Ureja: glavni m odgovorni urednik Peter Gunčar in uredniški odbor, ki ga sestavljajo: Jože Javornik — predsednik, Janez Vraničar — namestnik in člani: Franc Istenič, Marija Vitez, Milena Sagadin, Stane Primožič, Boris Pertot, Jošt Bajželj, Magda Ostanek — Tisk: ČP »Gorenjski tisk« v Kranju LETO XI. — 30. I.. 1968 — št. 1 GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILI N D U S — KRANJ VSEBINA: — Sklepi z redne seje centralnega delavskega sveta. — Zanimivosti 11. seje obratnega delavskega sveta ekonomske enote uprave. — Aktualni pogovori. — Gasilci Tékstilinidusa o svojem delu. — Sejem »MODA 1968« in modna revija. — Ukinja se — reelekcija direktorjev? — V vzorčnih ateljejih tekstilnih podjetij TEPNA in TEB A v CSSR. — Osnovni plan novembra in kumulativno. Ad 1) Potrdi se zapisnik 6. redne seje CBS, kot je bil predložen. Ad 2) Sklepi: 1. poročilo o proizvodnji in prodaji za mesec oktober in kumulativno se vzame na znanje, kot je bilo predloženo; 1. Potrdi se spremembe in dopolnitve pravilnika o higiensko-tehničnem varstvu, kot so bile predložene. Pri drugem odstavku 26. člena se doda: Izjemoma je dovoljeno mazanje delovnih strojev med obratovanjem, če je to nujno zaradi teh- Zanfmlvosti 11. seje obratnega DS e. e. uprave Kot prvo smo določali točko za obračun decembrskih osebnih dohodkov. Ta točka je običajno kočljiva, zadeva: če jo določimo previsoko, zadovoljimo sicer člane ekonomske enote, pri tem pa se spuščamo v velike težave, ker ne damo dovolj denarja v rezervo za čas letnih dopustov (povedati moram, da tiste mesece, ko imajo osnovne ekonomske enote kolektivne dopuste, ne dobimo od njih tolikšne mase za osebne dohodke, kot v normalnih mesecih. Zaradi tega bi nam tedaj zmanjkalo denarja za redna izplačila osebnih dohodkov. Ta primanjkljaj znaša pri sedanjem povprečju osebnih dohodkov približno 17 milijonov dinarjev bruto, in prav toliko moramo nabrati v naši rezervi do meseca julija, torej v 6 mesecih), pa bomo takrat prisiljeni vzeti posojilo ali pa izplačati nižje OD. če pa točko znižamo in, tako damo planirano vsoto v rezervo, potem člani godrnjate, da smo škrtljivi, neumni in ,podobno. Za mesec december smo določili točko 3.19, kar predstavlja pri 176 urah nekoliko nižje osebne dohodke, kot ste jih do- bili za mesec november. Ob taki točki smo dali okrog 450 tisoč bruto starih dinarjev v rezervo, ki je tako Okrog 3 milijone starih dinarjev j bruto). Kar predstavljajte si sedaj težko stališče ODS prihodnje mesece, ko bo moral zbrati v 6 mesecih še celih 14 milijonov dinarjev; za rezervo, če ne bo dobre proizvodnje in uspešne pro. daje, bo zelo težko obdržati v povprečju iste osebne dohodke in zbrati planirano in potrebno rezervo. Da bi vsaj delno zmanjšali to težavo, smo člani ODS sprejeli sklep, da bomo dali v rezervo tudi tisti del povečanih sredstev za osebne dohodke, ki jih bo ekonomska enota uprava dobila po sklepu CDS v letu 1968. Kot rečeno, bomo dali del teh sredstev v rezervo; konkretno bo to znesek za mesec januar in februar. Iz tega sledi, da bo spremenjen pravilnik o delitvi osebnih dohodkov (v njem bodo progresivno spremenjene osnovne postavke delovnih mest v upravi) stopil v veljavo šele s 1. marcem tega leta. (Dalje na 3. strani) Po predaji črpalke Gasilci Tekstilindusa o svojem delu 24. decembra je bila letna skupščina gasilcev v naišem podjetju. Poleg rednih članov so prišli na skupščino tudi nekateri upofcoje- Plodha razprava je dala naslednje zaključke: — potrebno je nadaljevati z vzgojo vseh članov kolektiva, da ni člani društva. Skupščine so se bodo znali — v primeru potrebe dalje udeležbi še naslednji gostje: zastopnik Občinske gasilske zveze, tovariš Jože Kastelic, zastopnik gasilskega društva tovarne Save, tovariš CM! Denting, glavni direktor podjetja, tovariš Rudi Polak, predsednik UQ, zastopnik CDS in nekateri, vodilni delavci. Udeležba tolikih gostov in pomembnih članov (kolektiva je zelo razveselila člane gasilskega sosednjimi društva, saj jilm je bil ta dokaz, da se ti ljudje resno zanimajo za delo in probleme gasilcev v našem podjetju. AKTUALNI POGOVORI Meseca novembra lani je v pogovoru nastal predlog, da bi uvedli tudi v našem podjetju aktualne pogovore z namenom, da bi seznanili člane kolektiva z življenjem in delom kolektiva. Ti pogovori naj bi zato dali točne in resnične podatke o poslovanju podjetja, o njegovi moči in sposobnosti — skratka vse tiste podatke in pojasnila, ki člane zanimajo in katere morajo poznati, če naj bodo učinkoviti proizvajalci in vestni ter resnični upravljalci. Prvi pogovori bodo sredi meseca februarja, na temo: PROIZVODNJA V LETU 1967 IN 1968. Poudariti moram, da tu ne gre za naštevanje doseženih rezultatov in za neko splošno pripovedovanje, temveč za konkretne, kratke in jedrnate odgovore na konkretna vprašanja. To pove, da bo na vprašanja odgovarjalo več članov kolektiva, in to po sistemu, ki ga bo določil član kolektiva, ki bo te pogovore vodil. Prepričan sem, da bodo ti pogovori lahko zelo uspešni in koristni, če bo dovolj aktivnih udele- žencev. Prav zato je organizator teh pogovorov —• politični aktiv podjetja — sklenil, da objavimo to namero v Tekstilcu, da bi po eni strani vse člane z njo seznanili, po drugi strani pa pričakujemo, da bomo dobili tudi več ustreznih vprašanj okrog omenjene teme. Ker taka vprašanja prav gotovo imate, jih pošljite v sindikalno pisarno v obratu I (nov provizorij) ali pa jih vrzite v skrinjico uredništva. VPRAŠANJA POŠLJITE NAJKASNEJE DO 7. FEBRUARJA! VPRAŠANJA SO LAHKO ANONIMNA! LAH-KO SO KRITIČNA, NE SMEJO PA BITI PRO-VOKATORSKA! Na razglasnih deskah bo objavljeno, kdaj in kje bodo prvi aktualni pogovori. Razume se, da bo udeležba prosta za vsakega člana kolektiva. Za vse tiste, ki se pogovorov ne bodo mogli udeležiti, pa bomo pomembnejše podatke objavili tudi v Tekstilcu. Urednik uporabljati gasilne aparate, kar je večinoma lahko odločilnega pomena, da se požar pravočasno omeji in zaduši; — vključiti je treba še več mladih ljudi v gasilsko organizacijo, med njimi tudi žeiniske; — organizirati je treba tečalj za izprašane gasilce in za strojnike; — izboljšati je treba sodelovanje z Zavodom za požarno iln tehnično Službo, prav tako pa tudi s industrijskimi gasilskimi društvi. Izvesti je treba dalje več praktičnih gasilskih vaj; — z. uvedbo sodobnejše tehnologije in avtomatizacije v proizvodnjo, se iz dneva v dan večajo tudi zahteve po bolj strokovnem znanju in po boljiši tehniki gašenja požarov; — v gasilsko društvo je treba vključiti čimveč strokovnih ljudi iz podjetja, ki naj bodo (kot prvi — na svojem delovnem področju — odgovorni za varnost pred požari in elementarnimi nezgodami; — poostreno je treba preprečevati kajenje tam, kjer ni dovoljeno. Pogoj, da se ti zaključki izvedejo je zadostna aktivnost gasilcev podjetja. »Ce smo sprejeli naloge in obveznosti,« so dejali naši; fantje, »potem jih moramo tudi vestno in pravilno izvrševati, ker je tt> naša dolžnost, naše uspešno delo pa je koristno kolektivu in slehernemu članu.« Izvolili so tudi nov osetanajst-članski; UO. Za predsednika društva je bil izvoljen Prane Hribar, za glavnega poveljnika Mirko Udir, za tajnika Ivan Alič, za blagajnika Prane Dolenc in za predsednika nadzornega odbora Rudi Hilčar. (dalje na 2. strani) Udeležite se drsalne revije Kompas Kranj prireja — v času drsalne revije v Celovcu — vsak dan dvakrat izlet v Celovec, in to od 8. do 18. februarja. Cena za individuale je preko Ljubelja 73 N din, preko Trbiža pa 80 N din. Za kolektive je poseben popust. Kompasovi avtobusi bodo vozili na popoldanske predstave preko Trbiža (dveurni postanek v Trbižu!); odhod iz Kranja ob 7. uri zjutraj. Na večerno predstavo pa bodo avtobusi vozili preko Ljubelja; odhod pa bo ob 14.30. Ostale informacije dobite v poslovalnici Kompasa v Kranju ali pa po telefonu — 21431. Kot v preteklem letu prireja Kompas tudi v tem letu vsak petek izlet v Trbiž. Odhod je ob 14.30, vožnja pa stane 20 N din. CeNtRALN| dE|_AvS|m a Četa ob novi črpalki Gasilci Tekstilindusa o svojem delu (nadaljevanje s 1. strani.) Zlboru je. sledila še primopredaja nove motorne črpalke znamke Rossembatuer. Ob tej priliki so jo tudi praktično preizkusili, in to na dvordlšlču podjetja. Črpalko je izročil društvu glavni direktor tovariš Rudi Polak, ki je med drugim dejal: »Nujno itn potrebno je, da imajo gasilci primerno in odgovarjajočo opremo in orodje, če na ji bo njihovo delo uspešno. Se posebno važno pa je, da razpolagajo z dolbro motorno črpalko, kdi je osnova za uspešno gašenje požara. Vedno maramo biti pripravljeni, da takoj itn že v kalij zaduši- mo vsak požar, ker drugače lahko povzroči podjetju in družbeni skupnosti veliko finančno in materialno škodo. Zato moramo imeti dolbro izvežbane gasilce, dovolj gasilnih aparatov, pa tudi člani kolektiva morajo poznati njihovo uporabo, da lako priskočijo na .pomoč.« . Glavni poveljnik Mirko Udir se je nato zahvalil za motorno črpalko in obljubil, da bodo gasilci vsak trenutek pripravljeni za akcijo, če bo prišlo do požara ali pa elementarne nezgode. V službi ljudstva — na pomoč! Ivan Alič (nadaljevanje s 1. strani.) — bolan 1 družinski član — 5 točk, — bolna 2 družinska člana — 10 točk, — bolni 3 družinski člaini — 15 točk. Točke na zdravstveno stanje se prosilcu ali družinskemu članu dodelijo samo v primeru, če slabo stanovanje vpliva na zdravstveno stanje) prosilca in družine, oziroma obstaja bojazen, da se bo bolezen, zaradi slabega stanovanja, še poslabšala. 