292. številka.
Ljubljana, v sredo 22. decembra 1K97.
XXX. leto.
Izhaja vsak dan ivrfrr, iaimli nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za »vstro-ogerske deaei« ca vse leto lf> gld., z» pol leta 8 gld.T za Četrt leta 4 gld., za jedea anaaee 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brea pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za catrt leta 3 gld. 30 kr. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po 10 kr
na meaec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tnje dežele toliko vet, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačuje ae od itiristopne petit-vrste po 6 kr., ca se oznanilo jedenkrut tiska, po 5 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopiai naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je na Kongresnem trgu fit. 12. llpravniitvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Telefon iftt. Ji j.
Sodne razmere na slov. Štajerskem.
— D. fl Štajerskega, 20. decembra. V.
V zadnjem članka amo pojasnili gorostasno razsodbo necega sodišča in nje posledice na necega slovenskega odvetnika. Odvetniška zbornica v Gradci je v dotični zadevi storila razen tega, kar smo že navedli, še drug korak, naprosila je namreč generalnega prokuratorja v najvišjem sodišču, naj vloži pritožbo ničnosti v obrambo zakona. Odvetniška zbornica v Gradci tega sklepa gotovo nt storila brez resnega prevdarka. Ali vzlic temu ni generalni prokurator uiti pruta ganil, in to naj bode tu javno in svečano ožigosano. Kdor je prečital v zadnjem našem članku popisano krivico, katera se je zgodila slo venskemu odvetniku in čuje sedaj, da vzlic energične podpore nemške odvetniške zbornice v Gradci ni mogel doseči svoje pravice, tisti poreče, da so razmere na Štajerskem za slovenskega odvetnika preklaverne.
To je istina. Slovenski odvetnik ima vsled razmer pri sodiščih pretežavno stališče, toda nemškim odvetnikom se godi dobro, tudi če niso več odvetniki. Sodne razmere so tako, da je nemškim odvetnikom dovoljeno vse in vse je na nogah, kadar treba braniti in ščititi nemškutarsko nesramnost. Naj zato navedemo jeden sam, a predrastičen •lučaj.
S. K. toži po nemškem odvetniku posestnika J. Vr , da mora priznati, da je njegova, tožiteljeva, parcela prosta služnosti vožnje. S. K. je postal lastnik dotične parcele na podlagi kupne pogodbe, katere pa tožiteljev zastopnik svoji tožbi niti ne priloži, ker je ta kupna pogodba unicum vseli kupnih pogodb in prava Ahilova peta vsej pravdi. Toženec I. Vr. je preko 30 let s svoje sosednje njive po dotični parceli vozil, nihče mu ni tega branil; druzega izvoza iz svoje njive sploh ni imel.
Razumljivo je samo ob sebi, da, ker je toženec majhen posestnik, je vse vožnje sam opravljal in ni imel prič za izvrševanje služnosti. Kdo bode tudi od prostega kmeta zahteval, da radi hudobije svojih sosedov in  njih mračnih svetovalcev
pri vsakratni vožnji pokliče dve priči z naročilom, naj na to pazita, da on, kmet, v resnici vozi! Kaj tacega zahtevati je naravnost smešno in tudi v tem elnčaju, če priči pred pravdo nmrjeti, nima uspeha.
Toženemu ni preostalo druzega, nego izpodbijati veljavnost kupne pogodbe, katere tožiteljev zastopnik iz dobro razumljivih uzrokov tožbi ni priložil, ker se je menda bal, da bi prišla tožiteljeva sleparija na svetlo. Skliceval se je v tožbi jedino le na vsebino zemljiške knjige, ki ni izkazovala nobenega bremena glede kake služnosti v prid I. Vr. . . . emu zemljišču. Tožencev zastopnik priloži kupno prgcdbo v prepisu iz zemljiške knjige.
Ta kupna pogodba je imela sledeče pomanjkljivosti : Prodajalca njive nista bila  taktična lastnika, ker sta to njivo že prej drugim osebam prodala. Da se pa prikrije deeetek in tako oškoduje tudi erar, naredi neki bivši odvetnik, ki je bil valed velikih sleparij izbrisan  iz   advokatskega imenika, pismo tako, da prodata  zemljiškoknjižna lastnika, ki sta že jedenkrat prodala to njivo, tožitelju S. K. a kupnina se plača bivšemu odvetniku samemu na neki račun, ki ni bil razjasnjen. Da se je tukaj sleparilo, je očividno.   Seetavljalec   kupne pogodbe in prejemnik kupnine bil je laoi,   katerega so oblasti   radi   sleparij   izbrisale  iz  vrst odvetnikov. Kupno pismo se ni eodno ali notarsko legalizovalo. Ker je kupnina znašala baje samo 40 gld., je za dostovala legalizacija po dveh verodostojnih pričah v smislu deželnega zakona za  vojvodinjo Štajersko z dne 26. marca  18*U. 1. št. 29 drž. zak. Kot taki priči sta se nahajali izbrisani odvetnik sam in njegov   pisar!    Imenovani bivši odvetnik je  bil  tedaj   prejemnik  kupnine v lastni osebi, kar je nezakonito. Slednja in najvažnejša pomanjkljivost tega famoznoga kupnega pisma pa je ta, da je imel bivši odvetnik, ki vodi kot zakotn pisač svojo pisarno ravno tako, kakor prej, ko še ni bil izbrisan, celo predrznost, se v legalizacijski klavzuli imenovati   „nicht  activer Advocat in P." Odvetniški red ne  pozna aktivnih in neaktivnih odvetnikov, ampak samo odvetnike in odvetniške kandidate. Druzih odvetniških oseb ni, ah' bi jih vsaj ne smelo biti.
(Konec prih.)
V IJllhlJtaiil, 22 decembra.
Maloruski shod v Drohobvezu je sprejel več resolucij, s katerimi se poživljajo vse maloruske stranke, naj postopajo solidarno v dosego narodnostnih pravic in maloruskega upravnega dela, za razpust državnega zbora in razpis novih volitev ter za kaznitev onih uradnikov, ki so mej volit« vami   delali nezakonitosti.
schonererjanci ▼ laseh. Kakor znano, sta si bila pred par dnevi Wolff ia Iro nasprotujoča drž. ibor. kandidata, dasi sta oba filaaa Seho lererjeve skopim. Iro jt zatagal, kar WolfTi silno togoti. .Eger»r Nahricbten" pa prijavljajo sedaj S.bonsrer-jevo brzojako s katero naznanja, da ao ena nemške opozicijske stranke, ki so sa začele a Gaatschem gleds Bsdenijevib naradb pogsjati, prelomila prisego, katero so si dale v Hebu. Scbonerer konstatnje, da oi bil povabljen k nikakim pogajanjem, ker vedo, da bi Se vedno zahteval odpravo naradb. Oib bzojavke je obrnjena proti Wo ffa, ki so je ede-ležil pogajanj, dasi niti vab'jen ni bil, ampak ga je peljal k razpravam liberalec Faake. WotfT ima torej eeđaj oba tovariša proti sebi.
Kompromis v ogeraki zbornici Predsednik rgerske zbornic* Szilagv se je začel pogajati s Kossntbom in J o s t h o m , vod tel jema neodvisne stranke ter z načelniki levičarskih etrank gl^de provizorna, .Pester LIryd" poroča, da sa kompromis bržkone doseže.
.Novoje Vremja* in Malornsi Peterbnrška „N. Vr." icdnektuo poživljajo Maioiuse, naj vstopijo v slovanako kc nsarvativno vtčmo. Pišejo namreč: Po padca grefa Badentja prejšnja alovanakao konservativna večini ni razpala, ampak se je utrdila ter poetala jednotnsjSa, kakor je bila pod grofom Badenijem, čtgar peljska narodnost in administrativna minolost kot namestnika Galioije js vzbujala sovrafttvo gal ških Rusov. Jeden poslanec tega naroda ee je večini že pridružil in bržčas mu slede šs cetali. Zmaga federalizma ae čim dalje bolj bliža. Morda še ne pride tako kaaln, a neizogiben js vsekakor.
Angležem dela rnska okupacija kitajskega pristanišča   Port   Arturja oziroma  nemško zase-
1.} STEJK..
Čudna povest
Spisal Iv. C—r. (UtJje.)
Srečaval sem jo povsod, vedno jednako, ■ istim spremstvom. Gledal sem nanjo čieto brezbrižno, brez vsacega poželenja; prebrskal asm arce do najskiitejšega kota: — ničesar, kar bi se dalo vsaj od daleč primerjati živahnejšemu Čuta . . . Časih pa se je pngodiio nekaj čudovitega. Dež js pršil, kakor prvi večer, skozi ten6 so ae bleščala električne svetilke in jas sem bodil s lenim korakom po blatnem, spolskem tlaku. Ona je prišla mimo; stopala je počasi dalje, in jas aem stal in strmel vaojo, prisiljeao ia s tihim srdom, kakor bi bil priaran nanjo . . . „Še jeden vrček, goipod doktor?" — in prav prid nosom ce mi je režal saspani obraz natakarjev. Oziral sem se krog sebe, aačuden in skoro preplašen. Da, sedel sem v gostih., večerjal in kadil cigareto, a mej tem . , .
Tako ss js zgodilo večkrat in vznemirjalo me jr čedalje bolj.
Kaj se je pripetilo ■ mene j? Do kam segajo
saaje, kje ee prične resnica? — Ah je morda vse samo izmišljeno, samo plod mojih razgretih možgan?
In naprsled, — kaj vraga pomeni vse to, Čemu me muči, čemu me vznemirja? Ta ženska me ne briga popolnoma nič; trdno sem prepričan, da nisem zaljubljen vanjo. In kljub temu strm m za njo. kadar jo srečam; — sploh pa se še vpraša, če aem jo res erečal ali ne . . . Da se je to prvi večer reenično dogodilo, o tem ni nikakega dvoma. Tako živo ia plastično bi ee na mcgel predstavljati osebe, ki je nikdar v svojem življenju nisem videl.
Ali je sedelo moje telo kjerkoli, mrtvo in brezčutno, mej tem ko je blodila duša drugod in čutila oddaljene stvhri, katere si je na vse zadaje morda celo sama ustvarila v svoji domišljiji . . .
Ab, moj Bog, kako me vse to muči! Senca ss mi polnijo s krvjo in po Čelu se križajo debele, plave žile. Vea sem truden, da komaj še premikam noge In sredi te make, te utrujenosti — ona, povsod ona! Da, glejte, tam stopa, kakor vselej, — in dež prči in tlak je pokrit 8 čin katim blatom.
