Poitslua
Uredništvo
ln
upravništvo tista je v Ljubljani Breg št. 12. Telefon 119.
Ste v. 34.
¥ Ljubljani) 26. avgusta S922.
L eto
AVTONOr^
Celoletna naročnina v rn "
IasBrtoJo. vsako soboto
ryC0*ky/-
Kui str. 350 D, manjši sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda 25 p.
Kriza slovenskih političnih strank in naloga
sedanjosti.
V skoro vseli političnih strankah slovenskih poka. Nove razmere, vedno večja zmešanost v političnem in gospodarskem življenju naše države, sili k novim orijentacijam v političnem in gospodarskem oziru Vse premišlja o novih potih in ciljih, vse hoče iz sedanje zmešnjave ven. Toda nikjer ni človeka, ki bi v kratkih besedah podal novo smer. Zakaj, kar zamisliš in počneš danes, to jutri že ni več za rabo. Življenje beži tako hitro, kakor še nikoli doslej; dogodki, več in manj važni, prehitevajo drug drugega, kakor prizori v kino. Večina ljudi se je pri tem naglem menjavanju slik in dogodkov že tako utrudila, da noče o političnih dogodkih in strankah čuti ničesar več. Edini, ki ima smer in gre brezobzirno do svojih ciljev je — velekapital. Politična utrujenost ljud-' stva mu hodi prav; brez posebnih zaprek in spričo apatične opozicije — to je delavnega ljudstva — vrši svoje „delo“.
Mi smo že ponovnokrat naglašali, da se mora slovenska ljudska politika prilagoditi novim praktičnim potrebam slovenskega ljudstva. To pa ne gre lahko in brez potrebnih prekucij in operacij. To vidimo pri naših političnih strankah prav lepo.
Demokratska stranka se lomi. Ho naših informacijah se bo osnovala 10. septembra 1.1. v Zagrebu nova demokratska stranka, h kateri bodo pristopili v Srbiji nekdanji „samostalci“, ki so se po državnem preobratu vtopili v Pribičevičevi demokratski stranki, v Sloveniji pa bodo njeno krilo baje narodni socialci in pa tisti demokrati, ki niso zadovoljni s politiko dr. Žerjava, to je predvsem liberalni „starini11. Pribi-čevičeva struja bo hodila poi sedanjih potih centralizacije in takozvanc „uni-fikacije" („ujedinjevanja“).
Samostojna kmetijska stranka je brez pravega političnega cilja. Trenotno je njen edini politčni cilj ostati za vsako ceno v vladi. Ta-stranka bi bila pri nas v Sloveniji lahko ostala precej skupaj,
da ni prevzela nase odgovornosti za vse zle posledice sedanjega balkanskega vla-dovanja in srbske hegemonije. S tem se je postavila proti težnjam slovenskega in hrvatskega naroda. Zato se njene vrste močno tope, kakor sneg spomladi. Ce bo do prihodnjih volitev obdržala vsaj polovico svojega sedanjega posestnega stanja — bo to veliko, zelo veliko.
Delavske stranke so razbite in politično neorijentirane. Delavstvo je v naši pretežno kmečki državi število io zelo šibko. Vendar bi lahko tvorilo stalno opozicijonalno skupino, 20—30 poslancev, ki bi — ako bi bili sposobni, delavoljni in pošteni — preprečevali naj-hujše kapitalistične napade ter tu pa tam izsilili tudi kakšne socialne reforme. I o-da industrijsko in obrtno delavstvo ni enotno, nanj se obešajo neresni deni i-gogi, ki skušajo na njegovem široken hrbtišču splezati kvišku. Mi smo te dni doživeli, da je sam predsednik takozva-nega »socialističnega" kluba v belgraj-skem parlamentu prestopil v vladno službo kot uradnik, kot komisar za izseljence v Ameriko! Da stopijo socialisti v parlamentarno vlado, to je včasih potrebno ali pa celo koristno; da pa opo-zicijonalni poslanci stopajo naravnost v vladno službo, to je doživel svet doslej samo v Jugoslaviji. — Vendar mora priti med delavstvom do konsolidacije, ker ga bodo k temu prisilile težke pesti socialne bede. Toda sedanji njegovi vodniki so do tega cilja še velika in močna ovira.
..Slovenska ljudska stranka*4, ki je
v Sloveniji večinska stranka, se tudi nahaja pred velikimi nalogami. Ali bo krenila na pota, ki vodijo do določne verske (katoliške) stranke, ali pa se razvije v veliko moderno ljudsko stranko, temelječo na etičnem in pozitivnem krščanstvu, izvršujočo med ljudstvom podrobno in potrebno socialno delo? Pio-ti praznemu in kričaškemu ..svobodomiselstvu", mora tudi praktično izvesti -svobodoljubje zastopajoča zlasti načelo narodne, verske in socialne enakoprav-
nosti. Ta stranka ima vse pogoje, da more organizirati na kulturnem temelju krščanstva večino zapadnega dela naše države, priznavajoč in zahtevajoč lastno državnost tudi za slovenstvo in hrvat-stvo.
Radičeva stranka v Sloveniji doslej ni uspela, ker je čisto hrvaška in ne slovenska. Slovenci, navajeni že dolgo :ta parlamentarno udejstvovanje, ne morejo vzdržati v pasivni politiki, ki je bila vsikdar škodljiva. To so okusili v A/-striji svojčas celo zavedni in žilavi Cehi, ko so za neko dobo zapustili avstrij parlament. To se je pokazalo tudi pri nas v Jugoslaviji pri Hrvatih. Da so se Hrvatje udejstvovali v parlamentu, bi najbrže državna ustava izgledala dra-gače in bi sedanji nasilni režim imel vsaj — uzdo, ki je danes nima.
Srbska radikalna stranka se tudi silno trudi, da bi se razširila na Slovenijo. Ti poskusi ne bodo uspeli. Morda bodo „radikalci“ napravili nekaj zmešnjave med meščanstvom in uradništvom — v škodo demokratom — več pa gotovo ne. Slovenski kmet in delavec ne bosta šla v nobeno srbsko stranko, tudi v radikalno stranko ne.
Po tem pregledu je jasno predvsem
tole:
Nadaljevati se mora s prepotrebnim podrobnim socialnim delom za delavno ljudstvo. Zahtevati je treba socialnih if-lorm, zlasti za gospodarsko stran življenja kmeta in delavca. V ta namen služi predvsem že lepo razvito zadružništvo, ki lahko postane mogočen gospodarski činitelj. V narodnem pogledu bodi naš cilj ohranitev slovenstva, potom lastne državnosti v okviru nove države. V vseh ostalih kulturnih rečeh pa moramo ven iz ozkosrčnih predsodkov v pravo svobodoljublje v okviru resnične enakopravnosti narodov in verstev. Imejmo vedno pred očmi, da dobre ideje vedno in povsod zmagujejo nad nasilstvom. Prava bratovska beseda je močnejša kot vsaka puška.
Sedanje razvaline slovenskih političnih strank dokazujejo potrebo nove organizacije vsega našega naroda! Ta narod privesti organiziran za aktivno politično in gospodarsko delo na plan, velika naloga sedanjosti. Kdor jo pojmuje in jo pomaga izvršiti — le tisti bo zmagal!
Važni dogodki.
Srednja Evropa se maje. Vse dežele, ki spadajo k Srednji Evropi, se nahajajo v nekem nervoznem razpoloženju, ki izvira deloma iz političnih, de-•oma iz gospodarskih, razmer, ki so zavladale po Srednji Evropi, na novo urejeni na podlagi mirovnih pogodb.