11. člen — točka 3a se spremeni in glasi: Doba zaposlitve v podjetju — do 5 let službe v podjetju — 0 točk, od 6 do 10 let — 2 točki, 11 do 15 let — 4 točke, 16 do 20 let — 6 točk, 21 do 25 let — 8 točk, 26 do 30 let — 10 točk, nad 30 let — 12 točk. 11. člen — točka 3b se spremeni in glasi: Zaposlitev enega ali obeh zakoncev ter Ožjih družinskih članov. Za vsakega člana družine ali skupnega gospodinjstva, ki je poleg prosilca član delovne skupnosti Tekstilindusa pripada prosilcu: — do pet let — 0 točk 6 do 10 let —1 točka, 11 do 15 let — 2 točki, 16 do 20 let — 3 točke, 21 do 25 let — 4 točke, Sejem „MODA 1968w In modna revija Letošnji sejem je bil privlačen za oko in bogat na izbiri, kar velja predvsem za metrsko tekistilno blago, za konfekcijske izdelke in za obutveno industrijo. Težko bi naštel vsa podjetja, ki so se s svojimi izdelki resnično odlično predstavila potrošniku, vendar pa je le treba omeniti izredno lepe in barvno učinkovite letne izdelke MTT iz Maribora, volnene konfekcijske izdelke Almire, Angore in Rašice ter žensko perilo Nade Dimič iz Zagreba. Nasploh so bili konfekcijski izdelki ženskega perila čudoviti in rad priznam, da se lahko merijo s podobnimi izdelki v Zahodni Evropi,. Ce se nekoliko bolj podrobno ustavim pri paviljonih, bi dejal takole: paviljon Rašice je enostaven, vendar edinstven, ker so v njem razstavljene samo napravljene lutke. Izdelki so okusni, lutke dinamično postavljene, pa daje paviljon videz urejenosti in elegance. Ne bi našteval paviljonov z ženskim perilom, ker so bili kar vsi po vrsti lepo aranžirani; povedati pa moram vsaj nekaj besed o paviljonu tekstilnih podjetij v hali B, kjer smo imeli tudi mi našega. Novoteks je večidel razstavljal volneno in s siintetiko mešano blago (kamgarne) za obleke. Paviljon je bil enostaven, vendar lepo aranžiran, učinkovit in privlačen. Po točkah bi mu dal 7 točk. Paviljon tovarne Prebold mi ni ugajal. Ideja z vrtečo ploščo je bila sicer dobra, medtem ko so bile nanjo postavljene oblečene lutke nemogoče. Priznam sicer, da so bili izdelki lepi, vendar niso prišli do veljave, prav zaradi vrtenja. Mnogo lepše in razgibano, bi bilo, če bi na vrteči plošči razstavljali samo metrsko blago, pritrjeno v obliki jader, padajočega slapa, raznih geometrijskih likov in podobno. Ocena — 5 točk. Naš paviljon je bil na prvi pogled kar v redu, posebno v dopoldanskem času, ko ga je sonce napravilo dovolj dinamičnega. V popoldanskem času in zvečer, pa mu minimalna električna razsvetljava ni mogla dati potrebne veljave. Že itak slabe svetlobne efekte je pobijalo še dvobarvno težko ozadje in istobarvne krožne plošče, ki so služile kot podstavki. Te slabosti so, kot rečeno, onemogočale, da bi prišle barve razstavljenih artiklov do izraza. Pri barvah sem pogrešal živahne in pastelne, homogenost paviljona pa so motile role blaga, ki1 iso ležale na tleh. Po mojem mnenju je manjkala paviljonu živahnost in razgibanost, torej prav tisto, kar pritegne in zaposli gledalca. Ocena — 7 točk. Dokaj lepši in bolj učinkovit je bil paviljon MTT iz Maribora. Že sami metrski izdelki so bill pest-rejši, lepih barv in bolj smiselno razstavljeni, kot v našem paviljonu, še nrmogo lepše pa so bile obleke na lutkah, ki so bile tudi lepo razporejene. Črno ozadje je vso to barvno lepoto in eleganco še poudarilo. Lep in učinkovit paviljon pa je delno razbijala dekoracija na ozadju, in sicer so bili to okvirji, v katerih je bilo natlačeno enobarvno blago v različnih barvah. Ti okvirji so močno razbijali harmoničnost ostalega paviljona, pa bi mu dal zato 8 točk. Brez dvoma je bil najlepši paviljon v tej hali — paviljon Dekorativne tovarne iz Ljubljane. Duhovite trircbne osnove so zelo elegantno in pregledno razkazovale lepe izdelke te tovarne, pa tudi estetsko razvrščeni izdelki na poličkah niso zaostajali. Vse je bilo dovolj dinamično, pa kljub temu elegantno in harmonično. Ocena je — 10. točk. Tudi paviljon TEKSTINE iz Ajdovščine je bil prijeten na pogled. Izdelki, posebno barve in vzorci, so prišli lepo do izraza, kelr so bile vidne večje površine. Dal bi mu 7 do 8 točk. (Vse, kar sem napisal, je seveda moje osebno mnenje.) Modna revija Revija je zelo uspela. Nemogočih oblek je bilo malo, zato pa veliko prijetnih in prikupnih, enostavnih in praktičnih, manjkalo pa tudi ni elegantnih večernih; vse so bile v mejah okusa potrošnika, kar je na takih revijah redkost. Vzorci in barve so bile čudovite, kroji večji del dobri, pletenine enostavne in lepe — skratka: revija zasluži priznanj e in pohvalo. Ce naši izdelki v paviljonu niso blesteli, so pa blesteli zato na reviji; od 12 oblek, ki so bile narejene iz našega blaga, jih je 10 barvno navdušilo vse udeležence, predvsem progasti popelini in gabardeni, pa tudi artikli, z mehiškim vzorcem. Meni osebno so ugajali predvsem: komplet za plažo, lepe barve poletnega kompleta, oba poletna modela dlz popelina in modni večerni model. Izredno lepe pa so bide tudi obleke iz našega progastega gaibar-dena, ki jih ji prikazala Modna hiša iz Ljubljane. Na predstavi, ki je bila 17. januarja, so naši izdelki poželi največ aplavza. Ce lahko pohvalim lepe barve ih artikle našega podjetja na reviji, pa to ne velja za vse kroje in za samo izdelavo Oblek. V tem pogledu bo treba prihodnje leto narediti korak naprej, če naj bo uspeh popoln. Za MTT velja obratno: blestel je v paviljonu, na modni reviji pa ne posebno; vsaj meni več njegovih izdelkov ni bilo všeč. Prijetno presenetil pa je Majšperk, lepe izdelke je prikazala tudi Telksitina, brez dvoma pa je blestela tudi Angora. Izredno lepe so bile dalje večerne Obleke in kompleti Almire in elegantni kompleti Diolen Glanzstoff tovarne iz Wuippertala. Moška konfekcija oziroma moške obleke mi po kroju niso ugajale, razeh svečane moške obleke, ki je bila krojena v indijskem stilu. Blaga za moške Obleke pa so bila večinoma lepa. Kot rečeno pa je bil splošen vtils o reviji dober, ker je bila dovolj pestra, bogata in enostavna. P. G. 26 do 30 let — 5 točk, nad 30 let — 6 točk. Opomba: pri tem se upoštevajo le tisti člani, ki še nimajo urejenih družinskih razmer in živijo skupaj s prosilcem. 2. 7. člen pravilnika naj strokovne službe — ob sodelovanju s stanovanjsko komisijo — ponovno prouče in naj predlog predlože na eni prihodnjih sej ODS. 3. Pravilnik dobi nov 8. člen, ki se glasi: Dokler stanovanje ni odtplača-no, ga ni mogoče prodati drugi osebi. V primeru, da delavec stanovanje proda, nima pravice do ponovnega nakupa stanovanja v podjetju. Delavec, ki je stanovanje kupil, ima možnost, da stanovanje izprazni in ga vrne podjetju, podjetje pa mu izplača' osnovno naložbo- iz prve točke tega člena ter stroške za velika popravila, če jih dokaže z ustreznimi računi in če ostali stanovalci potrdijo, da so bila taka velika popravila res izvršena. Kolikor dedič nima interesa za podedovano stanovanje, če ledega izprazni in ga prepusti na prosto razpolaganje podjetju, se mu izplača osnovna naložba iz prve točke tega člena ter stroški za velika popravila, kolikor jih dokaže z ustreznimi računi. 4. Dosedanji 8. člen tega pravilnika postane 9. člen, 9. člen postane 10. itd. Ad 5) Sklepa': Sredstva za osebne dohodke se ekonomskim enotam povečajo v naslednji- višini: — vzdrževalnemu Obratu za 5,4 odstotka oziroma za 17,671.000 S din bruto (za vse leto), — termoeentrali za 8,1 % oziroma za 4,662.000 S din bruto (za vse leto). — upravi za 6,0-% oziroma za 23,778.000 S din bruto (velja za vse leto. Povišanje sredstev za Osebne dohodke se navedenim vezanim ekonomskim enotam prizna od 1. jan. 1968. leta dalje; za poisahiez-no enoto se ustrezno poviša participacija v pravilniku o delitvi dohodka za leto 1968. Kolikor ne bi bilo ustvarjenih dovolj sredstev za pokritje povišanih sredstev za osebne dohodke vezanih ekonomskih enot, to povišanje sorazmerno bremeni vse ekonomske enote podjetja. Centralni delavski svet opozarja vezane enote, da ta sredstva ne dele linearno, temveč priporoča, da jih dele progresivno, upoštevajoč pri. tem, da je treba zmanjšati razlike na tistih delovnih mestih, kjer so razlike — v primerjavi z istimi delovnimi mesti v proizvodnih enotah — naj-večje in najbolj očite. Ad 6) SIM epi: 1. Spremeni se 100. člen pravilnika o delovnih razmerjih in odslej glasi: »Delavca, ki se po končani srednji, višji ali visoki šoli zaposli v podjetju, in mu je to prva zaposlitev, se obvezno razvrsti kot pripravnika. Kot pripravnika se obvezno razvrsti -tudi delavca, ki je bil po končani srednji, višji ali viisoki šoli že krajši čals zaposlen, vendar manj kot je minimalna pr> pravniška doba1, določena v 5. Odstavku tega člena. O razvrstitvi delavca kot pripravnika, ki je bil po končanem šolanju zaposlen v drugi ali sorodni stroki, odloča komisija za delovna razmerja, pri čemer upošteva zahteve delovnega mesta na katerem naj bi, delavec delal, in delo, ki ga je v prejšnja zaposlitvi še opravljal. Pripravnika ni mogoče razporediti tako, da samostojno opravlja delo, dokler mu ne poteče pripravniška doba in ne napravi izpita. Pripravniška doba traja: za delavca s srednjo strokovno izobrazbo — najmanj 6 mesecev, za delavca z višjo ali visoko strokovno izobrazbo pa najmanj — 12 mesecev. Ce je delavec v prejšnji zaposlitvi delal v kaki drugi, a sorodni stroki, mu izpitna komisija trajanje dotične zaposlitve lahko v celoti ali delno upošteva v pripravniški staž. Pripravniška doba neha in se delavca razporedi na samostojno delovno mesto, ko položi' ustrezni izpit. Izpit opravlja pred izpitno komisijo, ki jo imenuje upravni odbor. Upravni odbor predpiše tudi poseben pravilnik o polaganju izpita. Pri določitvi i2pi!tne materijo so mora dati poudarek na teoretično obvladanje snovi in na praktično aplikacijo tega znanja na t-ehnološki proces, poslovanje podjetja in iz notranje zakonodaje, iz področja organizacije, varnosti pri delu, samoupravljanja, nagraj'eVanja in delovnih razmerij. Meid pripravniško dobo ima tak delavec pravičo do takega osebnega dohodka, kakršen je za pripravnike določen s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov.« 2. Vlogi Marije Pirmajer, dipl. inž., Olge Abramič, dipl. inž., in Tomaža Završnik, dipl. inž. za oprostitev opravljanja strokovnega iizpita na kraju pripravniške dobe se ne ugodi. Ad 7) Sklep: Sprejme se plan zaščitnih sredstev za leto 1968, kot je bi'l predložen, vendar s pripombo, da se ponovno pregleda potrebe po gumijastih rokavicah; če je potrebno, naj se na eni prihodnjih sej poda nov predlog. (Vzeto iz zapisnika 7. redne seje CDS). Ukinja se REELEKCIJA DIREKTORJEV? Obvestilo V PRIHODNJI ŠTEVILKI TEKSTILCA BO OBJAVLJEN OBSIEZNEJSI SESTAVEK O NAŠIH PRIPRAVAH NA SEJEM 1968, O SAMEM SEJMU, O MODNI REVIJI IN S,E o NASI PROPAGANDI. GRADIVO BO PRIPRAVIL KONJUNKTURNI ODDELEK. Sodeluj v Tekstilcu! Veliko zanimanje javnosti je izzval predlog 'republiškega sveta sindikatov Slovenije, da se ukinja obvezna reelekcija direktorjev in ostalih vodilnih delavcev v delovnih organizacijah. Ta predlog je že poslan Zvezni1 skupščini, njegovo aktualnost pa potrjuje tudi dejstvo, da ibo o njem kmalu razpravljal tudi zvezni svet Zveze sindikatov Jugoslavije. Sindikalne organizacije v Sloveniji zahtevajo, da se delovnim organizacijam z zakonom dovoli, da se direktorju in ostalim vodilnim delavcem, kadar to one smatrajo za potrebno, podaljša mandat za še štiri léta, ne da bi se Objavljal razpis. Talk sklep delavne organizacije naj bi potrdila samo občinska skupščina. Avtorji tega predloga, ki je takoj dobil dovolj pristašev 'tudi izven Slovenije, utemeljujejo to s tem, da glavni namen reelekcije, da na vodilna delovna mesta pridejo najsposobnejši kadri,, ni bil uresničen in. da so tudi po reelekciji izbrani stari direktorji tudi za naslednja štiri leta. Novi direktorji so prišli na položaje le v pri- merih, kadar j.e stari direktor odšel na drugo dolžnost ali v pokoj. Ob prvi reelekciji je od 353 direktorskih mesit v gospodarskih organizacijah Slovenije samo 71 mast zasedenih z novimi direktorji. Verjetno pa bi bilo teh drugih še manj, če ne bi bilo 60 starih direktorjev, ki niso več konkurirali. Podobno je tudi v drugih republikah. Sposobnosti in kvalifikacija tu ni ilgrala pomembne vloge, ker ima 56% prejšnjih in ponovno izbranih direktorjev samo nižjo strokovno izobrazbo, osnovno šolo ali celo manj. Kljub ‘j asni in odločni zakonski obvezi so v tem praktičnem primeru predpisi izigrani in je zato po mišljenju sindikata Slovenije bolje, da se staremu direktorju, če to zasluži s svojim delom, mandat podaljša s sklepom delavskega sveta. Delovne organizacije na drugi strani trošijo dokajšnja denarna sredstva in tudi. čas za formalnosti okrog natečajev za nove direktorje in Ostale vodilne delavce. Glede na to, da so ti natečaji (dalje na 4. strani) V vzorčnih ateljejih tekstilnih podjetij TEPIVA in T1BA v ĆSSR (Povzetek je vzet iz istoimenskega članka, ki je objavljen v 6. številki BILTENA Mariborske tekstilne tovarne. Iz te tekstilne tovarne sta dva njena člana obiskala omenjeni podjetji, TIBO v Dvur Karlove in TEPNO v Nadhodu. Bilo je to septembra.) Nekaj podatkov o podjetju TEPNA: podjetje ima 15 obratov, ki so do 30 kim oddaljeni od centra. Sestoji iz predilnic, tkalnic in dveh plemenitiinic. Proizvodnja je okrog 60 milijonov metrov letno, zaposlenih pa je 8000 ljudi. Proizvodni program zajema dve tretjini desiniranih in eno tretjino enobarvnih tkanin, in to v mešanicah poliester-boanbaž. Vsi artikli so vrhnunsko plemenitem. Izvažajo 70% proizvodnje, 30% pa za domačo konfekcijo in širšo potrošnjo. Izvoz poteka na osnovi lastnih kolekcij preko izvoznega podjetja CENTROTEX. Vzorčni center je v središču mesta in kilometer stran od matičnega podjetja. Organizacijsko spada v proizvodni sektor, sestoji pa iz petih oddelkov: desinature, tehnološkega oddelka, kalkulacijiskega oddelka, vzorčne tkalnice in vzorčne sobe. V desinaturi je zaposlenih devet risarjev, ki izrišejo vsak vzo-rec-osnutek v eni varianti. Letno narede 4000 osnutkov, od tega so moderni, živih brav, v stilu Meksika in Afrika-looka. podjetje iuua ama zu obratov, večinoma za tiskane tkanine. Imajo b0 tiskarskih rolojev in sedem strojev za filmski tisk, znamke Zimmer. Letna proizvodnja je okrog 130 milijonov metrov lacanin, pretežno uporabljajo bom-Daž in stanično vlakno za perilo, zenske obleke, dekorativno blago in frotir. Zaposlenih je okoli iu.000 ljudi. Večino proizvodnje izvažajo preko izvoznega podjetja CENTROTEX. Za anketiranje kupcev ima podjetje v centru mesta ekskluzivno prodajalno modnih novosti, kjer ugotavljajo mnenje širšega kroga ljudi. Kreiranje vzorcev in sestava kolekcij poteka v vzorčnem centru, ki je tudi izven matičnega podjetja in spada v proizvodni sektor. V centru dela 52 ljudi, večinoma moških. Delo pri risanju vzorcev je specializirano, in sicer: 1. risanje ali kreiranje osnutkov, kar delajo kreatorji z večletno prakso. Izbirajo jih iz risarjev raporterjev in tehničnih risarjev. Izdelajo nekako trikrat več osnutkov, kot je kasneje izbranih za kolekcijo. Kreatorji so premirani od prodanih vzorcev. 2. risarji raporterji, 'ki raporti- Pogled na zasneženo dvorišče v obratu I Osnovni plan v novembru In kumulativno ČLANI KOLEKTIVA! __ _ ___ Oproščamo se, ker objavljamo podatke o proizvodnji s precejšnjo _______ _ rajo vzorce, in koloristi, ki* sami zakasnitvijo, vendar to ni naša krivda. Gradivo za tiskanje Tekstilca iih pride v kolekcijo približno kolorirajo, in to običajno osem ™°ranJ° namre^ oddati najkasneje do 15. v mesecu, do 15. pa obi- “ " tj it* ._1 _ . . j -, r*c»inr» čo nimamn nnrlotlrnir io fa wniltofa in» MXAfalrlnnn mncnnn TaIfa ena tretjina. Prvo selekcijo vzor- koloric za vsak desen. čajno še nimamo podatkov za te rezultate iz preteklega meseca. Tako cev naredi vodja vzorčnega ate- 3. tehnični risarji, ki se bavijo nam «epreosianekaj več, kot objavljati te rezultate naknadno torej ljeja. Izbiro vzorcev, ki pridejo z izvlečkom barv. v nasIednjl števllk,‘ Uredništvo v kolekcijo, naredi, vzorčna komi— Ranor tirani osnutek s ori lože— sija, ki jo sestavljajo po en pred- nimi tooloricami gre z nalogom v KOLIČINSKI PODATKI IN PROBLEMATIKA stavnik prodaje, izvoza, proizvod gravuro, kjer izdelajo valje ali nje in vodja vzorčnega ateljeja, šablone. Valje in šablone pošiljajo Vso kolekcijo pregleda še likovna v ustrezno tiskarno, ki izvrši komisija (center za sodobno obla- vzorčenje na tkaninah. Vzorčenje čenje in opremo), ki ocenjuje li- se odvija na normalnem tiskar- kovno plat vzorcev, njihovo upo- skem stroju, po 30 metrov za va- __ , ____ rabnost, sodobnost in skladnost rianto. Vsi odtisnjeni vzorci se kg in 99,0 % v baznih, barv. Osnutek prevzame desma- vračajo v vzorčni atelje, kjer jih Visoka prekoračitev plana v ef. ter kalorist, ki določi stiri do sest enkrat mesečno pregleda komisi-variant (koloric), na podlagi barv- ja. potrjeni vzorci se kolekcioni- rajo. Količine pri naročilu so 1500 metrov od variante za izvoz in 4500 do 5000 metrov za domače tržišče. Predilnica I Svoje mesečne obveznosti je ta enota izpolnila s 113,4% v efektivnih kg in :s 100,1 % v baznih. Kumulativno pa ima 107,6 % v ef. ne karte. Kolorice sestavlja vedno isti desinater, ki ima smisel za kombinacije barv, dolgoletne izkušnje in seveda pozna modo doma in v svetu. Na podlagi osnutka se izdela snovanje, tkanje, določi vezava in konstrukcija tkanine. Tehnološki oddelek, v katerem so zaposlene tri osebe (dva za tkalniško in eden za plemenitil-niško smer), predpisuje tehnološki postopek vzorca do končne izdelave. Kalkulacijski oddelek določa predkalkulacijo ne samo desena, kg je zaradi tega, ker je enota predla povprečno nizko številko. S surovinami je bila enota slabše oskrbovana 'kot meseca Oktobra, pa je morala — zaradi pomanjkanja ustreznega bombaža — KOlekcioniranjeseopravlja naj- — prekiniti s proizvodnjo česane je zato pač tako prejo, za katero je ustrezal bombaž, ki je bil ma razpolago. Tako ise je izognila večjim zastojem, imela pa je prekomerne menjave. Predilnica II Njen mesečni rezultat je 107,6 odstotka v efdktftvnih kg in 96,6 izdelovala iz obstoječe mikane, preje. Izkoriščanje statev je bilo v novembru 85,5%, I. kvalitete pa 86,1 %. Tkalnica II V tm je naredila 97,9%, v vot-kih pa 102,0%. Vzrok za nižje doseganje metražnega blaga je v večji povprečni gostoti tkanin, kot je bila predvidena po planu. Zaradi pomanjkanja preje sicer ni bilo zastojev, ji je pa začelo primanjkovati česane preje, pa zato ni uspela narediti odgovarjajočega blaga za nekatera nujna naročila. Ta enota ima tudi težave zaradi stalnega nihanja kvalitete preje, kar je pač posle- odstotka v baznih. Kumulativno dica pogostih menjav v predilni- več za letno sezono. Skrajni rok za izdajo kolekcije za naslednje preje. pa ima 104,2% v ef. kg in 99,9 % v batznih. Ugodni rezultat v ef. 'kg je posledica predenja nižje povprečne Zaradi neustreznega asor- številke. V strukturi proizvodnje timenta bombaža predilnica ni so dosežki manj ustrezni, ker je morala ta enota presti mikano prejo namesto česane. Vzrok je seveda zopet neustrezen asortiment bombaža. Cesalnica je stala 43 izmen. V «teku meseca je bilo tudi precej vretensfcih zastojev, in to zaradi velikih menjav, predvsem pa zaradi pomanjkanja predpreje. To )je ibiloi posebno očito proti koncu meseca, ko so stali tudi posamezni prediini stroji. Oskrba z bombažem ni bila zadovoljiva, paludi zanesljiva metrih in 97,5 % v kvadratnih. v pomoč, ker je nameravala stalno zaposlena delavka na tem delovnem mestu na porodniški do- meseca je 111,4% v efektivnih kg In 99,4% v baznih. Tako ima- ne, kar onemogoča enakomeren in planiran tempo proizvodnje. Predilnici skupaj Njun skupni rezultat novembra leto je september mesec. Cas, ki mogla novembra presti po ope-je potreben, da iz osnutka na- rativnam planu, ki je bil priia-stane tkanina, je okrog 4 mesece, gojen potrebam tkalnice. Predla Zanimivosti z 11. seje O DS - uprave (Dalje is 1. strani) plačajo osebni dohodki iz sred- _________ , Omenil sem progresivne spre. ptev uprave za osebne dohodke, temveč vsako posamezno varianto membe (povečanje) osebnih oce- }n to ?a tiste dni, ko je delala (kolorico) ter že na začetku izloči nitev (osnovnih potavk), ker je kot polkvaMiciran delavec v cen-vse take variante, ki presegajo tak predlog CDS in ga bo verjet- trajnem laboratoriju v obratu II, maksimalno določene stroške. V no osvojil tudi naš ODS. To po- torej v oddelku ekonomske enote oddelku dela pet oseb. meni, da se ne bodo vsem line- uprave. Gre za približno 60 tasoc Vzorčna, tkalnica ie ooremliena rano zvišale osnovne postavke, starih dinarjev (neto), gre pa pri Vzorčna tkalnica je op j temveč homo s temi dodatnimi tej zadevi se za mnogo vec; to s 35 statvami starejšega tipa. Tke- temveč bomo s temi dodatnimi laboratorij vzel začasno jo v njej vse vzorce in renče za sredstvi skusah odpravita razne delavko je^aoorator^ vzei začasno kolekcijo. Vzorčna tkalnica ima nepravilnosti v dosedanjem pra- " “ “ ' ~ lastno skladišče za prejo, škrob- vilndku. Ijeno v predenih vseh kvalitet in Kot vidite, člani ODS nimamo Napačno pri tem je to, da barv. Prejo naročajo iz obratov lahkega posla z delitvijo sredstev ^ .o Kt.