VIDIM SVET DRUGAČE
TOVARNIŠKA TRGOVINA V PODSKRAJNIKU PRI C E R K NIC '
SALONA (nunnfi nu nPcdskr.jn lu.) ODPRTA: ob delovnik h: od 7 do 19 ,sob od 0 do 13 uie
(/O ) banka domžale
Banka za vas
ćoeria 106
BREST- BP
Tapetništvo d.o.o.
Sedež: Jemčeva 45A, 1236Tr2in Proizvodnja: Podskrajnik 18,1380Cerknic» tel.: 01 709 03 00, fax: 017096903
01/564 20 90
Loren Line fí
POPOLNA TOPLOTNA TEHNIKA ^g^P
Plinski center Ljubljana
Verovškova 70, Ljubljana, tel.: 01/565 86 30, 01/566 16 12 http://www.loren-line.si e-mail: loren.line@siol.net
Itudentski ervis
Domžale
Ljubljanska 70,1230 Domžale tel: 01/72 li 790 gsm: 031/841 841 www.studentski-servis.com
Nudimo Vam celotne storitve pri izvedbi ogrevanja na plin:
-	izdelavo projektne dokumentacije notranjih plinskih instalacij,
-	ogled objekta in izdelava predračuna brezplačno,
-	najem plinohrama v kolikor ni zemeljskega plina,
-	pridobitev soglasij,
-izdelava notranjih plinskih inastalacij, -dobavo in montažo plinskih peči,
-	dobavo in montažo radiatorjev po izbiri strank,
-	sanacijo dimnika (s soglasjem) v kolikor je potrebna.
-	pooblaščen servis Junkers.
Ugodni plačilni pogoji za vsakogar!
Za prijetno kupovanje novoletnih dařil!
qjwqmů- it z njim
Těsnila Train, d.o.o.,
Jemčevac. 12, 1236 Trzin
GOSTILNA
^„panie • Sum' <«nila * gumiranj,
Zelimo varn srečno uspešno novo leto 2003
PIKAT d.o.o. TRZIN
Projektiranje, inženiring, krovstvo, adaptacije, trgovina. Špruha 42, 1236 Trzin, Tel.: 01/562-22-18 , Fax.: 01/562-22-19, GSM: 041/662-815
OScanfçam in o6čanom Trzina,
našim dragim gostom, žeíimo veseíe Božične praznií^e in srečno novo [eto.
y	IZVAJAMO:
•	Krovsko kleparska delà, AI, Cu, Rf
" Vse vrste k,'t'n " Gerđrd. Decra, Trimo, " : r ., .^jŽlíi	Tuftile, Smetal, Tondax, Bramac, Esal..
•	Izolaterska đela, klasične izolacije
•	Akustična izolacija stropov in sten
•	Adaptacija streh in konstrukcij
- —-- . _j|	• Knauf stene - montažni stropovi
I	* H|droizolacija ravnih streh
•	Stresna okna Velux
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo poslovnim partnerjem in občanom Trzina
ASA POSEBNA ZELJA]
Vi přinesete sliko, mi po njej naredimo torto! Tel.: 564 20 50, odprto vsak dan od 7. do 21.30 ure
Našim cenjenim gostom in drugim občanom Trzina voščimo vesele božične praznike in želimo srečno novo leto 2003
SLAŠČIČARNA OGER
stari Trzin, Mengeška 26 Nudimo vam veliko izbiro poročnih in otroških tort po tujih katalogih, domačo potico, ročno izdelane domaće piškote in ostale slaščice.
Stalno na zalogi: torta za DIABETIKE
fiVTOLIČfiRSTVO VIDMfiR
Nudimo vse avtoliiarske in avtokleparske storitve
Habotova 7B, 1236 Tein, Tel.: 01/564-20-27
Na iasi 6 in Blatnica I, 1236 Trzin e-mail: PROSTOR.doo@SIOL.NET Tel.: 01/563 70 03. 562 10 45, fax:01/563 70 OU. GSM: 041 694 284
Izdelulemo: Lokacijske dokumentacije, prostorsko izvedbene akte, projekte visokih gradenj. projekte nizkih građeni, projekte zunanjih ureditev in projekte notranje ureditve.
Izvajamo: Gradbeni inženiring, strokovne nadzore in svetovanje v gradbeništvu.
5RECN0 2003
• . ' - : . »«« Jy
Podjetje zo prosfor;ke storifve
( BAHNE*)
Čistilni servis
Primož Zorec s.p. Depala vas 5, Domžale
Tel : 01/72 41 657. 041/ 695 339. 01/ 72 42 489
Čistimo: • vse vrste oblaćil. tudi oerilo • vse vrste přeprou • vse vrste zaves (tudi lamelne zavesei • tapisone in tople pode ter maimor
Pridemo na dom, po dogovoru lahko tudi ob vikendih in praznikih Čistilni servis imamo v Depali vasi tik ob cesti z velikim parkirišćem Odprto imamo vsak dan od 7h do 19h. ob sobotah od 8h do I3h.
Čistilni servis Zorec.

BAT PETER s.) HP COMMERCE d.i
HITRA DOS
" I
OST/U I
SAJ PO NOVEM, SAJ PO NOVEM BOUŠE BO
Mogoíe se še spomnite pe-smice, v kalcri se kot refren ponavlja naš zgornji naslov? Mišem si mogel kaj, da ne bi ob koncu leta in pred začetkom no-vega zapisal te želje in tudi pre-pričanja. Spot smo na eni od prelomnic, ki si jih Ijudjc tako radi zastavljamo. Nekako smo vsi prepričani, da bo novo leto povsem novo obdobje, z novimi izzivi in novim življenjem. V tesnici bo šlo le za nadaljevanje sedanjega življenja, ki pa se bo, če se odločimo zaradi prelom-nico, ki smo si jo zamislili ludi ob pomoći družbe, lahko tudi spremenilo. Vse se da spremeni-li in če se potrudimo, tudi izbolj-šati! Samo volja mora biti zadosti močna!
Pred kratkim sem dělal nek příspěvek o invalidnih otročili. Gledal sem jih in srcc se mije krčilo Res so bili nebogljeni. Eni se ne morejo sami niti pre-mikati, sporazumevajo se lahko le s pomočjo posebnih naprav.
komunikatorjev. So otroci, ki se igrajo z avtomobilčki na daljinsko upravljanje le tako, da jih usmerjajo s posebnimi napravi-cami, ki jim jih dajo v usta. Kakšno življenje je to? Za kaj vse so ti fantki in punčke pri-krajšani? Česa vsega ne morejo, kar je drugim nekaj povsem normalnega, tako vsakdanjcga, da tistega niti cenili ne znajo! Z grozo sem pomislil, kaj bi bilo, če bi imel takšnega otroka. Potem pa sem se pogovarjal z nji-mi. Iz oči jim je sijalo toliko veselja do življenja. Dili so telesno prizadeti, vseeno pa živahni, veseli in radoživi. Veseli so bili čisto drobnih. vsakdanjih stvari Nasmcha, stiska roke, tega, da sem jim posvětil nekaj pozornosti. Ko sem se pogovarjal z nekim nekoliko starejšim fantom iz invalidskega doma, mije rekel: »Tu nam je lepo kot v raju.« Zgrozil sem se ob tej pri-merjavi, Najprej sem pomislil, kakšen raj neki!!? Tuje kot pekel! Ti ubogi otroci. Toliko bi
jim rad povedal, pokazal, dal, nudil. A kaj naj jim dam? Spoznal sem, da jim pravzaprav ne morem dati nič drugega kot nasmeh.
V	njihovem svetu imajo stvari drugačen pomen. Tisti otroci s svojimi velikimi očmi gledajo člověku v dušo in ko začutijo toplino, so zadovoljni. Ne poznajo hlepe-nja našega sveta, sle po gmotnih dobrinah, denarju, prestižu, ne poznajo lakomnosti in nimajo težav
s čiri na želodcu. Verjetno so vča-sih žalostni, tudi osamljeni, a ve-do, da so okrog njih še drugi, ki si želijo le bližine in topline drugih. Svojo Ijubezen dajo drugim in za to so nagrajeni.
V	našem »nepohabl jenem « svetu pa pogosto nimamo časa. Nimamo časa za druge, za toplino in zato tudi zase ne. V nas vrta Crv zavisti, če se nam zdi, da imajo drugi več, da jim gre bolje. Ne znamo se ustaviti in prisluhniti drugim. Os-tajamo sami v hiteči množici in včasih smo žalostni. Ne pomislimo, da nam gre pravzaprav kar dobro. Živimo v razvitejšem, bo-gatejšem delu sveta. Nič nas ne skrbi, ali borno imeli kaj za pod zob. Prej narobe, težave imamo z odvečno težo, ker preveč jemo. Imamo streho nad glavo in relativno kar dosti udobja. Ni nas strah, ali bomo varno preživeli noč in ali nas bodo na cesti nič liudega slu-teče ustřelili ali kar tako pobili.
Saj se tudi okrog nas dogaja kriminal. toda v primerjavi z veliko većino ljudi na Zemlji živimo v glavnem kar dobro. Verjetno še nikoli prej Ijudje niso imeli toliko raznolike in kakovost-ne hrane, tako kakovostnih oblek in drugih življenjskih potrebščin, a to nam ne pomaga kaj dosti, če imajo pri sosedu dražji avto, če gre Francelj na dopust na Maldive
ali če naš konj nima tako dolge-ga rodovnika kot Poldetov. Na tem svetu je res dosti stvari, ki ti lahko zagrenijo življenje! Ampak ker je pred nami novo leto in ker že skoraj cel mcsec lepo po malém proslavljamo, ni vrag, da ne bi bilo drugo leto vse Še boljše in lepše! Člověk si mora to le zaželeti in z odloč-nostjo se da marsikaj tudi doseći. Drugače pa se da tudi računati na srećo, saj smo slišali že precej lepih želja, ali ne? To se sicer većini verjetno zdi bolj kot igranje lota, ampak ludi tam so zadetki. Prav gotovo pa člověku že dobro dene, če samo pomisli, da bi vedno lahko bilo tudi slab-še, kot je. Takšna misel je lahko zelo dobro zdravilo, ki člověka hitro postavi na precej bolj trdna tla.
Pravijo pa tudi, da pomaga že tudi pozitivno mišljenje. Če se ne predajamo pesimizmu, lahko marsikaj bolje izpeljemo. To naj bi veljalo tudi za naš Trzin. Naj mu novo leto prinese še več uspehov in dokončanih naložb. Nenazadnje imamo zdaj novo občinsko vodstvo in z novinu, še svežimi močmi bo pa že šio! Prav je, da se optimistično za-zremo naprej, v zlate nove čase in si zažvižgamo: »Saj po novem, saj po novem boljše bo!« Vsem našim bralkam in bralcem želimo veliko zdravja, zadovoljstva in uspehov, predvsem pa pozitivnega razmišljanja! Prav je, da verjamete v boljši jutri, če niste zadovoljni, pa se vseeno spomnite tudi tistih, ki jim manjka tisto, kar vi imate, pa mogo-če ne znate
povsem ceniti ./ft //
Urednik M flU^
ODSEV - glasilo Občine Trzin
Glavni in odgovorni urednik: MiroStebe Namestnik odgovornega urednika: Mateja Erčulj Tehnični urednik: Emil Pevec Urednik fotografije: jože Seljak Trženje: Jožica ValenOak
Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan
Ostali člani uredništva: Tone Ipavec, Ur5a Mandeljc,Nula Matan, Petra
MuSić, Viktori|,i Peínikar - Oblak, Tanja PrelovSek, Katja Rebec, Mirjam štih,
Mojca Trick, Peter Zalokar
Tisk: Marko Ravnikars.p., Domžale
Naklada: 1700izvodov
Glasilo Odsev tzha]a enkrat mesečno In ga dobilo HrezplačDo vsa gospođin jstva In podlelja vTrzlnu.
Naslednja številka Odseva izzide 20. januarja 2003. Vaše prispevke pričakujemo v uredništvu najkasneje do 10. januarja na naslov: Odsev, Mengeška 9, 1236Trcin ali na elektronski naslov odsev_96@hotmail.com
Uradne ure v uredništvu: Vsako sredo od 17. do 19. ure v
prostorih uredništva, v prvem nadstropju stare osnovne šole vTrzinu (Mengeška c. 22/1)
»: (01)564 45 67 S: (01)564 45 68
Sl'ka na naslovnici: Srečno v letu 2003.
ISSN 1408-4902
(foto: Jože Seljak)
Vsem bralkam in bralcem Odseva, vsem Trzincem in našim prijateljem želimo, da bi na novi list v zgodovini naše občine in naših življenj, ki ga bomo obrnili ob novem letu 2003, lahko zapisali kar največ lepih stvari, da bi zdravi in srećni duhovno rasli in da bi bilo novo leto za vse leto prijaznega napredka, ki se bo z zlatimi črkami zapisalo v zgodo-vino našega kraja in vseh nas.
Uredništvo Odseva
z
u p
A N 0 V
K 0 T I C E K
Z.
vačel seje veseli december. Za mnoge po Sloveniji seje začel, kot je bilo mogoče opaziti, že novembra. Zdi se, kot da se okraševanje mest, še posebej okraševanje trgovskih centrov, raznih zabavišč in tudi mest ali vsaj delov mest začne vsako leto prej in kmalu se utegne zgoditi, da se bo veseli december začel že po prvem novembru. Seveda ne bi želei izgledati kot kak stari nergač, ki ga muči protin, pa stresa svojo slabo voljo vse naokrog, samo to želim poudariti, daje tudi v teh re-čeh potrebno imeti nekakšen čut za mero in čas. Ljudje zagotovo potrebujemo praznike, dopuste in zabavo oziroma sprostitev. Ne Ie zaradi sprostitve same po sebi, temveč tudi zato, da potem spet lažje delamo in se lažje posvečamo tegobnim dolžnostim. Toda to, kar se dogaja, priča o tem, da so tudi proslave in prosti čas vse bolj podvrženi zmagoviti doktrini potrošništva, in da ni pomembno, kako se bomo mi sprostili in si, kot rečemo, »na-polnili baterije«, temveč to, koliko bodo proizvajalci zabave izsesali iz nas in naših denarnic. Rezultat paje tak, da smo naposled tedaj, ko bi se morali najbolj zabavati in najbolj sprostiti, že vsega siti in tako utrujeni, da bi na koncu dopusta potřebovali nov dopust. No, zdaj pa res že težim, kot bi rekli naši mlajši, ki komaj
Telefonske številke Občine Trzin so:
564 45 44, 564 45 43, 564 45 50 in 564 45 49
Fax:
564 17 72
Elektronska pošta: info@obcina-trzin.si Domača stran na internetu: http://www.obcina-trzin.si/
čakajo na počitnice, Skratka, Trzin bomo okrásili, kot ponavadi, sredi decembra in tudi za novoletne prireditve bomo poskrbeii, vsaj upam, kot se spodobi.
Kot je znano, je občinski svet že opravil prvo sejo in imenoval vsa delovna telesa (odbore in komisije), potrebna za svoje delovanje. Dotlej, ko boste, spoštovani občani in občanke, dobili v roke Odsev s tem pris-pevkom, bo že opravljena druga seja, na kateri bomo, kot upam, sprejeli proračun za naslednje leto in vse druge akte, ki so pogoj za izvrševanje proračuna. Menim, da bomo prva občina v Sloveniji, ki ji bo to uspelo in nedvomno ena zelo redkih, katere delovanje bo lahko že od prvega januarja 2003 po finančni plati teklo povsem normalno in ne po režimu začasnega financiranja. To je glede na naloge, ki nas čakajo, in uresniče-vanje katerih delno že poteka, zelo pomembno. Tako pomembno, da menim, daje ta ažurnost najpomembnejše darilo, ki ga občina lahko ob novem letu podari svojim občanom in občankam, četudi se to morda marsikomu ne zdi tako, ker pač ne čuti neposredno in na svoji koži razlike med normalnim delovanjem občine na finančnem področju in delovanjem v pogojih začasnega financiranja. Za občino pa režim začasnega financiranja, vsaj za čas, dokler ta režim velja, pomeni popolno blokado na pod-
ročju novih naložb. Če občina spoštuje zakone, kajpak.
Ob začetku novega mandata in ob prehodu iz leta 2002 v leto 2003 si želim, da bi v novih organih občine, mislim zlasti na občinski svet, prevladal duh dialoga in ne duh nezaupanja in sumničenja. Tudi to bi bilo, po mojem prepričanju, pomembno darilo vseh novo izvoljenih in imenovanih članov in članic občinskega sveta, delovnih teles občinskega sveta ter drugih funkcionarjev, vključno z županom, občankam in občanom. Vendar si trenutno še ne upam napovedati, kako bo v resnici. Seveda smo vsi skupaj še pod vtisom volitev, predvolilnih obljub, soočanj in pre-rivanj pa tudi obtožb, vendar res ni potrebe, da bi bil duh prepirljivosti in vnaprej-šnjega nezaupanja v tem mandatu navzoč v večji meri kot v prejšnjem mandatu. To bi bilo gotovo slabo. Upam, da ne bo tako in prepričan sem, da tudi ni razlogov za to.
Spoštovani občani in občanke, želim vam čim bolj vesele in blage božično-novoletne praznike. Želim vam, da bi praznovali, kolikor je mogoče veselo in prijetno. Se najbolj pa vam želim veliko sreče, zdravja in uspeha na področ-jih, na katerih delujete, tako v letu 2003 kot tudi v nadaljnjih letih.
Tone Peršak
RAČUNATI PA ZNAJO
OBVESTILO
VOLILNEGA ODBORA
vourt ixtocr obttšća. Hi « ba na oororom gUoianiu na volwali ceaseamkJ republike :. dccembra 200? na lem »Uišću „joiovlien .visleOn, a
Volitve naj bi bile v sodobnih družbah najmočnejše orodje demokracije, splošno paje znano da so tudi pravi cirkus. Vse bolj se zgledujemo po ameriških vzorcih predvolilne kampanje ' in kandidati se na vse načine trudijo, da bi pridobili glasove volivccv. Tudi pri nas sojih skušali pridobivati s povabili na pijačo in celo na večerje. Nekatere se očitno da kupiti na tak način, ampak v pravi demokraciji bi bilo pa že prav, da kandidatom v prid govori-jo predvsem rezultati njihovega dela in mogoče tudi njihove ideje za izbolj-šanje razmer.
Marsikje pa se najbolj vroča juha zakuha prav na samih volitvah. Pri nas nismo imeli tako razvpitih zapletov, nestrinjanj in afer kot v nekaterih sosednjih občinah, vseeno pa tudi raz-glas rezultatov drugega kroga predsed-niških volitev v Trzinu meče kaj slabo luč na trzinsko volilno komisijo oziroma na volilni odbor, kije bil pristojen za eno od dveh volišč. Če seštejete glasove, ki sojih prešteli, upoštevali, in jih primerjate s številom volivcev, ki so prišli na volišče, boste opazili neskladje. Kako so lahko »pridelali« 3 glasove več, je res prava uganka, ki sproža dvom o verodostojnosti rezultatov volitev. Ali so tako šteli tudi, ko je šio za občinske sedeže?
M.Š.

CCO/v,IH a^sa.w. . /'
P4CVEUAVNIH GLnSOVNlC
.va Oct« nayrcno sertc qujov JANEZ DRNOVŠEK
BARBARA 8RE3GAR

«CMvrn-i gUno- OOO'-J
VpUXEGA OCOOfM
------
SEJA OBČINSKEGA SVETA MED PRVI IVI I DOBILI PRORAČUN 2003
V
Ce
./e bi kdo v ponedeljek, 16. decembra, nenadno vdrl v prostore nad novim vrtcem na Mengeški, kjer je potěkala 2. redna seja novoizvoljenega občinskega sveta, bi pomisli!, da se je znašel na uri ekonomije. Med besedami kot so 'rebalans', 'konto', 'proračunska postavka', 'prihodki', 'odhod-ki', 'realizacija' in podobno seje tudi meni dozdevalo, da scm na enem izmed ekonomskih tečajev, ki jih s tako velikim veseljem oglašujejo najrazličnejši časopisi. Toda kar se nam dozdeva na prvi pogled, se največkrat izkaže kot napačno in tudi tokratna seja ni bila nikakršen tečaj iz ekonomije, temveč je bila skoraj v celoti namenjena sprejemanju proračuna občine Trzin za leto 2003 in rebalansu proračuna za leto 2002.
Pogled na proračun in njegovo obravnava-nje je lahko tudi dober način za spoznavanje načrtov, ki jih pripravlja občinska uprava, nove svetnike pa lahko najbolje seznáni z dogajanji in investicijami v Trzinu. V njem so namreč zapisane mnoge postavke in vsote, ki so namenjene njihovi izvedbi. Skupina svetnikov lahko (poleg predlagatelja proračuna) predlaga dopol-nilo k posameznim postavkam proračuna. Takšne amandmaje največkrat dobijo postavke, ki se svetnikom zdijo nesmiselne ali pa je žanje po njihovem mnenju na-menjeno preveč oziroma premalo denarja. Tako je tudi skupina svetnikov liste Za zeleni Trzin za več postavk proračuna predlagala spremembe ali popravke, s katerimi so želeli ali izločitev postavke s proračuna ali prenos sredstev na drugo postavko ali pa zvišanje sredstev na postavki. V nemilost je padla fontana v bodočem centru Trzina, pokopališče, sredstva, namenjena novemu vrtcu in domu za starejše občane. Svetniki Liste so dejali, da bi se za gradi-tev fontane občina po nepotrebnem zadol-zi'a in ker se jim to ne zdi nujen projekt, b> ga lahko přestavili v naslednje proračunsko obdobje. Lokaciji pokopališča in doma za starejše občane naj bi bili nepri-merni, sredstva, namenjena vrtcu, pa nepotrebna, ker je vrtec nov in naj nc bi připjalo do kakršnihkoli okvar. Župan je fazložil, daje v postavko za fontano zajeto tudi urejanje okolice Trzina, parkovnih Površin in estetski izgled kraja. Dom za starejše občane in pokopališče sta projekta. ki soju sprejeli že v prejšnjem občin-
em svetu, lokaciji pa so jima določili po "jnogih študijah (lokacijo za dom starejših °bcanov so pohvalili tudi na ministrstvu), sredstva za vrtec pa so namenjena manj-lm okvaram in popravilom, ki se lahko
zgodijo kadarkoli. Svetniki Liste so predlagali tudi druge amandmaje, vendar pa so po obrazložitvi od njih odstopili ali pa o njih ni bilo potrebno glasovati, ker so bili vključeni k drugim postavkam.
Brez večje razprave so svetniki sprejeli odlok o izvrševanju proračuna, nekoliko pa se je ustavilo pri rebalansu, koje svetnike zanimalo, kaj točno pomenijo nekatere postavke. Že pri gradivu za proračun je bilo slišati oči-tek, daje proračun premalo razumljiv. Komu bi se lahko celo zazdelo, daje proračun spisan bolj tako- tako. Toda nesmisel-no bi bilo, če bi vpisovali prav vsako, še tako neznatno investicijo. Proračun bi na ta način lahko postal izvrsten pripomoček za utrjevanje bicepsov in tricepsov. Cetudi zna biti proračun na trenutke neja-sen, pa so v njem upoštevane vse investicije, čeprav niso zapisane s konkrétními besedami (npr. v postavki turistična dejavnost so upoštevane tudi prireditve, povezovanje v turistične projekte, promocija kraja...). Po obrazložitvi nejasnosti so svetniki izglasovali tudi rebalans.
Sprejemanje odlokov vseh naslednjih točk dnevnega reda jc potěkalo s pospešeno hi-
ZAHVALA
Najlepše se zahvaljujem vsem, ki ste se potrudili in šli v Domžale, da ste na upravni enoti podprli mojo kandidaturo za občinskega svetnika. Čeprav sem, kot se je nazadnje pokazalo, potřeboval za kandidaturo le 15 podpisov, sem jih nazadnje přejel več kot 50. Prav tako se iskreno zahvaljujem tudi vsem, ki ste na volitvah glasovali zame. Čeprav so mi par dni pred volitvami nekateri »strokovnjaki« zatrjevali, da kot »prosti střelec« nimam niti teoretičnih možnosti, da bi přišel v občinski svet, mije nazadnje manjkal le en glas (dobil sem 121 glasov). Tako množična podpora je zame velika nagrada in moralno zadoščenje. Hvala vsem, ki ste verjeli vame in ste me bili pripravljeni podpreti.
Miro Štebe
trostjo in brez večjih zapletov. Pri proračunu in rebalansu je do časa druge obrav-nave prišlo do nekaterih sprememb, zato je bilo potrebno sprejeti odlok, ki bo te spremembe pri izvrševanju proračuna upošteval.
Sprejemi sklepov o določitvi vrednosti točke za nadomestilo uporabe stavbnega zemljišča in točke za izračun komunalnih taks ter o določitvi povprečnih stroškov komunalne opreme so minili brez razprave. Tudi sklep o povprečni gradbeni ceni, povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč in vrednosti nezazida-nega stavbnega zemljišča je bil soglasno sprejet.