Središče Srednje Evrope je avstrijske republika. To je nestvor, „ki ne more ne živeti, ne umreti." Tako vsaj zatrjujejo nemški Avstrijci sami. Mi smo že parkrat opozorili na to, da bi avstrijska republika prav lahko živela, toda ona nalašč noče in ne sme živeti, ker se hoče prviS izogniti plačevanju vojne odškodnine, drugič pa hoče s svojo umetno narejeno beračijo izsiliti od zapadnih velevlasti dovoljenje za združitev z Nemčijo. To so pravi politični cilji avstrijske republike. Če bi zapadne velevlasti postavile nad avstrijsko re-
publiko energičnega kuratorja ali sc-kvestra, ki bi razgnal dve tretjini nepotrebnega uradništva in ljudi primerno obdavčil, bi bil kmalu red v deželi. Tak korak pa bi pomenil kršenje mirovne pogodbe (?) in zato gledajo velike sile čisto ravnodušno, kako drvi Avstrija dan za dnem globje v gospodarski propad in preti za seboj potegniti tudi soisedne države.
Vsled politčnih posledic, ki bi jih imela popolna propast Avstrije tudi za njene sosede, zlasti za Čehe, je postalo avstrijsko vprašanje čez noč velevažno s re d n je-e v r opsko vp ra ša n je.
To je pokazalo potovanje avstrijsk > ga kanclerja v Prago, Berlin in Rim. Avstrijski kancler dr. Scipel je odpotoval najprej v Prago, kjer se je sestal z vodilnimi češkimi politiki. Tam je čisto odkrito izjavil, da Avstrija ne more več
LISTEK.
Za srash m kratek čas.
Neka odlična osebnost nam je vrgla na mizo šop privatnih pisem iz let 1919. in 1920. z željo, da jih objavimo. Ker gre bržčas za osebno maščevalnost, pisem za enkrat ne bomo objavili, raz-ven tistih, ki so le za smeli in kratek čas. Mi namreč ne vodimo osebnega boja, temveč načelnega. Iz pisem, ki bi danes utegnila splošnosti še škodovati, bomo prilično prinesli le nedolžnejše odstavke. Danes priobčujemo pismo, ki ga je pisal nek demokratski poslanec tedanjemu podpredsedniku naše deželne vlade g. ministru dr. Žerjavu. Komično pismo se glasi takole:
Pariz, dne 13. avgusta 1919.
Velecenjeni gospod doktor!
Smatram za svojo dolžnost, da Vak opozorim na sledeča fakta:
Prijatelj Bogumil Vošnjak mi je danes zaupno poročal, da se je obrnila ljubljanska vseučiliščna komisija na Žolger-ja, njega in Pitamica kot edine slovenske v juridičnih tvarinah habilitirane profesorje s prošnjo, da izmed kandidatov, napisanih na listi, ki jo je trojici do-poslala omenjena komisija, izberejo profesorje jur. fakultete naše bodoče univerze v Ljubljani-.
Ker se Bogumil ne namerava posvetiti v bodočnosti za stalno akade-
rnični karijeri,1 nima seveda nobenega razloga, da se ne Ir pri sestankih te trojice energičneje zavzemal za svoje stališče tam, kjer se razlikuje od stališča ostalih dveh gospodov.
ZapSzilo se je namreč, da g. Žoi-ger, akoprav se mu ne more očitati, da bi bil klerikalec, vendar stoji pod močnim vplivom klerikalne stranke (zlasti se boji Korošca).
Pri teh sestankih se je tudi poznal vpliv, ki ga ima nanj njegov stalni osebni stik z g. Ehrlichom.
G. Pitamic je pa vedno enakega mnenja kakor Žolger. Glede stolice za narodno gospodarstvo so bili od vse-učiliške komisije predloženi: Žil in2 (v Frankfurtu), Brezigar, Knaflič, Boelnn. Ne le, ker je prvoimenovani tekom vojne služil na nemški univerzi in tam napredoval v karijeri, ampak tudi it čisto objektivnih razlogov je Vošnjak predlagal, da se izbere Brezigarja. Žolger pro-tiven, (vpliv Ehrlicha). Razloig, češ. da je drž. poslanec in da ne niore izvrševati istočasno mandat in profesuro.
Ko je dr. Vošnjak na to predbiii Knaflfoa, tudi to ostalima dvema gospodoma ni bilo po volji. Žolger stoji na stališču, naj se vpraša Brezigarja, da se izjavi, ali misli, bo li mogel izvajati profesuro z ozirom na to, da je drž. poslanec.
1 Želi postati — menda vsled želje svoje boljše polovice — diplomat.
1 Najbrže dr. Žižek, op. ur.
Po posvetovanju sva z Vbšnjakorn določila, da on zavzame stališče, da se imajo oni trije v Parizu nasproti vse-tičiliški komisiji v Ljubljani izjaviti le glede sposobnosti in se nimajo ozirati na druge okolnosti, katere naj pošte v a ljubljanska komisija sama.
Na vsak način naj se predlaga v prvi vrsti Brezigarja in za slučaj njegove zaposlenosti Knafliča.
Bogumil je mnenja, naj Brezigar na vsak način pospeši svojo habilitacij) na Zagrebškem vseučilišču, kajti, kakor hitro je habilitiran, pristopi po njegovem mnenju tudi on k tem trem že habilitiranim v „kader" in je tako potem vprašanje eo ipso rešeno.
Za predavanje iz cerkvenega prava je ljubljanska komisija predlagala nekega Kušeja. Unico loco. Žolger predlaga nekega semeniškega profesorja iz Ljubljane, Zoreta (zopet Ehrlichov vpliv). To je edini slučaj, da se predlaga oseba, ki ni v listi, katero je predložila ljubljanska komisija rečeni trojici.
Vošnjak je zavzel proti temu stališče, prvič iz razloga, ker je mnenja, da kakor se pri drugih predmetih ni izbralo drugih kandidatov, nego one, ki so predlagani po ljubljanski komisiji, da se tudi v tem slučaju ne dela razlika, drugič, ker teološka fakulteta ne priznava reci-procitete, da bi namreč mogel profesor 'iz druge fakultete na teološki predavati, Zore pa bo član teološke fakultete; tretjič iz razloga, ker je Zore duhovnik in je vsled tega njegovo stališče baš v cerkvenem pravu prejudicirano.
~	i
Ce pri prihodnjem sestanku trojice V. ne bo prodrl s svojimi predlogi, kar je verjetno, bo zahteval, da sc njegovi predlogi sporoče ljubljanski komisiji kot oddeljeno mišljenje.
Vsi trije gospodje pa so sporazum-ljeni, da se nove učne moči ne nastavi takoj kot profesorje, ampak da se jim da le učne naloge, da podučujejo, in se bo šele pozneje definitivno odločalo.
1 o pismo ponese v domovino Mač-kovšek, 'ki plonese istočasno prepis tega pisma za Brezigarja v Beogradu.
V ostalem tu ni novosti, italijanska stvar počiva vsaj oficielno, znano pa je, da je šel Smodlaka pred tednom tajno v London, odkoder se ni še vrnil (zaio je tudi odklonil poziv Pribičeviča, da pride v Beograd ob priliki ministrske krize). Baje je šel v London s tajnimi naročili glede arrangementa z Italijani, o stvari je podučen Pašič, slovenska delegata pa nista vedela o tem nič. Baje se je hotelo odkupiti arangement z Italijani z bohinjskim kotom do Jesenic (excl.) in pa s celo vzhodno Istro do Učke — vse to za Reko. Natančnejše Vas bo podučil Mačkovšek.
Jaz nameravam v kratkem oditi v Beograd v parlament, čudno se mi pa zdi, da ne dobim od Kramerja kakor mi je o priliki svojega bivanja v Parizu obljubil, nobenega sporočila glede mesta pri prestolonasledniku; če Vam je kaj znano in mi to sporočite po prihodnjem kurirju, Vam bom zelo hvaležen. — (Sledi podpis.)
