COLOTiEVE inrOSmAGjE GLASILO DELOVNEGA Leto XVI. KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE OKTOBER 2 6 x) 0 b 0 Številka 10 (178) Naj zaživi inventivna dejavnost V položaju, kakršnem se nahajamo (gospodarska stagnacija, zadolženost v tujini, medsebojna zadolženost, neinventivnost družbe, itd.), bi si vsi morali postaviti nalogo: okrepiti zaupanje v ustvarjalno moč posameznikov in celotne tovarne — torej vsega kolektiva. Razvite družbe zagotavljajo inovacijsko obnavljanje z dolgoročnim planiranjem razvoja družbene nadgradnje, v katerem so izobraževanje, raziskovalna dejavnost in kulturne vrednote zelo pomembni kakovostni dejavniki tehnološkega razvoja. Pomembno je spoznanje, da so izjemno uspešne inovacije ustvarili in izpeljali tisti ljudje, ki so v stalnem stiku z najnovejšimi izsledki znanosti ter z gospodarsko in družbeno prakso in ki dajejo boljše rešitve za vedno nove razvojne probleme. Ponovno se potrjuje teza, da je za uspešno inovatorstvo treba imeti napreden poslovodni kader, hranjen z obširnimi informacijami in uspešno povezavo z razvojem in prakso. Za vsako investicijo je potrebno znanje. Zato je nujno vzpostaviti ustrezno klimo za pravilno vrednotenje inovacijskega znanja, ki pa zahteva obvezno in 'stalno obnavljanje znanja. Zato bi maralo biti permanentno obnavljanje znanja stalna naloga vseh, M delajo na strokovnem področju. Danes predstavlja računalnik v razvitem svetu strokovnjakov nenadomestljiv delovni pripomoček. Vendar tudi na tem področju pri nas zelo kasnimo, in večina strokovnjakov meni, da lahko shaja pri svojem strokovnem delu tudi brez njega, ter da je znanje, ki so si ga pridobili v ča- su šolanja za svojo strokovnost dovolj široko, da lahko opravijo svoje delo, ne da bi spoznali tudi novo znanje ali ga razširili tudi na druga področja. Ob takem razmišljanju smo pripravili nekatero predloge za pospeševanje in spodbujanje inovacij vseh vrst v naši DO. Delavskemu svetu smo dali v sprejem naslednje spremembe in dopolnila pravilnika o inovacijski dejavnosti: 1. Kategorizirali koristne predloge in jih ovrednotili tako,. da so v vsakem trenutku ovrednoteni s faktorjem porasta inflacije. Poenostavili smo tudi sprejemanje in vrednotenje koristnih predlogov. 2. Uvedli vrednotenje inovacijskega dohodka in ga ob zaključnem računu na predlog kolegija razdelili del (10—20 %) enako na vse člane kolektiva. 3. Ovrednotiti delo soustvarjalcev inovacije tako, da se delo na prototipu ovrednoti dvojno na podlagi o-dobritve komisije za inovacije. 4. Nagrajevanje izjemnih razvojnih in raziskovalnih dosežkov z enkratno nagrado. Za izjemne dosežke na razvojnem in raziskovalnem področju se štejejo: visoka donosnost (pokritje) izdelka, novi izdelki izven standardnega programa, novi programi, visoki devizni efekti izdelka in podobno. 5. Sprememba lestvice, na podlagi katere se ugotavlja nekorigirano posebno plačilo, in od sedaj naprej korigirajo vsako leto (revalorizacijo) za uradno ugotavljanj odstotek inflacije iz preteklega leta. 6. Pripraviti osnutek Pravilnika o inovacijski dejavnosti s spremembami in dopolnitvami, v katerem mora biti zajeta nova organiziranost in vsi gornji sklepi. Vid Koželj Color med obrtniki - tokrat pasivno Nekako v senci sočasno potekajočega Zagrebškega velesejma, ki se ga je Color udeležil z dokaj močnimi dežurnimi ekipami, smo si ogledali letošnji 20. jubilejni mednarodni o-brtni sejem v Celju, toda le v vlogi pasivnih opazovalcev. Za razliko od preteklih dveh let, se Color letos ni aktivno udeležil gornjega sejma. Delno so temu prispevale težave okoli izbora razstavnega prostora, pa tudi splošna »Mirna« — razumljivo — ni naklonjena družbenim proizvodnim organizacijam, ki nastopajo v vlogi konkurence drobnemu gospodarstvu, kateremu je sejem sicer namenjen. V mnogo -boljšem položaju so prodajne organizacije (npr. Metalka, Mercatortehna, Lesnina itd.), ki na trg plasirajo tudi izdelke drobnega gospodarstva. Kljub nenaMonjeni Mimi pa naše preteMe udeležbe niso bile samo v korist Cdorju, temveč v veiLiM meri široki potrošnji in prav obrtni dejavnosti, iker smo nudili neposredne strokovne informacije. Letos smo 'bili sicer vsaj pasivno predstavljeni pod okriljem Lesnine z embalažo Lesola, Colomina, Synitola, Aqualesa in Yah.t programa. Razen nas je bil 'tu še JUB s svojim programom disperzij, ter Belinka z Belo-cidom, Rellesom, Beltonom in Belto-pom. S svojimi eksponati je dominirala seveda Belinka. Cinkarna Celje je imela samostojen prikaz svojih izdelkov, pri barvarski branži s poudarkom na antikornzij-sfcih