Za njo grem, od dsleč, da me ne zapazi grbasti starec. Ta starec mi je silno zepern. Vrag vedi, čemu en ta o smeje! . . . Poslopja postajajo vedno bolj  črna, nlice se zožujejo, in blato, —
j kakšno blato! čevlji ee s trudom vzd-gujejo, kskor bi ae potapljali v smolo. Zdi se mi, da bodimo po klancih navsdol, v neko smradljivo globočino. Oi vlažnega zidovjs, iz blata, — ali bogve odkod, prihaja težek, dušeč smrad, kakor je pri gnjilih cnnjah in plesni vem milu. Poti ni ne konca ae kraja; ovinek ia ovinkom, klanec aa klancem; tu in tam brlf svetilka, tako bledo in zaspaac, kskor da vsak Čas Bgasaa ... V tem hipu zapazim, da sem se nevede pridružil grbasteaiu starcu in pričel ž njim govoriti.
BTo je vreme, fej 1   Kaj se Vam zdi, blagorodje?11
In Boga mi, niti vedel nisem, kakšno vrsme je I Cndil sem se sam svojim besedam. Da bi govoril kaj pametnejšega, začel sem mu razvijati svoje nazoro o literaturi in socijalnom vprašanja. Vzburil sem se čedalje bolje, skoprav mi starec niti odgovarjal ni. Toda jezilo me js silno, da so mi prihajale na jezik stvtri, ki me v trenutka čisto nič niso brigale. Misli J šem ves čas samo nanjo; vprašati sam ga hotel, kaj pomeni vsa ta neumnost; 1 čemn lazimo ponoči okrog in celo po takih čado i vitih potih ... In prepričan seo), da je cn dobro vedel, kaj sem hotel; zakaj omi;h ga. j« !om:l, da je prevračal oči. kakor bUzen.
denje Kio-Caua velike skrbi. Londonski časopisi burno zahtevajo, naj Anglija ne gle i* več mirno, nego naj še sami ztaeie Ttazm-ike otoke, kamere je imela že pol stoletja, a jih je zopet za mitda. Tšuzanskih otokov je 400, ki imajo 40 > 000 prebivalcev Važni so te otoki zato, ker leie prel luko Hang-Čn, kjer je stara prestolica Songove dinastije. OItod je zveza v osredn.o Kitajsko, tako, da bi Anglija imela tudi velik upliv. — V ,K<il-nische Ze tung* se Že predlaga, na) si Risija, Nemčija, Anglija in Jiponika razlile luunki. Na, do delitve je še precej daleč; sloviti „evrop*ki koncert* bi bil že iz same mejsebojae zavisti in tekmovanja vedno za . t ifm m i >j. s'cer je pa še Amerika tu, ki ne bi mirno gledala, k <k > ee trga Kitajska.
Iz občinskega sveta ljubljanskega.
V Ljubljani, 21 decembra.
Seje, kateri je predsedoval iti p n Hr>bar,se , je cde'vžilo 24 obč. svetnikov.
2opan Hribar je naznanil, da je obč svet. F.-en R a v n i b a r rdb žil svrj m«ud t, in je pred lagal, naj se ga po< b'ast1, da gosp R vo h»r)u, kateri jo bil od I. 188) (lan obč. sveta in je v ram h cdeekib marljivo in vvetao deloval me v u na korist, izreče v imeni mesta zahvala, čemur je občinski evet ergUeno piitidl.
Dalje je župan Hribar mej drugim na znan 1 da je iz ministvrstva dobil na*nenil>, da se ro»o gimnazijsko poslopje za<"ne aa ep tri d I*ta 1898 zidati, in da bo do~c tovi eno I. 1899 , ter da js dobil nazoan 1j, da se je občanski z«stop o me Križe pri Tržila p-.družil resoluciji, katero ]e ob', evet ljubljanski sklenil glede dogodkov v parlamenta.
Po prečitanji in odobrenji zap-eoikov zadnjih dveh aej je obč. svet. Seoekovič nujno predlagal, naj se poleg že dovoljenib 150 gld. dovoli za boi čnico otrokom prvega mestnega otroškega vrtca še 30 gld. — Sprejeto
O cddaji treh mestnih ustanov za učence obrtnih stroko«nib šol je poročal c b 5  evet Dim ti t k in je predle g 11, naj se oddajo Ludo/iku Baj deta, Gregorju Ksrliai in Marip S u var je* i. — Sprejeto.
O določitvi etavbene črte pri hi t Jakcba Ka nije aa Cesti v mestni leg je porečal obč. svet. Pavlin ia predlagal, naj ee od stavbmskegi urada nasvetovana Črta odobri. — Sprejeto.
O določitvi nivelov sa Gosp dike in nekatere druge ulce ter aa Valvazorjev trg je poročal obč. evet. Pavlin ia je cbi. svet odobril njegove nasvete. Pri ti priliki je obč. svet dr. G r e g o r i S vprašal, če je m vel pri meščanski bolnici v Spiral ekib ulicah pravilen, kar je župan Hribar potrdil.
O nasvet h župana Ivana H ibirja glede pra snovanja vladarske petdesetletnice cesarjeve v letu 1898 js poročal ob\ avet. S ene ko vi č Žaj.aa II r i b a r je ntavil hlede'e predloge : D je 2 decembra 1898 bode 50 let, odkar je nastopil vlado Njegovo Veličanstvo cesar Fran J s.p I. Tako, kakor sa vladanja njegovega, ni ee za vladtnja nobeaega druaega cesarja iz alavns habsburška rodo viae povzdignila Avstrija. Ueidevši, da je absolutizem velika ovira uspešnemu napredku, dal jo medri vlsder svojim narodom ustavo ter j m je tako zagotovil svobod ji razvoj i o jih poklical k eodeto vanjo pri vladi. Nasledek teg* je bil, da je nenavadno napredovalo kmetijstvo, da je procvela velika obrt, da so jela naraščati mesta, in da je aačeia povzdigovati se moč države.
Nadalnja posledica teh razmer pa je bila po-vidiga eplošae izomike, proovst lepih nmetnoetij in ogled države na aunaj.
Zavih amo v temno vežo. Na ra/ruib, kaaae- I nitih tleh sem ae parkrat spodtaknil in se lovil a rokami po stenah  starec pa me je grabil za suknjo in kričal s cvilečim glasom:
aProsim, pazite! Tla so grozna! Grozna!"
Veter je zapihal močneje in na obraz mi js kanilo par deževnih kapelj; torej smo prišli najbrže ne široko dvorišče. Zaletel sem se v visoko, mralo etvar ia pomočil roki do komolcev v vodo.
B Stran ! Za božjo vol.o, stran! To je — vodnjak!"
Cemu tako kriči ? Kaj je na vodnjaku tako strahovitega in obupnega? O ril js svoje dolge, tenke prste krog moje roke in me vlekel seboj, po različnih ozkih hodniki in strmih stopnicah. V obrsz sni je udarjal zopern smrad po netipirjih, — da, adi se mi celo, da mi je zafrfital jtden prav mimo ušes.
Odprla so se visoka vrata in svetloba bs mi je vlila naproti, da sem zatisail oči. Stal sem v selo široki sobi. Stene, atoli, preproge na tleh, — vse krvavo-rodeče in lesketajo se v neki čudni, motni svetlobi; na stropa so se bit š ali zlati lestenci. Vaduh je bil poln različnih parfamov, tobakovega dima in tistega težkegs daha, ki pri baja iz vznojenih teles. j
N ravno je torej, da bodo narodi avstrijski slovesno praznovati petdesetletnico vladarja, čegar modrosti, previdnosti in dobroti as imsjo toliko zahvaliti, in gotovo aa drugimi narodi v tem ne bode aeostajal vedno s eiti, d rž* vi in prejaene) dinastiji v dobrih in zlih dneh aeomahljivo ndani narod slovenski.
Mej krepoetizsi, ki dičijo plemenitega našega vlndaij., savzema jedno prvib mest njeg iva izredna dibrtd laont. Z«to je pa tudi takoj, ko je izvedel, da zvesti njegovi podloinifei nameravajo proslav Ijati njegovo vladarsko petdeoetletaico, isrekol željo, nnj bi ee to v.šilo pred vsarn z dobrodelnimi čini Ddzelno stolno meeto Ljobjana sklenilo je še v stoji seji dne 13. oktobra 1894 v spomin vladar-ste peidt-setletoioe ceearjeve ustanoviti v.šjo dekliško š lo ter jej a Najvišjim djvoljenjem nadsti ime ,Frana Josipa I. eišja dekliška šola". S tem pa po »(j m moenji mestna občina nikakor še ni storila do-olj; temveč potreba je, da v hvaležnosti do Nje goveda Vel čaaatva, čegar modri skroi se ima zahvaliti, da se je po potresni katastrofi feniksa jednako vzdigati jela is razvalio, tuđi še na drag način ih bui svojemu potomstvu spomin aa Njega vladi, r.-ko pit desetletnic j.
V ta namen priporočam cenjenemu odseka, naj aasvetnje občinskemu svetu sledeče:
I. V trajni opomin jubilejaega leta 1898 sezida naj ai meito novo ubožnico za 100 oseb, zatsro naj z Naj v šjim dovoljenjem imenuje , Mestna ubožnica cesarja Frt. na Jjsipa l "
Da sedanja mestna ubožeicn ne nstreia svo jemo nametu, je snana stvar ia občinski svet je že ponovno pricnal, da bode treba preskrbeti mestnim ubožcem zdravejših stanovanj Stanovanja v stdanji ubožnici eo namreč večinoma zadaala, as* katera premalo svetla, ona v pritličji p« tuli jako vUžna. V nekaterih sobab je bivanje naravaost zdravju Škodljivo. Ker pa je število mestno ub .ž cev, ki iščejo stanovanj v ubjžmci, jako izdatno ia ker narašča v isti razmeri, v kateri se širi mesto, mo/ajo ae nbožoi nue.aajevati žaiibog tudi v teb nezdravih prostorih.
Vel k nedostatek pri sedanji ubožnici je tudi to, da nima vrta. Vsled tega mor*jo ob lepih solnčnih dneh nekateri njs ataaovmsi posedati po sobah, dočim se drugim izprehodi na prosto zabraajevati ne morejo Take izprebode pa mnogi ismej njih kaj radi porabljajo v to, da po mestu nadlego.ejo ljudi in pa, će kje kak belič ujamejo, da obiskujejo žga njarne.
Vs mu tema pr'š'o bi se v okom leseesidavo nove abožmee, pri kateri bi bil tudi prostoren vrt. Na tem vitn nahajali bi obnemogli in bolebni abožci razvedrila ia krepčila v svežem zraka; zdravi ia za delo epoeobni pa zabave in zdravja agajajočega gi banja s obdelovanjem istega.