Svetniki so imeli tudi nekatera vprašanja (o dvoizmenskem pouku v šoli, o načrtih občinske uprave za izboljšanje pitne vode ...), na večino le-teh pa jim bo občinska uprava posredovala pisne odgovore. Proračun za leto 2003 je torej pod streho, največ davkoplačevalskega denarja pa bo v prihodnjem letu namenjenega investici-jam v večje projekte (prizidek k osnovni šoli, športnorekreacijski park).
Mateja Erčulj
Spoštovane občan ke in občani
Izvoljeni svetniki Natalija Chvatal, Romeo Podlogar in Peter Kralj, se vam zahvaljujemo za vašo podporo na volitvah in vam zagotavljamo, da bomo v občinskem svetu zasto-pali stališča iz našega predvolilnega programa: ohranitev čimveč zelenih površin in izboljšanje kvalitete bivanja.
Želimo vam prijetne božične in novoletne praznike ter vse dobro letu 2003.
Vsem, ki ste se udeležili letošnjih volitev in nam namenili svoj glas, se najlepše zahvaljujemo za podporo in izkazano zaupanje.
Izvoljeni član stranke Nove Slovenije Janez Mušič

LAHKO SI PRIVOŠČIIVIO PRIMANJKUAJ
K,
-o sem se pred kratkim pogovarjal z domžalsko Županjo g. Cveto Zalokar Ora-žem, je ta pohvalila našo občino: »Res ste bogata občina! Ko gledam vaš proračun za leto 2003, vidim, da pri vas pride v proračunu na vsakega občana trikrat več denarja kot pri nas, pa pravijo, da smo Domžale bogata občina.« Takšno oceno sem prav rad slišal, potem pa sem tudi v časopisju bral, kako samozadostna daje naša občina. V Sloveniji je med 193 občinami le 27 takih, ki delujejo brez denarne pomoči države, in pravzaprav na račun izravnave v državno blagajno plačujejo še več, kot država zahteva od drugih. Primerna poraba na glavo prebivalca v občinah je po izračunu Ministrstva za finance letos 79.340 tolarjev, v Trzinu, za katerega uradno še vedno velja, daje v njem nekaj več kot 3000 prebivalcev, pa naj bi se nabralo še enkrat več denarja. Po tem izračunu pa naj bi prihodnje leto porabili skoraj 400.000 tolarjev na glavo prebivalca. Gre za številke, pri katerih se res lahko potrkamo po prsih. Številne občine pri svojih proračunih redno računajo na denar od države, občina Slovenska Bistrica tako od države dobi skoraj milijardo tolarjev, precej proračunov »revnih« občin paje približno do polovice »na-polnjenih« z državnimi prispevki. Neredke so tudi občine, ki redno računajo tudi na posojila, ki jih bodo najele, in na primanj-kljaj, naša občina pa je v preteklih letih imela ves čas presežke. Zbranega denarja enostavno ni mogla porabiti. Res je, da naložbe nikakor niso stekle, vendar lahko tudi rečemo, da so na občini z zbranim denarjem dobro gospodarili. Kljub nekaterim kritikám, razsipni prav gotovo niso bili. Lahko bi celo rekli, da smo denar dajali na stran za prihodnje leto. Ob pogledu na občinski proračun za prihodnje leto pa lahko vidimo, da bodo načr-tovani izdatki tokrat krepko presegli priča-kovane prihodke. V skupno blagajno naj bi se nateklo za dobrih 640 milijonov tolarjev, odhodke pa v proračunu cenijo na več kot milijardo dvesto milijonov tolarjev. Na občini pravijo, da bodo razliko, dobrih 570 milijonov tolarjev, pokrili z denarjem, ki se je nabral v preteklih letih, nekaj pa naj bi se, tokrat prvič, tudi zadolžili. Odhodki bodo tako veliki, ker bodo prihodnje leto končno začeli uresničevati nekatere naložbe, ki so jih večinoma že dolgo napo-vedovali. Tako bodo kmalu začeli graditi prizidek k osnovni šoli za zagotovitev prostorov za devetletko, v kratkem bodo stekla delà pri opremljanju komunalno-poslovne stavbě na območju T-3 (bodoči center Trzina), na vrsto naj bi končno prišla tudi poso-dobitev Jemčeve ceste, na obrobju Mlak pa naj bi začeli urejati športnorekreacijski park. Nekatere od naložb naj bi zaključili
že v drugi polovici prihodnjega leta, lahko pa bi se tudi zgodilo, da bi se občina prihodnje leto lahko lotila še katere od drugih večjih naložb. Če bo po sreči, naj bi ob Mengeški cesti vsaj delno poskrbeli za večjo prometno varnost, lahko bi začeli graditi povezovalno cesto med Mlakami in obrtno cono, prav gotovo pa bodo posodobili tudi del vodovodne-ga omrežja v starem delu naselja in uredili še nekaj prometnih zadev v coni. Med večjimi naložbami, ki jih bodo v priho-dnjem letu začeli uresničevati, je treba ome-niti tudi plinifikacijo naselja, saj bo po zago-tovilih Petrola vsaj glavna povezava s plino-vodnim omrežjem v Mlakah prihodnje leto le speljana.
Če podrobnejc pogledamo postavke proračuna, pa vidimo, da bo financiranje gospodarstva in kmetijstva ostalo približno na enaki ravni kot lani. Tudi izdatki za socialo in zdravstvo naj bi bili enaki, le da so predvidene tudi naložbe v urejanje nove splošne ambulante v Trzinu. Nekaj več naj bi namenili tudi pomoči na domu in drugim podobnim zadevam, ki so vezane na staranje prebivalstva. Izdatki za otroško varstvo se bodo povečali zaradi večjega števila oddelkov vrtca in po predvidevanju tudi zaradi zviševanja norma-tivov in standardov, ki jih na tem področju předpisuje država.
Zaradi gradnje prizidka k osnovni šoli se bodo izdatki na področju šolstva bistveno povečali, na področju športa in rekreacije pa naj bi bili višji zaradi urejanja športnega parka. Izdatki za potrebe kulture v Trzinu bodo os-
čestitka
Center za sociálno delo Domžale želi vsem poslovnim sodelavcem in občanom vesele božične in novoletne praznike, v letu 2003 pa obllico zdravja, strpnosti ln razumevanja v družinah ln delovnlh sredlnah.
Namesto novoletnlh voščllnlc smo denar namenili Društvu rejnlc ln rejnikov Domžale.
srecno novo leto
Odsanjajmo v novo leto, v noč s kristali vso odeto. Naj najlepša čustva zažive in nam prevzamejo srce.
Melodija naj nam dušo omami, najgloblja čustva v srcu zdrami. Naj ogenj sreče v nas vzplamti in strast Ijubezni prebudi.
Anka Jurše
tali na približno enaki ravni kot lani, le da bo več denarja odteklo za opremljanje knji-žnice, večnamenske dvorane in predvide-nega muzeja v polkrožni stavbi v T-3. Višji naj bi bili tudi izdatki na področju komunále, cestne in energetske dejavnosti. Kot smo že omenili, na občini pri tem računajo predvsem na začetek celovite pre-nove Jemčeve ceste, po možnosti pa tudi delà Mengeške in Kmetičeve ulice. Predviđena je zamenjava salonitnih vodovodnih cevi v starem delu Trzina in zamenjava cevi pri vodohramu, poskrbeli pa naj bi tudi za dogradnjo komunalne infrastrukture na območju industrijske cone. Izdatki na področju protipožárně dejavnosti, zaščite in reševanja bodo letos nižji kot lani, saj so lani precej denarja namenili za nakup novega gasilskega avtomobila. Naj za konec povem, da računajo, da se bo s strani prihodkov v občinsko blagajno letos nateklo kar 90 milijonov tolarjev več kot lani. Računajo na višje plače zaposlenih Trzincev in tudi na pritok novih priseljencev v naš kraj.
Miro Štebe
Ko sem bil mlad, sem verjel, da je denar v življenju najvažnejši. Sedaj, ko sem se postaral, to vem.
Oscar Wilde
Vsem občankam in občanom Trzina želimo, da bi se v letu, kipri-haja, v naši občini kar najlepše počutili, hkrati pa vsem želimo tudi obilo zadovoljstva, zdravja in sreče v letu 2003!
Vodstvo Občine Trzin
Predstavitev občinskih svetnikov
Volitve so že dober čas za nami. Vprašanja o tem, kdo je novi predsednik države niso vec potrebna, pa tudi župani nam niso neznani. Svetniki pa ...No svetnike smo nekako predstavili že v prejšnji številki Odseva, kratke, nekoliko podrobnejše predstavitve pa bodo redna rubrika še nekaj naslednjih številk. Vsem svetnikom bomo, tako kot smo stori/i ob podobni predstavitvi občinskih svetnikov prejšniega mandata pred štirimi leti, postavili ista vprašanja. Tokrat vam predstavljamo najstarejšega med njimi, najmlajšega in pa predslavnico nežnejšega spola.
franc pavlič
1.	Kratka osebna predstavitev:
Moj trenutni poklicje upokojcnec (smeh). Končal sem srednjo ekonomsko šolo, veči-noma pa sem bil zaposlen kot komercialist (28 let sem bil predstavnik srbskcga podjetja v Sloveniji ). Sem poročen, imam štiri otroke, dosti vnukov in že 2 pravnuka.
2.	V katerih odborih in komisijah sodelujete?
Sodelujem v odboru za finance, v statutar-no pravni komisiji in komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Predsednik katerega od odborov ali komisij ste?
Sem predsednik statutarno pravne komisije-
3.	Za kaj si kot svetnik prizadevate?
Prizadevam si za lep in prijazen razvoj Trzina, ki pa je pogojen z deďiščino, ki smo jo kot občina dobili od Občine Domžale. Vseeno pa si prizadevam, da bi se morebit-ne nove projektirane gradnje izvajale čim kasneje. Kar je že narejeno, naj ostane, za naprej pa razvoj kraja gotovo ne bo zaustavljen, toda rad bi, da bi zanamccm pustili lep kraj. Zavzemam se za športni park, ki bi bil namenjen vsem generacijam.
4.	Katere so po vašem mnenju pred-nostne naloge trzinskega sveta?
Predvsem je treba urediti projekte, ki so že leta in leta v obravnavi: Jemčeva ulica, po-vezovalna cesta med OIC in ostalimi deli Trzina... Potrebno bi bilo urediti infrastrukturo (pločnike in parkirišča).
5- Kaj pa vaš prosti čas? Poleti se zabavam z gobarjenjem in z de-lom na vrtu. Sem aktiven član Žerjavčkov m rad hodim v hribe (toda le do tam, kjer je zelenje).
Scm poročena, imam sina in pa že dva pridna vnučka. To je moj mini življenje-pis.
2.	V katerih odborih in komisijah sodelujete?
Sodelujem v Komisiji za občinska priznanja in sem član odbora za kmetijstvo in gospodarstvo.
Ste predsednica katerega od odborov ali komisij?
Da, predsednica komisije za občinska priznanja.
3.	Za kaj si kot svetnica prizadevate?
Kot svetnica si prizadevam predvsem za to, da bi bil Trzin kraj, kjer bi Ijudje ži-veli in ne samo přespali. Rada bi, da bi se v Trzinu ves čas kaj dogajalo, da bi imeli Trzinci svoj kraj radi in da bi nam nekaj pomenil. Imam rada mir in tišino, sem pa proti temu, da bi bil Trzin samo spalno naselje.
4.	Kaj so po vašem mnenju přednostně naloge trzinskega sveta?
Predvsem to, da bi se v kraju vzpostavila kultura bivanja, da bi vsi radi prihajali v ta naš kraj, da bi se ga navadili in ga spoštovali. Seveda mora prebivalcem nekaj nuditi, zato da bi se potem radi zadrževali v njem. Torej da bi nekoliko dvignili kvaliteto življenja.
5.	Kaj pa vaš prosti čas? Prostega časa imam bolj malo oziroma ga imam toliko, kolikor si ga vzamem. Takrat pa se zelo rada ukvarjam s svojima vnukoma, zelo rada ustvarjam, rada grem na sprehod na Dobeno, igram badminton...
matjaž erčulj
Mateja Erčulj
Člověk ne živi samo svojega osebnega življenja kot posameznik, temveč zavedno ali nezavedno tudi življenje svoje dobe in sodobnikov...
Thomas Mann
Ljubezen vsak dan ustvarja čudeže: močnega slabi, slabega krepi; pametnega poneumlja, neumnega napravi pametnega, poveličuje strasti in uničuje razum. Z eno besedo: vse postavlja na glavo.
ČESTITKA
V tem mesecu je šesto desetletje piodnega in ustvarjainega življenja dopolnil trzinski občinski svetnik v prejšnjem mandatu, Franc Gradišar. Iskreno mu
lidija babnik
l Kratka osebna predstavitev:
Sem Trzinka, rojena v Trzinu, tudi živim v Trzinu. Nekaj časa sem bila zaposlena v am'> Potem v Heliosu v Domžalah, potem smo odprli svoje podjetje, ki ima od 20 do 25 zaposlenih (odvisno od potrebe).
1.	Kratka osebna predstavitev
Sem absolvent ekonomije, star 24 let. Že vrsto let sem aktiven športnik in prav zato sem verjetno nekoliko tekmovalen in trmast.
2.	V katerih odborih in komisijah sodelujete?
Sodelujem v odboru za gospodarske jav-
ne službe in v odboru za družbene dejavnosti.
Ste predsednik katerega od odborov ali komisij?
Da, predsedujem odboru za družbene dejavnosti.
3.	Za kaj si kot svetnik prizadevate?
Moji prednostni cilji so povezani z mladimi in s športom. Poleg tega pa si želim, da bi se v Trzinu uredilo čim več zadev, ki so že dolgo v teku, in da bi se v prihodnosti urejale čim hitreje ter čim boljše.
4.	Kaj so po vašem mnenju prednost-ne naloge trzinskega sveta?
Mislim, da bi bilo najbolj potrebno urediti center za družbene dejavnosti in pa športni park.
5.	Kaj pa vaš prosti čas?
Svoj prosti čas posvečam predvsem košarki. Tako treniram dečke na OŠ Trzin in mladince KK Lastovka Domžale, veliko pa imam tudi svojih treningov in tekem.
Pollock
čestitamo, želimo pa mu predvsem zdravja in zadovoljstva, da bo, kot se za pravega Trzinca spodobi, krepko naložil še preostale križe.
Odsevarji in Vika
POGOVOR Z ŽUPANOM OBČINE TRZIN G. ANTONOM PERŠAKOM _TUDI LETOS NE BOMO RAZMETAVALIDENARJA
Bliža se konec leta in zato smo tokrat župana naše občine g. Antona Peršaka naj-prej vprašali, kako se občina pripravlja na vesel prestop v novo leto.
Najprej moram povedati, da nisem pristaš tega, da bi se prednovoletna evforija raz-tegnila kar na ves niesec december. Me-nim, daje vse skupaj treba začeti z neko mero razuma sredi meseca. Prav zato bomo Trzin okrásili, kot smo to naredili tudi v zadnjih letih, nekje po petnajstem decembru. Tudi letos bomo poskrbeli za silvestrovanje na prostém, čeprav bo treba tokrat na žalost spremeniti mesto zabave. Lastnik prostora, kjer smo prejšnja leta imeli ta silvestrovanja, tokrat na to nam-reč ne pristane. Kot smo se s pristojnimi na občini pogovarjali, naj bi zato letos silvestrovanje za občane pripravili na prostoru za občinsko stavbo na Mengeški cesti. Verjetno bomo ob tem odprli tudi dvorano KUD-a, načrtujemo pa tudi og-njemet in zabavo ob zvokih enega od glasbenih ansamblov. Prav tako kot prejšnja leta bomo tudi letos pripravili prednovoletno srečanje za sta-rejše občanke in občane, ne glede na to, da imajo svoje srečanje tudi člani društva upokojencev Žerjavčki. Zvrstila se bo še cela vrsta drugih prednovoletnih in pred-božičnih prireditev, tako da bo tudi letoš-nji december v naši občini res vesel in živahen. Med drugim naj omenim proslavo v počastitev dneva samostojnosti, ki bo letos v nedeljo, 22. t.m. Ob tem moram pojasniti, da ima ta praznik, vsaj kar se tiče priprave proslave, nekoliko nerođen datum. En ali dva dni prej ni mogoče narediti proslave, ker je takrat božič, na sam večer praznika pa se nam ne zdi smiselno pripravljati lokalne proslave, saj bo takrat, kot je običaj, osrednja državna proslava, ki si jo mnogi ljudje želijo ogledati. Tako bi se lahko zgodilo, da bi del morebitnih udeležencev občinske proslave ostal doma, pri drugih pa bi istočasna priprava proslave lahko vzbudila tudi slabo voljo. Naša proslavo bo zato nekoliko prej, čeprav se zavedamo, da bomo zaradi tega deležni tudi kritik nekaterih občanov. Se bomo pa pri pripravi proslav ob drugih praznikih bolj točno držali dneva prazno-vanja.
Poleg tega so nekatere prireditve, ki jih uvrščamo v veseli december, že stekle. Tako smo že imeli miklavževanje, tudi nekatera društva že pripravljajo svoje zabave. Moram povedati še to, da smo razmišljali tudi, da bi pred novim letom, na-črtovali smo 28. decembra, pripravili no-
voletni koncert mengeške godbe, vendar smo se nazadnje po premisleku odločili, da naj bi prireditev pripravili kmalu po novem letu. Letos je namreč razpored prazničnih dni pred novim letom tak, da bo precej zaposlenih izkoristilo možnost daljšega dopusta z izrabo le parih delovnih dni. Obstaja precejšnja verjetnost, da se bodo številni Trzinci podali iz Trzina in zato se nam zdi bolj smiselno, da tak koncert pripravimo po praznikih, ko bomo zagotovo imeli več publike.
Prihodnje leto bo potěkalo v znamenju 730. obletnice prve omembe Trzina v pis-nih virih. Ob 725. obletnici smo jubilej kar dostojno proslavili. Ali za jubilej, ki bo še bolj »okrogel«, tudi kaj pripravljate na Občini?
Tako ali tako imamo 15. maja občinski praznik, s katerim se spominjamo prav tega dogodka. Že kar po tradiciji je maj v Trzinu kar solidno »natrpan« z dogodki, s katerimi obeležujemo ta jubilej. Ker pa bo šio prihodnje leto za bolj okroglo letnico, bomo temu dogodku verjetno namenili še nekaj več pozornosti. Čeprav je takrat kar preccj prireditev, ki se vlečejo vse od začetka maja pa do prvih dni junija, bomo verjetno na seznam dodali še kakšno, predvsem takšno, ki bi pritegnila pozornost ne samo Trzincev, ampak tudi širše javnosti, Vse kaže, da bomo tako v tistem času v Trzinu pripravili večjo kolesarsko prireditev, ki ji za zdaj rečemo Kriterij Trzina. Po eni strani naj bi šio za občinsko prvenstvo v kolesarjenju v raz-ličnih kategorijah, zraven pa naj bi pripravili še tekmo, ki bi imela širši pomen in naj bi jo uvrstili tudi v koledar prireditev kolesar-ske zveze Slovenije. Vsekakor pa bo, vsaj kot smo se do zdaj pogovarjali, tudi osrednja proslava ob občinskem prazniku imela nekoliko širše, še bolj slavnostno obeležje. Za zdaj razmišljamo tudi o nekoliko spre-menjeni zasnovi festivala Trzinska pomlad. Po eni strani naj bi, če bo vse po sreči, vanj vključili močnejši gledališki blok. V Trzinu naj bi potekale nekatere predstave Linharto-vega srečanja, nekatere predstave tega sre-čanja pa bodo potekale tudi v sosednjih kra-jih, drugi blok festivala Trzinska pomlad pa bo, če bo vse po sreči, nekoliko bolj folklorno obarvan, tudi z nastopi skupin iz tuji-ne. To so za zdaj še bolj ideje, vendar se o njih že tudi dokaj resno pogovarjamo. Seve-da pa bomo v času trzinske pomladi poskrbeli še za nekaj glasbenih in drugih priredi-
tev. Vse bo odvisno predvsem od financ če bo občina te stvari lahko pripravila brez večjega obremenjevanja proračuna, ukvarjamo pa sc tudi s tem, kako pritegni-ti več gledalcev, saj so bile doslej nekatere prireditve sorazmerno dobro obiskane, druge pa ne. Mogoče je bilo tudi vse skupaj preveč razvlečeno skozi dva meseca
Bralci so nam namignili, da naj pov-prašamo, kako v občini poteka inšpek-cijski nadzor. Kolikor vemo, občina nima svojih inšpektorjev, nekateri pa naj bi vseeno delovali, vendar s krajšim delovnim časom.
Občina je dolžno opravljati nadzor na nekaterih področjih življenja v občini. Tu gre še zlasti za nadzor na komunalnem področju. Ker smo majhna občina in ni toliko potreb, bilo pa bi tudi kar razsipno, če bi sami zaposlili inšpektorje, skušamo to vprašanje rešiti v sodelovanju s sosed-njimi občinami. Problem je v tem, da in-špektorji do pred kratkim niso smeli delati v dveh občinah, kar bi bilo sicer povsem razumno in gospodarno. Prav zaradi tega si večina slovenskih občin, z izjemo nekaj večjih, ni mogla privoščiti svojih inšpek-torjev.Gre namreč za ljudi s sorazmerno visoko izobrazbo in tej primeraimi plača-mi. Zdaj zakon omogoča, da inšpektorji hkrati delajo v več občinah. Mi imamo zdaj tretjinsko zaposlenega enega komu-nalnega nadzornika, pooblastilo za inš-pekcijski nadzor po potrebi pa ima tudi vi-šji upravni delavec, to je bila do zdaj naša direktorica občinske uprave. Zdaj razmišljamo, da bi se z eno ali dvema od sosednjih manjših občin dogovorili še za skupno zaposlitev inšpektorja in nadzornika, saj se nam zdi, da potreba po tem je. Oce-njujemo, da bi tako lahko bolje urejali zadeve na področju mirujočega prometa, zraven pa bi lahko posredovali tudi ob neustreznih stanovanjskih posegih, pri
Na travniku ob ulici Za hribom je bil takole več dni »parkiran« zapuščen avto - ; pohvale občini, ki je poskrbela za odvoz.
II
m
urejanju živih mej in podobno. Srečujemo se s kar precej težavami zaradi neprimer-nega parkiranja. Na območju T-3 je tako že prišlo do prometnih nesreč, ki so bile očitno posledice tega, da so ljudje nepri-merno parkirali, kar kakor seje komu zljubilo, pri tem pa so zakrivali pogled tištim, ki so se želeli vključevati v promet ali pa tudi drugim udeležencem prometa. Pogosto se srečujemo s primeri, ko ljudje parkirajo gradbene stroje kar na zelenicah. Ali pa primer, koje nekdo stresel gradbeni material enostavno kar na zelenico. Izjemno veliko je neustreznega odlaganja odpadkov kjerkoli, še zlasti pa ob gozdnih poteh. Vse polno je takih primerov, v katerih bi lahko posredovali inšpektorji. Je pa tudi res, da včasih na občino prihajajo ljudje s pritožbami za primere, pri katerih občina nima pristojnosti. To je na primer pogosto pri črnih gradnjah. Za takšne stvari so pristojne državne inšpekcije in državna uprava.
Bralci so nam tudi predlagali, da naj povprašamo, kakšni so bili stroški za volilno kampanjo, ki jih je morala poravnati občina.
S stroški volilne kampanje občina pravzaprav nima veliko opravkov, saj naj bi stroške krila vsaka stranka ali udeleženec v volilni kampanji sam. Končnih poročil o tem še nismo dobili. Vsi organizatorji volilne kampanje so dolžni takšna poročila dostaviti v 45 dneh po volitvah in hkrati tudi zapreti račune, ki sojih odprli na bankah za kampanjo. Takrat bomo izvedeli, koliko naj bi predvolilna kampanja stala, občina pa bo dolžna delno povrniti nekaj stroškov tištim organizatorjem volilne kampanje, katerih kandidati so pre-segli za to določen prag. Ti bodo dobili delno povrnitev stroškov, vendar tega ne bo veliko.
Nekateri od naših občanov so že nekaj časa priklopljeni na kabelsko televizijsko omrežje, drugi pa nas sprašujejo, kako naj to dosežejo. Nekateri so imeli podpisane pogodbe s Telemachom, s Telekomom pa jih še niso podpisali.
Več bralcev nas je opozorilo na predvolil-ni napis nad cesto Trzin - Domžale. Ali je Prav, da predvolilni pozivi sosednje ob-ttne stojijo v trzinski (pa čeprav gre le za nekaj metrov?)
Kako lahko dosežejo přiklop na kabelsko omrežje?
Praktično je zdaj tako, da lahko vsak, ki izrazi željo, lahko dobi priključek na kabelsko omrežje. To velja tako za območje Mlak kot tudi za stari del naselja, za cono pa ne vem natančno, kako je. Vem pa, da so tudi tam nekateri že nekaj časa priključeni na kabelsko omrežje. Telekom je zdaj dolžan zagotoviti kabelske priključke na območju celotnega Trzina. Kakor vem, so Mlake zdaj v celoti pokrite s kabelskim omrežjem pa tudi prvotno naselje naj bi bilo skoraj že pokrito v celoti. Vsi, ki si želijo kabelskega priključka, se naj enostavno obrnejo na Telekom.