„ v določeni kvaliteti in po barvni za osebne dohodke, pa bo zato karti. Prejo barvajo za vzorce v prav in lepo, če dobro premislite, barvnem aparatu, ki ima 12 kg predno kritizirate našo pamet, t^^tentoa^’ da "tTkó Namestitev kapacitete. Hkrati e tkanjem ren- sposobnosti in razumevanje. kovali. Gre torej za kršitev notra- cev (4 do 5 variant v eni osnovi) v poIločiiu komisije za delovna njih predpisov, ki so določeni s tkejo eno varianto v p^i sirim razmerjia pri ODS uprava je za- prav,ilrli'ki in statutom podjetja, za kasnejšo izdelavo vzorčnih mo- pi]san0) da je dal odpoved dela- verjetno z namenom, da bi posio-delov. Izdelava vzorca od osnutka veC) ki je bjll zaposien v konjunk- vanje v podjetju potekalo kar naj-do plememtene tkanine traja pri- turnem oddelku kot analitik boJje| torej načrtno, pametno in blizno tri mesece, v izjemnih pri- tržišča.. nravično člani ODS lobsoiamo merih (izvozali ekskluzivni vizo- Ta odpoved je problematična tako samovoijniost in naš sklep je ree) pa tri tedne. zato, ker smo omenjenega refe- bil> da bortlo v pribodnje take ali Poizkusna proizvodnja — uva- renta dobili šele po več brez uspeš- podobne kršitelje poklicali na od- Pa sta|lne menjave artiklov, janje novih kvalitet, traja od 5 nih razpisih za to delovno mesto. g0TOmost. čudilo pri tem prime- S prejo je bila tkalnica v redd do 7 mesecev. Vzorci, ki so bili če se bo to zopet ponovilo, bo to ru pa nas je člane ODS tudi to, oskrbovana po količinah, ne pa izdelani, se vračajo na 'kontrolo v predstavljalo ponovno zamudo v da v iablQratarjju niso uspeh to po. asortimentu. Zaradi pomanj-desinaturo zaradi videza, koleri- tej dejavnosti, ki je — v današ- delo narediti sami, kot ga narede kanja česane preje je namreč ranja in apreture. .Najmanjše njem času in razmerah — izredno v vseb drugih oddelkih, kjer so morala zmanjšati proizvodnjo ci II in kupljene prej'e iz drugih predilnic. Tako je kvaliteta surovih tkanin, v primerjavi z oktobrom, nekoliko padla in znaša 83,9 % I. kvalitete, izkoriščanje statev pa je bilo 85,7 %. Tkalnici skupaj Skupaj imata enoti v novembru mesecu 96,8% v tm ih 97,7 % v votkih. Kumulativno pa 98,5 % v trn in 98,9 % v volkih. Plemenitilnica I Plemenitilnica I je dosegla novembra 97,6 % v tekočih metrih in 99,6 % v (kvadratnih. Tako ima kumulativno 97,4% v tekočih se je to zgodilo brez vednosti in pristanka komisije za delovna razmerja e. e. uprave, ki je edina ta kumulativno v ef. kg 106,4 % in 99,4% v bb. Tkalnica I Novembra meseca je dosegla v tekočih metrih 96,3% in v votkih Ce dodamo narejene usluge, potem je novembra meseca ta enota izvršila svoje planiške obveznosti. Pri plemenitenjih tkaninah pa je ta enota dosegla le 92,1 % plana; s prištetimi uslugami pa 101,7 %. Kot Za oktober velja tudi za november, da je plemenitilniica I naredila znatno več surovih tkanin, kot to predvideva plan. Glede preskrbe z barvami in kemikalijami ni bilo večjih problemov, zgodilo pa se je, da do- 2jna kumul^ti^10 v jočgHg kemikalije niso bile pravočasno na razpolago. tm 98,0 % ini v ,votkih 96,8%. Enota tako ni izvršila niti mesečnega osnovnega plana niti kumulativne zadolžitve. Vzrok je doloma vilsok plan, kot naslednji naročilo je 600 metrov, od varian- pomembna, nujno potrebna in v p.j-aiy tako porodnice in razni več-te. Za količine, manjše od 600 več pogledih tudi odločujoči fak- mesečni izostanki tega ali onega metrov (ekskluzivni vzorci), pri- tor v našem poslovanju. V tej de- zaradlj bolezni. bijejo do 300% stroškov izdelave.- javnosti predstavlja vsak zamujen Vzorčna soba ima podobno na- mesec za nas izgubo itn nevar- Pod točko ~ „ IN“ logo kot v MTT. Za sestavo ko- nost: oboje zato, ker bomo vsak odobrili podaljšanje delovne dobe lekcije imajo tri časovne roke: dam bolj odvisni od raziskav trži- za Fainči Knez, ki dela v fonanc- 1. marec—april za izvozno ko- Sča, in potnožnika, ke^brez^ teh nem sektorju, z 31. decembrom lekcijo, podatkov ne bomo uspeli plani- ] 967. leta pa bi morala nastopiti „ . . .. ,__. . rati ustrezno proizvodnjo in iz- poko; odobrili smo podaljšanje 2‘ N?A~JUniJ 23 domač<> kon* vesti uspešnejšo prodajo. To vse za 4 me torej do 30. apriia pa so brez dvoma p^embne po- j in t0 zaradi povečanega stavke v našem gospodarjenju. j j? V iporočilu komisije za osebne obsega dela v tem oddelkm dohodke je bil predlog, da se de- Peter Gunčar fekcijo, 3. avgust za široko potrošnjo. Kolekcija za sezono pomlad— poletje 1968 je že končana in pre- dana izvoznemu podjetju. Vzorci lavki flajerki iz predilnice II iz- član ODS uprave Nedovršena proizvodnja se ni bistveno spremenila. Plemenitilnica II Ta enota je naredila v tekočih metrih 94,6 %, v kvadratnih pa 93,1 %, pa ima tako kumulativno v tm 96,7 % in v kvadratnih 97,8 odstotka. Ce tudi njej prištejemo nareje- boljših artiklov in povečati pro- ne usluge, potem je pian izvršila izviodnjo tistih, ki jih je lahko (Dalje na 4. strani) Količinska letna izvršitev osn. pl. PREDILNICA I: 107,5 % ef. kg in 98,4 % v bb. kg PREDILNICA II: 104,4 % ef. kg in 98,7 % v bb. kg PREDILNICI SKUPAJ: 106,4 % v ef. kg in 98,5 % v bb. kg. TKALNICA I: 98,0 % v tm in 96,6 % v votkih TKALNICA II: 99,5 % v tm in 102,8 % v votkih TKALNICI SKUPAJ: 98,5 % v tm in 98,7 % v votkih. PLEMENITILNICA I: 98,1 % v tm in 98,3 % v m2 PLEMENITILNICA II: 96,0 % v tm in 97,0 % v m2 PLEMENITILNICI SKUPAJ: 97,5 % v tm in 97,9 % v m1. Pomen pravilne prehrane šolarčka Letos upokojeni člani v tkalnici I Okusna in kalorično odgovarjajoča hraina ima velik vpliv na pravilen telesni in duševni, razvoj otroka, ki hodi v šolo. Od prehrane namreč za visi otrokova odpornost proti raznim boleznim, pa tudi. njegova ispotsotonost in moč za dello din učenje. Ko prične otrok hoditi v šolo, se mu način življenja dokaj spremeni: zgodaj mora vstajati, med poukom mora biti. .zbran in pazljiv, poleg tega pa mora sedeti ure in ure v zaprtem prostoru. V času, ko je v šoli, pride v stik s sošolci in ostalimi otroci, ipa je zato v večji meri — kot doma r— izpostavljen raz-ličn 'im okužbam. Tudi doma zahteva življenje od njega večji napor kot v predšolski dobi: mora se učiti, narediti naloge — se skratka pripraviti za pouk naslednjega dne. Način predenja bombaža skozi štiri stoletja Zgodovinski dokumenti povedo, da so začeli Egipčani ih Indijci že pred 4000 leti predelovati bombažna vlakna v niti in, tkanine. V Indiji se je predelava bombaža razvila kot domače delo in se je tako razširila, da se je baviia z njo polovica prebivalstva. V 'Okolici vasi so naseljali bombaževec in pridelek bombaža na licu mesta predli in tkali za potrebe celotne občine. Predli so najprej s prsti in kasneje z lesenim ali železnim vretenom. Orientalski narodi niso izumili boljši nadomestek za to grobo in primitivno orodje, 'Mjiulb temu, da so bili zelo spretni pri njegovi uporabil. Ročna vretena in preslica sita bila v rabi dokler niso v Evropi leta 1530 izumili leseni kolovrat na ročni in pozneje tudi na nožni pogon, ki je potem ostal skozi 200 let edina izboljšava ročnega predenja. Sele ob začetku 18. stoletja se je stvar začela spreminjati. Takrat je Anglež Kay st. (izg. Kej) izboljšal ročnd statvo tako, da jo je lahko posluževal en tkalec namesto dveh in kljub temu natikal dvojno dolžino tkanine v istem času kot prej.. To je bil začetek obdobja važnih iznajdb. Večje povpraševanje po preji, ki je bilo posledica splošnega uvajanja Kay-ove izbol jšave v tkaistvu in hitro naraščajočega .uvoza ameriškega bombaža v Angliji ter ugodna vlažna Mirna za predenje .bombaža so mnogo vplivale na hitrejši razvoj mehaničnih naprav za predenje z vedimo večjo zmogljivostjo. Anglija je postala temeljni kamen za izgradnjo prve velike tekstilne industrije, ki je prvotno izdelovala samo močne barhente v keper vezavi.. Med prvimi je 'leta 1738 Lewis Paul v Birminghamu izdelal stroj za predenje bombaža. Na tem stroju je izumitelj že uporabil v več vrstah razporejene raZtezaline valje in tako odpravil neenakomerno in pdčasno ročno ravnanje in raztezanje vlaknine v vlaken-ski trak. Iztekajoči vlakemski trak i,z raztezala pa iso morali še vedno ročno zavijati in predeno prejo navijati. Velik pomen te iznajdbe je bil v tem,, da se je tako uvedlo raztezanje s pomočjo več parov raiztezalinilh valjev z istim premerom, od katerih so tekli naslednji valji hitreje kot prvi. Teh- Osn. pl. novembra in kumulativno (Nadaljevanje s 3. strani) s 104,2 %. Omeniti je treba, da je ta enota meseca novembra naredila največ uslug (mesečno!). Kljub navidezno ugodnim rezultatom pa je struktura proizvodnje slaba, ker je bilo adjustiranih znatno več surovih tkanin, kot predvideva letni osnovni plan. Poleg prekomernih količin surovih tkanin je večina proizvodnje maloserijska, kar zahteva mnoge manipulacije. Zastoje povzroča tudi neredno prevzemanje gotovih tkanin, ki zasedejo tudi do 70 palet, le-teh pa zato primanjkuje v proizvodnji. Tako nastopajo zastoji v notranjem transportu v taki meri, da resno ogrožajo normalno delo v obratu. I. kvalitete gotovih tkanin je bilo dosežene 82,4%. Plemenitilnici skupaj Novembra sta enoti dosegli skupaj 96,7% v tm in 97,5 % v m2. Tako imata skupaj kumulativno 97,2 % v tm in 97,6% v kvadratnih metrih. Vrednost tkanin, izračunana na podlagi prodajnih cen Mesečna in kumulativna vrednost tkamiin se ni bistveno spremenila. V plemenitilnici I je ostala na isti višini:, v piemenitilni-ci II pa je nekoliko nižja. Ukinja se - reelekcija direktorjev? (Nadaljevanje z 2. strani) skoncentrirani v relativno kratkem času (tilsk takrat objavlja vsak dan na desetine natečajev za direktorje), potem ostane zelo malo možnosti, da se družben® polir-tične organizacije in predstavniška telesa angažirajo v ustvarjanju pogojev za to, da na vodilna mesta pridejo res najsposobnejši ljudje. S tem dokumentom je tudi predlagano, da delovni kolektiv glaisuje o zaupnici, direktorju in ostalim vodilnim delavcem vsako leto olb razpravi o zaključnem računu. Predlagatelji, smatrajo, da je to najboljša prilika, da se objektivno ocenijo rezultati dela direktorja in strokovnega .osebja. V javnosti so. ti prediOgi naleteli na zelo živo reakcijo. Kadar se bo o predlogih govorilo v skupščini, bodo poslanci poleg argumenta »za« spoznani tudi z zahtevo, da se v zakonu sedaj ne izvršijo nobene večje zahteve. Najbolj zamerijo predlogom iz Slovenije zato, ker bi se s sprejemom le^teh oškodovalo ustavno načelo javnosti in dostopnosti vodilnih položajev vsem, ki izpolnjujejo pogoje. »Druga stran« pa poudarja, da je od uveljavljanja Obvezne reelekcije prešlo šale dve leti in da je zato ,še zgodaj, da o njenih učinkih dajemo končne zaključke. Slišijo se tudi pripombe na predlog, da se vsako leto glasuje o zaupnici vbdilniim ljudem delovne organizaci j e . Kot idejo izgleda, da jo nihče ne Odklanja, vendar se bojijo, da bi bil njihov Obstoj v kolektivu izključno odvisen Od tega, kakšna je letna bilanca podjetja. Ve ise tudi med drulgilm, da imamo ispolsobne direktorje tudi v kolektivih, ki kažejo slabe finančne rezuiltaite|,( ker uspeh v proizvodnji in plasmaju ne more biti salmo stvar ene ali nekoliko osebnosti, temveč