premazih. Z za zasebnika dokaj ambicioznim programom premaznih sredstev se je predstavil Slavko Vilčnik (»Kemko-lor« — izdelovanje kemičnih izdelkov), ki je razstavljal na 2 prostorih — pri Obrtni zadrugi Zagorje ter O. Z. »BOHOR« — Sevnica. Poleg la-zure »Lesdton« in barve »Saionitco-lor«, M so jih tudi 'prodajali, je najavil še vrsto izdelkov: — »Svinčeni minij« — alkidna temeljna -barva; — »Silver«— zračnosušeča Alu — bronza; —• »Gardena metalik«, »Balkon metalik« in »Oksidirani baker«, namenski dekorativno-zaščitni emajli; —• »AlMd kolar« — paleta alkidnih ZS emajlov, —• »Felge« — alkidni emajl za platišča (v 250-gramsMh dozicah, kar povsem zadošča za 1 avto). Očitno je, da zasebni proizvajalci imajo interes v izdelkih, ki se jih bodisi po namenu (npr. Saianitcolor) ali pa po drobnosti embalaže Otepamo že vrsto let. Zanimivo je tudi po- COLOR 2 imenovanje artiklov po namenu, kar jim zagotavlja 'boljši plasma, saj za kupca odpadejo dileme že v hipu, ko prebere naziv izdelka. Omembe vredna je spretna reMaimna poteza »Heliosa«, čeprav se isti ni pojavil z nobenim svojim izdelkom, temveč samo posredno. Obrtna zadruga — Slovenj Gradec, proizvaja in je na sejmu prodajala praktično držalo za pločevinke z barvo, da nam ista ne zdrsne iz roke, vanj pa je mogoče v »odmoru« vpeti .tudi čopič, da se ne valja in ne 'kaplja naokoli. Saj napravica sama po sebi niti mi kaj posebnega, le da je na njej Haliosov simbol, kar kaže na aplikacijo enostavnega in duhovitega propagandnega trika, ki je na zapadu znan že več desetletij. Obntniih dejavnosti (mizarstvo, Mjiu-čavničarstvo, strojništvo, kamnoseštvo, elektrotehnika, elektronika itd.) je preveč, da 'bi jih tu opisovali, lah- Dne 15. in 16. oktobra 1987 sem se nesliužbeno udeležil 10. jugoslovanskega posvetovanja o aerosolih. Tega posvetovanja so se udeležili proizvajalci aerosolov (v Jugoslaviji je trenutno 24 polnilnic) in vsi tisti, ki i-majo kar koli opraviti s tem poslom: embalažarji, proizvajalci potisnih plinov. Začetek proizvodnje aerosolov v Jugoslaviji sega v leto 1965. V lanskem letu smo v Jugoslaviji napolnili 33,3 mio aerosolov. Vse od leta 1981 ima proizvodnja trend rahlega upadanja. Padec si razlagamo s težavami pri uvozu halogeniranih ogljikovodikov (OFC). Sicer predstavlja proizvodnja aerosolov v Jugoslaviji ca. 0,4 % svetovne proizvodnje. V celotni jugoslovanski proizvodnji aerosolov se barve in laki leta 1981 predstavljali 4,76 %, leta 1986 pa le še 2,2 % delež. V primerjavi z 2,2 % deležem v Jugoslaviji pa je ta delež v ZRN 7,9 %, GB % in CH 13,2 %. Poraba aerosolov na prebivalca pa je v teh državah naslednja: 81 86 YU 1,6 1,44 ZRN 8,0 11,0 GB 8,8 10,3 CH 6,7 8,5 Zaradi škodljivega učinka CFC na ozonski plašč v stratosferi so v ZDA leta 1978 omejili porabo. Uporabo pa bodo morali omejiti tudi v ostalih delih sveta. Podpis dunajskega protokola in montrealske konvencije nas bo obvezal med leti 1989 in 1993 ko pa rečemo, da mnogi izdelki po kvaliteti in oblikovanju dosegajo ali celo prekašajo industrijsko raven. Kot cel skupek inovacijskih rešitev velja omeniti avtom, polnilni stroj za drobno embalažo (npr. plastične stekleničke), delo enega naših bivših sodelavcev Ribiča Edvina, M je bil svoj čas v Golorju vodja mehanične delavnice. Združenje Obrtnih zadrug Slovenije — Sekcija lesarjev — je pripravilo tudi ogleda vredno razstavo. Poleg umetniško oblikovanih eksponatov je bila zanimiva tudi razstava gojencev Srednje lesarske šole iz Nove gorice pod nazivom »Oblikovanje in uporaba lesa«. Z,a zaMjuček naj omenimo enega izmed motov te razstave, ki ga lahko apliciramo tudi v naši branži, kadar to upravičuje kvaliteta. Gre za misel Augusta Perreta: »Resnica je v vsem, kar je deležno časti in napora, da nosi ali varuje«. Andrej Golubovič zadržati nivo porabe CFC n-a nivoju leta 1986, v letih 1993 do 1997 pa bomo marali porabo zmanjšati za 50 %. Poraba CFC v aerosolih predstavlja le tretjino skupne poralbe, ostali porabniki so hladilna tehnika in PUR pene. Medtem so v Zahodni Evropi kljub stalnemu povečevanju proizvodnje aerosolov že uspeli zmanjšati delež škodljivih CFC za 30 %. To so dosegli z večjo porabo drugih potisnih plinov: propan/butan, dimetiletra in CFC 22. Ker so praktično vse naše polnilnice orientirane na negorljive CFC bo preusmeritev na gorljive pline problematična. Rešitev je v skupnih polnilnicah. Z napravo, katero smo nabavili že leta 1982 in ima zmogljivost 5000 komadov na izmeno v samem Colorju ne kaže pričeti s polnjenjem. Ocenjujejo, da bi celotna investicija