živeti in da se mora nekam nasloniti: Ali na Malo antanto (Češko in Jugoslavijo), ali na Nemčijo, ali pa na Italijo. Češki ministri so pomen tega avstrijskega koraka takoj razumeli in so obljubili Avstriji izdatno pomoč.
Ta pomoč pa še ne pomeni za Avstrijo priključitve k Mali antanti. Je tudi zelo neverjetno, da bi se avstrijsko prebivalstvo za tako priključitev ogrevalo. Avstrijci so Nemci in kot taki spadajo po vsej pameti k Nemčiji. To Čehi dobro vedo in ker tudi vedo, kaj bi pomenilo združenje Avstrije z Nemčijo za Čehe, kjer prebiva par miljonov Nemcev, so rajše rekli, da so pripravljeni za Avstrijo nekaj žrtvovati, samo da ostane neodvisna država.
Iz Prage je' potoval avstrijski kancler v Berlin. Tudi tam je povedal svoje namere. V Berlinu so ga seveda prijazno sprejeli, rekli pa so mu tudi, da mu zaradi Francozov in njihove politike napram Nemčiji ne morejo pomagati; naj torej stori, kar hoče. Z drugimi besedami: Mi se sedaj še ne moremo združiti, moramo pa združitev pospeševati po ovinkih.
Iz Berlina potuje avstrijski kancler v Rim. Laško časopisje je pri tej priliki vse navdušeno za Avstrijo in za pomoč Avstriji. Kaj namerava Italija z avstrijsko zvezo, je jasno. Italija nima drugih skrbi, kakor kako bi škodovala Jugoslaviji in strla vpliv Male antante. Z laško-avstrijsko zvezo bi Italija rada pognala globok klin med Čehe in JukosIo/
vane. Zato je prav verjetno, da bodo Lahi nemškim Avstrijcem mnogo obljubili, če bodo svojo besedo tudi držali, je setve da drugo vprašanje.
Počasi je prišlo srednje-evropsko vprašanje na dnevni red „visoke“ politike. Ni dvoma, da so se o tem problemu posvetovali tudi naši državniki s češkimi o priliki sestanka v Marijanskih Lažnih.
*
Kako se bo srednje-evropsko vprašanje koneiflno rešilo, ne more vedeti nihče. Eno pa je gotovo, da se bližamo rešitvi tega vprašanja potom federacije srcdnje-evropskih držav. Kakšna naj bo ta federacija (državna zveza), je stvar pogodb.
Današnje politično stanje je že iz gospodarskih ozirov nevzdržno. Trajno to ne more obstati, da nas ,.morijo“ na železnici vsake dve ali tudi tri ure novi carinarji! Te ozke carinske meje morajo prej ali slej pasti, ker to je nujna gospodarska zahteva.
Prezreti pa ne smemo, kam bi prišla v tej federaciji pri plebiscitu izgubljena Koroška. Kakor radi priznavamc., da spada Avstrija po svoji prirodi k Nemčiji, tako zahtevamo, da se združi slovenska Koroška z nami. Nova odločitev je mogoče bližje nas kot si mislimo, zato pa ne smerno koroškega vprašanja nikdar spustiti z vida, dokler bo na dnevnem redu srednje - evropsko vprašanje.
Rudarska stavka v Trbovljah.
V Trbovljah je nad 12 tisoč radarjev zapustilo svoje delo, ker s svojimi dosedanjimi prejemki pri današnji draginji ne morejo več shajati.
Trboveljski rudarji zahtevajo zvišanje svojega zaslužka, da bodo vsaj siti hodili na svoje težavno delo. Odločilni gospodje jim pa zaslužka nočejo zvišati.
Trboveljski rudar zasluži na dan povprečno 70 (140?) K. Kaj naj počne s temi krajcarji pri današnji draginji?.; IS a. preostaja jim drugega kakor da sežejo po samopomoči in da se branijo s štraj-kom. To je jasno in razumljivo za vsakega mislečega človeka.
Samo vlada tega ne razume. Trboveljski rudarji oziroma njihovi zastopniki se bore že celih šest mesecev za priznanje svojih popolnoma upravičenih zahtev. Toda vlada ni nikdar imela časa, da bi se bavila s tako važno zadevo kakor je življenje tisočev rudarskih rodbin! Vlada ima pač čas za razne zlete, za rudarje ga nima!
Po najnovejših poročilih je vlada mnenja, da štrajk ni utemeljen v gospodarskih razmerah delavstva, ampak da so delavce nahujskali ..socialisti skrajne levice". Tako vlada imenuje nekdanje komuniste. Tak odgovor ali izjava je milo rečeno skrajno izzivanje in predrznost, ki mora že itak razgretemu i i v borbi za svoj obstanek razvnetemu-delavstvu še bolj razpaliti in razplamtiti
strast in jezo. Namesto da bi vlada mirila in posredovala, pa take besede!
Zakaj ne gre noben minister v rov? In zakaj ne gre v rov za 70 kron na dan? Zakaj zahtevajo ministri za sebe po 2000, reci: dvatisoč kron dnevno, rudarju pa hočejo dopovedati, da ima 70 kron zase in za svojo rodbino dovolj ? Vladni gospodje bi prav dobro storili, če bi rudarjem hoteli te stvari nekoliko pojasniti!
Zanimivo je, da stoji danes celokupna Sloveriija na straill rudarjev. Sicer vedo vsi ljudje, da bo družba prevalila vse višje izdatke za rudarske plače na konzumente, t. j. na ljudi, ki rabijo premog, a vendar so vsi na strani rudarjev! — To je veleznačilno priznanje popolne opravičenosti rudarskih zahtev.
Značilen pa je ta pojav tudi za razmerje med slovenskim ljudstvom in med vlado. Naše ljudstvo dobro ve, na če-gavi strani stoji belgrajska vlada. Aii se je mogoče zato odločila, da stopi na stran rudarjev v znak protesta p oti raznim nastopom centralne vlade napram Sloveniji?
A najsi bo kakor hoče, eno je danes jasno: Zahteve trboveljskih rudarjev so popolnoma opravičene, ker so tudi oni ljudje in ne psi, in grda hudobija je, podtikati lačnim ljudem politične namene. In če bi jih tudi imeli — kaj jih ne smejo imeti? Ali so trboveljski rudarji svobodni državljani ali centralistični robje?
Pozor, stariši!
Bliža se novo šolsko leto. Mnogim staršem povzroča pričetek novega šolskega leta velike in težke skrbi. Ne samo skrbi zaradi obleke, učil, prehrane, stanovanja itd. onih otrok, ki jih hočejo poslati v šolo, ampak še bolj skrb, v katero šolo naj bi fanta poslali.
Pred leti je bila rešitev tega vprašanja precej lahka. Vsaj drugo višje šole ni bilo kakor gimnazija, pozneje sc je pa gimnaziji (ali latinski šoli) pridružila še realka, ki je pa ostala našim kmečkim ljudem skoro popolnoma neznana. Kmetje so poznali večinoma le gimnazijo, že zato, ker navadno niso pošiljali svojih otrok z drugim namenom v mestno šolo, kakor da fantek postane čez leta „gospod“, namreč duhovnik, ki bo „jedel vsak dan meso in bel kruh.“ Nekateri so tudi računali na to, da se ..gospod" ne sme ženiti in da bodo torej domači ..jerbali" za njim, ne pa kakšna „črna baba".
Za druge vrste študiranih ljudi kmetom ni bilo dosti mar. Poznali so sicer advokate in »medicinske dohtarje", poznali so okrajne glvarje in sodnike, toda te vrste gospoda nekdaj — ponekod še danes — za kmeta ni bila gospoda, in ji tudi ni posebno zaupal.
krat reči: Danes delam jaz, kur iaz hočem! Vedno je zvezan na rokah in nogah. Niti misliti ne sme na glas po svoje, ampak mora misliti tako, kakor hočejo drugi!