Vseh zaposlenih, prav tako pa tudi mnogih drugih notranjih in zunanjih faktorjev. (TANJUG — št. 86) nično pravimo1, da je bilia obodna hitrost naslednjih valjev večja kot oibodina hitrost prednjih iin tako je nastalo raztezanje vlakniinske-ga traku. Ta način raztezanja je tudi še danes glavni, princip pri pripravljanju bombaža za predenje na modernih predilinih Strojih. L. 1748 je Lewis' Paul izdelal tudi napravo za mikanje bombaža in .ga tako še bolj enakomerno in čistejše pripravil za raztezalo na svdjem predilnem strdju. Ta mikalna naprava je bila 'sestavljena iz večjega števila vzporednih krtač z železnimi, v eni smeri ukrivljenimi iglami, ki so bile v presledkih pritrjene na posebni mizi (jsl. 1). Mikanje bombaža je potekalo tako, da se je material vlekel na drugo — zgornjo — krtačo z nasprotno ukrivljenimi iglami, čez spodnjo ležečo krtačo. Pri novejši izvedbi mikailne naprave je zgornja krtača že nadomestila vodoravni mikalini boben, ki so ga še ganili ročno. .Spodnja mikalna miza je bila izbočena, da se je 'tako prilagodila zgornjemu bobnu. Cim je bil bombaž ustrezno mikan, se pravi, ko so bila nesnaga in kratka vlakna izločena in so .bila ostala vlakna več ali manj izravnana, se je moralo bombažno plast ročno snemati in navijati kot tanki vlakniniski trak. 10 let kasneje je Paul še izboljšal svoj prvotni predillo! stroj tako, da je .hkrati zavijal in navijal predeno prejo, kar je bilo važno za nadaljnjo mehanizacijo predilnega postopka. S tam namenom je Paul skonstruiral svoj drugi prediini stroj. Na novem stroju je mikan bombaž tekel, skozi raztezala, iztekajoči, fini vlak-niiniski trak pa se je s pomočjo krila zavijal in kot preja navijal na cevko, nataknjeno na vreteno, ki se je vrtelo hitreje kot krilo. Na iistem principu je tudi Arkwright (Aikvrajt) leta 1708 skonstruiral večvretemski preidilni stroj, ki mu ga je izdelal urar King že daloima iz železa in medenine. Ta stroj velja še danes kot prvi mehanični .prediini strOj, ki je bil z velikim uspehom vpeljan v 'takratni začetni angleški tekstilni industriji. ■Poleg drugih izboljšav je ita prediini stroj že imel spodnje raztezalne valje z leseno prevleko. Zgornji dbtežilni valjčki so bili prevlečeni z usnjem in so z obteženimi vrvmi in škripci pritiskali na spodnje valje (sl. 2). V tem čaisiui je James Hargreaves (Džems Hergrilvs) na skrivaj izdelal poseben prediloi stroj, svojo svetovnoznano (spinning Jenny« (izg. Dženi — ime svoje hčerke), ki je predel in navijal izmenično na večje šte^ vilo vreten in ne obenem, kakor na dosedanjih predilnih strojih (sl. 3). Ta istroj je toil posebnost in zelo pomemben za naidaljlnji razvoj mehaničnega predenja. V sredini strojnega ogrodja so bili natikam navitki s predprejo. Poleg je bila montirana vodoravno os, ki je z vrvicami gonila več pdševno Stoječih predilnih vreten. Na gibljivem vozičku ata bili pritrjeni 2 leseni ravnili, eno naid drugim, 'ki sta tvorili stiskalnico, skozi 'katero1 so bile .speljane predlprej-ne niti. do1 vrha predilnih vreten. Pri odprti ßitiiskalnici je predilec Vlekel Z levo roko voz nazaj, da se je 'tako odvila določena dolžina predpirbje (1 m do- 1,20 m). Po zapiranju stiskal nice je predilec vlekel voz še nekoliko om nazaj, da se je raztezala ipredpreja, ki je bila napeta med vreteni in stiskalnico. Potem je predilec z desino roko zavrtel veliko ročno kdo, ki je preko vrvi in pogonske osi ali bobna gonilo vretena da se je raztezala predpreja, zavijala in u iridila. Delavec je potem voz potisnil nazaj proti vretenu in medtem navijal izpred eni konec preje na cevke., ki so bile nataknjene na predilinih vretenih. Opisana dela je predilec ponavljal toliko časa, .dokler ni bil iz-predeln ves' navitek, tako imenovani cops ’(kops). Cim je javnost zvedela za ta stroj je moral izumitelji Hargreaves iz svojega bivališča po-(Dalje na 5. strani) Ves ta napor v šoli in doma zahteva od otroka telesne in duševne moči, kar mu nudi v veliki meri ustrezna prehrana. Ce otrok take ,prehrane nima, postane bled in slaboten, neodporen proti boleznim, se počasneje telesno in duševno, razvija, težko izvršuje šolske .naltoge in obveznosti. Prav zaradi vseh teh okolnosti je prav, da smo vedno pozorni tudi v pogledu pravilne in kalorično odgovarjajoče prehrane otroka, Poudariti moram, da ni že dovolj, če otrok velik® je. Zelo slabo je, če ima otrok enolično hrano, ker taka hrana organizmu škoduje, pa ise zato ne smemo čuditi, če otrok izgubi tek, če nam hujša in podobno. Bolje je manj jesti, pa tisto raznoliko in kalorično! Pogosti so primeri, da je otrok slabo hranjen zaradi prezaposlenosti, staršev, ki. tak® nimajo časa, da bi se otroku pravilno, posvetili. Nekateri starši tudi ne vedo, kakšna hrana je za otroka najbolj primerna. Posebno v zimskem in spomladanskem času .se kaže pomanjkljiva (prehrana, ker otroku primanjkuje sadja iln zelenjave, kar povzroča v njegovem organizmu pomanjkanje vitaminov. Tako pomanjkanje vitaminov povzroči pri otroku utrujenost, zmanjša mu voljo do učenja in niso redki pojavi, da otrok tudi zboli. Starši bi «torej morali poznati ustrezno prehrano za otroka, ker ga boldo le tako obvarovali vseh nevarnosti, ker mu bodo le tako omogočili, da bo či.l in zdrav, pa tudi sposoben za učenje in razvoj. Taka hraina mora vsebovati primerne količine ogljikovih hidratov, beljakovin, masti, vitaminov in mineralnih snovi. Vsega tega je dovolj v črnem kruhu, mleku, siru, maslu, sadju, zelenjavi in telečjem fer govejem mesu. Se prav posebno so za otrokov razvoj pomembne beljakovine; če bo zato otrok popil vsak dan pol litra mleka, bo imel njegov organizem dovolj beljakovin. Pri vsej prehrani pa moramo skrbno paziti tudi na to, da je hrana sveža, da ni postana ali pregreta, ker taka otrokovemu organizmu resno škoduje. Poleg dobre i.n primerne prehrane doma, je zelo pomembna in učinkovita tudi prehrana v šoli. Topel obrok, ki ,ga dobi otrok v šolski kuhinji, je zanj izrednega pomelna, saj mu nadoknadi moči, ki jih porablja za sVo'jo pazljivost in sodelovanje. Da je tak obrok resnično pozitiven,, naj dokažejo naslednji podatki: vpliv takega obroka v šoli. :s® prouče“-vali v teku enega leta na dveh skupinah otrok (starih 6 do 11 let), od katerih je ena skupina dobivala omenjeni dodatni obrok v šoli, druga pa ne. Proučevali so dva. elementa, in to: koliko so otroci v enem letu zrasli ( v povprečju) in za koliko s® postali v povprečju težji. Rezultati so bili naslednji : učenci, ki so dobivali dodatni obrok, so pridobili, v poprečju na teži 3 kg in 176 gramov, zrasli pa so za 6,7 cm; učenci druge .skupine, ki ni dobivala dodatnega obroka, pa so pridobili v poprečju na teži 1 kg in 747 gramov ter zrasli v poprečju za 4,7 cm. Podatki dovolj jasno kažejo, da je ta dodatni obrok otroku potreben, da mu je koristen, pa zato nimajo prav itdsiti starši, ki otroka, za ta obrok prikrajšajo. Na zaključku naj ponovim : bodimo vestni in skrbno pazimo na otrokovo prehrano, da bo vedno dovolj pestra in bogata na prej naštetih elementih. Glejmo, da dobi otrok pred odhodom v šolo izdaten zajtrk (mleko, sir, maslo), da bo dobival dalje .tudi dodatni topli obrok v šoli. Tudi pri ostali hrani (kosilo, malice in večerje) pazimo na 'to, da bo raznolika in bogata na kalorijah. Ce nam bo taka prehrana naredila nekoliko Več dela, naj nam to ne bo odveč, saj bomo talko storili vse za svojega otroka, za njegov pravilen, razvoj ,v mladih letih, ki so odločilna za vise njegovo življenje. F. D. Predenje bombaža skozi 4 stoletja (Nadaljevanje s 4. strani) bagniti v Nottingham. Napadli so tga namreč predicci, iki so predili še ročno, pa so se bali, da bodo zaradi večjega ištevila vreten na hitrejšem prediineto stroju ostali brez dela. V Nottinghamu, je Hargreaves, povečal število vreten od 8 na 20 in Ikasneje na 50 in 100 vreten. To je začetek mehanizacije finega predenja, medtem ko so bila pripravljalna dela za predenje še vedno primitivna in ročna. 1772. letal sta Paul in Arkwright vpeljala mikailnii in snemalni boben ter sekirice za snemanje mikanega pramena poljubne dolžine. S teim 'je ibii v glavnem — glede najvažnejših delovnih naprav — iznajden danaišniji milkataik. Razumljivo je, id!a za pogon teh — vedno težjih — strojev človeška sila ni več zadostovala. Živali (osle, konje) so vpregli v vitle (sl. 4) in s prenosnimi napravami pognali prediliniäke stroje. Kasneje so koristili vode na velikih vodnih kolesih., in kasneje vodno paro v parnih ©trojih, pač za pogon vse predilnice. Sodobna tekstilna industrija izključno uporablja elektromotorje razne velikosti, tkii se latolko neposredno montirajo na posamezne stroje. Za potrebe takratnih velikih angleških bombažnih manufaktur obrtniška izdelava predilniških strojev ni več zadostovala. Nastale iso livarne i;n delavnice ter kasneje velike strojne tovarne, kjer so vedno več konstruirali na znanstveni podlagi; tam tudi še danes izdelujejo precizne pre-dilniške stroje za tekstilne tovarne na vseh kontinentih. Pred prvo svetovno voljno so bili pre-diiniški Stroji pretežno angleškega izvora. Zato so tekstilci še pred' nekaj leti uporabljali izključno angleški dolžinski, in utežni merilni sistem (Ne, funte, cole, hamksd itd.). Z naraščanjem strojnega predenja, se je stopnjevala zahteva po vedno boljši 'kakovosti preje. Prve iznajdbe strojnega predenja so znatno povečale proizvodnjo, le malo pa sta se izboljšala enakomernost in izgled preje. Tudi finoča predenih številk (Ne) je bila zelo omejena. Nadaljnja naloga je torqj 'bila izboljšati enakomernost in omogočiti predenje finejše preje. To je privedlo do spoznanja, da neposredno predenje mikanega pramena še ne zadostuje in da ga je potrebno predhodno iše postopoma raztezati in dvpjiti. Iz teh razlogov so skonstruirali raztezalke 'itn pred-predilne stroje (flyer — izg. fla-jer), ki ;so že imeli poseben mehanizem za pogon cevk in enakomerno1 navijanje. Izvedba teh izboljšav je trajala mnogo let in šele 1820 so bile praktično uporabne. Za predenje posebno tanke in kakovostne preje iz izredno finega 'bombaža so po mikanju vključili še česalni stroj, ki ga je leta 1845 izumil Josua Heil-mamn. Mikani ali česani pramen je tekel potem pred končnim predenjem še skozi 3 do 4 raztezalke in skozi 3 do 4 flajarje. Zaradi nadaljnje izpopolnitve raztezal, na sodobnih predilnih strojih ise uporabljata danes samo še 2 raztezallki in po 1 fla j er za izdelavo odgovarjajoče predpreje, ki se lahko izprede do