22 Didakta oktober 2013 Fokus: Obšolske dejavnosti Prvi dan smo se z mladimi srečali, uvodoma smo se predstavili, se spoznali in ugotovili, da v skupini ni treba izdelovati listkov z imeni, saj so si otroci takoj zapomnili imena. Tudi pro- stovoljca Dominika Goloba, ki bo z nami ves teden, so si takoj zapomnili. To mi je bilo zelo všeč. Tabor je namreč literarni in udeleženci potrebujejo urne, burne možgane. Da bodo lahko ustvarjalni in kreativni tudi kot pisci. Vsakega udeleženca je na mizi pričakala mapa s pripravljenimi listi in knjiga POPOL- NA IGRA. Zloženka s tedenskim planom dela in vaje. Skupaj smo pregledali začrtani plan in pričeli s prvo delavnico. To je literarna de- lavnica »Raziskovanje teme preko pogovora.« Tema: družina, prijateljstvo in vrstniki, šola, tekmovalnost in uspeh. Za pogovor nam je služila zgodba iz navedene knjige, Marjetka. Udeleženci so poslušali in sledili zgodbi. Razdelila sem jo v tri dele, za vsakim je sledil pogovor. Mladi res lepo raz- mišljajo in nekateri niso povedali le povzetka, temveč tudi svoje razmišljanje. Razvijali smo pozitiven odnos do branja, interes za vsebino prebranega in za pogovor o prebranem. Ko izvajam delavnice, si določim cilje in vem, kaj želim doseči: da bodo učenci zadovoljni, da bodo razmišljali. Razmišljali o temi, ki jo poudarim. Da si bodo ustvarili svoje mne- nje. Da bi prav vsak udeleženec sodeloval pri dejavnostih in razpravah. Da bi skupaj obvladali morebitne frustracije in ovire in da bi dobro sodelovali med seboj. Po zaključeni zgodbi sem jih poprosila, naj vtise prvega dne zapišejo v obliki zgodbe, pesmice ali nanizajo le besede, iz katerih bo pozneje nekaj nastalo. Tako je minil prvi dan in zaključili smo ga z ustvarjalnim pisanjem. Liljana Delić in Erika Žilavec pa sta na taboru ves teden poskrbeli za dobro malico. Drugi dan smo se pretegnili z jogo, pod vod- stvom učitelja Alojza Ruhitelja. Sprehodili smo se skozi park, a nas je dež hitro pregnal v paviljon. V okviru predavanja smo se pogo- varjali o spominu in možganih. Pripravljali smo se na miselno poigravanje, na možgan- sko olimpijado z besedno igro TekmoVanja in e-knjigo, z besedno igro BesedoVanja 2. KRATKA PREDSTAVITEV E knjige: BesedoVanja 2 E-knjiga BesedoVanja 2 je moja druga e-knji- ga z besedno igro, pisana v tej obliki. V njej sem uporabila novih 166 besed, s seznama besed s končnico -vanja. Besedna igra se se- stavlja od A–Ž. Besede sem ponovno izbirala s seznama besed, ki ga pridno vzdržujem in dopolnjujem. Želim, da zapisane besedne igre delujejo na bralca motivacijsko in naj razvijajo družabnost in prijateljstvo. V drugi knjigi sem tako v drugem delu besedno igro približala bralcem in udeležencem delavnic preko praktičnih iger:  besedna igra za otroke iz vrtca in za osnovne šole »LjubkoVanja«  besedna igra za svetovalce/ke, učitelje/ ice, vzgojitelje/ice »SvetoVanja«  kviz/igra za urjenje v spominu »TekmoVanja« Igre smo izvedli v skupinah različnih gene- racij in na podlagi izkušenj sem se odločila, da razvijam igro tudi za tretjo e-knjigo Be- sedoVanja 3. Mag. Jasna Vuradin Popović, ki me spremlja že od začetka mojega dela, je o knjigi med drugim zapisala: »Veliko možnosti je uresniči- la Vanja z besedami tako na področju ustvar- janja in spodbujanja kot tudi pedagoškega dela z dijaki v svojih delavnicah. Dijaki so začudeno in z zanimanjem spremljali Vanjine razlage o besedovanju ter mnogokrat sami začeli povezovati besede na nov in druga- čen način. Pričajoče besedilo in delavnice so prispevek k mladostniški razbremenitvi na čustvenem področju, z druge strani pa spodbuda za ustvarjalnost in divergentno mišljenje pri srednješolcih.