Zato vam svetujemo: Pošiljajte svoje otroke v take šole, kjer se bodo izučili stvari, ki jih delajo neodvisne od državne službe. Takih stanov je precej. Najstarejša neodvisna stanova , sta duhovniški in zdravniški. Res je, da tudi duhovnik in zdravnik vstopita v državno službo, ainpak primorana nista k temu. Potem imamo razne tehniške šole. Tehniku (inženerju) je odprt ves svet; inžener ni prav nič navezan na državno službo. Potem imamo srednje in višje kmetijske šole vseh vrst, imamo srednje in višje trgovske šole — in še več vrst šol, ki dajejo človeku tako zna-
nje, da mu je odprt ves svet. To je jako
važno za mlade ljudi.
Zato naj stariši doibro premislijo pred začetkom šolskega leta, kam bodo poslali svoje otroke. Eno glavnih njihovih misli pa bodi: Kako boin napravil svojega otroka za neodvisnega človeka? Kako in kje mu bom zagotovil kar najširšo prostost in možnost svobodnega gibanja po vsem svetu? Da bo namreč lahko živel kot človek in ne kot večen hlapec. Kajti hlapec je lahko tudi človek, ki je na zunaj jako lepo oblečen, pa je vseeno veliko večji hlapec kakor hlapec na kmetih. Hlapec na kmetih je neodvisen in gre lahko, kamor hoče, mnogo je pa lepo oblečenih hlapcev, ki tega ne morejo storiti.
Torej stariši, pozor!
Šolstvo in avtonomija.
Zahtevo po politični avtonomiji utemeljujemo najkrepkejše z dejstvom, da so razni deli prebivalstva na severu in na jugu nase države po svoji kulturi, po socialnem plastova-nju, po veri, po svojih šegah in običajih zelo različni ter se jih zato ne da obleči vse v enak jopič. Razvitejši deli prebivalstva potrebujejo drugačno zakonodajo in tudi drugačno upravo kakor pa kulturno, socialno in gospodarsko zaostali deli.
Z razlikami, ki jih je ustvarila narava in razvilo stoletno samostojno življenje, mora pa v prvi vrsti računati šola.
Osnovno vzgojno pravilo je, da se začne s poukom tam, kjer je začela že narava. Otroci vidijo hiše, toda na severu drugačne kakor na jugu in v mestu drugačne kakor na kmetih. V obljudenih industrijskih krajih vidijo otroci že zdavnaj predno začne hoditi v šolo, razne strojet ia-brike in vsakovrstno orodje. Otroci na kmetih ne vedo, kaj je fabrika, zato pa poznajo razne domače živali, poznajo travnike in njive, ki jih njihovi tovariši v mestu prav nič ne poznajo. Mestni otroci poznajo že z malega mestni promet, dočim pozna kmečki otrok le navadno konjsko ali volovsko vprego. Otroci v goratih krajih so drugačni kakor v ravnini. Severni kraji odpirajo otrokom cisto drugačna zemeljska in podnebna čuda kakor v južnih krajih.
Takih razlik bi našteli lahko še mnogo. S temi razlikami so pametni in razumni šolniki tudi vedno računali in so sestavljali posebne učne knjige za mestne, in posebne učne knjige za poljedelske otroke. To je povsem pri rodno in razumljivo. Mestni otroci so začeli spoznavati naravo v umetnem parku in od tam naprej jih je vodila in seznanjala šolska knjiga z njivo in s travnikom, kmečkega otroka pa je vodila šolska knjiga z dežele v mesto. Poučevati je treba od znanega neznano in ne narobe.
Naša vrhovna šolska uprava v Belgradu pa hoče drugače. Ona si je postavila princip:	Vse enako! Me-
ščanski otrok in kmečki otrok — otrok s severa in otrok z juga — otrok s hribov in otrok z ravnine — vse je enako, vsi so jugoslovanski otroci in te je treba vzgojiti vse po enem kopitu, kakor se dresirajo vojaki v kasarni! Dosledno temu načelu se sestavljajo, pišejo in odobravajo šolske knjige v centrali za vse kraje in za vse razmere enako, prav po rzoru vojaških vežbovnikov, ne pa po vzoru šolskih knjig!
Če je kje potrebna avtonomija, je potrebna na šolskem polju in sicer iz vzgojnih razlogov.
Potrebna pa je avtonomija na prosvetnem polju tudi še iz drugih razlogov. Poleg navadnega šolskega pouka se poučujejo učenci tudi še v drugih tvarinah, ki so za posamezne okraje koristne. V kmečkih okrajih se bodo otroci seznanjali praktično s kmetijstvom na šolskem vrtu, v mestu pa bodo vadili v delavnicah svoje ročne spretnosti. Kako naj centrala naglo rešuje in sklepa o tem, kje je potrebno eno in kje drugo? Pregled čez celo državo je težak, zelo olajšano pa bi bilo delo, če bi v sličnih stvareh odločale manjše skupine v državi (dežele itd.), ki bi si uredile šolstvo lahko po svojih krajevnih potrebah in razmerah.
Tretji razlog za avtonomijo šolstva je finančne narave. Najboljše bi bilo res, če bi vsak otrok imel lahko svojega učitelja. To pa ni mogoče, ker je predrago. Je tudi tukaj tako kakor na mnogih drugih poljih, da se najlepše misli in najplemeni-tejsi nameni skrhajo na — denarnem vprašanju. Zato je treba določiti neko gotovo razmerje med številom šolo obiskujočih otrok in med številom učnega osobja z ozirom 'na gospodarsko in finančno stanje pokrajin in države. Pokrajine same bi gotovo -v smislu državnega okvirnega zakona storile za svoje šole dovolj, imele bi pa zato take šole, ki so tu ali tam najbolj prikladne.
Centralizem se pa na take stvari prav nič ne ozira. Centralizem hoče svojo kasarno; za šolo, namreč za dobro šolo, mu pa ni nič mar.
To staro naziranje se je danes žc močno spremenilo. Danes ve tudi vsak pameten kmet, da ne potrebujemo le domačih duhovnikov, ampak tudi domače sodnike in zdravnike in inženerje itd. Zato svetujemo staršem:	Dajte	svoje
fante v tiste šole, kjer se bodo lahko naučili tega, za kar imajo veselje, ako imajo seveda tudi potrebne duševne sposobnosti za to1.
Opozoriti pa moramo starše še na .eno dejstvo, ki danes ni brez važnosti. Mnogo je strok človeškega znanja, ki so jih doslej in jih še danes uporabljajo navadno le za državno službo. Državna služba je lepa in idealna reč. toda danes' je kruh, ki ga daje državna služba, silno trd. Uradnik je danes veli!« revež in bo revež še dolgo ostal! To si zapomnite! Ostal pa ne bo revež le zaradi slabe plače, ainpak še mnogo večji revež je in bo (»stal zaradi svoje izgubljene neodvisnosti. V tem oziru je uradnik na slabšem kot najslabši rekrut v kasarni. Rekrut mora ubogati in se pokoriti vsakemu povelju, ampak eno tolažbo ima: Rckrutovanje ima svoj konec in potem postane zopet človek, ki je sam svoj gospod. Uradnik pa ostane vklenjen celo svoje življenje! Uradnik ne more niti en-
DOPISI.
Iz blejskega kota. — Sem Vaš naročnik; spočetka sem list le tu pa tam pogledal, sedaj pa vsako številko pazno preberem, ker so članki in razni dopisi povsem mojih misli. Da ima list vedno več privržencev, je zasluga sedanje vlade in tisti njeni ljudje, ki jim ni za državo kot takšno, ampak zgolj za korita. S komurkoli govorim o današnjih razmerah, vsak je prepričanja, da žene sedanji režim našo državo v pogubo. Slovenci mirno plačujemo ogromne davk\ služimo pri vojakih in mirno trpimo, ljudstvo naše pa nima nobene besede.
