Ljubljana, petek 19. aprila 1935 Cena 2 Din vpiavmatvo. Ljubljana, Knafljeva ulica tx — Telefon fit. 3122, 8123, 3L24, 3125, 8126. Lnseratnj oddelek.: Ljubljana Selen-burgova ul 6. — Tel 3492, 24u2. Pouružmca Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon 8L 2456. Podružnica Celje: tiocenova ulica St. 2. — TelefoD St. 190 Kačunl pn pošt. ček. zavodih: LJubljana st_ 11.S42, Praga Oslo 78.180, Wien 5t 105.241. Naročnina znate mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din «0.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefor 3122. 8123. 8124. 8125, 8126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, StrossmayerJeva ulica Ste v. 1. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Zaključek prve faze volilne borbe Kasači jsko sodišče v Beogradu je včeraj v smislu zakonskih predpisov potrdilo državno kandidatno listo, ki ji je nosilec predsednik vlade g. Bogoljub Jevtič. Vloženi sta tudi že listi dr. Sve-tislava Hodžere, ki je nosilec liste Jugoslovenske narodne stranke, ter dr. Vladimira Mačka, ki je nosilec liste združene tako zvane izvenparlamentar-ne opozicije. Zvečer je bila, kakor nam poročajo tik ob zaključku redakcije, vložena tudi socialistična lista z nosilcem dr. Topalovičem. Za danes, ko je zadnji dan za vlaganje list, se napovedujeta še listi bivšega ministra Božidara Maksimoviča in šefa »Zbora« Dimitrija Ljotiča. S tem je doba predvolilnih priprav končana in stopamo v neposredno fazo odločilne volilne borbe, ki je sicer časovno precej kratka, a bo zato sigurno tem bolj živahna. Na drugem inestu priobčujemo med drugimi tudi listo vladinih kandidatov za dravsko banovino. Na njej vidimo polrio novih imen, ki, upajmo vsaj, predstavljajo tudi nove politične kvalitete. Naloge, ki čakajo nove poslance, bodo posebno težke. Na dnevnem redu so usodepolna gospodarska vprašanja in napoveduje se energičen konec politiki čakanja, potrpljenja in konservativnih metod, ki računa, da bo čas mnogo izločil in se zato zadovoljuje dostikrat s provizoričnimi rešitvami in paiiativnimi ukrepi. Težko vprašanje državnega proračuna in z njim zvezani problem davčnih bremen bo postavljeno pred novo Narodno skupščino takoj ob njenem sestanku. Problem krepkega dviga cen kmečkih pridelkov, ki se ga je lotila vlada z energičnim študijem, bo že_ v prvih poletnih mesecih z dozorevajočim žitom zahteval preizkušnjo novih parlamentarnih sil, ki se sedaj koncentrirajo v znamenju gospodarske obnove države. Neposredno v zvezi s to težko nalogo so vprašanja poživitve celokupnega našega gospodarskega življenja, ki je tako tesno povezano z usodo našega kmeta. Gre zlasti za poživi jen je našega denarništva, za dvig konzumne sposobnosti našega prebivalstva, ki naj da obrti, trgovini in industriji novih moči ter možnost zaslužka in kruha tudi nekmečkemu delu naroda. V tem smislu je pač razumeti besede: Manj politike in več praktičnega dela' Iskreno želimo, da se i*a tej stvarni osnovi vodi tudi volilna borba. In gospodje kandidati, zlasti novinci, ki jim rada uide iz ust nepretehtana beseda, naj bi se zavedali, kako težka je odgovornost, ki so jo prevzeli na sebe. Razmere v dravski banovini so posebno težavne, a vpliv poslancev iz naše ožje domovine na celokupno državno politiko je, razume se, razmeroma skromen. Zato je poleg odgovornosti kandidatov tudi velika odgovornost naroda pri njihovi izberi Poleg liste g. Jevtiča v dravski banovini ostale liste ne pridejo v poštev. One so sicer razveseljiv znak, da je misel pozitivnega sodelovanja v državni politiki podrla ograje dosedanje abstinence, ali one ipak ne predstavljajo platforme, na kateri bi se dali graditi stvarni uspehi za napredek naroda in države, ker so ali obeležene čisto politično, ali pa so le izraz osebnega gledanja na celokupno politično situacijo. Ni torej nobenega dvoma, da predstavlja lista predsednika g. Bogoljuba Jevtiča edino Pozitivno parlamentarno kandidaturo z določenimi cilji in obeleženim programom. Delo volilne organizacije torej ne bo težko in sigurno lažje izvedljivo, nego 1. 