najfmdjše preje. Z uvedbo teh pripravljalnih strojev pred končnim predenjem je bila doseižena pomembna delitev dela, kar je znatno povečalo proizvodnjo'. Vrednost izdelane bombažne preje v Angliji je bila leta 1894 za 450 krat večja kakor v letu 1760, kljub temu da ©o se stroški za izdelavo medtem znižali za polovico zaradi delne mehanizacije. Nadaljnji korak v razvoju pre^ dilnega stroja je napravil Simon Crompton (izg. Sajrnon Kromp-tan)i. Za konstrukcijo svojega muie-stroja ali mule-Jemny (mule zato, ker je stroj nastal iz dveh strojev kakor mula iz osila in konja) j,e uporabil ražteizalo krilno-predillnag'a stroja in predelan voz öd Jenny-stroja. Montiral je raztezalo in navitke s predprejo na stoječem ogrodju in vretena za predenje na gibljivem vozu. Predenje je potekalo samo med’ iztekom voza in navijanje gotove preje med gibanjem voza v nasprotni smeri proti raz-tezalu. Na tem isitroju iso1 že predli razmeroma enakomerno in fino prejo. Sčasoma je bil mule-stroj še izboljšan in izdelan s 120 do 400 vreteni. Nekoliko let kasneje je bilo delovanje stroja že popolnoma samodejno in zato imenovan selfaktor (sl. S), ki je imel že 800 do 1.200 vreten. Tiiscče teh kompliciranih strojev je polnilo velike prediine dvorane po vsem svetu, kejr se je predla najfinej-ša in najenakomernej'ša preja. Velik preobrat v predenju je toiila^ predelava 'kriln a-pirödüll nega stroja v prstančni stroji. Stari krilno predidni stroj1 je imel to slabost, dia iso morale niti vleči težke lesene cevke in zato ni dopuščal večje vretenske hitrosti in predenja finejše preje. Amerikami so vretenska krila nadomestili z lahkim jdklemim tekačem, ki teče na prstanu in vleče nit za seboj. Všled tega je bilo mogoče povečati, vretenske obrate od 4.000 na 9.000 obratov na minuto. S tem je bila doiseižena vre-tenska hitrost selfaktorja. Ker ta razmeroma enostavni stroj prede in navija Obenem je bila na njem proizvodnja za 00 do 80'% večja kakor proizvodnja na zaimotanelm sedfaktorju. Prstančni. stroj je postal tekmec selfaktor ju im ga je tudi popolnoma izpodrinil. Pred drugo svetovno vojno je sicer obratovalo še nekoliko sedfaktor-jev v predilnici, iLitilja. Sodobni prstančni stroji obratujejo z 12.000 do 14.000 vretenskimi obrati; 'kakovost preje pa komaj kaj zaostaja za prejo, ki je bila predena na počalsinem sdlfaktorju. V splošnem obratujejo moderni prediiriilški stroji hitreje kakor pred 50 deti. Talko se je povečala proizvodnja na mikadnilku 4 krat, na raztezalkalh 6 krat, na flajerju 3 krat im na pnstamčnem stroju 1 krat. Tehnologi še vedno poizkušajo nove ih 'hitrejše postopke predenja bombaža, da bi se v doglednem času predlo brez flajerja in na popolnoma drugačnih predilnih strojih, brez vreten in prstanov. M. S. Srce v svoji lastni zadevi - poučno! Lepo ravno nisem. Tehtam 335 g, na videz pravzaprav zelo neznatno. Toda nekaj sem prav zares: suženj svojega gospodarja, suženj, ki dela brez prestanka. Janez mu je ime, gospodarju. Petinštirideset let mu je, dobro je ohranjen, krepak in možat, ima prikupno ženo, tri otročiče in je zelo podjeten. In kdo sem jaz, Janezovo srce? V njegovi prsni votlini visim na vezeh, sem 15 cm dolgo in na svojem najširšem delu 10 cm široko ter bolj podobno hruški kot srcu, kakor ga navadno vrezujejo zaljubljenci v debla ali klopce. Glede tega vrezovanja ali pravzaprav glede ljubezni, ki jo spravljajo pesniki v zvezo z menoj, vam kar naravnost in odkrito povem, da so mi tako imenovana čustva popolnoma neznana reč. Z ljubeznijo kot tako nimam tedaj prav nobenih stikov. Nič drugega nisem, kot črpalka s štirimi predeli, ki opravlja težko delo. Pravzaprav dvojna črpalka — katere en del poganja kri v pljuča, drugi pa po telesu. Vsak dan črpam kri po 100.000 km krvnih žil, kar bi zadostovalo, da bi se napolnila cisterna z obsegom 15.000 litrov. Neverjetno, kaj, pa so vendar podat, ki točni. Če Janez sploh kdaj pomisli name, potem misli, da sem občutljivo in slabotno. Jaz pa slabotno?! Kot da ne bi v njegovem življenju do zdaj pretočilo že 300.000 ton krvi. Brez bahanja lahko rečem, da opravljam delo, ki je dvakrat tako veliko kot ga opravlja nožna muskulatura tekača ali ročno mišičje boksarja težke kategorije. Ta muskulatura naj bi samo enkrat poskusila prevzeti moje delo — v trenutku bi postala kupček žolce. V telesu ni mišičevja, ki bi se moglo meriti z menoj. Kvečjemu mišičevje maternice pri porodu, pa še tisto deluje samo največ nekaj ur, ne pa neprestano, noč in dan, in to sedemdeset let in več, kot to zahtevajo od mene. Toda, čakajte! Neprestano je vseeno nekoliko pretirano rečeno. Počivam namreč tudi jaz — v času med posameznimi udarci. Moj levi prekat potrebuje za to, da se stisne in požene kri v telo, približno tri desetinke sekunde. Nato pa imam nekako pol sekunde časa za počitek. In kadar Janez spi, njegove žile lasnice večidel ne delujejo — pa imam zato manj dela in med spanjem tudi ne udarjam 4. slika 5. slika 6. slika 72 krat na minuto, temveč le 55 krat. Le redko se zgodi, da Janež misli name in to je pravzaprav dobro. Ne bi mi bilo prav, da bi postal Janez nekak srčni nevrotik, ki bi s svojim premišljanjem in strahom škodil sebi in meni. Če pa si kdaj dela skrbi zaradi mene, potem se navadno moti. Nekega večera, preden je zaspal, je prisluškoval mojemu bitju in se hudo prestrašil, ko enkrat nisem udarilo, ampak sem udarec izpustilo. Joj, nekaj je narobe, je pomislil, pa bi si bil to skrb lahko prihranil! Tu in tam tudi pri meni izostane vžig, natanko tako kot pri Janezo. vem avtomobilu. Jaz si namreč samo proizvajam svojo električno strujo in pošiljam dražljaje, ki povzročajo krčenje in raztezanje. Včasih pa si dva udarca sledita tako neposredno drug za drugim, da se zdi, kot da sem enega preskočilo. Pa ni res! Janez bi bil presenečen, če bi vedel, kolikokrat se to pripeti, ne da bi za to vedel. Če se prebudi iz hudih sanj, se prestraši, ker hitro in močno bijem. Pa ni nič hudega! Prav tako kot je bežal on pred nevarnostjo v sanjah, sem bežalo tudi jaz. Ko se pomiri on, se pomirim tudi jaz. Janez mi podtika vse mogoče. Utrujenost, omotico in kaj vem, kaj vse. Toda utrujenosti nisem krivo jaz in če ima kdaj malo omotice, je to navadno v zvezi z ušesi. Včasih, ko sedi za mizo, začuti v prsih naenkrat ostro bolečino in takoj misli na srčni napad. Nič strahu! Bolečina prihaja iz prebavnega trakta. Janez je pred uro ali dvema prav dobro jedel in preveč. Če z menoj ni nekaj v redu, se javim s signalom bolečine vedno šele po prevelikem naporu ali razburjenju. Moj signal pa mu pove, da za prekomerno delo, ki mi ga je naložil, ne dobivam dovolj hrane. Kako pa si nabavljam hrano? S krvjo seveda. Čeprav pa je moja teža le dvestoti del telesne teže, potrebujem za svojo prehrano dvajseti del krvi. Z drugimi besedami: za svojo prehrano potrebujem desetkrat več krvi kot vsi drugi organi in tkivo v telesu. Vendar pa ne črpam svojih hranilnih snovi iz krvi, ki se pretaka skozi moje štiri predele, temveč me prehranjujejo moje lastne — tako imenovane koronarne arterije, to sta dve arteriji, ki se raz- prezata po meni liki drevo s svojimi vejami. Vidite, to je pa moja slaba točka, kajti obolenje teh arterij je dostikrat povod, da obstanem. že takoj v začetku življenja se začno na notranji strani teh arterij odlagati mastne snovi — zakaj, ne vem — odlagana plast postaja vedno debelejša in utegne se zgoditi, da sčasoma popolnoma zapre pretok krvi; zgodi se tudi, da se kod v telesu odtrga kosec strjene krvi ali masti, ki preide s tokom v koronarno arterijo, jo zapre in del mojega mišičevja ostane brez hrane in mora od-umreti. če se zapre majhna žilica, je poškodba majhna, če pa se zapre glavna žila, je poškodba lahko velika kot pol žoge za tenis. V ta. kem primeru pa je seveda moje nadaljnje delo navadno nemogoče. Janez niti ne sluti, da je pred petimi leti imel srčni napad. Tako je bil poglobljen v svoje delo, da niti opazil ni kratkega zbodljaja v prsih. V majčkeni arteriji na moji hrbtni strani se je bil stvo-ril zamašek in potrebovalo sem dva tedna, da sem odstranilo mrtvo tkivo in stvorilo na tistem mestu zarastlino, veliko kot grah. Janez izhaja iz rodbine, ki je nagnjena k srčnim napadom. Statistike napovedujejo, da bi mu tudi jaz kdaj utegnilo delati težko-če, kajti proti podedovanim napakam sem tudi jaz brez moči. Vsekakor pa Janez lahko marsikaj ukrene, da zmanjša to nevarnost. Predvsem je za svojo velikost pretežak. Včasih se norčuje iz obsega okoli pasu, pa nima prav. Po njegovi masti se razpreza okrog 700 km žilic lasnic, ki jih moram prehranjevati s krvjo, poleg tega pa mu moram še pomagati nositi po svetu tiste odvišne kilograme, kar je zame prav nepotrebno — lahko bi se reklo — nadurno neplačano delo. S tem pa smo prišli do Janezovega previsokega pritiska, ki znaša 140/90, to pa je za njegova leta najvišja dovoljena mera. 140 pomeni pritisk, ki ga moram premagati tedaj, ko se stisnem, 90 pa je pritisk v odmoru, ko med dvema udarcema počivam. Ta drugi pritisk je važnejši. Čim višji je, temmanj počitka imam in brez tega kratkega počitka, ki je nam srcem odmerjen po naravi, tudi nas eno ne more delati. Janez bi lahko mnogo storil, da bi si znižal pritisk. Predvsem bi moral (dalje na zadnji strani) I C A CHI qui Vzorček kvačkanja objavljamo na 8. strani, ker nam je tu zmanjkalo prostora. Uredništvo 3uru 4«l S Urv, 10 oia Mo 41 t«- 8 CAVvj Obleke Iz našega blaga - enostavne In lepe 1. Iz enobarvnega volnenega ali sintetičnega blatga (rdeča barva bi bila zelo prilmenna) ukrojimo lepo zvončasto obleko. Stoječ ovratnik in obroba pri krilu sta nekoliko svetlejše barve, kot sama obleka. 2. Obleko naredimo iz enobarvne sintetike. Kroj je zopet zvončast, poudarek pa so dvojni šivi. 3. Ljubka obleka, ki je narejena iz potiskane sintetike. Obleka je zvončastega kroja in ima vstavljen ovratni del. Pentlja je enobarvna in odgovarjajoče barve. 4. Lepa obleka iz enobarvnega pike j a, ki ga tudi izdelujemo v našem podjetju. Poudarek je na spredaj vstavljenih delih z dvojnimi šivi. 5. Obleka je iz potiskanega blaga in rahlo oprijetega kroja. Ovratnik in žepi so kombinirani z enobarvnim blagom. Spredaj všijemo zadrgo. 6. Ta obleka je tudi iz enobarvnega pikeja, ima pa zaniimiive šive v palsnetm delu in koničasto vstavljeni ovraitni del. 7., 8. in 9. To so trije modeli večernih oblek. Krojene so iz sintetičnega blaga, barve pa so poljubne in svetle. Kroj je pri vseh treh modelih isti, pri tem pa ima prva obleka viisok — vulkanski — ovratnik in dolge rokave. Bordure pošijemo s perlami adì bleščicami, lahko pa kombiniramo tudi čipko. 