Prav lepo ima na ta način  uravnano s vejo nbožnico mesto Eibeifeld,  kjer je sploh skrb za uboge organiaovana teko debro, da složi za vzor, in da od blizo ia daleč — št celo iz Amerike — pribaiajo zastopniki rasnih mest proučavat to uredbo. E berf<ldska ubožna biša bila js pred 10 Isti sezi dsna ter urejena tako, da ima velike spalnica za 20 — 40 o sob in pa istemu števila osob odgovarja joče prostore aa podnevno bivanje. V spalnicah od piij se vsako jutro vsa okna ; vra'a pa ae zaklenejo in ostanejo zaklenjena ves dan. U jožci, kolikor jih ns dela zunaj nbožnice, ži i dokler so spalnice za klenjene, v podnevnih prostorih in morajo opravljati opravila, katera jim odkažs oskrbništvo. Tako morajo na primer ženske plesti ia šivati ter os na ta način vs« parili, ki se potrebuje v ubožnici, pripravi doma.  Pripravi ss pa tuii mnogo perila in obiske, k* se razdeljuje mej mestne uboge, stanujoče zunaj ubožnice.
tJ-ožci, katerim visoka starost ali kaka bo lez*n te<a ne zabran u e,  morajo obdelovati vrt ia
pa polje, ki se nshsja poleg aboiaioe ia aa katerem
ss prideluje zelenjave, sočivja, krompirja ia d-ag b takih atvarij toliko, kolikor se jih vas leto v oboi-nisi potrebuje.
Ker so spalnice po ves daa zaprte, nahajajo as v atožaici posebni prostori sa bolnike. Kdor izmej ubešcev oboli, preseliti se mora v bolatčai oddelek, kier ostane tako dolgi, dokler ne osdravi.
Vsa bivališča so strogo ločene p3 spola.
Priznati moram, da ee mi je ta kratco označena uredba elberfdldaks bolnice iako pri kapi I a, in da jo smatram za mjboljšo, kolikor mi je doslej anauuh. Na svojem letošnjem potovanji pi Nemčiji aanimal sem ss v vseh metrih, katara sen obiskal, kako imajo uravnano skrb sa uboga in kako urejene nbožnice. Nišel sem pa skoro po vs >d, da n eo še veliko pred nami; nato so pa tudi povsod o po-aarjali ns K brfaid, čaš, tako ai bodasjo stvar tsdi mi jedenkrat »redili. Žil, da imijo skoro vse moderne velike občine sa vse drago prej deiar, ko aa s /oje uboge in tako m ti siromski ovkrbljujejo še ravao tako, ko v onih časih, v kater b so ns smatrali sa nepotrebno zlo.
Največjo važnost poleg preskrbitvs zdravih Rtanovanj polegam jaz na vrtno ia poljsko delo. Žito bi ei vsekakor želel, da bi se v Ljaoljnni sezidala ob ižnica, ki bi areieaa bila podobno, kakor elberfeldska. Ako ee tnes ni občna v to odloči, bode prva izunj avstrijskih mest, ki stori v tem onrn odločilen korak; kajti celo ubožnica praška, ki velja za vzoren zavod, ni tako lepo in praktično urejena.
Z« stavbišce novi ubožnici priporočal bijedno izmej parcel, ki spadaio b Kolesijski posesti ali pa kako drugo tam v bližini nahajajoče ai parcelo, ki je last mestne občine. Najpriaravnejlt v ta namen zd^li bi ee mi paroeli: št 242 ki meri 1 oral 543 štiriiašk h sežnjev in ps štev. 282 ki mer? 1 oral 1511 štinjaških s*žnjev. Ne v-mki teh p roel dal bi sa poleg poslopja napravitiobšran vrt. Njive pa bi se dale koj v bližini napraviti, kajt> mutaa občina ima tam še v posesti parcele št. 283/1, 284/1, 234/2 ie 233, ki mirijo skapsj 7 oralov 341 štir-jašk h sežojev.
Stroške za ubožnico, v kitari bi imelo prostora 100 ubožcev, račanim po elbeifsldskih podatkih na 70 00O gld. K tema pridejo še stroški sa prvotao aredoo, ki se — gvnds na to, da ee bode porabil sedanji mrentar in bod« le por<bi popolnitve istega — as morejo rafiaaiti nad 5000 gld. Po tsm takem stala bi nbožaica 75 000 g d , ali, če se odračuni 10 000 g'd , ki se v aajaeug idnej Sem slučaji ategaejo skupiti sa sedanjo uiožiic j 65.000 goid , katere bi seveda bilo treba pokriti s kreditno opvracio, o kateri govori drago moje poročilo.
Ako ss občineki svet odloči sec dati v spomin vladarske petdesetletnice našega dobrotljivega os aarja novo abožnicj, b;de e tem gotovo na najlepši način ohranil potomstva spo mi a na Isto 1898. in najbolje ustregel in te noj am prejasasga vladarja samega.
II. Jedna glavnih zahtev h g'jene je tslssaa snsžnost. Vsa modsrna merta si torej prizadevajo ekrbsti ubožaejšema dala prebivalstva sa ceae ko pelji, ki bi mn bile pristopne po leti in po zimi. Ljubljana tacih k i peli j doslej nims. Oožalovati je to tem bjlje, ker tako ravno uboiaeišim stanovom ni prilike ekrbeti za telesno snsžnost. K's, d« imamo vodovod, in da so po mnogih hišah vpeljane do« mače kopelji; bodi ravno aboiaejši l|ud,e, ki bi jih najbolje potrebovali, tacih kopelij nimajo.
Prav najno potre bie j s torej ustanovitev Ijui-ske kopelji, ker bi vsakemu omogočeno bilo za kaci h 10 vinarjev osnažiti si svoje telo.
Na Nem&kem je tako kopelj upnljalo nsjpreje mesto Frankobrod n. BI. in aa njim L piko. Za
Dalie e priloan
Za dolgo mizo, prtgrneno z rudečim prtom, sedela je številna moška dražba, ki se js silno dolgočasila, kar se je videlo takoj prvi hip. Ta so bili vsakovrstni Ijuije, kakor bi jih aoessl veter na knp. Prav koncem mize je sedel sključen železniški uradnik. Čspico je imil na glavi, s rokama pa se je naslanjal aa dežnik. Njegov obraz je iz režal globoko žalost; brki so ss ma Š'otinili, stressl je zdaj pa zdaj a glavo in mrmral par besed o Ibsnovi psihiatriji. Poleg sebe je imel mladega, črnolasega študenta, a zelo površnim in brezbarvnim obranom, na katerem bi vzbujal pozornost samo nos; — držal se je namreč tako nerodno in v zadregi, kakor bi ns spadal tja. Štadent se je tiščal s dlsnmf na senca, vrtal oči ia vzdihoval: .Jejie«, Jejses, Jrjzes!*
čem a je prav sa prav vzdihoval, tsga bi go tovo niti sam si vedel povedati . . .
Na drugem konca mize je stobval finančni svetnik Mavricij Strnmpf, moj znanec. Delal sem se, kakor bi ga ne poznal; kadar je pogledal name, obrnil sem oči v stran in začel z vso gorečnostjo komurkoli razlagati misli e različnih znanstvenih stvareh . . .
Okrog mize in po vseh kotih je bilo vse polno
tako nenavadnih Ijndij, knkoršaih doslej še nisem videl v svojem življenju Oblečeni so bili nekateri v dolge oblapae suknje, izza katerih je molel vrat. Ta ali tam je hodil kdo brez srama s povešenim, n« vss mogoče strani zavihanim nosom, pod katerim so se asta a brado vred čisto izgubila in spojila s vratom.
Prav pred seboj sem zapazili visok, kosmat stožec in ko sem stopil bližje in se ga dotaknil o kazalcem, tedaj sem se v svoje začudenje prepričal, da stojim pred ozadjem dlovelke glave . . .
Na vseh obrazih se je poznala utrujeaoat, ali žalost, ali sama slaba volja, s dolgim časom ia ■ tihim srdom namešana. V očeh se jim je videlo vsem, da ssde sli stoje ta samo prisiljeni, proti svoji volji, in da tega nočejo ali ae morejo pokazati. Govorili so zaspano, jednako mer no, brea veščega n8glasa, kakor bi ss niti najmanj ne brigali za svoje besede in prepustili resigairani jesika, naj opravlja svoj posel kskor najbolje ve ia zaa. Kadar se je oglasila v kak Snem kota živahnejša beseda, takoj so se vzdignili vsi obrali ia v očeh je zasijala sssca veselja, ki pa je v tistem trenutku že zopet isginila. _ (Konne prik.)
Priloga „Slovenskemo Narodn" St 292, dnć 22. decembra 1897.
tema me-toma s'di'a ao potrm ».koro vu dViga in dandanes je ondi mesto a 20 000 prebivalci brtz ljadeke kop»1ji ie pravi anahronizen. Te ljudske kopelji, v/ katerib ae plačuje po 10 pfsoigov, eo jako dobio cbakov/anein so prav veliko prpom g'c k splotaema i iboljšanjo zlrt-vstvenega sanja Kako velicegB pomana so take kopelji, dokazujejo najbolje naslednja številke iz Norimberka. To mesto ima dve ljudski kopelji .1 doa pri Marentboru takoj pad centralnim kolcdvcrom iasatri celice, drnga jih ima šest Lani kopalo sa je v prvi 45 000, v dmgi pa 77.000 ostb.
Vso to kopelji v raanih msstib urejeni so po jednsm kalupa,   le 8 tem  razli čiom.   da je v oo vvjSib nekoliko več korcforta.   V vseh nahajajo se le prsna kopelji in sicer mrzle in gorke.
Poelopje sszidano je navadno tako, da se okolo prostire za parni kotel nahajajo celice, ka tenh večje štetilo je odločeno za moška, manjše za ženske. Nekatera mesta imajo pač poslopja z dvema kriloma, kar pa vso nepravo prav izdatno podražaje. Pred celicami je boduik e klopmi, kjer se zamore nekoliko posedt-ti, bodisi, da se čaka na izpraaneoje kak« celice sli pa po kopelji — zlasti po zimi — predao te stopi na mrzli zrak.
V vHaki celici nahaja ee dvoje vgoreoph prb : mrzla in gotka. V nekaterih mestih imajo tndi pibe od strani in od spodaj.
Kdor se piide kopat, dobi za 10 ptVn gnv vstop ni ne kemadč mila in pa bnealko, katero mora, ktdur odhaja, ob izbrdn zopet vrniti. Vkljnb tej mi nitoi kopaliftčni pristojbini priplačmejo mesta v najredktjsib slnčajib za režijo. Ve moma se ta Ž njimi pokriva; mnegokrat pa celo preostaja dob črk.
Za irformvcijo   predkladam načrte Ijcdkib kopebj n Fia-k brodu n. M , v Lpskera, v Kaslu, v  Dusseldoifa , v E fartu,  v Koloniji  in v Lin dennuu.
Za naše razmere  kazalo bi najbolje sezidati ljulsko kopelj po vzora F.ankobrodsko • Lipskem; le s tem razločkom, da bi ee celice uredile po no vejšib izkušnjah.
Naprava teke kopelji stala bi 15 000 do 20 000 gld., sezidati pa bi ss mogla ra Pega ar-jevem trga ob Ljubljanici, kjer sedaj stoje razne ptodajalmške barake, ali pa v soiakem drsveredo, da bi tako štejeta v središči mesta vsem prt bi valcem bila lahko pristopna. Seveda bi zgradba morala imeti ob vs&ki shrani parnega kotla po je den trakt, ker bi okrogla zgradba ia.ze.xala preveč prostora.