1931., ko je bilo postavljeno na dnevni red vprašanje pozitivnega udejstvova-nja pri praktičnem vodstvu države m ko je jugoslovenska ideja zahtevala za sebe plebiscit naroda. Tudi na strani onih. ki so pred štirimi leti z nezaupanjem stali ob strani, se je izvršila znatna revizija v mišljenju in naziranjih in s sigurnim korakom se bližamo političnemu udejstvovanju celokupnega jugosloven-skega naroda. Historična zasluga režimov od znamenitega 6. januarja do danes ostane, da se je misel jugosloven-skega edinstva globoko zasidrala v masi naroda in da je ona postala edina osnova, na kateri se morajo, a^se tudi lahko rešujejo vsa vprašanja našega nacionalnega življenja. Sedanje volitve niso strankarske volitve. To je poudarjeno tudi v dravski banovini s tem. da so bili iz Ljubljane po srezih postavljeni m organiziram vo-mni odbori mimo obstoječih strankarskih organizacij. Tč volilni odoori motajo sedaj krepko na d-lo. „ .. ^^ Kar jim primanjkuje na izkušnji, morajo nadomestiti s svojo vnemo m svojo požrtvovalnostjo. Sestavljeni ^ kot zastopstva vseh različnih strm m vseh stanov in imajo s tem neposredno zve zo s širokimi krogi volilrtva Tu je tre ba zastaviti 9 podrobnim delom od vasi do vasi od hiše do hiše. A poleg orga nizatoričnega, propagandisticnega in agitacijskega dela imajo ti vohlm od bori tudi še posebej delikatno nalogoma v srezih. kjer so poredne kandidature^ rfobro pazijo d, se vr volilni bojta ne doseže nasproten uspeh, nego je bilna meram z dvojnimi in trojnnm kamfi- Definitivne kandidature na vladni listi Kasacijsko sodišče je že potrdilo državno kandidatsko listo g. Bogoljuba Jevtiča -Sodišču so bile včeraj predložene še Mačkova, Hodžerova in dr. Topalovičeva lista Beograd, 18. aprila p. Kasacijsko sodišče v Beogradu je že danes potrdilo včeraj mu predloženo državno kandidatno listo z nosilcem ministrskim predsednikom g. Jevtičem. Sodišče je listo, ki obsega več tisoč pol, pregledovalo vso noč. Delo mu je bilo olajšano, ker je bil ves volilni material že sortiran in pripravljen. Sodišče je ugotovilo, da ustreza kandidatna lista vsem zahtevam volilnega zakona in jo je zato potrdilo; najbrž že jutri bo v celoti objavilo v »Službenih novinah« vseh kandidate in njihove namestnike s potrjene liste. 778 kandidatov V vsej državi je 343 srezov, 9 banovinskih glavnih mest, ki volijo za sebe, ter ozemlje Beograda z Zemunom in Pančevom. V teh 353 volilnih edinicah se voli 368 poslancev. Za te mandate se poteguje na listi g. Jevtiča, kakor je bila danes potrjena, skupno 778 kandidatov. Po posameznih banovinah so razdeljene kandidature na Jevtičevi listi takole: Dravska banovina: 26 srezov, 29 mandatov, 63 kandidatov. Savska banovina: 70 srezov, 75 mandatov, 137 kandidatov. Vrbaska banovina: 25 srezov, 25 mandatov, 55 kandidatov. Primorska banovina: 22 srezov, 24 mandatov, 39 kandidatov. Drinska banovina: 38 srezov, 39 mandatov, 84 kandidatov. Zetska banovina: 33 srezov, 33 mandatov, 75 kandidatov. Dunavska banovina: 52 srezov, 52 mandatov, 125 kandidatov. Moravska banovina: 41 srezov, 41 mandatov, 88 kandidatov. Vardarska banovina: 45 srezov, 45 mandatov, 91 kandidatov. Beograd: 5 mandatov in 5 kandidatov. Solokandidature Solokandidatur na Jevtičevi listi je v vsej državi 96. Največ jih je v savski banovini (26), potem v dranski (14), dunavski (12) itd. Najmanj jih ima dravska banovina: samo tri. Skoro vsi ministri kandidirajo po dvakrat; razen njih pa je le malo kandidatov, ki bi istočasno kandidirali v dveh srezih. Kandidati v Sloveniji Za 29 mandatov se poteguje 63 kandidatov — Največ jih ima Novo mesto — Solokandidature so le tri Dravska banovina voli v 26 srezih 29 poslancev; po dva poslanca volijo Ljubljana mesto ter sreza Ljubljana okolica in Maribor levi breg. Za teh 29 mandatov ima državna lista g. predsednika Jevtiča 63 kandidatov, 34 v mariborskem volilnem okrožju s 14 srezi in 15 mandati ter 29 kandidatov v ljubljanskem volilnem okrožju z 12 srezi in 14 mandati. Največ kandidatov (53 ima novomeški srez, za njim pride s 4 kandidati kočevski srez. (Mariborski levi srez, ki ima tudi 4 kandidate, voli dva poslanca.) Solokandidature so v obeh srezih, kjer kandidira minister dr. Marušič (Ljubljana okolica in Logatec) in v murskosoboškem srezu, kjer kandidira dosedanji poslanec Benko. Vsi ostali srezi imajo deloma po tri, večinoma pa po dva kandidata. Po dvakrat kandidirata samo minister dr. Marušič (Logatec in Lj-ubljana okolica) in Ivan Mohorič (Radovljica in Ljubljana mesto). Sreski kandidati na potrjeni listi g. Jevtiča so v dravski banovini naslednji: Mariborsko volilno okrožje Srez Brežice: Ernest Krulej, posestnik v Sevnici; dr. Andrej Veble, odvetnik v Mariboru. Srez Gornji grad: Matija Goričan, posestnik in župan v Mozirju; Anton Žehelj, posestnik in župan v Bočni. Srez Dolnja Lendava: Anton Hajdinjak, bivši narodni poslanec in posestnik v Odrancih; dr. Fran Klar, banovinski zdravnik v Dolnji Lendavi. Srez Konjice: Karel Gajšek, bivši narodni poslanec; Fran Seručar, posestnik v Heben-štajnu. Srez Laško: Rudolf Pleskovič, učitelj v Trbov- l]aFerdo Roš, posestnik v Hrastniku; Jakob Štruc, rudar v Trbovljah. Srez