Slišali smo, da kabelske televizije v osnovni šoli še ni. Ali to drži?
V	pogodbi med Telekomom in Občinoje jasno zapisano, da morata osnovna šola in vrtec dobiti priključka na kabelsko televizijo.
Je kaj novega v zvezi s T-3?
V	teh dneh smo podpisali pogodbo z izbranim izvajalcem za dokončno ureditev centra družbenih dejavnosti. Izvajalec del bo Kraški zidar, kije bil najugodnejši ponudnik med tistimi, ki so se odzvali na naš javni razpis. To je do neke mere tudi razumljivo, saj je Kraški zidar prav gotovo najbolje seznanjen z razmerami na tem področju. Do
konca jeseni 2003 naj bi bili prostori v polkrožni »občinski« stavbi v T-3 urejeni in opremljeni. Kot bralci verjetno že vedo, bomo tam dobili ambulanto, knjižnico, prostor za mladinski klub, informacijski urad in večnamensko dvorano.
Ali pogodba zajema tudi skulpturo Fontana radosti pred tem poslopjem?
Ne, za to pa moramo dobiti še gradbeno dovoljenje in šele nato bomo objavili razpis za izvajalca.
Ali ste tudi za gradnjo prizidka k osnovni šoli izbrali izvajalca? Ne, v teh dneh je bilo treba narediti še nekatere popravke projekta. Najprej smo namreč načrtovali, da bi nekatere od prostorov šole nadzidali, kasneje pa seje izkazalo, da tisti prostori statično niso tako narejeni, da bi jih lahko nadzidali. Prvotni projekt je bilo zato treba spremeniti, tisto, kar smo želeli nadzidati, je bilo treba umestiti ob obstoječe stavbě. Šola se bo tako povečala bolj v širino in manj v višino. Zato je bilo treba projekt spremeniti, to paje vplivalo tudi na lokacijsko dovoljenje in spremembo celotnega projekta. Zdaj smo pred tem, da dobimo gradbeno dovoljenje, potem pa bomo objavili razpis za izvajalca del.
Miro Štebe
ZOLNE SO SPET ZAPELE
V petek, 20. t.m., so Trzincem v dvorani KUD-a Trzin dobro uro spet prepevale blagozvočne pesmi, predvsem božične, članice dekliškega pevskega zbora Žolne. Pevke, ki sicer Trzincem, ki hodijo v cerkev, niso neznane, predstavile pa so se že tudi z nekaj samostojnimi nastopi, so publiko tudi tokrat navdušile. Dekleta pojejo res ubrano, pri tem pa uživajo in se veselijo. Svojo živahnost prenesejo v nastop in dobra volja se kaj hitro nalezljivo razleze tudi med poslušalce. Naša dekleta znajo zapeti veselo pa tudi nežno, in poslušalca enostavno prevzamejo. Ni čudno, dajih je buren aplavz spodbujal k nadaljnjemu petju, prelepe božične pesmi Sveta noč, pa na koncu niso želele zapeti. Prav so imele, tudi Silvestrski poljub je prijetna skladbica. Kdor pa bo hotel Žolne slišati peti Sveto noč, bo pač moral k polnočnici. Pevke so po svojem nastopu goste postregle s pecivom in pijačo in vsi smo se
strinjali, da smo preživeli lep večer
Omeniti pa moramo tudi prijetno sceno, oder sta namreč krasila kar dva snežaka. Vse skupaj je bilo lepo in prav vsi poslu-šalci smo si verjetno želeli, da bi Žolne še večkrat slišali,
* VE*
« l« • * *
9 t
VI l UJI'
ANTON PERSAK: TRZINU ŽELIM DATI ŠE VEČ DUŠE, KOTJO ŽE IMA
Želim si, da bi se Trzinci resnično počutili kot Trzinci, želim si da bi društveno in kulturno življenje v Trzinu zaživelo še bolj kôt doslej...' to so besede, ki jih je med intervjujcm po tem, koje bilo uradno znano, daje za županovanje v naši občini dobil drugi mandat, izrekel naš novoizvoljeni župan Anton Peršak Gospod Peršak jc bil že v mladih letih aktiven kot predsednik do-mske skupnosti dijakov, kasneje tudi študentov. S politiko se boli ah manj ukvarja že celo življenje, sprva v teoriji (kot publicist) nato v praksi. V prvih letih samostojne Slovenije je bil zelo dejaven kot državni poslanec, zadnja štiri leta paje bil prvi mož naše občine.
Kako to, da ste se odločili za ponovno kandidaturo?
Mnogi projekti so šele na začetku uresničevanja, zato se mi zdi popolnoma normalno, da sem si jih želel izpeljati do konca Po drugi strani pa bi rekel, da sodim med ljudi, ki imajo v sebi nek nagib, da se ukvarjajo z javnimi zadevami. Nekako se vedno znajdem v lem. Tudi ko sem se priselil v Trzin, sem takoj začel iskati možnosti, kje in na kakšen način bi sc lahko vključil v trzinsko življenje.
Kako pa ocenjujete volilne rezultate?
Upam, da ne bo zvenelo preveč naduto, vendar bi rekel da sem kot kandidat za župana pričakoval, da bom izvoljen. Sem pa vseeno kar prijetno presenećen nad številom glasov, ki sem jih dobil Torej po em strani čutim zadovoljstvo, po drugi pa moralno zave-zo, da program, ki sem ga zagovarjal in ki gaje zagovarjala lista ki je z mano kandidirala, uresničimo. Rad bi posebej poudaril dá sem zelo vesel, daje tudi lista dosegla tak rezultat, kot gaje To namreč pomeni, daje ljudem všeč naš program in ne samo jaz kot osobnost.
Čvrsta odločenost naše liste je, da se stvari v programu res izpei-jejo. Konec koncev je velika večina večjih projektov že v določeni fazi uresničevanja. Nekateri so v fazi pridobivanja dovoljenj drugi pri izbin izvajalcev za delà. Naj poudarim, da želim v svojem mandatu še naprej delovati za integracijo Trzina, Zelo rad bi videl, da bi presegli razdeljenost na tri dele in da bi se res vsi ljudje v T rzinu počutili kot domaćini. Vem, daje včasih čutiti kakor da bi imeli vsi trijc deli nasprotujoče si interese, vendar'po mojem mnenju to ni vedno tako.
Kaj pa menite o vaši protikandidatki? Je bila dobra nas-protnica ali...?
Ja, seveda. Še posebej, ker so si tako Lista za zeleni Trzin kot gospa Chvatalova izbrali neko izrazito opozicijsko držo. Se pravi bih smo price poskusu dokazovanja, da dosedanji občinski svet iň jaz nismo delovali v prid Trzina. A naj pri tem dodam, daje gospa Chvatalova v nekem trenutku dejala, daje strategija razvoja ki jo zastopa nasa stran, v principu dobra.Torej je bilo vse skupaj ' razumeti, kot da jo uresničujejo nepravi ljudje. Mislim pa, da seje takšna taktika na nek način izkazala kot precej neučinkovita. Ljudje so me najbrž nekoliko identificirali s programom (Persak je namreč soavtor strategije razvoja op.p ) in so to ocenil, kot dobro, inje verjetno tudi to eden izmed razlogov za zaupanjc, ki so ga na volitvah namenili naši listi.
Toda z ljudmi, ki jim ni všeč, kdo strategijo izvaja, boste morali zdaj pravzaprav sodelovati...
Da. Toda če je njihova namera res dobrobit Trzina, potem ne vidím razlogov, zakaj ne bi naše sodelovanje normalno potěkalo Če pajim gre predvsem za oblast v malce slabšem pomenu besede potem bo to še naprej opozicijska drža, ki ne bo najbolj koopera-
tivna. V tem primeru bomo morali s tem živeti vsi, tako oni kako tudi mi na drugi strani ter na koncu koncev ljudje v Trzinu.
Torej se vam dozdeva, da bi ta občinski svet utegnil biti bolj neenoten, kot je bil prejšnji?
Mislim, da do neenotnosti utegne priti. Morda bo bolj očitna ker je občinski svet v prejšnjem mandatu v veliki večini deloval 'ne bom rekel homogeno, temveč zelo dialoško. Kultura dialosa v prejšnjem svetu je bila resnično izredno visoka, med sabo smo se ahko usklajevali, čeprav smo različno razmišljali o stvareh Mis-I'm, daje bilo zelo malo področij oziroma primerov, v katerih nismo našli skupnega jezika.
Kako pa boste ravnali v primeru, ko bo prišlo do neenotnosti?
Vsekakor z dialogom. Na koncu pa vedno odloča večina To je skorajda bistvo demokracije: če dogovor oziroma soglasje nista mozna do trenutka odločitve, potem prevlada večinsko stališče.
Se vam zdi, da novoizvoljeni svetniki dovolj poznaio problematiko Trzina?
No, mislim, daj o nekateri poznajo bolj, drugi mogoče malo man, Zamc paje predvsem bolj pomembno na začetku vzpostaviti do-loceno raven zaupanja. Zaupanja pravzaprav zato, ker smo bili vsi izvoljeni, da bi delali v korist kraja. Naše predstave o tem so do neke mere različne, toda če smo pripravljeni na dialog, potem tezav ne b, smelo biti. Bistveno vprašanje je, ali so kandidirali zato, da b, nekaj naredili, ali pa so kandidirali zato, da kdo drug ne bi bil"na oblasti".	6
Kaj pa vaše volilne obljube? Ste mož beseda''
Seveda bomo poizkusili vse izpolniti...Že prej sem dejal, da gre za zelo visoko stopnjo identifikacije med menoj, kot županom, in programom razvoja. Navsezadnje sem jaz spodbudil nastanek tega programa ze leta 1999, pri njem paje sodelovalo veliko ljudi m tud, strokovnjakov, zato tudi mislim, daje ta program za Trzin zelo dober, vključno z všemi omejitvami, ki so v njem zapisane predvsem v zvez, s trajnostnim razvojem). Naša naloga je, da v tem mandatu strategijo, ki je operativno že izdelana, tudi uresničimo. Verjetno bo v času tega mandata potrebno dodelati še strategijo za naslednje petletno obdobje, kajti strategija je sicer nare-jena za deset let, s tem daje le prvih pet let bolj natančno dodela-
Kateri so vaši přednostní cilji in naloge?
Navedel bi predvsem investicije, ki nas čakajo. Kot prvo naj omen im gradnjo prizidka osnovne šole, ki rešuje tako vprašanje normalnega delovanja devetletke kot tudi vprašanje dodatnih potreb vrtca, poleg tega pa bo z njim zagotovljen dodaten prostor za športno vzgojo. Potem je tu center za družbene dejavnosti kjer bodo svoje prostore našli knjižnica, ambulanta, mladinski klub vecnamenska dvorana manjšega obsega in informacijsko središče. Nato je tu še Jemčeva ulica, kije potrebna temeljite rekonstrukcije, ne samo kot ulica, temveč tudi kot komunalni kondor (zamenjava salonitnih vodovodnih cevi, napeljava elektrike za javno razsvetljavo, plinovod) in povezovalna pot med OIC in Mlakamiiter ostale manjše investicije na cestnem področju (Kme-tičeva Mengeška ...). Seveda ne smem pozabiti na čimprejšnjo phnifikacijo celotnega Trzina z zemeljskim plinom in SRP. Ne-nazadnjeje pomembno tudi urejanje okolja v Trzinu v celoti (parkovne površine, zeleniće, klopce, objekti estetskega značaja...). Seveda pa ne vemo, kaj bo še potrebno reševati sproti
Trzinu želimo vdahniti še več duše, kolje že ima. Rad bi, da se Trzinci res počutijo Trzince.
Župani so ves čas pod drobnogledom ljudi in tako marsi-kdaj doživljajo kritike, obtožbe in napade.To je izrazito v predvolilnem času. Kako se odzivate na takšne grožnje, kritike, obtožbe, napade in podobne stvari?
Resnično so take stvari na nek način del predvolilne folklore. Upam pa, da gre res le za to folkloro in ne za osebnostne značil-nosti posameznikov ali sistemske dejavnosti. Sistemske v tem smislu, da ima nekdo neko ambicijo in da vse, kar počne, počne zato, da doseže to svojo ambicijo ne glede na posledice. Nekdo bi na primer želel obvladovati kraj in občino inje zato pripravljen delati slabo ter ustvarjati neko klimo nezaupanja in konflikta samo zato, da bi nekoč morda to svojo ambicijo uresniči I. Toda verjamem, da ljudje to opazijo, in taka drža na daljši rok ne obro-di sadov.
Kaj pa napadi na vas v prejšnjem mandatu?
Člověk se srečuje predvsem z dvema vrstama tovrstnih napadov. Ena je tista, ki izhaja pravzaprav iz nerazumevanja in nepoznavanja. Ljudje mislijo, da župan lahko nekaj naredi, česar v resnici ne more. Županu in občinskemu svetu se dostikrat kaj očita, toda tišti, ki očita, pogosto ne pozna zakonodaje, in ne ve točno, kaj župan ali svet lahko naredita in česa ne. Naj kot primer navedem predlog nekoga, ki je na predvolilnem soočenju dejal, da bi, če bi bil župan, zagotovil trzinskim obrtnikom delà, ki se izvajajo v Trzinu. Seveda je tudi naša želja, da bi
v Trzinu delali trzinski obrtniki, toda občina je vezana na Zakon o javnih naročilih, in mora izpeljati stvari po tem zakonu. Mi vedno vabimo trzinske podjetnike in , naj oddajo svoje ponudbe, po zakonu_o javnih naročilih pa moramo izbrati najugodnejšo ponudbo. Če to ni trzinski obrtnik, izberemo drugega. Če pa ne bi izbrali najugodnejše ponudbe, bi kmalu letela na nas obtožba, da razmetavamo z denarjem občanov. Torej, v principu vedno vabimo trzinske ponudnike, vendar pa delujemo v skladu z zakonom, ki nas obvezuje.
Zato pravim, daje včasih dobro vedeti, ali pa vsaj preveriti, preden začneš obtoževati. Velikokrat se namreč pojavi obtožba, ki je ne bi bilo, če bi se člověk prej pozanimal, kaj je mogoče in kaj ne.
Seveda paje tu še drugi razlog: ustvarjanje neprijetne klime, klime nezadovoljstva, celo nestrpnosti, ker ima nekdo pač neke druge želje inje vse to, kar razširja in govori, pravzaprav samo neke vrste maska za nekaj drugega. Je pa res, da te to nekaj časa jezi in da se moraš prej kot slej odzvati, še zlasti če gre za kakšne neresnične obtožbe. Odzvati seje treba z demantijem ali pa s tožbo (česar sam doslej še nisem uporabil), še zlasti če gre za obtožbe, ki lahko na daljši rok škodijo tistemu, komur so namenjene.
Pa pohvale? Jih tudi slišite?
Seveda, največja pohvala pa je rezultat volitev.
Mateja Erčulj
Referendum bo 19. januarja
Na Miklavžcv dan, 6.12.2002, ob 14h in 30 minut smo člani Vseslovenskega zdru-ženja vlagateljev zahteve po vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje přinesli v Državni zbor Republike Slovenije 62000 overjenih podpisov podpore za razpis piedhodnega zakonodajnega referenduma o noveli zakona o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje za vse. ki so prekomerno vlagali od leta 1974. Predsednik Vseslovenskega združenja g. Darko Fras je v navzočnosti Članov zdru-ženja predal predsedniku Državnega zbora Republike Slovenije g. Borutu Pahorju 62000 overjenih podpisov z zahtevo po razpisu predhodnega zakonodajnega referenduma v zvezi s predlogom sprememb zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Ob tem je dejal. da nam je v združenju na nek način žal, da je vendarle moralo priti do tega referenduma. Združenje seje vseskozi trudilo biti konstruktiven partner in upalo, da bosta DZ in Vlada zmogla toliko moralne in politične modrosti, da bi uspeli to vprašanje rešiti kompromisno v normalnih postop-kih. Ker nam to skupaj ni uspelo, smo pritisnjeni ob zid in prisiljeni uporabiti tudi skrajno sredstvo, kot je referendum. Ljudem moramo dati možnost, da se sami izjasnijo in soodločajo o načinu ureditve tega vprašanja. Glede na to, daje za 19. januar že razpisan referendum za Slovenske železnice, smo predlagali, da naj bi bil referendum o našem vprašanju na isti dan, kajti le tako bi se izognili nepotrebnim dvojnim stroškom.
Predsednik DZ Borut Pahor je podpisane obrazce sprejel in zatrdil, da bo podprl Pobudo, da bi bil referendum o vračanju vlaganj v telefonsko omrežje hkrati z referendumom o železnicah. Državni zbor je nato čez par dni to pobudo res potrdil, "ako da bo referendum 19. januarja 2003.
tej priliki bi se rad zahvalii vsem občanom iz občin Domžale, Lukovica Moravče. Mengeš, Trzin, Kamnik in Komenda za izkazano zaupanje in podporo s Podpisi za referendumsko vprašanje o prekomernem vlaganju v javne telekomunikacije. Posebej pa se zahvaljujem še vsem županom podjetniške regije za izkazano sodelovanje, tudi v prihodnje. Vsem skupaj čestitam ob dnevu samostojnosti Složnije. želim vam prijetne božične praznike ter srečno novo leto 2003 in nasviden-Je na referendumu 19. januarja.
vseslovensko združenje vlagatelje do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje
Danilo Kastelic
ivi lačnost
Slovenec ti ponižni, bil teptan, prešemo si zapoj, ko svita dan! Pomlad prišla je, up cvetoč, milina še polje vriskaj - v srcu ni več zima.
Pripni na prsi - nagelj, rožmarin, naj lipa šelesti moj ljubi sin, ponosno dvigni prapor vsem v bran, za sen očakov in tvoj stan.
Čemu odpreť pohlepu na široko vrata? Pobral najboljši sadež, a mar mu ni lopata, rojak ti - ljubi svojo mater domovino, čeravno dala kruha tanjšo bo rezino.
Se res ne ve kdo Čedermac je bil? Ki vtežkih časih nas je vse bodril? Mu znova dela strašna se krivica on je tu - in naš - nazaj mu gre pravica!
Kaj mi ne znamo strniti se v vrste? O kralj Matjaž, le zberi fante čvrste. Ki dali vse za dom svoj in zemljo, dvoličnosti ne bo, saj to je zlo.
Solzno bi gledal naš poet na kačo, kam pelje nas in se v strup prevrača in spet za hlapce bomo mi rojeni vedno manjša zibel je kjer smo dojeni.
Emilijan Pevec
TUDI V LETU 2002 JE BILO ŠEZLASTI BOGATO DRUŽABNO ŽIVLJENJE
K,
-o se ob koncu leta ozremo nazaj, lahko vidimo, da smo v Trzinu letos dobili nov gasilski avto in odprli dodatne prostore vrtca, omeniti bi bilo treba še dolgo pri-čakovano informacijsko tablo na vstopu v obrtno cono, nekaj dokončanih ulic v coni, predvsem pa se mi za nadaljnje življenje v naselju zdi pomembno, da smo spet dobili nekaj novih sokrajanov. V bodočem centru Trzina, ki ga še vedno najpogosteje precej neživljenjsko imenujemo kar T-3, so gradbinci dokončali nove bloke, pravza-prav dva stolpiča in velik poslovno- stano-vanjski objekt, v katere se že vscljujejo naši novi soobčani. Pravijo, da je zdaj med njimi več mladih, inje od tam tudi že več otrok v vrtcu in šoli. Novi stanovalci prav gotovo prinašajo v naše okolje nove potrebe, hkrati pa tudi nove ideje, novo energijo in verjetno ludi denar.
Novi gasilski avto
Zelo ponosni smo lahko na pridobitev ga-silcev, in sicer na novo kombinirano gasil-sko vozilo GVC 16/25. Pravijo, da je avto tako kakovosten in dobro opremljen, da mu ni para daleč naokoli. Bo že držalo, če tako pravijo strokovnjaki, mi, ki se na te stvari manj spoznamo, pa smo zadovoljni, ko nam gasilci povedo, da bodo zaradi 3000 litrske cisterne za vodo, ki jo imajo v avtomobilu, lahko dosti hitreje in uspešne-je posredovali ob požarih, še zlasti, če bodo hidranti še naprej tako slabo oskrbova-ni, kot se je kronično dogajalo na našem območju.
V začetku leta smo pozdravili prehod na plinsko ogrevanje kotlovnice v osnovni šoli. S tem je zrak v Trzinu spet za spo-znanje čistejši, saj je bila prej šolska kot-lovnica kar velik onesnaževalec zraka. Na tem področju se bodo stvari v Trzinu v prihodnjih letih še izboljševale. Na občini so namreč s podjetjem Petrol podpisali koncesijsko pogodbo o plinifikaciji Trzina. Sprva so napovedovali, da bodo že letos potegnili plinovod do plinskega om-režja v novem naselju, vendar zdaj vse kaže, da se bodo prvi odjemalci na plin iz Petrolovega omrežja v Trzinu lahko priključili v prihodnjem letu. Podpis pogodbe o plinifikaciji občine pa je za naš kraj iz-jemno pomemben ne samo zato, ker bomo imeli možnost priključka na cenejše in ekološko primemejše gorivo, ampak tudi zato, ker bo občina razkopavanje Trzina za polaganje plinskega cevovoda lahko izkoristila tudi za hkratno posodabljanje komunalnih vodov v ulicah, ki jih bodo
razkopavali. Ko bodo jame zasipali, pa bodo lahko uredili tudi same ulice. Med drugim bodo lahko v večjem delu naselja zamenjali stare salonitne vodovodne cevi z zdravju nc-škodljivimi plastičnimi cevmi, lahko pa bodo posodobili tudi različne komunikacijske vode in omrežje javne razsvetljave. Skoraj gotovo bodo lahko končno uredili tudi Jem-čevo cesto, vsaj nov asfalt pa bodo dobile še nekatere druge ulice.
Nacrti so pripravljeni
Da ne bi izgledalo, kot da leto, ki se izteka, za občino ni bilo tako uspešno, je treba povedati, da so opravili res veliko delo, saj so pripravili vse potrebno za začetek gradnje prizidka k osnovni šoli in tudi v centru Trzina za dokončno opremo objekta, ki so ga zgradili za občino. Že kmalu lahko pričaku-jemo, da bodo v tistem objektu v T-3 začeli urejati knjižnico, ambulanto, prostore za mladinski klub in informacijski center. Prav tako je vse pripravljeno tudi za ureditev športnorekreacijskega parka in za gradnjo povezovalne ceste med obrtno cono in Mla-kami.
Prav načrti za športnorckreacijski park so letos dvignili precej prahu. Kar dosti energije je bilo potrebne za usklajevanje precej nas-protujočih si stališč o tem, ali Trzin potřebuje takšen park ali ne. Precejšen del Trzincev meni, da rekreacijski park potrebujemo, predvsem med prebivalci Mlak, ki bodo naj-bližje temu parku, pa je največ nasprotni-kov. Med njimi je še vedno zelo prisoten strah, ki jim pred oči riše megalomanske stadione in množice ljudi, ki se bodo valile vanj. Verjetno bodo, ko bo vse urejeno, tudi sami vsaj malo razočarani, saj bo vse skupaj bolj žepne izvedbe, to je ravno prav za Mlake. Tištim, ki bodo hoteli tja na rekreacijo iz drugih delov Trzina, bodo verjetno priporo-čali, da naj kar v njihovem koncu uredijo še en tak park.
V	Mlakah so ognjeviti Ijudje
V	Mlakah pa je bilo letos živahno tudi zaradi načrtov za rešitev problema mirujočega prometa v njihovem delu naselja. Čeprav je bilo večkrat slišati očitke in tožbe zaradi parkirane pločevine na njihovih pločnikih, ki ovira varno sprehajanje in pot otrok v šolo, so na zborih krajanov in tudi drugače nekateri dokazovali, daje parkirnih mest skoraj povsem zadosti, daje le treba doseći, da bodo ljudje pravilno parkirali tam, kjer naj bi imeli za to določena parkirna mesta. Slišali smo lahko tudi celo kopico predlo-gov, kako bi problem lahko rešili drugače, kot pa so si zamislili na občini. Na zboru
krajanov so nazadnje, po kar precej vročih razpravah, salomonsko odločili, da naj rešitev problema složno najdejo predstavni-ki prebivalcev Mlak in občine. Pričakuje-mo lahko, da bodo problem začeli kmalu reševati. Nekoliko bodo oklestili občinski predlog, malo popustili pri stališčih naj-bolj zagretih prebivalcev, potem pa se složno strinjali, daje to le prvi korak pri celoviti rešitvi, ki bo počakala na mlajše rodove.
Prav gotovo pa so v drugi polovici leta največ pozornosti, časa in tudi energije Trzincev potrošile volitve. Že kmalu po počitnicah, nekateri so tudi malce pohiteli, so se razvnele strasti, in smo slišali res veliko kritik in idej, kako našo občino spre-meniti, popraviti, polepšati in sploh obrni-ti na glavo. Volitve so za nami, imamo novo vodstvo, ki je že poprijelo za delo, vse-eno pa nekateri še vedno niso pozabili in se pomirili. Upamo, da jih bo na tla spravilo vsaj novoletno rajanje in veseljačenje pred začetkom leta, od katerega vsi veliko pričakujemo.