Priporočam torej, da bi ee tndi taka kopelj zidala v spomm vladati ke petdesetletnice N.egotega Veličanstva, čegar skrb je b la vedno obrajena tudi k izboljšanja zdravstvenih razmer v obširni Njtgovi državi.
III. Tebnika napreduje dandanes z orjaškimi koraki. Zlasti nekatere stroke tehničnega znanja zahtevajo od strokovnjakov— ki nočejo zai stati — neprestanega proučevanja Tako proučevanje ća se pač vršiti po stiokovnih kojtgah in perijodicnih publikacijah vender je popolojevanje znanja le ts oretično. Za tehnika pa je ravno praktična stran pouka nezmerne vrednosti.
Spoznavši to, so nekatere mestne občine že davno prišle do ptepričanja, da je neobhodno potrebno in zanje pri praktičnem reševa ju v mestno opravo zisegajočih tehničnih problemov jako koristno, ako pošiljajo svoje tehnično nradns nio^i večkrat na potovanje, da se is lastnega nazora prepričajo o napravah, katere so drngod že upaljene, in da potem mjbolje izbetć, kadar se ima kaj jednacega npeljnvati doma. Pa tudi pn napravah, ki žd funkci jonuje)0, dajo se večkrat drugod ie preukuAene novotarije vpeljati a velikim materija laim dobičkom za občino. Skratka : občineke uprave, ki tako rav najo, nklanjajo se prepričanju, da je največ vredna šola življi na in da oni, ki Je kje bil, ve tudi kaj pripovedovati.
Tudi za našo mestno občino z ii se mi, da bi bilo prav koristno, ko bi svoj« tehnične moči poši Ijala večkrat na znanstvena potovanja; sa) stoji Ljubljana odljčno na etališću napieJka in je n. pr. dvoje važnih vprušenj — električne osvetljave in vedovoda — o katerih drugod razpravljajo in pre-mšljajo leta in desetletja, nšila s s/ežoatjo, ki jej de'a le čast. Ako pa heče oatuti na tej poti, zlasti ako hole, da ee okorieti pri agendah stavbni ga urada z vsemi koristnimi novimi izumi in napra vami, ki eo ae drug<d obnesle, treba ja, da svu|im tehničnim močem da priliko s temi izumi in napravami seznaniti se.
Res, da ima v nt.Šem stavbnem uradu vsaka tehnična oredna moč odkazin svej tučio opredeljeni delokrog; zgodi ee pa vondnr, da mora včasih lotiti se tudi dr u o? ga del«, zaradi <'■•»-ar je potreba, da je poleg svoje stroke kolikor toliko izvnžbana v vseh ostalih ngeodah stavbnega urada. Najbolj-bode si tako izvtžbaacst tehnicn uradnih pridobil s opazovanjem na znanstvenem pitovanji. Vsaj vidimo, da se mnogokrat ponesreči kaka naprava, daei je bila iavršena po  vseh teoretičnib pravilih.
Piedlag»m zatorej, naj bi ae v ordinariju pro računa od 1898 lata t »daljo poetavhal v na ko teto znenek 300 gld kot .Frana JuBipa I. ustanova zn nadaljnje ptaktično izobraževanje mestnih tehničnih
močlj". To ustanovo dcbival bi vsako leto drag nrr.d' k mestnega stavbnega urada z naročilom, da potuje vsai tri teine po inoiem-t ;i obišče mesta, katera bi se mu imenovala, in poda potem o svo jem potjvaaju in opazovanju posebno poročilo ob* činakemu svetu.
IV. Dasi js Njegovo Veličanstvo izreklo željo, naj bi se Njega vladarska petdesetletnica alavila le z dobrodelnimi čini, ne b <1 > si vendar zlesti p od-tožniki Njegovi dali vzeti prilike, da tudi sicer kar najaloveaneje proslave ta  v življenji vladarjev tako redek dog dek. V tem ozira tudi Ljabljana zaostati ue srna. Dne 2. decembra 1898. naj dobrodelni čini mastne občine  ia  pa slovesno  proslavljanje tega dne spominjajo mestne uslužbeace, fio sko mladino, mestne ubožce   in  pa  vse  ostalo ustaoovnišcvo, kako dobrotno  nam  je b lo  nebo, ki je t. na dne pred petdesetimi leti poslalo nam vlttdtrja tako ple menitegd srca, tako redkih   lasčnostij in tako v tu škega značaja.
Oočitski zaat p ljubljanski naj pa tudi ekrbi, dn posaae dfželno stoloo  meito Bred šje in ognjišče za izjave gorečege domoljub a   in iskrene u ta oosti,   ki  bedo   pred  btopnjice Najvišjega prestola prihajala iz vse dežele
Za vbs to naj bi cenjeni odsek pripnrrčal ob č nekemu svetu   da pestnvi v proračun I. 1898. kot iiredm izdatek anesek 10.000 gid.
Poreč* vMec otč svet S-nekov ■ je na kratko j o;a o I županove pr- di ge in pred -k naj se ctčniki a<et v princ po izreče za u^tmovite« ncestne ubožn ce in mesrnega kopahš'a po župa novih nasvet h na primarno praznovanje jubileja pa naj namesto 10 000 gld doveli 5000 gld. — Sprejeto.
Ob?, svet. Seuekovič je potem poročal o proračunu mestctga zaklada in pa f u<l v, katere rrento upravlja. P tr.-b^ ua za upravo v oboe znaša 107 811 gld., po-rtie pa 3437 gld. ; potrebščina za uoravo mestne imovine 17.432 gld., pokritje pa 284 901 gld.; potrebščina za ceste, uiice, trge in sprebajel šča 57 552 gld, pokritje pa 33 106 gld. ; potrebščina za zdrt>vstvsne in blagotvorne zadeve 20.328 gld., pokritje pa 729 gld ; potrebš:;na za šoldtvn znanost in umetnoit 41 662 gld., pokr tj-pa 9362 gld.; p<trebš'ina za vojaško nastan.tev 2963 gld., pokritje pa 3283 gld ; potrebščina za raznoterosti 2160 nld., pokritje pa 430 gla. Izredna p trebščina znaša 83 614 gld , torej znašata redua in izrsdne p trebščina skopa 333 522 gld. Pokritje znaša 202 248 gld. ia vštevši naklade, zaračunjeae pri pokritju rrnstne imovine, 335 248 gld, torej prebitka 1726 gld. Ze pokritje pnmnnkljaja v znesk 131.274 Kid. kateri ee izkaže, ako bs r. črna samo redno poktitje, znašajoče 202 248 gld., je pridlngal poročevalec, naj se pobira 20°/c doklada na vse neposredne doklade izvzemat oseono dobo darino, potem pa 2 kr. od vsakega goldinarja go-staščine, ako znaša gostafičioa od 50 do 100 gld., in po 4 kr. od goldinarja, ako znaša gostaščina n;.d 100 gld , zajedao pa naj ee naroči mestneau magistratu, naj predloži vladi motivirano prošnjo za pjvracilo troškov, katere ima občina pri izvrševanji prenesenega delokroga.
Specijalna debata je bila prav kratka. Pri poglavju   „uprava v obče", bo js oklenilo ustanoviti mesto tržnega komisarja,  pri kateri priliki je cbč. svet. dr. Gregorič izrekel željo, naj se omeji prekupovanje z živili, in dve mesti pisarniških pra ktikaotov, vsled česar ee jvdno mesto pomožnega uradnika oj.mti,  mag<etratu pa se je naročilo, naj se mformnje o ustanovitvi aprov zncijskega cdieks. Dalje ss je ustavil v pioračua znesek 300 gid. za uradniško potovanje v učne naa&ae v zrn sla župa novega pioiloga glade proslave cesarjevega jubileja, in 500 gld. kot povrni')lo voznih struekov pri stav binakih komisi|abt kat«re stroške bodo odslej morale stranke plačevati.
Pri prglavju vSolstvo, znanost in umetnost", v katerem ee je nahajala postavka 3000 gld. kot reina podpora tDiamatiču»mu društvu*, dičim je bilo mej izredne potrebščine postavljenih 3500 gl. jn ob.', svet. dr. Tavčar predlagal, nai ae dovoli v smislu že Irni storjenega tklepa redne p'dpore 6000 gid., ČeŠ, da meeto itak britko malo žtvuje za ananost in umetnost, zlasti ker je v dotenem prglavju nekaj postavk, katere nimajo nič opraviti z last ostjo in umetnostjo in ker znesek 6000 gld. gotovo m preveč pLdpore za slovensko gledališče.
Obč svet. Trče k se je izrekel preti pred logu dr. Tavčarja, češ, da se mu zdi nasvetovaaa podpora strašansko aelika, ia da je v Linbljaci veliko društev, katera sploh ne dobivajo nobene pod pore, dočim i« obč s et. Tur k predlagal, naj ae redne podpore dovoli 4000 gld.
Poročevalec obč avet   Se ne kovic je po vdarjal pomen glediliš3a za kulturni razvoj naioda in naghšal, da „DnaiHtično društvo" z-tsluži poi poro, katero dobiva, ca kar je obč. svet vzprejel predlog dr Ta v|jrja.
Po nekaterih drugih nevažo b pripomnjab pri raznih postavkah je obč nski svet edohril proračua in vzprejel poročevel ave predlog«.
Konec seje jn obč. svat Kozak inferpeliral radi n«(eg* vodnjaka, pot* m pa je župan Hnbar zaključil sejo.
Dnevne vesti.
V Lj obija a i   22 decembra.
— (Deželni zbor kranjski) je sklican na
dan 28. decembra t. 1.
— .Občinski svet) jn v sinočoi seji dovolil ^Dramatičnemu društvu" 6000 gld., redne podpere in za pokritje Btarih dolgov 500 gld. izredne podpore, .Glasbeni Matici" 1200 gld, .Družbi sv. Cirila ia Metoda" 500 gld., „Ridogojo" 250 gld., .Slov. planinskemu drufttvn" 300 gld., aa ustanovitev Šolskega muzeja 200 gld, .Narodni Šoli" 200 gld.. za š Jeke delarne 280 gld., sa Loichaer j'vo ustanovo 50 gld , za menso academico v Gradci 50 pM filharmoničnean društvu 200 gld., strelskemu društvu 26 glJ , za metereclng^čna opazovanja 100 gld., za nasadi nasproti .N rodnemu domu" 1300 vid , za k-mi nn poskuševalisče 400 gl., za .Gospodinjsko šol)" 500 gld in za napravo ka nala n» R mski cesti 24 000 gld
— (Slovensko gledališče.) V nobenem dramatičnem delu Birch Pfeiff^rice se ne more prikriti, da je njeg)V a tor ženska, ki je bila tudi igralka. Sentimentalnost, vsiljiva ganljivost, pro-računjeno šegetanje solznic; patetičnost, neverjetnost ali pa vsej nenavadnost, kurijoznost značajev na jedni, pa paradne uloge in efektni prizori na drugi nt rani to so menda glavni znaki vseh Birch-Pfeifferičnih dram. Doslej so se igrali na slovenskem odru le tri: .Mesto in vas", .Lovvoodska sirota" in .Cvrček", ki se je našemu širAemu, nerazvajenemu občinstvu še najbolj prikupil. .Cvrček" se je igral sploh prvič na odru 1. 1856; ta .slika iz kmetskega življenja" je torej že jako stara in precej pobledela, ter bije modernemu ukusu skoraj vsak bip naravnost v obraz. Ker pa je tehnično do malega dovršena in poleg tega z veliko spretnostjo prikrojena okusu mase, kateri podajajo jokavi „Revček Andrejček", .Čarovnica ob jezeru", .Na Oaojah", .Mlinar in njegova hči" in drugi taki prav krvno si sorodni umotvori še vedno največ užitka in zabave, je umevno, da je imel tudi sinoči .Cvrček" v nabito polnem slovenskem gledališču prav lep uspeh. Nu, tudi literarno izobraženejši in dramatično izbirčnejši bo morali sinoči molčati, saj jih je odškodila v polni meri proizvedba te, često naravnost neslane igre. Gospa Borštnik-Zvonarjeva se je pokazala sinoči v ulogi Stane, te šegave, blage, sentimentalne kmetske sirote, ki se vsak trenotek smeje in zopet joka, ki vsak hip obupava in nakrat zopet raja. Gospe Borštnikovi morajo po .Cvrčku" priznati vsi, da je duhovita, vedno premišljena igralka z bogatim zakladom čutstev ter da razpolaga z vsemi tehničnimi sredstvi kot izkušena umetnica. V ulogi .Cvrčka" je združeno nebroj različnih .značajev" : sedaj je „Cvrček" najivka, sedaj junakinja, sedaj ljubimka, pa zopet tragedinja. Umljivo je torej, da je .Cvrček" uloga, v kateri se mora vsaka dobra igralka pokazati občinstvu od vseh stranij svojega znanja, in to je slovenska gost mja. gospa Borštnikova tudi storila. Žela je sinoči, če možno, v .Cvrčku" Še večje uspehe, še glasnejše priznanje ; zopet na poklonitev velikega šopka s trakovi in orjaškega venca pa ji bodi dokaz, da bode narod prav težko čakal, kdaj da izpolni svojo obljubo: „Na svidenje!' s katero se je poslovila. Splošno bodi še konstatovano, da je bila igra tudi sicer dobro uprizorjena in igrana. Zlasti pa naj pohvalimo nadarjeno in vedno napredujočo domačo umetnico gospo Danilovo, potem gdč. Slavčevo, g. Verovška, g. Lovšina in g. Danila, pri katerem poslednjem pa bi želeli le malo manj patosa.
— (Policijska ura za kavarne ) C. kr. de-ž loo preds-d-itvu je a raigiaaom z dne 17. t. m., št 8332 določilo, da emajo biti od 25. t m. naprej kavarne odprte do 2. ure ponoči, gostilne pa do 12. ure, k»k r doeedaj.
— (Slepar ?) Pripoveduje ss, da je pred nekaj dnevi b.du |>o Ljubljani neki potnik, ki je naro čoval za razoe stranse grd tla. etre, glaeovirje itd, in jemal za to predplačila V/iel je tudi sta a godala v popravilo. Stranke uis^ doaedaj dobile naročenih godal ia so bile najbrž za predplačila ogoljufane. Umestno bi bilo, da bi se poškodcvaae Stranke sa<»e zg'asile ne polic ji.
— {Testo v surovem maslu) Neka n* poštena braojevaa tz Iju ljansae i koi ca prinesla je na trg prodajat sirovo maslo, v katero je bila pome šala :-Htu. Dva delavki, ki sta surovo madoknpli, sta tu takoj opazili in nnpošteao branjevko naanaaili.
— (Šišenska čitalnica) ima s oj red ii o^č ti zbor v nedeljo dne 26. t. m. .sv. Stf*n" ob 2. nt popolndne
— (Izjave slovanske vzajemnosti) Ob*in fiki zas'opobčire Š mhel Stopica je soglasno vzprejel nasledijo reaobcj;: „Oa'iask i odbor velika občine Šmibel Snopiče   na   Kranjskem   obaija najostreje oatudne iibrube tevtouake beenosti v državne« zbora ter obžaluje divjo početje  nemške nacijonalne opo aicije. ki je i divjim   naeiletvom ocsmogočila delo vanje parlamenta; in obžaTaje istotako pkrajeo ptdlo in zaničevanja vredno piasrenje Slovane m protivnih časnikov,  ki skušajo odgovoracat za vae dogodke zadnjih mesecev odvaliti na  desnico, in naložiti jo po ničavea h orovokrcijah izzivaoim, zatiranim Slo vanom. — Odbor čeatita z občudovan jem predaed stvn poslanske j^boroics na jekleni neistrašencsti, s kojo je odbijalo nedostojne poslanske Ibžnjive na pade nemških kulturonoscev, in pozdravlja radostno izjavo desnic? kot najboljšo nado boljša bodočnosti vseh slovanskih narodov naše državs. — Občinski odbor se nadeja, da bude slovenske parlamentarne stranke, me) njimi  zastopniki našega slovet škrga nareda, nerazdružao in neomahljivo proti vsakemu Slovanom sovražiemu n*va'u,  naj pride od kodtr in kogar koli, vstraiale v zmagovitem olpcru.
— (Iz S'dražice) se nam piše: Ver; ga je počila in naš žapan g Jari Drobničje — od-stopil od svojega občnsktga .glavarstva". Da je prisiljen in le stežkoma odločil se za ta korak, pričajo njegove — si Le ki jih je pretakal pri branja svoje — odpovedi, v kateri j9 le sam sebe poveličeval. No, mi ne bodemo pretakali solz za njim, želeli bi pa vendar le, da bi bil pred svoj.m odatopom našim novim cdbornikom v teka 10 me aecev aaj jedankrat ponadil priliko, pri kateri bi ga taisti zamegli malo mterpelrati o njegoiem večletnem delovanje. Ta bsg pač ni prav — časten.
Odbornik.
— (Nesreča na železnici)   Pri Spodnjem Lrg»tcu je 18  t. m. iz Plan ns vračajoči se želez m'ki stroj   povozil   71-tno deklico Ivanko Žirjav Dđkle je obležalo mrtvo na lici nesreče.
— (Bralno draštvo v Žireh) priredi dve 26. t. m. veselico v prostori!) gosp. V.Jentma Oblaka v 2 reh, hiš. št. 53 po a erilečeai vzporedu : 1 ) Koncertni duet za dvoje gosli. 2.) Igra: .Krojač FipaV 3.) M-»nuetto, daet za dvoje gosli 4) „ Vaški godec", komičen solo prizor s pstjem in godbo. 5.) .Narodne pesmi", za d /oje gosii 6.) Prosta zabava (šaljiva loterija). Začetek ob 7. ari zvečer. I* it: pm na: sedež za a Je 20 kr., za neade 25 kr. O.bcr vabi nljndoo k cbilni ndeležbi.
— (Iz Velik o v ca se nam poroča, da bode v sredo, dnn 29 d cembra t. 1., cb 2. ari popo lodne v .Narodni šoli" dražbe sv. Cirila in Metoda v S t R □ p e r t n ob Veliko? en slavnoataa božičnica z govori, petjem, deklama cijami, predstavo, igro m razdelitvijo tožičnih daril.
* (Duhovnika   zastrupi ena )  V   Marmo roškem komitata ets zbolela dva evangelika da bovnika radi zaetrupljenja.   Preiskava je dognala, da sta ae zastrupi a Bama s kehhcm, ki jo bil le sleparsko narejen; p* zlttčee je bil namreč le za silo, v resnici pa je bil bakrea.
* (Največji sovražnik Alfonza Daudeta) je bilo mesto Tarascon v Pro»enci. Tara ■ at n.i so sovražili Deudata iz vee du.4e, preklinjali so ga, kadar so se le spomnili nanj in pob li bi ga gotovo, ako bi se bil kdaj prikazal v njihovi sredi. D n det je namreč napisal izvrsten satiričen roman .Tartarin de Tarascon", v katerem je osmešil fii sterske mehčane; g a?ni junak r mana, T^r tarn je teli slaven, kakor angle k Pi:kwck ali špacjski vit. z žal 8'na postr.ve dan Kšct. L 1878 je pričet v Pariz c 16 neki Tarrsconec z namaocm pretepat ali celo ub t Daudeta. Kipar A ; y pa je rešil Dandeta grozeče tmttj. — Slovencam js Dan det znan pesebno po dami .Fromont ml. in Risler at", ki se ja igrala z velikim oij/eh'm v d-žal. gledališča. . E.incet" pa je priaesla prevod romana ietega mslova. N »j bi G brOčkova ,Sa lonakn knjižnica* na pt zabila p»nt nekaj naj-boljš h l) udeb v h novel in črte! Tadi Diud-tova žeca in cjegov brat Ern^at fta uglrdna francoska r mani piec*. Daodet je že dlie časa bolehal; zlasti na cogah je povsem ohromel. V mladosti je b-1 pravi .o gaa", strgan in lačen je pr.šel v Pana, a unsrl je v Ustni palači. Bil je jako blag in tndi lep mož z dolgimi, bojnimi lasmi, s .Krstusovo" brado in z monok'jem pred desnim o'esom. Zla je bi) za Gon-cortom njegov najboljši prijatelj. Ves Pariz žaljujs aedaj po avejem veliktm r manopiacn in dramat ka Tudi m-j Slovet ci je bil Daadet \s'ed svoj h del jako priljubljen in v ; jem so videli na4i .novostru-larji" svoi vzor.
* (Umor igralca Terrissa) v Londoru ee js dogodil iz osvete Terr sa ki, je bil v svoji mladosti delavce igen'. iu huprevalec z živino, in ki se je povspel do u: j vi-' j-► a ugleda in j gralci, je zapeljal ženo igralca mžie \r-u- Pr d ca ter pctjm še do segel da je bil Prince odpnš en. Prince je profil pri gledališkem podpornem društvu podpore, s odbor ga je vsled intr g Ternsia zavrnil. V - ImJ tega je sklenil Prince, da se ucaftčuje, ter je Terrissu pred
vrati gledališka trikrat rab'del. Morilec svojega sločina n* taj«  niti ga ne obžaluje.
