista in da je pri trgatvi in napravi mošta pravilno ravnal, to je. da je ločil gnilo grozdje od zdravega, hitro prešal in da ee je vrenje izvršilo popolnoma v redu. bo ravnanje z mladim vinom lahko, ker je bil mošt zdrav.
Ko je burno kipen.jp mošta prenehalo, snamemo kipelno veho, obrišemo pene mo-
Toda ni operacij samo na mehurju in sečevodu, temveč ee dajo operirati tudi ledvice same. Ce je treba, je mogoče eno ledvico tudi izrezati, kar pride v prvi vieti v poštev pri kravah, ki večkrat bolehajo na gnojnem vnetju ledvic. Samo po sebi ee razume, da se žival za tako operacijo uspava, na meetu reza pa dobi žival po potrebi še posebno injekcijo, ki izključi veako bolečino.
Nadalje je treba operativno poeeči večkrat tudi pri težkih porodih, ki ee razmeroma pogosto pojavljajo. Kolikokrat je treba žival v eili zaklati zaradi težkega poroda ea-mega ali pa njegovih pœledic. Večidel eo tega krivi živinorejci sami, ker navadno v takem primeru iščejo eveta in pomoči pri veeh mogočih ljudeh, le tam ne, kjer bi ga dobili. Težke porode je včasih mogoče rešiti z enim samim spretnim prijemom, včasih pa tudi z operacijo na nerojenem bitju ali pa na materi, seveda vse pod pogojem, da pride pomoč pravočasno. Ako ee žival muči v porodnih bolečinah že nekaj dni, ko so razni mazači preizkušali brez uepeha vse evoje epo-sobnosti, tedaj tudi najepretnejši operater ne bo mogel uspeti. V začetku pa ee dajo rešiti tudi na prvi pogled nemogoči in brezupni primeri, in sicer celo tako, da ee ohranita pri življenju mati in mlado bitje. Rešilen izhod v takem primeru je ceeareki rez, ki je tudi pri živalih možen in izvedljiv. Seveda je treba v takih primerih vsestranske požrtvovalnosti in razumevanja, čeear pa na žalost ni mogoče vedno najti. Kaj pogoeto ljudje izgube glavo in živce, ko je življenje njihove živali na tehtnici, ter tratijo čas z nepotrebnim tarnanjem in beeedičenjem, etro-kovnjaka pa puete eamega z živaljo, da se oba mučita njloi na ljubo.
šta, dolijemoeod z enakim pokipelim moštom do vrha in ga bolj narahlo začepimo. Nato pustimo mlado vino, da se umiri in deloma očisti. Drože se popolnoma poležejo na dno in z njimi tudi druge v vinu neraztopljene snovi.
Ko ee je vino popolnoma umirilo, tedaj ea prvič pretakamo, navadno koncem decembra in januarja. Namen pretakanja je, d? ohranimo vino zdravo, to je, da ločimo vino od drož in blata, ki »e je poleglo na dno soda, in da preprečimo, da dobi vino okue od drož in da se blato ne začne razkrajati. Razen drož ee nahajajo v blatu razne kvar-Ijive glivice, ki povzročajo zavrelko. kan. cik. rjavenje, ki lahko pokvarijo vino. Drugi namen je, da hočemo napraviti vino čisto in stanovitno. V mladem vinu je še mnogo drugih snovi raztopljenih, kakor beljakovine, čreelovina. barvila, rafitlin^ki gumi, ki dajejo mlademu vinu surov, neprijeten okue.
Vinska klet
Ko pridejo te snovi s pretakanjem v dotik z zrakom, se izločijo in padejo na dno. Vino se torej s pretakanjem očisti, dobi boljšo barvo in finejši okus.
Kakor rečeno, se izvede prvo pretakanje, ko se vino popolnoma umiri, v decembru ali januarju. Vendar je čas prvega pretakanja odvisen od kakovosti vina in kako je vrenje poteklo. Prezgodnje ali prekasno pretakanje je škodljivo. Tako bi ee moralo v krajih, kjer eo bili vinogradniki navzlic trajnemu in zelo eončnemu vremenu prisiljeni potrgati grozdje pred časom in je vino precej kislo, pustiti vino, ako je sicer popolnoma zdravo, dalj časa na drožeh, da izgubi kislino. V vinu, med drožami, se nahajajo posebne glivice, ki uničujejo kislino. To delovanje glivic pospešimo s tem, da drože z dolgo, čisto palico večkrat premešamo in vzdignemo v vinu, da glivice dobe več zraka.
Nasprotno pa v krajih, kjer so bolj kasno trgali in bo imelo vino manj kisline, naj bi se pretakanje izvršilo prej. koncem decembra ali v začetku januarja, da ne izgubi preveč kisline, ker bi vino postalo premilo in bi prehitro ostarelo.
Pri vinu, ki še ni popolnoma prevrelo. bomo tudi počakali s prvim pretakanjem in bomo tudi večkrat drože dvignili, da sladkor popolnoma pokipi.