Smo kakor molzna kravica. Večkrat se spomnim na širokoustne obljube antante, kako bo poskrbela za samoodločbo ma-iih narodov, sedaj pa vidimo, kako in kaj so ti obljubači napravili iz malega naroda slovenskega, ki so ga porazdelili na več držav. Najbolj žalostno pa jc, da je sedaj v Jugoslaviji tako kot je: kjer ima pravico govoriti in odločevati vsak, le naše ljudstvo nič Poročam Vam, ca. .•c nezadovoljnost s temi razmerami med ljudmi velika. To bodo pokazale tudi volitve.
vesti,
Pazi kam stopiš! Pod tem naslovom je priobčilo glavno glasilo slovenskih centralistov člančič, čegar glavna misel je, da naj ljudje pazijo, kakšno časopisje bero: ali ..državotvorno" ali pa ..hujskaško". Mnogi so pa mnenja, da je hotel pisec tega članka pravzaprav reči Pazi, kaj berejo drugi, in če zapaziš kje koga, ki bere n. pr. ..Avtonomista", ga naznani, da ga bomo dejali ob službo in
spravili ob kruh, ali pa ga dejali ob glavo. Ker so naši naročniki večinoma neodvisni ljudje, zlasti kmetje, ki jih ne more nobena vlada spraviti ob kruh, nas tak? prikrite grožnje prav nič ne vznemirjajo. Čudno pa je, kam smo žc prišii v naši ..svobodni" državi! Edin umesten odgovor na take grožnje jc sledeči: Kmetje, agitirajte vsepovsod pri svojih prijateljih in znancih, da se bo število
naročnikov našega lista čira bolj dvignilo!
O škodljivosti avtonomije za Slovence je govoril zadnjo nedeljo na nekem shodu v Starem trgu g. poslanec Majcen. Mi ne privoščimo nikomur nič '''hudega, ampak gospodu poslancu bi privoščili: ali da bi služil le nekaj časa pri vojakih tam doli kje v Črni gori ali na albanski meji, ali pa da bi nekoliko obolel in iskal pomoči v centralizirani ljubljanski bolnišnici. Prepričani smo, da bi ga »centralizirana11 ljubljanska bolnišnica prav hitro ozdravila od njegovega centralizma, če bi ga na pol mrtvega postavila — na cesto!
Upokojen je g. dr. Alojzij Kraigher, dosedanji ravnatelj nekdaj deželne, sedaj državne bolnišnice v Ljubljani. iNa »lastno prošnjo" „seYcda. Na njegovo mesto je prišel neki drugi gospod, ki ima nalog, da ljubljansko bolnišnico zapre pred medicinsko fakulteto in tako pripomore, da se ta del slovenskega vseučilišča v Ljubljani čim prej ubije. To je lepa in vzvišena naloga za slovenskega zdravnika, ki jo bo moral izpeljati na povelje in po želji »slovenskega" ministra. Ali ne bi bilo lepše, če bi tudi on „na lastno prošnjo /..?
lWv zobozdravnik v Ljubljani. V Ljubljano pride te dni nov zobozdravnik. Izdeloval bo kot svoje vrste posebnost tudi zobe, s katerimi bo mogoče grizti meso, kakoršno prodajajo sedaj v Ljubljani. Z druge strani pa nam povedo, da so začeli steklarji z ljubljanskim mesom rezati šipe.
Ponižani in poteptani. Uradniki stokajo. Draginja jim onemogoča že vsako, še tako priprosto in skromno življenje. Ne morejo si nabaviti ne obleke in ne obuvala ne zase in ne za družine. S strahom gledajo ti reveži v "bodočnost: bliža se pričetek šolskega leta, ko bo treba kupovati knjige, bliža se zima, ko bo treba preskrbeti dfva in premog, a denarja nikjer! Država ga nima, in če ga ima, ga uradniku ne da. Postranskega zaslužka tudi ni — kaj torej? Obup in beda! Včasih so se ljudje, katerim se je slabo godilo, oglasili kakor se oglašajo sedaj trboveljski rudarji, tudi uradniki so se oglašali. A danes? Vse tiho, mirno in mrtvo, kakor na pokopališču. Nihče si ne upa odpreti ust, nikjei nobene pritožbe, nobene prošnje. K večjemu kakšen »patriotski" poziv na delavce, naj še oni „patriotično“ stradajo, ker tudi uradnik strada — to je vse! Včasih je bilo drugače. Vrstil se jc shod za shodom, protest za protestom, pošiljali so deputacije uradniki, pošiljali so jih učitelji — danes pa mir, mir in mir! In zakaj je danes tako? Zato ker imamo demokratsko - absolutistično vlado, (ki ima pri nas ?vojo glavno oporo v uradniški inteligenci) in ta vlada ne razume nobene šale. Komur ni kaj prav, naj gre oziroma mora iti. To je hud bič, priznati pa je treba, da ga zna naša vlada izborno vihteti, zlasti nad ljudmi, ki so od njene milosti odtisni. Ja, če bi bil na vladi kakšen klerikalec — bogrne, to bi bilo vpitje in razsajanje! Pred ,.demokrati" pa leži vse ponižno na tleh in lepo čaka — na kosti... Ljudje pa pravijo, da se mora uradnikom že še dobro goditi, ker sto tako zadovoljni... Črkostavci n. pr. so pa druge vrste tiči. Oni se oglase, zahtevajo in dobe; l«Ur se pa ne oglasi, tudi nič ne dobi.
Tako se izpreminjajo časi! Kakor znano, jc g. dr. Gosar 'kot poverjenik za socialno skrb izdal naredbo, s katero je hotel prisiliti bogate ljudi in še bogatejše zavode, da zidajo hiše. Takrat se je proti njegovi naredbi dvignilo vse, kar je čutilo le 2 krajcarja v žepu. Danes pa, ko vrednost krone pada v brezno brez dna (te besede so nalašč tako postavljene) in vrednost hiš raste od tisočakov na milijone, se pa nek h-, nji Gosarjevi nasprotniki deloma češejo za ušesi, češ, zakaj ga nismo ubogali, drugi pa, ki sioi zidali in ki imajo danes v žepu lep premoženjski prirastek — tu sem spadajo v prvi vrsti banke — danes povzdigujejo dr. Gosarja še bolj visoko kot so visoke njihove palače in pravijo, da če kdo zasluži zahvalo, jo zasluži on. Mi pa pravimo: V upravne svete ga volite, da bo vsaj kaj imel od tega!
Najdalekovidnejši politik v Sloveniij je brez dvoma g. minister Pucelj — kadar gleda skozi daljnogled.
Dvorfti statut. V aferi princa Jurija igra važno vlogo takozvani ..dvorski
statut" ali ..rodbinski štatut“. Po vesteh belgrajskih listov je ta štatut zakon, ki velja za člane vladarske hiše. Ta zakon pa je tajen in nihče ne ve, kaj v tej postavi stoji. O tem, ali spada tak »dvor-ski (rodbinski) štatut11 v ustavno državo, ne izgubljamo besed. Pripominjamo le, da temeljni državni zakon, namreč ustava, o takem „dvorskem Statutu" ničesar ne pove in ga nikjer ne omenja.
AScra princa Jurija. Princ Jurij, starejši brat kralja Aleksandra, je odložil svojo oficirsko šaržo. Kralj je odložitev odobril.
Nova železnica. Kakor izvemo iz dobro poučenega vira, začlno graditi novo (Pucljevlo) kočevsko železnico že .piihodnji teden.