* (Krvava osveta ) Sina Henrika van Merve, kateri je pni I iz S ur h k > pa v nemško p-kraj n > Damaraland v južni Afriki, je devet samercev ne Človeško r zmesar lo !er natekailo truplo na neko drevo. Radi tega se j» oče krvavo maščeval; hitel je za ramor- i ter je tri ustrelil, drngib šest pa je s svojo puško pobil. Potem je šel k n* noski oblast', kjer je naznan I vea drgodljaj.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj 22. decembra. Današnja zadnja seja avstrijske delegacije je bila eminentne politične važnosti, ker je tako desnica kakor levica nastopila s programatič-d i m i izjavami in se je novic izkazala složnost desnice. Gross je otvorii debato in predstavlaje prečudno družbo, katera tvori opozic'jo kot preganjano ovco, ki se je samo branila, rekel, da mora vlada kreniti na druga pota, ako hoče doseči red v državi, da mora ugoditi opravičenim (!) in skromnim (!) zahtevam Nemcev ter se iznebiti ded^čine Ba-denijeve, namreč jezikovnih naredb. Če se to ne zgodi, je rekel Gross, ni misliti na red, ker bodo Nemci nadaljevali svoje početje, češ, to je silobran, in Nemci niso za svoje de
10 tanje nikomur odgovorni kakor svojim volil cem. V imeni cele desnice izjavil je J a w o r-s k i , da bode desnica le težkega srca dovo lila, da se nagodba uveljavi s § 14. Desnica je želela, da se reši stvar na drug način in mora obžalovati, da se to ni zgodilo, toliko bolj, ker pride država v velike, jako velike nevarnosti, ako se zapusti parlamentarni pot. Iz skrbi za moč in veljavo države bode desnica pri vol la, da si vlada pomore s § 14, pred postavljaje, da naknadno izposluje privoljenje parlamenta in če ostane to izjema. Jedina prava pot je parlamentarna, a če ni več možno je nastopiti, ni tega kriva desnica, ker je desnica storila vse, kar je bilo možno, da omogoči pravilno rešitev. Vsa krivda zadene opozicijo in desnica, ki je s samozatajevanjem in največjo požrtvovalnostjo delala ni to, da drž \vi da, kar državi gre, čaka lahko z mirno vestjo na sodbo državljanov in zgodovine. Začetkom za sedanja delegacij je desnica opominjala, naj se sklene mir, a ni se dosegel in se ne doseže, ker razborjaoje, zapeljevanje in hujskanje pre b.valstva še vedno ni nehalo. Desnica bo i v prihodnje v popolni jedinosti delovala za moč in ugled države, in prav zategadelj se porabi § 14. na nagodbo ne bo upirala, ako bo nagodba pravična in primerna gospodarskim razmeram, i V harno pritrjevanje) Kaiser in Scheicher sta napadala Badeuija, večino in zlasti Cehe, ter tem očitala, da so svoje miš ljenje glede nagodbe premenili, in da jih je Ba-deni za to pridobil z jezikovnimi naredbami.
11 e r o 1 d je z vso odločnostjo zavrnil očitanje, da so Čehi dobili jezikovne naredbe kot bakšiš za to, da glasujejo za mgodbo. Konštatoval je, da Čehi svojega stališča napram nagodbi niso premenili in zaklical levici: Zapomnite si, da sem Vam 22. decembra rekel, da bodo do ob novitve nagodbe svoje mišljenje glede nje pre menili tisti, kateri zdaj nam očitajo, da smo to mi storili. Napram Kaiser j u je rekel, da mora vsakega Čeha ogorčiti zavijanje, da so se z jezikovnimi naredbami kršile pravice Nemcev, in da se naredi red, če se prekličejo. Čehi so bili vedno pripravljeni skleniti spravo z Nemci, a to le na pod lagi popolne ravnopravnosti in popolne integri tete čeških dežela. Ako bi vlada naredbe pre-menila brez privoljenja cehov, ne nastane red, ker, rekel je Ilerold, potem mi ne bodemo pripustili, da nastane. Napram Scheicherju je rekel Herold, da je Badeni z naredbami dal Čehom le jeden del pristoječili pravic, da pa ni materijelna vsebina naredb uzrok nemškemu odporu, ampak uzrok je ta, da se Nemci ne čejo zadovoljiti z jednakimi pravicami, kakor jih imajo Cehi. Ako bi se jezikovne naredbe v celoti ali deloma preklicale, bi Čehi t< ga ne trpeli, uprli bi se z vso silo in z vso odločnostjo zavednega naroda. Ko sta še govorla Hofmann-Wellenhof — ki je rekel, da ne pozna Čeških dežel, na kar mu je Herold zaklical:   Mi pa jih poznamo — in poroče
valeč I) u m ha, je delegacija odobrila budget in vse druge predloge. Konec seje je vojni minister Krieghammer odgovoril na interpelacijo Hofman - Wellenhofa glede častnikov bosanskega polka v Gradci ia izrekel popolno odobravanje, da so častniki izjavili, da z nekimi nemškimi reservnimi častniki nečejo imeti ničesar opraviti. Ko je minister G ol u h o ws k i sporočil delegaciji zahvalo cesarjevo , se je zasedanje zaključilo.
Dunaj 22. decembra. V današnji seji delegacije je hotel Kaftan interpelirati vice-admirala Spauna zaradi .razglasa" puljskega admiralata, izdanega samo v italijanskem jeziku, s katerim ukazuje mornarici pripadajočim volilcem, glasovati pri obč. volitvah za laške kandidate. Interpelacija je bila jako ostro pisana Spaun je prosil Kaftana, naj jo umakne in obljubil, da takoj kar najostrejše prepone pulj-skemu admiralatu in sploh mornaričnemu osobju, vtikati se v politične boje in se zavzemati za Lahe.
Dunaj 22. decembra. Uradni list prijavlja cesarski patent, s katerim se sklicujejo dež. zbori gališki, dolenjeavstrijski, kranjski, štajerski, goriški inšlezijskinadan28.t.m., Češki, koroški, gorenjeavstrijski, solnograŠki, bukovinski, moravski, tirolski, predarlski in tržaški na dan 10. januvarja, dalmatinski ua 17. januvarja in isterski, kateri je sklican v P ulj, na 20. januvarja.
Dunaj, 2 2. decembra. Dr. Skarda je sporočil imenom shoda čeških zaupnih mož dr. SušteršiČu, kot načelniku slov. kršč. zveze, pozdrav, na kar je odgovoril dr. Šu-šteršič, da se zveza prisrčno zahvaljuje za iskrene izraze solidarnosti Čehov z Jugoslovani, in da so v sedanjem trenotku oči vseh avstrijskih Slovanov obrnjene na Čehe, v katerih previdnosti vidimo tudi Slovenci zanesljivo poroštvo, da bodo načela večine končno sijajno zmagala. Brzojavko so podpisali dr. Šušter-šič, Barwinski in Bula t.
Dunaj 22. decembra. „Neue Fr. Presse" pravi, da se govori v krogih delegatov, da izda vlada, še predno se soide češki dež. zbor, nove jezikovne naredbe, po katerih se češka razdeli v češke, nemške in mešane okraje in se namesto določbe o obligatornem znanju obeh dež. jez kov določi, da niti vsem konceptnim uradnikom ni treba znati ob-h dež. jezikov. List pravi, da se je vlada že dogovorila s Čehi in upa, da ne izda nobenih naredb, dokler se ni porazumela z Nemci. Po informacijah z najav tor i tati vnej še strani javljam, da Ct hi v tako premembo naredb niso in tudi ne bodo privolili.
Dunaj 22 decambra. „Vaterland" javlja, da sta poslanca grof Vetter in Baltazzi izstopila iz kluba nemških liberalnih veleposestnikov.
Poslano.*) Gosp Ivanu TJlepiču, poštarju v Mokronogu.
Bližamo se času, ko se razpošiljajo takozvane .šaljive dopisnice". Prvenstvo zasluži letos gotovo ona .mokronoška podlost", katera je več dopisnic že danes potom tukajš^j ga poštnega urada razpo-H'ala Le te brezimne dopisnice imajo pa glede" dostojnosti dotičnih prejemalcev znak skrajnega raz-žaljRnja in škandaloznosti.
Vprašamo Vas, g. poštar, se-li strinja dostav-Ijenje takih po4iljatnv z Vato opetovano izjavo, da je slav. c. kr/ poštno ravnateljstvo strogo zauka-zalo take vrste karikatur s pridejanimi namečki koi fiskovati ?
Fini nastopi napram nepriljubljenim osebam naj Vas nikar ne motijo ta višji ukaz dosledno izpolnjevati.
Mokronog, dne 19. decembra 1897. _ T7*eč izfbra,iilli.
•j Za vsebino tega spisa je nrednifitvo odgovorno !• toliko, kolikor dolnja aajcon.__(1918)
Poslano,
Podpisanec sem 8. t. m. v javnem lokalu z nespodobnim vedenjem in žaljivimi priimki žalil p n. ude tukajšnjega bralnega društva, posebno pa odbornika društva, gospoda učitelja Fr. Mlakarj a
Ker ta svoj čin zelo obžalujem, preklicem svojo nepremišljene besede in ravnanje ter dajem tem potom vsem društvenikom, osobito ps omenjemu gospodu, javno zadoščenje. —
V Št. Rupertu, dne" 17. grudna 1897.
_A.ia.toxa. "Vid.raa.sir
(1946-2) trgovec v Št. Eupertu.
%m prebivalo* mest, uradnike Itd.   Proti tei-
featam prebavljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja in gavpornega dnševnega dela je oprav neobho ino potrebno do-aato zdravilo pristni ,.MiHl-ov Sei<llit/-pf-a«ek", ker npliv* qa prebavljenje trajno in nrnvnovalno ter ima olajševalen in topilen m* nek. Škatljica velja 1 gld. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vaak dan lek»r A. MOLL, c in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJT, Tnchlanben 9. V lekar-na h na deželi je izr.cno zahtevati MOLI, ti v preparat, ta-jnimovsn z varnostno znamko in podpisom.       3 (y7—17)
p. <r Izborno <l«»lii|«- ^
Tanno - Chinin tinktura za lase
»krepluje in ohranjajo lasi&Ce in preprećaje izpadanj laa. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom SO kr.
Jedluts ial»Ka ■<•— («0—nO
lekarna M Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta it. I
zraven mesarskega mosta.
Telefon mt. 6§ v pokjisbiio porabo.
Zalivala.
Podpisani voditelj dijaške knhinje v Novem irnstu izreka najtoplejšo zahvalo slavni ..Glasbeni Miitici" v Ljubljani, daje dovolila svojim učiteljem koncertovati v Novem mesta, slavni „Čitalnici novomeški'4, da je dala 1*2. t. m. sa koncert svoje prostore; zahvaljuje dalje blagorodne gospode K. IT o f f m e i s t er, II. June k in J, Vedr.il za ametnisko dovršeno koncertovanje, hI. gospo Jak Ži tek ovo ing. Fr. G raj kanda za krasno pete, u. Hladnika sa m ujsi. rsko npremljevan ;e na glasoviru, zlasti pa g. tajnka dr. £. Volčiča, ki se je najvič trudil, da ne je sploh visil koncert v blagi namen, ter slednjič p. n. (davno občinstvo, ki je z obilnim posetom pripomoglo do velike svote čistega dobička — 6 H gld. ki se je poklonila tukajfini dijaški kuhinji,
Novomesto, 17. decembra 18^7.