Ljutomer: Avgust Lukačič, železniški uradnik V IKSrSh. posestnik v Ljutomeru; Fran Skuhala, posestnik m župan v Križevcih. Srez Maribor - desni breg: Vinko Gornjak, ekonom v Slovenski B lSn 'KirWš, posestnik pri Sv. Mar- ^ Anton Krejči, bivši narodni poslanec in direktor v Rušah. Srez Maribor - levi breg: (voli dva poslanca) a) Ivan Janžekovič, posestnik in župan v Košakih; dr. Jančič, državni tožilec v p. v Mariboru; daturami. Vse obsodbe vredno bi bilo, ako bi sporedni kandidati drug drugemu ooniževali ugled ali oporekali kvalifikacijo. Verujemo v idealizem gg. kandidatov, katereea glavni cili mora biti, ne da se kandidat bori za u^neh lastne osebe, temveč za uspeh misli in ideje, katero zastopa. b) Rudolf Ogrinc, železniški uradnik na Pragerskem; Karel F ras, delavec iz Maribora. Srez Murska Sobota: Josip Benko, industrijec v Murski Soboti Srez Preval je. Karel Dobršek, šolski upravitelj v Prevaljah j inž. Milan Lenarčip, industrijec v Ribnici na Pohorju. Srez Ptuj: Mihael Brenčič, gostilničar v Ptuju; Lovro Petovar, bivši narodni poslanec in posestnik v Ivanjkovcib. Srez Slovenjgradec: Leopold Kopač, šolski upravitelj v Slovenjgradcu; dr. Anton Novačan, konzul v p. rz Beograda; . dr. Bogumil Vošnjak, bivša narodni poslanec iz Beograda. Srez Celje: Ivan Prekoršek, bivši poslanec iz Celja; Jernej Stante, odvetnik v Celju. Srez Šmarje pri Jelšah: Ljudevit Komar, učitelj na Ponikvi; dr. Fran Moser, zdravnik v Kozjem; Anton Zdolšek, posestnik na Ponikvi. Ljubljansko volilno okrožje Srez Črnomelj: dr. Jure Koče, tajnik Zbornice za TOI v Ljubljani; .. Evgen Lovšin, industrijec v Ljubljani Srez Kamnik: Anton Cerer, bivši narodni poslanec in posestnik v Kamniku; Anton Kersnik, posestnik na Brdu. Srez Kočevje: Ivan Arko, trgovec v Ribnici; Fran Hočevar, posestnik in župan v Velikih Laščah; dr. Ivan Lovrenčič, odvetnik v Ljubljani; dr. Ivan Sajovic, odvetnik v Kočevju. Srez Kranj: Ivan Lončar, bivši narodni poslanec in posestnik v Tržiču; dr. Fran Semrov, industrijec v Kranju. Srez Krško: Martin Horvatič, posestnik in župan v Čatežu * inž. Fran Zupančič, industrijec v Ljubljani. Srez Litija: Fran Lajovic, župan in posestnik v Milan Mravlje, bivši narodni poslanec v Ljubljani. Srez Logatec: minister dr. Drago Marušič. Srez Ljubljana - okolica: (voli dva poslanca) minister dr. Drago Marnšič; mr. pharm. Stanko Hočevar, lekarnar in župan na Vrhniki. Ljubljana - mesto: (voli dva poslanca) Ivan Mohorič, bivši narodni poslanec v Ljubljani; dr. Riko Fux, magistrata! uradnik v Ljubljani. Srez Metlika: Martin Bajuk, posestnik in župan v Božakovem; Dako Makar, bivši narodni poslanec in posestnik v Metliki; Ivan Malešič, trgovec v Metliki. Srez Novo mesto: Franjo Bule, posestnik in župan v Mirni; Josip Matko, posestnik in župan v Šmihelu - Stopičah; inž. Josip Pavlin iz Ljubljane; dr. Josip Režek, odvetnik in župan v Novem mestu; Karel Šterbenk, strokovni učitelj v Novem mestu. Srez Radovljica: Ivan Ažman, posestnik in župan v Lescah; Ivan Mohorič, bivši narodni poslanec iz Ljubljane. Kandidature ministrov Beograd, 18. aprila, p. Od aktivnih ministrov kandidirajo na listi g. Jevtiča dr. Drago Marušič v logaškem in ljubljanskem srezu, dr. Kožulj v Biogradu na moru in v Sibeniku, Stevan Cirid v Novem Sadu in Stari Pazovi, dr. Svetislav Popovič v ze-munskem srezu in v mestu Beogradu, inž. Vujič v srezu Petrovgrad in v Novem Be-čeju Kojič v gružanskem srezu in mestu Skoplju, minister dr. Auer v srezu Sisak, minister Vrbanič v mestu Zagrebu, doktor Dragutin Jankovič v skopljanskem srezu. notranji minister Velimir Popovič v Sarajevu in Paračinu. minister dr. Ante Ha-sanbegovič v Tuzli. Finančni minister dr. Stojadinovič ne kandidira, on je bil nedavno imenovan v senat. Nedeljski agitacijski shodi Beograd, 18. aprila AA. V nedeljo 21. t. m. bodo poleg drugih s&odov in konferenc tudi trije veliki agitacijski shoda za listo predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra Bogoljuba Jevtiča v Skoplju, Tuzli in na Sušaku. V Skoplju bo govoril kmetijski minister dr. Dragotin Jankovič, v Tuzli minister za gozdove in rudnike dT. Svetislav Popovič in minister brez portfelja dr. Av-do Hasanbegovič. * Prve tri opozicijske liste vložene Beograd, 18. aprila, p. Davi ob 9.30 je bila predložena kasacijskemu sodišču v potrditev državna kandidatna lista Jugoslovenske narodne stranke z nosilcem dr. Svetislavom Hodžero. Listo so vložili dr. Zivan Lukič, Miloš Dragovič, dr. Lazar Stevanovič, Svetislav Pavlovič, Dragomir Zivojinovič Kmalu nato je bila vložena tudi lista z nosilcem dr. Vladkom Mačkom. Vlagatelji te liste so bili dr. Ante Trum-bič, Slavko Dukanac, Božidar Vlajič, dr. Juraj Šutej, dr. Ivan Ribar in dr. Brana Milenkovič. Zvečer je bila vložena še socialistična lista z nosilcem dr. Topalovičem. Lista ima podpise po 30 predlagateljev iz 20d srezov, od tega iz 24 srezov v dravski banovini. Za jutri, ko je zadnji dan za vlaganje list, se napovedujeta še listi g. Dimitrije Ljotiča in g. Bože Maltsimoviča. Bolgarija preživlja novo hudo krizo Zaradi naraščajoče napetosti med sedanjim režimom in bivšimi strankami je bila vlada generala Zlateva prisiljena, da je odstopila Sofija, 18. aprila, r. V notranjem političnem življenju Bolgarije je nastopil danes važen preokret. 