« KAKO SMO IZVEDLI BESEDNO IGRO TekmoVanja IN SE OB TEM MISELNO POIGRAVALI? Otroci na taboru so imeli na mizi tudi kup knjig iz knjižnice. V glavnem knjige tujih avtorjev, v katerih so zbrane vaje. Zato si želim, da bi tudi besedna igra BesedoVanja Slika 1: Naslovna slika knjige POPOLNA IGRA Poletje na tabo Ru (ne )navadna zabava : l iteRa Rni tabo R z miselnim PoigRavanjem / Vanja Lebar Tabor (Ne)navadna zabava je potekal to poletje v Murski Soboti, v Hiši Sadeži družbe. Namenjen je bil ciljni skupini mladih v starosti 10–15 let. Zasnovala in izvajala sem ga prostovoljka Vanja Lebar. Za podporo in pomoč pri taboru se zahvaljujem Slovenski filantropiji (Združenju za promocijo prostovoljstva) in medgeneracijskemu centru Hiši Sadeži družbe v Murski Soboti, za podporo pri izvajanju avtorskih projektov pa mestni občini Murska Sobota. Didakta oktober 2013 23 Fokus: Obšolske dejavnosti kdaj ugledala luč, kot knjiga oz. didaktični pripomoček za igro v prostem času. Lažje se učimo iz gradiva, ki je dobro po- vezano, na primer iz pesmic, ki jih povezu- jejo besede. Zato ta nasvet uporabimo ob pripravi gradiva za učenje in si povežimo snov v smiselno celoto. Spomin torej tudi ni tak bav, bav, le pomisliti moramo, kako se lotiti zadeve. A kako se lotiti te na prvi pogled težke naloge, ustvarjanja svojih trikov za učenje? Najbolje je, da hitro pričnemo z miselnim poigrava- njem. In naš um bo prožen in uren. Pomemb- ne so asociacije, zveze med besedami zaradi podobnosti, različnosti, stičnosti po kraju, času. Lahko so vsebinske ali oblikovne. Omenila sem že, da so udeleženci najprej podčrtali priljubljene besede. Morda so uvi- deli rdečo nit med njimi in so to počeli smi- selno. Naslednji korak je, da se vprašamo, kaj imajo vse besede skupnega. To je besedna končnica -vanja. In potem udeležence izzo- vemo, da si izmislijo svoj trik: kako bodo iz spomina priklicali asociacije, preko katerih si bodo zapomnili največje število besed. Do sedaj je v praksi prepričljivo zmagala ude- leženka z 39 besedami, to je bila dijakinja z Gimnazije Murska Sobota. Na taboru je zmagovalka naštela 26 besed. Dejstvo pa je, da možgane urimo in lahko s poznavanjem trikom premagamo druge. Predvsem pa sebi dokažemo, da lahko presežemo svoje mož- ganske sposobnosti. Nekaj trikov in vaj za boljše pomnjenje Ad1) Beseda *pisovanja nam da v igri več zadetkov: zapisovanja, prepisovanja, iz- pisovanja, podpisovanja, napisovanja, … In če učenec poišče več takšnih besed, lahko doseže zelo dober rezultat in se iz- kaže pred ostalimi. Hkrati pa ustvari novo možnost za pomnjenje v realni življenjski situaciji in novo možnost za lažje pomnje- nje gradiva za učenje. Moramo se učiti na nek drug način, to pa je pravzaprav uporaba drugih regij možganov. Ad2) Poglavje Učenje nas takoj asociira na določene procese, ki jih izvajamo: izo- braževanja, načrtovanja, svetovanja, spraševanja, reševanja, razumevanja, pojasnjevanja, ocenjevanja, glasovanja, tekmovanja, raziskovanja, pregledova- nja, točkovanja, spodbujevanja … Tako si lahko udeleženec izbere poglavje in niza besede, s pomočjo asociacij. Ad3) Besedilo je napisano tako, da je v njem več besed, ki ustrezajo kriteriju besedne igre BesedoVanja. Preštej, koliko jih je: Naj se Vam predstavim za nova sodelova- nja. Vse se skriva v mojem imenu. Sem pe- dagoginja in andragoginja in delujem za Izobraževanja, podpiram samoizobraževa- nja, čeprav ne gre brez ocenjevanja. Sledijo seveda raziskovanja in tekmovanja. Torej pridite najprej na predavanja in na moja poučevanja. Sledijo izpolnjevanja vpra- šalnikov