Povsod enaki. Pišejo nam: Nedavno sem se mudil v veseli družbi Čehov in Slovakov v Pragi. Ta mi je rekel, da je »Čeh«, oni je pristavil svojemu imenu besedo »Slovak«. Vprašal sem začuden, kdo je »Čeho-slovak«, ako je eden »Čeh«, drugi pa »Slovak«. In vsi so mi v veselem, odkritosrčnem razpoloženju odgovorili, da je v tej njihovi republiki »Čeho-slovak« zgolj in edino — Žid. Zamislil sem se. Per analogiam: Kdo je pri nas Slovenec, Hrvat, Srb in »Ju-gosloven«1 Poleg Judov so pri nas »Jugosloveni« tudi vsi bivši nemškutarji. — Op. ur.: Točno!
In vino veritas? G. Ivan Ribar, predsednik skupščine je dal pred nekaj tedni večerjo v hotelu »Petrograd« v Belgradu, kjer so se prav dobro imeli. »Slovenski Narod« poroča o tem sledeče: Posl. ,K r i s t a n (soc. dem.) je imel zelo duhovit govor. Kristan je sploh znan kot lojalen in vztrajen opozicijonalen parlamentarec. Med drugim je dejal, da od vlade do opozicije ni daleč, tako tudi od opozicije do vlade. Na tem sestanku pa je prilično težko stališče opozicije, ker so vsi opozicijonalci razpršeni po dvorani. Potrebna pa je v parlafflChtu borba, da se tako nazori izčistijo. Tudi nekateri drugi »opozicijonalni« poslanci so imeli ob tej vinski priliki lakajske govore. Mi si dovoljujemo s svoje strani zgolj opombo, da se pri nas v Sloveniji zapirajo bolnice, šole ih da državno uslužbenstvo gladuje z bajtarji in delavci vred! Samo to — iz delovanja »naših« poslancev!!!
»Slovenski Narod44 piše pod naslovom „čigav je „Avtonomist" sledeče: „Žc svoječasno smo ugotovili, da sc »Avtonomist" rad izdaja za napreden organ, da *pa je v resnici list, ki ga vzdržujejo klerikalci s svojim denarjem v prvi vrsti zato, da bi napravil zmedo v naprednih vrstah. Da je bila ta ugotovitev točna, nam jasno kaže stališče, ki ga je ta list, čigar urednik je obenem nastav-Ijenec Katoliške tiskarne, zavzel naprarn vsesokolskeniu zletu. Ta zlet je bil gotovo prireditev, kakršnih je Ljubljana videla še malo, prireditev, ki je vzbudila doma in na tujem največjo pozornost, a tudi priznanje. A to veličastno manifestacijo narodne misli je ..Avtonomist'4 odpravil s to-le značilno notico: „V Ljubljani je bil koncem preteklega ir< začetkom tega tedna vsesokolski zlet. V teh dneh snio videli v Ljubljani mnogo v sokolsko obleko oblečenih domačih ljudi, toda med temi nobenega Sokola. Pač — enega le in ta odtehta vse: To je bil gospod minister Pucelj, minister za km9tijstvo in za vodo." — Ako ne bi vedeli, da je to notico napisal Joža Petrič, bi se razgreli, tako pa nas puščajo ..Avtonomistove" infamije docela hladne. Prepričani pa smo tudi, da i ministra Ivana Puclja ne bo spravilo iz ravnotežja bedasto zajedavanje klerikalnega trobila v njegovo osebo."
Notico v zadnji številki ..Avtonomista" o sokolu g. ministru Puclju jc razumel vsak, tudi največji idiot in kreten v Sloveniji’ kot šalo — mogoče tudi zlobno — naperjeno na g. ministra Puclja in ne na sokolstvo ali orlovstvo ali kakšno drugo telovadno privatno društvo, ki nam ni nič mar. Še enkrat bodi rečeno: vsak idiot. — Izrečno pa bodi omenjeno, da oni, ki jc pisal zgornjo notico v ,,Narod", ne spada med idiote in kretene...
„Siov. Narod44, danes glavno glasilo za javno zaspanost v Sloveniji, jutri pa glavno glasilo slovenskih samostojnih kmetov in gospoda ministra Puclja, se rad pohvali, da je star že nad 50 let. — Sc mu pozna.
. ..Avtonomist44 in sokolstvo. Kakor je razvidno iz predstoječe notice, se je ..Slov. Narod" obregnil ob mojo osebo zaradi nekega mojega premalega spoštovanja pred sokolstvom. Brez ozira iia to, ali sem jaz napisal dotičrto notico v zadnji številki »Avtonomista" ali ne, naj mi bo dovoljeno povedati o sokolstvu itd. svoje zasebno mnenje: Jaz — oha, brez „jaz“, ker se pišem Petrič in ne Pustoslemšek — torej da začnem še enkrat: „Sem velik nasprotnik vsake telovadbe in vsakega ..športa", pa naj se že potem goji v rdečih srajcah pod kakšno tičjo firmo ali pa v belih srajcah pod kakšno drugo. Sem pa velik prijatelj cirkusa in gugalnic pod Tivolijem in rad žvižgam (seveda, na vse). S tem pa nočem reči, da sokole ali orle itd. sovražim. Hočem reči le, naj sc vsak prekopicava, kjerkoli se hoče in dokler se hoče, naj pa vsled raznih telesnih spretnosti nikar ne zahteva kakšnega posebnega rešpekta od drugih ljudi, ki na te spretnosti ne polagajo nobene važnosti. Kar se pa tiče neke iz zgornje ..Narodove" notice prikrito izzvenjajoče grožnje, moram pa povedati, da me »Narodovih" groženj ni prav nič strah. Saj se še svoje žene ne bojim. — J. Petrič, rdeči jezuit, prevraten element, klerikalni trobentar itd., itd. in oženjen.
Naročnino na „Slov. Narod44 je odpovedal g. minister Pucelj. Tako slabo ga je ta list branil.
„Slov. Narod44 me zadnje čase večkrat z veliko naslado imenoma napada. To ni zame nič hudega. Če misli uredniški odbor, da je to dobro in da si bo list na ta način nazaj pridobi! svoj pod sedanjim vodstvom že zdavnaj izgubljeni ugled, naj kar mirno nadaljuje. Za dolgčas, ki ga »Narod" vsak dan pro-
Kmet obdeluje zemljo in prideluje razne poljske .pridelke. Dober in trden kmet pridela navadno več kakor sam potrebuje. Ako ne pridela dovolj žita, redi več živine, katero proda in za izkupiček kupi moko, obleko itd. V splošnem mora torej več pridelati kakor potrebuje za svoj živež, če je pa mal kmet, si mora primanjkljaj zaslužiti ali kot dninar ali pa s kakšno domačo obrtjo.
Svoje pridelke pripeljejo kmetje navadno na sejm na prodaj. Tudi obrtniki pripeljejo tja svoje izdelke. Obrtnik potrebuje živež od kmeta, kmet pa od obrtnika orodje. Cene na sejmovih se ravnajo po množini blaga, ki je naprodaj.
Na te domače cene pa znatno vpliva tuja konkurenca, če vedo obrtniki, da je n. pr. žito iz Amerike cenejše kakor domače, raje kupijo žito in moko pri mestnem trgovcu, ali pa se morajo kmetje prilagoditi tujim cenam. Isto ve-I Ija za obrtnike. Če tuja fabrika cenejše prodaja, gredo kmetje v fabriko kupovat, ali pa morajo obrtniki v cenah popustiti.
Ta način kupčevanja bi imenovali normalno stanje. Cene se določajo na podlagi svetovnih cen, ker blago lahko prehaja neovirano iz kraja v kraj. Tako stanje vlada na Angleškem.
primer žito v rodovitnih krajih cenejše, ker so tam tudi delovni stroški manjši. Zito iz takih krajev je lahko poceni, da se v manj rodovitnih krajih pridelovanje žita niti ne izplača. Ker pa država, zlasti taka, ki se rada vojskuje, neob-hodno potrebuje pridelovanje žita doma, v lastni deželi, zato mora svoje kmete pred tujo konkurenco zavarovati z uvozno carino.