postavitve eksplozijsko varne polnilne linije, s pripadajočim skladiščem plinov veljala danes blizu 100 starih milijard. Bodočnost je 'torej v uslužnostnem polnjenju, za kar pa kaže Plinarna Ljubljana določen interes, propan/butan kot potisnim plinom. Ali (bomo imeli v programu tudi aerosole? Ne vem. Vem le to, da smo razvili erosol tako z CFC kot tudi Decembra lani smo jih skoraj 3000 tudi poizkusno napolnili. Seveda pa razvojno delo še ne more biti končano. Prav DME kot pogonski plin, daje nove možnosti za izdelavo mo-nofaznih vodotopnih aerosolov. Jože Kepic Aerosoli da ali ne?! Kratke novice NAGRAJEVANJE KORISTNIH PREDLOGOV Komisija za inovacijsko dejavnost je za poživitev inovacijske dejavnosti, za izboljšanje delovnih pogojev, povečanje storilnosti predlagala nagrajevanje vseh predlogov, ki bi se lahko koristno uporabili v neposredni proizvodnji, pa tudi zunaj nje. Predlogi naj bi se delili v tri kategorije: 1. predlogi, ki zajemajo izboljšanje ozkega kroga delovnega mesta prijavitelja, 2. predlogi, ki izboljšujejo delo o-ziroma delovni postopek v okviru dveh ali več delovnih mest, 3. predlogi, ki izboljšujejo delovni postopek v okviru oddelka in tudi že posegajo v enostavne izboljšave tehnologije -proizvodnje. Koristni predlogi bodo nagrajevani v razmerju 1 :2 : 4, -pri čemer bo o-snova 3 % mesečnega osebnega dohodka za pretekli 'kvartal v gospodarstvu Slovenije. Tako ta trenutek nagrada znaša: 1. kategorija 6.000 din 2. kategorija 12.000 din 3. kategorija 24.000 din Pomembno je še enkrat poudariti, da 'bo komisija nagradila vse koristne -predloge, predloge pa lahko oddate kar tajnici sektorja, 50 LET PREDSTAVNIŠTVA BEOGRAD 1. oktobra je minilo 50 let od ustanovitve Coiorjevega predstavništva v Beogradu. V eni prihodnjih številk bomo to predstavništvo kot tudi ostala predstavništva podrobneje predstavili, že zdaj pa delavcem predstavništva Beograd čestitamo k visokemu jubileju. PRODAJA V DEVETIH MESECIH V letošnjih devetih mesecih smo prodali 25.576 ton našega blaga. Za primerjavo v lanskem enakem obdobju je bilo tega blaga 23.671 ton. Predstavništva so prodala 11.414 ton, Slovenija je kupila 8.999 ton, izvozili smo 5.163 ton od tega na konvertiibi-lo 3.556 ton in 1.607 na področje kli-rdnga. Vrednostno pomeni dosežena prodaja 27.392 mio din, kar je za 95 % več kot lansko leto. Glede na plan pa še vedno nismo dosegli postavljenih količdnskdh norm, saj smo planirali za devet mesecev 26.175 ton prodanega materiala. NA PAGU - DVE NOVI POČITNIŠKI ENOTI Delavski svet DO je na predlog odbora za družbeni standard odobril sredstva za nakup dveh počitniških stanovanj -v Novalji na otoku Pagu. Stanovanjsko naselje gradi v zalivu Gajec nedaleč od avtokampa Straško zagrebško podjetje Vladimir Gortan. Stanovanjski enoti sta veliki po 36 m2, vseljivi pa naj bi bili prihodnje poletje. Na ta način -bomo zamenjali nekatere dotrajane počitniške prikolice prav tako na otoku Pagu. PREDSTAVNIKI V COLORJU V septembru so se v Golarju zbrali vsi predstavniki Colorja iz drugih republik, ki nas bolj ali manj uspešno zastopajo na teh delih tržišča. Na skupnem -sestanku so obravnavali problematiko kakovosti naših izdelkov, novosti v proizvodnem programu, seznanili so se z našimi dolžniki z njihovih področij, obravnavali splošne in kadrovske zadeve ter po- ročali o realizaciji prodaje po predstavništvih. KADRI Meseca septembra je bilo v Color-ju zaposleno 671 delavcev ter 13 pripravnikov. Čeprav smo se v planu kadrov 1987 domenili za povečanje na 684 delavcev ter 19 pripravnikov ugotavljamo, da je ta številka nerealna in previsoka. Bolje bo treba izkoristiti notranje rezerve, ki nedvomno še so, zato do konca leta razen zamenjav praktično ne bomo več zaposlovali. POSODOBITEV AERA V medvoškem Aeru so odprli obnovljeni papirni stroj, vzdrževalne delavnice in skladišče gotovih izdelkov. Vse trd naložbe so stale okoli 15 milijard dinarjev. Najbolj zahtevna je bila obnova papirnega stroja, ki pa bo sedaj mnogo manj energetsko »požrešen«, surovinsko manj zahteven, na tem računalniško vodenem stroju pa bodo tudi podvojili proizvodnjo mehanografskega in kopirnega papirja. GLUMAŠKI VEČERI ŠE NAPREJ Tradicionalni glumaškd večeri, ki so v letošnjem poletju odpadli bodo še živeli. Organizatorji jih letos niso mogli organizirati zaradi nesporazumov z vodstvom goričanskega muzeja, iščejo pa nove možnosti za naslednje leto. Spremembe samoupravnih splošnih aktov Preden smo ukinili tozde, pred slabim letom, smo obljubili -tudi racionalizacijo na področju tako imenovane interne