Pestro družabno življenje
Prav gotovo bomo ob koncu prihodnjega leta lahko pisali o precej več slavnostno prerezanih trakovih in novih pridobitvah Kot nam zatrjujejo pristojni, je precej stvari že pripravljenih, vendar pa vseeno, pri pravih Trzincih se nikoli ne ve. V zadnjem hipu rad se kdo zavpije: »Ne dam! To je moje!« Če želite zanesljiv odgovor na to, kaj bomo v letu 2003 dobili, poča-kajte še kakšno leto, če pa ste neučakani, pa včasih pomaga tudi kakšna prerokoval-ka ali pa globok pogled v kavino usedlino. Delali pa bi krivico, če ne bi spregovorili tudi o društvenem in družabnem življenju v Trzinu. Kot že vsa leta, odkar imamo svojo občino, lahko rečemo, daje bilo tudi v letu, ki se poslavlja, v Trzinu precej živahno. Komaj smo se januarja odpočili od lanskega prednovoletnega dogajanja, smo se v kulturnem domu lahko udeležili raz-prave za podolgovato mizo o prostovolj-nem delu. Ker so razpravljali predvsem tišti, ki so že tako ali tako prostovoljci, so bile razprave tehtne, za otroke so v počit-niškem času spet pripravili celo vrsto po-čitniških dejavnosti, tako da tudi neupra-vičeni izostanek snega ni bil tako moteč. Mladi planinci so nas spet razveselili, saj so zmagali na državnem prvenstvu Mladina in gore, s tem pa so povzročili celo kopico skrbi, saj bo moral zdaj Trzin v janu-arju gostiti sklepni del letošnjega tekmo-vanja mladih planincev. Ampak saj se Tr- -i
zinci že poznamo, zadnji hip bo spet vse v redu in prav gotovo se bomo tudi tokrat odrezali kot dobri gostitelji. Saj to je Trzincem v krvi!
V februarju smo se že po utečeni navadi spet lepo zabavali ob pustu. Ni kaj, vsako leto nam gre bolje in od pustovanja v letu 2003 lahko spet pričakujemo, da bo še boljši. Prav tako so se naši kulturniki že po tradiciji dobro odřezali ob Prešernovi proslavi. Talenti so med nami, kar smo lahko opazili tudi v času praznikov, ki so posvećeni predvsem ženskam. Še zlasli cvetličarji so uživali. Ampak to je bil le uvod v Trzinsko pomlad. Ta seje začela sicer šele maja, ampak je takrat presegla vsa pričakovanja. Tako dobrih zasedb izvajalcev in představ verjetno še nismo imeli na našem festivalu. Prireditev smo
prvič, za začetek še bolj potihoma, poime-novali Festival, vendar seje přijelo in nas-lednjič ga bomo verjetno razglašali že bolj pogumno. Vsaj po tem, daje bilo več publike, lahko rečemo, da seje prireditev »přijela.« Isto velja za Florjanov sejem, ki je lepo dopolnil sprva le gasilsko praznovanje goda našega patrona. Letos je sejem na novi pri-reditveni prostor pritegnil še več obiskovalcev in tudi razstavljavci že računajo tudi na trzinski sejem.
Kot že običajno, je bil tudi letos praznični maj v Trzinu natrpan z dogajanji in veselja-čenji. Izkazala so se tako rekoč vsa trzinska društva, kjer pa srečujemo iste ljudi, se pravi tište, ki so pripravljeni kaj narediti. Mladi kulturniki so se izkazali s premiéro l'epelke, cizamovci pa z Vročico sobotně noči. Bilo je nepozabno. Tudi gasilci so pri-
stavili svoj lonček. V pričakovanju novega avtomobila so pripravili zelo dobro vajo, ki paje bila samo uvod v veliko taktično vajo, ki sojo pripravili v jeseni, po tem, ko so slavnostno proslavili krst novega kombiniranega vozila. Toliko gasilcev verjetno v Trzinu še ni bilo, gasilskih avtomobilov pa prav gotovo tudi ne. Še bi lahko pisal o družabnih dogodkih, ki resnično spodbijajo tište trditve posameznikov, ki menijo, da je naš kraj zaspan, da se v njem nič ne dogaja in daje le spalno naselje. Ti so verjetno letos dobili vsaj eno zadoščenje. Končno smo v naselje dobili kabelsko televizijo. Tisti, ki ne želijo med ljudi, lahko mirno pritiskajo na daljince in gledajo, kako zanimive stvari se dogajajo drugim ljudem. Ampak tudi Trzincem se marsikaj dogaja.
Miro Štebe
NAŠ KRAJ JE LAHKO ŠE LEPŠI
V prejšnji Številki Odseva smo poročali. daje Trzin na tekmovanju v akciji Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa, urejena in čista med manjšimi kraji zasedel nepričakovano četrto mesto. Turistična zveza je najprej pripravila tekmovanje v urejenosti krajev po posameznih območ-jih, nato paje naselja, ki so se uvrstila med najboljša, prcverila posebna republiška komisija. Pri ocenjevanju urejenosti je komisija tokrat dala poudarek urejenosti na komunalnem področju, predvsem skrbi za naravno in kulturno dediščino, ohranjanju stavbne dediščine, varovanju okolja, ločenemu zbiranju odpadkov, čišćenju odpadnih voda, kanalizacijskemu omrežju. oskrbi z vodo itn. Po teh merilih seje naš kraj zelo dobro odřezal. saj mu je manjkala Ie ena točka do tretjega mesta. Komisija, ki je pregledala naš kraj, paje pri ocenjevanju Trzina največ negativnih točk pripisala zaradi neurejenosti območja med industrijsko cono in ostalim delom naselja, zaradi po-siljene pozidave na prisojnih pobočjih Ongra, v gozdu ob Trzinu je našla preveč divjih odlagališč m sploh odpadkov, precej kritično pa so ocenili tudi propadajočo Jefačenkovo domačijo ob Jemčevi cesti - gre za hišo, v kateri se je rodil znani ljubljanski župan han Hribar, v kateri seje med vojno zgodi I hud zločin okupatorjev in v kateri so še ostanki ledenice, kakršne so imele včasih nekatere »mesarske« hiše v Trzinu, zdaj pa zelo neslavno propada in kazi videz našega kraja. -Prav bi bilo, da bi se Trzinci ob tem ocenjevanju vsaj malo zamislili. Kraj je, kot kaže, tudi v očeh drugih in strokovnih žirij sorazmerno dobro urejen. njegovo podobo pa kazijo posamezne zane-marjene točke. Glede na to, daje bilo med pred-volilno kampanjo slišati kar precej kritičnih pri-pomb na izgled našega kraja, upamo, da se bo novo vodstvo občine v še večji meri zavzelo za odpravljanje »črnih« točk in pack v občini, seve-f3 pa bi bilo prav, da bi se za to zavzeli tudi vsi, k|jimta kraj kaj pomeni.
Miro Štebe
TURISTIČNO DRUŠTVO TRZIN
RA2PISUJE
NAGRADNI JAVNI NATEČAJ
ZA NAJLEPŠO FOTOGRAFIJO TRZINA AU ŽIVLJENJA V NJEM
Vsi, ki bi želeli sodelovati v natečaju, pošljite svoje barvne ali črnobele fotografije, lahko pa tudi diapozitive, do 1. marca 2003 na naslov Turistično društvo Trzin, Mengeška 9, s pripisom: »za fotografski natečaj«. Vaše fotografije ali diapozitive lahko oddáte tudi osebno v tajništvu Občine Trzin. Strokovna žirija bo zbrani material strokovno ocenila in z denamimi nagra-dami nagradila tri najboljše posnetke.
Vse na natečaj prispele posnetke bomo predstavili javnosti na fotografski razstavi v Trzinu, najboljše pa bomo po dogovoru z avtorji (možen odkup) upo-rabili tudi za promocijo Trzina (prospekti, zgibanke, brošure ipd ), objavili pa jih bomo tudi v Odsevu.
V Turističnem društvu nameravamo natečaj ponoviti še v drugih Ietnih časih, saj želimo zbrati najlepše fotografije našega kraja v vseh sezonskih podobah. Vljudno vabljeni!
lzkorislile zimski čas za iskanje najiepših molivov v Trzinu!
Vsem krajankam in krajanom Trzina voščimo srečno in zdravo novo leto 2003. Želimo tudi, da bi bilo leto, ki prihaja, prijazno Trzinu, da bi bil naš kraj še lepši in prijetnejši za bivanje in da bi se kakovosc življenja v njem še izboljševala.
Turistično društvo Trzin
BILJE EN LEPVECER	M
■ ...........^■..jl.w ■■..,. „„.-„.H» .............■ „„. TRZIN'
plesov, med drugim mazurko, mlinarski ples, četvorko, zibnštrit, pokšotiš in krajc-polko. Za veliki finale paje poskrbel še Miha Pančur s Trzinko, ki sojo zapeli tudi skoraj vsi obiskovalci v dvorani. Med prireditvijo je predsednica Turistič-nega društva Trzin Jožica Valenčak podělila priznanja in šopke najzaslužnejšim za lepši in bolj urejen videz Trzina. V svojem govoru je poudarila, da smo lahko
ponosni, ker je Trzin v tekmovanju Moja dežela lepa in gostoljubna v skupini manj-ših krajev osvojil četrto mesto, ob tem pa je še dejala: »Sami vemo, kje so še problemi. Naš kraj še kazijo odlagališča smeti v gozdu na obronkih naselja. Zavedamo se, da marsikaj pri varovanju okolja in prostora ostaja še neuresničenega, da mar-sikatera stara hiša kvari izgled kraja, da smo preveč pozidali Onger, da premalo skrbimo za naša naravna bogastva. Dopustili smo, da so nam propadali kozolci, kašče, ledenice in drugo. Vendar je zave-danje o tem, daje to naša dediščina, vedno bolj prisotno.« Zatrdila je, daje po drugi strani vse bolj prisotna tudi skrb za okolje in kakovostno življenje. Veliko okolic hiš, balkonov in vrtov je urejenih, prav tako je vse več zelenić in cvetličnih gredic po Trzinu. Zahvalila seje vsem, ki se trudijo, da bi bil naš kraj lepši. Posebna priznanja pa so přejeli: Marija Vehovec (cvetličarna Ciklama) za večletno delo in za cvetje za javne površine, družina Žnidaršič za večletno delo ter prispevke v cvetju in za urejanje cvetja na javnih
»Tale naša dvoranica je pa res premajh-na«. Tako so vzdihovali številni obiskovalci večera folklore in slovenskih pesmi, ki gaje v četrtek, 18. novembra, pripravilo Turistično društvo Trzin. Gneča seje pravzaprav začela že pred kulturnim domom, kjer je nekaj neobzirnih in samoza-dostnih voznikov parkiralo svoje avtomo-bile tako, da ni mogel nihče več na asfalt-no ploščad za domom, tišti, ki so želeli s parkirišča ob šoli in Taubi centra, pa tudi niso hoteli popustiti tištim, ki so se šele drenjali na parkirišče. Zmeda je bila po-polna in kar nekaj obiskovalcev je razočaranih odpeljalo domov. V dvorani pa se to niti ni poznalo, saj je bila vseeno polna do zadnjega kotička inje skoraj pokala po šivih.
Ko pa seje program začelje nejevolja med tistimi srečneži, ki so se pridrenjali v dvorano, izginila, saj je vse pritegnilo do-gajanje na odru in pred njim, kjer sta po-vezovalca Saša Ručigaj in Tone Ipavec sproščeno in živahno napovedovala posa-mezne točke programa. Led so prebili mladi gostitelji, člani otroške folklorne skupine iz trzinske osnovne šole. Otroci v oblačilih, kakršna so v mladosti nosili naši dedki in babice, so prikazali, da so se pod mentorstvom Rada Zupanca naučili že kar nekaj starih plesov z našega območja. Kako bi drugače, kot da so začeli z našo pesmijo Trzinko, čeprav sta gostitelja ob tem opozorila, da Trzinka ne izvira ravno iz Trzina in daje menda nastala nekje v Posočju. Veselo razpoloženje so nadaljevali z živahnim plesom rašpla, s Šuštarskim plesom pa so nakazali, kako so šivali obuvala iz koruznega ličja. Zani-miv je bil tudi Grabčev ples z metlo, na koncu pa so v pesmi še povedali, da Men-gšani, Dobenčan, Ločani in Trzinci so to. Po krajšem pozdravném govoru na novo izvoljenega trzinskega župana g. Toneta Peršaka, za katerega so obiskovalci takrat tudi izvedeli svežo novico, daje bil izvo-Ijen tudi za državnega svetnika, so člani
otroške skupine folklornega društva Tine Rožanc, ki jih vodi Maja Rakun iz Trzina, prikazali otroške igre, predvsem izštevanke. Rajanje so popes-trili še z nekaterimi pesmicami in pleši v kolu. Svoj delež so pridali tudi člani mešanega pevskega zbora domaćega društva upokojencev Žerjavčki, ki so pod vodstvom Alenke Markus in spremljavi harmo-nikaša Žiga Markusa med drugim zapeli tudi Triglasni kanon Johna Hiltona. K razigranosti in živah-nosti so svoje pridali še mladi plesalci folklorne skupine Tine Rožanc. Ponazorili so plesno zabavo po »kožuhanju« koruze oz. ličkanju, kot rečemo pri nas. V njihovem nastopu so se prepletali značilni pleši z območja med Sv. Tomažem in Ljutomerom: polka, trojka, milica, štajeriš in Tak se pleše kosmatača. Trzinci že dobro poznamo veterane Tineta Rožanca, saj so že večkrat nas-topili v našem kraju, tokrat pa so z odra kar zasijali v belih belokranjskih oblačilih. Spontan aplavz gledalcev so izvali njihovi v splet povezani belokranjski pleši: Črnoma-ljsko kolo, Kopinja, Lepa Anka, Hruške-jabuke, Žumberačko kolo, Ivanič kolo in Svatovsko kolo. Poseben aplavz sije prislu-žil tudi tamburaški ansambel, ki je sprem-ljal plesalce, nastopil paje tudi samostojno. Po daljšem času smo Trzinci spet lahko pozdravili našega priljubljenega harmonikaša Miha Pančurja, ki je zaigral ti pesmi. Res mojstrsko je zagodel: Roža na vrtu zelenem cvete, Škrjanček poje, žvrgoli in Pleničke je prala pri mrzlem studene. Sledila je skupina nekdanjih članic pevske skupine továrně Toko iz Domžal, ki so si zdaj, ko Toka ni več, privzele ime Ljudske pevke. Pod vodstvom Mare Vilar so zapele venček narodnih pesmi, začele pa so z vzneseno Slovenka sem. Za konec plesnega dela večera je še enkrat nastopila skupina veteranov Tineta Rožanca, ki seje predstavila z novo plesno postavitvijo »ofiranja« oz. »freha«, kot so včasih rekli Trzinci uvodu v zabavo ob godu. Plesalci so prikazali, kako je izgledalo voščilo gospodu županu za god v Ribnici, ko so plesalci igrali kar sami na ribniške konjičke, piš-čali in lončeni bas. V praznovanje sta se vrinila še potujoči lajnar in berač, nato pa so vsi skupaj zaplesali venček bolj ali manj znanih ribniških
površinah, Peter Hubad z Dobena za več-letno delo in prispevke v cvetju za javne površine, družina Vertič za urejen vrt in lepo balkonsko cvetje, prebivalci Vegove ulice za lepe vrtove in urejenost ulice in Zvonka Žnidaršič za večletno delo, cvetje in vzdrževanje nasadov na javnih površinah, hkrati pa še za urejen vrt in okensko cvetje. Posebno priznanje je přejela tudi trzinska slikarka Bernarda Zaječ, kije s svojimi slikami z motivi Trzina, še zlasti pa z novoletnimi voščilnicami, precej prispevala k promociji Trzina. Ob zaključku prireditve so gostitelji poskrbeli še za pogostitev in družabno razpolo-ženje med obiskovalci in nastopajočimi.
Miro Štebe
PO HRIBIH IN DOLINAH
M avričnc barvě novembrskih dni so omamno vabile. Žerjavčki smo sklenili, da se naužijemo opoja in přelešti teh neizmer-nih lepot. Na Dolenjsko - tam vabijo Gor-janci in žlahtna kapljica! Devetnajstcga novembra gremo, če bo sijalo sonce ali padal dež!
Vřeme ni obetalo. Divjali so vetrovi - tako silno, da so podirali drevesa, odkrivali strehe, močan dež paje že tako napojil zemljo, da ga ni mogla več sprejemati, in vode so zalivale polja in kleti nekaterih domov. A Žerjavčki smo upali, da bo zmagalo sonce, umirilo vetrove, ukrotilo vode in nam zasijalo v vsej svoji razkošnosti. Spisek přijav udeležencev je bil vedno daljši - se-deži v avtobusu zasedeni. In devetnajstcga novembra smo napolnili avtobus Beno Tours-a. Odhod! Franci Bardorfer - organizator in vodja izleta, nas je prijazno - z nasmchom na obrazu, kot vedno, lepo po-
zdravil, představil dogodke dneva in zaželel veliko radosti. Nova članica Žerjavčkov nas je za prijateljstvo in dobro prevodnost našega ožilja pogostila z viskijem. Dežne kaplje so se umaknile sončnim žarkom in pogled na gozdove, poljane, prelepe vasice, ki so švigale mimo nas, je bil enkra-ten - božanski! In že smo přispěli v Trebnje, kjer smo pozajtrkovali - popili res dobro kavico ali sadni čaj. Oboje smo lahko po ugodnih cenah v želenih količinah kupili tudi za domov ali morda za darilo prijateljem. Nato smo nadaljevali pot do Metlike. Tam smo si ogledali proizvodnjo v Kometu, kjer spretne in pridne roke delavk ustvarjajo modne umetnine. Seveda smo obiskali tudi vabljive prodajalne Beti in jim odkupili nekaj zalog. Potem pa naprej! Med vinogradi smo se vzpenjali po vijugasti cesti do Radovice. Prijazno nas je sprejel na svojem kmečkem turizmu gospod Bajuk. Da ne bo pomote, povedal je, da ni nič v sorodu s politiko.
Tam smo poizkusili njihove dobrote - vse domače: meso, zelenjava, vinska kapljica. Razpoloženje je bilo vse prijetnejše. Gospod Joh je mojstrsko raztegnil harmoniko. Zadonela je lepa narodna glasba in prelepa slovenska pesem. Razpoloženi smo se mladostno in umo zavrtěli. Bilo je res veselo - čudovito. In nato pokušina vin v domači vinski kleti. Ob dobri kapljici in belokranjski pogači smo lahko prisluhnili tudi omamnim zvokom tamburice izpod spretnih prstov gospoda Ivana Slobodnika iz Radovice.
Sledilo je presenečenje. Med nami je bila slavljenka Olga. Prestopila jc prag zrelih let. Ubrano smo zapeli pesem: »Nekoč ži-vela deklica, po imenu Olgica,...« Zvoki harmonike in tamburice pa so prešerno vabili. Vsi od navzočih fantov so slavljen-ki želeli pokloniti nekaj taklov valčka. Ja, kar pošteno sojo utrudili, a menim,daje naš poklon našel pot do slavljenkinega srca. Nismo pozabili, da se bliža prazno-vanje novega leta, zato smo izkoristili priliko za nakup vrhunskoga buteljčnega vina.
Sledilo je še slovo - seveda s pesmijo, ki seje razlegala tudi med potjo v avtobusu. Vmes seje slišal še kak vic - razpoloženje na višku. In spontano - brez vsake režije in kar med vožnjo smo na »modni reviji« predstavili izdelke tovarne Beti: majčke, spalne srajčke in kopalke. Publika je bila navdušena. Vse manekenke so se obdržale na nogah, četudi je avtobus vijugal in urno puščal za sabo ovinke, ko nas je vozil nazaj - proti Trzinu. Zadonela je še zadnja pesem in voznik Beno Toursa nas je varno pripeljal domov. Sledila je prijateljska iz-menjava pozdravov z željo, da se še naprej tako prijetno povezujemo in družimo.
Anka Jurše
SREČANJE ČLANOV MEDGENERACIJSKEGA DRUŠTVA IZVIR
V začetku meseca, natančneje 10. decembra, so se v našem kraju zbrali člani, pravzaprav v večini članice, društva Izvir. Gre za medgeneracijsko združenje, ki spodbuja medseboj-no samopomoč in dejavnost starejših ljudi z našega območja. Na srečanje, ki so ga po-pestrili s krajšim kulturnim programom in skečem, je prišlo kar kakih 120 starejših. Gos-
titeljice, trzinske članice društva, pa so bile še posebej ponosne, ker so lahko prijateljicam iz drugih krajev povedale, da se trzinski Izvir krepi in da bodo v kratkem lahko ustanovili še eno skupino. Društvo namreč skrbi, da posamezne skupine ohranjajo pristne medčloveške odnose, kar paje v preveč velikih skupinah težko. Ko ena skupina postane preštevilna, se razdelijo na dve novi.
K er je konec tega meseca tako natrpan z najrazličnejšimi slavnostmi, zabavami, praznovanji in drugimi prireditvami, je bilo kar težko najti ustrezen čas za pripravo trzinske proslave v počastitev dneva samostojnosti. Organizatorji so nazadnje kot najprimerncjši datum izbrali nedeljo, 22. t.m., vendar si vse do zadnjega niso bili na jasnem, ali so se prav odločili ali ne.
Trzinci pa so se tistega večera začeli kar množično zgrinjati v dvorano kulturnega doma, kjcr jih je čakalo presencčenje. Člani domaćega KUD-a so jih pričakali v
oblačilih natakaric in natakarjev in jih ug-lajeno vodili do sedežev ob okusno okra-šenih mizah, ki so bile razpostavljene v vrstah po dvorani. Obiskovalci si niso mogli kaj, da se ne bi čudili, ko so opazo-vali pogrinjke z dobrotami, bokali rujnega vina, svečami in drugimi okraski. Zadrego je prekinil »gostitelj« Osmir Ru-žič - Růžko, ki je v vlogi glavnega »oštir-ja« na zabaven in sproščen način povabil ljudi, da naj okušajo dobrote njegove birtije, zraven pa še prisluhnejo petju meša-nega pevskega zbora trzinskcga društva
upokojencev Žerjavčki. Pěvci, ki pojejo vedno bolj ubrano, so po obvezni Zdravici zapeli še venček veselih domaćih pesmi, med katerimi so se še zlasti izkazali pri živahni zdravici Bratci veseli vsi. Sledil je županov govor, ki je bil za razliko od govora novega predsednika Slovenije dr. Janeza Drnovška, ki smo ga lahko poslušali dobre pol ure prej, koje prevzel nove funkcije, precej bolj skeptičcn do evropskih pove-zav. Med-tem koje
novi predsednik svoj govor skoraj v celoti posvětil nujnosti vstopanja v evropske povezave, je trzinski župan opozarjal na nujnost ohranjanja slovenske identitete in slovenskega jezika. Poh-valilje, da smo od osa-mosvojitve Slovenci veliko dosegli, opozarjal pa je tudi na nepremišljene in prenagljene poteze, zato seje zelo zavzel za referendum pred dokonč-nim pristopom k Evropski uniji in Natu. Nato so člani KUD-a kot natakarji simpatično recitirali ali deklamirali pesmi, ki so zajele in prikazale tako rekoč vse Slovence - od izseljencev do zamejcev in prebivalcev različnih slovenskih pokrajin. Primorsko so po svoje predstavili tudi gostje večera, ansambel Vruja (Izvir), ki so na harmoniko, kontrabas in dve violini, včasih pa tudi z dudami in mandolino, predstavili poskočné stare pesmi svojih prednikov. Pesmi so bile tako poskočné, da si nekateri obiskovalci niso mogli kaj, da ne bi tudi za-
MALO DRUGACNA PROSLAVA
DNEVA SAMOSTOJNOSTI j
plesali. K veselim pesmim polnim sonca in radozivos-ti, seje še kako prilegel pršut in rdeče vino, ki seje kar samo ponujalo z miz. V veselem razpoloženju gostje še opazili niso, daje uradnega delà proslave že konec in daje vse skupaj le še prijateljsko in predpraz-nično druženje. Lepo je bilo tistega večera v trzinski dvorani in godci iz Primorske so še nekajkrat sami šli na oder in zaigrali ter zapeli narodne pesmi iz svojih krajev.