2e od nastopa sedanje vlade pod predsedstvom generala Zlateva je postala situacija zelo napeta. Za kulisami se je po padcu vlade Georgijeva, ki je bila eksponent tako zvane kapetanske lige, pričela huda borba za oblast. Oni vojaški krogi ki so stali za režimom 19. maja. niso bili zadovoljni s politiko sedanje vlade, ki se jim je zdela premalo odločna in premalo dosledna v izvajanju 19. majskega programa. Na eni strani se je pojavljala težnja, naj bi se vojska docela izločila iz politike, na drugi strani pa je bila struja, ki nastopa odločno proti vsem bivšim političnim strankam in zahteva dosledno izvajanje nove bolgarske politike, ki stremi na znotraj po splošnem nacionalno-politič-nem preporodu, na zunaj pa po izboljša-ju odnošajev s sosedi. Obe struji sta imeli zastopnike v sedanji vladi generala Zlateva, ki naj bi bila nekak prehodni režim za povratek v normalno ustavno in parlamentarno stanje. Zaradi tega so se pojavila trenja v vladi sami, na "drugi strani pa so predstavniki bivših političnih strank smatrali, da je nastopil ugoden trenutek za obnovo njihove oblasti in moči v državi. Pričele so se razne intrige proti vladi. To je dalo naposled povod, da se je v začetku tega meseca sestal vrhovni vojaški svet. ki je v teku šestdnevnega zasedanja podrobno proučil celotni politični in gospodarski položaj ter sprejel primerne sklepe kot priporočila kroni. Ti sklepi so ostali strogo tajni in še danes nihče ne ve. kaj je prav za prav predlagal vrhovni vojašk; svet. Iz krogov, ki so običajno dobro obveščeni, pa se zatrjuje, da se je vojaški svet izjavil za odločno nadaljevanje 19. majske politike in predlagal temeljito razčiščen ie. Internacija voditeljev opozicije Kot posledica teh predlogov se tolmačijo tudi senzacionalni ukrepi, ki jih je sedaj izdala vlada. Davi je notranje ministrstvo izdalo nalog, naj se internirajo na otoku Sv. Anastazije pri Burgasu voditelji opozicije proti sedanjemu režimu, med njimi bivši ministrski predsednik Cankov, bivši ministrski predsednik Georgijev, bivši poslanec Nikola Kjamilev, bivši policijski ravnatelj v Sofiji Načev ter še več drugih vodilnih politikov bivših političnih strank, prav tako pa tudi več odličnih pristašev kapetanske lige. Obenem je bilo upokojenih 42 oficirjev. Internacijo Cankova in njegovih pristašev utemeljuje vlada s tem, da so izigravali odlok o razpustu bivSih političnih strank. Internacijo Georgiieva in njegovih pristašev pa ker so snovali ile galno politično organizacijo in objavljali v inozemskem tisku izjave proti sedanje mu režimu. Cankov je razen tega pred dvema dnevoma izdal tajen proglas, v katerem je napadal sedanji režim. Vest o aretaciji in internaciji teh ugled nih politikov ie izzvala v javnosti ogromno senzacijo. Vse aretirane politike so davi ob 8. S avtomobili prepeljali na kolo- dvor in jih nato s posebnim vlakom odpeljali v Burgas. Tako v Sofiji, kakor na drugih večjih postajah so jim njihovi pristaši prirejali manifestacije. Odstop treh ministrov Ta ukrep vlade bo, kakor vse kaže, naglo dovedel do razčiščenja notranje politične situacije, prav tako pa tudi do razčiščenja v vladi sami. Pravosodni minister dr. Ljuben Dikov, kmetijski minister Ja-naki Molov in zunanji minister Kosta Ba-tolov, ki so bili proti temu, da bi se tako energično nastopilo proti opoziciji, so izvajali konsekvence ter danes po kratkem posvetu podali svojo ostavko. General Zlatev jih je skušal pridobiti, da bi ostali še nadalje v vladi, vendar pa so vsa njegova prizadevanja ostala brezuspešna. Generalu Zlatevu naposled ni preostalo nič drugega kakor da sprejme njihovo ostavko na znanje ter da o tem obvesti kralja. Ob 16. je general Zlatev odšel na dvor. V političnih krogih pričakujejo, da bo general Zlatev podal ostavko celotne vlade, da bi tako omogočil sestavo nove vlade, ki bi bila dorastla novo nastalemu položaju. Demisija vlade generala Zlateva Sofija. 