zakonodaje, štiri statute je nadomestil en statut. Štiri samoupravne sporazume s področja združevanja dela in sredstev oziroma združitev v DO je nadomestil en sam akt. Pravkar se v strokovnih krogih odvija bitka o tem, da je eden od teh dveh aktov popolnoma odveč, ne morejo pa se zediniti, 'kateri. Štiri akte s področja urejanja stanovanjskih vprašanj bo zamenjal samo en akt, ki ga prav ta čas pripravljamo. Za cilj smo si postavili manj papirja, manj členov, manj balasta 'in več »vsebine«. V našo interno zakonodajo skušamo ujeti tiste prave interese tistih, ki jim je ta tovarna 'kruh in tudi kaj več. Vendar ni potrebno biti jasnovidec, da bi videli, da je samoupravljanja v tistem smislu, ki pomeni participacijo posameznika v družbi, z vsakim dnem manj. Država, za katero je vse bolj jasno, da trenutno ni sposobna rešiti 'ključnih problemov, zaradi katerih ladja vse bolj tone, si jemlje in jemlje vse več kompetenc, izjave govorcev o tem, kako naši delavci vse bolj samoupravljajo, pa so neresne, če že ne kar cinične. Pravzaprav sem hotel povedati le to, da je delavski svet dal v javno dbravnavo spremenjena dva akta in sicer pravilnik o delovnih razmerjih in pravilnik o disciplinski in odškodninski odgovornosti. Glavni razlog za spremembo so statusne spremembe. Pripravljale! osnutkov nismo povečevali dolžnosti, niti širili obsega pravic. Zadostno število izvodov je med nami. Preberite, dajte pripombe in predlagajte boljše rešitve. S čemer se v teh aktih ne strinjate, napišite na list papirja in pošljite v pravno službo. Mi vam zagotavljamo, da bodo vse pripombe obravnavane, o tem, katere se bodo -upoštevale, ali ne, pa bosta odločala odbor za delovna razmerja in delavski svet. Oba akta bomo v 'končni fazi sprejemali na zborih. Delavski svet je na svoji zadnji seji sprejel tudi novo navodilo o izvajanju javne dražbe. J. T. COLOR3 COLO RIADA Ta »IADA«, v zadnjih letih tako priljubljena kratica, ki označuje vsakovrstna množična srečanja največ s športnim nadihom, prav gotovo ni primemo ime za jesenske igre naše DO. Na prvem mestu jim manjka glavna značilnost, to je množičnost. Spominjam se nazaj na tisto prvo leto, ko smo poskušala vrzel, iki je nastala vsied zamirajočih majskih srečanj, nekako zapolniti z lastnimi športnimi igrami. Osnovna namen iger je bilo popestriti mrtvilo na športnem oz. družabnem življenju znotraj kolektiva. V osmih letih kljub začetnemu navdušenju nismo uspeli predramiti Colorjeve sanje, tako da bi večina resnično zaživela kot ena velika družina, ki skupaj dela in ustvarja, zna pa se tudi veseliti in se igrati. No, igre so tudi letos tekle po u-staljenem redu, v desetih panogah smo se pomerili nekje ekipno, drugje posamično. Udeležba res ni bila blesteča, če ob tem upoštevamo dejstvo, da je nekaj zanesenjakov sodelovalo v dveh, treh ali celo petih panogah. Žalostno je, da tovarna s skoraj 700 zaposlenimi spravi skupaj le tri košarkarske ekipe, ali dve nogometni moštvi, letos le dve nepopolni odbojkarski ekipi itd. Se največ udeležencev je bilo pri kegljanju, balinanju, streljanju in iteku, vendar so tu manjko cdlorjevcev nadomestili mladi in stari tekači z bližnjih in daljnjih krajev, saj je bil tek odprtega tipa v počastitev 'krajevnega praznika. Prav gotovo te naše igre niso namenjene izključno tekmovanju in primerjanju centimetrov, sekundam, podrtih kegljev ali doseženih košev, golov in točk. Njih bistvo je drugje: povezovale naj bi nas, spoznavale med seboj, zbliževale, da ne Ibomo tujci na delovnem mestu, kjer preživimo polovico dneva. Kljub temu poglejmo med rezultate, morda zaradi primerjave na prejšnja leta. Nogomet skladišče : transport — 9:8 Ekipa skladišča: Rabrenovič, Kastelic, Mesarič, Škulj, Dobnikar, Peternelj, Štajer, Gutič Ekipa transporta: Radeljak, Bukovec, Rok, Stopar, Grgurič, Juri-nič, Stranj ak Košarka 1. skladišče gotovih izdelkov 2 točki 2. Seniorji 1 točka 3. Skladišče surovin Balinanje 1. Mešalnica (Ferfoija, Rak, Zidar) 2. Prevzem (Stopar, Bukovec, Grgo- rič) 3. Vzdrževanje (Kristan, Orel, Tehov- nik) 4. Stara tovarna (Krelj, Gelt, Erman) Šah 1. Belec 2. Grgurič 3. Dobnikar 4. Lusthaku 5. Šuštar 6. D j uric 7. Jene 8. Kadirič 6 točk 5.5 točk 3.5 točk 3,5 točk 3,5 točk 3 točke 2 točki 2 točki Tek dolžina proge 7,5 km DEKLETA 1. Dragi Kosec — 31.33 2. Anica Petaci — 36.23 3. Ana Knific — 37,22 FANTJE 1. Franc Burja — 27,14 2. Frane Erman — 28,09 3. Pavle Jerina — 29,55 4. Miro Šuštar — 31,26 5. Ivan Erjavec — 31,31 6. Domin Košir — 31,33 7. Miro Plaz ar — 33,07 Namizni tenis DEKLETA 1. Nada Kozjek 4 2. Aljeta Kršinar 3 3. Helga Doleezek 2 4. Milena Kritin 1 5. Mimi Jamnik FANTJE 1. Miloš Miiašinovič 3 2. Darko Jaklič 1 3. Domin Košir 1 4. Ivan Erjavec 1 Tenis DEKLETA 1. Maja Potokar 2. Mimi Jamnik 3. Anica Petaci FANTJE 1. Dušan Čarman 2. Marjan Kerže 3. Ivo ‘Kržišnik 4. Herman Dolinar 5. Milan Bertoncelj 6. Robert Štajer 7. Vili Novak COLOR4 Inventura 1987 Z veliko naglico se približuje dan, ko bomo morali (v enem dnevu) o-praviiti inventurni popis za tekoče leto. Zadeva sama po sebi ne bi bila posebno zahtevna, saj smo je že vajena iz prejšnjih let, če ne 'bi običajni čas za pripravo praktično izgubili. Tako pa nam v preostalih dneh morajo steči vse predpriprave, ki smo jih bili dolžni opraviti. Nanašajo se v glavnem na administrativni del priprav — odpisi, likvidacije odpisanih sredstev, samoupravni sklepi za potrditve inventurnih komisij in seveda osnovne priprave za izboljšani sistem inventure s pomočjo računalniške obdelave. Pri -tem ne smemo pozabiti na priprave v zvezi z ureditvijo skladišč, seznamov sredstev po pisarnah, predstavništvih in počitniških domovih. Ne smemo pozabiti tudi na obvestila našim kupcem, da bo možnosti za odpremo 1 dan -manj v tem mesecu. Centralna inventurna komisija je že pripravila seznam aktivnosti in terminski plan ter sestavo popisnih komisij. Pri tem smo predvideli, da je za popis na dan 31. 10. 1987 potrebno pripraviti podatke odnosno Streljanje DEKLETA 1. Mimi Jamnik — 157 krogov 2. Darinka Barbič — 138 krogov 3. Marinka Burgar — 131 krogov skladišča: — osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe v uporabi, — zalog surovin, goriv, -maziv, pomožnega in drugega materiala ter predmetov in materiala v dbratu družbene -prehrane in počitniških domovih, — embalaže, -drobnega inventarja v uporabi in zalogi, —- gotovih izdelkov in polizdelkov. V programu dela smo tudi predvideli, da se odvzem surovin, embalaže in pomožnega materiala zaključi z 28. 10. 1987. Proizvodnja in odprema se konča 29. 10. 1987. Inventurni popis surovin, osnovnih sredstev in drobnega inventarja, embalaže ter polizdelkov se bo opravil na dan 30. 10. 1987, popis gotovih izdelkov pa na dan 31. 10. 1987. Pri tem je potrebno poudariti,, da se ta prenos popisa na 31. 10. 1987 mora izvršiti, -ker je v skladišču gotovih -izdelkov potreben 1 dan za pripravo inventure. Zato bodo inventurne komisije za popis gotovih izdelkov 30. 10. proste. Za lažje delo pri pripravi skladišč predlagamo, da se določen del opravil v zvezi s pripravami skladišč o-pravi v popoldanskem času od 20. 10. 1987 naprej. Prav tako je potrebno v -pisarnah uskladiti -sezname osnovnih sredstev in drobnega inventarja s knjižnim stanjem, da bi popis lažje potekal. Osnovna sredstva morajo biti oprem- V medvoški kotlini letos marsikaj novega In vendar se premika... FANTJE 1. Marjan Hribernik — 172 krogov 2. Stane Krelj — 168 krogov 3. Miško Šimonkovič — 165 krogov 4. Gustelj Sešek — 159 -krogov 5. Igor Krelj — 158 krogov 6. Ivan Burgar — 154 krogov 7. Franci Krelj — 152 krogov 8. Janez Šetina — 150 krogov 9. Janez Dobnikar — 125 krogov 10. Sašo Istenič — 120 krogov 11. Slavnijub Rabenovič — 88 krogov Kegljanje DEKLETA 1. Marinka Burja 338 2. Andreja Lazarevič 330 3. Fani Stritar 328 FANTJE 1. Srečo Virant 415 2. Mile Milašinovič 392 3. Srečko Kobal 383 (boljše čiščenje) 4. Marko Kristan 383 5. Miro Zidar 380 6. Janez Žerovnik 370 7. Frane Erman 368 8. Darko Jaklič 360 9. Miško Milašinovič 358 10. Boris Grgurič 353 11. Franci Krelj 350 12. Brane Poženel 335 13. Miran Bukovec 311 14. Jože Kepic 306 15. Franc Burja 269 16. Zvone Polenšek 256 V letošnjem letu -so dobile Medvode kar precej -spremenjen obraz, ki pa se še spreminja. V poznih poletnih dneh je -bilo d-Okan-čan-o asfaltiranje ceste skozi Medvode, uredili pa so tudi avtobusne postaje. Na žalost letos le asfalt, avtobusne čakalnice, ki so zelo žalosten »okras«, -bodo menda prišle na vrsto drugo leto. V samem centru Medvod je končno zrasla -tudi že dolgo -težko pričakovana banka. Letos jo bodo spravili pod streho, nadaljevali v zimskih mesecih z obrtniškimi deli, tako, da naj bi bila spomladi že nared. Slabše kaže z novo blagovnico, pa vendar ne tako slabo, saj je ABC Pomurka odkupila zemljišče, v izdelavi pa je tudi že projektna dokumentacija. Odrezali so se tudi gostilničarji v centru Medvod. Gostilničar Bencak je precej preuredil svoj lokal, obeta pa se odprtje še enega, nasproti avtobusne postaje. Zormanova »haci-en-dia« že dobiva svojo podobo. Premika se tudi pri telefoniji. Na medvoški pošti so že namestili novo telefonsko centralo, kar je prvi korak za boljšo telefonsko povezavo ljena z inventurnimi številkami, M jih po potrebi izpišemo na predmetu na vidnem mestu. Pri pripravah moramo izločati vse zaloge nekuran-tnih surovin, polizdelkov in gotovih izdelkov, ker se le-te popisuje na posebne pole. Vse dokumente v zvezi z inventuro mora podpisati 3 članska komisija in zadolžena oseba. Popravki na popisnih polah, razen izjemoma, niso dovoljeni. Vse popravke vnaša izključno predsednik popisne komisije in jih potrdi z lastnim podpisom. Drugi del inventure se opravi na dan 31. 12. 1987 in -sicer: — investicije v teku, — nekončana proizvodnja, — vsa denarna sredstva in vire, — vse terjatve in -vire, — vire nedenarnih sredstev, —- zalog in materialov MP. Za vse skupine materialov je formiranih ena ali več popisnih skupin, ki se na dan popisa zberejo na zbornem mestu. Predsedniki popisnih komisij dvignejo popisne pole v računovodstvu od 26. 10. 1987 naprej pri tovarišici Pintarjevi. Opozarjamo vse zaposlene, da na dan popisa ni možno koristiti dopustov, organizirati službenih potovanj in drugih odsotnosti. Odsotnost na ta dan v izjemnih primerih odobri generalni direktor na predlog vodij sektorjev. Opozorimo naj še na dejstvo, da se -inventura mora opraviti vestno in natančno iin da bomo za kontrolo pravilnosti popisa formirali posebne kontrolne komisije, -ki bodo kontrolirale delo popisnih komisij. P. F. Medvod s svetom. 'Dela pri izgradnji kabelske televizije so nekoliko zastala, vendar je odbor za gradnjo trdno prepričan, da se bo vsaj del naročnikov priključil na omrežje še letos. Tudi kinopredstav v Medvodah ne bo več manjkalo. V novi dvorani Svobode so že postavili kino platno, Obnovili projektorje, nabavili novo ozvočenje, talko da so dani Vsi pogoji za dobre predstave. Slabše se godi športnikom, ki zaenkrat nimajo ustreznih -prostorov. Stara dvorana Partizana še nadalje propada, v bližnji prihodnosti pa tudi rui kakšnih -rožnatih perspektiv za obnovo ali gradnjo nove. V Preski so začeli graditi nove mrliške vežice, za katere pa krajevni skupnosti manjka še precej denarja. To je torej nekaj izmed novosti, ki ste jih verjetno tudi že sami opazili, so pa znak, da se vseeno nekaj premika... Ivo COLOR 5 Nevarne snovi ORGANSKI PEROKSIDI Organske perokside uporabljamo kot katalizatorje polimerizacije oziroma 'kot trdilce pri reakciji (utrjevanju) nenasičenih poliestrov. To so nestabilne snovi, ki dokaj rade razpadajo; pri tem se sprosti kisik, o-stanejo pa prosti radikali. Pri razpadu se sprošča 'toplota, ki skupaj s prostim kisikom lahko povzroči požar. Razpad pospešimo z dovajanjem energije v obliki toplote, udarcev, trenja, direktnih sončnih žarkov ... Organske perokside lahko dobimo v obliki belih granul, kristalov, suspenzije ali raztopine (dibenzoilper-oksid), ali v obliki brezbarvne vnetljive tekočine (metil-etil keton peroksid, acetilaceton peroksid). NEVARNOST IN VARSTVENI UKREPI Pri delu z organskimi peroksidi je najpomembnejša nevarnost požara in eksplozije. Da ne bi izzvali te nevarnosti, maramo organske perokside skladiščiti ločeno od lahko vnetljivih snovi, še posebej pa je treba preprečiti stik z reducenti (amini) in drugimi snovmi, iki povzročajo razpad organskih peroksidov (soli težkih kovin, kot je Co-naftenat, Mn-nafte-nat... kovinski oksidi ipd.). Pri izdelavi predmetov oziroma laminatov iz poliestra, je treba paziti, da katalizatorja in trdilca nikoli ne zmešamo med seboj, ampak vsakega posebej vmešamo v poliestrsko smolo. Posod, to vsebujejo organske perokside tudi ne smemo izpostavljati direktni sončni svetlobi, toploti, trenju ali udarcem. Tako ravnanje lahko privede do samosegrevan j a, od tu do požara ali celo eksplozije pa ni daleč. Znan je primer eksplozije suhega dibenzoiipetroksida, ki ga je delavka mlela v kavnem mlinčku. Zaradi u-darcev in trenja se je peroksid segrel, kar je privedlo do eksplozije, ki je imela za posledico težko telesno poškodbo delavke in precejšnjo materialno škodo v laboratoriju. Za gašenje manjših požarov uporabljamo peno, CO2, prah ali pesek. Gašenje večjih požarov je zahtevno in težavno, ker peroksidi sami vsebujejo del kisika, ki je potreben za izgorevanje. V takih primerih gasimo z velikimi količinami vode z varne razdalje ali iz kritja, ker preti nevarnost eksplozije. Posode oziroma količine, ki se še niso vžgale, izdatno ohlajamo z vodo, da bi tako preprečili vžig. Organski peroksidi ne spadajo med močno zdravju škodljive snovi, moramo pa kljub temu z njimi previdno ravnati. Njihova strupenost je odvisna od kemijske sestave, v vsakem COLOR 6 primeru pa dražijo sluznico dihal, oči in kožo. Zato je treba preprečiti stik telesa z njimi in ne vdihavati hlapov ali prahu. Pri delu je treba uporabljati zaščitna očala, obleko, rokavice, če ni ustreznega prezračevanja pa tudi masko oziroma respirator za prah. Če organski peroksid brizgne v o-ko, je treba izpirati 15 minut z vodo in nevtralizirati s 3—5 % raztopino sode bikarbone ter ponesrečenca odpeljati k zdravniku. Pri zaužitju damo poškodovancu piti 5—10 % raztopino Na-askorbata ali sode bikarbone ter poskrbimo za zdravniško pomoč. Polito kožo izperemo z vodo in milom ter nevtraliziramo z raztopino sode bikarbone. Namažemo z mastno zaščitno kremo. Organske perokside hranimo in prevažamo v plastičnih posodah, ki morajo biti .tesno zaprte. Kovinske posode niso primerne za shranjevanje peroksidov zaradi možne prisotnosti kovinskih oksidov (rje). (Nadaljevanje v naslednji številki) Lesni sejem v Celovcu Prireditelji tradicionalnega lesnega sejma v Celovcu so letos prvič pripravili specializiran sejem, ločen od nepotrebne kramarije in vsakovrstne široke potrošne robe, ki je prejšnja leta zapolnjevala skromnejšo strokovno predstavitev oziroma ponudbo. Prestavili so tudi .termin z neustrezne sredine avgusta v prvo polovico septembra. Poudarek predstavitve je bil na obdelovalnih strojih, tako za gozdarstvo, »težko« lesno industrijo in industrijo obeh vrst pohištva ter varovanju in zaščiti gozdov. Med proizvajalci aplikativne tehnike je svoj program predstavljal Wagner (air-less, elekitrostatika), Graco in Poly-technik (kabine, filtri), med proizvajalci premazov in zaščitnih sredstev pa so bili zastopani: Henelit, Sado-lin, Henberts, Glasurit, Sikkens, De-sowag, Kulpa, Vinzenz Wagner, ki so kar po vrsti propagirali »ekološke« programe: vodne disperzije (akrili), z vodo razredčujejo alkldne lazure oziroma kombinacije in vodne disperzije sintetičnih voskov za naravno zaščito masivnega pohištva (mehki lesi). Pohištvena industrija je bila predstavljena v prenovljenem salonu, in to izredno izbrana in kvalitetna roba. Prava paša za oči novih in tudi klasičnih rešitev v izvrstni površinski zaščiti, desdgnu in barvnih kombinacij. To velja tako za spalnice in dnevne sobe, kakor tudi za kuhinje, kjer je celotni design uglašen enotno: od front, delovne plošče, plošče kuhalnikov, pečic do armature. Frane Nova sodelavca MARKO TOMAŽIČ JOŽE EMRI Ekonomist Jože Emri od 1. julija dalje vodi nabavno službo v naši tovarni, prej pa je vodil predstavništvo skopskega Eximponta v Ljubljani. »V Golar me je privedla želja za delom. V prejšnji službi so bile nevzdržne razmere, nemogoča firma. Vidim, da se je v tem kolektivu pričelo premikati na boljše, da je »tozdovska« miselnost že skoraj preživeta. Želim, da bi se tudi z mojim prispevkom dvignila življenjska raven zaposlenih, trenutno pa je naša pozornost usmerjena v zmanjšanje zalog surovin, kjer nas čaka še ogromno dela, so pa prvi rezultati že vidni. Sicer pa prosti čas preganjam z enigmatiko in pisanjem aforizmov.« Marko Tomažič, dipl. ing. kemije, je s 1. septembrom pričel opravljati delo vodje proizvodnega sektorja, prej pa je bil zaposlen na Zavodu za raziskavo materiala. »Potrebno bo izboljšati organizacijo proizvodnje, urediti samo proizvodnjo, tako tehnološko, pa tudi izboljšati delavne pogoje zaposlenih. Vse to bo šlo bolj počasi in težko, vendar zaupam v kolektiv in upam, da se bo dalo veliko narediti.« Komovi - daleč in v soncu V dneh, ko nas že zamaka jesenski dež in postopoma zasleduje jutranja megla, z užitkom pokukam v predal s prospekti in slikami naše sončne jeseni. Pred mesecem dni smo se, polni zaupanja v našo JŽ, v petek zvečer odpravili na taro po Orni gori. V tem tednu dni srno doživeli pripetij še in še. Pisan program se je začel odvi- jati že v Ljubljani, ko našega vagona enostavno ni bilo. Namesto rezerviranih ležišč smo komaj še ujeti nekaj prostorčka v nabitih vagonih. Ob sveži — še topli izdaji sobotne priloge Dela smo zelo kulturno preživeli noč na tleh hodnika. Ni vzrokov za malodušje, saj v našo smer se pelje tudi nekaj izvodov kavalirjev in gentiemanov. V soboto popoldan smo v Koiaši-nu ob pivu modrovali, kaj vse se je tu spremenilo, odkar je Miro hodil v vojaški uniformi. Nič. Avtobusi vozijo svoj /tempo in svoj urnik, vendar za nas ni nič uporabnega. V nedeljsko jutro veselo odkorakamo kar peš. Na našo srečo vozijo ta kamioni, ki odvažajo posekani les iz gozdov. Tako smo dečve nastopale ugoden prevoz za našo ekipo in obupne nahrbtnike. Pridemo v Mateševo in že nas prevzame naslednji prevoznik. Krasno napredujemo, že smo pod pobočjem naših vrhov. Prigrizemo se do planine Stavno. Ker tukaj ni planinskih ikoč, smo vedeli, da /bomo odvisni le od gostoljubja pastirskih staj — katunav. In planina Stavno nas je pričakovala. Zaradi izredne suše so se morali pastirji z govedom premakniti v nižje lege oziroma dolino. Našli smo izvir vode, ki ravno toliko da je še kazal znake življenja. Od- slej se je posebna ekipa izurila za vzdrževanje z vodo. Nastanili smo se v enem izmed katunov in se že popoldan odpravili na Vasojevič kom (2460 m). Naslednji dan smo obdelali še Kom Kučki — južni vrh. V vpisni knjigi smo videti, da je bilo avgusta tu 40 Slovencev — Krka Novo mesto. Na naših poteh smo doslej že dostikrat različno bivakirali in se zatekli v -katane, vendar takšne idile še nismo doživeli. Čim smo prikolovratili z gore, se je skoraj hipoma znočilo in ohladilo. In sedaj je nastopil svojo vlogo tabornik Ivo. Zakuril je -takšen ogenj, ki ne ogroža Okolice, toplo greje, varno prasketa in osvetljuje mizo z večerjo. Tudi luna ne vzdrži več za goro. Vsa se na-lišpa, uredi in pohiti, da je Dubček čisto zmeden ob -tej nočni lepotici. Privoščimo si poletno noč s kulturnim programom. Ugotavljamo, da so taborniki strašno usaful, saj -poleg hišnih veščin obvladajo -tudi kitaro. Peli smo iz dneva v dan bolj ubrano. Da bi se to nadaljevalo -še (kakšen teden, bi postali ansambel, ki bi lahko častno zastopal Ootor ob raznih priložnostih — -večnamenski. Odslej nas je -torej pesem spremljala na vsej poti. Po dveh dneh svobodnega -bivanja smo sledili -glasovom petelina in psa ter na sosednji planini našli pastirja, ki sta še vztrajala. Izgledalo je, kot da smo s svojim prihodom zmotili to tišino in da rabi-ta nekaj časa, da prideta 'k sebi. Potem pa nam zaupata najlepši katun. Medtem smo mi skočili na severni predvrh in imeti o-pol danski koncert. Naslednje dni smo podaljšati naše potepanje po Orni gori preko Titograda -in Cetinja do Budve in Kotorja. Ves (teden smo imeli pravo poletno vročino, vendar smo se toliko utrditi in aklimatizirali, da nam je bila opoldanska vročina ravno optimalni čas za odpravo na Lovčen in naslednji dan za vse neštete stopnice mestnega obzidja Kotor. To spada že v turistični ded naše poti, ko nam je skoraj žal, da smo že zapustili naše gore in katane. Tu živijo prijazni ljudje s toplim nasmehom in hrapavimi dlanmi Pripravljeni so nam dati več -kot imajo sami. Ob morju, zlasti v Budvi, se srečujemo s turizmom in ljudmi, -ki niso -pripravljeni ustreči niti to, za kar so plačani. Da o -prijaznosti oziroma ikul-tuiri obnašanja ne govorimo. Vem, da bo odslej zame črnogorsko primorje le še stvar turistične -reklame. Anica COLOR7 Bilo je pred leti... Pred vami je še ena arhivska fotografija izpred 20 let. Čeprav so obrazi poznani, je prav, da jih zabeležimo: Mino Zidar, Stane Hočevar, Pavle Jerana, Janez Govekar, Anton Brdnik, Jože Bukovec, Stefan Križaj, Anton P-olenšek, n. n., Rajk-o Jamnik im Marija Setina. NAGRADNA KRIŽANKA COLORJEVE INFORMACIJE številka 10 (178) leto XVI, oktober 1987 Izdaja jih organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 850 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, Frane Erman, Milena Kržin, (odgovorna urednica), Franci Rozman (gLarvnii uredniilk) im Janez Žerovnik. Fotografije Franci Rozman. Tisk AERO Celje, TOZD grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade: 1. nagrada 1.000 din 2. nagrada 600 din 3. nagrada 400 din Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v kadrovsko-splošni sektor z oznako »Nagradna križanka«. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10. novembra 1987. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče! Žreb je odločil NAGRADNA KRIŽANKA ..... 1 A A 0_ A £ A A r A A A A 0 :::: A _R ss A s D 0_ A A A § Al < A A A A m m HUPI V st il A _p_ zli '"•r AL. g A M A A A ŠE A s S_ V _!_ A A_ r o A _l_ s ]_ £_ N 1 _c_ A A reti«. A r_ A A v i A o_ D_ 1 G__ TJ A A L A zz, M A A_ _D_ 0_ iT-v™ T S A r A 5_ A UT: y_ A A_ r A £ K A_ P _l_ A A A A •n'*« Q_ 0 U N_ 1 A A Za nagradno križanko iz prejšnje številke glasila smo prejeli -samo 22 rešitev. Žrebanje smo tokrat izvedli v skladišču gotovih izdelkov. Komisija v sestavi Zvonka Kozamernik, Marija Krmelj in Franci Bukovec je za dobitnico prve nagrade 1.000 din izžrebala Ano Mrak, drugo nagrado 600 din prejme Ivan Zadravec, tretjo nagrado 400 din pa Marta Ribič. Izžrebancem bomo nagrade izplačali po izidu glasila! Čestitamo! AOUALES