Prékasno pretakanje pa Je škodljivo posebno, če se pretaka, ko se začne toplo vreme, ko se začnejo drože in blato razkrajati, kar je velika nevarnost zavrelke in druge pokvare vina.
Star način preizkušnje vina. kdaj je primerno za pretakanje, je, da v decembru od
^ Inž. Simonič:
Najkoristnejši kmetijski stroji
Naši kmetovalci obdelujejo z malimi izjemami svojo zemljo preplitvo. Le malo jih je, ki bi jeseni napravili globoko praho. Dokler ne bomo zemlje za zimsko praho redno orali globoko, to je 18—25 cm. tako dolgo bodo ostali naši pridelki majhni, ker bo plast rodovitne živice plitva in tako dolgo bodo naši pridelki nezanesljivi ter popolnoma odvisni od dobre letine. Škodo, ki jo delajo preobile padavine in suše, moremo odvrniti v prvi vrsti z globoko zimsko praho. V ta namen nam služi plug št. 8 in št 9 ali pa tudi podzemni rahljač, ki zemljo spodaj samo zrahlja, ne da bi jo obračal. Nabavimo si lahko samo truplo, ki ga pritrdimo na univerzalni gredelj. Noben kmet pa ne bi smel imeti manjšega pluga kakor št. 7.
Kultivator je nujro potreben kot vmesno orodje med plugom in brano. Z njim obdelujemo zorane njive, rabimo ga za zakrivanje umetnih gnojil ter za ponovno obdelovanje zemlje, ki leži dalje časa prazna in
vsakega soda vzameš po en kozarec vina in ga postaviš na dotični eod. Ce je vino še kalno in se v kozarcu polagoma čieti od zgoraj navzdol, je znamenje, da potrebuje zraka in da ga moramo pri pretakanju dobro prezračiti Ce je pa bilo vino čisto v sodu in 6e začne v kozarcu kaliti, je znamenje, da se v vinu raztopljene snovi v dotiku z zrakom izločajo. Tudi to vino prezračimo pri pretakanju. Ce je vino v sodu kalno in v kozarcu ostane kalno, je znamenje, da ni še pokipelo, kar poznamo po tem, da je vino še malo sladko. V tem primeru bomo, kakor gori rečeno, drože dvignili in pozneje pretakali.
Ce je vino bilo čisto v eodu, a je v kozarcu porjavelo, je znamenje, da bo vino s pretakanjem porjavelo. V tem primeru ne smemo vina pretočiti, ampak, če je bolj hitro rjavelo, dodati mu 8—12 g kalijevega bisulfita, če je bolj počasi rjavelo, pa 5—7 g kalibisulfita. Po osmih dneh se zopet odvzame kozarec tega vina in če vino v 24 urah ne porjavi, vino pretočimo z zračenjem.
Ker se vino navadno po prvem pretakanju skali, ker so se v vinu neraztopljene snovi izločile, bodo te snovi padle na dno eoda in tvorijo kalež vina. Čeravno je tega manj kot drož, vendar vsebuje kalež iste snovi kakor beljakovine, barvila, čreslovino, rastlinski gumi, ki se začno ob toplem vremenu razkrajati in dajo slab okus vinu. Zaradi tega moramo vino vdrugič pretočiti, in sicer najkasneje v prvf polovici aprila, ko vreme še ni toplo. Z drugim pretakanjem dosežemo, da postane vino večinoma popolnoma čisto in stanovitno. Ce bi se pa vino ne moglo do jeseni prodati, ga moramo še enkrat pretočiti pred trgatvijo.
se je med tem zaplevelila in strdila. Spomladi nam kultivator nadomešča tudi plug, če smo bili že Jeseni zaorali hlevski gnoj. Izkušnje so pokazale, da je spomladi popolnoma nepotrebno ponovno oranje, ki je naj- . večkrat naravnost škodljivo. Zemlja je namreč spomladi zaradi delovanja zimskega mraza rahla in lepo pripravljena na setev. Ko tako zemljo preorjemo. Jo pa plug. ki kakor vijak vrta v njej, g tem na novo stlači. Ta usodna posledica oranja se pokaže tembolj, čim težja Je zemlja. Zato je najbolje, da težke zemlje spomladi sploh ne orjemo. Pa tudi za peščeno zemljo Je bolje, če jo spomladi ne orjemo ponovno. Ce pa zemljo spomladi preorjemo, se namreč preorana plast močno izsuši. Ako nastopi zgodaj spomladi suša. to zelo škoduje mladim rastlinam, ki so nekaj časa le plitko ukoreninjene. Ker pa bi samo z brano in brez pluga zemlje ne mogli dosti globoko obdelati, se poslužimo v ta namen kultivatorja, ki rije s svojimi železnimi nogami 15 do 20 cm globoko. Obdelovanje zemlje s kulti-vatorjem je tudi mnogo hitrejše in cenejše kakor s plugom, «ai obdelamo na dan 3—4 krat toliko. (Nodallecanje grihodnjit)