10. Spomladanski kostim je (krojen iz tweeda. Jopica ilma v pasu šiv, žepi pa so vrezanil navpično. Krilo j'e krojeno navzven. 11. Lep kostim iz svetlega volnenega ali sintetičnega blaga. Posebnost je spodnji del jopice, ki ima pet vrtet Silvov. Ovratnik je stoječ. Na rokave prišijemo krzno iste barve. NAVODILO ZA KVAČKANI VZORČEK Kapica in jopica sta primerni za otroka od 1 do 2 leti. Število' ver. p. za natenutek je deljivo s 6; delamo 3 verižne petlje. 1. vrsta: 3 ver. p. nalsnutka preskočimo, 3 'šifoične p., 2 ver. p. naisnuitfca pretekočihio, 1 g. p. + 3 ver. p., 3 šifoične (stebriček) p. nasmutka preskočimo, 1 gosto p. +. Od + do + ponavljamo. 2. vrsta: obrnemo s 6 ver. p., + il g. p. v 3, šib. p. iz prejšnje vrste (v vrh 3 šib. p.), 3 ver. p., šib. p. v lok 3 verižnih petelj iz prejšnje vrste +. Od + do + ponavljamo. Ponavljamo 2. vrsto. Za kapico naredimo 2 dela, kot prikazuje skica, le da je notranji del 'brez podaljška, ki se zapenja pod brado, t. j. samo 46 cm. Mak Leteči čolniček ... leteči čolniček ... let Dragi bralci! Precej dolgo me ni bilo, kaj ne? Nič ne de, bom pa v lem letu vse nadoknadil, kar sem zamudil v preteklem. Ce vas morda zanima, zakaj sem bil toliko časa tiho, moram priznati, da ne po svoji krivdi ali želji, temveč na zahtevo našega urednika. Nekega dne mi je enostavno dejal: »Veš Leteči, ti imaš predolg jezik, jaz jih pa zaradi tega požiram. Da bo tega konec, boš iti nekaj časa tvoje čvekalo zaprl, pa bo vse zopet v redu!« Jaz sem lepo svoja polk-na dol zaprl in čakal, da se bo vreme zopet zjasnilo. Kdor čaka, ta dočaka, sem si mislil, in res je tako. Pred dnevi se je nenadoma pojavil pri meni sam tovariš urednik Tekstilca, in dejal: »Veš Leteči, hudo je, kadar čvekaš, še huje pa je, če si tiho!« Tako sem dobil ponovno dovoljenje za sodelovanje v Tekstilcu, v veselje večine in na jezo nekaterih. Vse to pa meni nič mar, ker je zame važno le to, da si zaslužim svoj košček kruha. Toliko sem moral povedati v pojasnilo, da si moje dolge odsotnosti ne boste napak razlagali. V tej prvi števiJki ste verjetno že opazili, 'da so poleg mojega besedičenja tudi lepo 'ilustrirane sličice, s katerimi je urednik sku- šal prikazati razne nepravilnosti in slabosti, ki. se dogajajo v našem Ljubem podjetju. Nekateri jih boste verjetno razumeli, vsi pa brez besedila gotovo ne, pa sem jih zato bdlj podrobno opisal. Prva slika kaže razmere v menzi v Obratu I. Vsem je poznano, da je trdba v menzi čakati pri enem okenčku na topli obrok, pri drugem na čaj ali mleko, pri tretjem pa na mrzlo malico. Takšno čakanje .bi vzame kair polovico časa, ki je odmerjen za malico, pa moraš '.nato vse hitro zmetati vase, če 'hočeš biti pravočasno na delovnem mestu. Bi pa 'tiuidi tako še šlo nekako, če bi ,se visi koristniki držali reda, če bi torej lepo čakali v vrsti in ne delali zmede. So namreč nekateri tako nesramni — predvsem so to ženske — da -gredo mirno mimo vnste, se ustavijo pri' okenčku za topli obrok in vsiljujejo svoje listke prij atelj am, ki. lepo čakajo v vrsti. Da se tak prijatelj, ne bi zameril, pač vzame tak blok, vzame 2, včasih tudi tri. Ker je 'takih posiljevalcev kar precej, se čakanje zelo zavleče, saj se pogosto po deset in velč minut v vrtsti .sploh ne pomakneš najprej'. Tak nered sili ljudi, da prihajajo po 15 minut prej, kot je določeno. Kakšen smisel ima, če lepo čakalš v vrsti, ko tako nikamor ne prideš? Zato svetujem vsem tistim, ki -so doslej čakali v vrsti, naj se kar podrenijajo k okenčku ali pa naj zadevo obrnejo v svojo korist: počakajo naj nekaj minut, nato pa lepo spred in naj — za spremembo vzame blok tisti, ki ga je doslej dajal drugim. Danes bom ostal samo pri splošnem opisu, prihodnjič pa bom začel take grešnike kar naštevati, pa ibilo to lepo in prav ali, pa ne. Ce velja red za ene, naj velja za vse! Na drugi slikici pa vam predstavljam veselo skupino žensk, ki se tako ljubijo, da niti pri malici ne morejo živeti ona brez druge. Te ženske se drenjajo okoli ene mize, čeprav je naokoli dovolj prostora za udobno molčanje, se krohotajo na glas, pripovedujejo šale, vpijejo, da se jih sliši po vsej menzi, delajo skratka tak hrup in so tako zanimive, da se na njihov račun mnogi zabavamo. Eni člani sicer pravijo, da so nevzgojene, enim gredo na živce, meine osebno pa prav nič ne motijo, ker razumem, da je težko, če človek ne more biti ves čas poleg ljubljenega bitja. Sličica s Skodelicami pa ni več aktualna, ker kmalu ne bo več centralne kuhinje za proizvodnje črne kavice, saj bodo oddelki do- TUDI KARTE NAS LAHKO RAZVEDRE! Kako Igrati tarok Tarok je zanimiva in dinamična igra, ki človeka) pritegne in v taki meri zaposli, da pozabi na težave in probleme. Nič ni bolj prijetnega, kot enkrat tedensko igrati tarok s prijatelji. Tarok karte dobite v vsaki trafiki, knjigarni ali v trgovinah z igračami. Kart je 54, od tega je 22 tarokov, ostalo pa so običajne igralne karte — od kralja do sedmič oziroma enojk (asov). Kot dodatna karta je še KAV AL, ki je po jakosti med damo in fantom. Za razliko od običajnih »šnops« kart, imata pik in križ: kralja, damo, kavala, fanta, desetico, de-vetico, osmico in sedmico; karo in src pa: kralja, dama, kavala, fanta, štirico, trojko dvojko in enojko. Pri tem je desetica enakovredna stirici itd. Posebnost teh kart so taroki. Tarok s številko (rimsko!) 1 je P AG AT, s številko 21 (XXI) je MOND in kot najvišji tarok je karta brez rimske številke, ki jo imenujemo ŠKIS. Vse tri imenujemo — TRULA. Tarok lahko igrata dva, trije ali štirje igralci. Najbolj zanimive so igre v troje, pa bom zato v nadaljevanju pisal o tej igri. KAKO TOREJ IGRAMO TAROK V TROJE Karte dobro premešamo, nakar jih levi soigralec privzdigne ali zabije. Če jih privzdigne, potem jih razdelimo takole: 6 kart damo v talon, vendar tako, da jim ne spremenimo vrstnega reda. Nato damo igralcu, ki je na naši desni 8 kart in v tej smeri tudi druge-(Dalje na zadnji strani) M11H USPEŠNA AKCIJA V KRANJSKI ISKRI Decembra meseca preteklega leta je tovarniški komite mladine organiziral v kranjski Iskri seminar z namenom, da bi se mladina, ki dela v tej tovarni, seznanila s pravicami in dolžnostmi, ki jih ima v podjetju in da bi spoznala bolj podrobno tudi samo podjetje. Odziv mladih je bil izreden, prav tako pa so bila odlična tudi predavanja, in to: o tovarniški zakonodaji, o razvoju tovarne in o njenih perspektivah, o samoupravljanju ter o delu in vlogi družbeno političnih organizacij. V našem podjetju je zadnje čase bolj malo čutiti delovanje mladinske organizacije. Prav zato verjetno ne bo napak, če bi organizirali podoben seminar tudi pri nas. Morda bo prav tako razgovor sprožil večjo aktivnost naše mladine oziroma njene organizacije. P. G. TEČAJ ZA ADMINISTRATORKE IN KORESPONDENTKE V TOVARNI »SAVA« Udeleženke so morale narediti dvoje: 1. Za preizkus njihovega znanja iz slovenskega jezika so morale napisati nalogo: Kako bi potekalo moje delo bolje in ugodnejše? Po ugotovitvi komisije so bile naloge udeleženk dobre, saj so pokazale solidno znanje. Njihove naloge so bile brez večjih vsebinskih, stilnih in jezikovnih napak. 2. Morale so pisati zapisnik na redni seji komisije za kadre. Tu je bil rezultat nekoliko slabši: upoštevale so sicer enoten sistem pisanja zapisnika, bilo pa je ponekod čutiti potrebo po večji preglednosti in natančnosti, po jasnejši formulaciji sklepov in po lepši slovenščini. Zaključek tečaja je bil naslednji: vse udeleženke so tečaj uspešno prestale. Vse obvladajo strojepis, večina tudi stenografijo, nekatere bi morale izpopolniti znanje slovenskega jezika. Tak tečaj bi brez dvoma koristil tudi našim administratorkam, korespondentkam in stenodaktiiografinjam. Dejstvo namreč je, da pri nas ne moremo govoriti niti o enotnem sistemu pisanja zapisnika, da so naši zapisniki včekrat premalo pregledni in natančni, predvsem pa v njih pogrešamo lepo slovenščino. P. G. bili svoje prostorčke, kjer jo bodo potlej proizvajali. Tako bo rešen dolgoleten problem, ki je marsikateri kuharički požrl kup živcev in mnogo dobre volje. Vedno sem trdil, da se bodo tem Kranj-kam vremena zjasnila, pa se bodo kmalu — po dolgih lotih — resnično. Z analitikom trga imajo v kon-jumkturnem Oddelku pač smolo: najprej so ga mesece iiskali, nato pa spet izgubili. Kaže, da bo to delovno mesto res problematično, kot je bilo doslej. Nič hudega, pravim jaz, če smo doslej shajali brez analize trga, bomo pa tudi poslej, saj en sam človek 'tudi ne bi napravil čudeža okrog prodaje. Res ne razumem, zakaj se nekateri stanovalci v novem provi-zoriju toliko razburjajo zaradi tega, ker v njem še nimajo urejenih sanitarij. Mar jim ni sedaj prijetno, ko lahko kar večkrat dnevno skočijo v druge zgradbe, pač z izgovorom, da gredo tja, kamor mora še' papež peš. Rož pa tako kmaiu ne bo treba več zalivati, ker so večji del že zmrznile. Edino, kar je nekoliko nerodno je, da si morajo tudi roke umivati drugje, vendar zaradi toga ne bo nikogar konec, pa tudi zmrznil ne bo. Tisti, ki znajo samo kritizirati naj malo pomislijo na mnoge diruge zemljane, ki žive in delajo še v mnogo težjih in slabših pogojih, kot oni, pa vdano prenašajo vse gorje, in upajo, upajo na boljše in lepše dni. Čudi me, zaikaj urednik ni prikazal s isličicami tudi to, kako člani kolektiva zmrzujejo v naši menzi v obratu I. Talko ogromen prostor pač zahteva zadostno ogrevanje, sedaj pa talm greje en sam radiator, visi ostali pa so mrzli. Upravnik je sicer že večkrat prosil odgovorne ljudi, naj 'to slabost popravijo, vendar se nihče ne zmeni za taka i,n podobna opozorila. Predstavlja pa tak mrzel prostor veliko nevarnost za vse tiste člane, ki pridejo iz iplemenitiLni-ce I in iz adjustiirmiice, ker imajo v teh oddelkih dokaj: vroče, pa so zato slabo napravljeni. V času odlmora pač ni časa, da bi se človek napravljal in potelm zopet slačil, 'ker je potem ofo vsem čakanju pri okenčkih in še za malico premalo pol ure odmora, pa zato vsak kar tako dblečan teče v mrzlo menzo, kjer stoji in stoji in se kaj lahko prehladi, Najbdji pa je prizadeta moč v bifeju, ki je tam od 7. ure zjutraj: do 18. ure zvečer, ves čas v mrazu. Tak odnos prav gotovo ni tisti, 'ki pcavi, da je človek na prvem mestu v kolektivu, vise ostalo pa šele na drugem. Naj bo za danes dovolj', kaj več iin zopet . kaji drugega pa prihodnjič! L. č. Srce v svoji lastni zadevi - poučno! (Nadaljevanje s 5. strani) shujšati. Čudil bi se, kako bi kmalu padel njegov pritisk. Potem kajenje! Janez pokadi dnevno 40 cigaret, to se pravi, da sprejme v 24 urah vase 80—120 miligramov nikotina, tega precej hudega strupa. Nikotin oži žile, predvsem na rokah in nogah in zaradi tega zvišuje pritisk, ki ga pri svojem delu moram potem premagovati. Ena sama cigareta pospeši udarce od 72 na 80 v minuti. Janezovo naziranje, da je zanj že prepozno, da bi se odvadil kajenja, je zmotno. Zame bi bilo še vedno veliko olajšanje, kadarkoli bi ga opustil. Pa tudi v drugih ozirih bi mi Janez lahko mnogo pomagal. Moj gospodar je strašno nemiren duh in si zlepa ne privošči miru. Povsod mora biti zraven, vedno bega sem ter tja. Seveda ne ve, da so zaradi tega njegove nadledvične žleze vedno preveč razdražene, da zaradi tega proizvajajo preveč adrenalina in noradrenalina, ki zvišuje pritisk, kar je — po nikotinu — ponovna obremenitev zame. Saj mu vedno pravim: če miruješ ti, mirujem tudi jaz. Toda noče razumeti. Še nekaj bi bilo treba tu omeniti. Janez se zelo rad vozi Z avtomobilom, ker je udobno in hitreje pride do cilja. Potem pa se naenkrat domisli, da premalo stori za svojo rekreacijo pa se loti igranja tenisa ali gre na nogometno igrišče igrat tekmo. Pri tem pa name prav nič ne pomisli, da moram namreč med tekmo opraviti 5 — 6 kratno delo kot normalno. Ker so moje lastne žile le več ali manj zamaščene, je tak podvig zanj in zame zelo tvegan. Pri treniranih športnikih je to drugače. Tam ima srce čas razviti počasi množico žil in žilic, ki prevzamejo funk- cijo tistih žil, ki se eventualno zamaše. Škoda potem vsaj ni občutna, celo pa ne katastrofalna. Zato bi Janez storil bolje, če bi vsak dan prepešačil vsaj pet kilometrov, skočil tu in tam po kakih visokih stopnicah in dal tako meni čas in priliko, da se pripravim za primer poškodbe kake žile. Končno se ozrimo še na hrano. Saj ne zahtevam od Janeza, naj bi se držal kake diete, nikakor ne. Toda, poglejte! Janez črpa 45 odstotkov svojih kalorij iz maščob, ne zaveda pa se, da mu prav zaradi tega s 50 odstotno verjetnostjo grozi konec zaradi poapnenja žil. Želim si le, da bi enkrat lahko gledal, kaj se v njegovem organizmu godi po takem težkem in mastnem kosilu. Videl bi, kako se na rdeče krvničke obešajo majcene kroglice masti in tvorijo z njimi pacasto zmes in to naj potem jaz poganjam sko. zi žile lasnice. Egoist jaz res nisem, toda vse, kar je prav! Saj storim za Janeza vse, kar morem, vendar bi bilo prav, če bi tudi on večkrat pomislil name, recimo, kadar prižiga cigareto za cigareto, kadar se po nepotrebnem vozi, namesto da bi pešačil, da bi malo manj stregel svoji sli po jedi in shujšal za kakih deset kilogramov. Potem bi bila še mnogo boljša prijatelja kot sva in moje delo zanj bi lahko brez truda trajalo še mnogo let. 1. NAGRADNA KRIŽANKA Vodoravno: 1. strokovnjak za statistiko, 9. del pohištva, 14. a-zijisko riževo žganje, 18. Shramba za vozila javnega prometa, 19. velik slovenski premogovnik rjavega premoga med Savo in Mrzlico, 21. muslimanska verska knjiga, 23. vrsta prikuhe, 24. začetek tekme, 25. prebivalci velike države v Severni Ameriki, 27. naslov znane kraiške pesmi Srečka Kosovela, 28. naslovna junakinja romana Andersena-Nexöja »Sirota . . .«, 29. Partizansko ime Djura Pucarja, 30. nevarna bolezen, 31. moško ime, 32. obveza, 33. zelo strupen, plin zelene barve (Cl), 34. vrsta hladnega orožja, 37. kazalni zaimek, 38. koviha, 39. mejno gorovje med Evropo in Azijo, 40. kot v geometriji, ki ima z drugim kotom skupen vrh in en krak, druga 'kraka pa se podaljšujeta preko vrha, 41. mesto v Boki Kotorski, 42. rečno kamenje, 43. idol, 44. medicinska oznaka za »brez posebnosti«, 46. človek, ki vpije, 48. norveški kralj, 49. zanos, vznesenost, 50. staroperzijski kralj, ki je osvobodil državo medijske oblasti, 51. naj Večja evropska krvoločna mačka, 52. raziskovalec jam, 54. to, kar dolijemo, 55. gornje okončine, 56. konstruktor stavb, 59. razbojnik, tolovaj, 60. klic, 61. prvina e kemičnim znakom Te, 62. visokošolec; član akademije, 64. del noge, 65. važno živilo, 66. ime slovenskega slikarja Sternena, 67. zdravilišče. Navpično: 1. lesnata vzpenjal-ka z velikimi raznobarvnimi cvetovi, 2. temačnost, temina, 3. grenka alkoholna pijača italijanskega izvora, 4. tovarna bojlerjev in druge opreme v Ljubljani, 5. junakinja romana Mire Miheličeve »April«, 6. avtomobilska oznaka Sarajeva, 7. zdravilo proti kožnemu vnetju, 8. industrijsko mesto na Gorenjskem, 9. konica, 10. začetnici odličnega sovjetskega šahovskega velemojstra, 11. ime francoskega pisatelja Francea, 12. pesnik, ki piše slabe verze, 13. nekdanja površinska mera, 14. poseben čoln za reševanje v gorah, 15. ročaj, 16. najvišja gora Turčije, 17. prekop, 20. predujem, naplačilo, 22. ime mladega pesnika Grafenauerja, 24. reč, predmet, 26. lovljenje rib, 28. stek več voda, 29. kaleče žito za proizvodnjo špirita, piva in kavnih nadomestkov, 32. zadnji del noge, 33. ocvrtek, bob, 35. drugo ime za oksid, 36. del ladjedelnice, 38. jakost, 39. izdelovalec in popravljalec ur, 40. bajeslovno božanstvo s konjskimi nogami in repom (v prenesenem pomenu razuzdan človek), 41. kvasilo, 42. izobešen lepak, 43. ozek polotok Indokine, Malaja, 44. dvodelne ženske kopalke, ki pokrivajo kar najmanj telesa, 45. preval, prevojna točka, 46. podelitev imena, 47. enakomerno gibanje, 48. izobrazba, 49. pismena registracija prebivalstva ali premoženja, 50. pisec kozeri-je, 53. vietnamska pokrajina z glavnim imenom Hué, 54. prebivališče, 55. okenska navojnica, 57. ime srbskega jezikovnega reformatorja Karadžiča, 58. kraj v severni Italiji jugovzhodno od Torina, 59. koroški narodni ples, 60. steza, 63. ime črke D, 64. avtomobilska oznaka Karlovca. NOVOLETNA NAGRADNA SLIKANICA Posebna komisija (Štempihar, Javornik, Mauser) je določila rešitev slikanice, nakar je druga komisija primerjala poslane rešitve. Pet reševalcev je imelo po 7 pravilnih podpisov, ostali pa manj. Izmed teh petih je komisija izžrebala naslednje: 50 N din — Natalija Pavlič 40 N din — Silvester Kralj, upokojenec 30 N din — Jožica Jeraj ŽREBANJE 12. KRIŽANKE IZŽREBANI SO BILI: 15 N din, Mira Rogelj, tkalnica I 12 N din, Valentin Sušnik, termo-centrala, 10 N din, Franc Kodrič, plemeni-tilnica I, 10 N din, Rezka Pintar, uprava, 9 N din, Milica Novak, tkalnica I, 8 N din, Marta Gortnar, tkaln. II. 1 2 3 4 5 6 7 r 8 u 9 10 n 12 13 I 14 15 16 17 ) t 18 m 19 2° ; ! L 21 22 23 m 24 g 25 26 27, M 28 g 29 Z 30 31 m 32 s 33 S 34 35 36 37 m 38 VÀ 39 m 40 1 " i 41 I g 42 m 43 Ig 44 45 46 47 g 48 m 49 KI 50 51 m g 52 S3 j g 54 I3 55 56 57 58 g 59H g 60 61 n 52 - 63 m 64 n 65 mmm mmm I 66 mmm -- n 67 REŠITVE ODDAJTE DO 15. FEBRUARJA! Kako igrati tarok (Nadaljevanje s 7. strani) mu igralcu ter končno še sebi. To naredimo še enkrat in — če se nismo zmotili pri delitvi, ima vsak igralec po 16 kart. Kot naslednja faza je merjenje sil. Igralec, ki je dobil prvi karte ima tudi prednost, da pove, kaj Želi igrati. Igra pa lahko: TROJKO, DVOJKO, ENOJKO ali pa BREZ TALONA. TROJKA: če igramo trojko to pomeni, da smemo zamenjati 3 karte iz talona. Seveda ne katerekoli, temveč moramo talon obrniti in vzeti prve tri ali druge tri. Ostanek talona je od nasprotnika. DVOJKA: pomeni, da vzamemo iz talona 2 karti, velja zopet isto pravilo: prvi dve, drugi dve ali zadnji dve karti. Ostanek je od nasprotnika. ENOJKA: vzamemo pač samo eno karto iz talona, pač tisto, ki nam najbolj ustreza. Ostanek talona je od nasprotnika. BREZ TALONA: če imamo izredno močno karto v rokah, potem igramo lahko tudi brez talona. V tem primeru ostane talon od nasprotnika. Kdor igra (pri 3 igralcih) je seveda sam, ostala dva pa igrata skupaj. (Dalje prihodnjič) BRALCI! Prosimo vas, da nam oprostite, ker sestavka nismo zaključili v tej številki — zaradi pomanjkanja prostora. Uredništvo ZAHVALE Vsem članom in sindikalnemu odboru predilnice I se iskreno zahvaljujem za lepo darilo, ki so mi ga prinesli ob Novem letu. Posebno sem bila vesela, da so se me spomnili člani kolektiva predilnice, kjer sem nekoč delala. Starega človeka takšno presenečenje res razveseli. Zaradi bolezni se vabilu, da bi prišla na obletnico obstoja predilnice, nisem mogla odzvati, bila pa sem ga zelo vesela, pa se zato tudi zanj zahvaljujem. Marija Jereb Lepo se zahvaljujem IO sindikalne podružnice tkalnice I za darilo, ki sem ga dobila ob odhodu v pokoj (bila sem invalidsko upokojena). Sodelavcem v tkalnici I, vsem članom te enote in članom kolektiva Tekstilindus pa želim še veliko delovnih uspehov in mnogo sreče ter zdravja v letu 1968. Cilka Jagodic Ob smrti dragega moža JOŽA ILENIC se prisrčno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam iz tkalnice I in tudi sindikalni podružnici te enote za izrečeno sožalje in denarno pomoč. Prav posebno velja ta zahvala tovarišu Tinetu Rojini. Zahvaljujem se tudi vsem, ki so dragega pokojnika spremljali na njegovi zadnji poti. Pavla Ilenič Najiskreneje se zahvaljujem sindikalni podružnici in odboru ZB za obisk in za darilo. Vsem članom kolektiva pa želim srečno in uspehov polno 1968. leto. Karolina Seljak Kadar je človek bolan, je še prav posebno vesel vsake pozornosti s strani svojih prijateljev in sodelavcev. Težko povem, kako vesela sem bila obiska in darila ob Novem letu, ko sem bila bolna. Iskreno se zato zahvaljujem sindikalni organizaciji podjetja za darilo in pozornost. Marija Velikanje Zahvaljujem se sindikalnemu odboru predilnice I in sindikalni organizaciji podjetja za obisk in za darilo, prav posebno pa za izkazano pozornost. Upam, da bom kmalu lahko spet delala, še bolj požrtvovalno in vestno kot sem poprej. Marija černilec predica ZAHVALA — VOJAKA Prav lepo se zahvaljujem sindikalni organizaciji za novoletno čestitko in za darilo. Čeprav nekoliko pozno, želim vsem članom kolektiva srečno, zdravo in uspehov polno leto 1968. Franc Urbanc V. P. 5060/15 K i k i n d a ZAMENJAVA STANOVANJA ZA VEČJEGA IŠČEM STANOVANJE Z DNEVNO SOBO! Sedaj imam stanovanje z dvema sobama in veliko kuhinjo, in to na Zlatem polju, Gradnikova 11. To stanovanje bi zamenjal za večje stanovanje, ki bi imelo: 2 sobi, dnevno sobo in majhno kuhinjo. Velikost mojega stanovanja je 43 m1, večje stanovanje pa naj bi imelo okrog 60 m1. Ponudbe pošljite na: Gradnikovo 11 — Rafko Pimovar, plemenitilnica I — Rafko Pimovar uredništvo Tekstilca Rafko Pimovar