18. aprila g. Avdijenca generala Zlateva je bila kratka. Kralj je imel nato razgovore s prosvetnim ministrom gene- -ralom Radevim in z notranjim ministrom polkovnikom Kolevim. Zatem je sprejel tudi artiljerijskega inšpektorja polkovnika Najdenova. Ob 20. je ministrski predsednik sporočil novinarjem sklep kabineta, predložiti ostavko. Takoj nato je odšel ponovno na dvor In podal ostavko celotne vlade. Kralj je ostavko sprejel. Dimo Kazasov loči mož? iti V političnih krogih sodijo, da bo novo vlado sestavil sedanji bolgarski poslanik v Beogradu g. Dimo Kazasov. Tudi nova vlada bi odločno nadaljevala politiko 19. maja. V njej bi bili predstavniki onih skupin, ki so odkrito sprejele 19. majski program. V novi vladi najbrže ne bo zastopnikov vojske z Izjemo vojnega mini-sta. ker je tudi želja krone, da se vojska umakne iz politike. Vsekakor je položaj v Bolgariji aselo napet ln šarijo se celo govorice, da pripravljajo vojaški krogi okrog kapetanske lige, k! nI zadovoljna s tem razvojem, nov državni udar. Na merodajnih mestih sicer zatrjujejo, da so te vesti brez stvarne podlage. Vsekakor pa nov državni udar ne b! potekel brez prelivanja krr1 V diplomatskih krogih s pozornostjo zasledujejo vse dogodke in se nadejajo, d« se bo odgovornim državnikom posrečilo orehrod't1 sedanje težkoče tn povesti državo po poti nove politike, ki ie Se dosedaj pokazala, da Je edino prava, v Jep8o bodočnost Porušeni mostovi Nemci poudarjalo, da je ženevska resolucija porušila vse mostove med Nemčijo in Društvom narodov Berlin, 18. aprila. AA. Nemška vlada je prosila poslanika Velike Britanije m Italije, ki sta ji sporočila, da vztrajata Velika Britanije n Italija nn locamekih določbah, za podrobne podatke. Predvsem je vprašala. ali se Velika Britanija in Italija čutita" vezani na locarnske določbe prav tako za primer francoskega kakor nemškega napada. Nemčija bo določila svoje stališče do sklepov Društva narodov šele tedaj, ko ji bodo znane izjave, ki naj dopolnijo sklep sveta Društva narodov. V političnih krogih mislijo, da je sklep v Ženevi porušil vse mostove med Društvom narodov in Nemčijo in da je sedaj stvar Društva narodov, da zgradi nov most. >Deutsche Allgemeine Zeitung« pa tudi nekateri drugi listi rabijo v svojih komentarjih izraz ?črni dan m Društvo narodov«, češ, da je Litvinov dobil v Ženevi priložnost za agitacijske govore. »Berliner B6rse-nzeitung< pravi, da svet Društva narodov zapira oči pred krivico ali pa jo celo sam posredno dela. Obenem namiguje na mandžurski epor, vojno v Gran-Chacu. italijansko - abesinski spor in rlru<*e primere. Pri analiziranju glasovanja posameznih držav v svetu DN pripominja jMjrogljivo. da je moral Simon žrtvovati del svojega nočnega počitka, da bi pridobil avstrijskega zastopnika za resolucijo. >Germania< poudarja, da bo 17. april ostal usoden datum v zgodovini povojnega nrizadevanja za pomirjenje Evrope. Dočim je lan: 17. aprila pokojni Bartbou s svojo noto pretrgal razgovore o Macdonald ovem načrtu, je njegov naslednik letos 17. aprila dosegel preko sveta DN sklep, ki za sedaj onemogoča vse nadaljnje delo za organiziranje miru v Evropi. Katoliški nemški list opozarja na izjavo Lavala, ko je dejal: »To je beseda Francije«, ter pravi, da to po njegovi sodbi ni b:la toliko beseda Francije kakor glas pokojnega Clemenceauja. glas tistega, ki ni hotel govoriti drugače kot neizprosen zmagovalec. Nemški protest London, 18. aprila w. Reuterjev urad javlja iz Berlina: Angleškega poslanika so snoči pozvali v zunanje ministrstvo, kjer mu je državni tajnik Biilow namestu odsotnega zunanjega ministra Neuratha v ostrih besedah sporočil protest proti stališču Velike Britanije v Stresi in v ženevi. Poslaniku so postavili vprašanje, ali namerava njegova država kot garantinja locarnske pogodbe v enaki meri izpolniti svoje obveznosti v slučaju napada Francije kakor Nemčije Kakor se doznava, je poslanik odgovoril pritrdilno. Napram italijanskemu poslaniku je bil Izvršen sličen nemški verbalni protest. Kaj pravi poljski tisk Varšava. 