JL>r*. Juh. >I j« vi ni* «».
Umrli »o v I j uhlja nI:
Dnii 1H. decembra*. Ulrika S^lmic, delavčeva h^i, 16 m esecev, Cesta na loko fit. 2, otrpneije možgan. —Elizabeta Krilna?! goBti;a, 62 let, Florijanske ulice fit. 21, rak.
Dne 19, decembra: Franc Kocevar pl. Kondeuheim, dež. sodifica predsednik, >'A let, Vegove ulice Bt. 2, razširjenj« srca. — Marija Križaj, gostija, KI let, /.-dijak st 4. ostarelost. — Uršula Rozman, d lavceva Jena, 55 let, Tržaška cesta St. 28, rak. — Karol Plnninsek, trgovcev sin, 8 leta, Mrsi ni trg fit. 18, vnetje možganske mrene.
V deželni bolnici:
Dn6 18. decembra: Jera Lotric, delavka, 69 let, pljučnica. — Alojzij Ševfiek, izdelovatelj nilinskili kamenjev, 58 let, tuberkuloza.
Dne 19. decembra: Ivan Zidan, posestnikov sin, 1 leto, božjast.
Meteorologično poročilo.
Visina nad morjem 306*2 m.
■v 1 o O	Čas opare v a n j a	Stanje ■ baro-metra v mm.	Temperatura v "C	Vetrovi	Nebo	Psdirios V mm. v 24 urat
21.	9, zvefier	745'8	—20	sr. svzh.	jasno	
22. ■	7. sjntrsj 2. popol.	748 2 747 7	—83 —15	sr. svzh. sr.svzh.	jasno jasno	00
Srednja včerajšnja  temperatura —1*6',  ss 0 6' raormalom.
nad
ZDvLiiaaJslrei borza
dn« 22. decembra 1897.
*3knpni državni dolg v notah..... 102 gld. — kr
Skopni državni dolg v srebrn    .... 101 . 85 „
Avstrijska zlata renta....... 121 „ 60 B
Avstrijska kronska renta 4%..... 101 „ 65 „
Ogerska zlata renta 4%....... 121 m 50 ,
Ogerska kronska renta 4°/o..... 99 , tO B
Avstro-ogerske bančne delnice     .... 938 # — r
Kreditne delnice......... 349 , 90 B
tiondon vista........... 120 „ 06 „
■Nemški drž. bankovci za 100 mark ... 58 n 95 ,
20 mark............ 11 „ 78 ,
20 frankov........... 9 „ 53«/, „
Italijanski bankovci.....*   .   . 45 „ 50 „
O, kr. cekini........... 5 » 70 B
Dne* 21. decembra 1897.
4°/0 državno srečke iz 1. 1&54 po 250 gld. 1!S9 gld. 50 kr.
Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld.    . 188 . — „
Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld.    .   . 129 n 25 .
Zemlj. obč. avstr. 4«/«% »Isti sast. listi    . 98 „ 40 „
Kreditne srečke po 100 gld...... 200 „ 50 9
Ljubljanske srečke......... 23 „ 25 „
Rudolfu ve srečke po 10 gld...... 25 „ 60 ,
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. .   . 160 „ — B
Tramway-drufit. velj. 170 gld. a. v. .   .   . 454 9 — .
Papirnati rubelj.......... 1 , 27«/4 ,
Zahvala.
Za ljubeznipolne doksse srčnega sočutja ob bolezui in smrti našega priljubljenega, nepozabnega soproga, očeta, tasti«, brata in svaka gospoda
Fran KočeYarjaPi Kondeuheim
c. kr. deželnega eodifirn predsednika, viteza ces. uvst. Leopoldovega reda, častnega meščana trga Cirknice itd. itd.
kakor tudi za darovane prekrasne vence in obilo udoleibo ob pogreba dražega ranjcega izrekamo \sem prijateljem in znancem, posebno pa fie c. kr. dež. sodifiču, c. kr. drž. pravdnifitvu, c. kr. okrajnim sodifičem v Ljubljani, Škofjiloki, Kranj i. Radovljici, in Tržiču, c. kr. finančni direkciji, deželnemu odboru, advokatski komori, c. kr. notarski komori, trgovski in obrtni zbornici in tržni občini C rknica svojo najiskrenejo in resnično zahvalo.
V Ljubljani, dne 22. decembra 1897.
(1957) Žalujoči ostali.
Štev. 3.
V lij ubijani, Božični mesec 1897.
Leto 1.
Ns zunaj se raz-pos'ha s postnim povzetjem
6BJL 11
glasilo za staro in mlado.
Naročila nad 5 gld. se razpošiljajo franko.
-y~ 2;^- e-u.gra.1a.joce  s e   za. m e aa. j & ali  -vzbl m. e  n a. z: a. j. "T£JJ Naročila se prosi nastavljati direktno na tvrdko
Henrik Kenda v Ljubljani
Glavni trg; štev. 17.
Serija I. Kožuhovni mufi črni
komad gl   1 — 1 30, 1 50, 1.90
Nerlja II. Kožuhovni mufi črni Ia
komad gl. 1*80  2 20, 3 —, 8*50 Serija III. Sealskin mufi
kom^l 1 hO, 3 20. 2 70, 8 G0, 450
Nerlja IV. Ssalskin mufi n ijiioejši komad gl. 5—, 6* - . 7 50 Šerifa V. Marmotin mufi. z atlasom ali k« žubovino podeit< komad 3 20 Bobrovi  opisni Jamajko i edvedji, tibetanski, opo   gl. 3*50 Ncrlfa «ii ni'- k i. skunp-ski   muti .n do VI« NutriH, lu-Hin-ki. Wa-     12 —
lBby,   n^rzbizamski,   gla- komad iti I ne i m i ji , chincbilamufi Pri serijah II.   III., IV , V , VI. jamčim za trpežno kožuhovino.
Kožuhovne čepice nnjnovni^a firona komad gl. 2 50, 8 50 Kožuhovni ovratniki   in   pelerine, kožuhovne garnitura, kolijprji v veliki izberi
Muf in čepica skupaj: garnitura 1 90, 3 30, 4V50, 6 — Platneni robci, draž-^stni vzorci, obrobljeni ducat gl. 2*-, 2 80  340, 4*05. 4*55,5 05. Platneni robci, beli, obrobi-eni ducat gl. 3 50 4 20, 4*80, 6 25. Robci iz platnenega batista, najnovejši desin,
otli rob, ducat gl   G —, 8 50. 9 50. Robci iz batista  z širokim  in   nzkim otlim robom  ducat gl   2 50  3 —, 8 50  4 —. Pavolnatl robci, obrobljeni, pisan rob ducat — 60, - 75, —90   1 20, 1 50. Frotirske obrisaće, dncat gl  3 50, 7 50, 10 —, 14 50. Ženske srajce, iz bele kot^nine komad gl  —50, — 65, —85. Ženske srajce is sifona, z bngato stikarijo
komad gl. 1 10, 1 25, 1 50. 1 80. 2—. Ženski ponoćni korseti. z bogato štikarijo iz sifona kom;id gl   1 35. 1 G0  2 20 iz pike-harhanta 2 60, 2 10.
Ženske hlače z bogato s ikarijo iz sifona komad 1 20, 1*80, 1 50. IGO iz pik«5-barhnnta komad gl. 150, 185. Sifonaste kiklje, z bogato stikarijo komad gl. 2 40  2 70, 3 —, 3*30, 3 60, 4.—. Ženske trikot-srajce kom gl. 1 10 1 30 1 50. Ženski trikot jopiči. Vicogina kom. 70, 90 kr. Ženski volneni trikot-jopiči
komad jjd. 115, 1 90. 2 20. Ženske triko hlače kom. —75.90, l.io, 1-30 Jopice za čez moderce (Miederscbutzer) komad gl. —45, —*75, 1*30 Jopice za čez moderce, volneni, kom gl. 2.10. Ogrevalci za kolena, komad gl. l 08, 1 30, Ogrevalci za trebuh, komad gl. 1*50. MoŠki Štifleti iz govejega usnja kval. prima gld. 4' — , ekstra prima gl. 5 25.
renski Štifleti iz govejega usnja gl. 3 80. Ženski zavezalni čevlji, črni iz govejega usnja gl. 425.
Ženski zavezalni čevlji zeleni, iz teletine gl. 5 25 Klobučevni ulični čevlji z usnjatim obrobkom, visoki za dame gl. 2 .so, za dekleta gl. 2 20
za otroke gl. 1 10 in 1 50. Klobučevni domači čevlji z podplati in klobu-čev ne in usnja za dame gl. 1 05, za dekleta gl. —.85, va gospode gl. 1 20. Pristne ruske galoše za gospode 2 80 do 3 15, ia dame 2 — do 2 25, za otroke 1 45 do 1.60. Rokovice plesne za dame — 40t —50, —60, —*70, — 80, —90, 110, za gospode —-35,
—'45, — 60, — 80, 1 —, 140. Rokovice, trikot za dame — 28, —34, —*44, — 60, — 70, —*90, za gospode —30, —'40,
— .70, — 90, 110. Usnjate rokovice za dama in gospode s tla-
nulo podsite gl. 1'—, 1 50. Usnjate rokovice s plinom podšite gld. l 80. Usnjate rokovice s kožuhovino podsite gl. 3 50.
Bele moške srajce z gladkimi prsi komad gl. 1*20, 150, 170, 2*— 2 25, z nagubanimi prsi gl. 2 50, s kratkimi prsi, reform-
srajce gladke 2"—, z gubami 2 40. Manšete četvorne ducat g). 3 40, 420. Moški ovratniki četvorni gl 180, 2 20. Moške spodnje hlače, iz belega gradla gl. par —•60, — 80, 1 50.
Moške spodnje hI are normal, par gl. —90, 1 40, 2 —, 3 50. Moške srajce, normal komad gl  — 80, 1 —, 1 20, 1 50, 3 20. Moški jopiči, normal komad gl. —;70, 1 20, 1*50, 2 50. Noske kravate s pavolnastim podAivom ni. —20, — 30, —*40, — 50 Koske kravate s svilnim podšivom gl. — '65, — 75, — 80, 1 —, 1 15. Kolesarski jopiči s pavolnatim podAivom gl. 1;—, 1*20, iz volne tenkonitni .'>' — , debeli 3 G0. Kolesarski jopiči, modno sivi, dvobarvni gl. 2—, 2*40. Kolesarske uogovice iz pavole 70 kr., iz flora 1*60, iz volne 120. Kolesarski naročki iz flora gl. 1*80, iz ovčje volne 1 10, 1*80, Hkoteki 1 90, 2 10. Kolesarske čepice gl. 1 70, 2 80. Pleteni moški lajbči komad na pol volnene gl. 2.40, 3'40 iz ovčie volne 4*—, 5 40. Moške no£0\'ice. Izredna izber. Ženske nogovice. Izredna izber. Otroške uogovice, zimska kvaliteta,
Crne pat. za leta  1        2       8_4_ti_6
gl. -\*30, —       —-36,"— 39, —-42, —45 za leta   7       H       10 15. gl. — 6l>, —'61, —•54, —-60. Otroške čepice, komad 40, 48, 54, 75 kr. Otročke avbice, komad 45, 52. 65, 90 kr. Otroške jopice, —.60. — 65, — 80, —90, 1 20. Otroške oblečice pletene gl. — 78, — 90, 1 15, 1 50, 1*75, 2.—, 2-30, 3—. Otroške kamašne za leta _1       2        3       4       5       8 7 gl. —-45, _50, — 00, — 70, —-8J, —'90, 1—, za leta   8 10 15 'A)
gL   1*10,      1*10,     1-20, VB0." Otroške normal obleke (spodnje hlače in jopič) za leta   1    2   3    4    5    6    7 8 komad 40, 40, 50, 56, 62, 68, 72, 7r* kr.