Vse priznanje organizatorjem, trzinskim KUD-ovcem, ki so se že nekajkrat izkazali z domiselno pripravljenimi proslavami. Spet so presenetili, in res si zaslužijo vse pohvale. Na takšna praznovanja bomo pa še radi hodili. Ko so gostje gledali obložene mize, pa je bilo slišati tudi vzklike ponosa: »Pa smo res bogata občina!« Ni bogastvo samo denár in tisto, kar gre po grlu, bogastvo je tudi to, da se zelo pogos-to lahko srečujemo, prijateljsko pomenku-jemo in da se ćutimo kot Trzinci. Žal seje ob tem v pogovore kar nekajkrat pritihotapilo tudi vandalstvo neznanih zafrustrirancev, ki so dve noči pred tem na glavnem trzinskem križišču oskrunili novoletnojelko. Marsikdo je dejal, daje žalostěn, ko na ta način vidi, med kakšni-mi Ijudmi živimo. Čeprav naj bi bil pred-božični in prednovoletni čas prazničen čas ljudi blage volje, dobrote in odprtih src, so med nami očitno tudi kvazi junaki, ki pod okriljem noči zganjajo svoja barbarstva. Če že niso sposobni narediti kaj dobrega, zakaj morajo delati slabo?
Miro Štebe
! VESELO POPOLDNE STAREJŠIH OBČANOV			
' -1 4 Sp5ttÉ ■r a i lji Jaďft ^^ JH	v Ze po tradiciji je župan občine Trzin g. Tone Peršak pred koncem leta povabil naj-starejše krajane naše občine na prednovolet-no srečanje. V dvorani kulturnega doma so jih pričakale lepo pripravljene mize, na odru pa so se vrstili nastopi umetnikov, od najmlajših iz male šole, do starejših, ki so imeli vrstnike v dvorani. Vsi so po svoje prispevali k prijetnemu vzdušju v dvorani in udeleženci srečanja so jih vedno znova nagrajevali z aplavzom in nasmehi odobravanja. Lepo je bilo spet kramljati z nekdan-jimi prijatelji in znanci. Kako Čas beži in	U5	
Sk ~ sf m			
[HHTl WSKk'"'- • ťSMT	nosi vsakega po svoje. Pravzaprav seje od takrat, ko so se nazadnje tako srečali, že marsikaj spremenilo. Pogovor seje hitro razvnel, k boljšemu razpoloženju paje pri-spevala tudi dobra ponudba hrane in pijače. Program je povezoval Gašper Ogorelec, župan paje tokrat imel krajši a bolj sproščen govor. Med drugim je posebej čestital Ivanki Burger, ki prav te dni praznuje okrogli jubilej. M.Š.	1 Ju {Jfcjfi ■ JiLS	iflÉrjfl lim i* v IS
ZMEŠAMO ČAROVNICE, BUČE IN PAJKE - DOBIMO
M EGA ZABAVO
(fotografije smo objavili v prejšnji številki Odseva)
O křepče valnica Barca ludi letos ni razočarala trzinskih malčkov! Pred nočjo čarovnic, v soboto, 26. oktobra dopoldne, je pred Barco zrastel grad - tranipolin, iz gašperčka je zadišalo po pečenem koštanju, iz zvočnikov paje glasba vabila rado-vedneže in sploh vse malčke na zabavo s čarovnicama Mato in Mustačo. Otroci si niso dali dvakrat reči in kmalu so v vse večjem številu vodili svoje starše na zabavo. Malčki so takoj vedeli, kako se stvari střeže. Eni so se zapodili skakat v grad, drugi so luščili kostanj in srkali razne, ne ravno čarovniške napitke, tretji pa so hite-li risat pajke. Zakaj pa pajke? Saj jih je bilo že kar nekaj narisanih in razobešenih okrog Barce. Pajki, ki so jih narisali ali Přinesli otroci, so bili namreč »plačilo« za buče. Kdor je prinesel pajka, naj bi dobil bučo. Ampak pajkov je bilo kmalu toliko, •k je bilo že takoj jasno, da bo buč zmanj-kalo. Stvar sta rešili čarovnici Mata in Mustača, ki soji krajše rekli tudi kar Tata, ** odločili, da si bo bučo prislužil tišti, ki M bo najbolje, kot mumija, zavil v krep Papir. Očitno se otroci spoznajo na vse,
saj seje kmalu pred Barco pojavilo kar precej smešnih, v toaletni papir zavitih mumij, ki pa so bile še kako živahne. Ni čudno, da je tudi žanje buč kmalu zmanjkalo. Ob izdelovanju strahov in drugih domišljij-skih glav iz buč pa so na svoj račun prišli tudi starši. Kot otroci razposajeno so rezali buče, jim vrtali nosove in praznili možgane. Nekatere mamice so se šle umetnice in so bučam za pokrivala naredile prave ikebane iz suhih trav, listov in različnih plodov. Vsa čast mamicam! Res imajo umetniške darove, ampak tudi očki so se izkazali. Nekateri so znali na svojih bučah izrezati prav gro-mozanske in grozljive čekane. Ko so otroci buče postavili na ogled, pa seje stroga stro-kovna komisija odločala po načelih komisij, ki na izborih za različne mišice izberejo tisto mis, ki je drugi ne bi. Ampak tokratna prva nagradaje bila pa vsekakor zaslužena. Princeskaje bila res princeska! Bravo, mami! Ampak kaj, koje še cela vrsta drugih mamic, da o očkih ne govorimo, tudi zelo lepo izrezala, oblikovala in okrasila svojo bučo. Čarovnica Mustača je ugotavljala, da so pravzaprav vse buče tako posrečene, da so kar vse zmagovalke, njena kolegica Mata
paje zato med otroke za nagrado začela metati črve. Eni so rekli, da so špageti, ampak to ni držalo, saj so bili sladki in črni pa zeleni in rdeči. Otroci so bili nav-dušeni. Črvi so bili tako slastni, dolgi in sploh ... sladki! Tišti, kijim črvi niso bili dovolj, pa so lahko okusili sladkosti iz čarovniškega kotla, v katerem so brbotale razne čarovniški preparati, ki sicer na pogled niso vlivali upanja, ampak vse skupaj je bilo pa zelo okusno. Carovnice te stvari znajo že od nekdaj! Ni čudno, da so čarovnic!
Tokrat pa čarovnice niso znale zakuhati tako toplega in lepega vremena kot lani. Ena od lanskih čarovnic je s sabo vzela recept, zato je z večerom začel otroke v lička ščipati mraz in takrat so se spet izkazali starši, ki se jim je mudilo domov pred televizorje. Družba seje počasi začela razhajati. Vsak otrok je za spomin vzel svojo bučo, ob slovesu pa so se s Čarovni-cami dogovorili, da se prihodnje leto spet dobijo.
Gospa ZOFKA NAROBE, poročena Vukovič - BALONTOVA ZOFKA:
Ce bi še enterai živela9 bi spet rada z i vela v Trzinu
Gospa Zofka je stara 74 let, rojena je bila v družini Narobe - Balontovl. S hčero Branko stanuje v Ljubljani, hišo na robu trzlnsklh polj je nedavno prodala, ker nl-mata ne zdravja ne dovolj sredstev za obnovo In vzdrževanje.
"Kaj posebnega vam o sebi ne morem povedati," pravi. "Nisem ne političarka ne pisateljica, nisem poznana v poslovnih krogih, nikoli nisem hrepenela po položa-jih, priznanjih ..., vendar pa imam zelo rada svoj Trzin. In še nekaj - knjigo. In če bi še enkrat živela, bi bila spet rada v Trzinu.
Sreča ni predvsem materialna dobrina, srečo sestavljajo majhne radosti, hrepene-nja; v Trzinu jutranji pogled na kamniške planine, na širna polja z valujočim žitom, dobra knjiga, prijazen pozdrav. To bom tudi najbolj pogrešala sedaj, ko sem bom redkeje vračala na svoj dom. Dobro, da imajo novi lastniki tudi trzinske korenine in mi bodo vrata bivšega doma vedno odprta. Za sprostitev. za novo energijo.
Pravite, gospa Zofka, da Trzinu niste dali nikakršnega svojega pečata. Sama menim drugače. Urejena gospa, lepega obraza in svetlih, odkritih oči, ki se nc umikajo, zrejo naravnost v sogovorni-ka. Tako se vas spominjani iz časov, ko smo hodili na staro trzinsko postajo in nato z vlakom v Ljubljano, jaz v šolo, vi v službo. Ne spomnim se, da bi se kdaj na vlaku pridružili skupini kvar-topircev in zabavljačev - Trzincev, med katerimi je bila tudi marsikatera ženska. Pa tudi Vaše besede čežnje ni bilo, nasmejali ste se jim, jih pozdravili, se vljudno poslovili. Člověk je imel včasih občutek, da ste nekako odmaknjeni v svoj svet.
Izhajate iz Naro-betove družine, veje Balontovih, priznanih mizar-jev, v sorodstvu je bilo več du-hovnikov, med drugo svetovno ste bili kot aktivistka tudi internirani.
Razveseljuje me, če se doma, na delu, v trgovini, tudi na zabavah spoštuje-mo kot ljudje. Spoštovanje gre tako moškim kot ženskam, ne glede na to, kakšno delo opravljajo. Prav je, da spoštujemo tudi dru-gačnost. Tudi moja dobra soseda, ki jo imam iskreno rada, spoštuje moj odnos do ljudi in knjig in mi ne očita, daje ona delala na polju, medtem ko sem jaz brala.... Sama imam prav tak odnos. Hiša Balontovih, dom mojih starih staršcv in rojstna hiša mojega očeta, je tik ob gos-tilni Pri Narobet. Po pripovedovanju naj bi
bili stavbi stari preko 400 let. Predvidevam, da sta iz ene družine Narobe izšli dve glavni veji Narobetov: ena seje opredelila za gostinstvo, druga pa za mizarstvo. Kot vem, je bila mama Slavka Stmoleta sestrična mojega starega očeta. Škoda, da v družinah ni večjega interesa za raziskavo družinskega drevesa. Zanimivo bi bilo ugotoviti, od kje ime gostilne Pri Narobet. Bolj verjetno, da iz priimka kot iz lege - stavba na robu. V okolici in dalje proti Mengšu je bilo namreč že takrat nekaj trdnih domačij, kot Celova, Vožarjeva, Smukova ... Naše sorodstvoje tudi pri Zaharijevih v Trzinu, tu živi družina Cvetka Narobeta ... Balontovi mizaiji so bili znani daleč naokrog, stari oče je imel več pomočnikov. Njihovo delo so na primer
klopi v cerkvi sv. Fiorijana v Trzinu. Iz rane mladosti mi je ostala v spominu stara Balontova hiša z mizarsko delavnico, ki sicer preurejena še vedno stoji, njena not-ranjost, velika hiša s kmečko mizo in stara mama, opravljena v belo, pri kuhi in strežbi. Otroci smo po mléko hodili k Narobet, takrat so se ukvaijali še s kmetijst-vom, v trgovino pa k Frcug in k Matičku. Moja mama je dostikrat kuhala v gostilni pri takratni gostilničarki Rozki Strmole, posebej ob večjih praznikih, ko so imeli veliko gostov.
V Stražarjevi knjigi Mengeš in Trzin skozi čas zasledimo v letu 1825 dve do-mačiji s priimkom Narobe in tudi s hiš-nim imenom Narobe. Kdaj se je potem pojavilo domače hišno ime Balonta? Tega žal ne vem, mogoče je povezano z dejavnostjo. Vendar so mojemu starému očetu že pravili Balonta. V družini Miroslava Narobeta - Balonta, mojega starega očeta, seje rodilo kar 10 otrok, 5 fantov -vsi so bili mizaiji, in 5 hčera. Moj oče se je zaposlil na železnici 1926, se poročil s Francko Šuštar iz Češnjic, ku-harico po pokliču. Oče, mama, brat Ludvik in jaz smo najprej stanovali pri Dimcu ob Pšati. Skozi kuhinjsko okno seje vidělo naravnost na Pavovo dvorišče. Kasneje sta starša postavila hišo ob robu polj .. Vsi v družini smo radi brali. Prava mala čitalnica in debatni prostor je bila naša kuhinja. Oče je bil uka žejen mož, tako da sva ga z bratom morala naučili cirilice. Mama je zlagala pesmi za razne prilož-nosti, z bratom sva jih recitirala sorodni-kom in prijateljem ob praznovanju godov.
Kako ste takrat mladi preživljali prosti čas?
Osrednje igrišče je bil potok Pšata, in sicer poleti in pozimi, za otroke in za odrasle. Poleti smo se kopali v vseh mogočih kotlih, predvsem v Mačkovem, Lojzeto-
,7
Zofkina starša
vem, pozimi smo drsali. Takrat so bile zime hude in Pšata jc v glavnem zamrznila. Spomnim se, da so ženske v Pšati prale perilo, kmetje prali konje in se tudi sami okopali po umazaném kmečkem delu. Tudi velik umetno poplavljen travnik ob gradu Jablje jc bil pozimi drsališče. Ha-bašco so namreč spodaj zajezili zato, daje nastal led za potrebe mesarjev in za prodajo. In "vabuški hribček", kot so mu in mu še pravijo, je bil sankališče in smučišče. V gostilni Pri Narobet so se igrale igre, med vojno in po vojni so bili tam in Pri Matičku razni politični shodi, zborovan-ja...
Koje Pri Matičku ob neki priliki govoril poslanec Brejc, mu je eden od Trzincev vpadel v govor z besedami, da ni zanj. Poslanec je vprašal, za katerega da ni. Za tistega, ki ste ga imeli v mislih, je odgo-voril. Trzinci so bili vedno iznajdljivi. Pustolovščine takratne mladine so bile rabutanje sadja. Največkrat smo se znašli pod Dobcnom in Rašico, kjer so imeli najlepše češnje, orehe, kostanj. Krog mojih prijateljic in prijateljev v mladosti je bil ozek. Družila sem se s šošolko Dragico Kržišnikovo, Habjanovimi, Vo-žarjevo Angelo, Maličkovo Meri, Matič-kovim Mihom, Narobetovim Dušanom, Škrlepovo Meri ... Mnogih že dolgo ni več, nekaj jih je padlo med drugo svetovno vojno, nekaj se jih je izselilo iz Trzina ...
Vaša mama je bila glavna kuharica v gradu Jablje za časa baronice Marije Lichtenberg in potem Bilowa in za časa oficirske šole, torej pred, med in po drugi svetovni vojni. Verjetno ste bili večkrat na gradu. Česa se spominate? Pravite, da je šatuljo, v kateri hranite njene spominke, vaši mami poklonila baronica?
V gradu Jablje nisem bila velikokrat. Spomnim pa se, da nasje mama peljala v grad, ga nam v celoti razkazala. Še danes bi vedela za notranjo ureditev in okolico. Vendar takrat zame poslikave, parketi, vodomet sredi dvorišča, senčnica na hrib-čku ... ni pomenilo kaj dosti. Knjižnica meje najbolj prcvzela. Če bom lahko kaj pripomogla, sem pripravljena povedati kaj več o svojih spominih na takratno življenje v gradu Jablje.
Šatuljica, kl je omenjena v članku
V	vaših družinah, tako po očetovi kot po mamini strani je bilo kar nekaj duhovnikov in sester.
Duhovnik Martin Narobe, ki je leta 1888 ustanovil duhovnijo v Trzinu, je bil verjetno bratranec mojega starega očeta. Oče je večkrat hodil v Zapoge k teti, kjer je župnikoval Martin. Teta je bila verjetno njegova kuharica.
Bili ste mlada aktivistka, ludi internirana, ali je ta plat vaše družine - mislim na duhovnike, kaj vplivala na odnos do vas po vojni.
Ne, vsi smo se dobro razumeli. Leta 1944 so me kot šestnajstletno dekle aretirali in internirali v Birkenheide. Skupina mladih seje organizirala za delovanje proti okupatorju, zbirali smo material za partizane, trošili letakc. Spomnim se dogodka iz teh časov, da me je brat Ludvik peljal na kolesu, iz kangle sem metala letake. Srečala naju je mengeška policija, zagotovo uviděla, kaj počneva, vendar je dejanje spregledala.
V	trzinske organizacije po vojni nisem bila povabljena. V Zvezi borcev so se me spomnili šele, ko seje pisala knjiga Mengeš in Trzin skozi čas. Sama imam odnos do vere, spoš-tujem veme ljudi, ne omahlji-vcev in opravljivcev. V Trzinu je nekaj ulic imenovanih po padlih med drugo svetovno vojno. Marsikdo od padlih bi si tako poimenovanje še zaslu-žil. Pogrešam poimenovanja po pomembnih možeh, pa četudi so bili duhovniki. Ali na primer po priznanih starih obrtnikih, kmetih. Tu gre za odnos in tradicijo.
Kaj menite o Trzincih?
Trzinci smo bili vedno izredno domišljavi. Nekaj imamo, pa mislimo, da smo dosegli vse. Spodnji Trzinci so se znali drugače vključiti v napredek, zato je po moje zgor-nji Trzin zaostal za napredkom. Ni banko-mata, ni pločnikov ... Napredek je nujen. Naj se razvija podjetništvo, naj se gradijo nove in lepe hiše. vendar ohram naj se tisto s tradicijo. Kako lep in za dušo je bil in bi bil še lahko sprehod "za krajem". Ni na-predka, staro izginja. Ni tradicije ohranjanja starih obrti, kot je mesarstvo, mizarstvo, pletenje ... Vedno sem bila za čim višjo izobrazbo ljudi, tudi kmetov. Tudi ti naj bi šli v korak s časom - bio kmetije, kmetije odprtih vrat, zelenjavni nasadi ipd.
V Odsevu ste zagotovo sledili predvolilni kampanji tudi v Trzinu in obljubam strank in posameznikov. Kaj menite o bodočem razvoju kraja?
Spremljala sem to kampanjo, tudi pogovar-jala sem se z Ijudmi, kijih tudi sicer obis-kujem in oni mene. Ja, propagira se zeleni Trzin. Brez programa. Ali naj se mokrišča zaščitijo in lastnikom primerno plačajo ali pa naj se odloči za pozidavo. Eno ali drugo, ne pa pasja stranišča in smetišča na zasebni zemlji. Pa pasja stranišča po njivah.
In vaše novoletno voščilo Trzincem in Trzinu?
Moja želja in voščilo je, da se Trzin kot celo-ta razvije v gospodarsko napředen kraj, prijeten za bivanje, da se uredijo lepc spreha-jalne poti, ob katerih bo sprehajalec imel kje posedeti, pojesti, tudi dvigniti denar z ban-komata in predvsem skozi stari del kraja pogledati v krajevno preteklost z ohranitvijo dediščine. Tradicija naj bo sprehod do Do-bena in naprej na Rašico, kamor smo Trzinci vedno radi hodili. Trzinci moramo biti odločnejši za razvoj in ohranjanje tradicije.
Gospa Zofka, hvala za pogovor. Vam in vaši hčeri želim veliko zdravja in pogos-tega vračanja v Trzin, med ljudi, ki jih imate in vas imajo radi.
Jožica Valenčak
Pri gospe Ani Benda ob njenem rojstnem dnevu -Zofka Je druga z leve.
JESENSKE DEJAVNOSTI DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE
Cas pa res hitro m i ne va, komaj seje začelo novo šolsko leto, že so za nami jesenske počitnice. To je čas, ko zadiši po pe-čenem koštanju, toplem čaju in mrazu. Zato je lepo preživcti proste dneve v toplem domu, v krogu najdražjih. Žal pa so nekateri starši prezaposleni in ne morejo imeti prostih dni med počitnieami. Zato so zelo veseli, daje za njihove otroke in druge organizirano »delavno varstvo«. Pri tem, kako kvalitetno in koristno preživeti prosti čas, pa jim z različnimi delavnicami pomaga Društvo prijateljev mladine Trzin. Tokrat jim je ponudilo kar šest različnih dejavnosti: likovno, gledališko, računal-niško in slaščičarsko delavnico, košarko in igre z žogo ter športno aerobi ko. Vse, razen zadnje, so bile dobro obiskane. Posebno bi omenila dejavnosti likovne de-lavnice, na kateri so otroci izdelovali med drugim tudi novoletne voščilnice, ki so jih namenili starejšim občanom Trzina. S tem so vsekakor prispevali svoj del k izbolj-šanju sodelovanja med gcneracijami. Otroke, ki so obiskovali počitniške delav-nice, smo povprašali, kako jim je bilo na delavnicah všeč.
LIKOVNA DELAVNICA
>	Bilo mi je zelo všeč. Najbolj pa mi jc bilo všeč, ko smo izdelovali izdelke iz fimmo mase. To, kar smo izdelali za starejše občane, pa je bilo zelo lepo, ker smo mislili tudi na njih. (Nina, 5.b)
>	Na likovni delavnici mi je bilo zelo všeč, ker smo veliko ustvarjali. Najbolj všeč mi je bilo, da z ustvarjanjem razveseljujem stare ljudi. (Anja, 3.b)
>	Na likovni dclavnici mi je bilo zelo všeč: izdelovali smo okraske iz das mase, risali na steklo in izdelovali voš-čilnicc. Zelo všeč mi je bilo, ko smo izdelovali voščilnice za stare ljudi. (Kalja, 3.b)
>	Super je bilo. Izdelala sem super vazo. Vem, da bom razveselila starejše z voščilnicami. (Nika, l.b)
>	Delavnicc med počitnieami so mi zelo všeč. Upam, do bodo tudi v naslednjih počitnicah. V redu je, da smo naredili še nekaj voščilnic za starejše in upokojene ljudi. Upam, da jim bodo voščilnice všeč in da jih bodo veseli. Mislim, da smo vsi s tem naredili nekaj dobrega. (Martina, 6.b)
KOŠARKA
>	Ta aktivnost je bila zelo zanimiva in zabavna. Bilo mi je zelo všeč. Upam,
da bom lahko vsake počitnice preživel ob košarki. Erčo je res car! (Matic, 6a)
>	Bilo mi je zelo dobro, ker smo igrali ro-komet, nogomet in košarko. (Žiga, 4.a)
>	Zelo mi je dobro, ker smo igrali več športnih iger: rokomet, nogomet in košarko. Če bi še trajalo, bi hodil vsak dan. Najbolj všeč mi je bil nogomet. Nekaj sem še pozabil....da smo se tudi smejali! (David, 4.a)
GLEDALIŠKA DELAVNICA
>	Imeli smo se zelo dobro, ker smo pos-pravljali in delali za predstavo Nasilje in seveda jedli in pili. (Sašo, 6.r)
RAČUNALNIŠKA DELAVNICA
>	Bilo je super. Najraje sem se zabavala s sestavljanko. Na računalništvo bi še hodila. (Petra, l.b)
>	Bilo je zelo dobro. Še posebno všeč mi je bila SKB PAFI (igra o pujsku). Učiteljica je bila zelo prijazna. (Anže, l.b)
>	Jaz sem med počitnieami obiskoval ra-čunalniško delavnico. Spoznal sem, kako se riše na računalniku. Tam mi je bilo zelo všeč. (Silvo, 3.b)
>	Medjesenskimi počitnieami sem se vpisal na računalniške delavnice, ki jih je organiziralo društvo prijateljev mladine. Dva dopoldneva smo spoznavali raču-nalnik in se učili, kako ga uporabljati. Vsak otrok je dělal na svojem računalniku. Učila nas je zelo prijazna učiteljica Vanja. Izdelali smo vabilo za noč čaro-vnic, umik, nekaj pošasti in igrali igrico Papi. Vmcs smo imeli malico in se šli igrat v telovadnico. Bilo je zelo lepo. Drugo leto se bom spet vpisal na računalniške delavnice. (Anže, 2.a)
SLADKA DELAVNICA
>	Bilo mi je zelo všeč. Najbolj všeč mi je bilo, ko smo pekli piškote. (Tim, 3.a)
>	Na slaščičarskem krožku mi je bilo zelo všeč. Naučil sem se nekaj novih recep-tov. (Blaž, 4,a)
>	Na kuharski delavnici mi je bilo zelo všeč. Pekli smo torto, palačinke in piškote. Zelo mi je bilo všeč, ko smo pekli palačinke. Naredili smo jih tako: najprej smo dali moko, mleko in jajca, nato smo vse skupaj zmešali. Tako nastane masa za palačinke. (Nives, 3.b)
Za DPM Petra
Redek obisk prijateljstvo poveća.
Arabskl pregovor
FRULA
Naš Lumpi seje rad lovil -nato vročino je dobil. Frulo sije zaželel -in da bi hitro ozdravěl.
Obe sta želji se izpolnili, Lumpiju srečo natrosili. Sedaj lahko bo spet norel, na fruli pesmice si pel.
Nadel si lepoje oblekico, na glavo dal si čepico. V roke frulicoje vzel in v naravo odhitel.
Pihal v frulo je močno -iz nje izvabil pesmico. So ptičke k njemu priletele skupaj z njim so žvrgolele.
Anka Jurše
PETELINČEK
Petelinček skače, besen je. Kje so moje putke vse? Kliče jih ki-ki-ri-ki, nevestico si zaželi.
Putki za petelinčka ni -na gnezdu jajčeca vali. Piščančkov sije zaželela, ves dan na gnezdu je čepela.
Res so piščahčki se žvalili, so s kokljo na sprehod hodili. Je petelinčka srečala -bahavo mimo njega šla.
Anka Jurše
ŠOLSKA TORBA
Deček naš v šolo gre, torba strašno težka je. Ramice od teže so rdeče, hrbtenico mu postrani vleče.
Komaj težo premaguje, včasih res kar obupuje. Hrbtenica ga boli, a pri tem rešitve ni.
Velike to težave so in kar naprej se večajo. A če hočeš biti kdaj učen, sprejmi težo vseh bremen.