Tako uvozno carino smo imeli tudi v Avstriji kot branilo pred amerikan-skim žitom. Ta carina je znašala 6 krajcarjev pri kilogramu. Mi bi bili prej lahko dobivali dobro belo moko po 12 krajcarjev za kilogram, vsled uvozne carine pa smo jo plačevali po 18 krajcarjev! lUvozna carina je bila dobra za ve-likei. kmete in veleposestnike, podražila pa je življenje malim kmetom in meščanom.
Tudi planeš imamo uvozno carino na žito. Če bi uvozne carine ne imeli, bi dobivali ameriško moko preko Trsta
daja, se itak nihče več ne zmeni in ljudje so nanj naročeni le še, ker ima list veliko obliko, prikladno za zavijanje paketov. Ampak nekaj drugega je, kar je bolj zanimivo. Ko sta se namreč peljala g. minister Pucelj in »Narodov" poročevalec skupaj ogledovat lepe kraje, kjer bo tekla nova kočevska železnica — če bo —, je baje dejal g. minister gospodu ponočevalcu: »Zakaj pa ne napadate nič več »Avtonomista"? »Dajte jih, dajte!" »Narodov" poročevalec se je v znak pritrjevanja globoko priklonil, ker ni vedel, kaj pravzaprav hoče g. minister. G. minister Pucelj je namreč zelo brihten in z vsemi mazili namazan in je računal na to, da bo na ta način on imel mir, morebitne napade etc. naj pa »Narod" prenaša. Če se bo ta načrt obnesel ali ne, je druga stvar. Kot star znanec pa povem g. ministru: Le še malo časa in »Narod" Te bo poskušal dreti in viti še bolj kot Kočevar zajca! Samo znal bržkone ne bo, in ‘o bo hudo. — J. P.
Popravek. Prejeli smo sledeči dopis, ki ga rade volje priobčujemo: V uvodnem članku »Avtonomista" št. 33. jc rečeno, da dela nasprotstvo med Poljaki in Rusini tudi verska razlika, ker so Rusini pravoslavni. To ne drži. Rusini so večinoma* zjedinjeni (uniati). Zaradi vere si niso nikoli nič očitali, pač pa mnogokrat zaradi starih krivic, katere so delali Poljaki Rusinom na narodnem in gospodarskem polju. Do I. 1848. Rusini sploh niso smeli pisati v svojera jeziku. — S spoštovanjem udani A. K.
Listnica uredništva: G. M. M. v V.
pri M. — Vaši v dopisu z dne 17. avgusta t. I. izraženi želji bomo ustregli r prihodnjih številkah. Pozdrav' —
cenejše v Slovenijo kakor pa moko iz Banata, torej iz lastne države.
Včasih so rekli, da uvozna (ali zaščitna) carina pospešuje podjetnost in delavnost veleposestnikov, češ, da bodo z ozirom na lepe dobičke še več nase-jali in obdelali. To se pa ni nikdar zgodilo, ampak veliki posestniki so rajše zahtevali — povišanje carine, če se jim je zdela prilika ugodna.
Nasprotna uvozni carini je izvozna carina one vrste, ki naj izvoz pospešuje oziroma omogoča. Take carine imenujemo premije. Take premije je plačevala n. pr. avstrijska vlada fabrikantom sladkorja na Češkem. Sladkor smo plačevali prej okoli 40 krajcarjev za kilogram. V tej ceni je bil pa zapopaden že velikanski državni davek na sladkor (današnja »trošarina"). Za oni sla d kopa, ki so ga češki fabrikantje prodali n* tuje, jim ni bilo treba plačati tega davka, ampak so dobili še za vsak kilogram na tuje prodanega sladkorja iz državne blagajne neko premijo, da so ložje konkurirali na svetovnem trgu. Zato so plačevali na Angleškem avstrijski (češki) sladkor po 12 krajcarjev za kilogram, mi pa po 40.
Druge vrste izvozna carina je tista, ki jo imamo mi danes pri nas na žito, mast, živino itd. S to carino hoče država izvoz najpotrebnejših živil omejiti (prohibitivna carina), če velja na pr. cent pšenice na svetovnem trgu 1000 naših kron, lahko prodaja tudi naš žitni pridelovalec svoje žito doma ali pa v tujino po 1000 kron. Če pa mora plačati izvozno carino od centa recimo 200 K, more predati doma cent žita, le za 800 kron, sicer ga noben izvoznik ne kupi.
Če bi kupil izvoznik žito doma po 1(V)0 kron in plačal še izvozno carino, ga ne bi mogel prodati, ker ga tujina lahko dobi dovolj po svetovni ceni.
Slučaj, da mora pridelovalec žita prodajati vsled izvozne carine žito doma cenejše, pa nastopi le takrat, če je žita doma dovolj. Če pa žita doma ni dovolj, je učinek le ta, da ostane žito pač doma, cena pa ne pade, ker je domače povpraševanje dovolj veliko in se zaradi izvozne carine ne splača prodajali žita drugam. Seveda je treba v takih ' slučajih ukiniti tudi uvozno carino, kajti sicer bi obstojala nevarnost, da domače povpraševanje po blagu nažene cene tudi nad svetovno ceno in sicer za toliko, kolikor znaša uvozna carina.
\
Gospodarstvo.
Različne 'carine.
Vsi kraji na zemlji pa niso enako 0 rodovitni. Naravno je, da mora biti na
Stran 4.	AVTONOMIST
Kdor ima to pred očmi, kar smo ravnokar povedali o carinah, bo lahko sam presodil, ali bomo imeli v doglednem času nizke cene za žito ali ne. Upo-
Delo na razstavnem prostoru redno napreduje. Skoraj vsi paviljoni so že dogotovljeni. Treba bo samo še očistiti prostor in paviljone opremiti. V lastnem interesu vseh razstavljalcev je, da pravočasno naznanijo svoje želje glede posebne opreme in dekoracije prostorov in paviljonov.
Vozne olajšave za razstavljalce in posetnike pokrajinske obrtne razstave. Prometno ministrstvo in ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani je dovolilo vsem razstavljalcem in posetnikom razstave na vseh železniških progah naše države polovično vožnjo, tako za osebni promet, kakor za dovoz in odvoz razstavnega blaga. Tozadevne legitimacije se bodo te dni razposlale v vso kraje naše države tako, da si jih bo lahko vsakdo pravočasno nabavil. Opozarjamo pa na to, da je legitimacija brez znaka oziroma znak brez legitimacije neveljaven. Znak se je uvedel zato, da se vse posetnike razstave takoj spozna in se jim lahko gre na roko, brez da bi bilo treba dolgo povpraševati.
Preskrba prenočišč za obiskovalce razstave. Vse zunanje obiskovalce in razstavljalce opozarjamo, da jim na željo preskrbi prenočišče stanovanjski odsek razstavnega odbora, ki bo ves čas razstave permanentno v službi. Priporočamo vsem razstavljalcem, da se tega odseka v najizdatnejši meri poslu-ži.io, da se na ta način prepreči vsako
števati pa je treba pri teh računih tudi vrednost našega denarja, ki je mnbgo bolj odločilnega pomena kakor vsa .carinska politika.
odiranje. Vse tozadevne želje se lahko takoj spioroče temu odseku z natančno navedbo, za koliko oseb in dni se želi prenočišče, skupno ali posamezno itd. Istotako se naj vse event. pritožbe glade prenočišč temu odseku sporoče.
Pisarna razstavnega odbora se la-haja na razstavnem prostoru v Prešernovi ulici, kamor se naj blagovolijo obrniti vsi interesenti, kjer dobe vsa pojasnila in navodila za razstavo.