18. aprila. AA.Razipravljajoč o ženevskem sklepu, pravi »Gazeta Polska«, da nima nikake praktične vrednosti. Pri tej priliki se je tudi pokazalo, da je potrebno govoriti o vprašanjih, ki so v zvezi z vzhodno Evropo, ker se s tem _ ustreže interesom Poljske in splošnemu miru. »Polska Z liro j,na« pravi, da so težnje poljske zunanje politike jasne. Pogodbe. kakršno je trrarnska. so se preživele. Poljska hoče hoditi sicer po svojih lastnih potih, vendar pa ne odklanja sodelovanja z vsemi, ki dejansko delajo za ohranitev evropskega miru. Opozicijski Usti s;cer niso zadovoljni z Reckovšm govorom, tem bolj pa poudarjajo z zadovoljstvom poljski nastop pri glasovanju za predlagano francosko resolucijo. L;st »ARO pravi, da je po dolgem času depresije Potiska začutila. da ji je odleglo. Glasovanje v Ženevi dokazuje, da je med Poljsko in Nemčijo mejni kamen. Poljska pa ne dovoli, da bi ga kdorkoli premaknil. Obnova francosko-poljske zveze Pariz, 17. aprila. AA. V »Pariš Soiru« poudarja znani publicist Jules Sauervvein. da po najnovejšem nastopu poljskega zunanjega ministra Becka v Ženevi ni nikake zapreke več za obisk Lavala v Varšavi. Francoski zunanji minister se bo potrudil, da se ponovno sklene francosko-poliska zveza. List »Liberte« pravi, da je po nalogu i* Varšave zavzel poljski zunanji minister Beck znano stališče pri ženevskem glasovanju in pripominja, da se Poljska vzlic težkim okoliščinam vendarle ne bo brezpogojno postavila na francosko stran. Italija in revizija pogodb Rim. 18. aprila k. Fašistični tisk, ki je obširno poročal o konferenci v Stresi in poslednjem zasedanju sveta Društva narodov, je objavil doslej o vprašanju oborožitve Avstrije, Madžarske in Bolgarije, ki je postalo aktualno spričo samovoljne oborožitve Nemčije, le malo lastnih komentarjev.. Zato je zabeležil s tem večjim zadoščenjem uvodnik poluradnega glasila italijanskega zunanjega ministra »OiornA-le d' Italia«, ki pravi med drugim: Razprava v Društvu narodov o francoskem protestu in resoluciji zaradi nemške oborožitve je prinesla prvi dokaz resnične solidarnosti Francije, Anglije in Italije. Pomembno je, da se je enotnost stališč potrdila baš včeraj s tako energično jasnostjo, ko so razpravljali o enem izmed najvažnejših m najdalekosežnejših vprašanj, kar jih je bilo kdajkoli predloženih Društvu narodov. Italijanski delegat je jasno obrazložil italijansko stališče, ki se v ostalem povsem sklada s politično smerjo, o kateri so se dogovorili zastopniki zapadnih velesil v Stresi. Obsodba prekršitve pogodib, ki se ji je pridružila tudi Italija, ni v nika-kem nasprotju, marveč se docela strinja s politiko sodelovanja, saj so bili enostranski akti vselej v nasprotju s sodelovanjem. Italija se je vselej zavzemala za koristno revizijo gotovih določil pogodb, vendar pa je pri tem vedno menila, da se ima ta revizija izvršiti konvencionalno, odnosno s svobodnimi pogajanji in sodelovanjem vseh prizadetih držav. Povratek Simona v London Ženeva, 18. aprila. AA. Britanski zunanji minister Simon je snoči odpotoval ▼ London, kamor je prispel davi. Pred odhodom iz Ženeve je izjavil: »V Stresi j« bilo dobro, v Ženevi pa ie boljec. Macdonald o evropski solidarnosti London, 18. aprila AA. Predeedmik vlade Macdonald je sooči govori* po radi« o rezultatih konference v Stresi. V svojem govoru je izjavil, da je zelo zadovo-liop z rezultati streške konference, da so VeJi-ka Britanija, Francija in Italija tamkaj naglasiie svojo solidarnost in enotnost pojmovanja, ne da bi 6e pri tem izneverile katerikoli izmed svojih prejšnjih izjav. Z upanjem smemo gledati v bodočnost, zakaj edinstvo, ki ga predstavljajo te tri države, ni naperjeno proti nobeni drugi državi, ker žeLimo samo to, d« se nam tudi drugi pridružijo, da ee ohrani mir in prepreči nevarnost, ki bi grozila katerikoli državi. Ponovno wno potrdili, da izvirajo naše obveznosti iz locarnskega sporazuma, ki mu bomo ostali zvestL Predsednik vlade je tudi na kratko razložll izjavo, ki jo je podal v parlamentu o vprašanju varnosti v vzhodna in srednji Evropi. Nato se je bavil z nemško deklaracijo od 16. marca in dejal, da pomeni dejansko velik udarec, ker se jasno vidi, da pripravlja Nemčija orjaško vojsko in letalstvo. Ta dejstva predstavljajo pravi revolucionarni preobrat v nazira-nju Evrope, h čemur spada tudi javno mnenje Velike Britanije. Odpoved pogodbe je vedno veljala za. vznemirljiv pojav, in nemški nastop je bil najporaznejši za medsebojno zaupanje, ker je prišel v trenutku, ko se je ustvarjala pripravljalna osnova za velike razgovore, na katere je pristala tudi Nemčija sama. Za ideal miru je treba mnogo žrtvovati. Konferenca v Stresi bo predstavljala — če se bo ohranil njen duh, če se bodo izvajali njeni sklepi in njeni cilji ne bodo izpremenjeni — definitivno pomoč v akciji za pregnanje temnih oblakov, da bo zasijalo zopet solnce na svetu. Sestanek zastopnikov Male antante 2ene težavna. Takšna dela zahtevajo zeio solidno opaženje jame in to tembolj, čimbolj je treba delati v globočini. Posebno nevarni so tereni, ki vsebujejo fini pesek, če med tem peskom ni ilovnatega materiala, ld M peščena »ma količkaj vezal. Tak Oni pesek pronica t večjih gfc>bo-činah, kjer Je i*po«tavljen večjemu pritisku gornjih plasti, skozi vsako špranjico r opažn in najtežji problem obstoji v tem, kako ustvariti okoli stavbne jame kar najbolj tesen plašč. Pri važnih inženjer-skih stavbah, kakor pri fundiranju velikih objektov ali izgradnji globokih jaškov, se tehnika poslužuje danes raznih modernih, kompliciranih naprav, kakor »o n. pr. pločevinasti aH ielezobetonski ke-sonl, ki se v primeru, da je teren prepojen tudi z vodo, navzgor zapro in postavijo pod zračni pritisk. Pod takšnimi keso-ni se material previdno in v manjših količinah odstranjuje, tako da ee keson * lastno težo pogreza t gSobino. Pri bolj enostavnih delih, h katerim smemo šteti tudi enostavne vodnjake, se mora od površine navzdol previdno zaganjati tesen opaž, ki mora biti razprt s solidnim, zadosti močnim jamskim lesom. V naših krajih razširjena ln v splošnem dobro uporabljana metoda je beton iran je obročev od vrha navzdol. Takšni obroči smejo seveda biti le razmeroma nizki in Zakonski načrt o zaščiti kmetij Beograd, 18. aprila AA. Zakon o izvršbi in zavarovanju od 9. julija 1930 je pustil nerešeno vprašanje glede zaščite kmetij. Načrt uvodnega zakona pušča ▼ veljavi dosedanje zakonske predpise, ki veljajo v posameznih pokrajinah o zaščiti minimuma kmečkih posestev, dokler se ne uzakoni zakon o zaščiti kmečkih posestev. Da se ne bi še naprej zavlačevala sestava zakonskega načrta o zaščiti kmečkih posestev, je zahteval pravosodni minister od vseh podeželskih občin in kmetijskih zadrug in organizacij, naj izjavijo, ali je v interesu kmetovalcev, da se kmečka posestva zaščitijo z omejitvijo izvršbe kmečkih posestev, zlasti pa, da povedo, do kakšnega obsega je treba zaščititi posestva v njihovih krajih, če smatrajo, da je zaščita potrebna. StaEšče izključenih bojevnikov Najnovejši »Prelom« objavlja stališče na nedeljskem bojevniškem delegatskem zborovanju izključenih bojevniških voditeljev, ki pripadajo k skupini g. Fabjančiča. Po njihovem mnenju se nedeljskemu sestanku delegatov ne more priznati značaj delegatskega zbora v smislu pravil »Boja«, češ da ni bil pravilno sklican in da se overovljen je pooblastil ni izvršilo po pristojnih organih. Zaradi tega smatra skupina izključenih, da so vsi sklepi tega delegatskega zborovanja neveljavni in da so izključenci še vedno člani »Boja«, novo izvoljeni osrednji izvršni odbor »Boja« pa da nima pravne podlage za delovanje. Glede postopka pri sklicanju nedeljskega delegatskega zborovanja pravijo izključenci, »da je kričal zoper pravila, zlasti pa zoper duha bojnega tovarištva in demokracije, ki jo imajo glavni povzročitelji tega sestanka vedno ▼ ustih, ne pa v srcu.« dalje zahtevajo, naj osrednji izvršni odbor »Boja«, ki mu predseduje sedaj g. Vidmar, pripravi in skliče v smislu pravil delegatski zbor. ki naj prepreči nezakonitosti v organizaciji. V zvezi s sklespom delegatskega zbora bojevnikov, da ni »Prelom« več glasilo bojevniških organizacij, sporoča uredništvo »Preloma« svojim čitateljem, da ostane »Prelom« še v naprej »oznanjevalec pravega bojevniškega duha« in s tem glasilo vseh bojevnikov, ki imajo enotne poglede na vprašanja javnega življenja. »Bojevnik«, ki ga je proglasil delegatski zbor za oficielno glasbo bojevnikov, je po »Prelomu« zapustil svojo dosedanjo črto. Zopet rudarji, ki v rovih čakajo na zaslužek Zagreb, 18. aprila Že pri tragični borbi rudarjev v Dolnjem Ladanju, ki so dolgo v rovih čakali na izplačilo svojih že davno zasluženih mezd, so poročila naglašala, da bo do podobnih protestov, ki so zvezani z življenjsko nevarnostjo za uboge rudarje, prišlo še v drugih rudnikih Hrvatskega Zagorja Ta napoved se je sedaj izpolnila pri rudniku v Poznanovcu v zlatarskem okraju, ki je last podjetnika Forsta. V tem rudniku je zaposlenih 80 rudarjev, katerim dolguje uprava okrog 40.000 Din na mezdah. Vse intervencije delavskih zaupnikov, socialnih ostanor m oblasti za ispla- uporabiti se mora prvovrsten cement, ki ee v kratkem času strdi in dš betonu žo ▼ prvih dneh zadosti visoke trdnosti. Pri pog'abijanju vodnjaka je treba postopati 6 takim tempom, to se pravi, tako počasi, da višje plasti betonskih obročev dosežejo že zadostno trdnost, preden se začne z Izkopavanjem materiala pod zadnjim obročem. če pride do porušitve ravnotežja t tako sipkem materialu, s kakršnim imamo opraviti na mariborskem Pobrežju. prido-Jo velike mase v gibanje prejšnji statični pritiski se zamenjajo z dinamičnimi učinki, ki so za obstoj opaža, oziroma betonskega plašča še bolj nevarni. Kaj je bil pravi vzrok nesreče na Pobrežju. bo mogoče ugotoviti šele, ko bodo znane vse okoliščine, predvsem značaj terena, način, kako se je vršilo delo, in kvaliteti uporabljenega materiala. Takšno nesrečo lahko povzroči nezadostno zapaženje Jame, prehitro poglabljanje vodnjaka, slab cement, prešibke dimenzije betonskih obroč er in sploh nezadostno dimenzioniranje opažev. Ob uporabi rseh teoretično podkrepljenih in praktično znanih metod pa seveda ni treba, (te bi se take nesreče dogajale, ta bi se dala katastrofa preprečiti tudi r tako težavnem terenu, kakršen je t našem primera ta na Pobrežju. & Maribor, IS. aprila Četudi je bilo danee dopodrtne precej deževno vreme, je klpub temu pohitelo vse polno ljudi! na Pob rež j«, da vidijo kraj. kjer je padel pod težo svojega poklica mlad človek. Opoldne, čim se je dež polegel, so pričeli s kopanjem, in sicer prvA partija delavcev, ki bo delala do polnoči, druga partija pa nastopi opolnoči in b< kopala neprekinjeno do jutri opoldne. Kopanje se bo nadaljevalo dokler mrliča ne izkopljejo in računajo, da ga bo mogoče izkopati v petek proti večeru ali najkas-neje v soboto dopoldne. Od rova se točno vidi r globino, kjer ima pokojni Kelnarič iztegnjeni svoji voščeno beti roki. Kopljejo v obliki lijaka ln so oto času poročila dospeli do globine štirih metror. Kopanje gre precej hitro od rok, ker zemlja ni tako namočena, kakor se je pričakovalo spričo današnjega dežja. Danes proti večeru so pole« Ketaartč« vega trupla v rovu gorele svečke, kl sc jih prinesli dobri ljudje v počastitev nedolžne žrtve usodne nesreče. Vee mesto je še vedno pod silnim vtisom pretresljive tragedije. čilo mezd so bile brezuspešne in sedaj sc vsi rudarji sklenili, da bodo ostali pod zemljo, dokler ne dobijo izplačanih svojih zaslužkov. Rudarji, ki se rekrutirajo iz vrst najrevnejših prebivalcev okoliških vasi, so že tretji dan v rovu. Kakor pri la-danjskem rudniku, tako je tudi v Poznanovcu podjetje prišlo v velike težave ter izjavlja posredovalcem, da brez pomoči ne more izpolniti svojih obvez do deLavcev in do države, kateri dolguje na davkih. Poznanovski rudnik je nekdaj dobro posloval več let pa že omejuje svoj obrat zaradi pomanjkanja naročil Upanje je. da bo tudi ta spor končan na ta način, da bodo državne železnice prevzele od rudnika večjo količino premoga m da bo oblast izvedla izplačilo zaostalih mezd. Komunisti pred sodiščem Ljubljano, 18. aprila Policijska uprava v Ljubljani je lani pozno na jesen aretirala več mladih oseh, osumljenih komunizma in komunistične propagande. Prva skupina, 15 oseb, je bila letos 8. marca sojena pred državnim sodiščem v Beogradu, druga skupina pa je prišla pred veliki kazenski senat ljubljanskega okrožnega sodišča. V ponedeljek dopoldne se je v sobi št. 79 pričela tajna razprava proti 14 obtožencem, večinoma starejšim mladoletnikom, vajencem, dijakom in 4 ženskam. Glavna razprava, ki jo je vodil kot senatni predsednik g. Fran Orožen, je bila včeraj končana, danes ob 17. pa je bila javno razglašena sodba. Ofotoženci »o večinoma priznali, da »o se zanimali za komunistično propagando in da so pomagali širiti razne komunistične letake, ki so jih v nekaj mesecih raztrosili po Ljubljani in na deželi nad 150. Odkrita je bila tudi tajna tiskarna in zaplenjen je bil velik komunistični arhiv. Oosojenih je bilo 11 obtožencev od 5 mese>--v zapora do 16 mesecev strogega zapora, trije obtoženci so bili oproščeni. Med drugimi so bili obsojeni: Smon Fran, kaplan v Novi Cerkvi pri Celju na 5 mesecev zapora, ker je prenočil znanega komunista inž. Vilibalda Konteja; samski delavec Oša Ivan na 16 mesecev strogega zapora zaradi udeležbe pri komunističnih sestankih; študentka fiL Vida Bernotova na 9, natakarica Stanislava Stegenšek na S, vezilja Ema Kranjc iz Ljubljane na 10, mizar Štefan Sloser na 6 in dijakinja Darinka Svent na 14 mesecev strogega zapora. Med drugimi je bil oproščen Josip Hafner, uradnik OUZD v Ljubljani. Državni tožilec je proti sodbi prijavil priziv zaradi prenizke kazni, kakor tudi revizijo v pogledu oprostilne sodbe. Branilci so si pridržali tridnevni rok izjave. Sodišče je odredilo, da so bili oproščen-ci še nocoj izpuščeni na svobodo. Vsem obsojencem se v kazen všteje preiskovalni zapor od oktobra odnosno novembra naprej. Vremenska nanoved Vremensko stanje 18. t m.: Glavni ciklon nad Severnim morjem, sekundarni nad Jadranom, dež v južni In zapadni Evropi. eneg v Alpah in Karpatih. — Jugoslavija minimum Kalinovik 1, maksimum Banja Luka 20 C. Novosadska vremenska nape ved za petek: Oblačno, počasi ee bo od zapada razvedrilo Na zapadu še dež, hladno. Dunajska vremenska napoved sa petek: Spremenljivo, popuščanje oblačnosti, zjutraj zelo hladna