Anka Jurše
VESELI DECEMBER V DRUŠTVU PRIJATELJEV MLADINE
SLOVENSKI DOMOVINI
Ti, slovenska domovina, najkrasnejša vseh dežel. Kdo od nas bi te ne Ijubil, kdo od nas ne bil vesel.
Rad lepote tvoje bi opeval, ki drugje jih nima svet. Z lepo pesmijo srce ogreval, toda zmanjka mi besed.
Med zelenjem so domovi, tvojih trgov, mest, vasi. Njih stražarji so gora vrhovi, priče nekdaj slavnih dni.
Ko na zemlji Korotana, prost živel je Samo v rod. Po valovih pa Jadrana svobodni plul Slovencev brod.
Čvrst, pošten tu rod prebiva, domu, veri vedno zvest. Zemlje blagoslov odkriva žuljava slovenska pest.
Saj v osrčju tvojem skriva bajno pravljični in dragi svet. Vedno mlada, vedno živa, si razkošni, lepi svet!
Alojz Muhar
VĚSB&BSggĚŘ
NOVOLETNA KOLEDNICA
Plamen svcče dogoreva, stavke zadnje roka piše, v knjigi praznega ni lista se polnoči čas odšteva.
Dogodkov leta zven odmeva, misel naša zre nazaj, služila je zablodam vsem, ravnali nismo vedno prav.
Pozabljene naj bodo zmote in kar na duši nam leži, znebimo se stranpoti v življenju, lepši si čas ustvarimo.
Vsak sebi naj zapoje upanja vesele pesmi, Trzinci, zdaj na zdravje, naj srečno, zdravo novo leto bo!
Alojz Muhar
Za DPM Petra
S lovenska imena za december so gru-den, kolednik, grud-nik ali božični me-sec. Lahko pa bi ga poimenovali kar praznični mesec, saj se v njem zvrsti največ praznikov. December je mesec radostnega druženja, čarobnih pričakova-nj, sanjarjenj in ob-darovanj. Prevzame-jo nas posebni občut-ki, ki sodijo samo v ta čas, v katcrem si želimo svežine, nav-diha in zanosa, da bomo kos vsem zastav-Ijenim ciljem, ki smo si jih zadali za pri-hajajoče leto. Ljudje smo bolj širokosrčni, veseli, prijazni...Hkrati pa pogledamo nazaj skozi vse leto in ocenimo svoja dejan-jater dosežke.
December je tudi otrokom zagotovo naj-Ijubši mesec. V tem času imajo Miklavž, božiček, ponekod pa še dedek Mraz obilo delà, da obiščejo vse otroke in jih obdari-jo. Dobri možje vedo, da so bili otroci vse leto pridni in da so jim napisali ogromno pišem z željami, in jih nestrpno pričakuje-jo. K lepšemu, bolj prazničnemu vzdušju je tudi letos pripomogla starka Zima, saj nam je že natrosila malo snega. Zagotovo pa ga ima še kaj in nam ga bo poslala malo kasneje, da bodo lahko otroci pa tudi odrasli preizkusili smučke in sani. Trzinske otroke pa ne obdarijo samo dobri možje, temveč tudi Društvo prijateljev mladine. Tudi v letošnjem veselem decembru je za otroke pripravilo praznično
likovno delavnico in predstavo Butalci. Delavnicaje potěkala 10.11. v avli osnovne Sole in sejo je udeležilo 30 otrok s svojimi starši. Potekalaje pod vodstvom gospe Brede Podbevšek. Bilo je nadvse prijetno predpraznično vzdušje, kar je pripomoglo k veliki ustvarjalnosti. Otroci so s pomočjo staršev izdelovali novoletne voščilnice in svečnike. S svojimi izdelki si bodo zagotovo polepšali in popestrili prihajajoče praznike.
Potujoče gledališče Kranjski komedijanti pa je v torek, 17.11., v kulturnem domu uprizorilo veseloigro Frana Milčinskega Ježka -Butalci.
S predstavo Butalci so člani društva prijateljev mladine sklenili dejavnosti v letošnjem letu, imajo pa že nove ideje in náčrte za naslednje leto.
Gotovo ste že v večini opravili nakupe daril za svoje najbližje, sorodnike, prijatelje... Ob tem pa ne pozabite obdariti samih sebe s prijetnimi mislimi in lepimi željami, ki naj vas sprem-Ijajo na vsakem koraku vse dni v prihajajočem letu. Srečno novo leto želi vsem kraja-nom Društvo prijateljev mladine Trzin.
ŽIVIMO KOT PŘEBUJENI UUDJE
N.
a začetku adventa smo povabljeni k čuječnosti, ki jo ponazarja poklic vratarja. To je dandanes zelo pomembna služba. Ko imaš uradna pota, ti je vratar za oken-cem v ljubeznivo pomoč, obenem te pa premeri od nog do glave ali celo zahteva dokumente.
Delo vratarjev, nočnih čuvajev in vamostni-kov ni lahka stvar, kajti v današnji naglici je vse teže biti čuječ in pozoren. Pogosto se izkaže, da so nepridipravi bolj "čuječi". Nekdo seje zanimal in spraševal: "Alije bilo na vaš oglas, da iščete nočnega čuvaja, že kaj odziva?" Dobil je odgovor: "Ja, seveda. Tačas so že trikrat vlomili." "Gospodar je šel na pot, služabnikom je izročil oblast, vsakemu posebno opravilo in tudi vratarju je naročil, naj čuje. Čujte torej, ker ne veste, kdaj pride hišni gospodar, da vas ob nenadnem prihodu ne najde spečih." To zahteva evangelij na začetku adventa, ki je čas pričakovanja in priprave na božič. Božič je sicer gotov, vemo, kdaj bo, ni pa gotovo, kdaj pride Gospod in nas odpokliče predse. Omenjen je gospodar, saj niti o svojem življenju ne odločamo povsem sami.
Smo Ie oskrbniki, z velikánsko odgovomostjo zase in za druge ter za božje dobrinc na zemlji. Da bi čuječe in polno preživeli ta advent, pri-poročam troje:
Najprej: Živimo kot přebujeni ljudje. Kristjan ni dolgočasnež in zaspanec, ampak pozorno spremlja dogajanje okoli sebe. Živi s pokon-čno glavo. Ve, da nam Bog prihaja naproti po vsakem člověku, po vsakem dogodku. Ne spreglejmo znamenj časov. Drugič: Živimo kritično. Kritičnost pomeni sposobnost razlikovanja, presojanja, tehtanja. Da znaš razlikovati resnico od laži, zmje od plev, da bereš med vrsticami, da pogledaš za kulise. Nobena stvar ti tako ne izoštri sposobnost presojanja kakor branje in premišljevanje Sv. pisma.
ln končno: Živimo "v tem trenutku", danes. Samo ta trenutek je pomemben, samo tega imamo v oblasti. Koliko ljudi živi v sanjaijen-ju o příhodnosti ali pa v strahu, medtem ko dragoceni čas odteka v prazno. Ne pustimo, da nam kdo nažene v kosti strah pred prihod-nostjo. Takšen strah člověka samo hromi. Kdor ima vero in zaupanje v Boga, ne potřebuje astrologije in vedeževanja.
dr. Bogdan Dolenc
Zakrament, ki ozdravlja in opogumlja
V nedeljo, 13.10.2002, nam je trzinska Karitas pripravila lepo nedeljsko popoldne s sveto mašo, ki joje daroval župnik Kliničnega centra Ljubljana g. Miro Šlibar. K popoldanski sveti maši so bili vsi prav vljudno vabljeni, še posebej pa starejši občani in invalidi.
Sveta mašaje imela poudarek na zakramentu bolniškega maziljenja, kije namenjen vsem tištim, ki v sebi nosijo težke rane, povzročene od raznih oblik zla in trpljenja. Namenjen je tudi ostarelim, ki jim slabijo moči, in so v nevarnosti, da nenadoma zbolijo.
Vabilu se nasje odzvalo 47, ki smo tudi přejeli ta sveti zakrament.
Po končani sveli maši smo bili povabljeni v župnišče, kjer so nas pridne delavke Ka-ritasa in radodarne roke gospodinj obdarile z dobrotami. Prelepo nedeljsko popoldne, posvečeno samo nam, je hitro minilo.
Vsem skupaj hvala, želim vam obilo božjega blagoslova pri vašem darovanju za trpeče sokrajane.
Udeleženka lepega popoldneva
Lovrencija Nemec _
Starost počasi prihaja, pa hitro gre. Stare ladje se držijo pristanišča.
"talijanski	Nizozemski
KAKO SE JEV TRZINU VČASIH ŽIVELO...
Iz kronike duhovnije Trzin
Čeprav v poletnih in jesenskih mesecih naše rubrike ni bilo, ni ugasnila in bo še prinašala zanimive drobtinice iz župnijske kronike. Pisali smo že o tem, daje novi dušni pastir Viktor Kragl po prihodu v Trzin (spomladi 1933) začel obsežna obnovitvena dela pri cerkvi. Kronika natančno poroča, kako seje zbiral denar po hišah, omenja pa tudi, da domača občina ni prispevala niti pare. Danes si podrobneje oglejmo, kakšno je bilo tedanje versko življenje. Kronika poroča, daje bilo središče vsega verskega življenja evharistija (sv. maša). Duhovnik je spodbujal k pogostnemu prejemanju obhajila, obis-kovanje sv. Rešnjega Telesa in skup-nem opravljanju molitvenih ur pred Najsvetejšim. Ker je bila maša v latin-ščini, so verniki sodelovali na svoj način - z molitvami v domačem jeziku. Ob nedeljah in praznikih je duhovnik pred popoldansko božjo službo z verniki opravil molitveno uro. Ob četrtkih o mraku pa so v cerkvi opravljali »sveto uro«. Junija 1933 so vpeljali prazno-vanje prvih petkov v mesecu. Nekateri verniki so opravili devet zaporednih prvih petkov, saj je na to vezana Jezusova obljuba srečne smrti. K maši je vabilo praznično zvonjenje. Na četrtek popoldne so šolarji in odrasli prihajali k spovedi. Maša je bila že zjutraj ob 5.30"' in sicer z orglanjem in petjem (v tistih časih še ni bilo večernih maš). Slovesno so vsako leto praznovali praznik Srca Jezusovega. Med trzin-skimi verniki so širili Glasnik presv. Srca Jezusovega, ki so ga izdajali jezuiti. L. 1938 je bilo tu kar 60 naročni-kov. Mnoge družine so si nabavile podobo Srca Jezusovega, ki jo je v dnevni sobi blagoslovil in »ustoličii« duhovnik. V mesecu juniju pa so v cerkvi opravljali »vrtnice«; pred sv, mašo so na prižnici brali spodbudna besedila, maša je bila »orglana« in s petjem, po maši so sledile litanije Srca Jezusovega. Velik danje bil za duhov-nijo Trzin 30. September, dan celo-dnevnega češčenja, ki so ga mnogi imeli za praznik, inje delo počivalo. Prejšnji dan je bilo spovedovanje. Zjutraj ob 6h je bila sv. maša. Čez dan so se z glasno molitvijo po stanovih zvrstili možje, žene, fantje, dekleta in šolarji, ki so sejim pridružili skoraj vsi učitelji. Končali so popoldne z zadostilno molitveno uro in pridigo.
dr. Bogdan Dolenc
opsev
23
PRAZNIK, Kl POGRDE SRCA
Mesec december je pravljični mesec. Kljub vsej vznesenosti, ki vlada prav v lem mesecu, pride dan, ko se naša notranjost umiri. Vprijetnem vzdušju sederno v toplo izbo s svojimi najdraž-jimi in se enostavno imamo lepo.
Komaj že čakam, da bo sneg resnično po-belil naše poljane. Potem stopiš na ulico in vseje tako mirno in tiho, kot da bi se v ljudeh nekaj spremenilo. Kljub svojcvrst-nim preglavicam, ki jih povzroči sneg, ljudje začnenio razmišljati drugače. Vso to lepoto narave pa prepleta še misel o najlepšem prazniku, ki prihaja, božiču. Vemo, daje blizu čas in priložnost, da srečamo stare prijatelje, da se po dolgem in napornem letu cela družina usede skupaj k večerji in kar naenkrat se razpletejo veseli pogovori, in vsi se nasmejemo do solz. Zdi se mi, daje to čas, ko radi živimo.
Nekateri se bodo odpravili po nakupih ter v minus izpraznili svoje bančne račune. Drugi pa bomo raje z ustvarjalnostjo pripravili lepa in prisrčna darilca. Verjemite mi, da so dařila, ki jih naredimo sami, veliko lepša in nosijo globlji pomen. Přišel bo čas, ko se bomo zaviti v šal, tople rokavice in kapo, ki j ih je spletla naša babica, ter se oblečeni v volněn plašč odpravili na tržnico po sveže odsekano novoletno smrečico. Potem se bo ob njej
zbrala družina, ki jo bo po svojih zamislih in idejah okrasila z najlepšimi svetlikajoči-mi se okraski in na koncu drevesce odela še z utripajočimi lučkami. Otroci bomo pod smreko na tla položili še mah, nanj pa hlev-ček z Marijo in Jožefom, kravico in oslič-kom ter jasli, kjer bo ležalo povito božje de-te, ob njem pa ovčice in mnogo pastirčkov. In kar naenkrat bo tu sveti večer. Gospodinje bodo na ta dan pripravile slastné jedi ter spekle potiče. Nato se bo družina usedla k mizi in gospodinjo kovala v zvez-de. V tistem trenutku bi bilo lepo, če bi vsaka družina sklenila roke in se zahvalila za vse jedi in zdravje, obenem bi se spom-nili vseh ljudi, ki nimajo take sreče, da bi božični večer praznovali na toplem s sorod-niki ter prijatelji.
Ob pol dvanajstih se bomo počasi odpravili proti cerkvi, kjer bomo dočakali Jezusovo rojstvo. Prepričana sem, da se bomo morali zaradi petard in drugih pirotehničnih izdelkov boriti še za življenje, preden bomo stopili v cerkev. Nato bomo vsi sedeli v klopeh ob čarobnih nežno utripajočih lučeh, ko bodo zazvenele orgle in ubrani glasovi odpeli pesem 'Sveta noč'. V tistem trenutku bo duhovnik v jasli položil Jezuščka: dete je rojeno! Po sv. maši se bomo odpravili nazaj domov na toplo ter v posteljo z mislijo, da je jutri še en lep dan. Zjutraj bomo otroci najprej tekli pogledat, če nas pod jelko čaka kakšno dařilo. V polnem pričakovanju bo-
mo trgali papir in odpírali dařila. Tudi starejši ljudje verjamejo v božička, če jim ta le kaj prinese; včasih paje že dovolj topel objem ljubljene osebe ter poljubček. Veselje in rajanje se bo nadaljevalo do konca leta. Srečevanje prijateljev ob toplem kakavu in majhna darila pozornosti nam bodo dajala zalet in zavest, da smo še vedno ljubljeni, vse to in še več se bo dogajalo v mesecu decembru. Na koncu naj vam položim na srce: nimajo vsi ljudje na svetu takšne sreče kot jaz in ti. Spomnite se na starejše, obiščite 'prababice' in "pradedke' v domovih za ostarele, naredite voščilnice in jih pošljite vsem, ki jih poznate, ne odslavljajte ljudi, ki pri vratih prosijo za pomoč, ne preklap-ljajte programov, ko se na ekranu izpišejo telefonske številke za dobrodelne name-ne. V tem prazničnem času poglejte še okoli sebe, kaj se dogaja. Če boste vi razveselili druge, bodo tudi drugi vas: morda le z besedo hvala.
Misel za Awiec ... Vsakdo naj se postavi pred svoje domače jaslice in se vpraša: Koliko smo mi res podoba svete družine? Koliko nam do tega manjka? Prosimo Gospoda za odpuščanje in pomoč (iz Oznanil župnije Trzin; december 2002)
Urša Mandeljc
SNEG LETOS V TRZIN U BO!
Smučarsko društvo Trzin seje, po lanski »poskusni« dobi z izposojenim topom SK Mengeš, odločilo za svojo največjo investicijo doslej. Da bi zagotovili sneg, naravi navkljub, smo v torek, 10.12.2002, prevzeli snežni top znamke SUFAG. Le-to nam je uspelo ob pomoči podjetja EDITRADE d.o.o. iz Trzina, kije top priskrbelo po izjemno ugodni ceni. Glavna zahvala za uspešen nakup pa gre še podjetju PETROL d.d.,
Ljubljana in Občini Trzin za finančno pomoč.
Kljub vsemu pa je za majhno društvo, kot je SMD Trzin, tak nakup ogromen zalogaj, zato se obraČamo na vsa podjetja in občane Trzina s prošnjo za kakrš-nokoli pomoč, ki nam bo zagotovila dokončno odpla-čilo topa in nemoteno delovanje le-tega.
Upamo, da bo letos naše smučišče služilo svojemu namenu in da bo privabljalo staro in predvsem mlado na sneg tudi z vašo pomočjo.
Za vse informacije vam je na voljo tajnik društva, g.Rado na tel.:040 234 234!
mm Z SELO BRADO
M esec december je najbolj naporen mesec za kulturnike: od mladih do starih. Takrat se začnejo proslave, koncerti, predbožič-na, božična in novoletna srečanja, kjer ne sme manjkati kulturne-ga delà. Tako so kar naenkrat zasedeni vsi dobri in slabi igralci, pevci in muzikantje. Živahno je povsod! In prav tako je v Trzinu. Praznično vzdušje se začne dan ali dva pred prihodom sv. Miklavža. Mladi trzinski kultumiki, ki imamo zdaj že šestnajst članov, smo z delom pričeli že kar 1. decembra. Treba seje bilo počasi ogreti za veliki finale. In kaj smo počeli? Pomagali smo sv. Miklavžu. Na že omenjeni dan smo se v Miklavžcvem spremstvu, dva parklja in trije angeli, odpravili po občini, kjer smo reklamno razveseljevali otroke in prav tako njihove starše. Naslednji dan, v torek, smo ponovili vajo, le da smo poleg obdarovanja prikazali tudi kratek odlomek igrice in naslednji danje modra raketa, ker smo bili v gromozan-skem zaostanku, z Miklavžcvim spremstvom zopet zdrvela na kraj, kjer je čakalo ogromno število otrok. Kljub poiumemu zaos-
tanku so otroci sv. Miklavža čakali z odprtimi dežniki, velikimi očmi in pričakovanji. V četrtek nismo šli nikamor. Ostali smo doma. Toda ne za zapečkom. To je bil dan, na katerega smo se pripravljali dva meseca. Nekateri so na ta dan prvič stopili na oder in pokazali svoje talente. Še pred vsem tem pa je sledila velika priprava: oblačenje, maskiranje, uglaševanje glasov, ponavljanje besedila, premagovanje treme... Skratka, živahno! To je
----------------------------- ---------------—-^ztà
pač tako dogajanje, ki se ga ne da opisati, ampak gaje potrebno videti in doživeti. Ne zgodi se vsak dan in vsakomur, da ima sre-čo pogovarjati se z devetimi angeli in petimi parklji. Res je čaro-ben občutek.
Med vsemi temi pripravami pa seje manjša skupinica odpeljala na ogled po Trzinu. Zaradi slabega vremena se Miklavževo spremstvo ni moglo popeljati s kočijo, zato so se usedli kar v gasilski avto in šli še na zadnji pregled. Ob 17. uri je sledila prva predstava. Zborček angelčkov je odpel najmlajšim prebivalcem Trzina, to je do četrtega leta, nekaj pes-mic. Prav tako je na zemljo svoj zborček pripeljala peklenska so-drga. Ker vemo, da v peklu ni prav kaj dosti delà, in so se parklji zelo polenili, so komaj, z veliko težavo, odpeli pesmico 'Mi smo parklji'. Od članov peklenskega zbora seje izkazal le zborovodja, a kaj, ko ostali niso hoteli prav dosti premikati svojih čeljusti. Pol ure premora... rekviziti na mesto... nastopajoči na svoja města... veliki finale. Dvorano napolnijo otroci od petega do sedmega leta starosti in igra se prične. Ni bilo veliko, le dvajsetminutna igrica, a zahtevna za mlade igralce. Mali Sašo in njegova starejša sestrica Zala sta zašla daleč v gozd, da bi pričakala sv. Miklavža, ko naj bi se spustil na zemljo. Vendar sta zaradi prevelike vzne-mirjenosti zašla in se izgubila. Od naporne poti sta legla pod dřevo, v sneg, kjer sta zaspala. In ravno takrat sta se na zemljo spustila angela. Tako sta otroka imela srečo, da sta jih ta dva zbudila in jima pokazala pot nazaj domov. V drugem dejanju sta druga dva angela dobila nalogo, da pogledata na Zemljo, kdo je priden in kdo ne. In viděla sta marsikaj: vse tište otroke, ki kažejo jezik, mečejo kamenje, čečkajo po zvezkih, zamujajo v šolo in še marsikaj. V tistem času sta tudi Sašo in Zala našla pot nazaj domov. Ker sta bila prepričana, da sta bila pridna, sta še v zadnjem trenutku Miklavžu napisala pismo s svojimi željami. Četrto dejanje je zopet pripadalo angelom. Vratarček, pisarček, poštarček in gospodarček so ljudem na zemlji predstavili svoje delo.
Na koncu so svoj lonček pristavili še parklji, ki so se kar naenkrat prikazali v nebesih, kjer so naredili strašen preplah. Sledil je čas, ko so srca vseh malčkov v dvorani začela biti še en-krat hitreje in če ste dobro prisluhnili, niste slišali niti dihanja Otroška usta so se odprla in očke so se jim povečale. Na oder je ob prijetni melodiji, obdan z vsemi svojimi podrejenimi, ki so v rokah držali iskrice, stopil sv. Miklavž. S svojim prijetnim glasom je ogovoril vse prisotne in jim nato razdelil dařila, seveda le pridnim. A ne boste verjeli, tokrat so bili v Trzinu prav vsi otroci
Mladi folkloristi si izdelujejo obuvala iz ličja
2. nadaljevanje
opsev
pridni. Za darila, ki sojih dobili otroci, je spet poskrbela Občina Trzin. V imenu vseh seji zahvaljujem, kajti prav z dařili lahko res doživimo god sv. Miklavža, kot se spodobi. Zahvala gre tudi prostovoljnemu gasilskemu društvu Trzin, vsem angelom in parkljem ter Miklavžu, ki si je v vsej nori evforiji našel čas tudi za trzinske otroke, in Juretu in Igorju. Naj se zahvalim vsem, ki so mi omogočili, da sem že deveto leto pripravila igrico za god Sv. Miklavža.
Se vidimo zopet drugo leto!!!
Urša Mandeljc
Do sedaj smo v dveh prispevkih opisali ličkanje koruze in pletenje kit. V šoli so povedali, da
so učenci in učenke petih razredov izdelali kar 35 kit, tako dajih je dovolj za izdelavo 17 parov obuval.
Pred kratkim je nekega jutra še pred začetkom pouka prva skupina učencev višjih razredov pričela s šivanjem obuval. Kako delati, sta nam pokazali ga. Jožefa in še gospa Pavla, obe iz Kraš-nje. Poleg učencev sta se učila tudi učitelj Aleš in tudi naša Jožica Valenčak. Kako so delali obuvala in peharje, bosta opisali učenki Tea & Karmen.
Rado Župane
Polovica učencev 7.b razreda je v torek dobila prav poseben obisk. Prišle so tri gospe, dve sta nas učili šivati copate in peharje iz ličja.
Postopek izdelaveje sledeč: najprej spletete iz koruznega ličja kitke, polem jih malo namakate v vodi, da se omehčajo. Spleteno kilo vzamete iz vode in jo stisnete, da od nje ne kaplja. Nalo pričnele s šivanjem. V iglo vdenete nilko sukanca ter zvi-jate kito v ovalni obliki in oblikujete podplat. Vzamete kopito, ga postavile na izdelan podplal in pritrdite z žebljički. Žal copat nismo uspeli dokončali, ker nam je zmanjkalo časa. Copali, izdelani iz koruznega ličja, so zdravi za revmatike, saj blažijo revmo! Imajo tudi eno slabo lastnost, in sicer da se podplatí zelo hitro obrabijo.
Napodoben način smo izdelali ludi peharje. Priprava koruznega ličja je bila enaka kot pri co-paiih, spletene kile pa smo tokrat sešili skupaj v obliki košarice. Model je bil pripravljen iz sliroporja, (gospa Soje oblikovala doma), okoli njega Pa smo sešili kite. Košarica je namenjena za bon-bončke, sadje ali Pa tudi za okras.
Nas paje ga. Pavla tudi podučila, kako se pripravi posebne ši-vanke za šivanje predmetov iz ličkanja. Šivanka mora biti dovolj dolga, približno 8 cm. Mora imeti tudi dovolj veliko 'uho', skozi katerega vtaknemo nit oz. dreto za šivanje. Šivanko primerno s kleščami in jo močno segrejemo nad ognjem. Nato jo položimo na kos lesa in z ožjim delom kladiva narahlo tolčemo po njej na mestu, kjer naj bi se šivanka ukrivila. Šivanka mora biti rahlo ukrivljena, da z njo lažje pridemo skozi ali okrog do 1 cm debele kite.