in izpraševanja. Tudi brez izmenjavanja izkušenj ne gre. Nerazumevanja so izziv za spraševanja. Ocenjevanja ni. Priporočam utrjevanja. Igranje z besedno igro: TekmoVanja Po predstavitvi e-knjige besedne igre Besedo- Vanja je potrebno nekaj časa, da udeleženci izberejo besede iz kartončkov, ki so pripra- vljeni za miselna poigravanja. Nato stopijo naprej, za mizo. Na drugi strani mize je ko- misija, ki določi začetek naštevanja. Sestavlja jo merilec časa in dva števca besed. Na taboru je imel vsak tekmovalec 1 min in 30 s časa za naštevanje besed. Ko tekmovalci zaključijo z naštevanjem, se komisija posvetu- je, ali se število ujema, in razreši morebitna Slika 2: Zbrani udeleženci Slika 3: Joga na taboru 24 Didakta oktober 2013 Fokus: Obšolske dejavnosti nesoglasja. Včasih se katera beseda ponovi dvakrat, zgodi se tudi, da tekmovalec ne pove pravilne končnice. V tem primeru jo ima možnost popraviti po izteku časa in se beseda prišteje k številu naštetih besed. Udeleženci se pred pričetkom igre odločijo, ali lahko ostali udeleženci poslušajo ali čakajo na vrsto pred vrati. Vemo namreč, da tisti, ki je zadnji na vrsti, vse besede večkrat sliši. Morda je to njegova prednost in jo bo dobro izkoristil. Zato je ta možnost zmeraj na voljo. Tisti, ki čakajo, velikokrat v sebi ponavljajo svoje izbrane besede. Igra se konča, ko zaključi z naštevanjem zadnji udeleženec. Komisija ima na voljo dovolj časa, da se posvetuje in razglasi prve tri najboljše udeležence. Prvi dobi za nagrado CD z besedno igro BesedoVanja 2, ostali pa kartonček z zbranimi besedami. Besedna igra: BesedoVanja Videli smo, da z igranjem besedne igre urimo mišljenje. Razvijamo višje miselne procese, primerjamo, sistematiziramo besede. Uči- mo se pomniti, urimo svoj spomin s triki za pomnjenje. Ustvarjamo mrežo asociacij. Pridobili pa smo si tudi nekaj izkušenj, kot tekmovalci. SKLEP: DRUGAČEN PRISTOP K otrokom in mladim je treba pristopati drugače. Tako, da razvijamo njihove mož- ganske potenciale. Da razvijamo in spodbu- jamo njihovo ustvarjalnost. Izbirne vsebine in delo z nadarjenimi sta lepa priložnost za to. Uporabimo drugačen pristop in sodobne metode učenja. Tudi zabavno druženje na taboru je bilo zastavljeno tudi kot prva pri- prava, na novo šolsko leto. Razmišljali smo na drugačen način. Za vsako delavnico/tabor si želim, da bi ude- leženci uživali pri delu in da bi dobili novo priložnost za razvijanje občutka odgovor- nosti in samostojnosti. Z vsakim miselnim poigravanjem je naš um prožnejši in smo bolj odprti za drugačno delovanje naših mo- žganov. Prej uvidimo rešitve in postajamo bolj fleksibilni – in to nam pride prav v vseh življenjskih obdobjih. Vsak udeleženec tabora je imel svoj cilj, da si zapiše eno pesem, eno zgodbo ali vsaj osnutek in si izpiše svoje vaje za miselno poigravanje. Nastali so dobri izdelki. Naj- boljše smo na zaključku tabora predstavili v kulturnem programu. Literatura Lebar, V. (2012). BesedoVanja (elektronski vir). Murska Sobota : samozaložba. Lebar, V. (2013). BesedoVanja 2 (elektronski vir). Murska Sobota: samozaložba. Lebar, V. (2012). Popolna igra: pripovedova- nja.. Murska Sobota: samozaložba. Le Poncin, M. (1998). Možganska telovadba: tehnika duhovno stanje. Ljubljana: Can- karjeva založba, 1998 J. Bambeck, J., Wolters, A. (1995). Moč mož- ganov: Kako izboljšamo svoje umske zmo- žnosti. Žalec: Sledi. Germ, H. (1986). Recimo mačka – mehka tač- ka: Besedne igre za dom in šolo. Celovec: Drava. Maslanka Ch. (2011). Aerobika za možgane: oblikujte lasten program treniranja mo- žganov! Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.