Modrci iz raslliiinke žice komad gl. 1*40, 2.20.
Štefanija modrci gl. — 70, —85 1 10, 1 20   1 45, 1 70, 1*75. Xt<»fauija modrci lini gl. 1-90, 2 —, 2*20, 2 60, 3 20. Valerie Priiizess 6 gumb visoki gl. 3 20, 5 20, 3 40. Modrci brez kolkov Viktorija gl. 2 50, 3 50.
ELaVDOdriaJoi komad gl   1 G0, 2 20, 2 80. Bluze  iz Pilou-blaga. Karana, damakega sukna in svile od gl. I 70 naprej do 12*50. Nakitni  predpasniki  od 39 kr. naprej do gl. 3 50.
Pralni predpasniki, črni listrasti predpasniki, klotasti predpasniki, vsakovrstnih cen. Bela ripk ista zasmijala
_meter 18, 20, 25, 36, 45, 50, G0 kr. Čipkasta zapinjala 31/«—4 metra dolgi gl. 430, 4 80, 5 40, 6* 10, 6 90, 8 30. Barvasta zasmijala iz volne in pavole, krasna izber za okno gl". 2 40, 2*80, 3 15, 3 50, 4*—, 4 80, 6 10 in finejše. Ball-tftitre ovratniki najnovejše faeone komad gl.5-50, 5 90, 6*60, 7 80, 12 50. tilednliške blnse, najnovejše nočne barve komad gl. 4 —, 526, 6*50 Itarvasti atlasi, najlepše nočne barve GO cm fiirok meter 68 kr. Ilokoi       w.\% ples. lila<,e komad gl. 1 20.
dolž. gumbov 4        6       12    16   16 modne
Flor kr. 'JO, 5*6,88,48, 46, 60,T5, gl. 120
„ ..    .   dolž. sambo«   TJ     16    16   s Čipkami
Sviluate      ■    gi 120, i.60, 180.
Svilnati plisi v vseh barvah za obleke meter gl. 1 05, 1 30.
Svilnati pliš črn
ii». i».
Širok 4ti cm   46 cm   60 cm   70 cm gl. 1-06,     1*30,    260, 5*60.
Svilnati pliš za cerdo in gledališče komad od 50 kr. naprej do G gl. Največja izber sviluega blaga;  zbirko od nad   1000   vzorcev  pošljem najradovoljnjeje na dom.
(1953) Ha. Ia.
Linoleum toaletne preproge met. gl. i 20, 2 65. Linoleuni predložke komad gl. 2.—
Primerna darila za "božič in novo leto
priporoča (18B7—6)
Šehnburgove ulice.   dPOCjGPijćl   F« P©tt3U©f"«  Šelenburgovn ulice
■ li*»i»v<- v stekleničicah in kasetah, dišeče zavoje za robe« (Nachees) vse  jako ukusno urejeno in po nizkih cenah. FotopcrallČilC apiirtate I ti potr**llNc*llie? ki wbng svoje dobrote in izvrstne naprave ustrezajo vsem zahtevam
^«WjU& ^,e^e^a>,e^ a^.4^a>.-4# <»4Ji a>4* e> 4^*#^,ai a^'e>.^
vabimo,  da se odkupijo  na korist St. jakohsko* trnovske   ženske   podružnice   87.   Cirila In Metoda za praznike in novo leto Od kupne zneske vzpre|t>ma iz prijaznosti g J IiOzar na Mestnem trgu    Imena dam in gospodov, ka teri se bodo odkupili, prijavila se bodo v listih l*odružničn i odbor.
Dijurniste
vzprejme ceni. kr. evidenčni ucometrr v liani ni k u za 1 jffld   tSO kr. dnevne plaće.
Svoj^ročno pisane prošnje naj se pošiljajo na: „C kr evidencijo za zemljarinaki davek v Kanin ku-1 (1949)
i.i«4t no- < Isuđellca.«
Rokavice po meri se izdelujejo najhitreje.
Bog-SLta. izber
tkanih rokavic
najbolji« kvalitete po najnižjih oenah pri
Ferd. Billina & Kasch
/ldev«ke ulice št. 1.
Trn
r
Fff
' Na znanje!
Slavnemu občinstvu s tem uljudno naznanjam, da mene ne zadene mkaka krivda radi nenoatenoati mojega, sedaj odslovljeni ga hlapra Ivana Panlgraoa.
Skrbela pa bodem za to, da »e take nepoštenosti ne bodo već dogajale, in prosim, da mi cenjeni cdjemalci ohranijo i nadalje bvojc zaupanje.
(1954) Z odličnim spoštovanjem
Iv ii roli tin Sšftoliiilrer prodajalka premoga, Dunajska cesta fit. 25.
Vrt se odda v zakup.
Za čas od dni 25. Janavarlja 1898 naprej m odda v zakup vrt, kateri se nahaja v varni legi | n skorja Bredi mesta uri hifii ▼ LJubljani, Oradiioe it. 18.
Vrt je prostran, ima površine za sest vrst gredio, dalje dva zidana, s steklom krita gredičnjaka zidan cve tličnjak in pa zid*n rastlinjak, katera oha mejita na v sredi med njima se nahajajoče stanovanje za vrtnarja, obstoječe iz pritlične sobe in kuhinje, iz pristrešne sobe in pa ii podzemeljske kleti, namenjene za shrambo.
V sledmi se nahajata dva ognjišča za cvetličnjak oziroma za rastlinjak. V rečeuem vrtu se izvrsaje vže dolgo vrsto let umetno in trgovinsko vrtnarstvo.
Zakupne ponudbe izročajo se naj lastniku Dr. Franu atunda, odvetnika v LJubljani (1183-39J
I Nagrobne vence
v največji izberi in
po najnižjih cenah
trakove k vencem
z ali brez napisov
v vseh barvah
(98—97)
priporoča
Karol Recknagel.
Na prodaj je
več kupov stare opeke
pri It 1*1 Nt. 11 ii a Nv. Jakoba trjrie v I .J ubijani. a93j—3>
najmočnejša naravna arsen in železo sodr-žujoča mineralna voda
priporočevana od prvih medicinskih avtoritet pri :
anemiji, klorosi, poltnih, živčnih in ženskih boleznih, malariji itd. (1j63-17)
Plinu zdravljenje uporabljK n«- mUobI celo leto.
Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo in lekarnah.
Karol Recknagel
v Ljubljani, Mestni trg št. :» in 24
priporoča za
Božična darila
tog-a/to iztoer svilnih in volnenih Ogrinjal za glavo, dtbro  delanih  in izborno  se prilegajočik modrcev. Beat*" Kravato ~W
najnovejše od 25 kr. naprej.
Krajce, oaratnlkl, nianšcte. Vaeh vrat
|af predpasniki
ia gospe, otroke ln sa sluinioe.
Ho/uliov I u o. mufs, čepice, ovratnike, ltokavlcc glace in vol ene. VoKavirr. kamašc r-j po najnižjih cenah (1928—3)
^ Pristne pctcrbiir^kc khIonc
Primeiria
božična in novoletna darila.
Friderik Hoffman
urar v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča   svojo bogato zalogo vseh vrat ur po I I
najnižjih oenah. g*|
Novosti v salonskih  urah kakor tudi ml- |*| nlatur - bronaste   ure In garniture   so vedno •
na skladišču. (1948—V) y
OOOOOOOOCXK300QOOOOOOOOOOOOQ
Talivniški mojster § in topilniški delavci 8
2 za Italijo O
O IfcSr se Iščejo. o
rjj Za na novo ustanovivso se
Q topilnico za živo srebro °
na Toskanskem «e išče v gradbi in v delovanji novih Idrijskih
8Živosrehrnih Sahtovnih peči iaveden in zanesljiv nadzornik peći ali
top Imen, talivniški mojster  (Htittenmeiater)  in nekaj topilniških o
delavcev, ki bo izvedeni v ravnanji a pečmi.  Službe se nastopijo q
o sk:uro- Zahteve plače, osiroma mezde, naj se pošiljajo pod G. L. 1325 q
q Rudolfu Mossr. Freiburg, Baden. (i9'*3—u) ^
O0CC0::GCCC^CG^COOCK^CXS'3000d
Št. 42515.
as.
(1955—1>
V javni seji občinskega sveta dne- 15. junija t. 1. se je sklenilo, da se mestni magistrat obrne do deželnega «d bora kranjskega naj bi izposloval dovoljenje za pobiranje nastopnih pristojbin oziroma občinskih take in sicer :
a) za grdbo ali druge produkcije v gostilnah ali v drugih javnih prostorih brez ufttopnine na 50 kr. na d«n;
b) za godbo ali druge produkcije v gostilnah ali v drugih javnih prostorih z ustopnino 1 gld. na dan;
c) za plesne veselice v javnih prostorih z ustopnino 2 gld., in za vsa-cega godca 20 kr. na dan ;
d) za predstave in razstave v majhnih razstavnicah 1 gld. na dan;
f) za predstave in razstave v večjih razstavnicah in cirkusih 3 gld. na dan.
Zoper ta sklep je dopustna pritožba v teku 14. dni od dneva razglasa.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 18. decembra 181)7.
Naznanilo spremembe stanovanja.
Za dozdaj mi od velikega kroga odjnmalcev in od velečastitih dam izkaz >no zaupanje se najlepše zahvaljevaje si usojaui naznanjati, da sem ™ izselila iz bita v Spitalski ulici Št. 3 ter se pieselila v
novo Schreyerjevo hišo
FJancovo nabrežje štev, 1, 2. stopnjce, I. nadstropje
ter se priporočam za nadaljo videčasfitim damam za naročila, ki se bedo, kakor dosl j, izvrš- vala vestno in natančno.
Z vclespuStovanjcm (1935—2)
Elisa Hubor
omozena
Kital..
bdsji      i   i j o i •. ttu tndnik: Josip N v ? i
*j»Mtnia* m tiik .Narodne Tiskarne",