Učiteljica Nena Šipič je tokrat prispe-vala fotografije, posnete 12.novembra v trzinski šoli, kjer so tega dne pričeli s šivanjem obuval.
ŠE NEKAJ UTRINKOVS PRIREDITVE ZA STAREJŠE OBČANE... (23.12.'02)
NOVICE IZ PGD TRZIN
I—/eto se končuje. Na koledarju bomo obrnili nov list in kot že nič kolikokrat doslej začeli z novim. Kaj naj vam rečem ob koncu leta? Za nas je bilo zelo delav-no, lahko bi rekli celo, daje bilo tudi kar precej naporno, še posebej paje bilo leto 2002 za nas uspešno. Upam, daje bilo takšno tudi za vas. V letu, ki se izteka, smo trzinski gasilci na vseh področjih delovanja društva izpolnili cilje, ki smo si jih zadali. Največjega pomena za nas je bil nakup novega vozila in druge opreme za zaščito in reševanje. Veliko pozornosti pa smo posvečali tudi izobraževanju članov. Lahko poudarim, da smo tudi na tem področju veliko storili. Naši člani so se usposabljali na Igu, en tečaj pa smo pripravili tudi v društvu. Za strokovnost naših ljudi se nam tako ni bati, vseeno pa bomo tudi v letu, kije pred nami, največ pozornosti in energije še naprej namenjali nakupu opreme in izobraževanju naših članov in tudi drugih ljudi v občini. Ob koncu leta naj se vsem, ki ste nam letos res ogromno pomagali, še enkrat zahvalim. V prihajajočih praznikih pa vsem želimo notranji mir in srečo, v prihodnjem letu pa obilo uspeha, zdravja in veselja v življenju.
Predsednik PGD Trzin Jože Kajfež
GASILCI SD HITO© POSREDOVALI
V ponedeljek, 23. t.m. popoldne je v lakirnici avtomobilskega servisa Štefe -Citroen izbruhnih požar, K sreći nihče ni bil poškodovan, zaradi hitrega in učinkovitega posredovanja paje tudi škoda manjša kot bi lahko bila. Naši gasilci so ponovno dokazali, daje bil nakup novega avtomobila upravičen. V tistih trenutkih, koje odločala vsaka sekunda, so z novo opremo in novim znanjem lahko hitro zaustavili širjenje požara in ga omejili, do te mere, da pomoć poklicni gasilcev iz Domžal skoraj ni bila več potrebna.
ODSfV
27
if	PLANINSKO DRUŠTVO ONGER TR2IN	AAA cttoroMA
SKLEPNO TEKMOVANJE PRVENSTVA MLADINA IN GORE BO 18. JANUARJA V TRZINU		
V
erjetno vsaj nekateri veste, da so trzinski mladi planinci lani že tretjič osvojili naslov državnih prvakov v tekmovanju Mladina in gore. Gre za tekmovanje v poznavanju tem planinske šole, v katerih se merijo člani planinskih mladinskih odsekov iz vse države. Po običaju morajo člani mladinskega odseka, ki so osvojili naslov državni prvak, naslednjo leto gostiti sklepno tekmovanje prvenstva.
Trzinci smo tako pred leti že gostili takšno tekmovanje, ker pa so naši tekmovalci eno leto kasneje tudi na tekmovanju v Trzinu zmagali, so tekmovanje naslednje leto izjemoma pripravili v Pod-lehniku, da ne bi bilo to samo v Trzinu. Ker pa so bili naši mladi planinci spet zelo pametni in so želeli zmagati, bodo morali 18. januarja »za kazen« spet gostiti finalno tekmovanje prvenstva Mladina in gore. V zadnjih mesecih so po vsej Sloveniji potěkala območna tekmovanja Mladina in gore in 35 najboljših ekip se bo prišlo poměřit v Trzin na sklepno tekmovanje. Ker bomo Trzinci gostitelji, se skušajo na Planinskem društvu Onger Trzin za sprejem gostov kar najbolje pripraviti. Želijo, da bi tudi tokrat Trzin prikazali drugim kot gostoljuben in prijeten kraj. Tekmovanje bo v osnovni šoli, kjer bodo pripravili tudi ves spremni program. Gre za res velik projekt, saj je treba zagotoviti zabavni in kulturni program, mlade tekmovalce bo treba pogostiti, jih obdariti, kot je že običaj na takih tekmovanjih, zraven pa jim bodo morali predstaviti tudi naš kraj.
Organizatorjem, ki jih vodi naš tehnični urednik Emil Pevec, ki je hkrati tudi prcdsednik PD Onger Trzin in tudi tehnični urednik Planinskega vestnika, se od skrbi in nalog v »veselem decembru« ne smeji.
Še zhistijih skrbi sorazmerno slab odliv sponzorjev. Ker gre za res veliko prireditev, ki bo odmevna in bo pones-la ugodno ali manj ugodno sliko o Trzinu po vsej deželi, bi bilo prav, da bi tudi drugi Trzinci, še zlasti pa trzinska podjetja, po svoje poskušali pomagati. Organizatorji pravijo, da bodo veseli vsakega prispevka in pomočí Gostitelji imajo vedno tudi nalogo, da izberejo osrednjo temo tekmovanja. Koje bilo pred leti tekmovanje prvič v Trzinu, so se člani Mladinskega odseka odločili, da bo osrednja tema delo, pomen m življenje trzinskega rojaka, znanega planinskega publicista, urednika Planinskega vestnika in pedagoga Tineta Orla, za letos pa so kot osrednjo temo določili GRS (Gorska reševalna služba). Za to so se odločili, ker letos praznujemo 90-let GRS in ker je letos izšla knjiga o reševanju na območju gora nad Kamnikom. V tej knjigi je omenjenih tudi nekaj Trzincev, zato seje zdel izbor te teme kot nalašč za tokratno tekmovanje. Gorski reševalci iz Kam-mka so že obljubili sodelovanje in bodo v trzmskem kamnolomu '■stega dne prikazali nekaj svojih spretnosti. Že zdaj pa lahko po-vemo, da bodo organizatorji pripravili tudi zelo zanimiv spremni program. Ce bo vse po sreči, bodo mladi tekmovalci Trzin spet Opustili z lepimi vtisi. Na planinskem društvu pa svoje tekmoval-ce nagovarjajo, da naj letos za boga milega vendarle ne zmagajo. Priprava takega tekmovanja terja res veliko priprav, denarja in energije.
Miro
iff m
ttlW/fi<£ /ga gmy
PLANINSKI KROZEK
Planinski krožek na OŠ Trzin letos »praznuje« petnajst-letnico. Vabimo osnovnošolce, da se nam pridružijo Planinski krožek »domuje« vsako sredo ob 15. uri v učilnici zemljepisa.
Krožek vodijo: Tomaž & Irena & Simon
Predavanja v knjižnici Domžale
8.1. ob 19h Gorniški večer z dr. Petrom Skobemetom (představil bo rastlinstvo slovenskih gora); v organizaciji PD Domžale
9.1.	ob 19h Japonska - živ portret (Irme Cikajlo) 16.1. ob 19" Astro večer: Roman Puš
23.1. ob 19" Zahodna Afrika (Gana, Burkina Faso, Mali, Senegal) (Matjaž Lapan)
30.1.	ob 19h Astro večer: Roman Puš
6.2.	ob 19h Nova Zelandija (Luka Romih)
13.2.	ob 19h Astro večer: Roman Puš
AEROBIKA TNZ
o' j, \ '»II*
V prejšnji številki Odseva je bila objavljena napačna telefonska številka, kjer dobite vse potrebne informacije. Številka je: 041-748-333 - Andreja
KOŠARKA
Mladi trzinski košarkarji OŠ Trzin so tudi v letošnjem letu dosegli zelo dobre rezultate. Na regijskem tekmovanju so v konkurenci devetih osnovnih šol zasedli drugo mesto ter se uvrstili v naslednjo stopnjo tekmovanja. Na področnem tekmovanju pa so v konkurenci šestih šol iz domžalske, kamniške ter medvoške regije v predtekmovanju premagali košarkarje OŠ Komenda ter zgubili proti OŠ Preska. V finalnem delu tekmovanja pa so po zelo borbeni igri zgubili proti OŠ Mengeš ter premagali OŠ Marije Vere in se uvrstili na končno tretje mesto. Trzinski fantje so pokazali veliko poguma in borbenosti. Z bučnim navijanjem za svoje soigralce pa so dokazali, daje ekipni duh v njih še kako močan.
Vsem fantom čestitam, hkrati pa se zahvaljujem ravnatelju OŠ Trzin, ki nas je vse primerno pogostil.
Trener Erčulj Matjaž
STRELSKE NOVICE
!: I
JL o dolgem času se ponovno oglašamo v našem priljubljenem občinskem glasilu Odsev. Enoslavno nam zmanjkuje časa, saj je bilo leto 2002 eno najbolj aktivnih v našem društvu. Ob dějstvu, da se 20 strelcev aktivno udeležuje tekmovanj na dr-žavnem nivoju, smo zadnje mesece zelo posodobili našo predstavitev na internetu. Na naslovu http://www.sdtrzin.com lahko redno prebirate naše aktivnosti in dosežke in med drugim boste lahko prebrali veliko zanimivega.
V zadnjem letu smo uredili tudi enotno podobo strelcev našega društva, saj je Jan Bar iz Trzina skoraj v celoti sponzoriral 26 vetrovk v rumeno-modri barvi. Tako smo na vseh tekmovanj ih zelo razpoznav-ni. Z omenjenimi oblačili smo se predstavili tudi na srečanju s hrvaškim klubom DUB Malinska iz Krka, kamor smo bili povabljeni na priprave oziroma srečanje. Ob tridnevni izmenjavi izkušenj smo se dogovorili o nadaljnjem sodelovanju in vsakoletnem srečanju.
Lahko se pohvalimo tudi s tekmovalnimi dosežki, saj so kar trije trzinski střelci nastopili v državni reprezentanci, in sicer najmlajša Urška Berlič na mednarodnem tekmovanju v Nitri na Slovaškem ter redna člana reprczentance Srećko Vinko in Andreja Blažič. Kategorizacijo državnega razreda pa sta izpolnila tudi Jernej Adle-šič in Božo Habjan, v širšem izboru je tudi naša najboljša střelka v disciplinah s puško Irena Šinko. Vsi skupaj pa so tvorili kar polovico najboljših strelcev gorenj-ske regije.
Več kot to je na našem skromném 5- mest-nem strelišču zelo težko doseči, saj je potrebno poudariti, da redno trenirajo tudi ostali střelci. Tako se treningi zavlečejo tudi do 21h, kar vsekakor ni prijetno, vendar le s takšnim načinom dela lahko na-stopamo v 1. državni ligi s pištolo in 2. državni ligi s puško, 3. ligi s puško in pištolo ter pionirski in mladinski ligi.
Za kvalitetnejše treninge si Strelsko društvo Trzin prizadeva kupiti tudi elektronsko merilno napravo sistema SCAT, ki smo ga že preizkusili, saj nas je Strelska zveza Slovenije uvrstila v ožji seznam perspektivnih društev. Z analizo petih strelcev smo bili zelo zadovoljni, saj so rezultati pokazali, da poznamo naše napake oziroma rezerve, ki pajih uspešno odpravlja-mo predvsem pri mlajših strelcih.
Del sredstev za nakup sistema SCAT pa bomo skušali pridobiti z izpeljavo tradici-onalnega tekmovanja v Trzinu za »Prc-
hodno skirco Borisa Paternost«, ki bo letos potěkalo sedmič zapored z udeležbo vseh najboljših strelcev Slovenije in morda nekaterih iz tujine. O kakovosti govori podatek, daje Rajmond Debevec nastopil na vseh šestih izpeljanih tekmovanjih in se bo tekmovanja udeležil tudi letos, in sicer 11. in 12. januarja 2003 v telovadnici Osnovne šole Trzin. Tekmovanje si lahko ogleda vsak, saj je vstop v telovadnico prost. Zani-mivo sije ogledati predvsem finale, ki bo predvidoma potěkal okoli 15:30 v soboto in
nedeljo. Če želite videti Rajmonda De-bevca v živo, bo le ta nastopil v nedeljo po I3h in verjetno tudi ob 15:30 v finalu.
Na koncu naj v imenu Strelskega društva Trzin vsem občankam in občanom zaželim zdravo, srečno in uspešno novo leto 2003.
Lep strelski pozdrav Damijan Klopčič
Vabimo vas na
SILVESTROVANJE NA PROSTÉM
31. decembra ob 22. uri se dobimo na ploščadi za občinsko stavbo.
Za zabavo bo igral ansambel Sicer.
Občina Trzin PGD Trzin KUD Trzin
OSkODOSL, wacom
oostv
29
ŠD Trzin, Šahovska sekcija, seje sestala 24. nov. 2002. Pogo-varjali smo se o našem delu, o razmerah v sekciji in načrtih za naprej. Dogovor:
a)	v bodoče zastopa šahovsko sekcijo v ŠD Banko Franci. Predlagamo, da naj bo on tudi član vodstva ŠD tudi v novem mandatu 2003.
b)	člani sekcije se ponovno pričnemo dobivati ob ponedeljkih ob 19 uri, za vsak ponedeljek je 1 član sekcije 'dežurni' - pride 5 minut prej in pripravi prostor
c)	v 1.2003 se bomo spet včlanili v Šahovsko zvezo Slovenije.
Zaključek Kamniško -domžalska lige -odmevna zmaga ŠD Trzin
Končalo seje tekmovanje v Domžalsko-kamniški ligi. Do predzadnjega kroga se ekipa nikakor ni mogla ujeti, v zadnjem krogu paje v velikem slogu premagala na gostovanju
N0V0IETNI NAKUPI S PRENIISLIKOM
Vsak si za Miklavža, božič ali novo leto želi podariti vsaj neko malenkost svojim najbližjim Na čestitko običajno še dopišemo, da osebi želimo srečo in zdravje v prihajajočem letu. Toda povejte mi, ali prmaša pol kilograma težka čokolada in podobna darila zdravje? Ali nalaganje krame, s katere potem celo leto brišeš prah, predstavlja srečo?
Obstajajo izjeme! Toda ko nakupuješ zadnji hip in si pod pritiskom, običajno vsi razumski sistemi odpovejo, v glavi pa pozvanja: KUPUJ, KUPUJ KARKOLI...!!!
Rada nakupujem, če mi Ie vsebina denarnice in stanje tekočega računa to dopušča. Ampak take vrste nakupi pa zame predstavljajo pravo nočno moro. Letos sem naredila načít, in mislim, da mije uspelo. Ker se mi zdi enkraten, sem se ga odločila zaupati tudi vam in mogoče bo moja ideja pomagala še komu iz zadrege.
Če sledim pregovoru:«Zdravje je naše največje bogastvo«, je moj Cilj jasen. Kupiti nekaj, kar pomaga ohraniti zdravje. Ko se poglobiš v to, vidiš, daje idej malo morje. Vitamini v vseh mogočih oblikah za sestro Studentko. Za mami kopeli za sprostitev in lesen maser, oči bo zelo vesel opomice za zapestje, ker se ves čas pritožuje, da ga pri obrezovanju drevja boli roka. Bratu sem kupila kremo za bolečc mišice in sklepe, ker vedno pretirava pri fitnesu in nato še cel teden stoka, da ga boli ta ali ona mišica. Za dedija pa topel brezrokavnik iz merino volné. Idej in možnosti sem viděla še veliko, ampak najboljše paje to, kar seje zgodilo na koncu.
Moj zdravnik nu je vedno govoril, da imam visok krvni tlak, in bi si ga morala redno kontrolirati. Prepričana sem, da mi najbolj naraste, ko me šef sekira. Zato sem sebi kupila merilnik krvnega tlaka, in to z decembrskim popustom. Mogoče ga bom kupila tudi šefu, da bo videl. da mu stranke dvigujejo pritisk, ne jaz.
Vse to sem kupila na enem mestu, in ni mi bilo potrebno iti daleč. S psom sem se sprehajala po industrijski coni Trzin in ugotovila, da
v naši občini lahko nakupim vse za obdarovanje svojih najbližjih. Tudi vam svetujem, da se sprehodite po Trzinu, odprete °či. idej vam ne bo zmanjkalo.
Ana Kump, Trzinka
favorizirano ekipo Komenda DU kar s 3,5 proti 0,5. S to zmago smo prehiteli kar nekaj ekip.
REZULTATI 6. KOLA
ŠD Bor B Dob 3:1 ŠD Trzin
REZULTATI 7. KOLA
Komenda Bilbija 2:2 ŠD Trzin
REZULTATI 8. KOLA
SD Trzin 1,5:2,5 SD Bor B Dob
REZULTATI 9. KOLA - 20.nov
Komenda DU 0,5 : 3,5 ŠD Trzin
Za zaključek je naša ekipa pripravila lepo presenečenje in oslabljena premagala favorizirane domačine.
28.novembra je bil še zaključni turnir ekip, 5 krogov, 2-krat 15 minut
Ekipa ŠD Trzin:
1.Jukan	Nesib
2.Hozdič	Idriz
3.Banfi	Gregor
4.Banko	Franci
Rezultat: 12.mesto od 16 ekip
Crni graben:Trzin	4:0
Trzin:Komenda Nadvešnik 4:0 DU Komenda:Trzin	1,5:2,5
Trzin:Kamnik	0.5:3.5
Trzin:Komenda	0.5:3.5
Priznanje je dobil naš kapetan Grega Banfi, ki je bil 3. najboljši na 5.deski. Močno so si popravili rating Banfi Grega, Grum Andrej in Jukan Nesib. Že januarja pa se prične tekmovanje v 2. ljubljanski ligi.
Luka Lenič iz Domžal, redni gost trzinskih turnirjev, na Kreti postal svetovni prvak do 14 let
pripravil Župane Rado
BAR DOZA BAR REPEK
Vesel božič in srečno Novo leto 2003.
Tudi v prihodnjem letu Vas pričakujemo v naših lokalih.
Bar Doza in bar Repek
KREJANOV KRUH - KRUH KOT SO
V tem prednovoletnem času se kar prenajedamo najrazličnejših dobrot, še zlasti sladkarij, vseeno pa pri tem še naprej posebno mesto pripada kruhu. Zdaj nam pekarne ponujajo res pestro izbiro različnih vrst, kruh se nam tako rekoč ponuja na vsakem koraku, a še vedno je verjetno vsakemu kar toplo pri srcu, če se spomni še toplega dišečega kruha, ki zjutraj zadiši iz pekarij, ali pa kruha, kakršnega so pekle naše babice. Ni še dolgo tega, ko so ljudje poljubljali kruh, ko so ga pobrali, če jim je slučajno pádel iz rok. Zdaj lahko sicer precej kruha najdemo tudi nič kaj spoštljivo odvrženega med smetmi, a ne glede na to je kruh v sebi še vedno zadržal nekaj skoraj božanskega. Prav zato se nam je zdelo prav, da v naši prednovoletni številki Odseva spregovorimo tudi o njem. S tem prispevkom tudi izpolnjujemo dolg, saj smo se o mlinu in pekarni Krejanovih v industrijski coni Trzin namenili pisati že pred skoraj pol leta.
Končno sem po večkratnih obljubah obiskala družino Krejan ter njihov mlin in pekárno, kjer v družinski slogi po receptu naših prababic nastaja izvrsten kruh iz polnovredne sveže moke. Gospod Miha Krejan mije ob tej priložnosti razkazal celotno proizvodnjo in prostore, kjer hranijo žita, meljejo moko ter pečejo kruh.
GA PEKLE PRABABICE
najpomembnejše, iz polnovredne moke -v moki namreč pustimo vse otrobe. To daje kruhu tudi poseben vonj in poln okus. Za peko večinoma uporabljamo tri sestavine: pšenico, rž in piro. Imamo tudi koruzni kruh (koruzna moka + ostala me-šanica) in ob četrtkih po novem tudi ajdov kruh (ajdova moka + ostala mešanica). Kruhu, kije sestavljen iz več vrst moke, smo včasih rekli zmesni kruh. V starih časih so ga pekli predvsem zato, ker so takrat kmetje zaradi bojazni, da žito ne bo obrodilo, raje posejali več vrst žita. Ker pa so vsako leto nato obrodila več ali manj vsa žita, so to izkoristili tako, da so pri peki uporabljali moko iz vseh treh žit.
Še pred nekaj leti ste imeli uspešno podjetje, v katerem ste se ukvarjali z elektroinštalacijami. Kako je naneslo na to, da ste postali pek?
Iz tega posla sem šel zato, ker je bil, kljub uspehu, zahteven in okruten. Stalno sem bil pod stresom. Sprostitev sem tako ne-nehno iskal doma v peki kruha v krušni peči. ln tako seje moja ljubezen in Ijube-zen naše družine do kruha iz hobija spre-menila v pravo dejavnost.
Trzin z okolico je področje, ki je dobro "pokrilo" s pekarnami. Zakaj ste se odločili odpreti pekárno ravno v tem kraju?
Najprej smo z družino hoteli imeti pekárno v centru Ljubljane, tik poleg mesta, kjer je nekoč deiovala stara Dolinarjeva pekama. Vendar žal nismo dobili gradbe-nega dovoljenja za postavitev dimnikov in zračnikov. Kot izhod iz sile smo si morali urediti pekárno kar doma - v Trzinu. To je konec koncev tudi znak, da zaenkrat nimamo še nikakršne prave konkurence. Takšnega kruha ne pečejo nikjer drugje. Kruh namreč prodajamo tudi v Ljubljani: na glavni tržnici, na tržnici v Plavi laguni in v trgovini Od zrna do zrna, kjer kljub
široki ponudbi prodamo ves kruh, ki ga tja pripeljemo.
Poleg same peke se hkrati ukvarjate tudi z mlinarstvom ...
Tako je. V svojih prostorih imamo poleg pekarne tudi mlin v malém. V mlinu na mlinski kamen meljemo moko vsak dan sproti. ln sicer tik pred peko, tako daje moka vedno sveža, in ohrani vse hranljive snovi in vitamine. Takšen kruh ostane pri pravilni hrambi svež ves teden. Moka, pri-dobljena in mleta iz električnega mlina, pa je v primerjavi z našo moko "mrtva moka", saj se pri tem postopku izgubi večino vitami-nov.
Ali svoje izdelke pečete v krušni peči?
Kruh pečemo v parni peči, ki ima zelo podoben účinek oz. deluje kot krušna peč, tako da gre še vedno za klasično peko kruha.
Kakšno moko uporab-Ijate pri peki?
Vsa umetnost našega kruha je v tem, daje na-rejen iz sveže, in kar je
Zatrjujete, da pečete kruh, kot so ga pekle naše prababice. Kakšen kruh imate v mislih?
Ukvarjamo se s prvobitnim načinom peke kruha. S tem je mišljeno to, da uporabljamo star način mletja kruha na mlinskem kamnu in da iz moke ne odstranimo otro-bov. Kasneje se takšna moka ni več upo-rabljala. Kruh so pekli samo iz moke brez otrobov, le - te pa so uporabljali za kr-mljenje živali.
Torej je bil nekoč kruh narejen iz moke, ki je vsebovala otrobe, in je bil namenjen revežem? Šlo je za manj vreden kruh. Kar pa še zdaleč ne drži. Tudi pira, kije nepogreš-Ijiv del našega kruha, je takrat veljala za manjvredno žito, kar pa seveda ne pomeni, da ni dobra. Je zelo trpežno in hvalež-no žito, ki ga ni potrebno škropiti s pesti-cidi...
Izdelujete kruh iz bio moke? Bio je samo pira. Ostala žita niso bio, ker so tovrstna žita predraga - iz tega pa bi sledil tudi predrag kruh, ki ga ne bi mogel kupiti vsak. Sploh pa se kruh iz biomate-rialov in kruh iz materialov, ki jih uporab-Ijam vsak dan, po okusu prav nič ne raz-likujeta.
Vaši izdeiki ne vscbuje nobenih konzer-
vansov...
[Cruh nima nikakršnih dodatkov. Gre samo za naravne sestavine kruha, kot so moka, voda, sol, kvas in olivno olje.
Peka kruha je bila nekoč svečan dogo-dek, nekakšen hišni obred. Vam dru-žioski elani pri delu pomagajo?
Smo popolnoma družinsko podjetje. Z ženo delava sama. Sama pečeva, sama prodaj ava.
Imavatudi naslednika, sina Roka, ki bo odšel na živilsko šolo in, upam, nadalje-val s tovrstnim delom. Želim si, da bi naše delo postalo tradicija.
V decembru je godova! priljubljeni Miklavž. Ste v tem času pekli tudi kruh v oblikah Miklavža in parkeljnov?
Ne, ker nismo še tako izkušeni, da bi pekli takšno pecivo. Sicer pa smo imeli v prodaji Miklavže iz medenjakov, ki so jih izdelali naši kolegi.
Bližajo se prazniki. Morda pripravljate kakšen poseben, morda božični kruh?
Ja, toda letos še ne. Razmišljam, da bi za naslednje leto pripravil različne vrste do-mačega prazničnega kruha, kot so ocvir-
kovke, pogače... Toda prej moram še malo poizvedeti za recepti.
Živite v industrijski coni Trzin. Kakšno se vam zdi življenje v tem delu Trzina?
Najprej bi rad povedal, da cona ni to, kar so takrat, ko smo se sem priselili, še pod občino Domžale, obljubljali, in sicer da bo to stanovanjsko - obrtna cona. Kmalu nato pa sojo spremenili v obrtno - industrijsko cono, ki je za sabo potegnila predvsem večje objekte brez stanovanj ob strani. Obljubljeno nam je bilo tudi, da bo ostalo veliko zelenih površin. Na začetku tako nismo bili najbolj zadovoljni, vendar pa so se v zadnjem času stvari malo uredile. Glavni problem paje ta, da cona kot taka nima dovolj parkirnih prostorov. Župan jih je omejil še z nekimi količki, pri čemer se mi zdi zelo nesmiselno omejevati še tište redke prostore, kjer bi člověk lahko parki-ral, ko se npr. odpravi na pošto ali v banko. Prednost cone paje za nas ta, da se tukaj dnevno izmenja veliko ljudi. Imamo tudi precej kupčev iz podjetij, ki delujejo tukaj. Tako da ima cona dobre in slabe lastnosti.
Vaš mlajši sin obiskuje na novo odprti vrtec Palčića v Trzinu. Ste z vrtcem zadovoljni?
V novem vrtcu je zadovoljen predvsem otrok. Mislim, daje to pridobitev za Trzin.
Po končanem pogovoru mije gospod Krejan podařil dva hlebčka kruha, ki sem ju poskusila takoj, ko sem prišla domov. Pa če verjamete ali ne, sem se v prid pekarskim dobrotám tišti dan odpovedala celo kosilu, saj sem v enem mahu pojedla kar polovico hlebčka !
Kadar je bil v naših krajih v pretek-losti na mizi kruh, je bil to praznik. Peka kruha je bil svečan dogodek, nekakšen hišni obred. (Kunaver, D.: Dober dan kruh, Ljubljana 1991, Dr. MapeT)
Kruh - simbol svetosti in blaginje, merilo vsega dobrega. (Kunaver, D.: Dober dan kruh, Ljubljana 1991, Dr. MapeT)
Mirjam Štih
Do novih zaslužkov z novo ponudbo e-Študentskega servisa Domžale
Na e-Študentskem servisu smo za veseli december pripravili nekaj korist-nih zanimivosti za dijake in študente. Med prvimi je vsekakor ponudba dnevno prostih del.
Dnevno prosta dela objavljamo v naših sedmih poslovalnicah v Domžalah, Kamniku, Ljubljani, Litiji, Zagorju, Sevnici in na spletnem naslovu www. studentski-serivis.com.
Vsi, ki uživate v snežni smuki, lahko v poslovalnicah e-Študentskega servisa kupite smučarske karte za Krvavec po ceni 3.500 SIT. Vsak član lahko kupi 5 kart in ob nakupu petih kart prejme smučarsko kapo. Dijakom in studentom, ki si svoj proti čas krajšajo s SMS-i, je sedaj na voljo nova storitev, imenovana e-Študent SMS. Storitev je na voljo vsem našim članom, ki so uporabniki omrežnih skupin 031 in 041. Dijak ali student upo-rablja storitev tako, da s svojega mobilnega telefona posije SMS s točno dotočeno obliko na številko 2929. SMS je setavljen iz besed ESS /velike ali male črke/, ki je ključna beseda storitve, razmak in ključna beseda glede na informacijo, ki jo želi přejeti. Primer: ESS NOVO. Uporabnik lahko izbira med naslednjimi vsebinami: NAKAZILO, STANJE, LIMIT, VPIS, PODAL-JSANJE, NOVO ALI ESS. Navodila in porobne informacije so objalvjene na spletnem naslovu www.studentski-servis.com. Našim članom založimo zaslužek v 100 % znesku takoj, ko prejmemo potrjeno napotnico iz podjetja, kjer je član dělal. Takoj pomeni, da je denar nakazan na bančni račun isti ali najkasneje prihodnji dan. Ta ugodnost NE VELJA samo za podjetja z neustrezno boniteto. Vse svoje člane o na-kazilih še naprej obveščamo preko SMS sporočil.
Naj se staro leto srečno prelije v novo. Z najboljšimi željami vaš
e-Studentski servis Domžale.
Ogibaj se tistega, ki ne mara kruha in otroškega glasu.
Švicarski
Tuji kruh se zdi otrokom pogača.
Nemški
JESENSKA IDILA
Veter jesenski je nežno zapihal, na jablanah - hruškah plodove zanihal, sonce pobožal, oblačke sivine, naznanja, da planšarji grejo v doline.
Se čriček oglaša, da grozdje zori, po gričih veselo se pesem glasi, o, zlatajesen, kaj vse nam ponudi, če člověk lenaril ob rani ni uri.
Barve prelestne kako so lepe, vseje vznemirilo, oko in srce, narava dobila je čopič krasan, lepotam zavřískal čez dol bi in pian.
Kdor pridno je dělal in ljubil zemljo, se skloni, pobira zdaj čisto zlato, varujmo vsa polja, planine, gore, da bistri studenčki v gozdovih šume.
Emilijan Pevec
IZ TRZINSKE CRNE KRONIKE november 2002
03.11.2002; PREDRZEN TAT
V	ulici Pod hribom je neznanec v popoldanskem času vstopil v odklenjeno stanovanjsko hišo in v pred-sobi iz viseče ženske torbice vzel denarnico z vsebi-no. Njegovo prisotnost je opazila lastnica stanovanjske hiše in ga povprašala, kaj počne. Ta ji je odgovo-ril, da išče neki naslov, inje mirno odšel. Lastnica denarnice je bila oškodovana za okoli 5.000,00 SIT.
04.11.2002; TUDI V ŠOLI KRADEJO
Iz odklenjene garderobne omarice v osnovni šoli je neznani storilec iz športne torbe vzel telefon, osebne dokumente in plačilne kartice. Povzročena mu je bila škoda za okoli 50.000,00 SIT.
05.11.2002; Z AVTOMOBILOM V HIŠO
Na Mengeški cesti seje zgodila prometna nesreča zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo. Voznica, ki hitrosti vozila ni prilagodila lastnostim in stanju vo-zišča, je izgubila nadzor nad vozilom in zapeljala s ceste, nato paje trčila v bližnjo stanovanjsko hišo. Zoper njo bodo policisti podali predlog za uvedbo postopka o prekršku pri sodniku za prekrške.
26.11.2002; VLOM V GOSTINSKI LOKAL
V	IC Trzin so vlomili v enega izmed gostinskih lokalov. Iz lokala so odnesli 23 zabojev s praznimi stekle-nicami. Materialna škoda znaša okoli 40.000,00 SIT.
26.11.2002; PROMETNA NESREČA Z MATERIÁLNO ŠKODO
V	bližini pekarne na Mengeški cesti seje zgodila prometna nesreča, do katere je prišlo zaradi izsilje-vanja prednosti. Telesnih poškodb ni bilo, materialna škoda na vozilih pa po nestrokovni oceni znaša okoli 300.000,00 SIT.
28.11.2002; VLOM V OSEBNI AVTOMOBIL Nekdo je poskušal vlomiti v osebni avtomobil, parkiran pred stanovanjskim blokom na Ljubljanski cesti v Trzinu. Ker mu to ni uspelo, je z neznanim oštrim predmetom popraskal prednja leva in zadnja desna vrata vozila. Lastnika je tako oškodoval za okoli 200.000,00 SIT.
30.11.2002; TATVINA JAKNE Z DENARNICO IN TELEFONOM
Storilec je na Jemčevi izkoristil nepazljivost lastnika, kije na novogradnji pustil suknjič. Vzel gaje, s tem pa sije protizakonito poleg suknjiča pridobil tudi denarnico, v kateri je bilo 750.000, 00 SIT, mobilni telefon in vse dokumente, ki so bili v žepih.
Pripravi!:
pomočnik komandirja Rado BOŽIČ iz PP Domžale
V.P.O.
Nekaj o mokrisčih
kJvoje čase, recimo petdeset, dvesto ali kar tisoč let nazaj seje mokriščem čisto preprosto reklo močvirja. Močvirij pa nihče ni posebej cenil. Nasprotno, v človeški zavesti so bila sinonim za nekaj docela odvečnega, nepotrebnega in tudi škodljivega. Neuporaben svet, nič drugega kot leglo komarjev, kač ter druge goiazni. Območje blata, vlage in neprehodnih goščav, kjer seje člověk lahko ugreznil najmanj do kolen in se potem seveda upravičeno spraševal, čemu naj tak svet sploh koristi. Bilo je to svoje čase, tište pač, ko so še verjeli, daje Zemlja ploščata, ko so měnili, da nikoli ne bo mogoče na Luno, ali pa ko so bili prepričani, da bo leta 2000 že ves svet v komunizmu - če ga morda ne bo prav tedaj konec.
Mokriščem se še danes reče močvirja, saj drugega tudi niso. Pa tudi spremenila se niso kaj dosti v tisočletjih svojega obstoja. Se zmeraj so svojevrstni biotopi, z mikroskopsko natančnostjo uravnotežene mikroklime, kjer v slcherni kepici blata ali kapljici vode mrgoli na milijone organizmov, verjetno ne dosti drugačnih od tistih, ki so spočeli življenje na tem planetu.
Da pa seje preimenovanje močvirij v mokrišča sploh zgodilo, gre prišteti dějstvu, daje spremembo doživela človeška zavest: močvirja - prej območja somraka in odvečnosti, so se prelevila v mokrišča - v občudovanja vredne ekosisteme, v dragulje, ki jih je treba zaradi njihove izjemne krhkosti še posebej varovali. Zlasti še ker močvirsko življe naenkrat izjemno pridobiva na svoji potenciální uporabnosti: kolikSna je informacijska vrednost genomov (DNK) vseh tisočev različnih vrst rastlin in živali iz enega samega močvirja, si zdaj niti ni mogoče v celoti predstavljati, resne znanstvene domneve in pričakovanja pa vsekakor go-vorijo o neslutenih možnostih. Kajti vsak organizem je v tem pogledu kakor ob-sežna enciklopedija, tako da se lahko že majhna mlaka primerja s slavno Alek-sandrijsko knjižnico.
Kaj seje sicer zgodilo s knjižnico v Aleksandriji, kjer so bila zbrana dela vse dotedanje zgodovine človeštva, je splošno znano in vredno obžalovanja: njeni poslednji (in očitno nepismeni) uporabniki so vse zapise preprosto pokurili v pečeh, namenjenih ogrevanju vode javnih kopališč. Ta zgodovinska izkušnja pa kakor da tudi po dveh tisočletjih še zmeraj ne zaleže. Kaže namreč, da se utegne zgodovinsko kolo še enkrat zavrteti v isti smeri - in le predstavljamo si lahko, koliko zgražanja in gnusa bi si prislužila naša generacija pri sledečih, če bi se' res zgodila še ena Aleksandrija... tokrat v obliki popolnega uničenja brezštevil-nih vrst organizmov in s tem nepovratne izgube njihovega genoma. Mokrišča - še včerajšnja nebodigatreba močvirja so že danes neprecenljive banke podatkov, katerih vrednost bo s časom samo še strmo naraščala. Dežele in ljudstva, ki jih bodo posedovala, bodo že s tega vidika bogatejša od onih, ki jih utegnejo neprcmišljeno zapraviti z neumnimi posegi v to nadvse krhko okolje. A to je Ie "kapitalski" vidik mokrišč, katerih vrednost je dejansko še bistveno večja. Te slednje vrednosti pa danes ni mogoče realno oceniti, ne da bi ob tem tvegali globoko podcenitev, saj bo merljiva šele naslednjim generacijam. Gre namreč za estetiko neokrnjene narave in nujno potrebo slehernega človeškega bitja po njej. Ncdvomno paje ta vrednost že sedaj za marsikoga neizmerna. Na srečo seje v prejšnjem stoletju našlo dovolj pametnih glav, ki so sprcvidele resnično vrednost neokrnjene narave in hkrati dognale, dajo je treba (tudi zakonsko) zaščititi. Tako so nastale raznovrstne naravovarstvene konvencije, zakoni in še kup drugih paragrafov, v katerih so med drugim zamočvirjena tla postala nekaj obrambe vrednega - namreč mokrišča. A kot z vsem v paragrafe zaobjetega tudi za mokrišča velja, da so ena zaščitena bolj, druga manj. Amazonski pragozd na primer: ves svet glasno zahteva, naj se ga ohrani, paje vseeno to najhitreje izginjajoči biotop na planetu. Največje zemeljsko mokrišče, zelena pljuča sveta, ki zaprepadenosti mednarodne javnosti navkljub kopnijo kot sneg poleti. Ker pač ni mehanizma, ki bi omogočil izvajanje zaščite Amazonije. Menda zaradi tega vsakih 15 minut izumre po ena živalska ali rastlinska vrsta. Vrednost pragozda se tam v Ameriki še zmeraj meri zgolj v milijonih klafter lesa in ne po številu ogroženih vrst žab, metuljev, ptic in kač. Ali količini pre-tvorjenega toplogrednega C02 v kisik. Toda daleč je Amerika, bi lahko dejali, daleč, daleč zadaj... ko pa bodo imeli tam mokrišč in gozda Ie še za kak hektar ali dva, se bodo nemara že spametovali.
Pri nas je (seveda) drugače in se kaj takega ne more primeriti - da bi namreč nemarno in brez kančka vesti, tako rekoč zgolj za nekaj beličev žrtvovali naravno dediščino, ki smo jo, kot je pogosto rečeno, dobili v hrambo prihodnjim rodo-vom. Čemu bi sicer sploh uporabljali tako imenitno besedo, kot je "mokrišče"; nemara ne zato, ker se utegne čez 20 let slišati še bolj imenitno in eksotično? Ali pa bolj zgodovinsko, kot če bi npr. takrat kakšni šolski ekskurziji nekdo razla-gal: "Veste, tukaj je bilo včasih mokrišče... čisto zaresno in pravo močvirje... tudi bele čaplje je bilo menda mogoče videti... toda plansko gospodarstvo... stari načrti... splošna apatija... ne, ne, ni se zgodilo v 20. stoletju, pač pa v tem..."
Dušan Pavlovič
Kdor ne razveseli s svojim Prihodom,
razveseli s svojim odhodom.
U	Franeoski
Kolikor pogostejši obiski toliko manj spoštovanja.
A L
Turkmenskl
Mnogi so kot pijan kmet; pomagaš mu, da na eni strani v sedlo zleze, pa na drugi dol pade.
Nemški
MDPtftJ niKLAVi,
PRERivan]£ S ^
P^RKtD) °J> VRAT Do VRAT po VSČJ VASI. /
u«/ VTRUJ£N/
TříKl DNEVI, TčhE NOC I So iA tAANO'
paagga
MTO _ DEi>£K /IMž
ornoci so naše rf BoçAsrvo, }\ ïNATO^ PA b\T\Ák
5TK/15AAJ S KA to- NAKoe,/}
MžADNJE Bo?ÍČEK
?LEgANJE PO .Ja%
SKoa/
V HlŠE I -} PMv V SAKE
PRUHINE, Wi/éab
Í>LA HAIO UT^UJfN
i- TA(řo, M DANS S
SILVESTROVO
MIRNO THESPAL!
llgtUIIMli,—.»I/ Ji//i/w w vAWNWUi,
s<b ©© WGmmym® v mmmi v mm&mmm® mm<am
Ker v uredništvu Odseva ne vemo za vsako prireditev. ki se bo dogajala v naslednjem mesecu, vabimo vse, k, pripravljalo zanun^l prired,tev^da nas o tem obvest.jo. Vročo stran ureja Tanja Prelovšek, zato se s svoj.mi podatki obraćajte nanjo ttel. t 64 ,873' Pokličite Tanjo in za vaso pnreditev bodo izvedeli vsi Trzinci!
28 12. 31.12. 11 .in 12. 01.2003
Turistično društvo Trzin Občina Trzin Strelsko društvo Trzin
Novoletno srečanju pri »Frangežu« v Gornji Radgoni Silvestrovanje na prostém
Mednarodno strelsko tekmovanje za prehodno s kirco Borisa Paternosta
18.1.2003 10.00 Mladinska komisija Planinske Državno tekmovanje »MLADINA IN GORE« (finale državne^a zveze Slovenije & PD Onger tekmovanja) Trzin - Mladinski odsek
NAPOVEDUJEMO:
18.02.2003	Žcrjavčki
Občni zbor društva
Obvestila:
>	Planinsko društvo Onger Trzin - Mladinski odsek (Planinski krožek za osnovnošolce vsako sredo od 15. do 16 ure (učUnica zemljeptsa), srecanja za dijake in študente vsak drugi četrtek v mesecu od 20. do 22. ure v društveni hišici)
>	Zerjavck, vab.jo vse ki bi se jim radi pridružili v njihovem društvu, vsak ponedeljek ob ló.uri v Bar »Doza« (zraven piceriie)
>	Smucarsko društvo Trzin: ob ugodnih snežnih ravnerah bo smučišče v Dolgi dolini obratovalo ob vikendih
AVTOMATSKA VRATA
Z DALJINSKIM 0 DPI RAN JEW
Testenova 69,1234 Mengeš Tel, 723-02-70, fax 723-02-75 GSM 040/730-275 e-mail: elshop@siol.net http://www.elshop-sp.si
SERVIS PRODAJA IN MONTAŽA
BI Crawford
GARAŽNA IN INDUSTRIJSKA VRATA, NAKLADALNE PLOŠČADI
Bralcem Odseva in našim stránkám želimo v prihajajočem novem letu veliko sreće, zdravja teruspehov.
Mali oglas Likam za vas na vašem ali mojem domu. 041/795-752
ČISTILNI SERVIS!
STANOVANJA, HIŠEALI POSLOVNI PROSTORI !
•	ČIŠĆENJE STEKLA
•	TALNIH OBLOG
•	OBLAZINJENEGA POHIŠTVA ( SEDEŽNE GARNITURE, STOLI, JOGIJI )
•	CLOBINSKO ČIŠĆENJE NOTRANJOSTI OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL
•	STROJNO ČIŠĆENJE, IMPREGNACIJA IN KRISTALIZACIJA MARMORJA
•	STROJNO ČIŠĆENJE IN IMPREGNACIJA VINASA, PARKETA...
IZDELAVA IN MONTAŽA SENČIL!
•	LAM. ZAVĚS IN ŽALUZIJ
•	ROLOJEV
•	ZATEMNITVENE TERMOREFLEKT1VNE IN PROTIVLOMNE FOLIJE
SLIKOPLESKARSKE STORITVE!

clean beat d.o.o.
Pod gozdom 17, 1236 TRZIN
tel/fax: 01 / 564 46 73 , gsm: 041 / 630 - 671
e-mail: samo.music@siol.net
Vesel božic in srecno Novo leto
gosiilna I'r' Jakov' Mtr
ř
ip m 1 I i W W
Rajko Testen, Jemčeva cesta 19, Trzin, Tel.: 564 45 34
OKREPCEVALNICA TRZIN
Podobnik Marjana, s.p. Blatnica 12, Industrijska cona Trzin
Želi svojim gostom in bralcem Odseva vesel božič in srecno v letu 2003.
Vabimo na silvestrsko večerjo in zabavo ob živi glasbi.
Naroćila preko telefona: 01/562 11 03
RTV SERV/S
COm s.p.	telefon: 01 564 -17 -91	a
Ljubljansko 44, hzin GSM: 041 644-121 fjji '
Popravila: - TV sprejemnikov, - PC monitorjev, ■ audio naprav.
SREČNO 2003!
Montaža klasičnih in SAT anten ter avtoakustike
Pekama Pećjak d.o.o., Skofljica Dolenjska c. 422, Telefon: 366 62 62
Lokal hitre prehrane in diskontna trgovina Trzin, Blatnica 1, tel.: 5621018
V letu 2003 vam želimo obilo zdravja, veselja in uspehov!
Trgovina na Kidričevi 12 ima delovni čas! Od ponedelja do sobote od 7.00 do 21.00. ob nedeljah in praznikih od 8.00 do 12.00.
Trgovina Flis, Mengeška 9 Delovni čas:
ponedeljek - petek od 7.00 do 20.00 sobote	od 7.00 do 13.00
nedelje	od 8.00 do 12.00
Ob 18. uri vsak dan svezi krah! Pripravljamo narezke po naroćila.
4*ttf*M*U Sa. 1236 7tjU Oá* efiïetMilnieci je adfvUa od 7. da 22. wie,. *?>'eù^uc: 0//564 /7 43 ÇSTtt. 04// 755 5X3
"VueiH. &n<zlce*K Ocùieva
Ut našim éufteeue feii*H<x a&ilo- Cafilùte,
feuùwaéjdtva. i*t jcOicuryz et éetu 2003
r^ELEKTROTEHNA
JO,	Mengeš
SPECIALIZIRANA PRODAJALNA BELE TEHNIKE in ELEKTRO MATERIALA
ÇjtUUÙ//
BOSCH
83 Electrolux
ŠVEDSKO ZNANjf IN KAKOVOST
gorenje
SRECNO 2003
• 10 % gotovinski popust brezplačna dostava!
Delovni čas: pon. - pet. od 8.30 do 18.30 ure Sobota od 8.30 do 12. ure UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI Telefon: 01/ 72 37 051
«KSIRIH II» U. S.P_ Kriloi Krnnj Mr«iii<-n Trzin. hiilriirrn II
Želi rspiii si tijim stránkám in hi-aIvi-m ml.situ ve sel*' božično /iiii:iii/;c hi sri-vm, novo lolo 2003
TRGOVINA ZASTOPNIK
FELIX TRADE d.o.o., ul. Pod gozdom 2, Tizin, Tel.: 01/564 - 43 - 81. Fax: 01/ 564-12-47 &
ANDECO d.0.0., P.E. TRZiN, GSM: 041/ óló - 496
Želimo vam vesel božič in srečno novo leto 2003
OPTI BRIG
Bukovčeva
r pri Domžalah, 01/7211-890

Nudimo kompletno oskrbo vida: - okulistični pregled	- \
- veliko izbiro okvirjev
kakovost nih stekel " (ř0^^ sončnih oćal
Delovni čas od 8. do 19. ore, sobota od 8.80 do 12. ure
orto (?)
ana
Prodajo in lervii rehobilitocijikih pripomoćkov
Pod gozdom 10, 1236 T.zin lel 564 4! 14 _ _ JU
Občanom Trzina želimo
vesele praznike in srečno v letu 2003®
Vtlt ťgoviha diuiba d el. Ljubljanika c. 64, I2Î0 Domžale
zZ»
VELE
Številne pisane lučke, lepo okrašene izložbe in belu zasnežene ulice so že razživele ineslo. Začelo se je prebujati skrivnostno praznično vzdušje. Ste že kupili darila, izbrali praznično obleku in priskrbeli sestavine za slavnnslno večerjo? Vse to lahko dobile v najbližji trgovini Vele v vaSem mestu. Pripravili smo vam veliko zanimivih artiklov, ki so nepogrešljivi v prazničnem času in med njimi bosie zagotovo našli ludi kakšnega zase in za svoje najbližje. Ves čas so vam na voljo tudi prijazni prodajalei, ki vam bodo z veseljem svetovali pri nákupu. Želimo, da bi bil nakup v naših trgovinah prijeten in se zahvaljujemo, da ste nas obiskovali skozi vse leto. Hkrati vam voščimo vesele Božične in Novoletne
praznike.	\ »
VPjJ;
3.099,-
2.399,-
Ceru ix ki'ov'a'"
emo
TEHNIČNA TRGOVINA
Prodajni center AstraChemo, Kamniška cesta 22, Zgornje Jarše delovni čas od 7.00 do 19.30 in v soboto od 8.00 do 13.00.
telefon 01 729 52 56
Naredi sam, po nasvet in material pa pridi k nam!					
barve, lepila • mešalnica barv« delovna zaščita • tehnična guma in plastika • kovinska galanterija • ročno in električno orodje •	■ D				•	orodje za vrt •	kopalniška oprema •	elektromateriál in svetila •	rezani les, laminati •	stenske obloge •	gospodinjski pripomočki
		1		■SS	
Cenfenim stránkám in bralcem Odseva želimo vesel boži« in srečno novo leto 2003
da uAuttia
SOLATE, SLADÍCE
Kidričeva 10/a, 1236 TRZIN Tel.: 01/5641 707
Ponedeljek zaprto.
studio kuhini
in lesenih talnih oblog P0\ IRK
Trgovina z gradbenim materialom
Krakovska 4b. Domžale
telefon: 01/722 05 60 : 01/722 00 20
fax: 01/721 32 88; e-mail: dom@sam.si
Trgovina z gradbenim materialom
Zg. Stranje 1a, Stahovica telefon: 01/83 27 030 : 01/83 27 035 fax: 01/83 37 045: e-mail: st@sam.si
^skečnoin^
p a %
r
/.l lMfK.^1 NAŠIM KUPCEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM
50 vrst lesenih oblog: parket, ladijski pod, opaž, bangkirai. vrtno pohištvo
krnr-,. i'nviHk
40 modelov kuhinj na 900 m* razstavne površine
+ leđilne mize ter stoli