Vinska razstava v Mariboru. Na ..Pokrajinski obrtni razstavi v Mariboru, ki bo od 8. do 17. septembra 1922., bo zraven drugih neštetih za narodno gospodarstvo koristnih predmetov zanimala prizadete kroge iz tu- in inozemstva gotovo tudi vinska razstava. Zastopana bodo vitia iz sledečih vinskih okolišev: Ljutomerski, Radgonski, Mariborski, Ptujski, Haloški, Pohorski, Celjski, Slovenjegraški in Bizeljski vinski okoliš, prijavili so se in bodo razstavili svoja vina pod okriljem vinarskega in sadjarskega odseka kmetijske družbe za Slovenijo v Mariboru vinogradniki v velikem številu; razstavljenih bo nad 160 vinskih soirt. Ta vina bodo razstavljena v posebni dvorani, Ki obsega kakih 90 kvadratnih metrov. Vsak obiskovalec obrtne razstave bo imel priliko prepričati se o kakovosti proizvoda naše vinske trte iz vseh krajev mariborske pokrajine. Za vinske trgovce, hotelirje, gostilničarje, kavarnar-
je, celo tudi za vinogradnike same bo to pravi zaklad v smislu spoznavanja, kaj premore vinogradništvo v naši domovini.
Najnižji tečaj krone. Pretekli teden so cenili v Švici na curiški borzi vrednost naših 100 kron le še na 1 frank 45 centimiov. To je bila najnižja doslej na borzi „dosežena“ vrednost naše krone. Prihodnji dan se je vrednost krone nekoliko popravila, namreč na I frank 50 centimov.	1
Narodna banka in vrednost dinarja. Narodna banka je na Zagrebški in bel-grajski borzi nastopila, da „podpre“ dinar (krono). To dela na ta način, da da kupcem tujih vrednot dovolj zahtevanih tujih vrednot na razpolago in tako tlači ceno dolarju, franku, liri itd. Te vrednote kupuje Narodna banka z zneski, ki jih je dobila iz Amerike na račun ameriškega posojila. Z ameriškim posojilom torej vlada direktno plačuje dolgove nekaterih trgovcev v inostranstvu. To je jako lepo in za trgovce prav ugodno, samo tega se bojimo, da bo dolarjev za tako razmetavanje prehitro zmanjkalo. A kaj potem? „Dann falir’ mr’ wieder Eisenbahn!"
Preddela za ustanovitev borze v Ljubljani. V ponedeljek, dne 21. t. m. se je zbrala v prostorih ..Slovenske banke" v Ljubljani druga važna skupila trgovskih krogov t. j. zastopniki lesne trgovine in industrije k seji, na kateri je predsednik pripravljalnega odbora za ustanovitev borze g. Legvart kratko no-ročal o dosedaj dovršenih preddelih, očrtal pomen in ploitrebo skorajšnje otvoritve borze, katera je m naše narodno gospodarstvo sploh eminetnega pomera.
Navzoči so bili številni zastopniki te panoge, ki so prihiteli iz cele Slovenije. Razvila se je živahna debata v katero* so zlasti posegali gg. Legvart, Dragotin Hribar, inž. Lenarčič, Heinrihar, H ing, Slokar, Caleari i. dr. Vsi so se izjavili za čimprejšnjo otvoritev borze. Izmed sebe so izvolili šesteročlanski odbor, sestoječ iz gg. Heinriharja, Hinga, Rajha, Šuteja, Lahovnika in Premrova. Ta odbor bo preštudiral zlasti usance, ki jih potem predloži plenumu, da jih ta uveljavi na borzi, s čemer bi sc tudi naša produkcija mogla za svetovni trg primerneje urediti, kajti dosedanja se ravna le zelo malo in poredkoma na stau-dartne tipe, povečini je le popolnoma divja.
Cene živine. V Zagrebu je na Veliki Šmaren velik semenj, takozvano kraljevo". Na tem sejmu so prodajali: vole prve vrste do 36 K za kilogram žive teže, vole druge vrste do 28 K, tretje vrste do 18 K. — Krave prve vrste do 30, druge vrste do 24, tretje vrste do 16 K. — Teleta prve vrste do 46 K, druge^ vrste do 40 K. — Svinje do 87 K.
Žitne cene. V Zagrebu so plačevali za 100 kg pšenice, postavljeno na postajah v Bački do 1880 K, rž do 1600 K, fižol 1300 K, moka št. 0 do 2800 kron. Prodalo se je po teh cenah prav malo in je blago po teh cenah težko dobiti. Kakor vse kaže, cene ne bodo zlepa popustile.
Vrednost denarja. V Curihu je veljalo 100 naših kron v četrtek 1 frank 47 centimov. Na zagrebški borzi pa je veljal istega dne 1 dolar 328 kron, 1 češka krona okoli 12 kron, 1 lira do 15 K.
Izdajatelj: ALBIN PREPELUH. — Odgovorni urednik: J02E PETRIČ. — Tiska: Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v LjubljanL
Sli ste se u naročili m reuijc Jasi Zapili"?
VILJEM TUEO
ARHITEKT IN STAVBENIK
Ljubljana
prevzame vsa dela visoke stavbe, kakor adaptacije starih hiš in izvršitev novih stavb, sestavo načrtov in proračunov.
Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru.
(Od 8. do 17. septembra.)
Popolnoma -varno noiožite svoj denar v
3Z03EMHI PDS03ILHICI
v umm\
r. sc. as o. z.
sedaj poleg nunske cerkve
1. 1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela „Union“.
Hranilne vloge se obrestujejo po 5% brez odbitka rentnega in invalidskega davka.
Vloge v tekočem računu se obrestujejo po 41/2°/o-
Hranilne vloge so vezane na dobo četrt leta po S %> na dobo pol leta po 51/2°/o-
Oblaeilnica za Slovenijo r. z. z o. z. v Ljubljani.
Zadružna centrala za manufakturo en groš en detail.
JPff’' Zgolj prvovrstni češki in angleški izdelki TBB
Skladišče v ..Kresiji", Ldngarjeva uliea 1, prvo nadstropje, Prodajalna na drobno v Stritarjevi uliei št. 5. Podružnica v Somboru (Bačka), Aleksandrova uliea št. 11.
.----------—..—. Upoštevajte pri	   —.....
Prometni zavod za premog d. d. w Ljubljani
ppodaja las siovenokih premogovnikov
veBenjski, šesitjaeišSd in tHb«9w@fijsfki preaiseg ‘IPI
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo, kakor tudi
za Industrijska podjetja in razpečava
S In CEhoslosciSlii in angini Ms za livarn in domača uporaba, konšii premog in črni premog.
S	Naslov:	PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. Ljubljana. Hunska »lica 1.
Manufaktura! oddelek Gospodarske Zveze
LJUBLJANA) Dunajska cesta £tev. 29	na	dvorišču
Mks zaloga suhna za moške in ženske sbleh*, nelepša isbira vsakovrstnega spdnjega perila za mašite, ienslse in Ms in V£liha zalogi! usnja, čevip na drafeno in de^In.
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB SU	Fi
S Zadružna gospodarska banka d« d« i
* Telefon tt. ai.	Ljubljana,	Dunajska	cesta	št.	38/1.	'relefo”	fit	gl-	i
m	(začasno	v	prostorih	Zadružne	zveze).
Glavnica skupno z rezervami nad K 60.@I00.000.
B
g|j	Podružničen Dj«kowo, Maribor,	Sarajevo, SombffiP, SpBit, Šifocmk.	ElapeiHupai Bteri. - Interesna skup-
no st z Sveopčo Zanatlijsko banko d.	d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu	ter z Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
• 5
gg	Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in	B
n	na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in	borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.	Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije.	|