Helena Dobrovoljc Nataša Jakop
Sodobni pravopisni priročnik
med normo in predpisom
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK
MED NORMO IN PREDPISOM
Helena Dobrovoljc Nataša Jakop
Digitalna verzija (pdf) je pod pogoji licence https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/ prosto dostopna: https://doi.org/10.3986/9789610504030.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
811.163.6'35(035)
DOBROVOLJC, Helena
Sodobni pravopisni priročnik med normo in predpisom / Helena Dobrovoljc, Nataša Jakop. - 1. izd., 2. natis. - Ljubljana : Založba ZRC, 2012
ISBN 978-961-254-337-2 1. Jakop, Nataša 262536448
Monografija Sodobni pravopisni priročnik med normo in predpisom je nastala v okviru aplikativnega raziskovalnega projekta Sodobni pravopisni priročnik (v knjižni, elektronski in spletni različici) (2008-2011, financer ARRS, sofinancer SAZU) in raziskovalnega programa Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju.
Avtorici	Helena Dobrovoljc, Nataša Jakop
Recenzenta	Aleksandra Bizjak Končar, Franc Marušič
Oblikovanje	Brane Vidmar
Prelom	Brane Vidmar
Izdajatelj	Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Zanj	Marko Snoj
Založnik	Založba ZRC
Zanj	Oto Luthar
Glavni urednik Aleš Pogačnik
Tisk	Collegium Graphicum, d. o. o., Ljubljana
Naklada	300 izvodov
Prva izdaja, drugi natis.
© 2011, Založba ZRC, ZRC SAZU. Vse pravice pridržane. Noben del te izdaje ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v kateri koli obliki oz. na kateri koli način, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako drugače, brez predhodnega pisnega dovoljenja lastnikov avtorskih pravic (copyrighta).
KAZALO
Predgovor: Čas spreminjanja nazorov...........................5
Sodobna normativistika in aktualiziranje jezikovnih standardov . . . . 13 Odsev jezikovnih sprememb v pravopisu........................31
Pravopisna pravila v odnosu do sodobne jezikovne norme..........47
Črke, števke in druga pisna znamenja.........................52
Raba velikih in malih črk..................................58
Prevzete besede in besedne zveze............................90
Ločila................................................102
Pisanje skupaj oz. narazen................................113
Pravopisna problematika v poglavjih
glasoslovje, oblikoslovje in besedotvorje.....................122
Koncept pravopisnega slovarja...............................143
Tipski prikaz slovarskih sestavkov v pravopisnem slovarju........167
Prikaz posebnih pisnih znamenj............................168
Prikaz rabe velike in male začetnice.........................169
Prevzemanje besed in besednih zvez........................189
Ločila................................................195
Pisanje skupaj ali narazen.................................198
Glasoslovje............................................211
Oblikoslovje...........................................217
Besedotvorje...........................................229
Krajšave...............................................232
Skladnja..............................................234
Ob zaključku projekta......................................239
Kazala
Kazalo pojmov.........................................243
Razčlenjeno kazalo......................................255
Kazalo preglednic.......................................261
Seznam virov in literature..................................265
ČAS SPREMINJANJA NAZOROV
Najboljši pravopis je tisti, za katerega ljudje komaj vedo, da obstaja
Pravopisni priročnik ima na Slovenskem že več kot stoletno tradicijo in v javnosti velja za družbeno pomemben jezikovni priročnik s kodifikacijskim značajem. Za pravopisnimi pravili navadno, pri nas pa že od časa Breznik-Ramovševih Slovenskih pravopisov (1935, 1937), stojijo najvišje znanstvene ustanove in v njih predlagane rešitve so vsaj glede temeljnih vprašanj plod konsenza jezikoslovcev slovenistov in za ta vprašanja zainteresirane javnosti. Najosnovnejši namen pravopisnega priročnika s predpisovalno veljavnostjo je v pravilih podati sistemski opis zapisovalnih sredstev, v slovarju pa ta pravila konkretizirati ob izbranem naboru besedja. Ta naloga zlasti zaradi jezikovnih, pa tudi družbenih sprememb ni opravljena enkrat za vselej. Z vprašanjem, ali je opaženi odklon v jeziku spodrsljaj ali inovacija, ali jo je mogoče opaziti pri nekaterih posameznikih ali pa prerašča v družbeni dogovor, se jezikoslovci, ki skrbijo za pravopisna vprašanja, pogosto ukvarjajo. Potreba po sprotnem zaznavanju jezikovnih novosti, torej spremljanju razvojne dinamike jezika, je v sodobnem času nenehno izpostavljena, vse bolj očitno pa postaja, da morajo biti tudi normativni slovarji in priročniki vedno bolj ažurni in čim bolj sprotno izpopolnjevani. Tudi zato je pomembno, da sestavljavci novih pravopisnih priročnikov skušajo ustvariti temu ustrezne pogoje.
Normiranje jezika je bilo že v obdobjih, ko ta še ni bil povsem ustaljen, težavna naloga, zato
1 Gre za parafrazo daoistične misli »Najboljša vlada je tista, za katero ljudje ne vedo, da obstaja«.
5
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
je v sodobnem času ob hitro rastočih potrebah družbe, ki zahteva jasen in poljuden, priročen in praktičen jezikovni priročnik, v katerem bo jezikovna informacija predstavljena čim bolj nazorno, postalo očitno, da bo stopnjujoče zahteve uporabnikov jezika mogoče zadovoljiti le, če izkoristimo možnosti in pripomočke, ki jih ta čas ponuja. Jezikovni priročnik sodobnega časa bi zato ob spretni uporabi obstoječih leksikalnih virov in orodij, ki jih omogoča informacijska tehnologija, jezikovnim uporabnikom lahko ponudil odgovore na tista vprašanja, kjer ti dejansko dvomijo in omahujejo. Seveda je treba ob tem poskrbeti tudi za načrtno izobraževanje jezikoslovcev, saj so ti vse bolj ozko specializirani za posamezna jezikovna področja, normiranje jezika pa zahteva poseben pogled na jezikovne ravnine in zakonitosti knjižnega jezika; zato je treba o nalogah in metodah sodobne normativistike odprto razpravljati in s tem usmerjati stališča vseh, ki se s temi vprašanji ukvarjajo.
Jezikovno normiranje je proces, ki naj bi potekal ciklično: tako spremljanje sočasne dinamike jezika kot preverba obstoječega predpisa sta postopka, ki naj bi potekala kontinuirano in sistematično. Zato je zasnova vsakega novega normativnega priročnika v samem bistvu nadgradnja vseh prejšnjih, novosti v njem pa so pogojene z novimi jezikoslovnimi spoznanji in jezikovnimi premiki. Zasnova aktualnega pravopisa iz leta 2001 sega v obdobje po izidu Slovenskega pravopisa 1962 in je povezana s predlogi alternativnih rešitev v njegovih kritikah: v tem obdobju je bilo pod vplivom praškega funkcijskega strukturalizma razjasnjenih precej načelnih vprašanj, povezanih z normiranjem. Dejanske smernice za razreševanje pravopisnih vprašanj so bile določene s Toporišičevimi predlogi, ki jih je podal v kritiki Slovenske slovnice 1964, saj je ta vključevala tudi skrajšana pravopisna pravila iz leta 1962 (Toporišič, Popravljena slovenska slovnica, 1965). Iskanje novih rešitev in zapisovalnih možnosti je povezano tudi z izidom prve knjige Slovarja slovenskega knjižnega jezika (1970), ko v Toporišič-Riglerjevi polemiki iz leta 1971 že lahko razberemo, kateri normativni problemi so zaposlovali slovarnike tedaj (kljub temu da so se ob normiranju skušali držati načela, da izhajajo »od besed« in ne »od pravil«); ta vprašanja nas zaradi svojih protislovij in izjemnosti, pa tudi variantnosti vznemirjajo še danes. Po deset let trajajočih pripravah je SAZU leta 1981 v javno razpravo poslala Načrt pravil za novi slovenski pravopis. Kljub strokovno utemeljenemu komentarju obeh glavnih sestavljavcev pravil, Toporišiča in Riglerja, ki je izhajal v Slavistični reviji v letih 1977, 1979, 1980, so številne kritike, ki so nasprotovale zlasti novim metodam in izrazju, in nenaklonjeno družbeno ozračje povzročili, da so nova pravopisna pravila izšla šele leta 1990. Na osnovi teh pravil pa je začel nastajati tudi slovarski del aktualnega pravopisa.
Čeprav so izkušnje iz preteklosti pokazale, da se je ob izidu vsakega novega pravopisa »zganil« dobršen del strokovne in laične javnosti, ki je navadno - razdeljena na dva diametralno nasprotna pola - od novega priročnika zahtevala bodisi več liberalnosti bodisi več izrecne normativ-nosti, je po izidu pravopisa iz leta 2001 javnost zavzela precej bolj enotno stališče, v katerem ne zasledimo več teženj po strožjem normiranju, temveč predvsem po odslikovanju avtentične jezikovne norme. Številni odmevi tako med laiki kot strokovnjaki ob izidu v eno knjigo združenih pravil in slovarja so izražali nujnost posodobitve gradivskih virov in raziskovalne
6
PREDGOVOR
infrastrukture nasploh, potrebo po ponovnem definiranju variantnosti jezikovnih sredstev pri sodobnem normiranju jezikovnih prvin dogovornega značaja ter odprtosti za uveljavljene slogovne dvojnice ter željo po večji odprtosti do uveljavljenih slogovnih možnosti. Kritiki so izrazili tudi zahtevo po odločnem odpravljanju zastarelih normativizmov oziroma prepovedi.
Dve leti kasneje, ob izidu elektronske različice pravopisa iz leta 2001 in hkratni izdaji tako imenovane Delove izdaje pravopisa, v kateri so bili popravljeni tehnični spodrsljaji in lapsusi, so se na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU odločili za pripravo skrajšane in preprostejše različice pravopisa. Tako imenovani specializirani pravopisni priročnik bi bil vsebinsko usmerjen le v reševanje pravopisnih vprašanj, kar pomeni, da bi v slovarski del vključevali le besedje, ob katerem ima jezikovni uporabnik zapisovalne težave. Koncept t. i. malega pravopisa je konec leta 2004 sprejel znanstveni svet inštituta s priporočilom, naj se pri pripravi slovarja upošteva tudi kritike obstoječega pravopisa, slovarsko prikazano gradivo dopolni z novimi besedami in posodobi ponazoritvene zglede. Delovna naloga, ki je bila v prvi fazi zasnovana kot priredba obstoječega, »velikega pravopisa«, iz katerega naj bi bilo izločeno vse pravopisno in pravorečno neproblematično ter zastarelo oziroma arhaično besedje, je bila takoj postavljena pred nove izzive.
Že zbiranje novega, v slovenskem jeziku še ne kodificiranega besedja je pokazalo na odklone od jezikovne norme, kakršna je bila opisana v pravopisu iz leta 2001, posodabljanje zgledov pa na nove oblikoskladenjske položaje, predvsem pa na pomanjkanje zvrstno različnih gra-divskih virov in ustreznih orodij, s katerimi bi bilo mogoče prepoznati dvojničnost, kar smo postavili za eno od ključnih meril pravopisne problematičnosti.
V okviru te vsebine je bil pri Agenciji za raziskovalno dejavnost RS v februarju 2008 izbran in potrjen aplikativni raziskovalni projekt z naslovom Slovenski pravopisni priročnik v knjižni, elektronski in spletni različici (L6-0166), v obsegu 1770 ur letno in časovnem trajanju treh let, ki ga je finančno podprla tudi SAZU. Intenzivno delo pri izdelavi geslovnika in vzporednih redakcijskih rešitev je pokazalo, da je pravopisno problematičnega besedja precej več, kot je bilo prvotno predvideno. Poglobljena jezikovna analiza in razčlenitev očitno neustreznih ali zastarelih rešitev pa nas je opozorila, da je treba še pred pripravo »tehnično« okrajšanega pravopisa oblikovati smernice za reševanje pravopisne problematike. Cilj, ki smo ga sprejeli kot izziv, je prinesel nova spoznanja tudi na področju slovarskega normiranja, kar ponazarjajo izdelane slovarske redakcije črk od A do vključno Č. Spremembo načrtovanih ciljev projekta sta sprejela tudi financerja. Med najbolj perečimi vprašanji sodobne jezikovne norme smo izpostavili zlasti:
1.	Vprašanje prirednosti v t. i. medponsko-priponskih zloženkah tipa indoevropski in bal-toslovanski ter njihovih izpeljankah, ki je rešeno neenotno (SP 2001: balto-slovanščina in indoevropski), kontrastivno s tradicionalno uveljavljenimi zapisi tipa avstro-ogrski in anglo-ameriški.
2.	Pojav citatnega imenovalnika, ki se je uveljavil in ustalil pri grško-rimskih imenih (Ahil im.
7
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
tudi Ahiles), nedorečen pa ostaja pri zapisih imen z vezajem (Rimski-Korsakov, Rimskega -Korsakova), kar se izkazuje tudi v neenotni jezikovni normi.
3.	Neenotno zapisovanje začetnice v besednih zvezah s pridevniki iz lastnih imen, kjer se raba velike oziroma male začetnice ravna glede na pomenske identifikacije besednih zvez, npr. salomonov pečat, marijini laski 'rastlina' proti blagajev/Blagajev volčin, zoisova/ Zoisova zvončnica 'rastlina'; te so zlasti v pomenskih identifikacijah 'duhovna last', 'kulturna tematika' in 'izum, iznajdba' premalo razlikovalne, da bi jih uporabniki znali nedvoumno ločevati.
4.	Vprašanje razmerja v rabi velike oziroma male začetnice pri pomenskih prenosih in meto-nimičnih zvezah, ki se v zapisu ločujejo, npr. imeti alzheimerjevo/Alzheimerjevo bolezen oziroma imeti Alzheimerja/alzheimerja ter metonimičnimi zvezami imeti Picassovo sliko oziroma Na steni visi Picasso 'Picassova slika'.
5.	Odkloni v zapisovanju zloženk, kjer je vedno večji razkorak med predpisom in aktualno rabo (celofanpapir - celofan papir - celofanski papir; karvingsmuči - karving smuči - smuči za karving). S tem so povezana tudi stilna napotila, pojavlja pa se tudi problem prednostnih zapisov, ki jih za vse zloženke ni (disko klub, ekonom lonec).
6.	Težave pri slovarski obravnavi kratic, ki imajo v skladenjski podstavi jedro ženskega spola in zato nastopajo ali v ženskem ali v moškem spolu (FF |krat. za filozofska fakulteta|: na FF-ju (m) - FF je izvajalka ... (ž)).
7.	Iskanje ravnovesja med načeli prevzemanja tujega besedja in dejansko rabo, izkazano v gradivskih virih (jazz - džez, backpacker, all inclusive, Čikago), zlasti pri iskanju domačih ustreznic oziroma sopomenk.
8.	Zapisovanje imen blagovnih znamk in industrijskih izdelkov (Adidas, Teflon, Aspirin, Citroën C3 Picasso, Microsoft Word 2007) ter iz njih nastalih generičnih poimenovanj, prenesene rabe in tvorjenk (adidaske, teflonski politik, socialni aspirin, najmanjši citroen, pišem v wordu), ki je neusklajeno z veljavnimi zakonskimi določili.
9.	Poenotenje rabe domačih in tujih zemljepisnih imen v skladu s sprejetimi resolucijami in priporočili izvedenske skupine za standardizacijo zemljepisnih imen pri Združenih narodih (UNGEGN: United Nations Group of Experts on Geographical Names), ki jo pri nas zastopa Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade RS.
10.	Pomanjkanje gradivskih virov za pravorečne podatke, zlasti tiste, ki so jih jezikovni uporabniki in strokovna javnost ob izidu SP 2001 kritizirali in zavrnili (Brnik, Begunje, Cerklje, dvanajst, polotok, pepelnik, Poreč).
Predstavitvi problemskih sklopov je sledilo iskanje rešitev, pri čemer smo izhajali iz spoznanja, da je naloga normativnih priročnikov novega obdobja prednostno usmerjena h kritičnemu vrednotenju tradicionalnih prepričanj in presoji jezikovnih novosti, hkrati pa k upoštevanju ustaljenih oblik in iskanju sistemskih utemeljitev za nove rešitve. S tem namenom so bila na pobudo vodstva Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša v letu 2010 za Slovensko akademijo znanosti in umetnosti pregledana pravopisna pravila, ob čemer smo zbrali vsa pravopisno problematična vprašanja, ki bi jih bilo treba na novo pretehtati tako ob posodobitvi pravil
8
PREDGOVOR
kot tudi ob izdelavi posodobljene različice pravopisnega slovarja, hkrati pa jih uskladiti z razmerami, kakršne so razvidne iz aktualne jezikovne rabe. Ob tem je bilo v poročilu opozorjeno zlasti na neaktualnost in nesodobnost zgledov v pravilih, ki bi jih bilo treba nadomestiti s sočasnimi, zbranimi iz spletnih in tiskanih gradivskih virov. Pri tem se nismo »naslonili« le na predloge kritikov aktualnega normativnega priročnika, temveč tudi na jezikovno realnost, kakršna odseva iz slovarskih redakcij približno 7000 vzorčnih slovarskih sestavkov pri črkah od A do Č. Zlasti ob redigiranju se je namreč izpostavilo več vprašanj, na katera se zdi ob iskanju novih smernic nujno odgovoriti:
>	Kakšen naj bi bil koncept sodobnega pravopisnega priročnika, ki bo specializiran le za vprašanja izrazne, tj. pravopisno-pravorečne, ter oblikoslovne ravni jezika?
>	Kakšna naj bo obvestilnost takega slovarja v primerjavi z enojezičnim pomenskorazlagal-nim slovarjem, kakršen je SSKJ?
>	Kako čim bolj objektivno ali tudi empirično ugotoviti, katere so pereče normativne oziroma pravopisne zadrege jezikovnih uporabnikov?
>	Na katerih področjih je aktualna kodifikacija v razkoraku s sodobno jezikovno normo in kako te razlike premostiti v metodološkem in teoretičnem pogledu?
>	Kakšni so s tega vidika novi predlogi?
Na obsežnejša in zahtevnejša vprašanja, ki doslej še niso bila podrobneje tematizirana, smo odgovarjali v več izvirnih znanstvenih člankih, v katerih je podana utemeljitev posameznih predlogov oziroma rešitev.
Za iskanje novih oziroma posodobljenih izraznih možnosti se je v obdobju od izida zadnjega pravopisa zavzemalo več skupin pišočih, zlasti strokovnjaki z ožjih jezikoslovnih področij, na primer s področja glasoslovja, onomastike, terminologije; spremenila se je zakonodaja (Zakon o javni rabi slovenščine, Zakon o industrijski lastnini), precej novosti v jeziku, ki se nanašajo na novejša poimenovanja političnih in geografskih enot, pa bi bilo treba uskladiti s Komisijo za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade RS. Bistvenega pomena je, da bi bilo novejše, zlasti prevzeto besedje, ki prodira v slovenščino, obravnavano enotno v vseh nastajajočih slovarjih, ki imajo med uporabniki normativno veljavo.
Za celostno preureditev in prenovo pravopisnih pravil bi bilo treba upoštevati najširši krog jezikovnih uporabnikov, organizirati vseslovenski znanstveni posvet glede sprememb v standardizaciji in v tem okviru oblikovati delovno telo, ki bi sodelovalo pri izdaji posodobljenih pravopisnih pravil. Konceptualna vprašanja normativistike se namreč ne morejo več reševati v ozkih jezikoslovnih krogih, temveč je za vsem sprejemljivo rešitev treba poiskati konsenz v krogu širše strokovne javnosti, upoštevajoč praktike, lektorje, prevajalce, pisce enciklopedij, terminološke strokovnjake in druge.
Pričujoča monografija prinaša v prvem poglavju (Sodobna normativistika in aktualiziranje jezikovnih standardov) oris aktualnega položaja in pogledov na normiranje, hkrati pa predstavlja probleme, s katerimi se soočamo ob posodobitvi pravopisnega priročnika. V zaključku
9
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
tega poglavja so perspektivno nakazane možnosti za nadaljnji razvoj normativnih priročnikov in orodij, s katerimi si uporabniki pomagajo pri premagovanju jezikovnih zadreg. Poglavje Odsev jezikovnih sprememb v pravopisu skuša prikazati razsežnosti jezikovnih inovacij in sprememb na vseh jezikovnih ravninah od prvega slovenskega pravopisa dalje, spremlja smernice slovenske jezikovne evolucije v sodobnem jezikovnem gradivu ter jih skuša umestiti v kontekst posodobitve normativnega priročnika s kodifikacijsko ambicijo. V obsežnem poglavju Pravopisna pravila v odnosu do sodobne jezikovne norme so sistematično razčlenjene pomanjkljivosti aktualnih pravopisnih pravil v najširšem smislu, tj. z upoštevanjem kritičnih pripomb kritikov priročnika ter vprašanj in zadreg jezikovnih uporabnikov. Ob komentarju k predlaganim spremembam, dopolnitvam in posodobitvam pravopisnih pravil, ki so bili pripravljeni zaradi nujno potrebne uskladitve v okviru slovenskega slovaropisja in predloženi SAZU. Podane so tudi smernice za reševanje odprtih vprašanj v prihodnje. Kako bi bilo ta spoznanja najbolje prikazati v specializiranem priročniku za pravopisna vprašanja, ki bi bil klasičnega slovarskega tipa, je ponazorjeno v četrtem poglavju Predstavitev izhodišč, zasnove in ciljev specializiranega pravopisnega priročnika. Zainteresirani se tu lahko seznani z razlikami v obvestilnosti enojezičnega razlagalnega in pravopisnega slovarja ter argumenti za spremembe v zasnovi klasičnega pravopisnega priročnika. To poglavje predstavlja slovarske enote z makro- in mikrostrukturnega vidika. Predstavljene so tudi tipske redakcije, torej mikro-strukturne rešitve, ki so podrobneje ponazorjene za vsa vsebinska področja, na katera posega pravopisni slovar, in sicer v petem poglavju monografije (Tipski prikaz slovarskih sestavkov v pravopisnem slovarju). Poglavje vključuje tudi slovarske sestavke specializiranega pravopisnega slovarja, ki nastaja v okviru programske skupine. Načrtujemo, da bo slovar izšel v letu 2015.
Pogoj za uspešno in učinkovito izdelavo slovarske zbirke je ustrezna informacijska infrastruktura. Največ elektronskih slovarjev doslej je bilo v to obliko pretvorjenih šele po tem, ko so izšli v knjižni obliki. V projektu načrtovani pravopisni slovar pa je že v fazi nastajanja predvideval objavo v elektronski obliki, čemur so bili ustrezno prilagojeni tudi programska orodja in postopki dela.
Ta ideja ne bi bila izvedljiva brez uspešnega sodelovanja z informatikom, Urošem Parazajdo (Parsis, d. o. o.), ki je vsa leta trajanja projekta pomagal uresničevati najine cilje z izgradnjo spletne aplikacije Mravljica (http://odmev.zrc-sazu.si/mp/), temelječe na relacijski podatkovni zbirki v sodobnem in zmogljivem sistemu za upravljanje baz podatkov, narejene posebej za pripravo specializiranega pravopisnega priročnika; in s pripravo spletišča www.pravopis.si. Za njegovo zavzetost in pripravljenost priskočiti na pomoč se mu ob tej priložnosti najiskreneje zahvaljujeva.
Recenzentoma, dr. Aleksandri Bizjak Končar in dr. Francu Marušiču, sva hvaležni, da sta bila pripravljena brez predsodkov in z zaupanjem pregledati delo, ki se ukvarja s pravopisno problematiko, saj ta pogosto sproži tudi polemične odzive in kritike.
Projektno delo je potekalo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Ob nje-
10
PREDGOVOR
govem zaključku se zahvaljujeva Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, ki sta projekt financirali, prav tako predstojniku Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, prof. dr. Marku Snoju, in Javni agenciji za knjigo, ki sta omogočila nastanek te monografije.
Ukvarjanje z vsepovsod prisotno jezikovno oziroma pravopisno problematiko se ne zaključi, ko se zaprejo vrata na Novem trgu 4 v Ljubljani. Zato sva za potrpežljivo podporo hvaležni tudi svojima družinama.
Monografijo je v svoj založniški program sprejela Založba ZRC: ves čas priprave sva bili deležni spodbudnih besed obeh glavnih urednikov, dr. Vojislava Likarja in mag. Aleša Pogačnika, za kar se jima lepo zahvaljujeva. Zasluge za grafično oziroma oblikovno zasnovo ima Brane Vidmar, ki je iz rokopisa naredil knjigo. Hvala.
Z vedenjem, da je doslej vsak izid pravopisnega priročnika na Slovenskem sprožil kopico kritik, javnih nasprotovanj in ogorčenja, manj pa konkretnih predlogov za reševanje normativnih zadreg, končujeva uvodno poglavje v monografijo in upava, da bo pričujoče delo spodbudilo k razmišljanju posameznike, ki se vsakodnevno srečujejo s pravopisnimi problemi, in porodilo zamisli, kako te probleme premostiti ter doseči glede njih družbeno soglasje, ki bo vsaj do neke mere omililo kontrast med dejanskim in idealiziranim v jeziku.
V Ljubljani, novembra 2011	Avtorici
Ob drugem natisu poleti 2012 smo odpravili nekaj tehničnih spodrsljajev in tipkarskih napak, poenotili smo poimenovanje skupine zloženk, za katero se v monografiji mešata poimenovanji zloženke brez medponskega obrazila in pa zloženke z imenovalniškim medponskim obrazilom, v slednjo možnost, redakcijsko poenoteni pa so tudi nekateri istovrstni slovarski sestavki v zadnjem delu monografije.
V Ljubljani, julija 2012
11
SODOBNA NORMATIVISTIKA IN AKTUALIZIRANJE JEZIKOVNIH STANDARDOV
S problemi, ki nastanejo zaradi razkoraka med živostjo jezika in statičnostjo jezikovnega opisa ter zapisanih pravil in standardov, se srečujemo vsi uporabniki knjižnega jezika, v večji meri tisti, ki se poklicno ukvarjajo s posredovanjem jezikovnih dejstev, ne nazadnje pa tudi vsi javni govorci slovenščine. Do spoznanja, da obstaja med standardizirano, tj. (pred)pisano različico jezika, in vsakodnevno govorico, ki odseva tudi odklone od kodificiranega, razkorak, so prišli jezikoslovci že davno pred nami in ugotovili, da mora biti vzpostavljanje Mathesiusove prožne ustaljenosti1 kontinuiran proces. Ta se je v zadnjih desetletjih manifestiral kot iskanje točke ravnovesja med prestižnostjo ustaljenih jezikovnih zgradb, normiranih s predpisom, in raznolikostmi vsakodnevnega govorjenega jezika ter jezika marginalnih kulturnih okolij. Vendar pa spremljanje aktualne jezikovne rabe, kakršno prikazujejo za slovenščino reprezentativni gradivski viri, in primerjava te rabe z opisano v priročnikih, kaže, da se omenjeni razkorak pospešeno povečuje. In čeprav bi se zdelo najbolj prikladno razloge za naraščajoče neskladje iskati v družbenem okolju, v splošnem napredku, ki je skrajšal čas od »iznajdbe« besedila do njegove javne objave, v sprostitvi meril za javno objavljanje, saj množica spletnih besedil z jezikovno rabo priložnostnih piscev opazno vpliva tudi na zniževanje kultiviranosti
1 V praški lingvistični šoli so za opredelitev spremenljivosti ter ohranjevalnosti knjižnega jezika uporabili Mathesiusov izraz »prožna ustaljenost«, ki v sebi združuje tako potrebo po statičnem ohranjanju jezikovnih navad, pravil in dogovorov kot tudi dinamično lastnost naravne spremenljivosti, ki je lastna jeziku kot družbenemu pojavu z zgodovinskim značajem. Prim. V. Mathesius, Functional linguistics, Praguiana, Some Basic and Less known Aspects of Prague Linguistics School, ur. J. Vachek, John Benjamins Publishing company, (1929) 1983, str. 137-138.
13
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
standardnega jezika, pa so razlogi zagotovo tudi jezikoslovni, povezani z jezikovno politiko in jezikovnim načrtovanjem, pa tudi z motnjami v procesu normiranja. Razmislek o razlogih, zaradi katerih se jezikoslovci vse pogosteje znajdemo v položaju zagovornikov posameznih zastarelih predpisov, je zato v obdobju, ko načrtujemo aktualiziranje normativističnih zakonov in standardov, temeljnega pomena.
Normativistika kot jezikoslovni pojem in jezikoslovna panoga
Izraz normativistika, ki se je v slovenističnem jezikoslovju spontano začel uveljavljati v zadnjem desetletju ob razpravah o jezikovni normi in priročnikih standardnega jezika, še ni splošno uveljavljen.2 Eksplicitne definicije izraza normativistika ne najdemo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (v nadaljevanju SSKJ) in besede ne evidentira niti Toporišičeva Enciklopedija slovenskega jezika (1992), pojavlja pa se kot neologizem v spletni zbirki Besede slovenskega jezika? V redkih jezikoslovnih razpravah normativistiko glede na pristojnosti uvrščajo (poleg enojezične in dvojezične leksikografije, terminografije ter jezikovne didaktike) med panoge, ki segajo na »tradicionalna jezikovnopriročniška področja«.4
Jezikoslovno panogo, ki jo danes opisujemo z izrazom normativistika, so v preteklosti definirali kot del predpisnega jezikoslovja: panogo, ki standardizira tako, da predpisuje. Kontrastivno z opisnim jezikoslovjem, ki skuša odkrivati zakonitosti, podobno kot naravoslovne znanosti - iz raziskovalne želje, da bi preučevali jezik in njegove pojavne oblike čim bolj objektivno,5 se je predpisno jezikoslovje ukvarjalo bolj s pravili in normami. Jezikoslovni predpisi v obdobju prve standardizacije res niso bili odvisni od verifikacije v praksi in so se v tem tudi razlikovali od znanstvenih zakonov, katerih veljavnost počiva na strinjanju z dejstvi (vzročni determinizem), a kljub temu normativističnih priporočil danes ne moremo več primerjati s pravnimi, saj slednja temeljijo na prisili in sankcijah, normativistični pa računajo na prostovoljno upoštevanje oziroma na (samo)disciplino govorcev tega jezika. Danes normativistika torej ni več panoga, ki vam bo povedala, kako je treba pisati, kako je treba izgovarjati in ki ustreza državnim zakonom, temveč je jezikoslovna veda, ki se ukvarja z ugotavljanjem zakonitosti v knjižnem (oziroma standardnem) jeziku, z vplivi družbe na jezikovno evolucijo in vprašanji o družbeni vlogi jezika, ki vključujejo tudi njegovo učenje in zakonitosti njegove
2	Medtem ko je izraz v kroatistiki uporabljen že nekaj desetletij hkrati s sopomenko standardologija, se v slovenistiki uporablja le redko. Prim. I. Pranjkovic, Stilistika i normativistika: prilog raspravi o naravi stilogenosti, Važno je imati stila, ur. K. Bagic, Zagreb: Disput, 2002, str. 155-163.
3	Gl. Besede slovenskega jezika; URL: bos.zrc-sazu.si/besede.html.
4	Prim. S. Krek, Od SSKJ do spletnega portala standardne slovenščine, Jezik in slovstvo 54, št. 3-4, 2009, str. 100.
5	Ze leta 1861 je jezikoslovec orientalist M. Müller zapisal: »Jezikoslovje je tako kot biologija in geografija naravoslovna znanost, v nasprotju od humanističnih znanosti, kot so zgodovina, literatura in pravo. Jezik sam postane izključni predmet znanstvenega spraševanja.« (Nav. po L. Milroy in J. Milroy, Authority in language: investigating standard English, London, New York: Routledge, 1999.)
14
SODOBNA NORMATIVISTIKA IN AKTUALIZIRANJE JEZIKOVNIH STANDARDOV
rabe. Normativistika je del sinhronega jezikoslovja in njena osnovna dejavnost je normiranje, krožni proces, ki ga je treba zaradi spremenljivosti jezika vedno znova udejanjati.
Postopke normiranja po teoriji praških jezikoslovcev povzema Daneš (1977) s tremi fazami: (1) opisna (deskriptivna) etapa, ko se ugotavlja knjižna norma, (2) usmerjevalna (regulativna) etapa, v kateri poteka ovrednotenje jezikovnih sredstev, (3) strateška/taktična etapa, ko uveljavljamo predpis v praksi.6 Z upoštevanjem vseh prednosti sodobnih tehnologij in razvoja jezikoslovne misli bi v aktualni slovenski situaciji proces normiranja lahko opredelili nekoliko drugače - kot ciklično dejavnost, ki poteka v štirih etapah:
(1)	ugotavljanje jezikovne rabe,7
(2)	ovrednotenje rabe glede na opisano normo,
(3)	zapis norme oziroma ustvarjanje predpisa,
(4)	preverba uveljavitve predpisa v rabi.
Naloga normativistike je torej, da spremlja odklone od aktualnega jezikovnega opisa, od kodi-ficirane norme pri govorcih tega jezika, jih ovrednoti v razmerju do sistema in to normo opiše v normativnih jezikovnih priročnikih. Ob nenehnem preverjanju odklonov od zapisanega pa te priročnike tudi sproti in pravočasno posodablja.
Od tradicionalnega k sodobnemu pojmovanju norme
Omemba temeljnih pojmov normativistike nas vedno znova opomni, da je treba še pred tema-tizacijo vsebinske problematike predstaviti poglede na uporabljeni pojmovni sistem oziroma izrazni aparat. Izrazje, ki ga uporabljamo, namreč nima vedno jasno definiranih medsebojnih razmerij. In čeprav je bilo besedni zvezi jezikovna norma in soodnosnim pojmom v slovenskem jezikoslovju namenjeno precej pozornosti zlasti v konceptualnih razpravah ob izidih normativnih priročnikov, še danes debata o pojmovanju tega dela jezikoslovnega izrazja ni nekaj trivialnega, saj se ta konstantno spreminja in vedno znova ponuja okvir, ogrodje, znotraj katerega je mogoče urejeno razmišljati in diskutirati.
Medtem ko je bilo tradicionalno razumevanje norme osredotočeno le na knjižnojezikovno zvrst, pojem norma pa je bil definiran kot tisto, kar je bilo določeno oziroma zapisano npr. v pravopisnem slovarju ali slovnici, ima sodobno pojmovanje norme korenine v sedemdesetih letih, ko se je začelo hkrati z zvrstnostjo in funkcijskim pogledom na jezik govoriti o normah posameznih zvrsti (zvrstne norme) in normah jezikovnih ravnin (delne norme). Z razmahom teorije govornih dejanj, raziskavami govorjenega jezika in drugih neknjižnih jezikovnih zvrsti je jezikoslovje sprejelo tudi narečne in pogovorne norme, norme nebesednega sporazumeva-
6	Gl. F. Daneš, K dvema zakladnim otazkam kodifikace, Naše reč, 1977, str. 3-13.
7	Normativistika tu sodeluje z različnimi jezikoslovnimi panogami, npr. korpusnim jezikoslovjem in leksikografijo.
15
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
nja - skratka norme nestandardnega jezika. Spremembe v pojmovanju norme je bilo mogoče zaslediti tudi v sočasnih terminoloških definicijah: še v SSKJ je bila norma opredeljena le glede na knjižni jezik (»vsa jezikovna sredstva in možnosti, ki se morejo, smejo uporabljati v določenem knjižnem jeziku«), v Enciklopediji slovenskega jezika pa je bila definicija norme že bliže sodobni, saj je razširjena na vse, »kar je na splošno normalno v določeni jezikovni zvrsti, zlasti v knjižni ...« in kar se vzpostavi s tem, »da tvorci besedil dalj časa uveljavljajo določene lastnosti glasovja, oblik, besed, besednih zvez ipd. in da naslovniki to tudi v glavnem sprejemajo«.8 Izhajajoč iz Toporišičeve definicije je mogoče izraziti sodobno dojemanje norme s povedjo: S kolektivno navado ali družbenim soglasjem raba postane norma.
Nadaljnji razvoj teorije norme je potekal v smeri preučevanja nestandardiziranih oblik sporazumevanja, saj tudi tu obstajajo nadindividualne zakonitosti. Češka jezikoslovka Iva Nebeska tako loči norme sistema (torej strukturne norme, slovnično-pomenske norme jezikovnih ravnin, norme oblik) in norme sporočanja (tako besednega kot nebesednega), pri čemer naj bi se prve avtonomno ohranile v okviru drugih.9 Hrvat Dubravko Škiljan pa desetletje kasneje z delitvijo norm glede na način njihovega usvajanja posredno določa, na katera področja normiranja sme jezikoslovje vplivati v večji oziroma na katera v manjši meri. Norme deli na implicitne, nezavedno pridobljene, in eksplicitne, kamor sodijo tudi t. i. splošni »obrazci jezikovnega vedenja« in pisno utrjena pravila z namenom zaščite njihove identičnosti v času in prostoru.10
Za normativistiko so relevantne tako jezikovne lastnosti, ki jih povezujemo z intuitivnim občutkom za jezikovno normo, ki omogoča, da se sploh lahko sporazumevamo in razumemo, kot eksplicitna, dogovorna pravila, ki jih jezikovni uporabniki uzaveščajo večinoma z načrtnim učenjem in jezikovno vzgojo. Eksplicitnost je večja zlasti takrat, kadar je utemeljitev zapi-sovalnega sistema, načela ali pravila zgrajena tudi na zunajjezikovnih dejstvih in izročilu. Ob tem pogosto zaradi želje po sistemskosti postavimo pri normiranju na prvo mesto merili brez-izjemnosti in logičnosti,11 čeprav bi prednostno morali upoštevati naravni jezikovni razvoj in jezikovno rabo, kar pogosto pripelje do kratkega stika.
Raziskave nestandardnega jezika
Kljub omenjenim premikom je v izhodišču teorije norme še vedno knjižni ali standardni jezik,
kateremu pripisujemo poseben položaj, saj ga prepoznavamo kot edinstveno jezikovno zvrst,
8	Gl. J. Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992, str. 147.
9	I. Nebeska, Ke současnemu pojeti norme v česke lingvistice, Slovo a slovesnost, 1989, str. 334-342.
10	D. Škiljan, Javni jezik: K lingvistiki javne komunikacije, Ljubljana: Studia Humanitatis, 1999, str. 168.
11	B. Urbančič je takoj po izidu SP 1962 opisal tri kriterije takratnega jezikoslovja, ki po njegovem mnenju »povzročajo nepotrebne težave jezikovni praksi«: (1) historična pravilnost ali zgodovinska upravičenost (kot iskanje pravil za jezikovno rabo na podlagi njihove zgodovinske utemeljenosti in ne na podlagi jezikovne resničnosti), (2) brezizjemnost (jezik je sistem nespremenljivih zakonitosti, vse izjeme in odstopanja so napake), (3) logicizem (podrejanje jezikovne norme formalni logiki). Gl. ponatis v monografiji O jezikovni kulturi, Ljubljana: Delavska enotnost, 1987, str. 79-83.
16
SODOBNA NORMATIVISTIKA IN AKTUALIZIRANJE JEZIKOVNIH STANDARDOV
ki odpravlja jezikovno anomijo oziroma »breznormnost«. Knjižni jezik tako opravlja funkcijo »nadregionalne« in družbene integracije. V interesu naroda je, da se knjižni jezik, ki se uveljavi na podlagi skupnih norm in vrednosti ter je eden od dokazov za enovitost jezikovne skupnosti, vedno znova vzpostavlja in se tudi institucionalno ohranja. Vzpostavil se je kot konstrukt govorcev in predstavlja kulturni idiom, kar je tudi dokazilo družbenega prestiža oziroma - s Skubičevimi besedami - jezik določene družbeno priznane kakovosti.12 Vse druge pojavne oblike jezika vrednotimo v razmerju do standarda. Prav tu pa se izkazuje primanjkljaj v slo-venističnem jezikoslovju. Slovenski jezikoslovni prostor je namreč z nekaterimi raziskavami izrazito podhranjen: na obrobju interesa jezikoslovcev in jezikoslovja so študije jezikovnih idi-omov, ki so prisotni zlasti v urbanih središčih - in to ne le v Ljubljani; kaj odraža jezik grafitov; o čem nam govori jezik osnovnošolcev; kaj pomenijo fora, frik, koma, odbitek v sodobnem slengu; so Čefurji raus res napisani v pristni »čefurščini« in - ali ta jezik sploh obstaja? Kaj pomeni, če na spletni strani klikneš domov ... in zakaj nekaterih besed ne moremo podoma-čiti? Treba pa je izpostaviti tudi, da slovensko jezikoslovje še ni opravilo sistematične raziskave o sodobnih načinih sporazumevanja Slovencev v zamejstvu ali diaspori, o njihovih »standardih« in odklonih od norme. Nepoznavanje zakonitosti nestandardnih jezikovnih zvrsti nas sili v položaj, da standardnega jezika in njegovih pojavnih oblik ne preučujemo objektivno, temveč naše presojanje jezikovnih zakonitosti še vedno sloni na preživetih merilih: dobro in slabo, lepo in grdo ter prav in narobe.
Šele vedenje o jezikovni stvarnosti v vseh njenih razsežnostih utrjuje pri govorcih »zavest, da imajo pravico biti razumljeni tudi tisti, ki jezika ne znajo ali ne morejo uporabljati tako, kot si idealizirano predstavljamo skozi prizmo jezikovne lepote in pravilnosti«.13 To je prvi pogoj, ki bi moral biti izpolnjen, da se v praksi otresemo sodb in mitov o »čistih« in »lepih« slovenskih besedah in da negotovega kolebanja glede rabe jezikovnih sredstev osvobodimo tudi jezikovnega uporabnika, ki dvomi - ne le o jezikoslovnih dejstvih in lastni jezikovni zmožnosti, temveč tudi o verodostojnosti jezikovnih priročnikov.
Sodobna normativistika med predpisovalnostjo in opisovanjem
V 20. stoletju je na Slovenskem izšlo kar osem pravopisnih priročnikov (kar je v povprečju en pravopis na 12 let), informativno-normativni enojezični pomenskorazlagalni slovar, posebna izdaja pravopisnih pravil in več kot deset poljudno napisanih svetovalnih priročnikov, brusov oziroma antibarbarusov. Po obdobju prve standardizacije in jezikovnega ustaljevanja, ko je
12	Gl. A. E. Skubic, Mesto knjižnega jezika v jezikovnem repertoarju posameznika, Slovenski knjižni jezik - aktualna vprašanja in zgodovinske izkušnje, ob 450-letnici izida prve slovenske knjige. Ur. A. Vidovič Muha. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2003, str. 209-226.
13	Prim. M. Stabej, Vrt brez vrtnarja, pastirji brez ovc, jezik brez krmarja, 2004, URL: www.razvezanijezik. org.
17
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
bila predpisovalnost do neke mere upravičena in pričakovana, a omejena na zapisovalno neenotno besedje (npr. pri Levcu v SP 1899), so pravopisni priročniki težišče svoje obvestilno-sti premaknili na leksikalno ravnino jezika (Breznik, SP 1920). Breznik je bil do tujk - milo rečeno - odklonilen, kar so mu sodobniki, med njimi zlasti Ilešič,14 tudi odkrito očitali.
Medtem ko so normativni priročniki v primerljivih družbenih okoljih tega časa že presegli črno-belo vrednotenje, pa so na Slovenskem kljub sprejemanju načel praške lingvistične šole priročniška načela še precej preddesaussurjevska. V tem obdobju se izrazit premik od prepo-vedovalnosti k opisnosti kaže predvsem v naprednem Breznik-Ramovševem Slovenskem pravopisu iz leta 1935, ki jezikovno pravilnost dojema manj strogo. Sam Breznik je ob tem zapisal: »S prof. Ramovšem sva pustila možnost vsakršnemu razvoju v individualno smer.«15 A spremembe družbene stvarnosti, ki so vplivale tudi na pospešeno jezikovno dinamiko, so povzročile, da so se povojni pravopisni slovarji vrnili h konceptu eksplicitne normativnosti, ki se ohranja vse do danes.16 Kljub velikim pričakovanjem ob izidu prvega zvezka sicer informa-tivno-normativnega SSKJ, ki nas je s pomočjo takrat napredne referenčne metode informiral o jezikovnih navadah - o normi, ki ni več kvalitativna, temveč po možnostih tedanjega razumevanja in metod kvantitativna -, je iz SSKJ nastali pravopisni slovar iz leta 2001 jezikovne prvine normiral bolj tradicionalno, tudi izrecno prepovedovalno, ne da bi raziskal dejanske potrebe jezikovnih uporabnikov in možnosti različnih besedilnih položajev.
Čeprav je res, da se je pri sodobnem normiranju jezika izkazalo, da je razlika med opisnim (informativnim) in normativnim (predpisovalnim) slovarjem vendarle mnogo jasnejša v izjavah slovaropiscev kot v slovarjih samih in da je popolna opisnost nemogoča, ker se slovaropisci vendarle ne morejo izogniti izbiranju,17 pa so izkušnje s priročniki 20. stoletja pokazale, da predpisnost ne deluje, če je odtujena realni rabi. Sodobniki so namreč zadnji pravopis sprejeli kot predpisovalni slovar, ki temelji na prepričanju, da je treba prek zapisanega jezika vplivati na govorno prakso. Institucionaliziranje vsevednega predpisovalca je metoda, ki jo je praška šola zavrnila že v 20. letih prejšnjega stoletja in nadomestila z jezikovno rabo samo, kljub temu pa družbene okoliščine v primerljivih jezikovnih okoljih posttranzicijskih držav očitno spodbujajo njeno uveljavljanje. Kot pravi hrvaška jezikoslovka Snježana Kordic, je kroatistika razdeljena med tiste, ki menijo, da je standardno tisto, kar je v jeziku najbolj razširjeno in zato nevtralno, in tiste, ki merilo jezikovnega standarda v kontekst jezikovnega sistema in usmerjanja jezikoslovcev.18 Tak način normiranja pomeni korak nazaj v prizadeva-
14	Prim. F. Ilešič, Slovenski pravopis, Slovenski narod, 19. 11. 1920, str. 1-2.
15	Gl. A. Breznik, Pomenki o novem pravopisu, Slovenec 269, 1935, priloga, str. 6.
16	O tem podrobneje v prispevku H. Dobrovoljc in A. Bizjak Končar, Vprašanja obvestilnosti sodobnega pravopisnega slovarja, Izzivi sodobnega slovenskega slovaropisja, ur. M. Jesenšek, Maribor: Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, 2011, str. 86-109.
17	Prim. H. Béjoint, Tradition and Inovation in Modern English Dictionary, Oxford: Clarendon Press, 1994.
18	Prim. S. Kordič, Što je (ne)standardno za kroatiste?, Varietäten im Slavischen, ur. A. Bierich, Frankfurt na Majni: Peter Lang, 2009, str. 313-330.
i8
SODOBNA NORMATIVISTIKA IN AKTUALIZIRANJE JEZIKOVNIH STANDARDOV
njih za kompetentnega in samozavestnega jezikovnega uporabnika, saj vzgaja manj gotovega govorca, ki se ne odloča samostojno, temveč išče varnost v avtoritativni regulativi. Jezikovni uporabnik si na ta način omejuje kreativno svobodo in se postavlja v vlogo opazovalca, kar je ne nazadnje mogoče danes opazovati na različnih ravneh družbenega dogajanja.19
Opisana dejstva, ki pričajo na eni strani o slovenistični otopelosti, na drugi pa o razkoraku med jezikovno rabo in obstoječimi predpisi, bi morali biti spodbuda za tematiziranje očitno odprtih vprašanj, ki niso tako trivialna, da bi jih lahko puščali ob robu interesa slovenistič-nega jezikoslovja. V luči novih ali spremenjenih okoliščin se namreč izkazuje, da debata o nalogah in izzivih sodobne normativistike ponuja vedno znova drugačne koncepte, okvire oziroma ogrodja, znotraj katerih je mogoče urejeno razmišljati. Izhodišče tega razmišljanja je vsekakor pobuda, da se tudi normativistiko neguje kot jezikoslovno panogo, za kar najdemo seveda precej razlogov. Med njimi so verjetno na prvem mestu ugotovitve, da je izrazita predpisovalnost priročnikov standardnega jezika v 20. stoletju pustila tudi negativne vtise o panogi, ki se ukvarja z normiranjem, kot drugo pa je mogoče navesti ugotovitev ameriških sociolingvistov Jamesa in Lesley Milroy, da bomo težko napredovali v razumevanju jezikovne narave, če povsem zanikamo družbene vloge in lastnosti standardnega jezika. Kdo se bo ukvarjal z družbenimi vlogami jezika, če ne jezikoslovci?20 Normativistika lahko tvorno dopolnjuje ugotovitve jezikoslovja. In samo normativistika sama lahko ovrže zmotna prepričanja in predsodke nekaterih jezikoslovcev, pri katerih ima že tradicionalno več negativnih kot pozitivnih konotacij.
Posodobitev normativnih priročnikov
Med temeljne normativne priročnike, po katerih jezikovni uporabniki segajo najpogosteje, pri Slovencih uvrščamo slovnico in pomenskorazlagalni ter pravopisni slovar knjižne slovenščine. O slovničnih informacijah se lahko poučimo v Toporišičevi Slovenski slovnici,21 ki je bila izdana v letu 1976 ter do leta 2000 še večkrat ponatisnjena in dopolnjena. Za sodobno norma-tivistiko je manj problematično dejstvo, da je bila ta slovnica zasnovana pred več kot štiridesetimi leti, bolj sporno je to, da je v strokovnih krogih obravnavana kot aktualna. Podobno celostno zasnovanega dela namreč vse do danes ni izdelala nobena skupina jezikoslovcev na Slovenskem, čeprav ni malo posameznikov, ki so prodrli s tematsko specializiranimi raziskavami tako doma kot v mednarodnem prostoru, in čeprav se zavedamo, da bi morala biti posodobitev slovnice oziroma tako predstavljenega jezikovnega opisa prednostna naloga slovenistike.
19	Prim. Š. Ivanjko, Etični, družbeno odgovorni, ustvarjalni in kritični posamezniki, 2010, URL: http:// journal.doba.si/letnik_2_(2010)_st__2
20	Gl. L. Milroy in J. Milroy, n. d., str. 34 id.
21	J. Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Založba Obzorja, 1976 (21984, 31991).
19
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
Podobno je s slovarjem. Edini slovenski pomenskorazlagalni slovar je SSKJ, ki je bil zasnovan v 60. letih prejšnjega stoletja kot »informativno-normativen«, njegovo normativnost za pravopisna, pravorečna, naglasna in tonematična vprašanja pa je potrjevala z anketami ugotovljena knjižna raba na vsem slovenskem prostoru, najbolj pa na osrednjeslovenskem področju z Ljubljano. Sestavljavci slovarja so uvedli zvrstno označevanje jezikovnih prvin, z normativnega vidika pa v skladu z drugačno naravo novega slovarskega dela zavrnili načela črno-belega vrednotenja, kakršno je bilo v preteklosti običajno v pravopisnih priročnikih, ki so nadomeščali enojezični razlagalni slovar. Že časovni okvir izhajanja slovarja pa nam pove, da SSKJ v sedanjem trenutku zaradi časovne odmaknjenosti ne more več opravljati pričakovanih nalog. Jezikovni razvoj je - vsaj na področju nove leksike, ki prispeva k stilni pestrosti besedišča in zapolnjuje pomenske praznine - kvantitativno mogoče opredeliti s pomočjo nastajajoče leksi-kalne zbirke Novejša slovenska leksika, ki je izšla v knjižni obliki v letu 2009. Ta vključuje besedje, ki se je »v slovenščini pojavilo oz. uveljavilo v obdobju približno zadnjih dvajsetih let in še ni obravnavano v SSKJ«,22 ter vsebuje približno 15.900 enot, pri čemer seznam prednostno vključuje le leksikalne enote, ki so v razmerju do SSKJ neosemantemi (avatar, formatirati), in tiste, ki se glede na SSKJ uresničujejo v spremenjenem besedilnem kontekstu, kar vpliva tudi na nove pomenske lastnosti (hibridno vozilo, integrirana pridelava). Glede na to, da ob nastajanju seznama niso bile sistematično zajete tudi slovnične spremembe, temveč so vključene le naključno (SSKJ: brokoli -ov m mn. - NSL: brokoli -ja m), je nastala zbirka le ena od faz v procesu posodobitve SSKJ.
Najmlajši in normativno najbolj ekspliciten priročnik je Slovenski pravopis 2001 (elektronska izdaja leta 2003; v nadaljevanju SP 2001), katerega geneza sega v sredino 20. stoletja. Dolgotrajno prizadevanje za novi slovenski pravopis se je začelo s Toporišičevimi predlogi alternativnih rešitev v kritikah Slovenskega pravopisa 1962, nadaljevalo pa s Toporišič-Riglerjevo predstavitvijo novih pravopisnih načel v Slavistični reviji v letih 1977-1980.23 Šele leta 1981 je SAZU po dolgotrajnem zavlačevanju tudi zaradi ideoloških razlogov24 v javno razpravo poslala Načrt pravil za novi slovenski pravopis. Polemike in nenaklonjeno družbeno ozračje so končno izdajo pravopisnih pravil pomaknile v leto 1990, ko so na Inštitutu za slovenski jezik končali SSKJ in začeli izdelovati tudi pravopisni slovar. Leta 2001 so po štiridesetih letih izšla usklajena pravila in novi pravopisni slovar. Odmevi na pravila kot sistem urejevanih pravil in
22	Gl. A. Gložančev idr., Novejša slovenska leksika (v povezavi s spletnimi jezikovnimi viri), Ljubljana: Založba ZRC, 2009, str. 12.
23	Prim. J. Toporišič, J. Rigler, Komentar k Načrtu pravil slovenskega pravopisa, Slavistična revija, 19781980.
24	Iz gradiva v arhivu pravopisne skupine na Inštitutu za slovenski jezik je razvidno, da je bil predlog Načrta pravil za novi pravopis leta 1977 poslan na Centralni komite Zveze komunistov Slovenije, kjer so v sodelovanju z II. razredom SAZU gradivo pregledali, in sicer pohvalili dejstvo, da se je v pravilih večkrat pojavilo ime Josip Broz - Tito, hkrati pa zahtevali, da pravopisna komisija upošteva tedanjo stvarnost in »najnovejše politične pridobitve«, pri čemer naj izločijo vse ideološko sporne ponazoritvene zglede, npr. duče, firer, gavlajter. Ime Kocbek naj bi nadomestili s pridevnikom pincgavski, »slovite dogodke«, kot sta prvi maj in kočevski zbor pa naj bi pisali z veliko začetnico.
20
SODOBNA NORMATIVISTIKA IN AKTUALIZIRANJE JEZIKOVNIH STANDARDOV
slovar kot leksikografsko delo so pokazali, da je v slovarju preveč zastarelega in hkrati premalo aktualnega besedja; še bolj problematično pa je pogosto »umanjkanje« za uporabnike težavnih položajev rabe. Vse to je opozorilo na nujnost posodobitve gradivskih virov, na potrebo po ponovnem definiranju variantnosti jezikovnih sredstev, pa tudi na razmislek o specializiranem pravopisnem priročniku, ki bi bil obvestilno usmerjen v reševanje vprašanj izrazne in oblikoslovne ravnine jezika. Že takrat se je namreč izkazalo, da je družbena razslojenost jezika kompleksnejša, kot predvideva sistem označevanja leksike v pravopisnem slovarju, ki je gradivsko izšel večinoma iz SSKJ, in da je treba sistem oznak nasloniti na sočasne raziskave avtentičnega gradiva. Elektronska izdaja pravopisnega slovarja iz leta 2003, ki je identična od leta 2010 prosto dostopni spletni različici,25 sicer prinaša tehnične popravke in odpravlja posamezne spodrsljaje ter sistemske nedoslednosti v slovarskem delu,26 vendar pa konceptualno in normativno ni spremenjena. V desetletju po izidu pravopisnega priročnika se zato kot najbolj pereče izkazujejo sistemske nedoslednosti, ki se kažejo prav v pogosto nejasnem razmerju med liberalneje predstavljeno normo v pravopisnih pravilih in slovarskimi rešitvami.27
Iskanje točke ravnovesja
Razprava o aktualizaciji normativnih priročnikov se začne kot preverjanje razmerja med dejanskim in pred- oziroma zapisanim, in sicer sega zlasti na področje »regulacije jezikovne oblike«, kamor Dubravko Škiljan uvršča pravorečje, pravopis, oblikoslovje, skladnjo in leksi-ko.28 Posodobitev priročnika, kakršen je na Slovenskem pravopis, mora zato potekati na najmanj treh ravneh:
1.	posodobitev makro- in mikrostrukturne ravni priročnika, ki obsega leksikografsko izločanje zastarelih podatkov in podatkov, ki ne »veljajo« več, ter njihovo nadomeščanje z aktualnimi;
2.	novosti in spremembe je treba ustrezno umestiti ter opisati in tako modificirati pravila v skladu z induktivnimi pristopi;
3.	na novo preučiti sočasne potrebe jezikovnih uporabnikov in zasnovati ustrezno obvestil-nost priročnika.
25	Tako SP 2001 kot SSKJ sta prosto dostopna na spletnih naslovih Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, URL: http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html, http://bos.zrc-sazu.si/sp2001.html, in spletišča slovarjev Termama, URL: http://www.termania.net/.
26	Odpravljene so bile pomanjkljivosti, na katere so opozorili zlasti prvi kritiki - gl. J. Toporišič, Odgovori na odzive, 2002, URL: http://www.zrc-sazu.si/pravopis/.
27	Medtem ko se v pravilih pogosto predstavlja dinamičnost kodifikacije z ubeseditvami, kot je npr. »Lastnoimenske zloženke tipa Vladimir, Črtomir čedalje pogosteje pregibamo s podaljšano osnovo: Vladimirja, Črtomirja ...« (SP 2001: § 781), pa dopušča slovarska rešitev le eno možnost (Črtomir -ja).
28	Škiljan, n. d., str. 184.
21
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM Mikrostrukturne in makrostrukturne posodobitve
Postopek aktualizacije priročnika je najbolj očiten na ravni prenove leksikalnih enot in podatkov, ki izhajajo iz dejanske jezikovne rabe. V tej stopnji se prikazujejo tudi največji primanjkljaji sinhronega slovenističnega jezikoslovja, na katerega opozarjajo pravzaprav vsi jezikoslovni krogi v Sloveniji, ki pa dejansko delujejo precej vsaksebi. Že bežen pregled namreč odkriva gradivske spremembe na oblikoslovni in skladenjski ravnini, vdor nove leksike, pojavljajo se novi besedotvorni postopki, opazno je neevidentiranje pravopisnih inovacij oziroma nezadostnost obstoječega predpisa pri iskanju zapisovalnih možnosti, ki jih zahtevajo novi skladenjski in besedilni položaji.
Posebej opazen je primanjkljaj na pravorečnem področju, kjer je pomanjkanje obsežnejšega korpusa govorjenih besedil pereče ne le zaradi vedno večje »normotvornosti« govorjenega jezika,29 temveč tudi zaradi avtentičnosti pravorečnih podatkov. Novi korpus govorjenih besedil30 omogoča iskanje po »pogovornem zapisu« in »standardiziranem zapisu«, vendar je za enkrat še premajhen, da bi lahko zagotavljal osnovo za normiranje, kar dokazuje odsotnost izrazov, ki ne živijo v pogovornem jeziku, so pa prisotni v govorjenem javnem jeziku (ki je največkrat govorna reprodukcija pisanih besedil).
Naj dileme ponazorimo z zgledoma polotok in aneks. Pri prvem (polotok) se pojavi težava ob izgovarjavi dvoglasniškega u v položaju za samoglasnikom: del jezikovnih uporabnikov namreč že zanika izgovarjavo po črki, ki jo SP 2001 določa v slovarju, in se po analogiji z izgovorom samostalnikov polobla [pouobla in polobla] ter polizdelek [pouizdelek] odloča za izgovor z dvoustničnim u (SP 2001: § 641). Pri samostalniku aneks je normirana oblika izgovora [aneks], v rabi pa se uveljavlja [aneks], v korpusu GOS besede ni, zato se postavlja vprašanje, ali je mogoče brez gradiva oziroma le z anketno poizvedbo uporabniku upravičiti ta razkorak med rabo in kodifikacijo in ali je vztrajanje pri redkejši izreki dopustno.
Problem uporabnosti korpusa govorjenih besedil, kakršen je v trenutnem obsegu, je tudi njegova referenčna omejenost. Posodobitev normativnih priročnikov, ki zahteva preverjanje uveljavljenosti kodifikacije, je na primer težavna pri določanju sodobne pravorečne podobe besed, ki so prevzete iz angleščine. Vloga angleščine kot globalnega jezika je namreč povzročila, da se tudi slovenska izreka približuje izvirni angleški, kar je treba (v želji po ohranjanju ravnovesja med idealizirano in dejansko pravorečno podobo) ponovno preveriti.
Tak zgled je npr. Washington, kjer v SP 2001 določeno izreko [vašir|gton] lahko v korpusu GOS preverimo le na štirih pojavnicah, ki se nanašajo na realizacijo v okviru enega diskurza. Sicer pojavitve v korpusu GOS kažejo, da dejanska izreka odstopa od standardizirane, npr. baby [bejbi in bebi], girl [gerl], jazz [džez-]. Podobno je z normiranjem ene od različic izreke pri števnikih na -najst, kjer je zadnji pravopis normiral le varianto izreke [dvanajst], ki je
29	M. Stabej, P. Vitez, KGB (korpus govorjenih besedil) v slovenščini, IS 2000 - Jezikovne tehnologije, ur. T. Erjavec, J. Gros, Ljubljana, str. 79-81.
30	GOS = Korpus govorjene slovenščine, URL: http://www.korpus-gos.net/.
22
SODOBNA NORMATIVISTIKA IN AKTUALIZIRANJE JEZIKOVNIH STANDARDOV
razširjena po delu slovenskega prostora, ne pa tudi po osrednjem prostoru [dvanajst], ki je za pravorečno normo veljal za normodajalnega. Dolgoročna posledica »predpisovanja« v rabi nerealizirane izreke je poleg neupoštevanja kodifikacije tudi v manjšanju normativne veljave tovrstnih priročnikov.
Sorodne zadrege pri ugotavljanju, ali so odkloni od kodificirane norme »napake« ali del jezikovne evolucije, je mogoče opazovati na vseh jezikovnih ravninah. Za ponazoritev naj navedemo tudi oblikoslovno pregibanje osebnih lastnih imen moškega spola na -o, kjer razmejitev med pogovornimi in knjižnimi oblikami ni omejena na posamezne oblike, temveč imamo dvojno paradigmo v vseh neimenovalniških sklonih, npr. Marko/Marko, Marka/Markota, Marku/Markotu, Marka/Markota, Marku/Markotu, Markom/Markotom.
Knjižni način pregibanja imen tega tipa (Božo rod. Boža, Samo rod. Sama, Sašo rod. Saša) in tudi občnih besed (volvo rod. volva, mačo rod. mača) se pojavlja večinoma v pisanem jeziku (o čemer pričajo korpusni podatki), sklanjanje brez podaljšanega t zato uporabniki pogosto sprejemajo kot prisiljeno in nenaravno. Hkrati pa je podaljšana oblika zaradi enoumne rekonstrukcije osnovne (imenovalniške) oblike bolj povedna, npr. rodilniška oblika Marka se pojavlja pri imenih Marko in Mark, Markota pa le pri Marko. Podobno je z imenoma Roko in Tomo, kjer nepodaljšana oblika npr. v rodilniku (Roka in Toma) slednje izenačuje s sklonskima oblikama pri imenih Rok in Tom. Obe navedeni dejstvi govorita v prid predpostavki, da se bo podaljšava s t perspektivno pojavila tudi v standardnem jeziku.
Podobno je pri osebnih imenih moškega spola na -e.31 Podaljšava s t je namreč kot standardna uzakonjena že pri pogostih osebnih imenih na -e (Dare, Jože, Jure), a ne vseh: nekatera imena na -e se po pravopisu še pregibajo s podaljšano osnove z j (§ 781), tj. Arne Arneja. Vendar pa tudi korpusno gradivo kaže, da se je v zadnjih letih oblikoslovna paradigma v vseh sklonih prevesila v prid podaljšave s t (Arne Arneta, Toše Tošetom) in da se podaljšava s t v pogovornem jeziku pojavlja celo pri imenih na -a (Miha Mihata/Miheta, Luka Lukata/Luketa).32
Razmislek o vztrajanju pri prepovedovalnih in odsvetovalnih normativnih napotilih zahtevajo tudi do sedaj izrecno odsvetovani normativizmi na skladenjski jezikovni ravnini. Medtem ko pravopisna pravila 2001 razmejujejo le med knjižno in neknjižno rabo posameznih skladenjskih položajev (z doktor Veselkom in doktor Marja Boršnik ali doktor Boršnikova, § 862), ki so živi v pogovornem jeziku, pa je normiranje skladenjskih zvez v pravopisnem slovarju večkrat pod vplivom t. i. priročnikov »pravilne rabe«. Zveze kot čudi me, eden za drugim so danes v jeziku, kakršnega prikazujejo npr. spletni brskalniki, precej pogostnejše od priporočenih (čudim se, drug za drugim), kar pri posodobitvi pravopisa zastavlja vprašanje o upravičenosti njihovega normativnega odsvetovanja. Pravopisno slovarsko obravnavo tovrstnih
31	Na težave govorcev slovenščine s temi imeni je opozoril pred izidom SP1P 1991 V. Majdič v prispevku Oblikoslovna podoba samostalnikov moškega spola na -e, Jezik in slovstvo 31, št. 2-3, 1985/86, str. 55-62.
32	Medtem ko je za SP 2001 podaljšava s -t v moških imenih na -o (Marko Markota) neknjižna, je še nižje označena podaljšava s -t pri imenih na -a (Miha Mihata) - kot neknjižna ljudska (§ 785).
23
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
zvez bi morala zamenjati utemeljena razlaga, iz katere bi uporabnik razbral, zakaj na primer zveze biti s kom na bojni nogi ne more uporabljati v besedilu oziroma kje je raba take zveze ustrezna, če sploh. Tovrstna vprašanja skladenjske ravnine bi ustrezneje prikazal ustrezno zasnovan stilistični priročnik, iz katerega bi bilo mogoče razbrati, kakšna je raba jezikovnih sredstev v odvisnosti od besedilnega položaja, jezikovne zvrsti in drugih jezikovnih in neje-zikovnih okoliščin.
Posodabljanje mikrostrukture in makrostrukture normativnega slovarja torej nujno vključuje tudi razmislek o jezikovnih prvinah, ki jih prvotno delo odsvetuje, sodobna raba pa kaže, da so uporabniki dosegli neke druge vrste družbeno soglasje, kakršno je predstavljeno v priročnikih.
Umestitev novosti in sprememb
V fazi ugotavljanja jezikovne norme, ko moramo razjasniti, kateri pojavi v rabi jezika so s kolektivno navado postali nadindividualni, si normativistika pomaga s slovničnimi ugotovitvami o lastnostih posameznega jezika, saj ugotovljene zakonitosti jezikovne rabe umestimo tudi v »jezikovni sistem«. Pri tem sicer ravnamo v skladu z načelom, ki pravi, da je »oblika, ki se prilega jezikovnemu sistemu, boljša od tiste, ki ga krši«33 (Molde 1979, nav. po Orešnik 1995: 116). Kljub temu pa je treba poudariti pomembnost induktivnega pristopa. Zakonitosti, ki veljajo v normativistiki, nam namreč ne dovoljujejo, da bi iz sistema, čeprav je še tako dovršen in skladen ter historično pravilen, na deduktivni način določali jezikovno rabo. Če se v fazi zapisovanja norme odločimo uveljaviti rešitve, ki so sistemsko ustrezne, ki niso izjemne in jih je mogoče razvojno upravičiti, v rabi pa ne živijo, s tem zapišemo normo, ki ne obstaja.
Posodobitev normativnega priročnika torej zahteva vsakokratno preverjanje upravičenosti normativnih prepovedi. Pogosto se namreč zgodi, da sodobni govorci prepoznavajo te kot napačne in uporabljajo pogosteje odsvetovane variante, kot je mogoče opazovati pri besedah v nadaljevanju:
>	Zapis izgovarjava namesto izgovorjava je besedotvorno utemeljen,34 saj naj bi izhajal iz iterativnega glagola, kot piše Anton Bajec v svojem Besedotvorju leta 1950. Vendar v rabi po pogostnosti močno prevladuje normativno odsvetovani zapis izgovorjava.
>	Zvezo glagola začeti in samostalnika v orodniku (začeti z delom) zaradi podobnosti z nemškim (mit der Arbeit beginnen) so v drugi polovici 20. stoletja začeli zavračati pred-
33	Molde v prispevku o načelih pri jezikovnem svetovanju, ki so jih uveljavljali na švedskem uradu za jezik, l. 1979; nav. po J. Orešnik, Uradi za jezik v Skandinaviji, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1995.
34	Gl. A. Bajec, Besedotvorje slovenskega jezika, I. izpeljava samostalnikov, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1950, str. 76: »Govoriti nima iterativa, pač pa zloženke iz-, pre-, po-, nagovarjati, zatorej izgovarjava, ne pa *govorjava.«
24
SODOBNA NORMATIVISTIKA IN AKTUALIZIRANJE JEZIKOVNIH STANDARDOV
vsem puristični priročniki.35 Po njih je zvezo kot nezaželeno označil tudi SP 2001, ki daje prednost nepredložni začeti delo, čeprav je ta v rabi manj razširjena in jo govorci občutijo kot manj navadno.
> Podobno je z deležnikom na -n iz glagola želeti - želen (oziroma zaželeti - zaželen), katerega dvojnico željen (in zaželjen) preganjajo jezikoslovci od Levstika dalje. Prepovedana oblika se v jeziku ne pojavlja le naključno ali po pomoti: razširjena je bila tako v preteklosti (zasledimo jo na primer pri Prešernu in Cankarju) kot v sodobnih besedilih.36 Protislovno je zlasti dejstvo, da je pri primerljivih glagolih trpeti in preskrbeti mogoče tvoriti deležnik na -n tudi z vmesnim pisanim sklopom lj (SP 2001: trpeti - trpljen, preskrbljen), kar je sicer izjema v sistemu, ki pa kljub pogostnosti v rabi ni dovoljena pri glagolu
želeti.37
Uporabniku prilagojena obvestilnost
Tretja raven posodabljanja je povezana z ugotavljanjem potreb jezikovnih uporabnikov, ki normativni priročnik uporabljajo vse bolj namensko in v specifičnih okoliščinah. Ena od raziskav, v kateri se primerja zlasti obvestilnost pravopisnega slovarja z enojezičnim pomensko-razlagalnim slovarjem,38 je pokazala, da je v slednjih treba predstaviti pomensko razčlenjenost leksema in najbolj pogoste ter značilne besedne zveze oziroma kolokabilnost (ter kolokacije) leksemov, medtem ko so za pravopisni slovar relevantni tisti podatki, ki uporabnikom pomagajo zapolniti vrzeli v znanju, zaradi katerih so uporabniki v dvomih glede ustreznega zapisa in pregibanja. Pravopisni slovar bi bil obvestilno učinkovit, če bi več pozornosti namenil dvoj-nični normi na teh področjih, torej na ravneh, ki so aktualne.
Druga raziskava je s praktičnim pristopom oblikovala nabor problematičnih vprašanj oziroma normativnih zadreg slovenskega jezika,39 pri čemer so bila analizirana vprašanja, ki jih zastavljajo jezikovni uporabniki v spletnih forumih ali svetovalnicah za jezikovne probleme40
35	Npr. J. Gradišnik, Še znamo slovensko?, Celje: Mohorjeva družba, 1981, str. 143.
36	Zlasti Cankar je znan po tem, da je zagovarjal le jezik, ki se je »prilagodil zakonom žive resničnosti«. Navedek se sicer nanaša na Cankarjevo zavračanja takrat modne uporabe deležniško-deležijskih skladov na -ši ali -č, ki so jih pod Levstikovim vplivom v jezik vnašali kot odraz omikanosti in odklonov od ljudsko zasnovanega knjižnega jezika. Prim. M. Jesenšek, Poskus periodizacije razvoja oblik na -č in -ši v slovenskem knjižnem jeziku 19. stoletja, Jezik in slovstvo, 1994/95, str. 179-197.
37	Prim. tudi B. Urbančič, n. d., str. 86.
38	Prim. H. Dobrovoljc in A. Bizjak Končar, n. d., 2011.
39	Kazalnik projektne naloge »Slogovni priročnik« je dostopen na naslovu: http://www.slovenscina.eu/ Media/Kazalniki/Kazalnik17/Kazalnik_17_Slogovni_prirocnik_SSJ.pdf.
40	Pregledana so bila spletna mesta, kjer poteka tovrstna spletna komunikacija, in sicer spletna stran »ŠUSS - Odgovori na jezikovna vprašanja«, kjer gre za klasični sistem odgovorov na vprašanja. Drugi vir je klasični spletni forum »med.over.net« oz. njegov del, ki je namenjen vprašanjem v zvezi z jezikovnimi zadregami »Al' prav se piše ...?«, in je tako bližji jezikovnotehnološkemu orodju, imenovanem virtualni klepetalnik (ang. chatbot, virtualagent). Dodatne vire so predstavljala aktualna in priložnostna vprašanja, ki jih jezikovni uporabniki zastavljajo posameznim jezikoslovcem javno (oddaji Svetovalni servis, Minute za jezik).
25
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
- mesta, kjer se obiskovalci »oglašajo« brez posrednika in prosijo za mnenje strokovnjaka jezikoslovca, lektorja, ponekod pa so deležni tudi komentarjev in mnenj drugih jezikovnih uporabnikov.41 Kljub predpostavkam, da bodo razlogi za najpogosteje zastavljena vprašanja povezana z neusklajenostjo aktualnega normativnega priročnika in dejanske rabe ali z odsotnostjo stvarnih napotil, se je izkazalo, da normativnih zadreg ne moremo pripisati le slabostim v kodifikaciji, torej nejasnosti ali prezapletenosti jezikovnih priročnikov, saj se najpogosteje zastavljena vprašanja sploh ne nanašajo na izrazno podobo besede, njen zapis ali izreko, temveč gre večinoma za probleme, povezane z uporabo jezikovnih sredstev v sobe-sedilu: kakšen je pomen besede A?, s katero (domačo) sopomenko lahko nadomestim besedo A oziroma zvezo B C?, ali lahko uporabim besedo A v besedilu B?, ali lahko napišem/rečem da ...?, kdaj izbrati domačo, kdaj »tujo« besedo? ipd. Na ta vprašanja bi ustrezneje kot pravopis odgovoril stilistični priročnik, iz katerega bi bilo mogoče uporabnika poučiti o stilni diferenciaciji jezikovnih pojavov ter o možnostih njihovega izbiranja glede na namen in funkcijo.
Analiza zbirke vprašanj jezikovnih uporabnikov je pokazala, da je v mnogih primerih razlog za jezikovne zadrege povezan z načinom predstavitve le-teh v priročnikih, tj. z načinom njihove notranje organiziranosti, saj mora uporabnik priročnika dobro poznati njegovo zgradbo, če želi dobiti ustrezno informacijo. Za primerno zasnovan jezikovni priročnik, ki ustreza uporabnikovim potrebam, je torej treba upoštevati tudi raziskave, ki segajo na področje namembnosti priročnika in pričakovanega dojemanja pri govorcih.
Posledice ...
Posledica opisanega stanja, ki očitno ne ponuja opore, kakršno bi potreboval govorec slovenskega jezika za suvereno obvladovanje jezikovnega standarda, je najprej njegova, tj. govorčeva negotovost, ki sproža tudi odklonilen odnos do uporabe standardnega jezika in v drugi fazi do jezikoslovcev in jezikoslovja. Ta nesamozavest ustvarja potrebo po posredništvu med standardnim jezikom in njegovim uporabnikom, ki se ob težko »dostopnih« in sistemsko abstraktnih pravilih, s katerimi aktualni priročniki opisujejo in predpisujejo normo standardnega jezika, še stopnjuje. Na to ne opozarjajo le jezikoslovci,42 temveč tudi konkretne situacije. Na primer ob pravilu, ki določa stavo vejice med pridevniškimi sestavinami besedne zveze in se po pravopisu glasi »Kadar levi pridevnik določa celo preostalo besedno zvezo, začenjajočo se s pridevnikom, za njim ne pišemo vejice: dolgi kodrasti lasje, huda nalezljiva bolezen«, je več kot polovica vprašanih študentk slovenistike ugotovila, da ga v pravopisnih pravilih ne najde (nahaja se v razdelku, ki določa vejico med nestavčnimi enakovrednimi deli oziroma med
41	Prim. H. Dobrovoljc in S. Krek, Normativne zadrege - empirični pristop, Meddisciplinarnost v slovenistiki, ur. S. Kranjc, Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2011, str. 41-50.
42	M. Stabej, Jih postavljate?, 2011; URL: http://ms.sta.si/2011/09/jih-postavljate/
26
SODOBNA NORMATIVISTIKA IN AKTUALIZIRANJE JEZIKOVNIH STANDARDOV
skladenjsko enakovrednimi deli proste ali zložene povedi) oziroma ima ob svoji pravopisni nalogi (Vedno zelena šopasta trajna trava s podzemno koreniko) še vedno težave.
V vlogi predstavnikov avtoritete oziroma pravilnega izražanja se pogosto znajdejo lektorji (korektorji, uredniki), ki se v želji po poenostavitvi pogosto odločijo za ustvarjanje t. i. »predpisa v predpisu«, s čimer bi bilo mogoče označiti interne pravopisno-slogovne priročnike, ki jih premore večina časopisnih in založniških hiš in v katerih je pogosto reducirana celo tista dvojnična norma,43 ki jo pravopisna kodifikacija tolerira. Seveda nihče ne zanika, da je v času pospešene jezikovne dinamike in neposodobljenih jezikovnih priročnikov lektorsko delo še zahtevnejše, kot je bilo nekdaj, saj so ob poplavi novega izrazja pogosto prepuščeni lastni iznajdljivosti ali jezikovni intuiciji. Prav to pa daje njihovi posredniški vlogi med jezikovnim standardom in uporabnikom še toliko večjo težo: povprečni jezikovni uporabnik ne usvoji bogastva oblik svojega jezika z branjem pravopisnega slovarja ali pravil, tudi kakega drugega slovarja le redko. Njegova čutila so odprta svetu okoli njega - televiziji, spletu in ulici. Naloga vseh, ki so profesionalno vpleteni v pojasnjevanje določil, zapisanih v slovarjih in drugih jezikovnih priročnikih (lektorji so pri tem vse prej kot izvzeti), je, da z večjo mero odgovornosti poskrbijo za »posredovanje« pristne norme standardnega jezika, s čimer vplivajo zlasti na dojemanje pestrosti norme pri jezikovnem uporabniku. Pri tem je opozarjanje na odklone in spodrsljaje del vsakdanjika in del procesa, ki lahko pomeni začetek preseganja okostenelosti v priročnikih zapisanih jezikovnih vzorcev.
A navedeno so le izhodišča za dosego stanja, ki ga Čehi imenujejo »koncept minimalne intervencije«.44 Naloge normativistike so kompleksnejše in se v diskusiji o razmerju med jezikoslovno teorijo in prakso premikajo bliže k potrebam jezikovnih uporabnikov. Elektronska doba namreč prinaša več možnosti tudi za normativne priročnike. Tuji pravopisni slovarji, ki so izdelani v sodobnih leksikografskih orodjih, so narejeni s pomočjo leksikonov oblik, ki prikazujejo dvojne oblike v standardnem jeziku in tudi v pogovornem jeziku razširjene odklone od standarda. Na osnovi takih orodij je izdelava normativnega slovarja »osvobojena« subjektivnih presoj o razširjenosti in dejanski rabi posameznih besednih oblik. Raziskave potreb jezikovnih uporabnikov so pokazale tudi, da se z elektronsko dobo vprašanje klasične zgradbe slovarja umika vprašanju prikaza jezikovnih podatkov v uporabniku prijaznih aplikacijah, integriranih v orodja, ki ga najpogosteje spremljajo pri njegovih pisnih dejavnostih (npr. v različne urejevalnike besedil). V perspektivi je treba pričakovati, da se bodo uporabniki jezika še redkeje zazrli v slovar, saj se bodo zanesli na tisti »standardizacijski priročnik«, ki jim ga ponuja Microsoft v črkovalniku45 ali pa iskalnik Google, ko vam namesto vtipkanega norma-
43	Tako se npr. v časniku Delo že več kot desetletje izogibajo rabi velikih začetnic pri stvarnih lastnih imenih, s čimer se manjša obvestilnost zapisa.
44	Gl. V. Cvrček, Regulace jazyka a koncept minimalni intervence, Studie z korpusove lingvistiky, Praga: Nakladatelstvi lidove noviny/Ustav českeho narodniho korpusu, 2008.
45	Črkovalnik seveda ni popoln in vam ponuja rešitve, ki so s pravopisnega vidika mestoma sporne, npr. namesto dvojnice cojzov/Zoisov dovoljuje le slednjo, podobno je pri zapisih skupaj in narazen, kjer daje prednost zapisu narazen (kar si bodi), zapisa skupaj pa ne tolerira (karsibodi).
27
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
tivno ustreznega zapisa izgovarjava ponudi njegovo pogostejšo, a v priročnikih odsvetovano različico izgovorjava.
Za enkrat naj bo misel, da postaja tudi pri nas najvplivnejši normativni priročnik pravzaprav Microsoftov in Googlov, ne pa »akademijski«, ker vpliva na najširši krog jezikovnih uporabnikov na najbolj neposreden način, zapisana kot blago opozorilo in hkrati spodbuda. Res pa je, da se akademske ustanove v okoljih, ki pri vprašanjih norme in njene kodifikacije veljajo za naprednejša, ne ozirajo več zadržano po rešitvah, ki bi bile bližje »tipkovnici«, ampak pri njih tudi aktivno sodelujejo.46 Drugo je vprašanje vplivnosti teh pomagal. Vsekakor bi bilo bolje, če bi pri verificiranju omenjenih orodij vendarle sodelovale ustanove, ki lahko potrdijo njihovo ustreznost tudi z vidika jezikoslovja oziroma stroke. Ne nazadnje je tako sodelovanje zaželeno tudi zato, ker smo v nedavno izvedeni anketi (l. 2010) med uporabniki slovarjev izvedeli, da se ob besedah, podčrtanih z rdečo, ustavi kar 88 odstotkov vprašanih. Slednji so do orodij sicer različno zaupljivi: 20 odstotkov jim brezpogojno zaupa, 68 odstotkov pa rdeča podčrtava opozori, da morajo besedo preveriti v slovarju. Le dvajsetina vprašanih se na tovrstna orodja ne ozira ali pa jih raje kar izklopi. Iz pripomb anketirancev je razvidno, da bi se število »zaupljivih« še povečalo, če bi verodostojnost predlaganih rešitev potrdilo kako strokovno telo. Večina (kar 79 %) vprašanih je odgovorila, da najraje uporablja SSKJ, šele potem dvojezične in kasneje pravopisni, torej normativni slovar. Slovarje uporabljajo najraje v spletni obliki (46 %) in ob aktivnih jezikovnih dejavnostih (tj. ob pisanju).47 Verjetno ne smemo spregledati dejstva, da je dve tretjini anketirancev na vprašanje, če bi si želeli, da bi se slovarski pripomočki, ki so že integrirani v urejevalnike besedil, še izpopolnili, odgovorili pritrdilno. In sicer bi želeli, da bi jim elektronski jezikovni svetovalec ob kliku na besedo ponudil tudi naslednje informacije: (a) morebitne sopomenke dani besedi ali zvezi (82 odstotkov vprašanih), npr. namesto varianta, tudi različica in inačica; namesto alternativa tudi možnost, izbira ali rešitev; in (b) stilno ustreznejše možnosti, povezane s kolokabilnostjo besede, vezljivostjo, pa tudi paradigmatskimi posebnostmi (80 odstotkov vprašanih), npr. namesto brez da bi raje ne da bi; uporabiti raje cveti ali cvetovi; je ustrezneje sedeti za okroglo mizo ali pri okrogli mizi; in podobno. Vplivnosti črkovalnikov na aktualno jezikovno rabo torej ne moremo zanikati.
46	Npr. češki nacionalni inštitut za jezik pri Češki akademiji znanosti je namesto klasičnega pravopisnega slovarja zasnoval spletno svetovalnico (URL: http://prirucka.ujc.cas.cz/), kjer je slovar zasnovan kot zbirka podatkov o oblikovnih lastnostih besede in povezan na obširnejše besedilne razlage, s katerimi utemeljuje slovarske rešitve«. Več o njej ter o danski, nemški spletni aplikaciji je mogoče prebrati v zasnovi in konceptu slovenske različice, imenovane Slogovni priročnik. URL: http://www. slovenscina.eu/Media/Kazalniki/Kazalnik17/Kazalnik_17_Slogovni_prirocnik_SSJ.pdf.
47	Anketa je bila spletna, uporabniki, ki so nanjo odgovarjali, so bili opozorjeni nanjo s pomočjo elektronske pošte. To dejstvo je zagotovo vplivalo na pozitiven odnos do novodobnih medijev. Glavnina anketirancev je bila stara med 30 in 40 let (40 %), tretjina med 20 in 30 (28 %), 16 odstotkov med 40 in 50 let, preostali vprašani so bili starejši od 50 let.
28
SODOBNA NORMATIVISTIKA IN AKTUALIZIRANJE JEZIKOVNIH STANDARDOV
... in perspektive?
V splet dejavnosti, ki jih je treba zagotoviti pri učinkovitem posodabljanju jezikovnih priročnikov, se med prvimi uvršča posodobitev kodifikacije v skladu s prenovljenim jezikovnim opisom. Za nadaljnje stalno sledenje odklonom od jezikovne norme je treba poskrbeti za načrtovano izrabo jezikovnotehnoloških orodij in virov za več jezikoslovnih dejavnosti, še zlasti pa za potrebe jezikovnega normiranja. Za uresničitev tega cilja je pomembno tudi načrtovanje raziskovalnega dela v smeri raziskav, iz katerih bo razvidno, kakšen naj bo dostopen in učinkovit normativni priročnik in katera vprašanja uporabniki najpogosteje zaznavajo kot težavna. Dejavnost, povezana z jezikovnim normiranjem, mora pri iskanju načinov za zapis ugotovljene norme v priročniku upoštevati vse novejše izsledke, s katerimi bi se uporabnikovim pričakovanjem približala v zadovoljivi meri, da se bodo lahko sporazumevali v skladu z jezikovnim standardom. Pri tem je treba upoštevati tudi, da je časovni in družbeni razvoj prinesel spremembe v socialni strukturi naše družbe, v kateri danes skorajda ne moremo govoriti več o homogenih jezikovnih zvrsteh oziroma podsistemih, temveč gre za preplet prvin različnih zvrsti in govoric. S tehnološkimi inovacijami in iznajdbo spletnega sporazumevanja ter s hitrim elektronskim publiciranjem in objavami na spletu se je bistveno spremenil tudi naslovnik jezikovnega priročnika. To ni več le poklicni pisec, lektor, korektor ali urednik, ki zna v priročniku najti iskani podatek in ki je vešč slovarja ter njegovega metajezika. Vse pogosteje je neposredni iskalec jezikovne informacije laični jezikovni uporabnik, ki noče posrednika in postaja tudi sam svoj lektor, urednik in izdajatelj, četudi za to vlogo ni strokovno usposobljen. Aktualne raziskave uporabnikovih zadreg nas prepričujejo prav o slednjem. V skladu s temi globalnimi premiki si je treba realnejše cilje zastaviti tudi na področju kulture jezika in jezikoslovja, ki si zanjo prizadeva.
29
ODSEV JEZIKOVNIH SPREMEMB V PRAVOPISU
0	neizogibnosti jezikovnih sprememb na eni in njihovem zavračanju na drugi strani
Za žive jezike je značilno in naravno, da se sčasoma bolj ali manj spremenijo. Slovenščina se je od Brižinskih spomenikov, ko je bila v 10. stoletju prvič zapisana, do začetka knjižnega izročila v drugi polovici 16. stoletja, ki ga predstavlja izdaja Trubarjevega Abecednika in Katekizma, že bistveno spremenila.1 Kljub ustalitvi knjižnega jezika ter nenehnim prizadevanjem za ustalitev knjižnojezikovne norme in njene kodifikacije, se je slovenščina razvijala dalje, spremembe ob tem pa so bile neizogibne. O tem priča tudi potreba po prevajanju starejših besedil v sodobno knjižno slovenščino.2
Jezikovne spremembe se običajno zgodijo kot posledica prepleta več dejavnikov, zlasti psiho-lingvističnih in sociolingvističnih.3 Odražajo se na vseh jezikovnih ravninah, od glasoslovja,
1	Prim. B. Pogorelec, Zgodovina slovenskega knjižnega jezika, Jezikoslovni spisi 1, Ljubljana: Založba ZRC, 2011, str. 19, 33.
2	Prim. F. Bernik idr., Brižinski spomeniki: znanstvenokritična izdaja, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede, 1993; P. Trubar, Abecednik (1550): prevod v sodobni jezik, ur. K. Ahačič, Slovenj Gradec: Združenje Trubarjev forum, 2008.; P. Trubar, Katekizem (1550): v sodobni knjižni slovenščini, ur. V. Ošlak, K. Ahačič, Slovenj Gradec: Združenje Trubarjev forum, 2009.
3	O tem razpravlja J. Aitchison, Language Change: Progress or Decay, Cambridge University Press, 1991, str. 105-162, 221.
31
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
oblikoslovja, besedotvorja, leksike do skladenjskih in nadskladenjskih pojavov.4 Nekatere spremembe so v jeziku opazne takoj, npr. neologizmi, kot so iPad, lajkati, všečkati, akultu-rirati, bloganje, FSM 'fajn se mej', piškotek 'informacija, ki jo strežnik shrani na uporabnikov računalnik za ponovno uporabo', požarni zid 'programska oprema, ki preprečuje nezaželeni dostop do storitev na računalniku', medtem ko so druge bolj prikrite in se pokažejo šele s časovno distanco, ko začnejo zveneti drugače kot sodobni jezik, npr. Na večer, kadar je padalo solnce vedno nižje proti zahodnemu obzorju, ostavil sem mesto ter se napravil na izprehod. (Ivan Cankar, Ob morju, 1899.)
Kljub dejstvu, da se jezik skozi čas spreminja, pa veliko jezikovnih uporabnikov, tudi jezikovno izobraženih posameznikov, apriorno zavrača vsako jezikovno spremembo in jo pojmuje kot nepotrebno, nezaželeno ali kot kaprico jezikoslovcev. Zlasti laična javnost oziroma t. i. ljubiteljski jezikoslovci v dnevnem časopisju, jezikovnih kotičkih, spletnih forumih in dnevnikih grajajo posamezne spremembe, jih označujejo kot jezikovno neznanje in se zgražajo zlasti nad izreko besedja, npr. keš, petnajst, San Francisco [san francisko], Newton -a [njuton njutona], novimi besedami in besednimi zvezami, npr. zgoščenka, tlačenka, nad zapisom prevzetih besed, za katere se (še) niso uveljavile domače ustreznice in jih prilagajamo slovenščini povsem arbitrarno, npr. pizza - pica, picerija; cocktail - koktajl, koktejl; jakuzzi - jakuzi, džakuzi, masažna kad. Hladna rezerviranost mnogih jezikovnih uporabnikov do jezikovnih inovacij in negativni odzivi na spremembe v jeziku so pogosto povezani z dejstvom, da je zaradi evolucijskih procesov jezikovno znanje posameznika nenehno na preizkušnji in opaznejše jezikovne spremembe povzročijo vznemirjenje zlasti pri ljudeh starejše generacije, ki se bojijo, da se dogaja nekaj, kar je v nasprotju z njihovim jezikovnim občutkom in pričakovanji, predvsem pa v obdobju šolanja pridobljenim znanjem o pisanem jeziku.5
Spreminjanje norme, predstavljene v pravopisnih slovarjih
Jezikovne spremembe vsekakor spodbudno vplivajo na dinamiko norme, zato pri ugotavljanju sodobne pravopisne norme ne moremo biti ravnodušni do naravne jezikovne evolucije in sprememb, ki jih ta prinaša. Ko je razkorak med obstoječim predpisom in jezikovno rabo tako velik, da spremembe v jeziku vplivajo na kolektivne navade večine govorcev in s tem jezikovno normo, je aktualizacija pravopisa in pravopisnih rešitev nujna in neizogibna.
Čeprav se jezikovni uporabniki mnogih sprememb na izrazni, slovnični in pomenoslovni ravnini sploh ne zavedajo več, je spreminjanje pravopisne norme, tj. norme zbornega knjižnega
4	Prim. P. Weiss, Sodobne jezikovne inovacije v govorih spodnje Zadrečke doline, Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem: členitev jezikovne resničnosti, ur. E. Kržišnik, Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2003, str. 371-381.
5	To ne velja le za slovenščino. Podobno opisuje J. Aitchison za angleščino, gl. n. d., 221.
32
ODSEV JEZIKOVNIH SPREMEMB V PRAVOPISU
oziroma standardnega jezika,6 proces, ki ga lahko spremljamo ves čas od prvega slovenskega pravopisa dalje. Ta proces seveda ne prehiteva aktualne rabe in je zato pojmovan kot konservativen in po mnenju kritikov ne sledi jezikovni evoluciji ali se celo upira posameznim spremembam. V vseh dosedanjih slovenskih pravopisih je vendarle mogoče spremljati jezikovne spremembe na vseh ravninah: spreminjala se je pisna podoba besed in besednih zvez (zapi-sovalne spremembe), njihov izgovor (pravorečne spremembe), pregibanje besed (slovnične spremembe), tvorba oblik (besedotvorne spremembe) in deloma tudi semantika besed (pome-noslovne spremembe). V nadaljevanju bomo ponazorili nekaj teh sprememb, kot so razvidne iz slovenskih pravopisnih slovarjev.
1. Zapisovalne spremembe, tj. spremembe v zapisu besed, besednih zvez in krajšav, so dogovornega značaja in so pogojene z vsakim aktualiziranjem jezikovnih priročnikov bodisi s spreminjanjem pravopisnih pravilih (npr. pisanje praznikov) ali pa odsevajo vplive na novo dogovorjenega zapisovalnega razmerja med glasovi in črkami (npr. zapisovanje zeva s črko j). Pravopisna pravila so se spreminjala v kodifikaciji rabe velike oz. male začetnice, pisanja skupaj oz. narazen, zanimive pa so tudi posamezne spremembe pri zapisovanju glasov v slovenskem knjižnem jeziku in pisanju posebnih glasovnih zvez, kar je vplivalo zlasti na spreminjanje načel glede prevzemanja besed in besednih zvez.
Pri rabi velike oz. male začetnice so opaznejše spremembe povezane s pisanjem praznikov, pri katerih se je norma v preteklosti že večkrat spremenila, npr.:
SP 1899: Božič SP 1920: božič SP 1935: Božič
SP 1937: božič (v dvoumnih primerih tudi Božič) SP 1950: božič tudi Božič SP 1962: božič SP 2001: božič
Zadnja pravopisna pravila prinašajo prelomno spremembo v pisanju pridevnikov, izpeljanih iz lastnega imena v zvezah, kjer je po novem na prvem mestu normirana raba male začetnice, npr.:
SP 1935: Adamovo jabolko SP 1937: Adamovo jabolko SP 1950: Adamovo jabolko SP 1962: Adamovo jabolko SP 2001: adamovo jabolko in Adamovo jabolko
Novo v primerjavi s prejšnjo kodifikacijo je tudi pisanje nadomestnih imen z malo začetnico, npr.:
6 Prim. H. Dobrovoljc, Pravopisje na Slovenskem, Ljubljana: Založba ZRC, 2004, str. 9.
33
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
SP 1935: Novi svet 'Amerika' SP 1937: Novi svet 'Amerika' SP 1950: Novi svet 'Amerika' SP 1962: Novi svet Amerika' SP 2001: novi svet 'Amerika'
Pri pisanju skupaj oz. narazen se je predpis večkrat spremenil pri pisanju števniških sklopov, npr.:
SP 1899: dvesto SP 1920: dve sto SP 1935: dve sto SP 1937: dve sto SP 1950: dve sto SP 1962: dvesto SP 2001: dvesto
Opazne so tudi spremembe zapisa pri posameznih novih prevzetih leksikalnih enotah, ki so jih sprva dojemali kot besedne zveze, kasneje kot besede, npr.:
SP 1935: fata morgana SP 1937: fata morgana SP 1950: fata morgana SP 1962: fatamorgana SP 2001: fatamorgana tudi fata morgana
Spreminjanje zapisovalnega razmerja med glasovi in črkami, ki je v glavnem posledica različnih utemeljitev zapisa oziroma omahovanja med etimološkim in dejanskim v jeziku,7 je v preteklosti vplivalo na pisanje nekaterih slovenskih besed, npr.:
SP 1899: SP 1920: SP 1935: SP 1937: SP 1950: SP 1962: SP 2001:
solnce
solnce
sonce
sonce
sonce
sonce
sonce
SP 1899: ključalnica SP 1920: , SP 1935: , SP 1937: , SP 1950: , SP 1962: , SP 2001: ,
ključavnica ključavnica ključavnica ključavnica ključavnica ključavnica
SP 1899: guščer gl. kuščar SP 1920: kuščar SP 1935: kuščar SP 1950: kuščar SP 1962: kuščar SP 2001: kuščar
Te spremembe so bile v glavnem splošno sprejete in so v nekem obdobju postale prevladujoče in jezikovna norma, zato jezikovni uporabniki nimajo več uzaveščenih prejšnjih zapisov in
7 Prim. S. Škrabec, Zakaj sonce, ne solnce?, Jezikoslovna dela 1, ur. J. Toporišič, Nova Gorica: Frančiškanski samostan Kostanjevica, 1994, str. 10-11.
34
ODSEV JEZIKOVNIH SPREMEMB V PRAVOPISU
se z njimi srečujejo le ob branju starejših besedil.8 Kočljivejše so jezikovne inovacije, ki so se arbitrarno spreminjale iz enega obdobja oz. pravopisa v drugega in spet nazaj. Najbolj prepoznavna je dinamika spreminjanja priponskega obrazila -lec/-vec, npr.:
SP 1899: bravec (neknj. bralec)	SP 1920: gasivec/gasilec
SP 1920: bravec	SP 1935: gasilec
SP 1935: bralec	SP 1937: gasilec
SP 1937: bralec	SP 1950: gasilec
SP 1950: bralec	SP 1962: gasivec
SP 1962: bravec	SP 2001: gasilec
SP 2001: bralec
Razmerje med glasovi in črkami je vedno znova aktualno ob pisanju prevzetih besed in besednih zvez, pri čemer je predpis enkrat sledil utemeljitvam zagovornikov ohranjanja izvirnega zapisa in drugič zagovornikom prilagajanja zapisa tujih prvin slovenščini.9 Na tem mestu izpostavljamo le dve tovrstni spremembi: zapisovanje zeva (amoniak - amonijak) in splošno približevanje zapisa prevzete besede njeni fonetični podobi (fac-simile - faksimile, Faer Oeri -Fersko otočje), npr.:
SP 1899: amoniak	SP 1920: fac-simile
SP 1950: amoniak	SP 1935: faksimile
SP 1962: amoniak	SP 1937: faksimile
SP 2001: amonijak	SP 1950: faksimile
SP 1962: faksimile SP 2001: faksimile
SP 1950: Faer Oeri, Faerski otoki (nedovoljeno v knjižnem jeziku Faeroerski otoki) SP 1962: Faerski otoki SP 2001: Fersko otočje
2. Pravorečne spremembe so spremembe v izreki besed in so iz pravopisnih slovarjev razvidne iz podatka o jakostnem naglasu.10 Spremembe so zajele:
>	naglasno mesto, npr:
SP 1935: busola	SP 1935: Triglav
SP 1950: busola	SP 1950: Triglav in Triglav
SP 1962: busola	SP 1962: Triglav in Triglav
SP 2001: busola tudi busola	SP 2001: Triglav
>	kolikost naglašenih samoglasnikov, npr.:
8	To lahko predstavlja osnovno- in srednješolcem, ki pridejo v stik z besedili slovenskih klasikov, določene težave glede razumevanja jezikovne norme.
9	Podrobneje o tem H. Dobrovoljc, n. d., 166-184.
10	Podatek o jakostnem naglasu imajo iztočnice v SP 1935, SP 1950, SP 1962 in SP 2001.
35
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
SP 1935: Afričan SP 1950: Afričan SP 1962: Afričan SP 2001: Afričan in Afričan
> kakovost naglašenih samoglasnikov, npr.: SP 1950: Cene	SP 1935: center
SP 1962: Cene in Cene SP 1950: center SP 2001: Cene	SP 1962: center
SP 2001: center in center
>	število naglasov, npr.: SP 1950: nečlovek, nečloveški SP 1962: nečlovek, nečloveški SP 2001: nečlovek, nečloveški
>	ali pa se je izgovor sčasoma spremenil na več ravneh, npr.: SP 1935: okel
SP 1950: okel SP 1962: okel SP 2001: okel in okel
3. Slovnične spremembe so spremembe v oblikoslovju oziroma skladenjski rabi besed in besednih zvez. Iz pravopisnih slovarjev po letu 1920, ki imajo v zaglavju podatek o pregibanju besed, je mogoče ugotavljati spreminjanje besed na oblikoslovni ravnini, npr. pregibanje (tjulenj) in spremembe slovničnega spola s sekundarno spremenjenim pregibalnim vzorcem (ara), npr.:
SP 1920: tjulenj -a	SP 1962: ara -e ž |papiga|
SP 1935: tjulenj -a	SP 2001: ara -e tudi -a m |papiga|
SP 1937: tjulenj -a
SP 1950: tjulenj -a
SP 1962: tjulenj -a
SP 2001: tjulenj -lnja
Na skladenjski ravni so zanimive spremembe v vrednotenju jezikovnih enot, kjer je mogoče zaslediti celo normativne prepovedi nekdaj sprejemljivih zvez, npr.:
SP 1920: čestitati komu na čem SP 1935: čestitati komu na čem
SP 1935: Vsi sveti SP 1950: vsi sveti in vsi sveti SP 1962: vsi sveti SP 2001: vsi sveti in vsi sveti
36
ODSEV JEZIKOVNIH SPREMEMB V PRAVOPISU
SP 1950: čestitati komu za kaj tudi čestitati komu na čem
SP 1962: čestitati komu za kaj (prepovedano čestitati komu na čemu)
SP 2001: čestitati komu za kaj (prepovedano čestitati komu na čemu)
4. Med opaznejšimi besedotvornimi spremembami, ki so se dogajale v preteklosti, sta na primer spreminjanje variantnih oblik svojilnega pridevnika iz samostalnika gospa in spreminjanje variantnih primerniških oblik pri pridevnikih in prislovih (globlji, dražje) še danes aktualni zadregi jezikovnih uporabnikov:
SP 1899: gospen, gospenji (neknj. gospejni)
SP 1920: gospenji, gospejni
SP 1935: gospenji
SP 1937: gospenji
SP 1950: gospenji
SP 1962: gospenji, gospejin
SP 2001: gospejin
SP 1899: globočji, globokejši, globši, globeljši, globlji	SP 1920: draže
SP 1920: globlji, globočji, globši	SP 1935: draže
SP 1935: globlji, globočji, globokejši	SP 1937: draže
SP 1937: globlji, globočji, globokejši	SP 1950: draže
SP 1950: globlji, globočji, globokejši	SP 1962: draž(j)e
SP 1962: globlji, globočji, globokejši	SP 2001: dražje SP 2001: globlji
Zanimivi sta še dve opaženi besedotvorni spremembi - spreminjanje tvorbe prebivalskih imen (Evropejec) in nekaterih okrajšav (ga., idr.), npr.:
SP 1899: Evropec (prepovedana raba oblike Evropejec)
SP 1935: Evropejec
SP 1937: Evropejec
SP 1950: Evropejec
SP 1962: Evropejec, Evropec
SP 2001: Evropejec
SP 1899: gpa. (gospa) SP 1962: ga. (gospa) SP 2001: ga. (gospa)
SP 1899: i. dr. t. stv. (in druge take svari) SP 1935: i. dr. (in drugo) SP 2001: idr. (in drugi)
37
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
5. Za ugotavljanje pomenoslovnih sprememb pravopisni slovarji sicer niso najustreznejši vir, je pa iz posameznih primerov vendarle razviden ta tip jezikovne inovacije, npr. širjenje pomena (hrošč), specializacija oz. spreminjanje pomena (ambulanca - ambulanta) in nastanek neologizmov (biljar - botanik - rastlinoslovec), npr.:
SP 1962: hrošč |žival|: majski poljski koloradski ~
SP 2001: hrošč |žival|; |predmet|; |avtomobil|: koloradski ~, računalniški ~
SP 1935: ambulanca |vojna bolnišnica|
SP 1937: ambulanca |vojna bolnišnica, rešilna postaja|
SP 1950: ambulanca |pošta na vlaku| - ambulanta |kraj za prvo zdravniško pomoč, vojna bolnišnica, voz za prevažanje bolnikov in ranjencev|
SP 1962: ambulanca |pošta na vlaku| - ambulanta |kraj za prvo zdravniško pomoč, vojna bolnišnica, voz za prevažanje bolnikov in ranjencev| SP 2001: ambulanca |poštni vagon| - ambulanta |bolnišnica|
SP 1899: biljar 'der Botaniker' SP 1920: biljar 'botanik' SP 1935: botanik SP 1950: botanik SP 1962: botanik
SP 2001: botanik (manj pogostna domača vzporednica: rastlinoslovec)
Smernice slovenske jezikovne evolucije
Deset let po izidu zadnjega pravopisnega slovarja je v sodobnem jezikovnem gradivu že mogoče opaziti spremembe in inovacije, ki se razlikujejo od priporočil in rešitev v SP 2001. Razkorak med normo in aktualno jezikovno rabo lahko spremljamo na vseh ravninah: izrazni, slovnični, besedotvorni in pomenoslovni. V nadaljevanju bomo izpostavili nekaj tipov sprememb in zgledov, ki nas spodbujajo k razmisleku o tem, da je pred vsako naslednjo izdajo normativnega slovarja treba ponovno preučiti različne tipe jezikovnih sprememb in inovacij in pri kodifikaciji upoštevati tudi sodobno jezikovno normo, kot jo prikazuje aktualno jezikovno gradivo.
Zapisovalne spremembe
V gradivu najhitreje opazimo in najlažje preverjamo zapisovalne spremembe. Med opaženimi spremembami pisne podobe besed lahko izpostavimo zlasti tiste, ki nas na preoblikovanje opozarjajo s soobstajajočimi dvojnimi oblikami.
38
ODSEV JEZIKOVNIH SPREMEMB V PRAVOPISU
1. Nastanek dvojnic pri nekaterih zastarelih oz. neutemeljenih normativizmih, ki po pogostnosti že prevladujejo nad staro kodificirano obliko, tudi če je bila ta prepovedana oz. odsvetovana,11 npr.:
SP 2001	Število	Nenormirana	Število
	pojavitev	varianta	pojavitev
brajlica	74	brajica	183
izgovarjava	739	izgovorjava	1488
brucevanje (napačna oblika brucovanje)	33	brucovanje	532
okolijski	301	okoljski	28.792
Preglednica: Dvojnična raba pri zastarelih oz. neutemeljenih normativizmih12
Jezikovno gradivo kaže, de je treba pri ugotavljanju sodobne norme sprotno preverjati norma-tivizme in preučiti, ali je njihova raba v sodobnem knjižnem jeziku sploh še izkazana. O tem nas prepričujejo tudi mnoge, še pred nekaj desetletji prepovedane oz. odsvetovane besede, ki danes še vedno živijo v jeziku in jih pogosto obravnavamo kot povsem nezaznamovane jezikovne prvine, npr.:
Beseda	Vrednotenje v pravopisnih priročnikih	Število pojavitev
etiketa	SP 1920: prepovedana raba	5210
feljton	SP 1920: prepovedana raba SP 1950: pogojno dovoljena raba	1847
flota	SP 1950: prepovedana raba	5977
interes	SP 1920: prepovedana raba SP 1950: pogojno dovoljena raba	166.430
kaprica	SP 1920: prepovedana raba SP 1950: pogojno dovoljena raba SP 1962: odsvetovana raba	1342
predpogoj	SP 1950: pogojno dovoljeno v knjižnem jeziku	3730
trezor	SP 1950: pogojno dovoljeno v knjižnem jeziku	3154
Preglednica: Življenje zastarelih normativizmov v sodobni slovenščini
11	Med t. i. neutemeljenimi normativizmi (z izrazom poimenujemo normativne prepovedi) je največ vprašanj povezanih z načinom zapisa, ki je bil v obdobju ustaljevanja jezika morda utemeljen z etimološkimi načeli, danes pa je prevladal fonetični podobi prilagojen zapis, pri nekaterih pa je prišlo tudi do napačne interpretacije rabe.
12	V monografiji se pri določanju pogostnosti rabe oziroma ugotavljanju številu pojavitev iskane jezikovne pojavnosti v rabi sklicujemo na referenčni besedilni korpus Gigafida, ki je še v fazi preizkušanja. URL: http://demo.gigafida.net/
39
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
2. Dvojnični zapis izkazujejo posamezne besede s soglasniškim sklopom st/sp, kjer je bil izreki približan zapis s sklopom št/šp doslej odsvetovan, npr.:
SP 2GG1	Število pojavitev	Nenormirana varianta	Število pojavitev
stadion	37.432	štadion	35.488
avtostopar	41	avtoštopar	3G1
spirala	2754	špirala	92
spiker	285	špiker	145
Preglednica: Dvojnična raba pri normiranih soglasniških sklopih st/sp
3. Prevladujoča je postala raba podomačene oblike pridevnikov na -ski, izpeljanih iz nepodo-mačenih prevzetih lastnih imen, ki so bile doslej normirane kot neprednostne dvojnice, npr.:
SP 2GG1	Prednostna	Število	Neprednostna	Število
	dvojnica	pojavitev	dvojnica	pojavitev
bordeaujski tudi bordojski	bordojski	387	bordeaujski	7
hallstatski tudi halštatski	halštatski	483	hallstatski	1
Preglednica: Prerazporeditev prednostnih dvojnic pri pridevnikih na -ski iz prevzetih lastnih imen
Tudi sicer je pri že normiranih pridevnikih na -ski iz prevzetih lastnih imen mogoče opaziti pojavljanje novih dvojničnih oblik (neologizmov), do katerih se bo v prihodnje treba normativno opredeliti, npr.:
SP 2GG1	Število pojavitev	Nenormirana varianta	Število pojavitev
budimpeški (< Budimpešta)	225	budimpeštanski	1107
briksenski (< Briksen)	53	briksenški	50
Preglednica: Neologizmi pri pridevnikih na -ski iz prevzetih lastnih imen
4. Prevladujoča je postala raba podomačenega zapisa pri večini že normiranih prevzetih občnih besed, npr.:
SP 2001	Prednostna	Število	Neprednostna	Število
	dvojnica	pojavitev	dvojnica	pojavitev
business gl. biznis	biznis	5184	business	1319
weekend gl. vikend	vikend	44.784	weekend	300
rock and roll gl. rokenrol	rokenrol	3989	rock and roll	486
audio.. gl. avdio..	avdio	6788	audio	2302
-	wellness	5737	velnes	66
Preglednica: Prednostne dvojnice pri prevzetih občnih besedah
40
ODSEV JEZIKOVNIH SPREMEMB V PRAVOPISU
Iz pregleda jezikovnega gradiva je mogoče sklepati o upravičenosti normativnega usmerjanja novih oz. še ne normiranih prevzetih občnih besed k podomačeni obliki in o smiselnosti ohranjanja pisne dvojnice v pravopisnem slovarju pri novih besedah, dokler je to potrebno. Zanimiv je trend zapisovanja novejšega prevzetega besedja (v glavnem slengovskega) v podomačeni obliki v besedilih na spletnih forumih, kjer se nove leksikalne prvine, ki prihajajo v slovenščino iz tujih jezikov, pogosto ne le oblikoslovno in skladenjsko, temveč tudi pisno podomačujejo, kar je v skladu s smernicami pravopisnih pravil slovenskega jezika.13
Pravorečne spremembe
Pravorečne spremembe so težje sledljive in preverljive, zato jih je šele na osnovi poglobljene fonološke študije mogoče kodificirati kot prevladujoče in zato obvezujoče za vse uporabnike knjižnega jezika. Izpostaviti je mogoče naslednje smernice v slovenskem knjižnem pravorečju.
1. Izgovor prevzetih občnih in lastnih imen se v knjižno pogovorni in tudi zborni izreki približuje izgovoru v izvornem jeziku, zlasti angleščini, npr.:
Prevzeta beseda	SP 2001	Sodobna izreka
baseball	[bejzbol in bezbol]	[bejzbol]
bend	[bend-]	[bend-]
bodibilder	[bodibilder in bodibilder]	[bodibilder]
brandy, brendi	[brendi]	[brendi]
Chopin	[šopen]	[šopen]
jazz, dzez	[džez-]	[džez-]
girl	[gerl]	[gsrl]
cash, kes	[keš]	[keš]
bestseller	[bestseler]	[bestseler in bestseler]
Preglednica: Spremembe v izreki pri besedah, prevzetih iz angleščine
2. V nasprotju z besedami, prevzetimi iz angleščine, se izgovor besed, prevzetih iz eksotičnih jezikov, npr. japonščine, kitajščine, približuje ali izgovoru v izvirnem jeziku ali izgovoru v angleščini. To velja za že normirane besede v pravopisnem slovarju in za nove prevzete besede, npr.:14
Prevzeta beseda	SP 2001	Nenormirana varianta
Hirošima	[hirošima]	[hirošima]
sake	[sake]	[sake]
tofu	[tofu]	[tofu]
13	Prim. N. Jakop, Pravopis in spletni forumi - kva dogaja?, Slovenščina med kulturami, ur. M. Košuta, Celovec, Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, str. 320-325.
14	Prim. B. Mlakar, Problemi slovenske transkripcije kitajskega in japonskega jezika, Ljubljana, 2002.
41
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
Prevzeta beseda	SP 2001	Nenormirana varianta
Bogota	[bogóta]	[bógota]
šiitake, šitake	-	[šiitake], [šitike]
Preglednica: Spremembe izreke pri besedah, prevzetih iz drugih jezikov
3. Kritiki so po izidu SP 2001 opozorili na nekatere primere napačno ugotovljene pravorečne norme, npr.:
Prevzeta beseda	SP 2001	Sodobna pravorečna varianta
Brnik	[brník]	[spódnji bínik], [zgórnji bínik]
belvedere	[belvedere]	[belveder]
Braillov	[brájlov-]	[brájev-]
Preglednica: Napačno ugotovljena pravorečna norma
4.	V jezikovni rabi se ni uveljavil »umetno« oziroma sistemsko utemeljen pomenskorazliko-valni izgovor enakopisnic, npr. drsalka [drsalka] 'obutev za drsanje' - [drsauka] 'ženska, ki drsa', in tako še plezalka, kopalke, brisalka.
5.	Naglasna dvojnica pri moških imenih prebivalcev na -(č)an, na primer Italijan in Italijan, Afričan in Afričan, ni bila splošno sprejeta in se v slovenski zborni izreki umika izgovoru z dolgim naglašenim samoglasnikom.
6.	Ponovno se uveljavlja iz SSKJ ukinjena naglasna dvojnica z naglasom na osnovi pri glavnih števnikih s priponskim obrazilom -najst, na primer dvanajst in dvanajst.
7.	Večinski govorni položaj narekuje tudi razmislek o naglaševanju samostalnikov z zlogo-tvornim polglasnikom, npr. deska, megla, tema, ter pridevnikov tipa temen, kjer se že več desetletij15 v izreki namesto polglasnika pojavlja široki e, če besedo naglasimo na osnovi. SP 2001 tega ne predvideva, temveč dopušča le izreko s polglasnikom, ne glede na to, ali je naglas na osnovi ali na končnici.
Slovnične spremembe
S sodobnim korpusnim pristopom, ki omogoča pregled in analizo obsežnejšega jezikovnega gradiva, se razkrivajo med drugim tudi spremembe na slovnični in besedotvorni ravnini, ki so s prejšnjimi leksikografskimi metodami ostajale bolj prikrite in so jih jezikoslovci pogosto opazili le po naključju. Med opaženimi slovničnimi spremembami lahko izpostavimo naslednje:
15 Prim. J. Toporišič, Naglasni tipi slovenskega knjižnega jezika, Jezik in slovstvo 10, 1965, št. 2/3, str. 56-79.
42
ODSEV JEZIKOVNIH SPREMEMB V PRAVOPISU
1.	Spremembe slovničnega spola in števila pri nekaterih samostalnikih:
>	Samostalniki druge moške sklanjatve, ki označujejo živali, npr. ara, činčila, čivava, panda, prehajajo med samostalnike ženske spola, npr. svetlo rdeči ara proti južnoameriška ara.16
>	Iz pogovornega jezika v knjižni jezik se je razširila raba posameznih množinskih samostalnikov srednjega spola v edninskem samostalniku ženskega spola, npr. Prodam skripto, odlomek iz cankariane.
>	Zaradi homonimnosti samostalnika srednjega spola čelo 'del telesa' in samostalnikov moškega spola čelo, violončelo 'glasbilo' v rabi prihaja do mešanja spolov, npr. Stradivarijev violončelo, štiri prvorazredna violončela.
>	Množinski samostalnik moškega spola starši se v besedilih pojavlja tudi v ednini in dvojini, saj v skladenjskih položajih nimamo druge poimenovalne možnosti, na primer: Tudi sam sem starš; Pričakala sta ga oba starša; To ugotavljam kot starš.
2.	Spremembe pri stopnjevanju pridevnikov, kjer ob normiranem stopnjevanju kakovostnih pridevnikov s priponskimi obrazili v jezikovno rabo prodira opisno stopnjevanje pridevnikov, pri katerem se primernik oz. presežnik izražata opisno z bolj oz. najbolj, npr. (naj)prijaznejši, (naj)slajši proti (naj)bolj prijazen, (naj)bolj sladek. O širšem pojavu dvojnic pri stopnjevanju pridevniku priča tudi obratna smer, kjer se ob doslej normiranem opisnem stopnjevanju pojavlja tudi stopnjevanje z obrazilom, npr. prepoznaven - (naj)prepoznavnejši.
SP 2001	Stopnjevanje s priponskimi obrazili	Število pojavitev	Opisno stopnjevanje	Število pojavitev
aktivnejši	aktivnejši	660	bolj aktiven	331
bolj prepoznaven	prepoznavnejši	143	bolj prepoznaven	292
Preglednica: Dvojnična raba pri pridevniških stopnjah
3. Sodobno jezikovno gradivo kaže zanimivo smernico spremembe v distribuciji samostal-niškega prilastka, kjer v besednih zvezah, katerih prva sestavina je prevzeta beseda, levo od samostalniškega jedra ne nastopa vedno le pridevniški prilastek, temveč tudi nepridevniško določilo, npr. mate čaj, piknik prostor.17
Besedotvorne spremembe
Opaznejše odklone od norme lahko spremljamo tudi v besedotvorju, kjer lahko med najoči-tnejšimi besedotvornimi spremembami v sodobni slovenščini omenimo naslednje:
1. Zavračanje neživih oblik in sistemske tvorbe prebivalskih imen iz večbesednega zemljepi-
16	Samostalnik ara je bil le v SP 1962 uvrščen med samostalnike ženskega spola.
17	Več o tem gl. v četrtem poglavju Pravopisna pravila v odnosu do sodobne jezikovne norme v razdelku Zloženke z imenovalniško medpono ali besedne zveze?.
43
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
snega imena, npr. Babnopoljec, Burkinafasec, Buenosaireščan, Jakobskodolčan, Montecarlčan, kjer se namesto zloženke uporablja:
>	izpeljanka iz jedrne ali nejedrne sestavine večbesednega zemljepisnega imena, npr. Burkinec (namesto Burkinafasec),
>	besednozvezni opis, npr. prebivalec Buenos Airesa (namesto Buenosaireščan).
2. Umikanje dvojnične norme oz. prednostna raba zapisa narazen pri nekaterih zloženkah, npr.:
Pisanje narazen	Število pojavitev	Pisanje skupaj	Število pojavitev
bermuda hlače	178	bermudahlače	1
golf klub	923	golfklub	3
karate klub	1230	karateklub	8
kasko zavarovanje	1067	kaskozavarovanje	32
pleksi steklo	611	pleksisteklo	110
Preglednica: Dvojnična norma pri zloženkah
3. Umikanje dvojnične norme oz. prednostna raba obrazila -ov pri svojilnih pridevnikih iz imen, ki se končujejo na nemi soglasnik in izgovarjajo [-ev-], npr.:
Obrazilo -ov	Število pojavitev	Obrazilo -ev	Število pojavitev
Artaudov	83	Artaudev	0
Beaufortov	41	Beufortev	0
Camusov	149	Camusev	11
Preglednica: Raba obrazil -ov/-ev pri pridevnikih iz imen na nemi soglasnik
4. Prodiranje priponskega obrazila -ka namesto doslej prednostno normiranega obrazila -ica pri ženskih samostalnikih, ki poimenujejo osebe in so par moškim, npr.:
Obrazilo -ka	Število	Obrazila -ica	Število
	pojavitev		pojavitev
citrarka	1068	citrarica	43
demonstratorka	75	demonstratorica	1
diktatorka	19	diktatorica	5
koordinatorka	2342	koordinatorica	1205
Preglednica: Raba obrazil -ka/-ica pri ženskih poimenovanjih
44
ODSEV JEZIKOVNIH SPREMEMB V PRAVOPISU
Pomenske spremembe
Normativni priročniki ne prinašajo informacij o pomenu leksikalnih enot, zato v okviru tega projekta nismo preučevali pomenskih sprememb v sodobni slovenščini.18 S tega vidika so za pravopis pomembne zlasti nove, še ne kodificirane besede in besedne zveze ter tiste pomenske spremembe, ki vplivajo na zapis leksike in na njihov prikaz v pravopisnem slovarju. V to skupino lahko uvrstimo spremembe v pomenskem razlikovanju pri glagolih s prostim mor-femom, kjer v skladu s tendenco po preprostejših jezikovnih zgradbah opažamo, da se pri nekaterih glagolih izgublja prosti glagolski morfem se in s tem pomenska razlikovalnost z glagolom brez prostega morfema (abstinirati se - abstinirati, iztiriti se - iztiriti). Glagol abstinirati se je v sodobnem jeziku pomensko razširil, s tem da je prevzel pomene glagola abstinirati se, npr. Komur ta igra ni všeč, lahko svobodno abstinira; Navsezadnje je tudi vseeno, če abstinira. Podobno velja tudi za glagola iztiriti in iztiriti se, za katera normativni priročniki učijo, da je pravilna raba vlak se je iztiril, medtem ko jezikovno gradivo potrjuje tudi rabo glagola brez prostega morfema se: V bližini Splita je iztiril potniški vlak.
Nova pojmovanja jezikovne pravilnosti
Zadnja desetletja 20. stoletja so v boju proti pretiranemu purizmu prinesla novo pojmovanje jezikovne pravilnosti, ki je nadrejen pojmu slovnične pravilnosti: s stilističnega vidika je lahko vsaka beseda v primernem sobesedilu rabljena ustrezno glede na sporočevalni namen in položaj. Izkazalo se je, da so za normativno usmerjanje, ki naj bi bilo za jezikovnega uporabnika obvezujoče, potrebne gradivsko bolj poglobljene raziskave, ki morajo upoštevati zvrstne sisteme in podsisteme in proces spreminjanja jezika. Predpisa, ki je preveč konservativen in ne sledi jezikovnim spremembam, uporabniki jezika ne spoštujejo, ignorirajo ali celo namerno kršijo in tako se lahko zgodi, da ta zavira jezikovni razvoj in se odmika od naravne jezikovne evolucije.
Izrecna normativnost, ki je omejena na črkovalne napake ali neustrezne slovnične oblike, npr. nadaljni - nadaljnji, zvonjenje - zvonenje, z otroki - z otroci, pri njem - pri njemu, in temelji na prepovedovanju oz. odsvetovanju, je bila presežena že v informativno-normativnem SSKJ, saj je bilo dokazano, da je opozarjanje na nepravilnosti oziroma vključevanje pogostih napak v sodobne normativne priročnike pri vzgoji samostojnih jezikovnih uporabnikov pogosto manj učinkovito. Mnogokrat so stalno ponavljajoče se napake posledica v preteklosti nepravilno ugotovljene ali pa neposodobljene jezikovne norme.
18 Kategorizacija novejše slovenske leksike glede na njeno generiranje je bila raziskana v okviru projekta »Novejša slovenska leksika (v povezavi s spletnimi jezikovnimi viri)«, ki je potekal v letih 20072009 na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in je predstavljen v monografiji A. Gložančev idr., Novejša slovenska leksika ..., 2009.
45
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
Za precej jezikovnih novosti, ki so nastale zaradi izraznih potreb, spodbujenih s tehnološkim in civilizacijskim napredkom, npr. novo besedje, pisanje imen blagovnih znamk in drugih zaščitenih imen (Volkswagen - Volkswagen - folksvagen), ali zgolj kot posledica spreminjanja družbenopolitičnih okoliščin (npr. Bombaj - Mumbaj), aktualni pravopis še nima ustreznih usmeritev in rešitev.19 Na drugi strani se soočamo s primeri, ki so v nekem trenutku nastali kot rezultat novih poimenovalnih potreb, a jih kasneje jezikovna raba ni sprejela. Pogosto se namreč zgodi, da je v času izdelave slovarja ta izrazna potreba že izražena, vendar še ni dovolj trdnih potrditev o dejanski rabi. Kasneje pa se predlagane sistemske rešitve ne uveljavijo kot žive jezikovne prvine. Tak primer sta iz samostalnikov srednjega spola okolje, naselje izpeljana pridevnika okolijski in naselijski (SP 2001: § 741). Desetletje kasneje je mogoče potrditi uveljavitev drugačnih oblik (okoljski/okolski, naseljski), domnevno izpeljanih po analogiji iz nekaterih drugih samostalnikov srednjega spola, npr. polje - poljski, podeželje - podeželski. Tudi take jezikovne spremembe je smiselno zaznati in ponovno pretehtati ob naslednjih izdajah pravopisnih slovarjev. In ne nazadnje se je normativno usmerjanje od elektrikarja k električarju, ki naj bi bilo za jezikovnega uporabnika obvezujoče, ne pa tudi od računalnikarja k računalni-čarju, brez gradivskih raziskav izkazalo za vprašljivo, saj jih jezikovna raba ne potrjuje, npr. elektrikar (1534) - električar (1310), računalnikar (1074) - računalničar (1852).
Naloga normativnih priročnikov je tako v slovenščini kot v drugih jezikih kljub pospešenemu jezikovnemu razvoju usmerjena ne le k evidentiranju vseh izraznih sredstev, temveč zlasti h kritičnemu vrednotenju soobstajajočih in prekrivnih jezikovnih pojavov na vseh ravninah.
19 Na ta vprašanja opozarjamo v poglavju Pravopisna pravila v odnosu do sodobne jezikovne norme.
46
PRAVOPISNA PRAVILA V ODNOSU DO SODOBNE JEZIKOVNE NORME
Slovenci vse do leta 1899 nismo imeli jezikovnega priročnika, specializiranega za pravopisna vprašanja, avtorji slovnic pa so »pravopisne« komentarje pogosto strnili v obrobne opazke. A zahteve po enotnem jeziku kot zunanjem znamenju posameznikove narodnostne opredelitve so porodile tudi potrebe po priročniku, v katerem bi bila na enem mestu zbrana pravila za pisanje slovenščine. Te so se začele pojavljati najprej ob šolski in uredniški dejavnosti ter doživele epilog s prikazom jezikovne norme tistega časa v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju (1894/95) in Levčevem Slovenskem pravopisu (1899); oba priročnika lahko štejemo za temeljni deli, ki sta s svojimi normativnimi izhodišči vplivali na ustalitev pisne norme slovenskega knjižnega jezika.
Pravopisna pravila so se v naslednjih desetletjih nadgrajevala v skladu z razvojem jezikoslovne misli: sprva so se osredinjala predvsem na ustrezen in dogovorno utemeljen zapis slovenskih glasov, od druge svetovne vojne dalje pa so na oblikovanje pravopisnih pravil v večji meri vplivale družbene spremembe, ki so prinesle novo besedišče in povečale število pišočih posameznikov ter priznavale večjo veljavo tudi odločitvam širše skupine uporabnikov jezika. Kljub temu je uredniški odbor pravopisa iz leta 1962 še vedno največjo težo pri normiranju uveljavljal prek načela izročila, ki pa se ga zlasti ob množici novih leksikalnih enot, ki jih je prinesla sodobna jezikovna raba, ni več dalo dosledno izpeljati. V kritikah tega priročnika se je izkazalo, da bi slovensko pravopisje moralo slediti sočasnim jezikoslovnim načelom in metodam, ki bi ugotovile dejansko stanje sodobnega knjižnega jezika v vseh njegovih zvrsteh, pri čemer
47
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
bi se za uzakonitev norme odločali kompromisno med kriterijema zgodovinske in etimološke upravičenosti ter kriterijem resničnega stanja v jeziku.1 Normativne praznine, ki so nastale zaradi tega razkoraka, so spodbudile mlajše generacije jezikoslovcev,2 ki so merila zgodovinske upravičenosti in etimologije dopolnili s strukturalnim razvrščanjem gradiva ter načelom sistemskosti. Čeprav je tej generaciji jezikoslovcev uspelo poenotiti poglede na normativno usmerjevalnost v pravopisnih pravilih,3 so bila njihova stališča glede usklajevanja načel, ki so zapisana v pravilih, in slovarskega prikaza posameznih besed različna. To se je izkazalo v Toporišič-Riglerjevi polemiki ob izidu SSKJ leta 1970, saj so bili njuni pogledi na vlogo jezikoslovca pri usmerjanju jezikovnega uporabnikov precej različni: z vidika prvega naj bi slovar pokazal, kako so slovnična (in pravopisna) pravila uresničena v praksi, z vidika drugega pa je osnovno načelo splošnega razlagalnega slovarja, da izhaja »od besed, ne od pravil«.4 A ne le razprava o normativnih načelih in priročnikih, tudi vsebinska polemika med obema avtorjema Načrta pravil za novi slovenski pravopis (1981), v kateri so se kot problematična izkazala štiri še danes pereča področja (velika/mala začetnica, pisno in glasovno prevzemanje besed, pisanje skupaj ali narazen, zapiranje zeva), je že tedaj napovedovala, da bo upoštevanje dejanske jezikovne rabe piscev neizogibno moralo postati pomembnejši dejavnik pri odločanju o zapisovalnih načinih in praksah. Po izidu v teh diskusijah koncipiranih pravopisnih pravil (Slovenski pravopis 1 - Pravila, 1990; v nadaljevanju SP1P) in slovarja (2001, e2003), ob katerih se je zaradi gradivsko podkrepljenih argumentov proslavilo tudi korpusno jezikoslovje, je bilo načelo »usus tyrannus« nadgrajeno z ugotovitvami, da so posamezne rešitve jezikovnih uporabnikov sicer nelogične in jezikovnosistemsko protislovne, a kljub temu v rabi prevladujoče in celo ustaljene. Ta spoznanja je v luči sodobnih razmer in pospešene jezikovne produkcije treba upoštevati ob posodobitvi pravopisnih pravil.
Spreminjanje pravopisnih pravil v obdobju 1990-2001 in aktualno stanje
Pravopisna pravila iz leta 1990, ki jih je sprejela skupščina SAZU leto prej,5 so bila posodobljena in prenovljena v tretji izdaji iz leta 1994 in peti izdaji iz leta 1997. Ponovno pregledana izdaja pravil je izšla v letu 2001, hkrati s pravopisnim slovarjem. Popravljene izdaje so poleg odpravljenih tehničnih spodrsljajev6 prinesle tudi popravljene in posodobljene ponazoritvene zglede, povezane s spremembami družbenih okoliščin, npr. Varšavec — Varšavčan (§ 179);
1	Prim. B. Pogorelec, Slovenski pravopis 1962, Problemi, 1963, str. 103.
2	Prim. J. Toporišič, Popravljena slovenska slovnica, Jezik in slovstvo 10, št. 6/7, 1965, str. 209-217.
3	Rezultat tega je Načrt pravil za novi slovenski pravopis, 1981.
4	J. Rigler, H kritikam pravopisa, pravorečja in oblikoslovja v SSKJ, Slavistična revija, 1971, str. 433462.
5	Gl. SP1P 1990, str. 4.
6	O razlikah med 5. in 6. izdajo gl. H. Dobrovoljc, Novo v pravilih: Spremembe v pravopisnih pravilih: razlike med 5. in 6. izdajo (5. izdaja: Slovenski pravopis 1 - Pravila, 1997; 6. izdaja: Slovenski pravopis 2001), 2001. URL: http://www.zrc-sazu.si/pravopis/.
48
PRAVOPISNA PRAVILA V ODNOSU DO SODOBNE JEZIKOVNE NORME
Zveza neodvisnih držav — Ruska federacija (§ 73), Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center — Mestni svet Mestne občine Ljubljana (§ 102). Precej kritično pa je zlasti strokovna javnost sprejemala spremembe pravil, ki niso bile izrecno napovedane oziroma pojasnjene ter utemeljene. V ta sklop se uvrščajo zlasti nasprotovanja7 zaradi uvedbe nestičnega vezaja, ki se je začel pojavljati v vse pogosteje rabljenih dvojnih priimkih pri ženskih osebah, kar je začelo motiti že uveljavljeno razmerje med vezajem in pomišljajem. Danes se to ločilo v položaju med dvema priimkoma skoraj praviloma opušča.
Načrt 1981	
Zofka Kveder-Jelovšek (str. 17)	Vezaj pišemo med dekliškim in privzetim priimkom.
SP1P 1990	
Zofka Kveder-Jelovšek (§ 418)	Stični vezaj pišemo med deli zložene besede, ki bi bili v prosti zvezi povezani z in.
SP1P 1994	
Zofka Kveder - Jelovšek (§ 428)	Nestični vezaj pišemo med prvotnim in privzetim priimkom.
Preglednica: Spreminjanje pravila za zapis vezaja med dvema priimkoma
Več težav so imeli uporabniki tudi pri razumevanju sprememb med zapisom imena in vzdevka, kjer je prvotno nestični pomišljaj (le v prvi izdaji pravil imenovan vezajni pomišljaj) zamenjal nestični vezaj, ki je izenačil pisanje dvojnih priimkov in imen z vzdevki.
SP1P 1990	
Karel Destovnik - Kajuh (§ 389)	Vezajni nestični pomišljaj pišemo med osebnim imenom in vzdevkom oz. med prvotnim imenom in priimkom.
SP1P 1994	
Karel Destovnik - Kajuh (§ 428)	Nestični vezaj pišemo med osebnim imenom in vzdevkom oz. prvotnim in privzetim priimkom.
Preglednica: Spreminjanje pravila za zapis ločila med imenom in vzdevkom
Spremembe so bile uvedene tudi pri pisanju svojilnih pridevnikov iz imen s predimki tipa van Gogh, kjer je bil že v Načrtu predlagan zapis narazen (van Goghov, Van de Veldejev),8 v prvi izdaji pravopisnih pravil spet skupaj pisana oblika svojilnih pridevnikov (Vangoghov, Vandeveldejev). V tretji, ponovno pregledani izdaji teh pravil (1994) je bil uveden dvojnični zapis, tj. Vangoghov in van Goghov (§ 115), pri primeru Van de Velde pa le Vandeveldejev, brez podrobnejših pojasnil, zakaj razlikovanje med primeroma. V SP 2001 je normirana le narazen pisana oblika (van Goghov).
7	Prim. P. Weiss, Pomišljaj in vezaj v Slovenskem pravopisu 1994 (Pravopisna premišljanja), Slava, 1993/94, str. 108-122.
8	Gl. Načrt ..., 1981, str. 25.
49
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
Načrt (1981: 25)	SP1P 1990 (§ 115)	SP1P 1994 (§ 115)	SP1P 1997 (§ 115)	SP 2001 (§ 115)
van Goghov	Vangoghov	Vangoghovin van Goghov	Vangoghovin van Goghov	van Goghov
Van de Veldejev	Vandeveldejev	Vandeveldejev	Vandeveldejev	-
Preglednica: Spreminjanje zapisa svojilnih pridevnikov iz imen s predimki
Medtem ko so pri zgoraj navedenih spremembah v pravopisnih pravilih pozorni uporabniki lahko vsaj prek zgledov ugotavljali smer preoblikovanja zapisovalnih pravil, pa so bile bolj prikrite tiste modifikacije, kjer je bila spremenjena le ubeseditev pravila, zlasti če je lahko vplivala na njegovo interpretacijo v praksi. Tako se je spreminjala dikcija pravila o pisanju izlastnoi-menskih pridevnikov9 na -ov/-ev in -in pri pisanju poimenovanj za duhovno lastnino.
Načrt (1981: 25)_
Vendar pišemo z veliko začetnico poimenovanja zakonov in teorij (Pitagorov izrek, Einsteinova teorija).
SP1P 1990 (§ 115)_
Z veliko se lahko pišejo taki pridevniki tudi tedaj, kadar zaznamujejo duhovno last, npr. Einsteinova teorija, Pitagorov izrek.
SP1P 1994 (§ 115)_
Z veliko je priporočljivo pisati svojilne pridevnike iz lastnih imen tudi tedaj, kadar zaznamujejo duhovno last, npr. Einsteinova teorija, Pitagorov izrek, Ludolfovo število, Ohmov zakon.
SP1P 1997 (§ 115)_
Z veliko je priporočljivo pisati svojilne pridevnike iz lastnih imen tudi tedaj, kadar zaznamujejo duhovno last, npr. Einsteinova teorija, Pitagorov izrek, Ludolfovo število, Ohmov zakon.
SP 2001 (§ 115)_
Z veliko se svojilni pridevniki iz lastnih imen lahko pišejo tudi tedaj, kadar zaznamujejo duhovno last, npr. Pitagorov izrek, Ludolfovo število, Ohmov zakon.
Preglednica: Spreminjanje dikcije pravila za zapis začetnice pri izlastnoimenskih pridevnikih
Pravopisna pravila so osnovno vodilo pri normiranju novonastalega besedja in ne glede na to, da so se v primerjavi s preteklostjo umaknila iz osrednjega interesnega polja jezikoslovcev, še vedno zadevajo najširši krog jezikovnih uporabnikov ter neposredno vplivajo na podobo slovenščine v javni rabi. Posodobitve in dopolnitve teh pravil so zato še vedno neizogibni del sodobnega pravopisja, ki si prizadeva za čim bolj sprotno zaznavanje razvojne dinamike jezika in prilagajanje dogovorjenih standardov tej dinamiki. Ob tem se zavedamo, da je za celostno preureditev in prenovo pravopisnih pravil treba upoštevati najnovejša jezikoslovna spoznanja
9 Prim. N. Jakop, Osvetlitev rabe velike oz. male začetnice pri izlastnoimenskih pridevnikih s priponskimi obrazili -ov/-ev, -in v slovenščini, Jezikoslovni zapiski 15, št. 1-2, 2009, 73-85.
50
PRAVOPISNA PRAVILA V ODNOSU DO SODOBNE JEZIKOVNE NORME
čim širšega kroga jezikoslovcev in praktikov in seznaniti javnost glede bolj ali manj nujnih sprememb v pravilih.
Pri pregledu obstoječih pravopisnih pravil smo se odločili za sistematično razčlenitev njihovih pomanjkljivosti v najširšem smislu. To pomeni, da dela nismo naslonili le na ugotovitve in predloge kritikov aktualnega normativnega priročnika, ampak smo skušali preveriti prilagojenost standardizacijskih napotil aktualni jezikovni rabi in novemu gradivu. Ob izdelavi vzorčnih 7000 slovarskih sestavkov sodobnega pravopisnega slovarja, ki bi bil normativno obvestilen, smo skušali odgovoriti tudi na naslednja vprašanja:
>	Na katerih področjih je aktualna kodifikacija v razkoraku s sodobno jezikovno normo in kako te razlike premostiti v metodološkem in teoretičnem pogledu? Kakšni so s tega vidika novi predlogi?
>	Kako nova spoznanja in spremembe, ki jih narekuje stanje v sodobni rabi, formulirati, da bi lahko dosegli najširši konsenz v stroki in jih v obliki prenovljenih pravopisnih pravil predstavili javnosti?
Medtem ko smo na prvi sklop vprašanj odgovarjali v izvirnih znanstvenih člankih, ponujajo delni odgovor na zadnje vprašanje tudi Predlogi za posodobitev in spremembe pravopisnih
pravil s komentarjem, ki jih predstavljamo v nadaljevanju.
PREDLOGI ZA POSODOBITEV, DOPOLNITEV IN SPREMEMBE PRAVOPISNIH PRAVIL S KOMENTARJEM
Ob pregledu pravil v nadaljevanju smo se osredinili na tista neskladja med aktualno rabo in obstoječimi pravili, pri katerih smo že nakazali idejne rešitve, ki vplivajo na slovarsko predstavitev pravopisne problematike, zlasti na razvrstitev slovarskih dvojnic (tako pri zapisu male in velike začetnice kot pri dvojnih oblikah in tvorbah) in iskanje novih izraznih možnosti pri do sedaj neznanih upovedovalnih načinih (vplivi spletnega in elektronskega komuniciranja).
Pri tem je ostalo nekaj jezikovnih problemov nerešenih in zapisovalnih načinov neustalje-nih, zato je pri teh opozorjeno, da je treba problem osvetliti z druge perspektive ali pa poiskati pomoč strokovnjakov, specializiranih za ta področja. To velja v celoti zlasti za posodobitev poglavja Glasoslovje ter preglednice v poglavju Pisave za posamezne jezike, ki prikazujejo načine prevzemanja. Predlogi za dopolnitve in spremembe so pospremljeni s komentarjem, v katerem je podrobneje pojasnjeno, zakaj obstoječe pravilo, formulacija ali način predstavitve jezikovnih dejstev ne zadošča aktualnim potrebam.
Komentarji so podani po zaporedju, ki smo ga vajeni v obstoječih pravopisnih pravilih.
51
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
1 ČRKE, ŠTEVKE IN DRUGA PISNA ZNAMENJA
Opredelitev osnovnih pojmov
V slovenskem pravopisu je pisavoslovje10 obravnavano v poglavjih Nauk o pisnih znamenjih (§ 4-24),11 Glasovna vrednost črk (§ 1069), Zapisovanje glasov (§ 1070) in Pisave za posamezne jezike (§ 1071-1134). Glede na to, da je SP 2001 prvi, ki poglavje o pisnih znamenjih uvaja v pravopisni priročnik, lahko pričakujemo, da bodo nadaljnje izdaje pravopisov poleg splošne opredelitve in osnovne razvrstitve pisnih znamenj, ki jih je zaradi novih izraznih možnosti v informacijskih tehnologijah vedno več, izrecneje prikazale tudi, katera ta znamenja so in kako jih uporabljamo v besedilu.
Pisna znamenja so dogovorjene enote neke pisave za zapisovanje glasov (črke, npr. A, b), števil in številk (števke, npr. 0, 1) in drugih enot (druga pisna znamenja), kot so matematična (+, -), logična (^, a), izpostavna (2, **), prozodijska (', A), normativna (-, °), korek-turna (_L, I—), znamenja za vrednosti (%, °), denarne enote (€, $), člen (§) in nekatera druga (@, &, m). Posebna in pomembna skupina pisnih znamenj so znamenja, ki jih uporabljamo za členitev zapisane povedi oziroma besedila v pisnem prenosniku (ločila, npr. !, ?). Poznamo še nekatera druga pisna znamenja, ki jih uporabljamo v določenih okoliščinah in besedilnih tipih, na primer oznake za vzdrževanje tekstila (iU), meteorološka znamenja (^), glasbena znamenja (( , #), astronomska in astrološka znamenja (3>, S), vendar za pravopis niso relevantna.
Za lažjo orientacijo po priročniku bo jezikoslovno slabše poučen uporabnik potreboval polju-dnejšo razlago strokovnega izrazja (pisavoslovje, pravopisje, števka, črka, ločilo ...), iz katere bo znal razbrati, kaj so pisna znamenja, katera so in kje se lahko pouči o njihovi ustrezni rabi.
Vpliv črk s posebnimi pisnimi znamenji na abecedno razvrščanje
Pravopis v nobenem določilu ne govori o razvrščanju besed po abecedi. Večina jezikovnih uporabnikov, ki se ukvarja s temi vprašanji (npr. pri leksikonih, slovarjih, enciklopedijah, imenikih, kazalih in drugih seznamih v knjižnih izdajah), danes sicer za te potrebe uporablja računalniška orodja, zato bi bilo v poglavju o slovenski abecedi (§ 6-7) uporabnike smiselno
10	Izraz ni izrecno definiran niti v Toporišičevi Enciklopediji slovenskega jezika (1992) niti v Slovarčku jezikoslovnih izrazov, ki se nahaja v Slovenskem pravopisu 2001 (§ 1135), vendar je v sodobnem jezikoslovju uporabljen za poimenovanje področja, ki se ukvarja z zapisovalnim sistemom, in sicer ne le s črkami, temveč tudi s pisnimi znamenji na sploh, njihovim umeščanjem v besedila in razvrščanjem. Poleg tega pisavoslovje raziskuje tudi vrste pisav, smeri pisanja, način pisanja, abecedo in določa črkam imena, za razliko od pravopisja, ki preučuje rabo pisnih znamenj, torej kako jih zapisujemo (stično ali nestično), kdaj rabimo velike in male črke, kdaj rabimo katero ločilo ipd.
11	Vse navedbe členov v pravopisnih pravilih SP 2001 so v oklepaju, uvaja jih znak §.
52
PRAVOPISNA PRAVILA V ODNOSU DO SODOBNE JEZIKOVNE NORME
seznaniti s tem, da računalniškimi programi, tudi če so prilagojeni slovenščini, nekoliko različno razvrščajo enote, sestavljene iz ločil, števk in drugih pisnih znamenj.
Program Microsoft Word	Program Eva	Programi Open Office
a	a	a
a.	a.	a-r
a.b.	a.b.	a.
a2	abe	a.b.
abe	a-r	a2
a-r	are	abe
are	a2	are
Preglednica: Razvrščanje po abecedi v različnih urejevalnikih besedil - črkovne iztočnice
Program Microsoft Word	Program Eva	Programi Open Office
10-članski	desetnica	10-članski
25-odstotni	glagol	25-odstotni
desetnica	govoriti	desetnica
G8	G8	G8
glago1	svitanje	ghgd
govoriti	Sydney	govoriti
svitanje	Washington	svitanje
Sydney	Yeats	Sydney
Washington	Zupan	Washington
Yeats	Zürich	Yeats
Zupan	10-članski	Zupan
Zürich	25-odstotni	Zürich
Preglednica: Razvrščanje po abecedi v različnih urejevalnikih besedil - leksikalne iztočnice
Pravopisno načelo neodvisno od teh orodij določa, da besede z ločevalnimi znamenji, štev-kami, ločili in drugimi znamenji pri osnovni razvrstitvi uvrščamo v abecedne sezname, kakor da ločevalnega znamenja, števke, ločila oz. znamenja ne bi imele (§ 7). Vendar načelo ne predvideva, da z opustitvijo tega ločevalnega znamenja lahko dobimo enakopisnice, kjer se vendarle moramo odločiti za ustrezno zaporedje. Tu in v položajih, kjer se odločamo med prednostno razvrstitvijo med malimi in velikimi črkami, pregled gradiva kaže, da so uporabniki oblikovali t. i. tiha načela glede razvrščanja, in sicer velja, da dajemo prednost zapisom brez ločevalnih znamenj in malim črkam (Burger, Bürger in vrh, Vrh). V slovarskih seznamih,
53
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
kjer so iztočnične besede opremljene z naglasnimi znamenji, pa pri enakopisnih iztočnicah velja zaporedje: ostrivec, strešica, krativec, nenaglašeno (pod.., pod.., pod.., pod..).12
Abecedno razvrščanje pisnih znamenj bo v perspektivi postalo manj pomembno, saj bodo večje baze podatkov uporabnikom dostopne večinoma v elektronski obliki.
Vključevanje pisnih znamenj v besedilo
Medtem ko so v preteklosti stilna napotila uporabnike usmerjala k čim večji izrecnosti in izogibanju dvoumnim zapisom, zlasti pa zapisu števil, simbolov, oznak, celo kratic z besedami, sodobna hitra komunikacija v vsakdanjo zapisovalno prakso vnaša vse več načinov za krajšanje sporočil, npr.:
XL majica % hlače prvak v F1 TV program še 1x hvala Lp, Matjaž pr8
še 1000 km do cilja Zimska razprodaja do 50% nočitev za 200 €
majica največje velikosti tričetrtinske hlače prvak v formuli ena televizijski program še enkrat hvala Lep pozdrav, Matjaž prosim
še tisoč kilometrov do cilja
Zimska razprodaja do petdeset odstotkov
nočitev za dvesto evrov
Medtem ko ostajajo t. i. kratkopisne kratice,13 npr. ju3 'jutri', mi2 'midva', s5 'spet', &rej 'Andrej', del pogovornega jezika in so še vedno omejene zgolj na besedila v novih medijih, ki nastajajo ob pisanju kratkih sporočil prek prenosnih telefonov in v spletnih klepetalnicah, pa je raba nečrkovnih oziroma po pravopisu »drugih pisnih znamenj« (§ 15) vse pogostejša tudi v formalnih besedilih, pisanih v knjižnem jeziku. Zadrege jezikovnih uporabnikov so najpogosteje povezane z vključevanjem znamenj za vrednosti, mere, denarne enote, stopinje, odstotke, člene ipd. v besedilo. Ob teh znamenjih so v dvomih zlasti glede vprašanja stičnosti oz. nestič-nosti, kar kaže na pomanjkljivo obravnavo tega vprašanja v normativnih priročnikih. Zato bi
12	O razvrščanju v slovenskem knjižnem slovaropisju je pisal P. Weiss v prispevku Določila za razvrščanje podobno in enako pisanih iztočnic v slovarskem delu novega Slovenskega pravopisa, Jezikoslovni zapiski, 1999, št. 5, str. 151-167.
13	Prim. tudi N. Logar, Nove tehnologije in nekateri nesistemski besedotvorni postopki, Členitev jezikovne resničnosti, ur. E. Kržišnik, Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofska fakultete, 2004, str. 121-132; H. Dobrovoljc, Jezik v e-poštnih sporočilih in vprašanja sodobne normativistike, Slovenščina med kulturami, ur. M. Košuta, Celovec, Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2008, str. 295-314; N. Jakop, Pravopis in spletni forumi - kva dogaja? Slovenščina med kulturami, ur. M. Košuta, Celovec, Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2008.
54
PRAVOPISNA PRAVILA V ODNOSU DO SODOBNE JEZIKOVNE NORME
bilo treba opozoriti zlasti na posebnosti, ki predstavljajo odklon od uveljavljenih pravopisnih načel.
Posebna znamenja glede na stičnost lahko razdelimo na tri skupine.
1. Znamenja za odstotke, promile in denarne enote pišemo nestično. znamenje za odstotek (%)
Pred začetkom javne dražbe je treba položiti varščino v višini 10 % vrednosti izklicne cene. znamenje za promile (%o)
Povprečna slanost vseh oceanov na svetu je približno 35 % ali 35 gramov soli na liter vode. znamenje za denarne enote (€ 'evro', $ 'dolar', £ 'funt', F 'jen') Cene predelave se gibljejo med 1000 in 2000 €.
Posebnost predstavljajo pridevniške oblike (npr. 5-odstotni, 5-evrski), izpeljane iz pisnih znamenj, do katerih se pravopisna pravila doslej še niso opredelila. V gradivu je mogoče zaslediti več načinov zapisa:
>	s stičnim pisnim znamenjem (Izkoristite 50% popust na vsa sončna očala - 50% nadomešča pridevnik petdesetodstotni),
>	s stičnim vezajem med števko in pisnim znamenjem, pri čemer je nakazano tudi pridevniško obrazilo (... če jih mencamo v 0,7-%-ni raztopini pralnega sredstva),14
>	s stičnim vezajem med števko in pisnim znamenjem (Že ob 2-% ulovu na leto bi po ocenah Mednarodne komisije za kite številčnost te vrste začela padati).
Trenutno je v jezikovni rabi najpogosteje mogoče zaslediti tretji zapisovalni način.
Podobne dileme so pri zapisovanju pridevniške oblike, izpeljane iz merskih simbolov. Tudi tu je mogoče zaslediti več načinov zapisa:
>	s stičnim pisnim znamenjem (3cm sloj lepila - 3cm nadomešča pridevnik tricentimetrski),
>	s stičnim vezajem med števko in pisnim znamenjem, pri čemer je nakazano tudi pridevniško obrazilo (300 cm-ski merilni trak z digitalnim prikazovalnikom),
>	s stičnim vezajem med števko in pisnim znamenjem (Luknje na obeh koncih pa naredite s 3-mm svedrom).
V perspektivi se bo treba zlasti zaradi možnosti nesporazumov dogovoriti za eno od obstoječih rešitev.
14 Zapis z dvema vezajema je predlagala M. Kocjan Barle (Abeceda pravopisa, 1992, str. 15), in sicer kot 5-%-ni popust, če zapis z besedo ni mogoč.
55
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
2.	Znamenja za stopinje, minute, sekunde in blagovne znamke pišemo levostično s številom ali besedo, ki ga oziroma jo določajo.
znamenje za stopinje (°)
Žaga omogoča razrez do 60 mm debelega lesa pri pravokotnem rezu oziroma do 48 mm debelega pri rezu pod kotom 45°.
znamenje za minute (')
vzhodna obala Severne Irske na zemljepisni širini 54° 15'
znamenje za sekunde ('') f = 46° 07' 11,8"
Še posebej problematična je skupina pisnih znamenj, ki označujejo enote za merjenje temperature, na primer stopinja Celzija, stopinja Fahrenheita. Pisali naj bi jih stično s simbolom, ki označuje posamezno mersko enoto, na primer 5 °C, 32 °F (Pečico segrejte na 200 °C), a raba ni ustaljena niti v tehniških strokah. V zapletenejših primerih najdemo več načinov zapisa:
Voda je ogrevana in ima temperaturo med 26 in 28 stopinjami Celzija. Voda je ogrevana in ima temperaturo med 26° in 28° Celzija. Voda je ogrevana in ima temperaturo med 26 in 28 °C. Voda je ogrevana in ima temperaturo med 26 in 28 °Celzija.
3.	Znamenja za označevanje avtorskih pravic, členov, paragrafov se pišejo pred enoto in so nestična:
znamenje za avtorske pravice (©) © 2003 Založba ZRC, ZRC SAZU
znamenje za člen, paragraf (§)
Na kratko se bom zadržal le pri Keplerjevi enačbi, podani v § 229.
Do rabe vseh tovrstnih pisnih znamenj se je v pravopisnem priročniku treba opredeliti, pri čemer bi bilo smiselno sprejeti odločitev, da se ravnamo po rešitvi, najpogosteje uveljavljeni med tistimi uporabniki, ki se s tovrstnimi zapisovalnimi načini srečujejo vsakodnevno (temu bi ustrezali korpusi strokovnih besedil).
Z razvojem informacijske tehnologije smo v jeziku dobili novo skupino pisnih znamenj, ki jih uporabljamo pri sporazumevanju prek spleta in sodobnih komunikacijskih orodij, t. i. pisna znamenja v informacijsko-komunikacijski tehnologiji, ki v pravopisu doslej še niso bila obravnavana, npr. znamenje za ločevanje uporabnikovega in domenskega dela v e-naslovih, afna (@): janez.novak@siol.net. V to skupino spadajo tudi pisna znamenja, ki jih uporabljamo
56
PRAVOPISNA PRAVILA V ODNOSU DO SODOBNE JEZIKOVNE NORME
pri sporazumevanju prek prenosnih telefonov, na primer #, *, in nekatera ločila v neskladenjski vlogi, na primer dvojna poševnica (//) v spletnih naslovih (http://www.najdi.si), leva poševnica (\) v zapisih različnih programskih jezikov, kombinacije uklepaja oz. zaklepaja in dvopičja, na primer za izražanje občutkov, npr. :) 'veselje', :( 'žalost', ;) ' pomežik' ipd.
Črkovna znamenja v posebnih funkcijah
V pravopisnih pravilih je raba črkovnih znamenj v posebnih funkcijah prikazana na različnih mestih, pri pisanju skupaj in narazen, pri rabi posameznih ločil in celo pri deljenju. V podobni vlogi, kot jo ima izpostavna raba številk (§ 18), so lahko tudi črke. Izpostavne črke se nahajajo bodisi nad črko ali številko (oziroma v matematiki spremenljivko) bodisi pod njo (10n, logax, x = ab). V nestrokovnem jeziku jih najpogosteje srečujemo pri mednarodnem zapisu ure (Uradne ure so od 10h do 12h).
Zapis števk in števil z besedami
Gradivo kaže, da so jezikovni uporabniki pogosto v dvomih glede stilne ustreznosti pri zapisu številk s črkami in števkami oziroma z besedo v različnih tipih besedil in različnih položajih, ker pravopis ne daje izrecnih napotil glede teh vprašanj. Eno redkih napotil glede zapisa številk s črkami oziroma besedami najdemo v poglavju Pisanje skupaj oz. narazen, kjer je opozorjeno, da je treba glavne števnike zlasti v strokovnih besedilih pisati s števkami (§ 546), vendar ni izrecno opredeljeno, na katera strokovna področja ali na katere položaje rabe glavnih števni-kov naj bi se to nanašalo. Uporabniki bi imeli manj zadreg, če bi pravopisni priročnik z zgledi nakazal različne možnosti zapisa števil s številkami, kar je mogoče šele po podrobnejši raziskavi stilističnega izročila in obsežnejši raziskavi gradiva v slovenščini. Položaji problematične rabe so razdeljeni glede na vrsto števnika.
Zapis glavnih števnikov:
>	na začetku povedi;
400 otrok je sodelovalo v akciji Lions cluba Kranj. Štiristo otrok je sodelovalo v akciji Lions cluba Kranj.
>	ob (okrajšanih) merskih enotah;
Kar 300 km dolgo avanturo bosta končala v soboto.
Kar tristo kilometrov dolgo avanturo bosta končala v soboto.
>	v stiku dveh (ali več) števil;
pet 200-gramskih ploščic eksploziva TNT pet dvestogramskih ploščic eksploziva TNT
57
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
>	ob zapisu tisočev in milijonov.
izkopali bodo najmanj 41.000 kubičnih metrov zemlje izkopali bodo najmanj 41 tisoč kubičnih metrov zemlje
Zapis vrstilnih števnikov:
>	pri navajanju praznikov;
Počasi se že pripravljajo tudi na prodajo cvetja za 1. november. Počasi se že pripravljajo tudi na prodajo cvetja za prvi november.
>	pri navajanju let in stoletij;
gradnja železniške proge v 80. letih 19. stoletja gradnja železniške proge v osemdesetih letih devetnajstega stoletja gradnja železniške proge v 80. letih 19. stol. gradnja železniške proge v osemdesetih letih 19. stol.
>	pri navajanju datuma; 20. 8. 2011
20. 08. 2011 20. avgust 2011
>	pri navajanju ure. ob 8. uri
ob osmi uri ob 8.00/8:00/8h
Razširitev poglavja Nauk o pisnih znamenjih s prikazi raznovrstne jezikovne rabe pisnih znamenj bi prispevala k večji in splošnejši uporabnosti pravopisnega priročnika, k suverenejšemu pisnemu sporazumevanju jezikovnih uporabnikov in samostojnejšemu reševanju njihovih dvomov in dilem.
2 RABA VELIKIH IN MALIH ČRK
Raba velike in male začetnice je bila v vseh dosedanjih pravopisnih priročnikih deležna največje pozornosti, spremembe pravil pa so bile povezane z željo po bolj sistematični ureditvi, zato smo jih dopolnili z novimi položaji rabe in kategorijami.
58
PRAVOPISNA PRAVILA V ODNOSU DO SODOBNE JEZIKOVNE NORME
Poved brez končnega ločila
Pravopisna pravila v poglavju, kjer določajo rabo veliko začetnice pri prvi besedi v povedi (§ 29), med povedi brez končnega ločila uvrščajo tudi javne napise, naslove poštnih pošiljk ipd. Med jezikovnimi uporabniki prihaja do različnih interpretacij te točke v pravilu. Tako npr. v pisemskem sporočanju srečujemo dva načina zapisovanja velike začetnice: iz prvega je razvidno, da je glava dopisa in pisemskega naslova samostojna poved, in zato pišemo z veliko začetnico le prvo sestavino in lastnoimenske sestavine (a),15 iz drugega pa, da je vsaka enota glave dopisa samostojna poved, zato pišemo vsako enoto z veliko začetnico (b).
Podobna problematika se pojavlja tudi v javnih napisih, kjer si hierarhično sledi več tovrstnih enot in je uporabnik v dvomu, ali gre za več povedi ali le za eno, npr.:
Vedno bolj pa je aktualno pisanje v spletnem mediju, kjer besedilni položaji zaradi večpred-stavnosti, tj. grafične opremljenosti, slik in drugih prvin spletnega oblikovanja, niso jasno prepoznavni. Včasih je težko razbrati, katera od enot bogato strukturiranega besedila je prva in katera ji sledi. Zato bi bilo v perspektivi smiselno zagovarjati načelo, da je v besedilnih položajih, ki dopuščajo dve možnosti zapisa (zgoraj npr. dr./Dr. Petra Šter) bolje izbrati tisto različico, ki je bolj univerzalna, torej zapis z malo začetnico.
Skrajšana in nadomestna lastna imena
V pravopisnih pravilih so med posebnostmi navedeni zgledi skrajšanih in nadomestnih lastnih imen (§ 37-38), vendar pa ne ena ne druga zapisovalna posebnost ni določneje opredeljena in predstavljena, kar bi bilo smiselno narediti v enem od uvodnih poglavij k rabi velike in male začetnice.
15 Tako tudi M. Kalin - Golob, O dopisih. Predlog za standardizacijo, Zbirka Kaj moram vedeti, Ljubljana: GV Založba, 2003.
(a)
Spoštovana gospa
mag. Anka Pajk, glavna urednica
Ob gozdu 9b
2342 Ruše
tel. 01/4580-754
e-naslov: anka@salebra.si
(b)
Spoštovana gospa
Mag. Anka Pajk, glavna urednica
Ob gozdu 9b
2342 Ruše
Tel. 01/4580-754
E-naslov: anka@salebra.si
(b)
Inštitut za aplikativno jezikoslovje Dr. Petra Šter Mag. Janez Bele
59
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
Skrajšana lastna imena so imena, ki nastanejo iz večbesednih lastnih imen, tako da se ena od besed prvotnega imena (največkrat jedrna beseda) osamosvoji, vendar ohrani enak pomen in funkcijo, kot ga ima sicer polno ime. Zaradi lažjega razvrščanja in poenotenega zapisa jih je mogoče razdeliti na dva tipa glede na njihovo vlogo v besedilu in jeziku:
1.	Tradicionalno uveljavljena skrajšana imena, ki jih pišemo z veliko začetnico, npr.:
>	Unija - 'Evropska unija', npr. Pred nami je širitev Unije proti vzhodu.
>	Brda - 'Goriška brda', npr. Jesen je v Brdih najlepša in najpestrejša tudi kulinarično.
>	Barje - 'Ljubljansko barje', npr. Tla na Barju niso primerna za gradnjo letališča.
>	Zaliv - 'Perzijski zaliv', npr. Posledice nove vojne v Zalivu bi bile nepredvidljive.
>	Akademija - 'Slovenska akademija znanosti in umetnosti', npr. Članstvo v Akademiji pomeni najvišje nacionalno in državno priznanje posameznikom.
>	Matica - 'Slovenska matica', npr. Zdaj pišem za Matico obsežen roman.
>	Cerkev - 'Katoliška cerkev, Evangeličanska cerkev, Pravoslavna cerkev', npr. Položaj Cerkve kot prostovoljne organizacije ni enak kot položaj države.16
2.	Za priložnostno uporabljena skrajšana imena, zlasti stvarna imena v uradovalnih besedilih, se zaradi gospodarnosti in boljše berljivosti besedila uveljavlja zapis skrajšanega imena z veliko začetnico le izjemoma, v posameznem besedilu. Če želimo izrecno pokazati na nedvoumno identifikacijo z neokrajšanim, tj. uradnim lastnim imenom oziroma nanosnikom, npr. Vlada Republike Slovenije - Vlada, Univerza v Ljubljani - Univerza, Institut Jožef Stefan - Institut, je smiselno uvesti skrajšano obliko v besedilu v oklepaju že ob njeni prvi omembi, npr.
Na naslov Varuha človekovih pravic RS (v nadaljevanju Varuh) smo prejeli več pritožb tako glede vsebine kot tudi glede ure predvajanja nadaljevanke »Kmetija slavnih«. Pobudnikom bomo odgovorili individualno. Mnenje Varuha v zvezi z resničnostnimi šovi je znano. Ne glede na producenta takšnih oddaj smo v preteklosti obsodili prizore, ki vsebujejo elemente nasilja in ponižujočega ravnanja. Opozorili smo, da so tem vsebinam izpostavljeni tudi otroci, kar lahko pomeni nedopusten poseg v njihove pravice.17 Vendar pa je raba velike začetnice v teh primerih upravičena le izjemoma.
Nadomestna lastna imena (ponekod imenovana tudi »simbolna« poimenovanja; § 38, 56) se pojavljajo v različnih kategorijah imen in niso vedno pisana z veliko začetnico (Otok, Zahod -jenki, stara celina). Gre za eno- ali večbesedna sopomenska nadomestila lastnim imenom ali občnim poimenovanjem:
16	Medtem ko je v pravopisnih pravilih med zvezami, ki jih krajšamo pri zgledu Cerkev, kot izhodiščna navedena le Katoliška cerkev, je pravopisni slovar (iz leta 2001) med uveljavljena skrajšana imena vključil tudi zvezi Evangeličanska cerkev in Pravoslavna cerkev. Sledeč temu bi lahko skrajšavo uveljavljali ob različnih imenih, tudi za Anglikansko cerkev ipd.
17	Spletna stran Varuha človekovih pravic Republike Slovenije: http://www.varuh-rs.si/.
60
PRAVOPISNA PRAVILA V ODNOSU DO SODOBNE JEZIKOVNE NORME
>	Sever - 'severni del zemljepisne enote, ki ima neko posebnost', Jug, Zahod, Vzhod, npr. Afriške države imajo vsaka svoj notranji Sever in Jug.
>	večno mesto - 'Rim', npr. Največ turistov obišče večno mesto na velikonočni teden.
>	Sveti sedež - 'Vatikan', npr. Na šestdnevni obisk je pripotoval visoki predstavnik Svetega sedeža.
>	švab - 'nemški vojak', npr. Ker je bilo v dolini veliko simpatizerjev partizanov, so švabi neusmiljeno selili, požigali in pobijali.
Nadomestna imena pišemo z veliko začetnico le v tradicionalno uveljavljenih primerih, kot so:
>	Devica - 'Marija', npr. O presladka Devica, usmili se nas, usliši nas!
>	Stvarnik - 'Bog', npr. Sonce je zašlo, Stvarnik bodi milosten, daj nam mirno noč, odženi hudega duha.
>	Otok - 'Velika Britanija', npr. Lov na lisice so na Otoku do nadaljnjega preklicali.
>	Sveta dežela - 'Palestina', npr. Potoval je vse do Svete dežele, si dopisoval s humanisti ter zbiral knjige in dragocene kamnine.
Več težav uporabnikom povzročajo nadomestna imena pripadnikov narodov (Jenki -'Severnoameričan', Lah - 'Italijan', Švab - 'Nemec'), ki jih je po pravopisu (§ 135) mogoče razumeti tudi kot občnoimenska poimenovanja (jenki, lah, švab - 'vojak'). V sodobnem jezikovnem gradivu opažamo, da se je pomensko polje občnoimenske skupine besed razširilo, in sicer jenki ne pomeni več le ameriškega vojaka, ampak pripadnika ameriškega športnega moštva (1), ameriškega podjetnika (2), vozilo, ki so ga izdelali Američani, (3) ali Američane nasploh (4) in podobno.
jenki
(1)	Vzvišeni jenkiji bodo tudi morali začeti gledati na igralce z drugih celin kot upoštevanja vredno silo.
(2)	Ameriške neposredne naložbe: pokvarjenost ali pragmatizem jenkijev?
(3)	Je pa tale terenski jenki kralj zunaj cest: štirikolesni pogon, reduktor in sredinska zapora diferenciala zmorejo več, kot si upa voznik.
(4)	Kot pravi jenki ima na glavi poveznjeno baseballsko čepico, izpod katere kukajo plavi kodri, ki so pred leti obnoreli dekleta po vsem svetu.
Podobno se je pri nekaterih nekdaj uveljavljenih nadomestnih lastnih imenih pisanje z veliko začetnico že umaknilo zapisu z malo začetnico:18 novi svet - 'Amerika', stara celina - 'Evropa', črna celina - 'Afrika', kar potrjujejo tudi poimenovanja iz novejšega časa, npr. bela celina -'Antarktika'. Tak trend se nadaljuje, kar dokazujejo poimenovanja, ki jih še SP 2001 navaja zapisane z veliko začetnico, aktualna raba pa izkazuje drugačno normo, npr.:
18 Še v SP 1962 (str. 496) se je zveza Novi svet pisala z veliko začetnico.
61
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
> skušnjavec - 'Lucifer', npr.: In pristopil je skušnjavec in mu rekel: »Če si Božji Sin, reci, naj ti kamni postanejo kruh.«
Nadomestna imena torej niso stalnica v besedišču, o čemer pričajo nekatera, v preteklosti uveljavljena imena, ki so se zaradi družbenopolitičnih okoliščin zapisovala z veliko začetnico, danes pa jih ne poznamo več, npr. Oktober ('velika oktobrska revolucija'), zato tudi ta zahtevajo posodobitev pravila in zgledov ter pojasnilo o njihovi nestalnosti.
Iz lastnih imen nastala in enakozvočna občna poimenovanja
Prehajanje iz lastnih imen v občna je nenehen in občutljiv proces, saj se z nastankom slednjih spreminja tudi referenčno razmerje »lastno ime - en denotat«. Pri navajanju tako nastalih poimenovanj v pravopisnih pravilih in slovarju je manj bistveno, ali so občnoimenska poimenovanja nastala iz imen bitij, zemljepisnih ali stvarnih imen, temveč je treba več pozornosti nameniti spremembam pomena in navedbe imen dopolniti bodisi z nadrejenimi pomenskimi umestitvami (med pokončnicami) bodisi s pomenskimi razlagami in tako uporabniku olajšati odločitev za ustrezen zapis.
Ime	Pojasnilo
abesinka	|mačka|
afganistanec	|hrt; droga|
amerikanka	|postrv; žaga|
brazilke	|spodnje perilo|
babilon	'nered, zmešnjava'
cigan	'kradljivec'
eldorado	'obljubljena dežela, zemeljski raj'
francoz, delati se francoza	|orodje|; 'delati se finega'
japonec	|avto japonske znamke|
(mila) jera	'neodločen človek'
kubanka	|cigara|
lah	|pripadnik italijanske vojske|
(bodeča) neža	|rastlina|
novomeščan	|vlak; avtobus|
sibirija	'mrzla, neprijazna pokrajina'
štajerka	|kokoš|
tesla	|merska enota|
volt	|merska enota|
žid	'skopuh'
Preglednica: Občnoimenska poimenovanja, nastala iz prebivalskih, zemljepisnih in stvarnih imen
Poobčnoimenjenje, torej izguba statusa lastnoimenske besede, pogosto ne vpliva le na izgubo
62
PRAVOPISNA PRAVILA V ODNOSU DO SODOBNE JEZIKOVNE NORME
identifikacijske funkcije in individualnega referenta, kar se odraža v spremembi začetnice, temveč tudi na spremembo slovničnih lastnosti.19 Zato je v normativnih priročnikih za uporabnika dobrodošel podatek o tem, kaj nastala poimenovanja zaznamujejo in kako se v nadaljnji rabi preoblikujejo, npr.:
>	rentgen (< Rontgen) |naprava; merska enota|,
>	teksas (< Texas) 'nered zaradi slabe organizacije'.
Za sodobnejši prikaz, ki sledi spremenljivim okoliščinam jezikovne rabe, je treba sezname tako nastalih besed v priročnikih posodabljati, pri čemer je treba biti pri obravnavi poobčno-imenjenja pozoren tudi na prepričanje, ki je izraženo v poglavjih o zapisu male in velike začetnice (§ 147), da se z izpustom skladenjskega jedra zveze z imenovalnim prilastkom (kaditi cigarete Morava), ta poobčnoimeni ((kaditi) moravo). Vendar izpust skladenjskega jedra ni signal za izgubo lastnoimenskosti, imena industrijskih izdelkov nasploh (npr. spalnica Vrba, hlačke Bea) pa so lastnim, bodisi zemljepisnim bodisi imenom bitij, le enakozvočna, ne prištevamo pa jih med zemljepisna imena, na kar je treba opozoriti uporabnike tudi pri nekaterih drugih pravilih, ki bodo predstavljena v nadaljevanju.
2.1 IMENA BITIJ
Osebna imena s predložnim stalnim pridevkom
V pravopisnem pravilu (§ 43), ki določa pisanje velike ali male začetnice pri osebnih imenih s predložnim lastnoimenskim stalnim pridevkom, ni omenjeno, da gre za dva različna tipa imen, pri katerih se predlog zapisuje različno.
1.	Ob osebnem imenu nastopa stalni pridevek, sestavljen iz predloga in samostalnika ali samostalniške zveze. Stalni pridevek ima vlogo priimka, zato prvo sestavino te zveze pišemo z veliko začetnico, tudi če je predlog. Pogosto gre za podomačena oziroma prevedena imena tujega izvora: Ivan Brez dežele (angl. John Lackland), Friderik S praznim žepom (nem. Friedrich mit der leeren Tasche).
2.	Ob osebnem imenu nastopa v vlogi stalnega pridevka predložna zveza s predlogom iz in zemljepisnim lastnim imenom, ki določa krajevno pripadnost, izvor in mesto delovanja neke osebe. Predlog iz se v tem primeru ne zapisuje z veliko začetnico: Andrej iz Loke (lat. Andreas von Lack), Jurij iz Brežic (lat. Georgius de Sclavonia), Vilijem iz Ockhama (angl. William of Ockham), Tales iz Mileta, Sveti Simon iz Lipnice (polj. Szymon z Lipnicy).
Drugi tip osebnih imen ima lahko tudi dvojnico s posamostaljenim pridevnikom v vlogi pri-
19 Podrobneje o procesu apelativizacije pri stvarnih imenih prim. H. Dobrovoljc, Pravopisna obravnava imen znamk in industrijskih izdelkov ter posledice spreminjanja njihovih lastnoimenskih funkcij, Jezik in slovstvo 54, št. 6, str. 3-16.
63
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
imka, ki se zapisuje z veliko začetnico: Nikolaj iz Kuze in Nikolaj Kuzanski (nem. Nicolai von Kues), Rogerij iz Ljubljane in Rogerij Ljubljanski.
Z veliko pisane predložne sestavine	
Ivan Brez dežele	angl. John Lackland
Friderik S praznim žepom	nem. Friedrich mit der leeren Tasche
Z malo pisane predložne sestavine	
Andrej iz Loke	lat. Andreas von Lack
Vilijem iz Ockhama	angl. William of Ockham
Nikolaj iz Kuze	nem. Nikolaus von Kues
Rogerij iz Ljubljane	-
Preglednica: Z malo in veliko začetnico pisane predložne sestavine v osebnih imenih
Ločevalni dodatki za osebnim imenom glede na rodovno zaporedje
Osebna imena navadno sestojijo iz imena in priimka, včasih pa enotama sledi tudi ločevalni dodatek o rodovnem zaporedju, na primer Johann Strauß mlajši, ki ga pišemo z malo začetnico in ga je mogoče tudi krajšati (Johann Strauß ml.). Pri starejših imenih, ki nimajo priimka, pa se je pogosto zgodilo, da je ločevalni dodatek pri nekaterih imenih dobil funkcijo priimka. Postal je stalni pridevek, ki ga ni mogoče krajšati in se zato piše z veliko začetnico; taka imena so: Plinij Starejši, Plinij Mlajši, Jakob Mlajši (= Jakob Alfejev), Jakob Starejši (= Jakob Veliki), Kir Mlajši ipd. Pri prenovi pravil je treba zato opozoriti zlasti na tiste neustrezne zglede (npr. Plinij st.), s katerimi ponazarjajo to pravilo v SP 2001 (§ 129).
Tuja osebna imena s predimki oziroma priimki s predložnimi sestavinami
Jezikovni uporabniki so pogosto v zadregi glede zapisa tujih osebnih imen s predimki oziroma priimkov s predložnimi sestavinami, o čemer pričajo precej uravnotežene dvojnice v rabi:
da Vinci
V renesančnih Firencah so priredili tekmovanje, ki naj bi razkrilo, kdo je večji umetnik: Michelangelo ali Leonardo Da Vinci.
Podobne tehnične rešitve je da Vinci uporabil tudi pri načrtovanju oklepne ladje topovnjače. van Gogh
Saito je leta 1990 kupil dve dragoceni sliki, deli van Gogha in Renoira, za skupaj 300 milijonov mark.
Morate si ogledati muzej z deli slovitih slikarjev Van Gogha, Picassa in Mondriana. Pravopisno pravilo sicer pravi, da pišemo tovrstna imena po pravilih jezikov, iz katerih jih
64
PRAVOPISNA PRAVILA V ODNOSU DO SODOBNE JEZIKOVNE NORME
prevzemamo, a bi bilo za uporabnike lažje, če bi bil pravilu dodan abecedni seznam pogosteje rabljenih tovrstnih imen. Enako pravilo velja za predložne besede med dvema priimkoma.20
al	al Rašid	El	El Greco
Ben	Ben Ali	el	el Gadafi
D'	DAnnunzio	Fra	Fra Diavolo
da	da Vinci	Ibn	Ibn Saud
dalla	dalla Porta	La	La Fayette
Dalla	Dalla Valle	Le	Le Corbusier
De la	De la Halle	Mc	McDonald
De	De Amicis	O'	O'Neill
de	de Saussure	St	St Denis
Di	Di Stefano	U	U Tant
Dos	Dos Passos	Van	Van Allen
dos	dos Santos	van	van Dyck
Du	Du Bois	von	von Karajan
du	du Gard		
de	Baudouin de Courtenay, Perez de Cuellar		
y	Ortega y Gasset		
d'	Prevost d'Exiles		
de la	Calderon de la Barca		
Ker se v tujih jezikih osebna imena (Harun al Rašid, Moamer al Gadafi) glede rabe predimkov in predložnih sestavin pogosto razlikujejo od drugih lastnih imen (Al Kaida, Al Hasa), pre-dimki pa se fonetično preoblikujejo tudi glede na začetek priimka (Harun ar Rašid, Moamer el Gadafi), je pomembno, da v normativnem priročniku uporabnika napotimo na tista mesta v pravilih, kjer so predstavljene posebnosti pisanja v posameznih jezikih (tj. k poglavju »Preglednice«).
Pisanje domišljijskih, bajeslovnih in veroslovnih imen
Pisanje domišljijskih, bajeslovnih in veroslovnih imen se ne razlikuje od zapisa drugih osebnih imen: medtem ko pravopisno pravilo določa, da pišemo pri dvodelnih imenih ime in priimek z veliko začetnico, saj ju zaznavamo kot lastni imeni, imajo uporabniki več težav pri pisanju enodelnih večbesednih imen (Obuti maček) ter imen z občnoimenskim prvim delom (muca Copatarica). Pravopis prva opredeljuje kot zgodovinska in domišljijska imena (§ 45), druge pa obravnava v sklopu veroslovnih in bajeslovnih imen kot imena mitologiziranih bitij (§ 48).
Razmerje med vsemi naštetimi tipi imen ni definirano, zato je uporabniku med njimi težko
20 Podrobneje prim. P. Weiss, Uvrščanje priimkov s predimki v enciklopedična in slovarska dela (Pravopisna premišljanja), Slava, 1994, str. 18-29.
65
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
ločevati. Treba bi bilo postaviti novo merilo za pisanje začetnice pri teh imenih, in sicer bi to ne bil literarni izvor oziroma žanr besedil, v katerih se pojavljajo (pravljica, bajka, basen, legenda ...), temveč zgradba imena. Z upoštevanjem sestave imen lahko ločimo tri skupine imen:
1.	Imena, pri katerih so vse sestavine lastno ime, zato jih pišemo z veliko začetnico: Martin Krpan, Pika Nogavička, Piki Jakob, Harry Potter; Marija Pomočnica, Frančišek Asiški.
2.	Imena, pri katerih je neprva sestavina občno ime, zato pišemo z veliko začetnico samo prvo besedo: Obuti maček, Rdeča kapica, Snežna kraljica, Grdi raček; Veliki duh, Sveta trojica, Sveti angel varuh.
3.	V stalnih besednih zvezah, pri katerih je prva sestavina občnoimensko poimenovanje, druga pa lastno ime, pišemo z malo začetnico prvo sestavino, lastno ime pa z veliko: ovčar Runo, zeleni Jurij, krojaček Hlaček, medvedek Pu, muca Copatarica, zvezdica Zaspanka; sveti Avguštin, blaženi Anton Martin Slomšek.21
V tretjo skupino spadajo imena mitologiziranih bitij, pri katerih se je v preteklosti zaradi omahovanja v zapisu in dvojnične rabe normirala dvojnica s prednostnim zapisom z malo začetnico, npr. lepa tudi Lepa Vida, kralj tudi Kralj Matjaž, dedek tudi Dedek Mraz (§ 48). Dvojnico so jezikoslovci že v preteklosti označili kot nepotrebno.22 Za uporabnike pa bilo poučno, če bi pravopisna pravila opozarjala na spremembo začetnice v posebnih položajih, ko ta imena oseb, bitij prehajajo med stvarna imena in zaznamujejo naslove literarnih stvaritev, imena kulturnih društev, projektov, predstav ipd., v tem primeru jih pišemo seveda z veliko začetnico.
Zglasbeno-plesno igrico Muca Copatarica se bo jutri ob 9.30 na srednji vzgojiteljski šoli in gimnaziji začel Otroški živ-žav za Bežigradom.
Pripadniki narodov, prebivalci držav ter poimenovanja po jezikovni in verski pripadnosti
Pravopisno določilo (§ 134) pravi, da se z veliko začetnico pišejo prebivalska imena, v skupino katerih uvrščamo imena pripadnikov narodov in narodnosti ter delov narodov in pripadnikov držav ali ljudstev (§ 51-52), na primer Slovenec, Slovenka, Srb, Musliman, Bask, Anglež, Lužiški Srb, Belorus, Jud; Slovani, Indijanci; Masaj, Bezjak, Čič, Bunjevec, Uskok, Dorec, Amazonka; Švicar, Južnoafričan, Avstrijec. Kljub navidezni nezapletenosti je pravilo za uporabnika lahko zavajajoče, saj se imena pripadnikov narodov pogosto prekrivajo s poimenovanji po rasni ali jezikovni pripadnosti, za katera pa se je uveljavil zapis z malo začetnico, npr. črnec, belec, rde-čekožec, mulat, kreolec; bantujec, kajkavec, indoevropejec.
21	Pri navedenih imenih je v rabi precej omahovanja tudi zato, ker tako poimenovana bitja pogosto nastopajo v slikanicah za mlajše otroke, ki so pisane z velikimi tiskanimi črkami (npr. muca Copatarica). Pri iskanju ustreznega zapisa smo preverili avtoričin (Ela Peroci) prvotni zapis v prvi izdaji pravljice in ga upoštevali.
22	Prim. H. Dobrovoljc, Pravopisje ..., 2004, str. 134-136.
66
PRAVOPISNA PRAVILA V ODNOSU DO SODOBNE JEZIKOVNE NORME
Problem, ki bi ga bilo treba ob podobnih napotilih izrecno izpostaviti, je povezan z nerazja-snjenim hierarhičnim zaporedjem posameznih pravil pri zapisovanju velike in male začetnice. Poimenovanja po jezikovni pripadnosti (Slovenec) so lahko prekrivna s poimenovanji za pripadnike narodov in držav (Slovenec), zato je treba pravilo dopolniti s pojasnilom, da z malo začetnico pišemo imena pripadnikov tistih jezikovnih skupnosti, ki niso hkrati tudi prebival-ska imena, in to ponazoriti z zgledom.
O nujnosti dopolnitve pravil s prednostno lestvico, iz katere bi bilo razvidno, da je treba pravilo za pisanje pripadnikov narodov upoštevati pred pravilom za pisanje pripadnikov jezikovnih skupnosti, saj sicer prihaja do dvojnih interpretacij: tako poimenovanje bantujec (§ 134) označuje pripadnika jezikovne skupnosti bantu, z imenom Bantujec pa prav tako označimo pripadnika naroda. Neenotnost aktualne rabe, ki jo prikazujemo s spodnjo preglednico, kaže na potrebo po natančnejši formulaciji in utemeljitvi pravila.
SP 2001, slovar	Aktualna raba
Bantujec |pripadnik afriškega ljudstva|	Po mnenju avtorjev poročila so najbolj ogroženi klani Darud, Havija in Isak, ki so podpirali razmeroma kratkotrajno vladavino islamistov, in etnična skupina Bantujcev. Njihovi predniki so Niloti - ljudstva s sudanskega gornjega toka Nila, hamitski Gali, ki izvirajo iz Etiopije, pa tudi bantujci, katerim so Masaji neumorno ugrabljali ženske.
Bušman |pripadnik afriškega plemena|	Zaradi tleskajočih k-jev govorica prebivalcev Xinaliqa rahlo spominja na jezik namibskih bušmanov. V Bocvani so se Bušmani sprijaznili s poimenovanjem San.
pigmejec 'pritlikavec' Pigmejec |pripadnik pritlikavega ljudstva v Afriki in Aziji|	Pripadniki plemena Batwa so pigmejci. Ko sva prišla na farmo, kamor prihajajo delat Pigmejci, so naju lepo pogostili.
semit |pripadnik jezikovne skupine v jugozahodni Aziji in Afriki|	Sinovi Noetovega sina Sema so semiti. Svetopisemska besedila poročajo, da se je v Davidovem času razplamtel spor, ki je tlel med Semiti in Aramci.
Preglednica: Razkorak med pravopisnim slovarjem in aktualno rabo pri imenih pripadnikov rase, jezika, vere
Drugi problem, povezan s prekrivanjem pravopisnih kategorij, ki jih sicer pišemo različno, se nanaša na imena pripadnikov tistih narodov ali narodnosti, ki imajo enako ime kot pripadniki vere. Mednje uvrščamo Muslimane/muslimane in Jude/jude.
Preobrazba imena musliman kot pripadnika vere v ime pripadnika naroda (Musliman) se je zgodila v obdobju države Jugoslavije kompromisno in politično zaradi pritiskov pripadnikov srbske in hrvaške narodnosti, ime Bošnjak (muslimanski prebivalec Bosne in Hercegovine) pa je bilo nezaželeno. Nehrvaški in nesrbski prebivalci Bosne in Hercegovine so po letu 1971 dobili možnost, da svojo narodnost opredelijo kot »muslimansko«. Ob popisu prebivalstva
67
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
je bilo zato mogoče med prebivalci BiH zaslediti tako tudi take, ki so se opredelili narodnostno za Muslimane, versko pa za ateiste. Po razpadu Jugoslavije je začelo delovati gibanje za vrnitev zgodovinskega poimenovanja (Deklaracija o vrnitvi imena Bošnjak 1993),23 tako da se danes bivši Muslimani poimenujejo kot Bošnjaki, ime Bosanci24 pa označuje vse (torej bošnjaške, hrvaške in srbske prebivalce BiH).25 Ime pripadnika vere ostaja torej pisano z malo začetnico (musliman), za Muslimane kot pripadnike naroda pa se prebivalci BiH označujejo le še redko.
Navedeno je utemeljitev, zakaj je pomembno, da se v pravopisnem priročniku posodobijo tudi prebivalska imena (Bošnjak proti Bosanec oziroma Musliman), pri ustreznih kategorijah pa se kot zglede navede zlasti omenjena imena, pri katerih v rabi zasledimo različne zapisovalne načine:
Bosanec
Toda Bosanec muslimanskega rodu je imel srečo, da je vanj zaupal Bernard Quesnel.
Bošnjak
BiH ima tri predsednike (Srba, Bošnjaka in Hrvata), ki se na predsedniškem stolu znotraj
štiriletnega mandata zamenjajo vsakih osem mesecev (rotirajo).
Srbsko prebivalstvo v BiH je v nasprotju z Bošnjaki pretežno pravoslavne vere, zato poznajo
drugačne navade in običaje kot muslimani.
O nujnosti dopolnitve s pojasnili, ki se nanašajo na t. i. mejna poimenovanja ali na poimenovanja, ki se nanašajo na dve kategoriji, ki ju pišemo različno, pričajo tudi poimenovanja etnično-verskih skupnosti, kakor poimenujemo na primer judovsko skupnost. Ker velja, da pišemo ime Jud z veliko začetnico, ko govorimo o pripadniku naroda, in z malo jud, ko govorimo o pripadniku judovske vere, je v rabi precej neustaljenosti. Obe vlogi je v praksi namreč težko ločiti, tudi iz zgledov je razvidno, da je odločitev za malo oziroma veliko začetnico precej arbitrarna.
jud/Jud
Jeruzalem je sveto mesto za tri verske skupnosti: za jude, za kristjane in za muslimane.
23	O razmerju med imenoma Musliman in Bošnjak podrobneje v prispevku L. Letinic, »Vjera je jedno, a nacija drugo«, Deutsche Welle; URL: http://dw-club.com/dw/article/0,2144,3041984,00.html. Tudi: A. Pašic, Islam in Muslimani v Sloveniji, Žepna knjiga, Učila International, Tržič, 2005.
24	Ime Bosenci, ki ga v slovarju normira SP 2001, ni živo.
25	»Opredelitev Bosanec metodologija slovenske statistike obravnava kot regionalno opredelitev, vendar [š]tevilni znaki (država prvega bivanja, materni jezik, veroizpoved) kažejo, da gre za različno opredeljevanje v okviru sicer izvorno in kulturno homogene skupine, kar večinoma drži tudi za opredeljene za Bosance.« Gl. P. Repolusk, Spremembe v etničnem opredeljevanju muslimanskega prebivalstva v Sloveniji, priseljenega iz Bosne in Hercegovine, v popisnih podatkih 1991 in 2002, Annales, Series Historia et Sociologia, 2006, letnik 16, številka 2, str. 307-316.
68
PRAVOPISNA PRAVILA V ODNOSU DO SODOBNE JEZIKOVNE NORME
Jacques Chirac je v nekem svojem predsedniškem nagovoru priznal odgovornost države za velike deportacije judov med drugo svetovno vojno.
Leta 1492 so španski Judje dobili ultimat: spreobrnitev ali dokončen izgon.
Starši so bili Judje, odraščal je v sofisticiranem intelektualnem okolju, njegov oče Leonid je
bil profesor na moskovski slikarski akademiji, njegova mama pa znana ruska pianistka Rosa
Kaufmann.
V perspektivi bi bilo zato smiselno razmisliti o hierarhizaciji pravil oziroma o odločitvi, da se piše ime Jud z veliko začetnico.26 Z malo začetnico ostaja zapis jud v prenesenem pomenu 'sti-skač, oderuh' (po SSKJ). Enako velja za danes manj zaželeno poimenovanje žid/Žid.
Zaradi spremenljivosti in nenehnega nastajanja novih poimenovanj v vseh navedenih kategorijah bi bilo treba zglede v vseh sproti posodabljati, saj le-ti povzročajo jezikovnim uporabnikom precej težav, dokler jih ne evidentiramo. Aktualni zgledi, kjer je mogoče zaslediti neustaljen zapis, so npr.: darker, obritoglavec ('pripadnik mladinske subkulture'); grinpisovec ('pripadnik organizacije Greenpeace'), rugljevec ('pripadnik Rugljeve psihoterapevtske skupine'), yesovec ('pripadnik združenja Yes'); pilovec ('bralec PIL-a'), kudovec ('član KUD-a'); eldeesovec ('član stranke LDS'), zaresovec ('član stranke Zares'); telekomovec, microsoftovec, simobilovec, elano-vec ('zaposlen v podjetju ali uporabnik izdelka/storitev tega podjetja').
Pisanje osebnih imen s predpono ne-
Pravilo, ki določa zapis prebivalskih imen s predpono ne- z veliko začetnico (§ 55), med jezikovnimi uporabniki ni bilo sprejeto brez pomislekov, pa tudi raba izkazuje pogosta omahovanja.
nefrancoz
Francija pa mu je podelila še Ordre de Saint Fortunat - najvišje priznanje francoske kuhinje, red sv. Fortunata, ki ga je prav tako prvič dobil nefrancoz.
Nefrancoz
Kot prvi Nefrancoz je dobil leta 2002 nagrado za najboljšega poslovneža leta iz rok francoskega premiera.
Poleg obeh navedenih se v novejšem času pod vplivom anglosaškega okolja pojavlja še ena zapisovalna možnost, ki jo v angleščini imenujejo BiCapitalization (tudi CamelCaps), pri nas pa jo označujemo s pojmom »dvozačetnice«,27 npr. NeLjubljančan.
NeLjubljančan: »Guvernerji so lahko očitno samo eldeesovski ministri.«
26	Če bi vendarle želeli ohraniti dvojnico, bi bilo bolje, če je zapis Jud prednostna dvojnica, zapis z malo pa omejen na besedila, kjer se govori izrecno o verski pripadnosti.
27	Mija Michelizza, DvoZačetnice, 18. april 2008; URL: http://bos.zrc-sazu.si/besede/index.html.
6 9
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
Inherentna lastnost prebivalskih imen je lastnoimenskost, ki je pri imenih s predpono ne- vendarle dvomljiva, kar dokazujejo tudi zgledi v spodnji preglednici.
Prebivalsko ime	Prebivalska pripadnost	Zgledi
Neljubljančan	'kdor ni prebivalec Ljubljane'	Tudi sam sem Neljubljančan ... Kot neljubljančan tudi jaz opažam spremembe v prej zaspani Ljubljani.
Neslovan	'kdor ni pripadnik Slovanov'	Kot v marsikateri drugi sovjetski republiki, kjer so bili Ne-slovani večina, so tudi najmanjšo sovjetske oblasti želele nadzirati s Slovani, ki so bili dokaj zvesti Moskvi. Kaj imajo skupnega islandski vulkani in najbolj donosen slovenski produkt (Žižek) razen tega, da so njihova imena za neskandinavce in neslovane enako neizgovorljiva?
Nezemljan	'kdor ni prebivalec planeta Zemlja'	Če bi bili Zemljo obiskali Nezemljani ... Vsi nadaljnji potomci te družine so napol nezemljani, kar pa spretno skrivajo.
Preglednica: Prebivalska imena s predpono ne-
Če bi želeli v večji meri upoštevati uveljavljeno zapisovalno prakso, bi morali - glede na zgoraj navedene utemeljitve - v pravilih normirati tudi zapis z malo začetnico, kakor je bilo predvideno že v SSKJ. Ob tem pravilu bi bilo smiselno opozoriti še na en argument, ki govori za uvedbo dvojnice oziroma spremembo pravila, tj. na možnost tvorbe z drugimi predponskimi obrazili (anti-, pra-, pred-, pro-, proti-) pri redko rabljenih in v novejšem času nastalih tvorjen-kah, kjer pa ni predvidena velika začetnica, saj je pomen na novo nastale tvorbe pogosto oddaljen od definicije prebivalskega imena oziroma lastnega imena nasploh. Kljub neustaljenosti v rabi prevladuje zapis z malo začetnico.
pro..
Za Schefferja govorijo, da je »prepričani proameričan«.
proti../Proti..
Dobri skrajni desničar in preverjen protislovenec Giulio Camber naj bi reševal slovensko
bančno ustanovo, pomembno za slovenstvo v Italiji.
Vsi poznamo prototip Protiameričana.
anti../Anti..
Kritiki Amerike veljajo za Antiameričane, evroskeptiki za nacionaliste.
Politiko zadolževanja zagovarja velik »antiameričan«, gospod ekonomist ...
Aktualni zgled, kjer je osnova osebno lastno ime, predpona pa izraža pomen 'proti' oziroma 'nasproten', nas še dodatno prepričuje o problematičnosti tega vprašanja:
70
PRAVOPISNA PRAVILA V ODNOSU DO SODOBNE JEZIKOVNE NORME Mandatar nove rimske vlade je Antiberlusconi.28
Ta zapisovalni način se širi pod vplivom tujih jezikov29 in ga je mogoče povezovati s težnjo po gospodarnosti izražanja - krajšanja besed in pisanja skupaj. Zaradi obvestilne učinkovitosti predstavljeni način pisanja verjetno ne bo izginil iz rabe. Z vidika sočasne pisne prakse bi jih bilo mogoče obravnavati bodisi kot nadomestna imena, ki besedotvorno izhajajo iz osebnega imena, bodisi kot zgled nove zapisovalne možnosti, če bi se odločili za pisanje z dvema velikima začetnicama (take zglede je npr. mogoče zaslediti tudi v nemščini).30
2.2 ZEMLJEPISNA IMENA
Ob pregledu poglavja o zemljepisnih lastnih imenih in gradiva je mogoče opaziti, da se je v zadnjem desetletju pojavilo precej novih zemljepisnih imen, ki označujejo prostorske enote ali natančno definirane točke na zemeljskem površju, a še niso vključena v uradne registre zemljepisnih imen. Ker ta imena še niso standardizirana in ker pravopisna pravila še niso registrirala vseh novih kategorij zemljepisnih imen, so jezikovni uporabniki glede njihovega zapisa pogosto v zadregi.
Še ne standardizirana imena prostorskih enot
Pregled aktualnega gradiva kaže, da zemljepisna imena zaznamujejo poleg v pravilih naštetih kategorij (§ 61-68) še imena, ki so pogosteje rabljena v zadnjem desetletju, na primer:
>	imena smučarskih prog: Veliki Graben, Zvoh, Žagarjev graben;
>	imena pešpoti, gorskih, turističnih, romarskih poti in plezalnih smeri: Rilkejeva pešpot, Soška pešpot, E7, Badjurova krožna pot; Rogaška vinska pot, Vinska pot Goriških brd; Pot spominov in tovarištva; Jakobova pot; Tominškova pot, Aljaževa pot; Trmasti stolpič, Gorska roža;
>	imena naravnih znamenitosti, tj. narodni, regijski in krajinski parki, naravni rezervati in naravni spomeniki: Triglavski narodni park; Kozjanski regijski park; Udin boršt; Škocjanski zatok, Zelenci; Lipa sprave (Ljubljana), Stara trta (Maribor), Gašperjev kostanj (Radeče), Jeračeva smreka (Jatna).
28	Navedeni zgled se je pojavil na naslovnici časnika Delo novembra 2011.
29	Neustaljeno rabo je pri tem imenu mogoče zaslediti v vseh jezikih, npr. nemško AntiBerlusconi, italijansko Antiberlusconi, angleško anti-Berlusconi in Anti-Berlusconi, hrvaško in češko antiBerlusconi, špansko anti Berlusconi.
30	Zanimiva je primerjava z zvezo izlastnoimenskega pridevnika ter samostalnika (neHodgkinov lim-fom), kjer je predpona aktualna le pred pridevnikom, saj imena neHodgkin ne poznamo. Zapis se širi pod vplivom angleškega non-Hodgkin's lymphoma.
7i
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
Ta imena pišemo po pravilih za nenaselbinska zemljepisna imena, kar se je sicer precej dosledno uveljavilo tudi med uporabniki:
Tudi na sam vrh Šije se potrudi marsikateri podjetnejši smučar, preden se zapodi v Žagarjev graben. Odpravil sem se v Trentarski Ozebnik, kjer mi je v tretjem poskusu uspelo na pogled preplezati Gorsko rožo 7b.
Pretekli teden sem prehodil še zadnjo etapo Badjurovepoti (med Bogenšperkom in Javorskim Pilom).
Tik ob tabli za konec Kokrice vodi sramežljiva potka v gozd, kjer se začne Udin boršt.
Za uporabnike bi bile dobrodošle tudi dopolnitve kategorij, ki jih podajamo v nadaljevanju. Med dele krajev (§ 62) sodijo tudi mestne četrti (Tabor, Koroška vrata, Nova vas) in mestni parki (Tivoli, Miklošičev park, Magdalenski park; Hyde Park, Central park) ter imena stanovanjskih sosesk (Viška sončava).
Nič drugače ni niti v Magdalenskem parku pa v Betnavskem gozdu, na manjših parkovnih površinah v spalnih naseljih in še kje, kjer so klopi.
Nedavna odločitev četrtnih svetnikov, da so lahko gostinski lokali na območju mestne četrti Koroška vrata med tednom odprti do 23. ure, ob koncu tedna pa le uro dlje, je ... V ljubljanski soseski Viška sončava je naprodaj novo povsem opremljeno dvoinpolsobno stanovanje z ložo.
Vodna imena (§ 66) je treba dopolniti z imeni ledenikov in slapov: Triglavski ledenik, Ledenik pod Skuto;31 Čedca, Angelov slap, Peričnik.
Pravila pa bi bilo dobro dopolniti še z naslednjimi novimi kategorijami zemljepisnih imen:
>	imena prireditvenih prostorov: Gospodarsko razstavišče, Industrijska cona Rudnik;
>	imena zabaviščnih parkov: Gardaland, Megalaksija, Adrenalinski park Ljubelj;
>	imena letališč: Letališče Edvarda Rusjana;
>	imena avtobusnih postaj: Bavarski dvor;
>	imena plinovodov: Južni tok, Nabucco;
>	imena naftovodov: Baku;
>	imena avtocest: Keltika, Slovenika;
>	imena predorov: Pletovarje;
>	imena viaduktov: Peračica.
Ta imena še niso vključena v uradne registre zemljepisnih imen, vendar so pogosto že vpisana na zemljevidih kot orientacijske točke, zasledimo pa lahko tudi zadrege uporabnikov glede zapisa nekaterih kategorij, npr.:
31 V zadnjem času se uveljavlja poimenovanje Skutin ledenik. (Vir: Drago Perko, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU.)
72
PRAVOPISNA PRAVILA V ODNOSU DO SODOBNE JEZIKOVNE NORME
Izkazalo se je, da sta bila dva dneva premalo za tako bogat program, poleg tega pa je bilo Gospodarsko razstavišče zapolnjeno do zadnjega kotička.
S to potezo bi radi razbremenili postajališče Bavarski dvor in promet vsaj delno preusmerili na vlak.
EU in Rusija sicer sodelujeta pri gradnji dveh plinovodov, Nabucco in Južni tok, da bi zagotovili, da Evropa zaradi prerekanja med Moskvo in Kijevom ne bi več zmrzovala.
Imena naravnih znamenitosti
Skupino zemljepisnih imen, ki jih pravopis uvršča v kategorijo »poslopja in drugi samostojni objekti« (§ 68), npr. Lipa sprave in Stara trta, je zaradi možnosti natančne prostorske umestitve smiselno predstaviti kot »imena naravnih znamenitosti, tj. narodni, regijski in krajinski parki, naravni rezervati in naravni spomeniki«. Podobnih imen je namreč precej, med njimi gre predvsem za dendrološke spomenike, npr. Gašperjev kostanj (Radeče), Jeračeva smreka (Jatna), Najevska lipa (Črna), Napoleonov drevored (Logatec), Nujčev hrast (Gregovci).
Za sanacijo dotrajanega Nujčevega hrasta je brežiška občina letos namenila 8000 evrov. Za najdebelejši znani pravi kostanj v Sloveniji velja Gašperjev kostanj, ki raste v dolini Sopote nad Radečami.
Srečo v nesreči pa je imel voznik osebnega avtomobila, na katerega se je podrlo drevo v tako imenovanem Napoleonovem drevoredu.
Opis kategorije »poslopja in drugi samostojni objekti« (§ 68), med katerimi pravila navajajo zglede Stari pisker, Sveti Jožef, Nebotičnik, Žale, Navje, Pleterje, Tromostovje, Rotovž, Križanke, Zmajski most, Slovenikum, Partenon, Slavolok zmage; Lipa sprave, Stara trta (Maribor), je pre-kriven s skupino »arhitekturna stvaritev« (§ 87) pri stvarnih imenih, npr. Kristalna dvorana, Kazinska dvorana, Festivalna dvorana, Arkade, Sikstinska kapela. Zato jih uporabniki na ravni razlikovanja zemljepisnih in stvarnih imen pogosto ne moremo ločiti, npr.: Moderna galerija je arhitekturna stvaritev Edvarda Ravnikarja, hkrati pa je samostojni objekt v Ljubljani. Tako še: Tromostovje, Nebotičnik, Žale itd. Nezmožnost razlikovanja pa ne vpliva na zapis.
Predložna imena
Predložna zemljepisna imena so po SP 2001 lahko naselbinska (Pri Fari) ali nenaselbinska (Za vodo) in sestojijo iz predložnega in nepredložnega dela. V besedilih, torej v skladenjski rabi, jih najpogosteje uporabljamo v neokrnjeni obliki in pogosto (da se izognemo nesporazumom) zapišemo pred imenom še vrstni dodatek (vas, zaselek, ulica ...), ki uporabniku pove, za katero vrsto imena gre.
Zavod za kulturno dediščino Slovenije je v svoji pobudi za razglasitev zaselka Pri cerkvi za kulturno dediščino zapisal, da ...
73
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
Po prvi svetovni vojni sta bili v zaselku Pri štantu pri Faganelijevih gostilna in furmanska postaja.
Neredko pa besedilna raba zahteva spremembo predložne sestavine, kar takrat, ko ne uporabimo vrstnega dodatka povzroči, da se podoba imena formalno spremeni.
Na zemljevidu	V besedilu	
	Z vrstnim dodatkom	Izpust predloga/sklop
Pri Fari (naselbina)	Prihajam iz zaselka Pri Fari	Prihajam iz Fare/iz Prifare
Pod zidom (nenaselbina)	Preselil se je v ulico Pod zidom	Prihajam iz Podzida
Preglednica: Vključevanje predložnih lastnih imen v besedilo
Obe rabi kot mogoči omenja tudi SP 2001 (§ 74-76), tj. rabo osamosvojenega nepredložnega dela (Prihajam od Fare; Grem k Trem Hišam), in pa rabo sklopa, tj. združenega predložnega in nepredložnega dela kot ene besede (Prihajam iz Podzida/iz Zavode).
Pri naselbinskih predložnih imenih nimamo večjih problemov, saj je raba velike oziroma male začetnice pri nepredložni sestavini tu jasno določena, pri nenasebinskih pa je nepredložna sestavina pisana glede na lastno- oziroma občnoimenski status, kar povzroči težave ob izpustu predložne sestavine imena.32 Sedanja rešitev, ko se z veliko začetnico zapisuje le predložni del imena tipa Za trnjem, je sicer ustrezna za zapis v imenovalniku, ne ustreza pa vsem skladenjskim položajem (*Prišel je od Za trnja), zato je pravilo o zapisu male oziroma velike začetnice smiselno spremeniti takole:
»Neprve, torej stalne sestavine nenaselbinskih predložnih zemljepisnih imen se pišejo
vedno z veliko začetnico, tj. Na Lescu, Pri Vodici, Za Trnjem, Na Produ.«
Ta odločitev bi imela nadaljnje posledice, če bi v perspektivi uvedli pravilo, da z veliko začetnico pišemo tudi vse neprve sestavine nenaselbinskih imen, kar je sicer precejšen obrat od dosedanje prakse (Šmarna gora — Šmarna Gora, Goriška brda — Goriška Brda, Bela krajina — Bela Krajina), vendar je ta način ustaljen v večini slovanskih jezikov, zanjo se zavzema vedno več strokovnjakov, tako jezikoslovcev kot geografov.33
32	Da je odločitev, kaj je v prvem delu nenaselbinskega imena lastno in kaj občno ime, za uporabnika težavna, je bilo ugotovljeno že v ekspertizi jezikoslovk, ki sodelujejo v Komisiji za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republika Slovenije (Furlan, Gložančev, Šivic - Dular, 2000; URL: http:// zgds.zrc-sazu.si/pdf/gv72-1-furlan.pdf) in ki so menile, da mora slovenski pravopis določiti sodobnejše pravopisno pravilo, ki ga bo uporabnikom mogoče aplicirati brez težav. Gl. M. Furlan, A. Gložančev, A. Šivic-Dular, Pravopisno ustrezen zapis zemljepisnih in stvarnih lastnih imen v Registru zemljepisnih imen in Registru prostorskih enot, Ljubljana: Geodetska uprava Republike Slovenije, 2001.
33	Gl. J. Toporišič, J. Rigler, Komentar k načrtu pravil za novi slovenski pravopis, Slavistična revija 1977, str. 101-103.
74
PRAVOPISNA PRAVILA V ODNOSU DO SODOBNE JEZIKOVNE NORME
Ledinska imena
Posebna kategorija nenaselbinskih zemljepisnih imen so ledinska imena, ki v pravopisu še niso bila posebej obravnavana, a so zapisovalno težavna, saj imajo pogosto predložno obliko, na zapis z malo ali z veliko začetnico pa vpliva tudi občno- ali lastnoimenskost neprve sestavine (Krivčev dol/Dol proti Gornje čelo/Čelo). Ker je meja med občnim in lastnim poimenovanjem pri teh pogosto zabrisana in so zato uporabniki pri izbiri začetnice pogosto v dilemi, bi bila njihova vključitev in obravnava v pravopisnih pravilih potrebna. Pomenske skupine ledin-skih imen so naslednje:34 obdelovalne kmetijske površine za gojenje kulturnih rastlin (polja, njive); travniki, senožeti, pašniki; gozdovi; vodne površine; vzpetine; poti in njihovi deli.
Ledinska imena pišemo kot nenaselbinska zemljepisna imena, vendar predstavljajo pravopisni problem zaradi zadreg pri določanju lastnoimenskosti neprve sestavine, kar kažejo tudi zgledi iz aktualne rabe.
Zbor je bil Pod čelom, formalni del pa je bil na lovski koči.
Ob 19. uri pa bo v lovskem domu Na Produ najprej občni zbor kulturnega društva Poljane.
Določanje lastnoimenskosti neprve sestavine je pri ledinskih imenih neizogibno povezano s poznavanjem lokalnega pojmovanja različnih tipov zemeljske pojavnosti, neredko tudi s poznavanjem historičnih okoliščin poimenovanja in narečja. Uporabniki lahko pišejo z veliko začetnico tudi neprve sestavine, saj besed, s katerimi označujemo različne oblike zemeljskega površja (rog, čelo, draga), ne pojmujejo kot občnoimenskih. Predstavitev teh dilem pri pisanju ledinskih imen so uporabniku normativnega priročnika zagotovo dobrodošle.
2.3 STVARNA IMENA
Stvarna imena so tista, ki so med lastnimi imeni najbolj podvržena spremembam zaradi tehnološkega, civilizacijskega in družbeno-kulturnega razvoja. Zato je treba ponazarjalne zglede pri kategorizaciji teh imen (§ 77-109) pogosteje posodabljati, pomenske skupine stvarnih lastnih imen pa za potrebe laičnih uporabnikov poenostaviti in prijazneje oblikovati glede na konkretno zaznamovano predmetnost. Stvarna lastna imena, z zapisom katerih imajo sodobni jezikovni uporabniki težave, je mogoče pregledno prikazati v 16 pomenskih skupinah:
1.	Imena, naslovi stvaritev ter imena poglavij in drugih sestavnih enot teh stvaritev
2.	Imena turističnih objektov in muzejev
3.	Imena prireditev, festivalov, kongresov, simpozijev in drugih javnih zborovanj
4.	Imena aktualnih družbenih in političnih dogodkov ter vojaških operacij in vaj
5.	Imena družbenih in političnih organizacij ter podjetij in združenj
34 Delitev ledinskih imen je povzeta po M. Šekli, Zemljepisna in osebna lastna imena v kraju Livek in njegovi okolici, Ljubljana: Založba ZRC, 2008, str. 37.
75
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
6.	Imena vojaških organizacij in njihovih enot
7.	Imena fundacij in denarnih skladov
8.	Imena športnih in umetniških društev ali klubov ter drugih interesnih skupin
9.	Imena cerkva in verskih skupnosti ter njihovih organizacijskih enot
10.	Imena ustanov, zavodov ter enot državne, javne in evropske uprave
11.	Imena upravnih enot, občin in mestnih občin, krajevnih, primestnih, četrtnih in vaških skupnosti
12.	Imena meddržavnih zvez
13.	Imena posameznih vozil, npr. ladij, zračnih plovil, vlakov, vesoljskih plovil
14.	Imena industrijskih izdelkov in zaščitenih blagovnih znamk
15.	Taksonomsko latinska ali polatinjena imena živalskih in rastlinskih vrst
16.	Imena vremenskih pojavov, orkanov, ciklonov, tropskih neviht
V	predlogu nove kategorizacije stvarnih lastnih imen v nadaljevanju prikazujemo posamezne
kategorije s ponazarjalnimi zgledi, dotikamo pa se tudi vprašanj, ki do sedaj niso bila tema-
tizirana oziroma se je način njihovega reševanja spremenil glede na predhodno kodifikacijo.
Imena, naslovi stvaritev ter imena poglavij in drugih sestavnih enot teh stvaritev
Kategorija imena, naslovi stvaritev ter imena poglavij in drugih sestavnih enot teh stvaritev
ima v aktualnih pravilih devet podkategorij (§ 79), ob pregledovanju gradiva pa se je izkazalo,
da je treba podkategorije preurediti in dopolniti v dvanajst skupin.
V	to kategorijo stvarnih imen uvrščamo imena:
>	knjig in (knjižnih) zbirk: Severni sij, Kosovirja na leteči žlici, Soneti za sina, Krajevni leksikon Slovenije, Zbornik letalskih predpisov, Matematični priročnik, Osnove fizične geografije; Beletrina, Moderni klasiki;
>	časopisov, revij, glasil: Primorski dnevnik, Slovenske novice; Rože in vrt, Moj malček; Planinski vestnik, Varna pot;
>	zakonov, listin, pogodb, uredb: Zakon o varstvu kulturne dediščine, Kazenski zakonik, Zakon o službi v Slovenski vojski; Brionska deklaracija, Deklaracija neodvisnosti ZDA, Pogodba o Evropski uniji;
>	molitev: Sveti angel, Apostolska vera;
>	radijskih in televizijskih oddaj: Kje pa vas čevelj žuli?, Studio ob 17h; Dnevnik, Osmi dan, Živ žav;
>	radijskih in televizijskih postaj: Radio HIT, Radio Murski val, Koroški radio; Kanal A;
>	filmov, predstav, skladb, kipov, slik, spomenikov, arhitekturnih in drugih umetniških stvaritev: Petelinji zajtrk, Kajmak in marmelada; Jamski človek; Suita za klarinet in godala v štirih stavkih, Pegasto dekle; Deček s piščalko; Zeleni pajčolan, Skalnata pokrajina; Spomenik zmage, Prešernov spomenik, Gallusova dvorana;
76
PRAVOPISNA PRAVILA V ODNOSU DO SODOBNE JEZIKOVNE NORME
>	borznih indeksov: Dow Jones, Nasdaq, Nikkei;
>	računalniških programov, operacijskih sistemov: Microsoft Office Word, Adobe InDesign, oXygen, Picasa; Microsoft Windows, Linux, Ubuntu;
>	spletnih strani, omrežij in storitev: Wikipedija, Facebook, MySpace, Bebo, Gmail;
>	šolskih predmetov, študijskih programov in usmeritev: Družba in etika, Podjetništvo v turizmu, Znanosti o okolju, Metodika začetnega naravoslovja, Slovenski jezik in književnost;35
>	programov, projektov, iniciativ in pobud: Znanost mladini, Raziskave morja in obalnega okolja, Etimološko-frazeološke raziskave slovenskih istrskih govorov; Comenius, Erasmus, eVsebine PLUS.
Imena turističnih objektov in muzejev
Kategorija, ki označuje imena turističnih objektov in muzejev, je nova in vključuje večinoma večbesedna imena hotelov, počitniških domov, muzejskih objektov in njihovih izpostav ter drugih enot, katerih zapis uporabnikom pogosto predstavljajo težave.
Reševalci upajo, da se je skupina prebila do koče pri sedmerih jezerih, kjer je dovolj hrane in kurjave.
Od visokogorskih postojank v Julijcih so že odprte Zasavska koča na Prehodavcih, Koča pri Triglavskih jezerih, Dom na Komni ...
Sestopimo po označeni poti proti Koči na Loki pod Raduho in naprej proti Lučam.
Uvedba nove kategorije bi poleg ponazoritve z zgledi (npr. Hotel Lev, Grand hotel Bernardin, Črnuški dom na Mali planini, Bivak v Kočni, Prirodoslovni muzej Slovenije, Trentarski muzej, Mestni muzej Idrija, Zakladnica Mestnega muzeja Ljubljana, Babičev mlin) potrebovala tudi utemeljitev različnih zapisov, iz katere bi uporabniki lahko sklepali o možnosti uporabe lastno-in občnoimenskih oblik.
Mestni muzej Ljubljana
V	Zakladnici Mestnega muzeja Ljubljana bodo do začetka prihodnjega leta predstavljene zanimive najdbe, ki so jih odkrili arheologi pri izkopavanjih na Kongresnem trgu in v parku Zvezda.
V	ljubljanskem Mestnem muzeju bodo ob 19. uri predpremierno prikazali dokumentarni film o odkritjih slovenskih arheologov.
Zaradi obnove ljubljanskega mestnega muzeja se je tja za dve leti preselila zbirka pohištva in nekaterih osebnih predmetov Ivana Hribarja.
35 Poljudna poimenovanja npr. osnovnošolskih predmetov se pogosto pišejo z malo začetnico (biologija, zemljepis, matematika).
77
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
Imena prireditev, festivalov, kongresov, simpozijev in drugih javnih zborovanj
Kategorijo imena prireditev, festivalov (§ 88) smo dopolnili tudi z imeni kongresov, simpozijev in drugih javnih zborovanj. Vključuje imena, kot so na primer: Cvičkarija, Pivo in cvetje, Festival Lent, Trnfest, Liffe - ljubljanski filmski festival, Ljubljanski maraton, Kongres računovodskih servisov, Obdobja v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi, Za svobodo sveta (shod), Vpliv Darwinove teorije na družbo (okrogla miza).
Posebnost so redno organizirane javne prireditve, festivali, kongresi, simpoziji in zasedanja ter nekatera druga javna zborovanja, kjer je spredaj stoječi vrstilni števnik spremenljivo dopolnilo k stvarnemu imenu, ki je tudi brez vrstilnega števnika že samo po sebi lastno ime, npr.: 17. Ljubljanski maraton, 22. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture.
Ljubljanski maraton
Letošnjega sedmega Ljubljanskega maratona se je udeležilo več kot štiri tisoč udeležencev tako iz Ljubljane kot tudi iz vse Slovenije.
Konec oktobra, ko je čas za Ljubljanski maraton, so temperature lahko zelo različne. Prijava za 8. Ljubljanski maraton mora biti izpisana čitljivo na uradnem obrazcu.
Tako sestavljena imena je treba ločiti od vrstnih poimenovanj prireditev, kot so na primer: XII. regijsko srečanje mladih raziskovalcev, 23. zborovanje Arhivskega društva Slovenije, 57. zasedanje Mednarodnega statističnega inštituta, kar utemeljujemo z dejstvom, da jih ne moremo uvrstiti v nobenega od zgoraj opisanih tipov, zato za vrstilnim števnikom ohranimo malo začetnico, enako pa malo začetnico ohrani tudi ubesedeni vrstilni števnik.
Konec minulega tedna je bilo v Luksemburgu jubilejno 25. zasedanje Evropskega muzejskega foruma.
Na Jesenicah je bilo v soboto, 21. maja, 7. srečanje Bošnjaških kulturnih društev.
Imena aktualnih družbenih in političnih dogodkov ter vojaških operacij in vaj
Skupino stvarnih lastnih imen, s katerimi poimenujemo aktualne družbene in politične dogodke ter vojaške operacije in vaje in ki jo ponazarjamo z zgledi Patria, Čista lopata, Kočija, Puščavski vihar, Svizec 2009, Balkanski bojevnik, je treba ločevati od poimenovanj revolucij, vojn, vstaj in drugih zgodovinskih dogodkov, ki jih pišemo z malo začetnico (v pravilih SP 2001 so predstavljena v § 149), npr. desetdnevna vojna, francoska revolucija, oktobrska revolucija, ilindenska vstaja, tridesetletna vojna, druga svetovna vojna, aachenski mir.
Njegova vpletenost v gradbene lobije se je razkrila ob aferi Čista lopata.
Tokrat so prvič zbrana imena in fotografije vseh žrtev desetdnevne vojne na enem mestu.
Medtem ko poimenovanja revolucij, vojn, vstaj in zgodovinskih dogodkov navadno niso lastna imena, temveč so nastala kasneje kot poljudna ali splošna vrstna poimenovanja teh dogodkov, ki vključujejo pogosto nadpomensko uvrščevalno sestavino, npr. vojna, vstaja, revolucija, pa
78
PRAVOPISNA PRAVILA V ODNOSU DO SODOBNE JEZIKOVNE NORME
so imena družbenih in političnih dogodkov ter vojaških operacij aktualni nazivi enkratnih dogodkov in zato lastna imena, ki so najpogosteje rabljena ob vrstnem dodatku.
Imena družbenih in političnih organizacij ter podjetij in združenj
Zaradi boljše preglednosti in razumljivosti je kategorija glede na SP 2001 (§ 89 in dalje): imena organizacij in družbenih teles) razdeljena na več enot, in sicer v kategorijo družbene in politične organizacije ter podjetja in združenja uvrščamo organizacije, ki so političnega in nepolitičnega značaja, stranke, zveze, združenja, gospodarske organizacije in podjetja, npr.: Rdeči križ Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Turistična zveza Slovenije, Kapitalska družba, Liberalna demokracija Slovenije, Slovenska demokratska stranka, Slovenska ljudska stranka, Socialni demokrati, Zares - nova politika, Cankarjeva založba, Adria Airways, Gorenje, Slovensko deželno gospodarsko združenje.
Imena vojaških organizacij in njihovih enot
Imena vojaških organizacij in njihovih enot so stvarna lastna imena, in zato pisana z veliko začetnico. Zglede iz SP 2001 (§ 91) je treba aktualizirati z imeni, ki so v rabi pisana na različne načine: Slovenska vojska, Enota za specialno delovanje, Garda Slovenske vojske, Odred za specialno delovanje, Brigada zračne obrambe in letalstva.
Sicer pa je večina imen vojaških organizacij in enot, tj. bataljonov, čet, polkov in brigad, danes sestavljena iz vrstilnega števnika in občnega poimenovanja enote, ki je pisano z malo začetnico, npr.: 430. mornariški divizion Slovenske vojske, 16. bataljon za nadzor zračnega prostora Slovenske vojske, 236. gorski polk Slovenske vojske. Pišemo jih na dva načina, saj je vrstilni števnik del stvarnega lastnega imena: velika začetnica se prenese nanj, če vrstilni števnik ubesedimo.
Deseti/10. bataljon Slovenske vojske
Dela kot prevajalka v Desetem bataljonu Slovenske vojske.
Proti Prištini je odletelo prvih 100 vojakov 10. bataljona Slovenske vojske.
Imena fundacij in denarnih skladov
Ime kategorije imena skladov je glede na SP 2001 (§ 92) dopolnjeno z imeni fundacij, ponazarjajo pa jo zgledi: Fundacija za šport, Slovenska znanstvena fundacija, Ustanova dr. Antona Trstenjaka, Ustanova patra Stanislava Škrabca, Nobelova ustanova, Županov sklad.
Županov sklad
Upravni odbor Županovega sklada je pred kratkim podelil za okoli 1,2 milijona tolarjev pomoči.
79
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
Imena športnih in umetniških društev ali klubov ter drugih interesnih skupin
Kategorijo imen športnih in umetniških skupin glede na SP 2001 (§ 94) dopolnjujejo imena interesnih skupin. Ponazarjalni zgledi so omejeni na tipski prikaz, na primer: Športno društvo Sokol Bežigrad, Union Olimpija, Trio Lorenz, Akademski pevski zbor Tone Tomšič, Društvo slovenskih pisateljev, Društvo za zaščito živali, KUD France Prešeren, Planinsko društvo Kranj, Slovensko zdravniško društvo, Civilna iniciativa Kras, Za pravično mejo s Hrvaško, Klub tolminskih študentov, Prostovoljno gasilsko društvo Sladki Vrh.
Imena cerkva in verskih skupnosti ter njihovih organizacijskih enot
Glede na SP 2001 je kategorija imen verskih skupnosti in njihovih organizacijskih enot
nova; z zgledi ponazarjamo značilne imenske sestave: Anglikanska cerkev, Judovska skupnost Slovenije, Katoliška cerkev, Krščanska adventistična cerkev, Scientološka cerkev, Slovenska muslimanska skupnost, Skupnost za zavest Krišne; Nadškofija Ljubljana, Škofija Murska Sobota, Župnija Trnovo, Fara svetega Jakoba Podbrezje.
Imena ustanov, zavodov ter enot državne, javne in evropske uprave
Med ustanove, zavode ter enote državne, javne in evropske uprave (§ 95 in dalje) uvrščamo ministrstva in njihove službe, sodišča, strokovne svete, državne oziroma evropske agencije, komisije, sklade in druge službe, ustanove in zavode, vzgojno-izobraževalne ustanove in druge ustanove ter zavode:
>	Državni svet Republike Slovenije, Državni zbor Republike Slovenije, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za gospodarstvo, Inšpektorat Republike Slovenije za delo, Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino, Direkcija Republike Slovenije za ceste;
>	Računsko sodišče Republike Slovenije, Ustavno sodišče Republike Slovenije;
>	Svet za radiodifuzijo Republike Slovenije, Svet za varstvo okolja Republike Slovenije;
>	Agencija za javnopravne evidence in storitve, Državna revizijska komisija, Banka Slovenije, Inštitut za varovanje zdravja, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, Urad za makroekonomske analize in razvoj, Ekološki sklad Republike Slovenije, Stanovanjski sklad, Strukturni in kohezijski skladi;
>	Univerza v Ljubljani, Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za državne in evropske študije, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Srednje medijske in grafične šole v Ljubljani, Srednje šole tehniških strok Šiška, Osnovna šola dr. Ivana Prijatelja, IV. osnovna šola Celje, Vzgojno-izobraževalni zavod Frana Milčinskega, Vzgojno-varstveni zavod Antona Medveda, Visoka šola za zdravstvo Novo mesto, Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Bled;
>	Slovenska filharmonija, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Andragoški zavod Maribor - Ljudska univerza, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor.
80
PRAVOPISNA PRAVILA V ODNOSU DO SODOBNE JEZIKOVNE NORME
Imena upravnih enot, občin in mestnih občin, krajevnih, primestnih, četrtnih in vaških skupnosti
V	to kategorijo uvrščamo vse upravne organizacijske enote, pa tudi regije kot upravno-teri-torialne enote (§ 100 in dalje), če bodo slednje v prihodnosti uveljavljene kot »enote«. Imena so večinoma enobesedna, raba velike začetnice v teh imenih, ki so navadno večbesedna, je omejena na prvo besedo in lastnoimenske sestavine: Upravna enota Radlje ob Dravi, Upravna enota Sežana, Upravna enota Slovenska Bistrica; Občina Cerklje na Gorenjskem, Mestna občina Ljubljana; Krajevna skupnost Šempeter v Savinjski dolini, Primestna četrt Rogoznica, Četrtna skupnost Šmarna gora, Vaška skupnost Dolnja Košana.
Uporabniki so pogosto v dvomih glede zapisa teh imen, če so ta v svojih sestavinah okrnjena.
V	pravilih bi bila zato dobrodošla kontrastivna primerjava med lastnim in vrstnim imenom.
osnovna šola
Naročili so katalog učbenikov za osnovno šolo. Vpisal se je na Osnovno šolo Prežihovega Voranca.
vlada
Mineva prvih sto dni mandata devete slovenske vlade. 58. redna seja Vlade RS
Imena meddržavnih zvez
Med imena meddržavnih zvez (§ 105) vključujemo državne zveze, povezave in oblike sodelovanja, na primer: Organizacija združenih narodov, Evropska unija, G20, Arabska liga, Organizacija afriške enotnosti. Za nekatera imena meddržavnih zvez se je uveljavilo skrajšano ime, kot sta npr. Združeni narodi in Unija, ki ju kot uveljavljeni in splošno znani pišemo z veliko začetnico.
V	pravopisni tradiciji so se nekatera večbesedna imena meddržavnih zvez, ki so sestavljena iz občnoimenskega izraza v pomenu 'zveza' ali 'povezava' (na primer antanta, aliansa, zveza) in razlikovalnega pridevnika, izjemoma uveljavila kot poljudna poimenovanja, ki jih je mogoče pisati tako z malo kot z veliko začetnico (§ 148). Te izjeme so: mala/Mala antanta, velika/Velika antanta, sveta/Sveta aliansa, renska/Renska zveza.
sveta/Sveta aliansa
V Ljubljanskem kongresu je zaživela Sveta aliansa kot prvi mednarodni mirovniški sistem. Metternich je bil v mednarodni politiki prvi steber reakcionarne zveze evropskih vladarjev - svete alianse.
Opozoriti je treba na neupravičeno izenačevanje poljudnih poimenovanj z nadomestnimi in skrajšanimi imeni, ki v dosedanjih pravopisnih priročnikih še niso bila razlikovalno definirana. Kljub temu da med »poljudna poimenovanja« prištevamo splošno razširjena poimeno-
81
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
vanja, ki so pogosto (a ne vedno) krajša, med jezikovnimi uporabniki razširjena in se navadno razlikujejo od uradnega imena, jih ne moremo enačiti s skrajšanimi in nadomestnimi imeni, ki ohranjajo status lastnega imena (Ljubljansko barje - Barje; Velika Britanija - Otok). Tega za poljudna poimenovanja ne moremo vedno trditi.
Med imeni meddržavnih zvez se v zadnjih desetletjih oblikujejo tudi taka, ki jih sestavlja zveza črk in števk. Uporabniki imajo tu težave s stičnostjo obeh sestavin. Prvotno je pri teh imenih prevladoval nestični zapis (G 20), danes pa je verjetno iz praktičnih razlogov prevladal zapis skupaj.
G20
Države G20 so se tudi zavezale, da bo Mednarodni denarni sklad (IMF) imel na voljo dovolj sredstev za soočanje z dolžniško krizo območja evra.
Imena industrijskih izdelkov in zaščitenih blagovnih znamk
Pisanje imen industrijskih izdelkov in blagovnih znamk je v pravilih (§ 107) oblikovano tako, da je za imena »licenčno zaščitenih znamk« (med katere uvrščamo tudi imena farmacevtskih izdelkov - § 109) uveljavljeno pisanje z veliko začetnico le, če so skladenjsko uporabljeni kot imenovalni prilastki k vrstnim imenom tehničnih izdelkov in trgovskih znamk, npr.: cigarete Filter 57, otroška soba Boštjan, pisalni stroj Olivetti, gramofon Melodija, zobna krema Kalodont.
Kadar pa so imena industrijskih izdelkov, nastala »iz imen podjetij in trgovskih znamk«, rabljena samostojno, kot jedra samostalniške zveze, ne kot imenovalni prilastki, jih po pravilih SP 2001 (§ 147) pišemo z malo začetnico, npr.: Pišem z olivetijem (s pisalnim strojem Olivetti). - Fotografiram s kodakom. - Vozim se s fordom. - Zobe si umivam s kalodontom. -Komarje uničujem s pipsom.
V skladu z novejšimi določili glede pisanja velike začetnice pri imenih industrijskih izdelkov in znamk, ki sodijo med stvarna lastna imena oziroma med industrijske izdelke z zaščitenim imenom, je treba pravila posodobiti v skladu z naslednjimi spoznanji:
1. Po določilih Zakona o industrijski lastnini36 je lastnik znamke ali imena industrijskega izdelka dolžan zahtevati nepotvorjeno rabo imena, lahko pa neustrezen zapis znamke tudi prepove. Imena znamk in industrijskih izdelkov so torej stvarna lastna imena, pisana z veliko začetnico: Coca-Cola, Teflon, Adidas.
36 ZIL - 1 v 51. členu glede reprodukcije znamk v slovarjih predpisuje naslednje: »Če daje reprodukcija znamke v slovarju, enciklopediji ali podobnem delu vtis, da gre za generično ime blaga ali storitev, za katere je znak registriran, mora založnik dela na zahtevo imetnika znamke poskrbeti za to, da je najkasneje v naslednji izdaji publikacije pri reprodukciji znamke oznaka, da gre za znamko.« Zakon govori o »vtisu«, ki ga daje ime. V slovenščini je tak vtis mogoče dobiti že na formalni ravni, tj. z rabo velike/male začetnice imena.
82
PRAVOPISNA PRAVILA V ODNOSU DO SODOBNE JEZIKOVNE NORME
2.	Imena znamk in industrijskih izdelkov ohranjajo lastnoimenskost tudi v položajih, ko niso uporabljeni kot imenovalni prilastki ob občnoimenskem jedru, npr.: okna smo prebarvali z Beltopom - preskrba s Tamiflujem je dobra ipd.
3.	Lastno ime, torej ime znamke ali industrijskega izdelka, se v nekaterih položajih tudi poobč-noimeni. Pri apelativizaciji se pojavljajo ne samo homonimni samostalniki (kalodont, pips), temveč tudi samostalniške tvorjenke druge stopnje (termoska, žiletka), pridevniki (teflonski) in glagoli (popipsati).
Od kategorije imen (blagovnih) znamk in industrijskih izdelkov moramo ločiti kategorijo poobčnoimenjenih izrazov, ki niso več lastna imena, saj zaznamujejo vrsto, na primer kalodont 'zobna krema, pasta', superge 'športni copati'. Pri poobčnoimenjenju se spremeni funkcija lastnega imena, ki preide iz sredstva za označevanje individualnega v sredstvo za označevanje vrstnega, torej: jušna kocka znamke Argo ali kocka Argo ali argo kocka 'katera koli jušna kocka', zobna pasta Kalodont > kalodont 'zobna pasta, krema', insekticid Pips > pips 'razpršilec', popipsati 'razpršiti' itd.37
Posebno skupino teh imen predstavljajo imena zdravil in farmacevtskih izdelkov, ki jih v nasprotju z določili SP 2001 (§ 154: aspirin, fenalgol, apavrin, pronison) pišemo z veliko začetnico, pri čemer bi bilo treba upoštevati že objavljene predloge za ureditev zapisovanja teh imen, ki temeljijo na razlikovanju med imeni zdravil, torej lastnimi imeni, in poimenovanji njihovih učinkovin oziroma sestavin, za katere je zaradi vrstnosti predlagano pisanje z malo začetnico.38 Novo pravilo sledi določilom za pisanje imen industrijskih izdelkov in blagovnih znamk: imena zdravil so zaščitena kot industrijska lastnina (Lekadol, Calpol), z malo začetnico pa pišemo njihove farmacevtske učinkovine (paracetamol). Predlagani način pisanja je mogoče ponazoriti tudi z zgledi, iz katerih je razvidno pomensko razlikovanje.
acetilsalicilna kislina - Aspirin, Andol
Zdravilno učinkovino z imenom acetisalicilna kislina najdemo v zdravilu Aspirin podjetja
Bayer in Andol podjetja Pliva.
naproksen, ibuprofen - Nalgesin, Bonifen
V lekarni je mogoče dobiti brez recepta tudi Nalgesin, ki vsebuje nesteroidni antirevmatik
naproksen v odmerku 275 mg, in Bonifen, ki vsebuje ibuprufen v odmerku 200 mg.
37	Problematika je osvetljena v prispevku H. Dobrovoljc, Pravopisna obravnava imen industrijskih izdelkov in znamk ter posledice spreminjanja njihovih lastnoimenskih funkcij, Jezik in slovstvo, 2010, str. 3-16. Prispevek prinaša tudi popis najpogosteje rabljenih poobčnoimenjenih izrazov v slovenščini.
38	O imenih zdravil prim. tudi M. Bešter, Kako pisati imena zdravil: z veliko ali malo začetnico?, Jezik in slovstvo, 1993/94. URL: http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/jis/lat2/039/78c07.htm.
83
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
Imena posameznih vozil, npr. ladij, zračnih plovil, vlakov, vesoljskih plovil
Posebna vrsta imen industrijskih izdelkov so tudi imena vozil,39 ki jih pišemo z veliko začetnico (Titanik, Prince of Venice, Admiral Kuznecov; Eda, Mavrica; EuroCity, Citadella; Discoverer, Sputnik, Atlantis), pogosto pa so uporabljena v vlogi imenovalnega prilastka ob jedrnem samostalniku, ki je hkrati vrstno določilo (letalo Eda, vesoljsko plovilo Atlantis).
Strokovnjakom je uspelo z dna Atlantskega oceana dvigniti del trupa znane ladje Titanik. Vlaki EuroCity so visoko kakovostni mednarodni vlaki, ki vozijo na magistralnih progah v mednarodnem prometu in povezujejo pomembna gospodarska in turistična središča v Sloveniji in Evropi.
Ta imena povzročajo jezikovnim uporabnikom težave, če s pogosto in dlje časa trajajočo rabo preidejo med vrstna poimenovanja. Take poobčnoimenjene samostalnike je treba ločiti od prvotnih lastnih imen, saj pogosto pomenijo katerokoli vozilo tega tipa.
volkswagen - Volkswagen Golf 1,4 TSI
Tako kot pri drugih volkswagnih je tudi pri novem polu oprema razvrščena v štiri pakete. Raziskave vseh menjalnikov so utemeljili na izračunih za Volkswagen Golf 1,4 TSI z 90 kW motorjem, ki načeloma porabi 5,9 litra bencina na 100 kilometrov in izpusti 139 g CO2 na kilometer.
Taksonomsko latinska ali polatinjena imena živalskih in rastlinskih vrst
Posebna skupina stvarnih lastnih imen so taksonomska latinska ali polatinjena imena živalskih in rastlinskih vrst (§ 108), katerih zapis urejajo kodeksi mednarodnih poimenovanj. V strokovnih besedilih velja, da je ime sestavljeno navadno po hierarhiji, in sicer so imena rodov pisana z veliko začetnico, imena vrst, podvrst, varietet in form pa za malo začetnico, kar velja tudi za siceršnjo nestrokovno rabo: Gyromitra esculenta (pomladanski hrček), Parus major (velika sinica), Ormenis multicaulis (kamilica).
Sinji kit (Balaenoptera musculus) je s 30 metri in 160 tonami največja žival na svetu. Kranjska čebela, tudi kranjska sivka (znanstveno ime Apis mellifera carnica), je avtohtona čebelja pasma, ki je nastala na območju Slovenije.
Imena vremenskih pojavov, orkanov, ciklonov, tropskih neviht
Med stvarnimi imeni, ki jih dosedanja pravopisna pravila niso evidentirala, so tudi imena vremenskih pojavov El Niño in La Niña, ki označujeta vrsto vremenskega pojava, ki se ciklično pojavlja na morski gladini. Druga vrsta imen so imena, ki nastopajo kot imenovalni prilastki ob vrstnih določilih orkan, tornado in drugih, npr. (orkan) Katrina, Gustav, Dolly; (ciklon)
39 Imena vozil evidentira že SP 2001 (§ 106), a ne govori o razmerju do vrstnih poimenovanj.
84
PRAVOPISNA PRAVILA V ODNOSU DO SODOBNE JEZIKOVNE NORME
Nargis; (tornado) Mitchel; (tropska nevihta) Hanna, Josephine, Ike. Podobno kot pri imenih industrijskih izdelkov tudi pri imenih vremenskih pojavov, orkanov, ciklonov, tropskih neviht iz samega imena ne moremo sklepati o pojavu, ki ga označujejo. Ti imenovalni prilastki so pogosto enaki osebnim imenom, imenom bitij, zato najpogosteje nastopajo v zvezi ob spremljajočem občnoimenskem pojasnilu ali pa se navezujejo na že prej omenjeno vrsto pojava.
Pred tednom dni se je nad Mjanmarom znesel uničujoč ciklon Nargis.
Sezona orkanov na Atlantiku se je začela silovito. Po Gustavu se zdaj proti Bahamom
pomika tropska nevihta Hanna, ki ji sledita Ike in Josephine.
Teh imen ne smemo mešati z vrstnimi poimenovanji teh pojavov, ki jih pišemo z malo začetnico.
Zaradi gibanja ciklona vzdolž Jadrana, veter čez nekaj časa naglo obrne na severozahod in doseže nevihtno moč, to je lebič.
Stvarna občna poimenovanja: dopolnitev kategorij
Nekatera stvarna občna poimenovanja se v rabi vse pogosteje pišejo z veliko začetnico, zato bi bilo smiselno v pravopisnih pravilih podrobneje predstaviti utemeljitve ustaljenih zapisoval-nih načinov in razmisliti o spremembi pravil.
Kategorizacijo (§ 143-155) bi bilo treba dopolniti z imeni mesecev (januar) in programskih jezikov ( java, pascal).
Posebnost predstavljajo imena iger, ki jih SP 2001 sicer obravnava skupaj s poimenovanji odlikovanj in športnih trofej (§ 152), a bi jih bilo treba osamosvojiti in predstaviti problematiko širše. Imena iger, bodisi družabnih bodisi športnih, ki so vrstna poimenovanja, upravičeno pišemo z malo začetnico v primeru: človek ne jezi se, domine, gnilo jajce, kavboji in Indijanci, kriket, mikado, mini golf, mlin, pasjansa, ragbi, remi, ristanc, spomin, šah, tarok, tetris, vaterpolo. Zapis imen iger z veliko začetnico je upravičen le takrat, ko se nanašajo na ime industrijskega izdelka oziroma znamke.
Pri francoščini smo se igrali spomin.
V	muzeju bo potekala ustvarjalna delavnica, na kateri bodo udeleženci izdelovali igre špana in človek ne jezi se ter se obe igri tudi naučili igrati.
V	vrtcu sem rad risal in sestavljal kocke Duplo. Prodam novo družabno igro Hobit.
Poimenovanja praznikov ali posebnih datumov
Zaradi pogostih zadreg uporabnikov, pa tudi neustrezne rabe, bi bilo treba pravilo o pisanju praznikov ali posebnih datumov posodobiti z aktualnimi zgledi, na primer poleg obstoječih
85
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
prvi maj, vsi sveti, božič, velika noč, binkošti, novo leto, svečnica, jurjevo, kres, veliki šmaren, sil-vestrovo, jožefovo, pust, advent, dodati še: slovenski kulturni praznik, dan upora proti okupatorju, praznik dela, dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni, dan vrnitve Primorske k matični domovini, dan reformacije, dan spomina na mrtve, dan Rudolfa Maistra, dan samostojnosti in enotnosti.
Vsa odstopanja od danega pravila pa bi bilo zaradi večje preglednosti smiselno prikazati v posebnem razdelku kot izjeme, npr. z dikcijo: »Izjema so večbesedna imena praznikov, kjer je prva sestavina izpeljana iz lastnega imena, zato jih pišemo z veliko začetnico: Prešernov dan, Marijino vnebovzetje, Vidov dan.«
Opozoriti pa moramo, da pri pisanju imen praznikov enotnost norme motijo tista imena, ki so po izpeljavi iz lastnega imena dobila posamostaljeno pridevniško svojilno obliko v srednjem spolu, npr. gregorjevo, Štefanovo, jožefovo. Med uporabniki še vedno prevladuje zapis z veliko začetnico (Štefanovo, Jurjevo, Jožefovo), ki se izgublja le pri pogosteje rabljenih poimenovanjih silvestrovo in valentinovo.
SP 2001	Število pojavitev	Nenormirana različica	Število pojavitev
gregorjevo	26	Gregorjevo	24
jožefovo	4	Jožefovo	29
jurjevo	21	Jurjevo	49
Štefanovo	33	Štefanovo	72
silvestrovo	424	Silvestrovo	84
valentinovo	233	Valentinovo	70
Preglednica: Raba začetnice pri izlastnoimenskih poimenovanjih za praznike
Neustaljenost zapisa pri imenih nekaterih praznikov se povezuje z rabo velike začetnice v položajih, kadar želimo izraziti svoje spoštovanje (pri verskih praznikih, npr. Božič, Velika noč), pa na rabo vpliva tudi kodifikacija iz preteklosti (npr. Novo leto v pomenu 'novoletni dan').
Poimenovanja odlikovanj, športnih naslovov, nagrad in trofej
Tudi pri poimenovanjih odlikovanj in športnih trofej (§ 152) velja, da je raba vedno bolj neustaljena, zato je poleg posodobitve pravil z novimi oz. aktualnimi zgledi (zlati častni znak svobode Republike Slovenije, srebrni red za zasluge, medalja za hrabrost, red generala Maistra, zlasti znak ZRC, spominski znak Slovenske vojske) v posebnem razdelku treba predstaviti tudi zapise, ki odstopajo od pravila in jih pišemo z veliko začetnico, saj so izpeljana iz lastnega imena, npr.: Ježkova nagrada, Aškerčevo priznanje, Borštnikov prstan, Bloudkova plaketa.
Razlog za neustaljenosti, ki jih prikazujemo spodaj z zgledi iz publicistike, niso le v ponazoritvah neposodobljena pravila, temveč v tem, da so nekatera poimenovanja odlikovanj pogosto razumljena kot vrstna, npr. olimpijska zlata medalja ali viteški križec, druga pa kot lastna
86
PRAVOPISNA PRAVILA V ODNOSU DO SODOBNE JEZIKOVNE NORME
imena, npr. Kresnik, Kristalni lev, Zlati lev, Viteški križ reda Marije Terezije. Slednja imena jezikovni uporabniki pogosteje pišejo z veliko začetnico (prim. spodnje zglede), zato bi bilo v perspektivi smiselno razmisliti o razlikovanju med obema vrstama poimenovanj.
Letos smo pri Kresniku uvedli posebno priznanje za založnika nagrajenega romana. Mislite, da je to smiselno?
Človek sedi v komisiji za nagrado Kresnik in javno razlaga, da dokler bo tam, noben roman iz knjižne zbirke Beletrina ne bo dobil nagrade.
Prejel je številna priznanja, od viteškega križca Marije Terezije do dednega baronskega naslova.
Ameriški Slovenec Avgust Pust je v New Yorku prejel posebno ameriško odlikovanje medalja časti Ellis Island za ohranjanje kulturne dediščine različnih etničnih skupnosti v ZDA.
2.4 SVOJILNI OZIROMA VRSTNI PRIDEVNIKI IZ BESED, PISANIH Z VELIKO
Vprašanje rabe velike oz. male začetnice (§ 115, 157-159) ne zajema le svojilnih, temveč tudi vrstne pridevnike, npr. Grahamov/grahamov kruh. Vsem tem pridevnikom je skupna izlastno-imenska motivacija, torej izpeljava iz osebnega, stvarnega ali zemljepisnega lastnega imena, ter priponsko obrazilo -ov/-ev oz. -in, npr. Abrahamov (< Abraham), Blažev (< Blaž), Ariadnin (< Ariadna); Mlinotestov (< Mlinotest), Mercatorjev (< Mercator), Murin (< Mura); Saturnov (< Saturn), Sončev (< Sonce), Zemljin (< Zemlja).
Rabo velike oz. male začetnice pri izlastnoimenskih pridevnikih s priponskimi obrazili -ov/-ev, -in že od prvega slovenskega pravopisa določata tako tradicija kot gradivo aktualne jezikovne rabe.40 Sprva so se izlastnoimenski pridevniki s priponskimi obrazili -ov/-ev oz. -in zapisovali le z veliko začetnico. Danes se v sodobnih jezikovnih priročnikih, slovarjih in jezikovni rabi srečujemo z mnogimi zapisovalnimi dvojnicami izlastnoimenskih pridevnikov na -ov/-ev oz. -in, zlasti to velja za pridevnike v stalnih besednih zvezah in frazemih, k čemur usmerjata tudi zdaj veljavni predpis in pravopisni slovar. Pisanje pridevnikov z malo začetnico utegne spodbuditi podomačevanje in s tem izgubo izlastnoimenske motivacije, npr. Dieslov -dieslov - dizlov motor, Zoisova - zoisova - cojzova zvončnica, Kneippova - kneippova - knaj-pova kava, saj slovenski pravopis pri prevzetih občnih besedah razen redkih izjem usmerja k pisnemu podomačevanju, medtem ko pisno podobo prevzetih osebnih lastnih imen v slovenščini načeloma ohranjamo (§ 164, 172). Gradivo kaže precej več raznolikosti.
40 Prim. N. Jakop, Osvetlitev rabe velike oz. male začetnice pri izlastnoimenskih pridevnikih s priponskimi obrazili -ov/-ev, -in v slovenščini, Jezikoslovni zapiski, 15, 2009, str. 73-85.
87
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
Zoisov - zoisov - cojzov - cojzit
Posebej pomembna rastlina Uršlje gore so alpska zlatica, lovorolistni volčin, arnika, kamniška murka in Zoisova zvončnica.
Tudi cojzova zvončnica, posneta nad Cojzovo kočo, ni ostala brez svojega prostora na čipu. Po Zoisu se imenuje mineral cojzit, medtem ko na njegovega brata Karla spominjata cvetlici zoisova zvončnica in zoisova vijolica. kandidati za Zoisovo štipendijo
Kneippov - kneippov - knajpov - knajpanje
Medicina je tudi uradno priznala pomen in korist Kneippovih metod za zdravje.
Naš voznik Lojzek je na majhnem ognju segreval lonec s vodo, v kateri se je kopalo nekaj zrnc
kneippove kave.
Tam so za zajtrk dobili poleg kosa kruha še Knajpovo kavo.
Velja za izumitelja naravne metode zdravljenja, ki se po njem imenujeta knajpanje oziroma knajpov način življenja.
Pri sodobnem normiranju izlastnoimenskih pridevnikov s priponskimi obrazili -ov/-ev, -in skušamo zato ponovno preučiti vse dejavnike, ki določajo njihovo knjižno normo in upoštevati zlasti kulturološki vidik rabe velike začetnice pri izrazih posebnega razmerja in spoštovanja ter pragmatično načelo, ki pri oblikovanju predpisa upošteva tudi jeziko(slo)vno znanje laičnega uporabnika.41
2.5 POSEBNOSTI PRI RABI VELIKIH IN MALIH ČRK
Velika začetnica sredi besede in mala začetnica na začetku povedi
V pravilih o rabi velikih in malih črk je treba jezikovnega uporabnika opozoriti na do sedaj neznane posebnosti, ki jo izpričujejo sodobna besedila. Gre za zapise, pri katerih se velika začetnica iz podstave ohrani tudi v novonastali tvorjenki in se tako nahaja sredi besede. Zasledimo jih zlasti v osebnih imenih v priimkih s predimki (McCarthy, McDonald's), v zadnjem času pa tudi v stvarnih imenih (PostScript, EasyWriter, InterCity), kar pripisujemo vplivu spletnih izraznih načinov (večja stičnost).42
Novost glede na ustaljeno pisno prakso so tudi imena s spredaj stoječim malim e (v pomenu
41	O vprašanju, po katerih načelih sploh normirati pisanje velike oz. male začetnice pri pridevnikih na -ov, -ev, -in iz lastnih imen, je razpravljala že E. Kržišnik, Pravopis v slovenski državi in slovenskem jezikoslovju (Pravopisna premišljanja), Slava, 1992/93, str. 14-17. Po izidu SP 2001 E. Kržišnik ob jezikovnem gradivu ugotavlja težnjo po pisanju velike začetnice pri izlastnoimenskih sestavinah v frazeoloških enotah, prim. E. Kržišnik, Frazeologija v Slovenskem pravopisu 2001, Slavistična revija, 2003, str. 232-234.
42	Gl. Mija Michelizza, n. d., 2008.
88
PRAVOPISNA PRAVILA V ODNOSU DO SODOBNE JEZIKOVNE NORME
'elektronski', tudi 'spletni' ali 'informacijski') ali i (v pomenu 'informacijski'),43 npr. eVsebine, eDavki, eZdravstvo, iSlovar, iGoogle. Ta e/i ostane zapisan kot mala črka v vseh položajih, tudi če se nahaja v besedi, ki začenja poved.
eDavki nudijo različne možnosti povezave za zunanje aplikacije (podrobnosti o različnih načinih povezave si lahko ogledate na straneh za razvijalce).
iSlovar je terminološki slovar informatike, razlagalni in informativni slovar, ki strokovno izrazje pomensko in jezikovno opisuje ...
Kadar se ta e nahaja pred občnoimenskim poimenovanjem, npr. e-pošta, ga pišemo z vezajem. Če se nahaja na začetku povedi, pišemo ta e le z veliko začetnico, npr.:
E-pošta ima veliko prednosti.
E-pošta, konference in prenos datotek, pa klepet v živo in omrežne igrice so razveseljevale čedalje več uporabnikov.
E-bančništvo je postalo pomemben vidik konkurenčne prednosti. E-trgovina bi se morala vsako leto povečati za 50 odstotkov.
Raba male začetnice namesto velike in velike začetnice sredi besede je lahko povezana le z željo po opaznosti poimenovanja in stiliziranju, zlasti v oglasnih besedilih (easyJet, sLOVEnija, JezikOvnoTehnološki Abonma - JOTA). Sicer pa opisani način ohranjanja malih črk tudi na začetku besede poznamo v strokovnih besedilih že dlje, npr. v kemiji (pH-vrednost lahko zelo preprosto izmerimo s pH-indikatorskimi lističi.), zato je prav, da jo pravopisna pravila evidentirajo in opozorijo na nove pisne možnosti.
Same male črke
Gradivo izkazuje nekaj več položajev rabe malih črk, kot jih obravnavajo aktualna pravopisna pravila. Pri kraticah, ki prehajajo med občnoimenske besede, je zapis s samimi malimi črkami zelo pogost, na primer: sit (< SIT), apgar (< APGAR), emšo (< EMŠO), algol (< ALGOL).
Je kriva gripa ali emšo?
Leta 1960 so dokončno razvili jezik algol, ki je pomembno vplival na vse današnje programske jezike.
Prvi presejalni razvojni preskus je že ocena apgar pri novorojenčkih. K rabi malih črk vplivajo tudi prevladujoči načini zapisa v sodobnih elektronskih medijih.
43 O občnoimenskih tvorjenkah tega tipa podrobneje N. Logar Berginc, Nove tehnologije in nekateri nesistemski besedotvorni postopki, Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem: členitev jezikovne resničnosti, ur. E. Kržišnik, Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2004, str. 121-132; URL: http://www.centerslo.net/files/ File/simpozij/sim22/Logar.pdf.
89
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
V spletnih naslovih namreč zapisujemo vse enote z malimi črkami, čeprav so med njimi tudi lastna imena: http://www.ajdovscina.si/, http://www.gorenje.si/. Tudi pri elektronskem sporočanju se je uveljavilo pisanje s samimi malimi črkami: france.kuhar@siol.net.44
Obrazec za prijavo in vsa potrebna navodila so na voljo v vložišču občine in na njeni spletni strani www.ajdovscina.si
Kompas Holidays organizira enodnevni izlet v Ženevo z letalom. Za podrobnejše informacije povprašajte na tel.: 01/200 61 11 oz. spletni strani www.kompas.si.
S samimi malimi črkami pišemo tudi kratice oziroma končnice spletnih domen (.si < Slovenija, .org < organizacija, .com < company, podjetje) in vrste dokumentov (.doc < dokument, .pdf < portable document format). Tudi zapisi enot v računalniških programih so pisani s samimi malimi črkami: </script></div>.
3 PREVZETE BESEDE IN BESEDNE ZVEZE
Prevzemanje besed je kompleksen proces, ki ga sooblikujejo različno intenzivni družbeni in jezikovni vplivi, zaradi česar je pogosto nepredvidljiv. Prav zaradi tega je mogoče določiti stopnjo prevzetosti dane besede šele po dlje časa trajajočem spremljanju leksike. Sodobno normiranje, ki se ne ukvarja s predpisovanjem jezikovne rabe, temveč jo evidentira v vseh pojavnih oblikah, zato v priročnikih navadno predstavlja več dvojničnih rešitev, ob katerih nakazuje možnosti razvoja v eno ali drugo smer. Pri prevzemanju se je te vrste perspektivni oziroma prehodni kodifikaciji skorajda nemogoče izogniti.
Sodobni slovenski pravopis v nasprotju s tradicionalnimi metodami, ki so temeljile na določanju izvorne pripadnosti besed oz. imen,45 obravnava občna imena glede na stopnjo prilagoditve slovenskemu jezikovnemu sistemu (cocktail - koktajl - koktejl), lastna imena pa najprej glede na vrsto, v okviru tega pa na tip prilagoditve, kjer se odločamo med prevodom (Elizejske poljane) oz. podomačitvijo (Luksemburg). Zlasti pri zemljepisnih imenih so posebnost večbesedna imena, v katerih nastopajo občnoimenske prvine, ki jih prevajamo (Westminstrska palača).
Ker je za razumevanje pravopisnih pravil, kakršna so po SP 2001 predstavljena v členu 161, bistveno ustrezno tolmačenje uporabljenega pojmovnega oziroma izraznega aparata, je treba uporabniku podrobneje uzavestiti razlikovalno razmerje vsaj med kategorijami: citatnost, pol-citatnost, tujke in izposojenke.
44	Glede na to, da začetnica ni pomembna, je zapis z malimi črkami pogostnejši in pojmovan kot nevtralen.
45	Npr. v Breznikovem pravopisu iz leta 1920 je opaziti izrazito prepovedovalnost do besed tujega izvora, ne le nemškega, temveč tudi do francoskih in srbohrvaških izrazov.
90
PRAVOPISNA PRAVILA V ODNOSU DO SODOBNE JEZIKOVNE NORME
	Opis	Zgledi
Citatna beseda	Beseda ali besedna zveza, ki ni del slovenskega jezika, vendar jo nespremenjeno vključujemo v besedila.	testenine al dente restavracija a la carte all-inclusive počitniški paket
Izposojenka	Prevzeta beseda ali besedna zveza, ki se je povsem (pisno, izgovorno, oblikoslovno in skladenjsko) prilagodila slovenščini.	spletni kliping (< clipping) biftek (< beefsteak)
Polcitatno ime	Lastno ime, pisano po pravilih izvirnega jezika, ki ga pregibamo po pravilih slovenskega jezika (sklanjanje, tvorba pridevnikov, krajšav ...).	Bush, Bushev Cambridge, vojvodinja Cambriška ADAC, Adacov
Tujka	Prevzeta beseda ali besedna zveza, ki se ni povsem prilagodila slovenščini.	airbag copywriter
Preglednica: Citatne in polcitatne besede, izposojenke in tujke
Poglavje o prevzemanju občnih imen (§ 164) bi bilo bolj informativno, če bi bile zgledom dodane tudi ponazoritve, iz katerih bi bilo razvidno, kaj pomeni, da je beseda prevzeta pisno, izgovorno, oblikoslovno in skladenjsko.
>	Pisno prevzemamo večino besed, ne pa vseh. Pisno domačenje obsega zamenjavo tujih črk s slovenskimi, skladno z izgovarjavo (body-builder > bodibilder).
>	Izgovorno domačimo vse prevzeto besedje, in sicer tisto, ki ga domačimo tudi pisno (roast-beef [angl. roustbif] > rostbif [slov. rostbif]), kot tudi besedje, ki ohranja tujo pisno podobo (Washington [angl. uôsir|gton] > [slov. vašir|gton], Citroën [fra. sitroén] > [slov. citroén]).
>	Oblikoslovno in skladenjsko obravnavamo prevzete besede in zveze v skladu s pravili za pregibanje in besedilno rabo slovenskih besed in zvez, pri tem včasih upoštevamo načela, ki veljajo za te besede v izvornih jezikih, na primer: »Tuja lastna imena na govorjeni -ski, ki imajo neslovansko podstavo, sklanjamo po prvi moški sklanjatvi (Breschi [bréski] Breschija), imena s slovansko podstavo pa po četrti moški, torej pridevniški sklanjatvi (Chomsky [čomski] Chomskega).«
Citatnost
Posebna obravnava citatnosti je utemeljena zlasti s težavami, ki jih imajo jezikovni uporabniki ob vključevanju tujih prvin v slovensko besedilo.
1. Ohranjanje citatnosti v posebnih besedilnih položajih: Tujejezične besede (ibidem), zveze (fifty-fifty) ali povedi (Nomen est omen) pogosteje ohranjajo neslovensko podobo, kadar nastopajo kot pozdravi (hi, ciao), napisi (piano, adagio, anno Domini), okrajšave (A. D., l. c.) ali v drugih položajih, v katerih jih ne pregibamo ali nadomeščajo slovenske nepregibne besede.
91
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
2.	Ohranjanje obveznega naglasa: Besede, ki so v tujih jezikih naglašene s posebnimi nagla-snimi znamenji tudi v slovenskem zapisu ohranjajo obvezni naglas (à la carte, Ampère, Almodovar), čeprav besedo izgovarjamo ter oblikoslovno in besedotvorno pregibamo po pravilih slovenskega jezika (z Ampèrjem in Ampèrom).
3.	Citatni imenovalnik: Posebno pozornost pri normiranju tujih lastnih imen je treba posvetiti t. i. »citatnemu imenovalniku«, ki ga kot pojav prvič zasledimo v SP 2001 v členih 428 (Rimski-Korsakov) in 767 (Aristotel tudi Aristoteles), šele kasneje, zlasti pri utemeljevanju posameznih slovarskih rešitev iz SP 2001, pa je bil pojav poimenovan z izrazom »citatni imenovalnik«.46 Izraz implicira tudi necitatnost neimenovalniških sklonov, kar pomeni, da se beseda ali zveza v odvisnih sklonih zapisuje oziroma pregiba drugače kot v imenovalniku: Aristotel tudi Aristoteles - narava pri Aristotelu, Rimski-Korsakov (stični vezaj) - skladbe Nikolaja Rimskega - Korsakova (nestični vezaj).
Ta zapisovalna praksa se v rabi ni uveljavila in predstavlja težavo tudi pri imenih tipa JeanPaul, ki so povezana s stičnim vezajem, kljub temu pa se v neimenovalniških sklonih pregi-bata obe sestavini: Jean-Paul Sartre, Jean-Marc Gounon, Hans-Dietrich Genscher, Jean-Jacques Rousseau.
Medtem ko kategorija citatnega imenovalnika pri tipu Aristoteles ni sporna, pa bi bilo treba spremeniti pravila za pisanje priimkov in imen tipa Rimski-Korsakov in Jean-Paul, in sicer ohranitev stičnega vezaja tudi v neimenovalniških sklonih, kar potrjuje tudi aktualna raba v imenih iz različnih jezikov:
Ime	Ohranjanje stičnega vezaja v neimenovalniških sklonih
Baden-Powell	življenje Roberta Badena-Powella
Rimski-Korsakov	skladbe Nikolaja Rimskega-Korsakova
Saltikov-Ščedrin	roman Saltikova-Ščedrina
Hans-Dietrich	politika Hansa-Dietricha Genscherja
Jean-Jacques	delo Jeana-Jacquesa Rousseauja
Jean-Paul	stoletnica rojstva Jeana-Paula Sartra
Bielsko-Biaia	univerza v Bielsku-Biaii
Preglednica: Ohranjanje stičnega vezaja v neimenovalniških sklonih
Od omenjenih imen je treba ločiti tista, kjer prve sestavine ne pregibamo, na primer: izračun po Gay-Lussacu, razhajanje med C. Levi-Straussom in Levy-Bruhlom, opera Ermanna Wolf-Ferrarija.
46 Podrobneje v prispevkih A. Gložančev, Kratek oris redakcije lastnih imen za slovarski del Slovenskega pravopisa (2001), URL: http://www.zrc-sazu.si/pravopis/Delavnica.htm, in J. Toporišiča, Odzivi na novi pravopis po elektronski pošti (2002), URL: http://www.zrc-sazu.si/pravopis/pdf/odgovori.pdf.
92
PRAVOPISNA PRAVILA V ODNOSU DO SODOBNE JEZIKOVNE NORME
3.1 PREVZEMANJE OBČNIH BESED
Posebnosti prevzemanja občnih besed
Po pravilih SP 2001 (§ 165-168) izvirno pisavo ohranijo le naslednje kategorije prevzetih obč-noimenskih izrazov:
1.	mednarodni glasbeni izrazi: capriccioso, adagio, allegro;
2.	nekateri manj rabljeni strokovni izrazi: hausse, commedia dell'arte, curriculum vitae, a conto, cross-country, fin de siècle;
3.	posamezni drugi izrazi: faux pas, jazz, disco;
4.	večina imen za vozila (npr. za avtomobile, letala) ali nekatere tehnične predmete ipd.: Volkswagen, peugeot, boeing, caravelle, recorder, pascal.
Ob prenovi pravil bi bilo skupino »mednarodni glasbeni izrazi« ustrezneje poimenovati »mednarodne glasbene oznake«. Gre namreč za mednarodno uveljavljene izraze, ki se pojavljajo navadno v imenovalniku v posebnih besedilnih položajih kot oznake za izvajanje glasbenega dela na notah (piano, pianissimo), kar vpliva tudi na ohranjanje citatnosti teh besed. Za uporabnika bi bila dobrodošla opredelitev razlike med glasbenimi »oznakami« in glasbenimi »izrazi«, saj se glasbeni izrazi vendarle podomačijo in pregibajo (jazz > džez, disco > disko, punk > pank).47 Kot posebnost je treba opozoriti tudi na prehajanje nekaterih glasbenih izrazov, ki označujejo način izvajanja skladbe, npr. adagio (prislov), v samostalnike. Postanejo pregibni, kadar z njimi poimenujemo vrsto skladbe, npr. adagio za godala, Mozartovi adagii.
Imena vozil in tehničnih izdelkov podomačujemo navadno v več stopnjah, pri čemer upoštevamo tudi možnost zapisa z veliko začetnico (vozim Renaulta, BMW-ja). Do fonetične podomačitve, ko začnemo pisati te enote tudi z malo začetnico, pride v fazi, ko se spremeni nanašalno (referenčno) razmerje oziroma ko denotat lastnega imena postane serija, skupina izdelkov, predmetov ali objektov.
Toyota - toyota
Kupil sem Toyoto Hilux.
Že dvajset let kupujem toyote.
BMW - beemve Tekmuje z BMW 320.
Večinoma se prevažajo v mercedesih in beemvejih.
47 Ob tem pa opozoriti, da zlasti manj rabljeni glasbeni izrazi in izrazi s področja popularne kulture zaradi različnih zunajjezikovnih okoliščin, pa tudi različnih področij rabe, dlje časa ohranjajo tujo obliko v zapisu (acid house, cool jazz). O prevzemanju občnih imen podrobneje v prispevku A. Bizjak Končar in H. Dobrovoljc, Proces podomačevanja in vprašanje pisanja novejših prevzetih besed, Jezikoslovni zapiski, 2010, str. 91-109.
93
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
Gre torej za skupno poimenovanje znamke avtomobila. Kadar pride do poobčnoimenjenja, sta fonetični zapis in raba male začetnice utemeljena z občnoimenskostjo, npr.: Oklepnikov, vlačilcev, kombijev, džipov in osebnih vozil z oznakami KFOR ni mogoče prešteti. Posebej problematična je dikcija pravila, da »trgovska in proizvodna podjetja iz komercialnih razlogov pogosto prevzemajo tuje besede in jih tudi pišejo v izvirni obliki (taka poimenovanja pa si tudi izmišljajo)«. Kljub tuji podobi trgovskih imen ne domačimo, saj je njihov zapis zaščiten z Zakonom o industrijski lastnini.48
Imena merskih enot in količin
Podomačevanje mednarodnih merskih enot je problem, ki ga pravopisni priročnik doslej ni obravnaval, merske enote so bile predstavljene le v poglavju o zapisu občnih besed, nastalih iz osebnih imen ali priimkov, kadar zaznamujejo vrsto pojavov (§ 131), npr. glede na to, da so merske enote navadno poimenovane po osebnostih, povezanih z njihovim odkritjem (James Watt, Anders Celsius/Celzij, Isaac Newton, Wilhelm Conrad Röntgen, Nikola Tesla), a zaznamujejo vrsto, zato jih pišemo z malo začetnico.
V pravilih je treba predstaviti razliko med simboli in imeni za merske enote in količine.
Zaradi poenotenja mednarodnih merskih sistemov se tudi v Republiki Sloveniji uporablja mednarodni sistem enot (Systeme International d'Unites, kratica SI), ki določa poenoten zapis simbolov (tako količin t, a, m, T, kot tudi enot K, s, A; J, W), imena količin in enot pa prilagajamo posameznim jezikom in jih podomačujemo. Kljub temu se v strokovnih besedilih srečujemo z obema vrstama zapisov:
becquerel - bekerel
V Fructalovih sokovih naj bi bilo slabih 30 becquerelov cezija na liter.
Lisičke pa letos vsebujejo manj cezija kot leta 1987, ko so v kilogramu svežih gob namerili 160
bekerelov, kar je daleč pod normativi Evropske unije izpred dvanajstih let.
candela - kandela
Svetlost je candela na površino kvadratnega metra. Merska enota je 1 NIT (cd/m2). Ločljivost zaslona je 1.366 x 768 točk (HD-Ready), svetilnost znaša 600 kandel.
hertz - herc
Skrivnost je v vibraciji, ki ima 8 hertzov, kar je tudi naravna vibracija srca. Frekvenca je število nihajev valovanja v 1 sekundi, ki ga merijo v hercih - Hz.
Tako še ampere - amper, joule - džul, newton - njuton, pascal - paskal, röntgen - rentgen, watt
48 Podrobneje o tem v poglavju 2.3 Stvarna imena v razdelku Imena industrijskih izdelkov in zaščitenih blagovnih znamk.
94
PRAVOPISNA PRAVILA V ODNOSU DO SODOBNE JEZIKOVNE NORME
- vat, ki se v besedilih pojavljajo v domači in tuji obliki. Ob oblikovanju pravila je treba upoštevati, da v nekaterih strokah dosledno uporabljajo mednarodna imena, zato bi bilo v perspektivi smiselno normirati dvojnični zapis, kar velja tudi za uradna določila, ki izhajajo iz pravnih uredbenih besedil, npr. iz Zakona o meroslovju. Tako se v Odredbi o merskih enotah49 uporabljajo le tuja poimenovanja, kot prikazuje tudi spodnja preglednica.
Veličina	Enota	
	Ime	Simbol
frekvenca	hertz	Hz
sila	newton	N
tlak, napetost	pascal	Pa
energija, delo, toplota	joule	J
Preglednica: Poimenovanje merskih enot in količin v Odredbi o merskih enotah
3.2 PREVZEMANJE LASTNIH IMEN
Prevzeta lastna imena obravnavamo glede na to, ali so imena bitij, zemljepisna ali stvarna imena, pa tudi glede na tip prečrkovanja, ki je odvisen od tega, ali imena prihajajo iz latinič-nih ali nelatiničnih (ali ideografskih) pisav. Aktualna pravopisna pravila se pri prečrkovanju sklicujejo na navodila za prečrkovanje, ki jih je mogoče najti v poglavju »Preglednice« (§ 1071), za uporabnika pa je bistven tudi podatek o tem, da so posebnosti pri pregibanju in pri besedo-tvorju prevzetih imen obravnavane v poglavjih o oblikoslovju in besedotvorju.
Pri imenih bitij, kjer se večinoma ohranja izvirni zapis, raba ne odpira novih dilem. Odprta vprašanja so povezana s pisanjem tujih vladarskih imen in imen plemiških rodovin ter prevajanjem imen znanih zgodovinskih osebnosti.
Pri zemljepisnih imenih je treba opozoriti na upoštevanje mednarodnih določil, ki jih predstavlja Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade RS, in imena kategorizirati v skladu z uveljavljenimi standardi. Splošna dikcija glede podomačevanja zemljepisnih imen (§ 182) mora upoštevati delitev na enobesedna in večbesedna imena, npr.: »Enobesedna zemljepisna lastna imena - z izjemo imen držav, celin, oceanov, gorovij, nekaterih bolj znanih otokov, jezer, gora, krajev in stavb - večinoma ohranjajo izvirno podobo. Lastnoimenske sestavine večbesednih zemljepisnih imen prilagajamo pravilom slovenskega jezika, občnoimenske sestavine pa prevajamo.«
Pri stvarnih imenih, ki so najbolj spremenljiva, pa je predlogov za spremembe več. Jasneje je treba oblikovati že splošno dikcijo pravila (§ 212) in jo glede na dejansko stanje pri podoma-čevanju posodobiti, saj v pravilih do sedaj ni bilo izrecno določeno, katere kategorije stvarnih
49 Odredba o merskih enotah, Uradni list RS, št. 109/2009 z dne 28. 12. 2009; URL: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2009109&stevilka=4937.
95
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
imen prevajamo in katere puščamo nespremenjene, temveč je bilo določeno, da stvarna lastna imena prevajamo »po potrebi«. Glede na posodobljeno in dopolnjeno klasifikacijo slovenskih stvarnih imen je zdaj mogoče uporabnika bolj sistematično poučiti tudi o podomačevanju stvarnih imen po kategorijah, in sicer: katera imena podomačujemo; katera imena puščamo nepodomačena; katera imena prevajamo vedno in katera le po potrebi; pri katerih imenih raba še omahuje in jih podomačujemo le v posameznih primerih.
Imena vladarskih (in nekaterih plemiških) rodovin
Pravopisno pravilo (§ 168), ki določa pisanje imen vladarskih (in nekaterih plemiških) rodo-vin, je - z ozirom na uveljavljeno rabo v besedilih različnih zvrsti - treba spremeniti, saj moramo pri posameznih imenih dopustiti tudi izvirni zapis. Pisno se namreč podomaču-jejo imena večine vladarskih in plemiških rodbin (Burboni, Habsburžani), nekatere ohranjajo izvirni zapis (Attemsi, Chigiji), pri drugih pa so v rabi dvojnice (Waležani in Valižani oziroma Waleški in Valižanski). Uporabniku bo dobrodošlo tudi opozorilo, da je treba razlikovati med tujimi priimki rodbin, ki se pogosto glasijo enako kot ustrezna zemljepisna imena (Habsburg, npr. Otto von Habsburg), in podomačenimi imeni pripadnika ali pripadnikov rodbine, ki so bodisi v samostalniški bodisi v pridevniški obliki, včasih pa je mogoče tvoriti obe (Habsburžani, Habsburški).
Priimek rodbine	Ime pripadnika/pripadnikov	
	Samostalniško	Pridevniško
Andechs	-	Andeški
Angoulême	Angulemi	Angulemski
Auersperg	Auerspergi	Auersperški
Habsburg	Habsburžani	Habsburški
Preglednica: Pisanje imen vladarskih in plemiških rodovin
Prevedena imena bitij
Pri prevzemanju osebnih imen oziroma imen bitij opozarjamo na posebnost oziroma na tista imena - navadno znanih zgodovinskih osebnosti -, ki imajo prvotno občnoimenski prilastek razvit v stalni pridevek k lastnemu imenu. Take dele imen navadno prevajamo, npr.: Ivan Brez dežele (ang. John Lackland), Karel Veliki (fra. Charlemagne), Pipin Mali (fra. Pépin le Bref), Rihard I. Levjesrčni (ang. Richard Lion-Hearted).
Druga posebnost pri prevzemanju tujih imen, zlasti imen zgodovinskih osebnosti, kjer ob osebnem imenu nastopa v vlogi stalnega pridevka predložna zveza s predlogom iz in zemljepisnim lastnim imenom, ki določa krajevno pripadnost, izvor in mesto delovanja neke osebe, je zapisovanje teh imen z nepredložno dvojnico, tj. s posamostaljenim pridevnikom: Gvido iz Arezza ali Gvido Areški (lat. Guido Aretinus), Anton Padovanski (ital. SantAntonio di Padova,
9 6
PRAVOPISNA PRAVILA V ODNOSU DO SODOBNE JEZIKOVNE NORME
Santo Antonio de Lisboa). V pravilo, ki obravnava prevedena imena (§ 181), bi bilo treba vključiti tudi tako ponazorjene zglede.
Kategorizacija zemljepisnih imen
Pri razvrščanju zemljepisnih imen po omenjenih kategorijah je priporočljivo upoštevati predloge Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen (v nadaljevanju: KZSI), ki deluje kot stalno delovno telo Vlade Republike Slovenije in katere naloga je usmerjanje in usklajevanje dela ter reševanje problematike na področju standardizacije zemljepisnih imen v Republiki Sloveniji. Namen standardizacije zemljepisnih imen je določitev pisne oblike in poenotenje uporabe domačih in tujih zemljepisnih imen v skladu s sprejetimi resolucijami in priporočili izvedenske skupine za standardizacijo zemljepisnih imen pri Združenih narodih (UNGEGN: United Nations Group of Experts on Geographical Names) in v območni skupini za vzhodno, srednjo in jugovzhodno Evropo. KSZI je izdelala Seznam tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku (2001), ki je spletno dostopen50 in v katerem so imena tujih zemljepisnih danosti razvrščena glede na svojo podobo oziroma stopnjo ter način prilagojenosti:
1.	slovensko ime, npr. Gradec za Graz,
2.	prevedeno ime, npr. Antili za Antillas/Antilles; Nova Zelandija za New Zealand,
3.	prevedeno kolonialno ime, tj. imena, prevedena iz jezikov nekdanjih kolonialnih velesil, ob katerih se uporabljajo tudi tradicionalni domačinski jeziki, npr. Albertov Nil za Albert Nile, Obala popra za Grain Coast,
4.	prirejeno ali delno prevedeno ime, npr. Aralsko jezero za Aral'skoe more, Orinoko za Río Orinoco),
5.	podomačeno ime (imena z opuščenimi posebnimi in diaktričnimi črkovnimi znamenji in posledično prilagojenim zapisom), npr. Bagdad za Baghdad/Bagdad, Loara za Loire,
6.	delno podomačeno ime, npr. Beludžistan za Baluchistan, Gvineja Bissau za Guiné-Bissau,
7.	minimalno podomačeno ime, npr. Bogota za Bogotá,
8.	podomačeno kolonialno ime, prevzeto ali podomačeno ime iz preteklosti ali ime enega od slovanskih jezikov, npr. Aljaska za Alaska, Kišinjov za Chifinau/Kišinev,
9.	prevzeto ali podomačeno ime ene od večjezičnih oblik imena, npr. Amur za Amur/Heilong Jiang, Cape Town za Cape Town/Kaapstad,
10.	prevzeto kolonialno ime ali ime v jeziku velike sosednje države, npr. Borneo za Kalimantan, Ganges za Ganga/Ganges,
11.	sestavljeno ime, pri katerem je levi del obče, desni pa lastno ime, npr. globel Vitjaz za Vityaz Depth, gora Nashville za Nashville Seamount,
12.	umetno ime, npr. Amazonsko nižavje za Selvas, Moskovska kotlina za Meščera, Vzhodne Alpe za Ost Alpen/Alpi Orientali.
50 Seznam tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku, 2001; URL: http://www.gu.gov.si/fileadmin/ gu.gov. si/pageuploads/PROJEKTI/Registri/KSZI/tuj_imena.pdf
97
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
V nadaljevanju sta podana še dva seznama, in sicer Seznam tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku, katerih raba je nujna (npr. Kenija za Kenya, Furlanija za Friuli, Kairo za Al Qahirah/Al-Qahira) in Seznam tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku, katerih raba je priporočljiva (npr. Armenija za Ermenistan, Bajkonur za Bajkonyr/Bajkonur, Misisipi za Mississippi). Za določanje zapisa zemljepisnih imen, na katerega se uporabniki lahko sklicujejo in zapise uporabljajo v javni rabi, je posvetovanje z obema seznamoma potrebno in nujno, zato morajo biti pravopisna pravila in slovar usklajena z določili KZSI, pri čemer je treba tudi ta določila ob morebitnih dvomnih vprašanjih pretehtati.
Poleg naštetih kategorij podomačenih imen člani KSZI51 opozarjajo, da je treba vključiti v seznam v SP 2001 (§ 184-190) tudi kategorijo »puščave«, na primer Sahara, Atakama, Karakum.
Slovenska zemljepisna imena namesto neslovenskih
Pravopisno pravilo (§ 191), ki govori o rabi slovenskih imen namesto neslovenskih, eksplicitno ne določa okoliščin te rabe, čeprav se pravopis očitno posredno sklicuje na Zakon o javni rabi slovenščine, ki v svojem 23. členu določa naslednje:
»V novinarskih, oglaševalskih in poslovnih besedilih, ki omenjajo kraje in druge zemljepisne danosti z območij sosednjih držav, kjer avtohtono prebiva slovenska narodna manjšina, je obvezna slovenska ali dvojezična raba krajevnih in drugih zemljepisnih lastnih imen.«
Slovenska imena, ki jih uporabljamo ob tujih ali namesto tujih, je treba torej razdeliti glede na okoliščine rabe:
1. Slovenska zemljepisna imena na narodnostno mešanih ozemljih uporabljamo enakovredno z ustreznimi tujimi imeni.
Beljak (Villach) Borovlje (Ferlach) Celovec (Klagenfurt) Čedad (Cividale del Friuli) Dobrla vas (Eberndorf) Gaberje (Gyertyanos) Gorica (Gorizia) Gornji Senik (Felsoszölnök) Gradež (Grado)
Oglej (Aquilea)
Pliberk (Bleiburg)
Podklošter (Arnoldstein)
Špeter Slovenov (San Pietro al Natisone)
Svinec (Eberstein)
Sombotel (Szombathely)
Šmohor (Hermagor)
Trst (Trieste)
Trbiž (Tarvisio)
51 Prim. D. Kladnik, Pogledi na podomačevanje tujih zemljepisnih imen, Ljubljana: Založba ZRC, 2007, str. 121.
98
PRAVOPISNA PRAVILA V ODNOSU DO SODOBNE JEZIKOVNE NORME
Gradišče ob Soči (Gradisca dIsonzo)	Tržič (Monfalcone)
Neborjet Ovčja vas (Malborghetto Valbruna) Velikovec (Völkermarkt) Oglej (Aquilea)	Videm (Udine)
2. Slovenska zemljepisna imena za tuje kraje, ki jih uporabljamo le v slovenščini, ob mednarodnem občevanju pa uporabljamo mednarodna imena.52
Banjaluka (Banja Luka)	Pariz (Paris)
Benetke (Venezia)	Pulj (Pula)
Brod na Kolpi (Brod na Kupi)	Reka (Rijeka)
Carigrad (Istanbul)	Rim (Roma)
Dunaj (Wien)	Sisek (Sisak)
Firence (Firenze)	Solun (Thessaloníki)
3. Starejša slovenska imena, ki so danes stilno zaznamovana, njihov nastanek pa je bodisi odraz ljudske rabe in preoblikovanja bodisi je umetna tvorba, nastala zaradi družbenopolitičnih teženj in okoliščin.
Breže (Freising) Draždani (Dresden) Inomost (Innsbruck) Jakin (Ancona) Kelmorajn (Köln)
Kodanj (Kobenhavn) Lipsko (Leipzig) Monakovo (München) Solnograd (Salzburg) Turin (Torino)
Nepodomačena stvarna lastna imena
V poglavju o stvarnih lastnih imenih je najbolj nedoločljivo predstavljeno razmerje med imeni, ki jih ohranjamo v izvirni pisni obliki, in imeni, ki jih prevajamo, torej povsem prilagodimo slovenskemu jeziku. V tej skupini lastnih imen, ki je podvržena gospodarskim, političnim in drugim organizacijskim potrebam in dejavnostim družbe, je za uporabnika zaradi svoje spremenljivosti težko obvladljiva, bi bilo smiselno posodobiti tako nabor kategorij kot tudi tipske zglede. Poleg imen glasil in podjetij (§ 211), ki jih omenja že SP 2001, torej ostajajo nepodoma-čena tudi nekatera druga imena, ki jih lahko razvrstimo v naslednje kategorije:
1. Imena, naslovi stvaritev ter imena poglavij in drugih sestavnih enot teh stvaritev:
>	imena časopisov, revij, glasil: Elle, Spiegel, News Week, Herald Tribune, Parents, Reader's Digest, National Geographic, Rijec, Slovo a slovesnost, International Journal of Corpus Linguistics;
>	imena borznih indeksov: Dow Jones, Nasdaq, Nikkei;
52 Slovensko ime Sisek, ki izhaja iz kajkavskega zapisa, se tudi v slovenščini umika štokavskemu Sisak.
99
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
>	imena računalniških programov, operacijskih sistemov: Microsoft Office Word, Adobe InDesign, oXygen, Picasa; Microsoft Windows, Linux, Ubuntu;
>	imena spletnih strani, omrežij in storitev: Facebook, MySpace, Bebo, Gmail.
2.	Imena posameznih vozil, npr. ladij, zračnih plovil, vlakov, vesoljskih plovil: Prince of Venice,
Admiral Kuznecov; Cityliner, Red Eye; EuroCity, Citadella; Discoverer, Sputnik, Atlantis.
3.	Imena industrijskih izdelkov in zaščitenih blagovnih znamk: Coca-Cola, Teflon, Adidas.
4.	Imena vremenskih pojavov, orkanov, ciklonov, tropskih neviht: El Niño, Dolly, Nargis,
Mitchel, Josephine.
5.	Imena športnih klubov: Manchester United, Los Angeles Lakers.
Prevedena stvarna lastna imena
Za lažje prepoznavanje položajev, ko imena prevajamo, bi bilo poglavje o prevedenih imenih
(§ 212) smiselno dopolniti s pojasnilom in napotilom:
»Lastna imena pogosteje prevajamo v leposlovnih besedilih, medtem ko pri pisanju uradnih besedil, turističnih vodičev, obvestil in podobno uporabljamo tudi neprevedena imena ali pa eno od variant zapišemo v oklepaju.«
Med stvarnimi lastnimi imeni pogosto prevajamo naslednje skupine stvarnih imen.
1. Imena, naslove stvaritev ter imena poglavij in drugih sestavnih enot teh stvaritev:
>	imena knjig in (knjižnih) zbirk: Božanska komedija (Divina commedia), Semenj ničevosti (Vanity Fair), Gospodična (Gospodica), Vojna in mir (Vojna i mir), Figarova svatba (Le mariage de Figaro), Zgodovina nemškega jezika (Geschichte der deutschen Sprache), Italijanska slovnica (Grammatica italiana);
>	imena zakonov, listin, pogodb, uredb: Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Health Care and Health Insurance Act), Splošni sporazum o carinah in trgovini (General Agreement on Tariffs and Trade), Konvencija o statutu evropskih šol (Convention defining the Statute of the European Schools), Avstrijska državna pogodba (Österreichischer Staatsvertrag);
>	imena filmov, predstav, bolj znanih skladb, kipov, slik, spomenikov, arhitekturnih in drugih umetniških stvaritev: V zraku (Up in the Air), Maratonci tečejo častni krog (Maratonci trče počasni krug), Sen kresne noči (A Midsummer Night's Dream), Čarobna piščal (Die Zauberflöte), Avignonske gospodičine (Les Demoiselles d'Avignon), Westminstrska palača (Westminister palace);
>	imena projektov, programov in pobud: Zelena svetloba (GreenLight), eVsebine (eContent). Imena mednarodnih projektov, programov in pobud je mogoče tudi sloveniti, če so sestavljena iz prvotno občnih sestavin, sicer pa le tiste njihove dele, ki so občni, na primer:
100
PRAVOPISNA PRAVILA V ODNOSU DO SODOBNE JEZIKOVNE NORME
GreenBuilding (Zelena stavba), GreenLight (Zelena svetloba), eContent (eVsebine). Dokler se ta imena uradno ne uveljavijo, domačo ali tujo različico v besedilu navajamo v oklepaju.
2.	Imena prireditev, festivalov, kongresov, simpozijev in drugih javnih zborovanj: Canski filmski festival (Festival de Cannes), Pesem Evrovizije (Eurovision Song Contest), Mednarodni botanični kongres (International Botanical Congress), Newyorški maraton (New York City Marathon).
3.	Imena družbenih in političnih organizacij ter podjetij in združenj: Rdeči križ (Red Cross), Mednarodna organizacija za standardizacijo (International Organization for Standardization), Evropsko računsko sodišče (European Court of Auditors), Stranka evropskih socialdemokratov (Party of European Socialists), Evropska liberalnodemokratska in reformistična stranka (European Liberal Democrat and Reform Party).
4.	Imena restavracij, lokalov, trgovskih objektov: Kavarna Panteon (Café Panthéon), Pri treh mušketirjih (Chez les trois mousquetaires), Galerija Kaufhof (Galeria Kaufhof).
5.	Imena vojaških in varnostnih organizacij ter njihovih enot: Evrokorpus (Eurocorps), Natove sile za hitro posredovanje (NATO Response Force), Rdeča armada (Krasnaja armija), Hitroreakcijski korpus Evropskega zavezniškega poveljstva (Allied Command Europe Rapid Reaction Corps).
6.	Imena fundacij in denarnih skladov: Ameriška banka (Bank of America), Nobelova ustanova (Nobel Fundation), Evropska investicijska banka (European Investment Bank), Mednarodni denarni sklad (International Monetary Fund).
7.	Imena cerkva in verskih skupnosti: Katoliška cerkev (Ecclesia Catholica), Adventistična cerkev (Adventist Church), Judovska skupnost Avstralije (Australian Jewish Community).
8.	Imena ustanov, zavodov in enot evropske uprave: Evropska komisija (European Commission), Evropski parlament (European Parliament), Svet Evropske unije (Council of the European Union) in vseh njihovih organov, služb ter strokovnih svetov.
9.	Imena javnih ustanov in njihovih oddelkov: Oxfordska univerza (University of Oxford), Pedagoška fakulteta Masarikove univerze (Pedagogická fakulta Masarykovy univerzity), Center za etnološke in antropološke raziskave (Centar za etnološka i antropološka istraživanja), Britanski muzej (British Museum), Državna biblioteka v Berlinu (Staatsbibliothek zu Berlin).
10.	Imena meddržavnih zvez: Organizacija združenih narodov (United Nations Organization), Severnoatlantska zveza (North Atlantic Treaty Organisation), Evropska unija (European Union).
Prevzemanje krajšav
Opozorilo, da se nekatera kratična poimenovanja ne nanašajo na slovenska poimenovanja (§ 214), bi bilo treba dopolniti s pojasnilom, da se posamezne tuje kratice črkujejo po tuje, na
101
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
primer BBC [bibisi], PR [piar] in PC [pisi], zglede pa prenoviti: UNESCO, EFTA, ADAC, CEI, BBC, PC, PR, FIFA, CIA, ASEAN.
V nasprotju s kraticami okrajšave podomačujemo, na kar pravopisna pravila do sedaj niso opozarjala,53 zato predlagamo dopolnitev poglavja še s priporočilom, da podomačujemo tudi okrajšane besede. Sicer je v rabi podomačevanje okrajšav že uveljavljeno, kot prikazuje spodnja preglednica.
Tuje	Domače	Razvezava
arch.	arh.	arhitekt, arhitektka, arhitektura, arhitekturni
pharm.	farm.	farmacevt, farmacevtka, farmacija, farmacevtski
ing.	inž.	inženir, inženirka, inženirstvo, inženirski
iur.	jur.	jurist, juristka, juridični
oec.	ekon./ek.	ekonomist, ekonomistka, ekonomija, ekonomski
Preglednica: Podomačevanje okrajšav
4 LOČILA
Slovenski pravopis 2001 je prvi slovenski pravopisni priročnik, ki ločila obravnava glede na njihovo stavčnofonetično upravičenost, čeprav so se že prejšnji pravopisi sklicevali na tip skladenjske povezanosti posameznih enot povedi. Aktualni pravopis je uporabnikom še najmanj težav povzročil z delitvijo ločil na rabo v skladenjskih in neskladenjskih položajih, bolj problematična je notranja organiziranost pravil in kategorij v pravilih, saj mora uporabnik podrobneje poznati razdelitev in hierarhijo jezikovnih enot ter zgradb. S tega vidika je posebno težavna stava vejice, kjer delitev na skladenjske (stavčne in nestavčne) enakovredne in neenakovredne enote ter njihova nadaljnja členitev, ki jo pravopis skuša kategorizirati zgolj z jezikoslovnim izrazjem (polstavki, pristavki, vrste priredij in podredij), povzroča težave. Uporabniki pa se pri iskanju pravil za stavo vejice ravnajo večinoma po tipičnih besedilnih položajih (npr. vrinjeni stavek) in izrazih, značilnih zanje (npr. vejica pred zvezo in sicer). To potrjujejo tudi raziskave o normativnih zadregah uporabnikov, kjer je bilo ugotovljeno, da se najbolj težavna vprašanja pri stavi vejice nanašajo na naslednje položaje rabe:54
Vejica pri datumu
Vejica in vrinjeni stavek
Vejica pri ponavljanju istih besed
Vejica pred okrajšavami in izrazi, ki končujejo naštevanje
Vejica in vezniki ter besede/zveze v vezniški vlogi, npr. a (= ampak), ali, in ne, in sicer, in
53	Na problem je opozorila M. Kocjan - Barle, Slovenski pravopis 2001 med znanostjo in (ne) uporabnostjo, Nova revija, 2002, str. 16.
54	Osnova navedenemu je raziskava uporabniških zadreg pri pisanju, ki je bila izvedena v okviru projekta Sporazumevanje v slovenskem jeziku pri nalogi Slogovni priročnik.
102
PRAVOPISNA PRAVILA V ODNOSU DO SODOBNE JEZIKOVNE NORME
tako, in to, in tudi, (in) torej, in zato, ki, kot, kakor, na primer (da), niti, od ... do, oziroma,
pa tudi, razen, tako ... kot (tudi), tako da, ter, toliko, zlasti
Vejica v premem govoru
Decimalna vejica
Vejica in tri pike
Vejica in pomišljaj
Pravopisna pravila bi sicer lahko ohranila sedanjo notranjo členitev, vendar bi slednja potrebovala tudi formulacije, ki bi strokovno manj poučenim jezikovnim uporabnikom pomagale pri iskanju odgovorov na pogostejša vprašanja.
Drugi problem pri pravilih za pisanje ločil je zastarelost zgledov, ki so uporabljeni v pravilih. Ti so pogosto literarnega značaja in prinašajo oblike in besede, ki niso nevtralne oziroma verjetno marsikateremu uporabniku manj razumljive.55
Korenike dehte pod hladom ros, mavrične rose bleste sredi vej, kje je tvoja sila, kje tvoj ponos? Ko drugi grabijo vse dalje, širje, boš, rod, ki bivaš tod, boš v duši čvrst? Kdo je napisal verz Na tleh leže slovenstva stebri stari?
Na gregorjevo - otec, še veš? - se ptički ženili so, za šolskim vrtom v mejici gostili se, pili so Verjel v prestolov trhlo sem oblast, v junaštvo šlev, v pismarjev vseh modrost, v pobeljenih grobov svetost, v glumačev, zvodnikov, skrivalcev čast. Iz samostana je zvon zavabil, to molijo nune. Povej mi, s kom občuješ, in povem ti, kdo si.
Tretje področje prenove pravopisne obravnave ločil je posledica tehnološkega napredka, ki je zaradi preskoka rokopisne faze nastajanja besedila posamezniku omogočil hitrejšo pot v postopku priprave besedila za tisk. To odraža potrebo po jasnejših pravopisnih določilih o stičnosti ločil nasploh, o načinih navajanja opomb in virov ter literature v strokovnih besedilih, o rabi posebnih znakov v besedilu in podobno.
V pričujočem delu torej sprejemamo že izražena stališča kritikov pravopisnih pravil,56 da je treba poglavje o rabi ločil temeljiteje preurediti v skladu z dejanskimi vprašanji jezikovnih uporabnikov, zamenjati neustrezno ponazarjalno gradivo in se izdatno posvetiti t. i. tehnični rabi ločil ter pripravi besedila za tisk, zato v poglavju o ločilih na tem mestu podajamo le nekaj dopolnitev in popravkov.
55	Na to je opozoril že P. Weiss, Slovenski pravopis 2003 - priročnik na stranpoteh slovenskega jezika, Okrogla miza: Aktualna vprašanja ob novem slovenskem pravopisu, Perspektive slovenistike ob vključevanju v Evropsko zvezo, Zbornik Slavističnega društva Slovenije, ur. Marko Jesenšek, Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2003, str. 201-206
56	T. Korošec, K pravilom za skladenjsko vejico v Slovenskem pravopisu 2001, Slavistična revija 51, št. 2, 2003, 247-266; P. Weiss, Pomišljaj in vezaj v Slovenskem pravopisu 1994 (Pravopisna premišljanja), Slava, 1993/94, str. 108-122.
103
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
4.1 PIKA
Poglavje o neskladenjski rabi pike (§ 248) bi bilo treba dopolniti z dvema novima položajema rabe pike, in sicer poleg rabe pike med posameznimi enotami naslova elektronske pošte (§ 261) bi bilo v okviru istega pravila smiselno omeniti še neskladenjsko rabo pike v naslovih spletnih strani, in to prikazati v povedi, npr.:
Lahko obiščejo spletno stran www.e-demokracija.si, kjer so podane informacije, kaj je e-demokracija, kakšen je namen, zakaj je sploh do tega prišlo.
To pa je moč rezervirati in kupiti kar po telefonu ali po spletnih straneh www.adria.si, kjer je seveda na voljo tudi vozni red.
Povsem nova je neskladenjska raba pike pred enoto:
>	pred imeni spletnih domen ali končnicami datotek, npr.: .si, .com, .exe, .pdf; Poročila je mogoče oddati tudi v zapisu .pdf s pomočjo spletne aplikacije. Dokumentacija je v večini primerov dostopna kot .txt, .html, .dvi, .ps, .sgml in .pdf, trudimo se tudi spremljati nove različice izvornih spisov.
Program omogoča odpiranje datotek v formatih .bmp, .gif in .jpg.
>	kot oznaka kalibra orožja in streliva zanj po angloameriškem palčnem načinu označevanja, na primer .38, .25.
F prvem nadstropju je v predalu nočne omarice našel Sodnikov revolver znamke Smith & Wesson kalibra .38.
Tako moder je naš pesnik, ki si išče inspiracije na ulicah, hkrati pa sanja, da bo v obrambo lastne zvezdniške integritete že enkrat moral izvleči svoj kaliber .25.
V teh položajih sicer težko govorimo o leksemu ali besedi, saj gre bodisi za poseben tip okrajšave (domena .si) bodisi za del enote, vezane le na posebne besedilne položaje, na primer na rabo v spletnih naslovih (www.najdi.si).
4.2 KLICAJ
V pravopisnem pravilu, ki določa skladenjsko rabo klicaja na koncu čustveno obarvanih vrinjenih povedi (§ 281), bi bilo treba opozoriti tudi na vrinjene povedi v strokovnih besedilih, navadno zapisane v oklepaju. Funkcija teh vrivkov je pragmatična - tvorec besedila opozarja naslovnika, kar bi bilo dobro ponazoriti z besedilnim zgledom.
Uradnik je bil premeščen v vladne (sic!) službe.
Vse moje pritožbe ne zaležejo, ker izgleda, da ne dosežem omenjenega višjega standarda diskusije (sic!) in nimam niti pravice do odgovora, ki mi pripada po zakonskih predpisih.
104
PRAVOPISNA PRAVILA V ODNOSU DO SODOBNE JEZIKOVNE NORME
Klicaj je rabljen za zaznamovanje poudarka tudi ob piščevem komentiranju povedanega oziroma navedenega, ki zaznamuje njegov odnos do povedanega v smislu čustvenega poudarjanja.
Obiskala sem finalno prireditev (zamenjaj besedo - namesto oddaje!!!!) v decembru, kjer je poleg posebnih gostov nastopilo dvanajst mladih pevcev in pevk.
Torej: kolikor več je lahko ponudil denarja ali blaga za »darilo« (beri: podkupnine!), na toliko večjo naklonjenost slednjih (beri: osebno varnost) je lahko računal. Zmesi dodamo še namočene rozine, jajca in v 4 žlicah vode raztopljeno jedilno sodo ter vse skupaj pregnetemo v mehko (!) testo.
4.3 VEJICA
Jezikoslovci so po izdaji SP 2001 z vrsto pripomb že opozorili na nekatere slabosti in spodrsljaje v pravilih za pisanje vejice, na primer neujemanje med vsebino pravopisnega pravila s ponazoritvenim zgledom, problematična opredelitev dostavka, pristavka ipd.57 Vendar pa je za uporabnika večji problem interpretacija pravil in povezovanje dikcije pravila s konkretnimi primeri iz rabe, ob katerih imajo uporabniki probleme. Izpostavljamo nekaj težavnih mest v pravilih, ki bi jih bilo treba ob posodobitvi popraviti oz. dopolniti.
Vejica pri pristavku
Za jezikovnega uporabnika problematično in nejasno je pravilo, ki govori o posebnosti pri-stavčne vejice (§ 303), katere rabo narekujejo subjektivne pragmatične okoliščine, kot je tvor-čeva domneva o samoumevnosti napovedanega lastnega imena v prilastku, ne pa strukturni dejavniki, ki sicer določajo pisanje vejice v slovenskem jeziku. Slabosti tega pravila sta, da se v njem izenačuje običajno besednozvezno razmerje (največji slovenski pesnik France Prešeren) s pristavčnim razmerjem (največji slovenski pesnik, France Prešeren) in da navedeni ponazori-tveni zgled napoveduje lastno ime v prilastku z visoko stopnjo samoumevnosti. Zato ob tem pravilu predlagamo vsaj zamenjavo obstoječega ponazoritvenega zgleda, ki bi ustrezneje pojasnil rabo pristavčne vejice.58
Začasni predsednik Somalije, Abdulahi Jusuf, je zatrdil, da bo njegova vlada storila vse, kar je v njeni moči.
Nemška kanclerka Angela Merkel je dejala, da bo okrepila nemško gospodarstvo. Jezikoslovna kategorizacija pristavčne vejice bi bila mogoča le na osnovi študije obsežnejšega besedilnega gradiva.
57	Prim. T. Korošec, K pravilom za skladenjsko vejico v Slovenskem pravopisu 2001, Slavistična revija 51, št. 2, 2003, str. 247-266.
58	Prim. T. Korošec, n. d., 2003, str. 248; T. Verovnik, Jezikovni obronki, Ljubljana: GV Založba, 2005, str. 24.
105
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
4.4 VEZAJ
Poglavje o rabi vezaja je tesno povezano z vprašanji zapisa skupaj ali narazen pri posebnih skupinah tvorjenk in iz njih nastalih okrajšav ter z vprašanji ohranjanja vezaja pri citatnih imenih in poimenovanjih. Posebno obravnavo je v strokovni javnosti doživelo definiranje razmerja med vezajem in pomišljajem, zlasti zaradi uvedbe nove vrste vezaja, tj. nestičnega vezaja oziroma vezajnega nestičnega pomišljaja. V nadaljevanju namenjamo pozornost predlogom za dopolnitve pravil, ki bi prispevale k večji ustaljenosti zapisa.
Obstoječa pravila glede rabe vezaja nimajo večjih vsebinskih praznin, dopolnitve pa bi bile dobrodošle pri naslednjih kategorijah:
1.	Pravilo o rabi vezaja med sestavinami zloženk, nastalih iz podredne zveze, če je prvi del števka ali črka (§ 417), bi bilo treba dopolniti s podatkom o tem, da je prvi del zloženke, nastale iz podredne zveze, lahko tudi okrajšava.
Uro in pol pred začetkom pouka je skrivaj brala dr.-romane.
Uporabniku bi bila dobrodošla tudi dopolnitev pravila z nekaterimi težjimi ponazarjalnimi zgledi, na primer pisanje vezaja v zloženkah, katerih prva sestavina je črka in so del besedne zveze z vrstilnim števnikom. Ob tem bi bilo smiselno navesti tudi napotilo k stilno ustreznejšemu zapisu:
Marjan Kranjc, učitelj biologije in razrednik 8. c-razreda Marjan Kranjc, učitelj biologije in razrednik razreda 8. c
Določilo o opuščanju vezaja v zloženkah in zvezah, kjer je mogoče črko ali števko zapisati tudi po izgovoru (npr. CD > cede) in ki je zdaj omenjeno le v poglavju o pisanju skupaj oz. narazen (§ 521), je treba navesti tudi pri rabi vezaja.
25-letnica
Čeprav je ob selitvi komaj razumela angleško, je petindvajsetletnica pred kratkim diplomirala iz tega jezika.
DVD-posnetek
Podpisala je pogodbo za devede posnetek Aide.
2.	Med pravila o rabi vezaja je treba vključiti tudi skladenjsko rabo stičnega vezaja v okrajšavah, kot je razvidno iz spodnjih zgledov.
nemško-južnoafriški Padajoče skale, nem.-juž.afr. film
106
PRAVOPISNA PRAVILA V ODNOSU DO SODOBNE JEZIKOVNE NORME
poučno-razvedrilni
Ajkec in slike na platnu, pouč.-razv. odd. cesarsko-kraljevi
Odbor za ribarstvo pri c.-kr. Kmetijski družbi
3. V pravilih doslej še ni bilo predvideno, da je vezaj pogosto rabljen neskladenjsko, tj. tehnično, v naslovih med poštno oznako države in poštno številko,59 na primer: SI-1000 Ljubljana. Ob teh primerih pogosto zasledimo napačno rabo vezaja ravno glede stičnosti.
Dve vrsti vezaja v nekaterih tujih imenih in zvezah ter med imenom in vzdevkom
Pisanje vezaja v prevzetih imenih in citatnih zvezah doslej v pravopisu ni bilo ustrezno pojasnjeno, saj iz dikcije in zgleda v pravilih (§ 425, § 428) ni razvidno, zakaj je vezaj v imenoval-niški obliki rabljen citatno (in stično), v neimenovalniških oblikah pa ne. Pravilo (§ 428) se namreč glasi »Posebnost pri tujih lastnih imenih: Rimski-Korsakov Rimskega - Korsakova.« Poleg tega je nejasno razmerje med imeni, ki so pisani s stičnim vezajem le v imenovalniku, in tistimi, ki ga ohranjajo v vseh sklonih, npr. Saint-Exupéry Saint-Exupéry j a proti Rimski-Korsakov Rimskega - Korsakova.60 Po zdaj veljavnih pravilih se stični vezaj v prevzetih besedah ohrani le, če se sestavini oz. sestavine ne pregibajo ali če se pregiba le zadnja sestavina, raba pa je povsem neustaljena.
Saint-Exupéry
Prvič po letu 1962 bodo predvajali film Anga Caste z naslovom Obrazi Saint-Exupéryja. Saltikov-Ščedrin
Opisal je peterburško knjižnico Saltikova - Ščedrina.
Kritiki so po izidu zadnjega pravopisa problematizirali to rešitev in predlagali ohranitev stičnega vezaja v prevzetih imenih »ne glede na glasovno ali neglasovno sklonljivost, na primer Jean-Paul Jeana-Paula, Eva-Maria von Maydell Eve-Marie von Maydell, Rimski-Korsakov Rimskega-Korsakova«.61 Kljub temu da pravilo predstavlja izjemo v slovanskih jezikih in zahteva od uporabnika védenje o tem, ali oziroma kako se ime pregiba, so se sestavljavci odločili, da pravilo ohranijo.62
V pričujočem predlogu smo se zaradi neustaljenosti rabe še desetletje po izidu SP 2001 odlo-
59	Na to rabo vezaja je opozoril že P. Weiss, n. d., 1993/94, str. 115.
60	Prim. P. Weiss, n. d., 1993/94, str. 108-122.
61	Gl. Weiss, n. d., 1993/94.
62	Gl. odgovor J. Toporišiča P. Weissu v prispevku Odzivi na novi pravopis po elektronski pošti ipd. 2002; URL: http://www.zrc-sazu.si/pravopis/pdf/odgovori.pdf
107
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
čili za predlog, s katerim naj bi se v členih pravopisnih pravil, ki se dotikajo rabe nestičnega vezaja, dikcija spremenila. Nestični vezaj se torej »ukine«, položaji rabe, kjer je bil ta aktualen, pa se opišejo pri stičnem, tj. običajnem vezaju, kakor je razvidno iz natančnejše dikcije predloga spodaj.
Vezaj pišemo:
1.	v nekaterih tujih imenih, zvezah ipd.: Aix-en-Provence, rendez-vous, ne glede na to, ali se sklanjata obe sestavini, povezani z vezajem (Jean-Paul Jeana-Paula, Rimski-Korsakov Rimskega-Korsakova), ali pa se sklanja le neprva sestavina (Baden-Baden Baden-Badna, Saint-Exupéry Saint-Exupéryja, Aix-les-Bains Aix-les-Bainsa);
2.	med dvema priimkoma: Zofka Kveder-Jelovšek, Andrej Ermenc-Skubic;
3.	med deloma dvojnega zemljepisnega imena: Videm-Dobrepolje (Videm in Dobrepolje), Šmarje-Sap (Šmarje in Sap).
Sprememba pravil o vezaju in ukinitev nestičnega vezaja bi vplivala tudi na pravilo o rabi pomišljaja, in sicer:
»Namesto nestičnega vezaja med osebnim imenom in vzdevkom oz. med prvotnim in privzetim priimkom (SP 2001 § 42, 428) predlagamo ponovno uvedbo pomišljaja, npr. Josip Murn - Aleksandrov, Karel Destovnik - Kajuh, Lovro Kuhar - Prežihov Voranc.«
S spremembo tega pravopisnega pravila želimo razmejiti rabo vezaja in pomišljaja ne glede na skladenjsko in oblikoslovno vedenje sestavin, ki ju povezujeta, in se omejiti na njuni osnovni funkciji: vezaj s povezovalno in pomišljaj z dopolnjevalno vlogo, kar se izkazuje tudi z breziz-jemno stičnostjo prvega in nestičnostjo drugega.
4.5 OPUŠČAJ
Rabo opuščaja (apostrofa) so pravopisna pravila v preteklosti najpogosteje omenjala v zvezi z opuščanjem črk ali števk. V sodobnem gradivu pa je raba opuščaja povezana tudi s pisanjem tujih lastnih imen, kjer se z opuščajem zaznamuje bodisi ločnica med predimkom in imenom (ABeckett, D'Annunzio, O'Connor, O'Neill, Quai d'Orsay, Cortina d'Ampézzo) bodisi prevzeti način zaznamovanja svojilne funkcije lastnega imena (McDonald's, Selfridge's, Harrod's).
V členu pravopisnih pravil, ki navaja, v katerih položajih uporabljamo opuščaj (§ 468), bi bilo zato smiselno omeniti, da v slovenščini pri tvorbi svojilnih pridevnikov in pridevnikov na -ski opuščaj lahko tudi odpade.
Harrod's
Eden najboljših londonskih hotelov je se nahaja le nekaj minut od Harrodsove veleblagovnice.
108
PRAVOPISNA PRAVILA V ODNOSU DO SODOBNE JEZIKOVNE NORME
DAnnunzio
Na dannunzijevski Reki sta se srečevala in stapljala hedonizem in esteticizem.
Pri pogosteje rabljenih imenih z izraženo svojilno funkcijo v rabi opažamo tri načine zapisa:
>	opuščaj odpade, angleški s se ohrani kot del imena (Več kot pol Francozov ima manj kot 20 minut do najbližje McDonaldsove restavracije; Med snemanjem je v McDonaldsu vsak dan zapravil 300 dolarjev),
>	opuščaj se ohrani, angleški s ostane (Kot otrok sem imel rad samo McDonald'sove chees-burgerje, pice in pomfri; V McDonald'su na Hrvaškem vsak dan postrežejo več kot 20.000 gostom),
>	opuščaj in angleški s v funkciji svojilnosti odpadeta (V stilu McDonaldovih restavracij je ljubljanski gostilničar odprl še tretjo gostilno; V McDonaldu nisem bil že več kot leto).63
4.6 STIČNOST LOČIL
O stičnosti ločil na splošno govori uvodni del poglavja o ločilih (§ 228), posebnosti, povezane s stičnostjo posameznih ločil, pa so obravnavane razdrobljeno in so omenjene le v okviru posameznih členov, pri čemer ne zajemajo vseh možnosti rabe. Podatek o stičnosti je pomemben zlasti v neskladenjski rabi ločil, saj ima v strokovnih besedilih pogosto pomenskorazlikovalno vlogo, zato se zdi ob posodobitvi pravil smiselno razmisliti o uvedbi posebnega poglavja, v katerem bi bila stičnost obravnavana posebej in celovito, s premišljeno izbranimi ponazoritve-nimi zgledi. Na tem mestu pa opozarjamo le na do sedaj neevidentirane položaje.
Stičnost pike v okrajšavah
Jezikovnega uporabnika je treba seznaniti z načeli pisanja pike pri okrajšavah.64 Splošno pravilo je, da je pika na koncu okrajšave vedno levostična, s čimer pišoči navadno nimajo težav.
oziroma
Kdo bo igral v prvi oz. drugi ligi? doktor
skupina dr. Janeza Ruglja
Dvome glede stičnosti pike v okrajšavah pa povzročajo okrajšave besednih zvez in podrednih in prirednih zloženk, ker ne prepoznavajo razlik med obema tipoma okrajšav:
63	Tretjega, slovenščini sicer najbližjega načina, verjetno ne moremo uporabiti, ker je ime McDonald's zaščiteno (prim. http://www.mcdonalds.si/).
64	Zapisovanje okrajšav je v SP 2001 obravnavano v poglavju o pisanju skupaj ali narazen (§ 594-598).
109
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
b. p. (brez posebnosti) Osnovne preiskave krvi so b. p.
l.r. (lastnoročno)
Miha Tičar, l.r., župan Občine Vrhnika
č.-b.(črno-bel)6S č.-b. fotokopije
Pisane nestično		Pisane stično	
b. l.	brez letnice	c.-kr.	cesarsko-kraljevi, cesarsko-kraljevski
b. p.	brez posebnosti	č.-b.	črno-bel
d. d.	delniška družba	l.r.	lastnoročno
d. o. o.	družba z omejeno odgovornostjo	rim.kat., r.k.	rimskokatoliški
l. c.	na navedenem mestu (loco citato)	s.r.	svojeročno
n. d.	navedeno delo		
n. m.	navedeno mesto		
p. n.	s polnim naslovom (pleno nomine)		
pr. Kr.	pred Kristusom		
s. p.	samostojni podjetnik		
t. i.	tako imenovani		
1.1.	tega leta		
t. m.	tega meseca		
Preglednica: Okrajšave, pisane s stično in nestično piko
Od navedenih načinov krajšanja izstopajo pogosto rabljene okrajšave besednih zvez, kjer uporabnik iz dane okrajšave ne more sklepati o zapisu neokrajšane besede in obratno. Prav zato je v rabi precej odstopanj od kodificirane norme, kar prikazuje tudi spodnja preglednica.
Neokrajšana beseda ali zveza	SP 2001	Raba
in podobno	ipd.	ipd., i. pd.
in tako dalje	itd.	itd., i. t. d., i.t.d., in t. d.
na primer	npr.	npr., n pr.
pred našim štetjem	pr. n. š.	pr. n. š., pr. n. št., p. n. š., p.n. št.
to je	tj.	tj., t. j.
srbohrvaško	sh., srh.	sh., srh., shr.
Preglednica: Neustaljena raba okrajšav
65 Iz gradiva je razvidno, da se okrajšava iz priredne zloženke črno-bel (č.-b) vse pogosteje zamenjuje s kratico ČB (ČB-tiskalnik).
110
PRAVOPISNA PRAVILA V ODNOSU DO SODOBNE JEZIKOVNE NORME
S pojavom nove vrste okrajšav, ki nastopajo vedno kot končnica spletnih in elektronskih naslovov, je treba opozoriti na poseben položaj pike pred imenom spletne domene oz. končnico datoteke in na njeno desnostičnost, če je končnica rabljena samostojno, oziroma stičnost, če je končnica del spletnega naslova ali imena datoteke, na primer .si, .com, .exe .pdf.
.doc
Programček zna stisniti Wordove dokumente v zapisu .doc v manjše datoteke. Besedilo brošure je shranjeno v datoteki Zlozenka.doc v direktoriju Vaja.
.exe
Najpogosteje gre za programe s končnico .exe, ki se jih namesti prek dvomljivih povezav. Dostopen je z metodo ShowHelp, ki požene winhlp32.exe, kar je Windows pomoč.
Priprava besedila za tisk in stičnost
V sodobnem času pisna besedila večinoma nastajajo s pomočjo urejevalnikov besedil, ki slednja tudi samodejno urejajo, jih delijo, številčijo in prelamljajo. Zato je pomembno, da so besedila pripravljena tako, da bo končni izdelek enak rokopisu. