Političen list za slovenski narod.
r«	prejemn Telj»: Z» o«io leto predplačan 15 za pol leta 8 fld., za oetrt leta
4 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr. T »dmlniBtr»ei]i pre]ein«n Telji: Za celo leto 12 fld., za pol leta d fld., za četrt leta t fM., za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. N*i*5nino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniske ulice št. 2, II., 28.
Kksnanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr č« se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Bokoptsl se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ' ,6. uri popoludne.
^tev. 31.
V Ljubljani, v i)(,'tek 7. februvarija 1890.
Letmli XVIII.
Iz Hrvatske.
(Uviren dopis.)
Odkar je zavladala na Reki ogerska oblast, popustile so hrvatske vlade zaporedoma vsa zahtevanja svoja na ta del hrvatske kraljevine. Posebno pa se je zadnjih deset let v naših službenih časopisih vedno molčalo o reških zadevah, kakor da je Reka prenehala biti sostavni del celovkupne hrvatske pokrajine. Po volilnem zakonu morala bi Reka pošiljati na hrvatski sabor dva poslanca, ali teh nikdar ne voli, in naše vlade so tako slabe, da niso mogle Reke prisiliti, da vrši to postavo. O hrvatskem saboru nočejo tedaj Rečani nič slišati, temrajše pa volijo svojega poslanca za ogerski sabor, kajti le tjekaj spadajo oni, ne pa v Zagreb. In da pokažejo, kako goreča je ta njihova ljubezen do skupne ogerske domovine, volijo vselej za svojega poslanca korenitega Madjara. Pri vsem tem pa vendar Reka ni niti madjarska, niti talijanska, nego je velik del prebivalstva njenega drugega mišljenja, kar so pokazale zadnje mestne volitve 28. januvarija t. 1. Borba je bila živahna in sodelovanje volilcev mnogobrojno. Dve stranki ste si stali nasproti: ogerska in pa domača, narodna ali hrvatska, na čelu njej poznati hrvatski domoljub baron Š. Vranicani. Sama okolnost, da se je na Reki razvila taka borba, je pojav, ki mnogo pomeni in ki se ne sme prezreti. In če se vzame v poštev še število glasov, katere je dobila narodna hrvatska stranka, namreč od 560 jih je dobil Vranicani 223, potem je to gotovo vesel dokaz za vsakega Hrvata. Pa če še pomislimo, da je za madjarske kandidate glasovalo čez 120 uradnikov, potem se pokaže volitev za Hrvate še radost-neja, kajti večji del posestnikov je na hrvatski strani.
Pa vendar, kako malo se je o tem pojavu na Reki znalo po ostali Hrvatski! Kakor da te volitve sploh za Hrvate nimajo nobene važnosti in vrednosti. Človek, ki bere naše časopise, mogel bi se vprašati: so se li Hrvatje zares odrekli Reki? Je-li Reka ni hrvatska? Reka, kjer obiskuje tamošnjo hrvatsko
gimnazijo do 260 čilih dijakov Hrvatov! Je-li ni zato I mesto v celi Hrvatski nobenemu več mari? Kdor bere naše časopise, našel bode v njih raznih stvari od najdaljnih krajev in o najneznatnejih osebah in ^ stvareh na svetu; a o hrvatski Reki niti besedice j
ne najdeš. Samo „Hrvatška", „Naša Sloga" in j .Obzor" prinesejo včasi Kakšne vesti iz Reke, vsi ^ drugi časopisi molče o vsakem gibanju na Reki.
Kje je tedaj Reka in kaj je za Hrvatsko to mesto? I Takšna indiferentnost, to molčanje naših časopisov je kaj žalosten pojav v našem političnem in [ narodnostnem životu. Kdor odpre časopise, ki so pred nekoliko leti izhajali na Hrvatskem, našel bode I v vsakem broju dopisov in vesti iz Reke, iz Dalmacije in iz drugih hrvatskih krajev. Danes pa, kakor da so Hrvati izgubili to čustvo narodne za-jednice, narodnega edinstva. O Reki se molči, te se niti ne spominja, kaj se tukaj dogaja; a o Dalmaciji se pišejo take netočnosti, seveda po nemških časopisih posneto, kakor o deželi, ki leži tam nekje pri Patagoniji. Znano nam je še vsem, kako so .Narodne Novine" napale prigodom mestnih volitev zagrebških neodvisno hrvatsko stranko ter jo nazvale dalmatinsko in nemirno, in tako ,se je vsled tega osokolil neki član odbora za vseučihščni ples, one dalmatinske dijake, ki so proti temu plesu, imenovati tujce na našem vseučilišču. In tako je pri nas v tem pogledu, kar se tiče slovanske zajednice, vse gorše. Dočim se dalmatinsko-brvatski in istrijanski ter slovenski časopisi zanimajo za vse, kar se godi v Zagrebu, molče naši časopisi razun .Obzora" in .Hrvatske" o vseh važnih dogodjajih v Belemgradu, Spljetu, na Reki, v Trstu, v Ljubljani iu drugih jugoslovanskih mestih. Tudi to je slabo znamenje našega časa, in še najžalostneje zato, ker se je teh nazorov poprijel tudi že velik del naše mladine. Vlada naša to želi in tudi rada gleda, da se slovanska zajednica pri nas gubi, kajti na ta način more tim laglje napredovati druga zajednica, namreč: hrvatsko-madjarska, za katero se žrtvuje vse in po kateri bi imela biti rešena naša Hrvatska vseh ne-
prilik. Ali vkljub vsemu trudu vladinih časopisov in drugih zamamljivih sredstev se vendar ne dd prirojena nagnjenost k pravi zajednici in sicer slovanski, kajti samo taka more biti pri nas, v našem narodu zadušiti; pa če se tudi za nekaj časa potlači in deloma uduši , vzdignila se bode gotovo s prerojenim Slovanstvom tudi zopet pri nas kot ptič Fenis izpod pepela, kajti kar ima životne snage, ne d4 se tako lahko ugonobiti, in Slovan gr^ na dan tudi pri nas.
Židovska zvijača.
Iz Krakova pišejo v petrograški tednik .Kraj": .K profesorju tukajšnjega vseučilišča, dr. Smolki, prišel je nepoznan gospod s karakterističnim vshodnim tipom ter mu naročil, naj bi kot profesor zgodovina napisal kratke životopise poljskih kraljev. Profesor dr. Smolka je naznanil tujcu pogoje, pod katerimi se hoče dela lotiti, katere je tudi ta brez premisleka sprejel. Dalje je prosil nepoznani tujec prof. Smolko, da bi mu naznanil in imenoval umetnika, ki bi mogel izdelati portrete poljskih kraljev. Smolka je pokazal na Matejka ter omenil, da tega umetnika bi bilo treba dobro plačati. — ,A koliko bi po priliki zahteval Matejko? vprašal je tujec. Ne vem', odgovoril je prof. Smolka, ,pa mislim si, da okolo 3000 gld.' — ,Dobro', odvrnil je tujec ter naročil Smolki, naj bode posredovalec med njim in Matejkom. Med tem pa je Matejko smatral svoto 3000 gld. za premalo ter naznanil, da zahteva 10.000 gld. Ko je torej druzega dn^ Smolka nepoznanemu tujcu to zahtevo naznanil, je ta zopet brez pomisleka odgovoril, da dii 10.000 gld., hoče pa napraviti o tej zadevi pismeni dogovor v navzočnosti notarja. Ker torej takošno delo z nagradami in ilustracijami more stati okolo 35.000 gld., zaradi tega je težko si do-mišljevati, da bi bil nepoznani tujec navadni izda-teljski špekulant, kajti dobiček iz tega dela bi ne pokril niti polovice njegovih troškov. Zaradi tega si domišljujejo mnogi, da ta nepoznani izdajatelj je baron in bankir Hirsch, kateri se je jel jako zani-
LISTEK.
Izpovedanja bivšega prostomisleca.
(Spisal Leo Taxil. Iz francoščine preložil Martin Žiltir.)
(Dalje.)
Dne 18. avgusta na večer dospemo v Toulon. Bilo nas je več tisoč prostovoljcev, pripravljenih stopiti v ladije. Dne 19. avgusta zjutraj namečejo nas v razne brodove. Jaz sem bil na krovu .Intr^-pida".
Dn^ 21. avgusta bili smo v zatočju pred Alže-rom. Odpravijo iz ladije može prvega polka zvavov, in brod odpluje dalje noseč v Philippeville tretjega polka moštvo.
Štora zove se luka, kjer se ustavi .Intrepide" zadnjikrat, 23. avgusta. To vam je majhen trg, nekoliko kilometrov od Filipville. Prebivši tri dni na tem kraji, napotimo se v Constantine, po novozidani železnici, in 37. avgusta dojdemo v založišče.
Mene denejo v sedmo stotnijo prvega bataljona. Naša stotnija ni imela stotnika; častnik, ki je opravljal njegovo službo, imenoval se je Larguill6.
Da bi nas izurili, pošljejo nas v gorati kraj, v katerem Constantine leži na najvišjem vrhu, to
je, na Atlasu. Gora, kjer smo taborili, je Djeb-el-Quach. Kraj je prav lep, pa grozno divji; po noči so se hijene in šakali bili okoli naših šotorov za ostanke naše hrane, ter nam napravljali koncert, ki ni kazal nič blagoglasnega.
Taborovanje po Djeb-el-Quachu je trajalo do 7. septembra. Zgodaj zjutraj ta dan dobimo ukaz: .vrečo na hrbet!", in na potu smo preko gor, brez vednosti, kam?
Redkokdaj sem videl krajino tako čudovito, tako lepo, kakor to, katero smo prehodili na tem potu čez gore in doline.
Prvi dan, 7. septembra, smo imeli priti v Smendou, ki je v ravni črti oddaljen 27 kilometrov od Djeb-el-Quacha, skupaj več kot 30 kilometrov po skalnatem potu. Pa kako lahko smo hodili! Vsa moja zvavska oprava me ni težila za unico. Kako veselje, iti po raztegajoči se dolini za yued-el-Kebi-rom, ki teče z visokih vrhov, odkoder smo mi odšli, in se drvi z ropotom, sedaj peneč se, sedaj zvijajoč so ljubko; potem pa se vrže čez skalne prepade in se slednjič stisne v velikanske soteske in globoka gozdna žrela; tako nas veselo spremlja in kratkočasi z godbo divjega potoka, ko se premetava od slapa do slapa. Pot se nam je ta dan zdela prav kratka.
Naslednji dan drugi hod, od Smendou-a v El-Arrouch, 33 kilometrov. To je bil še prijeten sprehod. Šli smo skozi El-Kantour, pa se nismo ondi ustavili in dospeli zvečer v mraku k namenjeni postaji. V El-Arrouch-u je bil semenj, zato so bile gostarije. Pa semenj je privabil tudi v bližino tabora neke goste iz gozdov, ki niso dobro došli. Naša četa vso noč ogenj kuri, da ohrani v spodobni daljini te zlodejne zveri. In vendar vso noč nismo mogli zatisniti očesa; tako cvileče glasove provzročeval ja šunder teh mesožrcev. Drugo jutro pri odhodu so nam pravili prebivalci, da so imeli panterji tega kraja med seboj bitvo.
Odhajamo ob prvih soinčnih žarkih. Tretji dan nam je bila najdaljša pot, 44 kilometrov; pričakovali pa smo oddihljeja za celi dan v Jemmapes-ih, kamor smo imeli priti.
Takrat je pot izgubila prijetnost. Postajali smo trudni. Od El-Arrouch-a skozi Gaston-Ville do Saint-Charles-a je bila pot enolična. Potem priti od Saint-Charles-a v Jemmapes, je bilo treba prekoračiti strma gore, in taka hoja, strmo navkreber in strmo navzdol, ki nas je začetkom očarala, ni bila več za naše utrujene noge.
V tem delu našega potovanja imeli smo, ne
mati za galižko Poljsko ia .poljske' Žide, a hoteč si pridobiti rpliv na poljsko inteligencijo, hoče on izdati životMpise in portrete paskih kraljer ter t«k6 veleti Poljattom baviti se z uinulostjo, a poljs^m Židom pa pripraviti itborno stališče v sedanjo^. Ko, kakor je iz nastopne slike razvideti, tega it|je v Galiciji itak ne pogrešajo".
Tako piie na pr. »Cervonaja Busb" : »V Ivov-skem okraju je prenehala goveja kuga in vsled t«ga so bili zopet dovoljeni somnji za živino. Kmetje, ki nimajo s čim preživiti svoje živine, razveselili so se tega ter upajoč dobiti novce za kruh in sol prignali mnogo živine v neki trj na somenj. Ker je bila kuga vže ponehala, ni nihče branil kmetom gnati živino v trg. Toda tukaj se je pokazalo upanje kmetov prazno. Židje so se dogovorili med seboj ter ponujali ža živino samo neznatne svotice, za kar kmetje, akoravno v potrebi, niso hoteli oddati svoje živine tako rekoč zastonj. Pa jim ni preostajalo druzega, nego gnati živino nazaj domov. Toda tukaj so kmetje gladni, prezebli vsled celodnevnega postopanja na somnjišču, in ne imajoč vrhu vsega tega niti krajcarja v žepu, prišli še le v pravo nepričakovano zadrego. Za vogdii izven trga stali so policaji ter niso dovolili odgnati živine, ukazovaje osupnelim kmetom, naj ženo živino nazaj v trg na tridnevni kordon ter puste novce ali pa krmo, da se živina preživi. Lahko si je moči predstaviti obup revnih kmetov. V žepu ni niti krajcarja, a žena in otroci čakajo domd na kruh iu sol; živina je gladna in tukaj se jim naroča, da se ima vršiti še tridnevni kordon ter v trgu drago plačevati tridnevno preskrbljenje živine, zbog katerega treba še samim v trgu ostati. Kmetje imeli so iz tega kolobarja le jeden izhod: povrniti se v trg in prodati svojo ži-vinico za ceno, katero so ponujali židje. Poslednji so itak že čakali na to. Smejajoč se kmetom in oštevajoč jih, zakaj živine niso poprej oddali, pokupili so sedaj živino še za nižje svotice, kakor so jih poprej ponujali. In čudno, po Židih kupljena živina ni bila pognana po policajih nazaj, da se izvrši tridnevni kordon."
Tako „Červonaja Rusb". Doslej se je navadno tudi med nami slišalo, da ,žid Židu sedemkrat pomaga", vsled česar židje Žida, ako tudi propade, hitro potegnejo iz propasti. No, da bi še kristijani na takošen krivičen način Židom pomagali, to se doslej še ni slišalo, akoravno radi verjamemo, da je ViB to čista resnica. Izvršiti pa takošno hudobijo nad revnim, izstradanim ndrodom, kateremu preti celo smrt gladii — ni li to vže v nebovpijoča krivica? Pa vsaj najde ona odmev tudi na Dunaji!
II us V svojem iu sedanjem času.
VI.
Profesorski zbor v Pragi je bil z večino prepovedal, učiti ali zagovarjati teh 45 krivih naukov iz Wiklifovih spisov izcrpljenih. Ni pa bilo naravnost prepovedano, te spise imeti, brati ali prepi-saviti, in res vidimo, da so se ti "VViklifovi spisi širili posehmal še bolj. Hus je lastnoročno preložil \Viklifov glavni spis »Trialogus" na češko in ga razposlal mnogim vplivnim možem lajikom. Očitno
z besedo pa ni govoril o tem in je prepustil javni zagovor ognjevitemu Stanislavu Znojinskemu.
Ta zbor je bil odjUfiven, ktf od se|«j naprej se si stali n« več zniMtveno, 'flik|«k sovrilno nasproti. Nekoli^ tčasa še je stvar ifo^vlekla bolj skrite in tiho in se jbej n« zunaj ni vnel. Poglavitn« zato, ker je novi nadškof^Zbinek bil HuiuočevidnoaaklonjeB.
Kbinek je bil plemiči po rodu, izšolan, kolikor se je dalo tažas. Mlad ja prišel na' škofovsko stolico. Vedenja je bil ljubeznjivega, življenja čistega, a — bil je bolj vitez nego škof. Leta 1404. in 1406. je stal kot poveljnik kraljevih čet v boju. Iz početka so ni zmenil za to nič, kaj počno na vseučilišču, kako se širi wiklifizem. Ker je slišal od Husa, da je strog v nravnem oziru, dal mu je prevažni in zaupni posel, da je pazil na cerkveno disciplino in da je razvade, ki jih utegne opaziti, naznanjal škofu.
Ob enem sta bila imenovana Hus in Stanislav sinodalnima pridigarjema, kar je pri Stanislavu Znojinskem kot odkritem pristašu Wiklifa vsekako jako čudno.
Stara navada je bila v Pragi imeti vsako leto dve sinodi: eno dne 5. junija, o sv. Vidu, drugo dne 18. oktobra, o sv. Luki. Tukaj sta torej govorila Hus in Stanislav. Te pridige so se ohranile in nam kažejo v grozno črnih barvah napake duhovnikov na Češkem. Zlasti Husova je grozna, ker ne prizanese od papeža do zadnjega klerika nobenemu duhovniku. Nadškof Zbinek je poslušal pridigo Husovo in ga je pohvalil zaradi njegove gorečnosti, drugi prelati pa so slutili zadej slabe reči, bili so nevoljni in so sporočili o tem v Rim, da straši v Pragi Wiklif. Papež Inocencij VII. opozori nadškofa (24. junija 1405), naj iztrebi Wiklifovo krivoverstvo; dne 9. februvarija 1406 pa so zatožili nadškofu Stanislava Znojinskega, da uči na univerzi krivoverstvo "VViklifovo. Nadškof pokliče Stanislava, naj se opraviči, in Stanislav je izjavil pod prisego, da razlage ni še končal, in da po navadi školastiški najprej navaja zmote in potem bo razvil pravi nauk katoliški. Nato je odšel prost. Tako so se izrezali tudi vsi drugi, ki so bili zastran wiklifijanstva pri nadškofu zatoženi. Vendar izdd nadškof leta 1406. prepoved na sinodi zoper 'VViklifove nauke o sv. Reš. Telesu in zoper pohujšljive pridige v "VViklifovi obliki.
Tako je menil nadškof, da je vsem ustregel, in da je wiklifizem pokopan. Hus pa je ostal v milosti pri nadškofu in je še naprej pridigoval na sinodah leta 1406. in 1407.; ni se mu nič poznalo, da je prepoved pohujšljivih pridig bila tudi zdnj dana.
V jeseni 1. 1406. je prišlo nekoliko dijakov domov iz Oksforda. Ti so hvalili Wiklifa in celo neko spričevalo oksfordskega vseučilišča so prinesli seboj, kjer je bilo zapisano, da Wiklif ni bil nikdar obsojen zaradi krive vere. Hus je prinesel v sinodi to spričevalo na leco in ga je kot evangelij bral in potem ostro šibal duhovnike simoniste. Končal je patetično: »Želim, da bi po smrti moja duša tam bila, kjer je sedaj Wiklifova".
Ker ni bilo pravega jezii zoper te agitacije, širila se je hitro »viklifija", kakor so tačas to gi-
bom dejal, veselje, temveč ugodnost srečati lepega leva. Mirno je sedel na griču, oddaljenem nekoliko od našega pota, in nas je gledal, ko smo mimo šli, in ni iskal prav nikakega prepira z nami. Mi sklenemo vrste, pojoči utihnejo; dosti, da smo bili pazljivi, ko bi nas hotel napasti, in mirno smo nadaljevali svojo pot brez vsacega izzivanja. Mislim, da gospod lev in mi, oboji, smo le radovedni eden drugega ogledovali. Ko smo bili izpred oči veličastne živali, razodeli so nekateri zlovoljni misel, da nismo prav storili, ker nismo rabili šaspotov (pušk); pa pilstili smo jih govoriti.
V Jemmapes-ih, kamor smo prišli precej pozno zvečer 9. septembra, zvemo, da je bila na Francoskem oklicana ravnokar ljudovlada. Prebivalci, med katerimi je bilo veliko izgnanih zaradi državnega udara, sprejeli so nas toplo. In mi tirjali smo enoglasno, naj nas peljejo nazaj v Philippeville.
Gotovo so došli novi ukazi po brzojavu poveljniku čete, kajti drugi dan na jutro nam naznani, da nameravanega oddihljeja ne bo in da bomo šli na pot, da pridemo v luko, kjer nas bodo ukrcali. Treba je bilo prejšnjega pota nekoliko nazaj storiti in četrtič iti, in sicer 38 kilometrov. Pa veliko jih, je preveč zaupalo svojim močem; med tistimi bil sem tudi jaz. Če tudi sem imel najboljšo voljo, s
šestnajstimi leti človek ni trden; po takih naporih so mi moči pošle.
Zjutraj sem še hodil; pa od poludneva naprej so mi odpovedale noge. Sedem obupan na kraj ceste in rečem »z Bogom!" tovarišem. Vročina je bila neznosna; solnce je žgalo alžerske gore, usta so mi bila osušena, in ni bilo kaplje kakoršnekoli tekočine, da bi udušil žejo. Privlečem se, kakor morem, k neki gozdni jami, v kateri ugledam na dnu majhno lužo vode; naj stane, kar hoče, moram tja priti. Po mnogih naporih, plazeč se po kolenih, pridem do luže. Ostuden prizor; luža, komaj meter široka, je bila polna krastač. Vendar pa se pri-pognem z ustmi do te nezdrave in smradljive vode in jo pijem. Pa ker nisem mogel premagati gnusa, takoj vržem iz sebe to okuženo pijačo. Kaj bo iz mene, samega, zapuščenega v tem samotnem kraji ?
Misel, da bi molil, — oh! obstati moram, — ni mi prišla. Res je, da drugi ondi v domovini so molili za-me.
Misel se me poloti, da utegnem postati plen kake divje zveri. Spomnim se leva, katerega smo videli prejšnji dan; panterjev, ki so se takrat tako množili v filipvilski okolici. Se moči, braniti svoje življenje, nisem čutil v sebi. Ko me sprehajajo take obupne misli, izgubiin zavednost. (Dalje sUdi.)
banje imenovali, po Češkem in čez meje. To izved6 tedi v Rimu, in pri4« od papei« Gi»j:«fjia Xn. na nadškofa novo pismo, kjer a« 'piž'e; da so na Celkem res nijcateri, ki o s». B- T e-les« po Wiklifa*em nauku ul^.inda jih eelo kralj podpira. ^ ^
Kralju Venceljnu je bilo te »dno zoperno. Od leta iiOO naprej je bil v boju t nemškim fjadarjem Bupertom, si-ojim tekmecem, kateri je ree tiporabil zoper Vencaljna, kar bi mu moglo škodovati. To sumničenje pa, da on (Vencelj) podpira viklifovce, odtegnilo bi mu vse dobro misleče ljudi med Nemci. Zato ukaže strogo preiskavo zoper take heretike s pristavkom, da bo dal vsacega sežgati, katerega dobi v to zmoto zapletenega.
Preiskav je bilo mnogo, našli pa niso nič.
Srbija in trna Gora.
Kako negotove so razmere na balkanskem polu-otoku in kako brzo moremo biti necega lepega jutra iznenadeni z novimi dogodjaji, to dokazujejo čudno in vznemirljive vesti, ki nam v poslednji dobi dohajajo iz Srbije. Istina je, da se Srbija še ne oborožuje, temveč hvalevredno štedi in stiska vsak denar, da se more ojačiti. Vsekako pa se na tihem pripravlja za bodočnost ter ima vse dobro premišljeno, kam jo vedejo ta pota.
V deželo, katero je bivši kralj Milan pritiral do kraja propada, povrnil se je z ustavnimi vred-bami mir, in srbsko kraljestvo se zopet krepi in konsoliduje iz časov policijske despocije, ko so davili ženske po ječah in se ministri niso branili denarja podkupcev. Dočim kralj Milan počiva na svojih lavorikah v Parizu in vživa veseli predpust, vrača se Srbija iz zmešnjav. Da, Srbija je v kratki dobi dosegla to, kar se je vsakemu zdelo skoro gola ne-možnost, iz letošnjega proračuna namreč je zginol skoro popolnem primanjkljaj, da si je v poslednji dobi znašal še več milijonov.
Vse to bi prej pomenjalo utrjenje miru za mnogo let, katerega tako živo potrebuje dežtla. Toda so tudi okoliščine, katerih ne mogo premagati srbskega kraljestva vladarji, okoliščine, ki morejo vsak hip prouzročiti obrat, na kateri te tudi pripravljajo Srbi. In ti pripravljalni koraki so zveza med Srbijo in Črno Goro in naselitev 6000 Črnogorcev na najnevarnejših krajih Srbije. B;la je doba, ko so hladne odnošaje med obema srbskima državama smatrali kot take, ki zabranjujejo vsako skupno postopanje. Toda pozabilo se je, da je med obema tudi prej prevladala ta napetost, in v važnem trenotji ste se obe zopet sporazumeli. Zveze med obema ni bilo treba torej stoprav sklepati, temveč staro samo obnoviti. Politika teh mož, ki zasedajo v vladarstvu, naperjena je bila že od šestdesetega leta v to, da se oživotvori velika zveza vseh krščanskih narodov na Balkanu.
Ni li to posebnega pomena: naseljenje tisoč in tisoč Črnogorcev na Srbskem? Vzemimo v roke zemljevid in poglejmo, po katerih krajih so se naselili Črnogorci! Je ta pokrajina ob reki Toplici, kjer se ob obeh straneh popenjajo visoke gore, izmed kojih južna panoga dela mejo med Srbsko ia Turško. To so zlasti okraji Prokoplje in Kuršumlje, tolikrat imenovani v poslednji dobi. Te kraje so namreč neprestano napadali divji Albanci s Koso-vega, vznemirjali ljudi ter morili straže, ropali črede in požigali sela.
Zdaj bodo ondi naseljeni Črnogorci, vojaška granica, kakor nekdaj graničarji na Hrvatskem proti Turčinu; na tej meji stali bodo vedno pripravljeni Črnogorci na odboj. Ne samo obrana, temveč tudi prednji voj se tu zbira za vse možne prihodnje napade na turško ozemlje in vojno za osrobojenje. Od te ddbe, ko so se tii naselili bojeviti Črnogorci, čuli bomo ravno nasprote vesti, da namreč ne vdirajo Albanci na Srbsko, temveč Črnogorci v ozemlja albansko, da bi jih namesto turške vlade sami brzdali.
Istina je, da so se ti Črnogorci izselili iz svojih goratih krajev radi tega, ker jih le-ti niso mogli iiviti. Skalnate pečine junaškemu narodu več ne zadostujejo, ker se množi ljudstvo in je torej prisiljeno, da se izseljuje. Iz tega pa še ne sledi, da bi se bili morali naseliti ravno na Srbskem. Lahko bi bili šli drugam na balkanskem poluotoku, odkoder so ee običajno vračali domov, ali pa na rusko, kjer jim radi odkazujejo zemljišča. Skupno zaloienje črnogorske vojaške granice na Srbskem se je gotovo izvršilo na podstavi trdne pogodba in prija> teljske zveze med črno Goro in Srbijo.
Tako vidimo torej obe slovanski državi roko v roki korakati, da bi bili lc6s vsem dogodjajem, ki utegnejo nastati. Kdaj in kako nastanejo prevrati — kdo ve? Da pa gotovo pride to trenotje, porok nam je nerešeno vprašanje o turškem gospodstvu.
Politični preg-led.
v Ljubljani, 7. februarija. Bfotranl« dežele.
DriatmoKhorska desnica. Z Dunaja se poroča ^Politiki"V zadnji seji parlamentarne komisije se je pokazalo, da se od Božiča konstelacija na desnici ni premenila in bode vsa desnica ostala edina.
Bmo. Zupan Winterholler je v občinski seji dnč 4. t. m. nasvetoval, naj se neka nova ulica ua čast dr. Eduardu Sturmu imenuje ž njegovim imenom. Govornik je naglašal, da mu z ozirom na zasluge dr. Sturma ni treba utemeljevati predloga, ki je bil na to soglasno sprejet. S čisom bodo liberalni Nemci svojim živim velikanom pričeli postavljati še spomenike, ki pa ne stoje večno.
Ogerska. Zopet se ponavljajo glasovi, da se je Tisza naveličal svojega ministerskega posla. Neki dunajski list poroča, da bode Tisza odstopil takoj po budgetni debati. Kot njegova namestnika se imenujeta poljedelski minister grof Julij Szapdry in naučni minister grof Albin Csdkj. — V zbornici je pravosodni min-ster Siilagji naglašal v daljšem govoru, da ne bode vpeljal po vsi deželi porotnih sodišč. On namreč želi, da se morajo povsod porotne obravnave vršiti v madjarskem kot državnem jeziku. Eer pa to ni mogoče, naj se v takih krajih opusti porotna sodišča. — Torej celo na pravosodnem polji naj odločuje državni jezik. Pravica zahteva, da morajo uradniki znati jezik prebivalstva iu da ne sodijo ljudi po tolmačih. Nasprotno ima vsakdo pravico, da se v svojem jeziku zagovarja nasproti obtožbam. Ako niso porotna sodišča umestna za kraje, kjer se ne govori madjarščina, potem pa naj odpravijo še druge urade, ako uradniki ne razumejo strank.
Tnanje 'Iržare.
Bolgarija. Glede z. rote majorja Panice in tovarišev ne smemo po bes^ di tolmačiti poročil iz Sofije, kajti Stambulov ne izb la sredstev proti svojim nasprotnikom. Policijski načelnik v Sofiji se je odpovedal svoji službi. Preiskava bode pokazala, kaj je na kriku, ki se razlega iz Bolgarije po Evropi.
Rusija. Kitajska vlada ni ravno prijazna Eusiji, kakor trdijo najnovejša poročila. Kitajci nameravajo zgraditi železnico med Pekingom in Gi-rinora, in tako bodo v nevarnosti daljna ruska posestva. Tudi ob Amuru in Usuriju skušajo Kitajci prehiteti Ruse. Na kitajsko-mandžurski meji je kitajska vlada naselila do 50 000 duš, Rusija pa je na jugu Usurija naselila do 15.000 oseb. V severovzhodnem kotu Mandžurije se ie naselilo do 200.000 Kitajcev; poleg tega je kitajska vlada razpostavila ob ruski meji mnogo vojakov. Vse to dokazuje, da hočejo Kitajci odločno postopati proti Rusiji. »Novoje Vremja" priporoča ruski vladi, naj pomnoži svoje brodovje v Tihem Morji, ruski diplomatje pa naj pazijo, da se ne spro s Kitajci, ker Rusija mora paziti na zahod.
Nemčija, Nemška vlada hoče sama vrediti delavsko vprašanje brez mednarodnega shoda. To misel je cesar Viljem sam izrazil te dni pri dineju, katerega je priredil knez Bismarck. Bekel je namreč, naj se posebna komisija posvetuje o delavskem vprašanji in svoje nasvete izroči državnemu svetu. S tem je cesar pokazal, da se v tem vprašanji ne strinja z Bismarckom in da resno hoče, naj se vlada poprime dela. ^Relcbsanzelger" je objavil cesarjevo pismo na državni zbor, v katerem cesar na-glaša potrebo, da se podpira nemška industrija na svetovnem trgn. Ako bode pešala industrija, bodo tudi delavci zgubili zaslužek.
Francija. Mornarični minister zahteva v proračunu za 1. 1891 kredita za 10 oklopnic, 11 križarjev in nad 50 manjših torpednih ladij. — „Journal des Debats" piše o predlogu polkovnika Stoffel-a o zvezi Francije z Nemčijo proti Rusiji, da je to utopija. Tudi ko bi Nemčija odstopila Alzacijo in Lo-reno, ne bila bi mogoča taka zveza, ker nasprotuje izročilom in koristim Francije. Med Francijo in Rusijo ni nobene zveze, toda njune koristi se strinjajo. List dostavlja, da omenjena knjižica ni vredna besed in razprav po listih. — Poročila iz Pariza sicer trdijo, da je odstranjena ministerska kriza, toda to velja le toliko časa, da bodo volitve končane. Nasprotje med Tirardom in Constansom je preveliko.
Portugal. Mnogoimenovani major Serpa Pinto je postal portugalski „enfaot terrible". Najprvo je on dal povod prepiru med Anglijo in Portugalom, sedaj pa hoče priti v Lisabon proti vladnemu ukazu ter stopiti na čelo republikanski stranki. Republikanci sploh jako delujejo proti vladi. Združiti skuhajo svojo stranko po deželi ter zjediniti se s tovariši tunaj dežele. Povsod prirejajo demonstracije, o katerih časniki molč^. Vlada pa je pozorna na to gibanje in ima zbrano armado za vse slučaje. — Portugalci so zapustili ozemlje med morjem in jezerom Njaso. Angleška južno • afriška družba pa
zbira atmado, da bi zasela to ozemlje. Milijonar Rhodes, ki je ustanovil to družbo, odpotoval je v Transval, da bi od tukaj vodil raziskavanje nove dežele, katero skušajo Angleži dobiti v last.
Boiea. Kakor smo že omenili, sprožil je švicarski zvezni svet že pred letom misel o mednarodnem shodu, ki naj bi vredil tovarniško delo in določil skupna pravila. Avstrija je odgovorila, da se strinja s takim shodom, na katerem naj bi se sošli zastopniki raznih držav. Kakor se zdaj poroča, bode švicarski zvezni svet priredil mednarodno kon-ferencijo v Bernu že dne 5. maja ter povabil vse industrijske države, da se je vdelež4.
Turčija. Iz Aten se poroča, da bodo države prisilile Turčijo, naj predrugači zadnji ferman, ker sicer ne bode miru na Kreti. Turčija je že tako oslabela, da niti na otoku Kreti ne more narediti reda ni miru.
Izvirni dopisi.
Iz Ribnice na Pohorjl. (Raznoterosti.) Hripa 1 j hripa! khcali ste pred par tedni Ljubljančani, — mi pa smo se tej novej nadlogi le posmehovali. Ah prišlo je narobe! V Ljubljani ste že prestali nadležnega gosta, zdaj pa je prišel še k nam v gore. Tudi pri nas se pozna, kakor dopisnik Vaš iz Ledin poroča, po močnem glavob6lu in omotici, mrazenju in trganju po udih ter neka slabost človeka prevlada; kar vse najhuje traja po tri dni. Zdaj ga že imajo nadležnega gosta skoro v vsakej hiši, tudi najvišje v hribih, kar znači, da bolezen ta izvira od zraka; druge epidemije se višin navadno nekoliko ogibljejo. Po nekaterih hišah skoraj vse leži, pri dveh posestnikih fare sv. Primoža so morali sosedovi hoditi jim živino krmit. Nekaj jih je ondi tudi umrlo; so se pač močno prehladili.
Letošnji predpust bodo marsikateri pri nas dolgo pomnili, kajti mnogim se je ta kratek čas obesil zakonski jarem na vrat, — oženiti se hoče vse! V našej fari je navadno okoli 20 porok na leto, letos so jih pa že v predpustu oklicali toliko Žalibog, da so to navadno sami bivši »koruzni zakoni", katerih nasledek v zakonskem stanu bode bržkone revščina.
Pred par tedni so videli tii neki večer lepega podnebnika — meteor, ki se je svetil v mnogih barvah. Eden tukajšnjih kmetov bil je tačas v Dobravi (Kottori) na Ogerskem, kjer je baje tudi videl tisto prikazin. Vreme smo imeli zdaj nekaj dnij jako neprijetno, črne megle so nam obetale sneg, včasih je že naletaval, ali komaj je nekoliko pobelil, tako da je zdaj prav mrzlo. Letošnja zima posebno za vožnjo ne ugaja. Premalo snega, povsod led. Bomo morali pač v spomladi bolj brzni biti.
Pohorski
Dnevne novice.
(Družbi sv. Cirila in Metoda) sta darovala 4. t. m. dva goriška domoljuba 250 gl. Neznana hočeta ostati menda po perzijskem reku: „Dobro učini; ta dobri čin vrzi v morje; ko bi ne našla ga ribica, Bog ti zanj ve." Velikodušnima neznancema najistiniteja zahvala! Slovensko razumništvo pa naj jima bode zahvalno na ta način, da tudi odpre roke; akopram ne vselej k tako obilnemu — a vendar le k skromnejemu daru. Sploh se je smel pretečeni imenovati »Goriški teden"; ker po denar-ničarici, čast. g. Mariji Kancler, je uposlala k undanji veliki svoti goriška ženska podružina danes zopet 80 gold. Znaten dar! — a višjo radost še nam je učinilo ognjevito vnemo za vero in dom razodevajoče poročilo, ki so je goriške rodoljubke pridejale temu darilu. Ta svoj spis so končale s samobodrilom. ,Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi; — A delo in trud nam nebo blagoslovi." Mi pa Slovenkam, ■delujočim ob Sočinih bregovih, obetamo pesnika uporabljajoč: „Vaš bode venec zmage nekrvave:
—	Naprej, sestre — naprej zastava Slave"! —
—	Isto tako se je te zadnje nam ugodne dneve rodila prva župnijska pokroviteljica, prav v smislu poziva, ki smo je pred nekaterimi tedni razposlali širem slovenske domovine. Pokroviteljica Šent-lamberška župnija je to, v hribih nad Zagorjem. Trdimi žulji si pridobivajo ti naši Šentlam-berčanje vsakdanjega kruha. .Po sivem kamenji so čvrsti ljudje; — Iz glave otožnost jim burje podč". In verni so; ali — kar je redoma eno ter isto — narodni so ter tudi svojemu rodu krepki branitelji ti naši Sentlamberčanje. Brez kake sile; prav s cela prepričani dobra domače stvari so donašali svojemu dušnemu pastirju toliko časa po malem, da so nanosih pokrofiteljlno: 100 gld., kojo je ponosna na tak svoj priprost narod prejela družba sv. Cirila in
Metoda ter ubeležila Šentlamberčane med svoje pokrovitelje trdno prepričana, da bo neimovitih Šent-lamberčanov izgled jasen migljaj imovitim ter imo-vitejim rojakom v smislu besedi: Če so oni mogli, kako da bi ne mogli tudi Vi!
(Izredni občni zbor ljubljanske čitalnice) je bil sinoči vsled zahteve jedenindvajset njenih članov, naj se „Soča" izključi, ker je pisala proti narodnim društvom. Trije člani so naglašali, naj se imenovani list izključi in tako izrazi obžalovanje zaradi neosno-vane pisave; trije drugi so zagovarjali predlog, naj se pač dotičnemu vredništvu odpošlje obžalovanje, list pa še nadalje obdrži, ker se ljubljanska kot največja čitalnica drži načela, da je naročena na vse slovenske liste. Prvi predlog je bil sprejet in tako vržen kamen v vodo, ki bode delal valeve. Slovenski listi so ono pisavo pojasnili iu zavrnih, in s tem naj bi bila po našem mnenji stvar končana. Tant de bruit pour une omelette!
(Za obrtnike.) C. kr. ministerstvo za deželno hrambo namerava vse vojaške potrebe, ki se izdelujejo iz usnja, naročiti za 1. 1891 pri posameznih obrtnikih.
(Katoliško politično drnštvo) v Ljubljani ima danes zvečer ob 8. uri svojo tretjo redno sejo. Na dnevnem redu je razgovor o poslovnem redu, o organizaciji društva in o društvenem shodu. — Odbor je razposlal mnogim domoljubom po deželi pisma, s katerimi jih vabi, naj blagovoljno pristopijo društvu , oziroma da sprejmo poverjeništvo v svojem kraji. — Vsa pisma, ki zadevajo društvo, naj se odpošiljajo z naslovom: »Katoliško politično društvo v Ljubljani"; letnina in darovi pa se najpriličneje pošiljajo g. blagajniku A. Klein-u, mestnemu odborniku in deželnemu poslancu v Ljubljani. V odsotnosti predsednika gosp. kanonika Kluna vodi društvene zadeve prvi podpredsednik g. Oton Detela, deželni odbornik.
(Društvo Marijine bratovščine) v Ljubljani vabi k občnemu zboru moških udov, kateri bode v nedeljo dne 9. februvarija 1890 dopoludne ob 10. uri v mestni dvorani na rotovžu. Dnevni red: 1. Poročilo predstojnika. 2. Citanje zapisnika lanskega občnega zbora. 3. Poročilo o letnem računu 1889. 4. Volitev 3 odbornikov in 3 računskih preglednikov. 5. Posamezni nasveti članov društva.
(Štajarski deželni zbor) je sklenil v seji dne 19. novembra, kakor smo že omenjali, naj se mesti Celje in Ptuj izločita iz dosedanjih svojih okrajev. Nemški gospodje v Celji in Ptuji namreč niso več zadovoljni z okrajnimi zastopi, ker so pri zadnjih volitvah prišli v manjšino. Vlada pa ni predložila sklepa dež. zbora štajarskega v Najvišje potrjenje. »Tagespost" je na to pisala: »Nemški sorojaki na Štajarskem in drugod morajo sklepati iz postopanja ministerskega predsednika, da čas skušnje za Nemce ni Š8 potekel in da je treba narodne edinosti, delavnosti in požrtovalnosti." Naj bi bila nemška gospoda toliko pravična, da ne bi zahtevala pred-pravic pred drugimi narodnostim! in ne poročali bi o narodnostnih bojih.
(Slovensko gledališče.) Prihodnjo nedeljo dne 9. t. m. igrala se bode v tukajšnji čitalnici prvikrat burka v štirih slikah »Pojdimo na Dunaj", katero je po francoski »La Cagnotte" za slovenski oder priredil J. Ogrinec.
(Okrajni zastop v Celji.) Dražba za navažanje cestnega gramoza na vseh okr. cestah v savinjski dolini bode v Žalcu dnš 15. t. m. ob 10. uri v pisarni tamošnjega župana.
(Imenik ljudskih iol na Štajarskem) v nemškem jeziku je izdal J. Rožek, e. kr. deželni šolski nadzornik. Dobiva se po 50 kr. Po tem imeniku je na Štajarskem 779 javnih ljudskih in meščanskih šol s 1985 učuimi močmi.
(Zmrznil) je minoli ponedeljek posestnik L. Kalič iz Preske na Kočevskem. Cez dan je delal v gozdu, zvečer domov gredč zašel ter obležal.
(DnhovniSke premembe v lavantinski Škofiji.) Umrl je dn^ 2. t. m. č. g. Jožef Goli n ar, župnik pri Mariji Devici, star 70 let. — Premeščen je č. g. kapelan J. Kostanjevec od sv. Ruperta nad Laškim Trgom na Dobovo. Župnijski upravitelj pri M. Devici je č. g. J. Zadravec, administrator župnije v Starem Trgu č. gosp. Anton Slander, kn. šk. duhovni svetovalec iu župnik v SI. Gradca.
(Čitalnica ▼ Postojini) priredi veselico v nedeljo 9. svečana 1890 v prostorih g. F. Baccarci-chevega hotela. Vspored: 1. V. Lisinski: »Tam gdje stoji", moški zbor. 2. J. Stritar: .Izgubljeni sin*, deklamuje gdč. V. Praprotnik. S. F. Majer: »Tičic*
gozdna", osmospev. 4 * Petje s spremljevanjem na citre. Samospev, poje g. Al. Lavrenčič. 5, Ant. Forster: „Venec Vodnikovih m na njega zloženih pesmij", mešan zbor z raznimi soli in spremljevanjem glasovira, pod vodstvom g. A. Bilca. Na glasoviru spremlja gospa M. Lavrenčič. 6. :„ * »Nesrečno oženjeni, komičen prizor, predstavlja g. Cv. Ditrich. — Začetek ob Vs 8. uri zvečer. — Udje 60 vstopnine prosti, neudje plačajo 50 kr., družine 80 kr._
Raznoterosti.
—	Avstrijska vseučilišča. Na dunajskem vseučilišči je v tekočem semestru 4996 slušateljev, in sicer 1556 juristov, 2598 medicincev, 615 filozofov in 236 teologov. V Inomostu je 869 slušateljev, v Gradci 1327, v Pragi na nemškem vseučilišči 1441, na češkem 2110, v Lvovu 1039, v Krakovu 1225 in v Crnovicah 271.
—	Spomenik Ivani d'Are. Pariški grof je kot načelnik kraljevske družine podpisal 100 000 frankov za spomenik Ivani d' Are.
—	Irska narodna liga je v zadnjih treh letih dobila 27 milijonov dolarjev, od teh 25 iz Amerike.
Telegrami.
Dunaj, 7. februvarija. Vlada je zbornici predložila postavni načrt glede konverzije 157o državnih dolžnih pisem zapadne železnice.
Praga, 6. februvarija. Oblastva so zaplenila mladočeško okrožnico iz mladobole-slavskega okraja proti češko-nemški spravi.
Praga, 7. februvarija. Cesar je podaril 20.000 gld, za češko akademijo znanostij.
Reka, 0. februvarija. Bolezen grofa Julija Andrassy-ja je še vedno nevarna.
Sofija, 7. februvarija. O zaroti majorja Panice se poroča, da je bil za svoj naklep pridobil več oseb. Pri nekem shodu so se ' dogovorili, da bodo odstranili princa in vlado, nejedini pa so bili glede prinčevega naslednika. Oblastva so zvedela o viharnem shodu ter prijela zarotnike.
Rim, 6. februvarija. Crispi je v zbornici izjavil, da so najboljše razmere med Italijo in Francijo.
Izjava.
Vsem onim, ki mi brez osnovane vednosti podtikajo dopis iz Kamenika v br. 17. t. I., tii izjavljam, j da jaz nisem pisalec njegov in pozivam slavno i vredništvo, da potrdi mojo izjavo!
Anton Medved.
Op. vrednistva: Potrjujemo, da od Vas nismo prejeli do-tienesa dopisa.
Vabilo družbe sv. Mohorja.
Tekoči mesec svečan je velike važnosti za družbo sv. Mohorja, kajti v njem se večinoma vrši m končuje nova nabira društvenikov. Dal Bog, da bi bila zopet tako srečna, kakor zadnja leta, potem bi se nam res izpolnilo upanje, izrečeno v družbinem »Oglasniku", da bomo letos šteli 50 tisoč udov. Tega si z nami vred želi pač gotovo vsak zaveden Slovenec. Prepričani smo, da si bodo v rodoljubni gorečnosti nepresežni gg. poverjeniki in vsi gg. duhovniki po možnosti prizadevali in tudi pomagali, zaželjoni uspeh doseči. Mi jih tega prelepo prosimo iz dvojnega ozira:
1.	Kakor kaže družbin imenik ter so to še podrobneje razpravljali razni naši listi, družba dozdaj še v marsikaterih župnijah in pokrajinah ni zadostno razširjena in morda še tudi ne zadostno poznana; preveč je še krajev, kjer od sto prebivalcev nista niti po dva (kolikor bi jih vsaj moralo biti), ali pa še celo po jeden ne pri družbi. Takšna razmera je tem žalostnejša in naravnost nevarna, ako je ob jezikovnih mejah. Znamenje je, da si verska nemarnost in ndrodna zaspanost roke podajate. Družabnikov sv. Mohorja število — je verskega in narodnega življenja merilo. Zato prosimo in prijazno opominjamo rodoljube v takih krajih in razmerah, naj se iz ljubezni do dobre stvari še posebno potrudijo za našo družbo in se gg. duhovniki poslužujejo zlasti cerkvenih pripomočkov, da se število udov kir mogoče pomnoži.
2.	Prvo besedo med družbinimi knjigami imajo letos neprecenljivi rodoljub in škof Anton Martin Slomšek v svojih: »Pastirskih listih", v katerih govorijo tako po domače, da jih bode razumel vsak, tudi najpriprostejši Slovenec, tako milo, da se njih beseda mora poprijemati vsakega količkaj čutečega srca, tako krepko ob jednem, da se mora vzdra-miti še tako dremotna duša, tako prepričalno, da ne bode nikogar, ki jim ne bi pritrdil, tako raznovrstno, da ne bode ne starega ne mladega, ne go-
Iidigatclj: Matija Kalar.
spodarja ne posla, ue predstojnika ne podložnika, ki ne bo zajel nauka, potrebnega mu k pravi časni in večni sreči. Slomšek nas bodo učili vsega, česar najbolj potrebujemo, da zmagovito prebijemo sedanje in morda še hujše prihodnje preskušnje, stiske iu navale, ki pretijo našemu rodu v gmotno in duševno pogubo. Ob nedeljah, ali vsaj od časa do časa dajte le po jeden list prebrati v vsaki družini, pa se bode sčasoma naš ndrod v krščanskem in rodoljubnem duhu krasno preobrazil; po Slom-šeku duševno prerojen postane ne samo naš ponos, temveč prava dika pred Bogom in ljudmi. Takemu ndrodu se ne bode več bati ničesa; najboljše zagotovilo bode lepše bodočnosti. Zato pa preiskreno želimo in prosimo, naj nikar ne zamudi nijedna slovenska hiša in družina ugodne prilike pridobiti si Slomšekovih pastirskih listov s pristopom k družbi sv. Mohorja.
Naznanjamo, da družbeniki ne prejmejo samo I. dela „pastirskih listov", kakor smo bili s prva namenili, ampak oba dela na jedenkrat v celotni knjigi, obsežni kakih 16 pdl, ki bi se sicer že sama prodajala po goldinarju. Kdor želi prejeti izvirno v platno vezano knjigo, naj dodd letnini še 40 kr. Priprosto v trd papir (karton) pa se veže vsaka knjiga tudi po 10 kr.
Za 6. knjigo smo društvenikom namenili: „Do-mačl živinozdravnik", ki ga je spisal priljubljeni in izkušeni živinozdravnik g. Fr. Duldr v Beljaku ter ustregel s tem večkrat izrečenim željam slovenskih gospodarjev. Knjiga bode imela tudi mnogo podob, ki bodo spis pojasnjevale, in domačo lekarno, v kateri bodo navedena za prvo in hitro pomoč najbolj potrebna zdravila.
Koncem še izrekamo prijazno prošnjo do čč. gg. poverjenikov, naj blagovolijo vpisovalne pole kar najbolj mogoče ob nastavljenem obroku, do dne 5. marca dopošiljati, da prej ko prej zvemo, koliko izvodov posameznih knjig je treba tiskati in se izognemo nepotrebnim troškom.
V Celovcu, dnč 5. svečana I. 1890. _Odbor.
Umrli ho:
6. febr. Ivan Gacb, uradnikov sin, 7'/» mesecev, Tržaška cesta 12a, rhachitis.
V bolnišnici: 4. febr. Matija Velkavrh, vrvar, 65 let, eiudat pleuritic.
Trcmensko sporočilo.
a	_ >
« Cas Stanje	.g 5 s --—	Veter Vreme g
zr»koin«r» toplomer«	o®^
opazovanja , „„ po ceiiij«	» g
TTTliT^ut. 735 1 —1 0	si. szap. oblačn?^
6 2. n. pop. 735 1 1-0	„ sneg 0 50
9. u. zvec. 736 2 0 2	» oblaJno sneg
Srednja temperatura O l" za O-S" nad normalom
]>unajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 7 februarija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 88	gld.
Srebrna » 5% » 100 » » 16 * » 88	„ 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . .110
Papirna renta, davka prosta......101
Akcije avstr.-ogerske banke...... 934	„ —
Kreditne akcije.......... 323	» 75
London.............118	„ 70
Srebro.............—	» —
Francoski napoleond.........9	„ 40'
Cesarski cekini...........5	„ 59
Nemške marke ..........57	„ 87',
65	kr.
80	„
65	»
95	„
Gothard Rott, župnik pri Stari cerkvi, in podpisani dajemo prežalostno vest, da je Gospod življenja in smrti našo preljubljeno mater, oziroma soprogo, taščo in staro mater, gospo
Antonijo Rot
po kratkem in mučnem trpljenji, prevideno s sv. zakramenti za umirajoče, v 66. letu njene starosti, danes zvečer ob 10. uri poklical v boljše življenje.
Truplo predrage umrle bode 6. t. m. ob 9. uri dopoludne po dovršenem mrliškem sv. opravilu v tukajšnji župni cerkvi M. B. na tukajšnjem pokopališči izročeno materi zemlji.
Nepozabljivo, preljubljeno mater, oziroma soprogo priporočamo, udani v sveto voljo Vsegamogočnega, v blag spomin in molitev, ter prosimo tihega sočutja.
Stara cerkev 3. februvarija 1890.
Josip Rott, soprog. — Josip Rott, pevovodja, sin. — M. Alojzija Rott, benediktinka, Leo-poidina Kersnik, učiteljica, Antonija Rott, učiteljica, hčere. — Ivana Rott. sinaha.
Leopoldina R»tt, vnukinja. (i)
Bog je poklical mojo drago mater dne 5. t. m. iz dolzega zem-skega trpljenja k Sebi.
Prijateljem priporočam ljubljeno pokojnico v molitev.
(1)	Dr. Josip Marinko.
Ribje olje
v IJabi^ani se lahko uživa in prebavlja, tolaži kašelj, olajša odkašljevanje; bolnik, uživajoč ga, se sploh boljše počuti in dobi slast do jedi. Steklenica 80 kr. Vnanja naročila izvršujejo se z obratno pošto. (9)
Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto
Visokočastiti duhovščini
priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz čistega srebra, klneškega srebra in iz medenine najnovejše oblike, kot
memmt^mm^f feell&oirf sveillalet sveirailioir
Itd. Itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi je predložil načrt.
Stare reči popravim, ter jili -v	po-
zlatim in posrebrim. Na blagovoljna vprašanja radovoljno odgovarja.	(52—6)
Teodor Slabanja,
srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17.
Pošilja naročeno blago dobro spravljeno In poštnine prosto!|
. Bohnbtmark*.
Varstvcaa znamka.
,Marijace|ke ždoilš&e kapljice
posebno zdravilne pri želodčnlli boleznih.
Izkažone pri pomanjkanji teka, s1abof.ti želodca, napenjanji, kislem riganji. koliki, prehlajetyn želodca, gorcčici, zlatcnici. gnjnsu in bruhanju, glavobolu (če izTira iz želodca), krču v želodcu, zaprtju, prcnapolnjenju žclodca z jedili in pijačami. Cena ene steklenice i navodilom rabe 40 kr., dvojne ateklenice 70 kr. Osrednji razpošiljatelj: I.ekamer KAROL. BRADV, Kromerii (Moravija). Svarilo! Pristne marijaceljsko želodčne kapljice se mnogo ponarejajo. — V znak pristnosti mora biti vsaka steklenica T rndečora zavitku, na katerem je odtisnjena zgorajšnj« varstvena znamka, poleg tega mora biti pa na vsakem navodilu rabe zaznamovano, da je bilo tiskano v tiskarni G. Ouseka v Kromeriii.
--(19)
2c ve^ let z najboljšim Tspebom pri zaprtja in zapekanju rab-J ^m ~ m	Ijene krogljice se (s^aj mnogo po*
Čistilne kroji^ljicc.
podpis lekarnarja C. Bradjja, Kromeriž. — Cena Skatljici Jo kr., 6 Skat-Ijicam I gld. — Oe se denar naprej pošlje, stane fi škatljic s prosto dopo-šiljatvijo I gld. 10 kr., isi škatljic 3 gld. >0 kr.
Marijaceljske želodčne kapljice in čistilne krogljice niso tajno sredstvo. Piediiis jo pri vsaki steklenici in Skatljici naveden v navodilu rabe.
Marijaceljake želodčne kapljice in čistilne krogljice se pristne dobivajo v Ljubljani: pri lekarnarju IMccoliju; — lekarnarju Svobodi j — v Postojini: pri lekarnarju F. Baccarcichu; — v Škofji Loki: pri lekarnaijn Karolu Fabianiju; — v Radovljici: pri lekarn.irju Aleka. Kobleku; — v Novem Mestu: pri lekarnarju Dominiku Kizzoliju; — lekarnai;ju Bergmannu ; — v Kamniku: pri lekainarju J. Močniku; — v Črnomlji: pri lekarnarja Iv. Blažku.
.Marijaceljske
mun OB eka ib oroiip.
Podpisana imam v zalogi naj razno vrstiiejše trpežno, krasno blago za
bandera, baldahine, raznobar-vene plašče, kazule, pluviale, dalmatike, velnme, albe, ko-retelje, prte,
I	sploh vse, kar se rabi v ocrkvi pri službi božji. I Blagovolite se torej ozirati, prečast. gospodje, pri I naročilih na vdovo-rojakinjo, ter ne podpirajte tujih I tvrdk, društev ali potujočih agentov. I hdelujem rovno in poSteno po najnižji eeni I bandera in drugo obleko.
I Zagotavljaje torej hitro in najpoštenejso postrežbo I in najnižje cene, hvaležna Vam bodem za najmanjša I naročila.
I	Najodličnejšim spoštovanjem se priporoča
I Ana Hofbmier,
I imejiteljica zaloge cerkvene obleke
V Ljubljani
I	Gledališke ulice Stev. 4. (6-5)
Odgovemi vrednik: l|MtiJ liMk.
Tisk »Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.
Koverte s firmo
priporoča
Katoliška Tiskarna
po nizkej eeni.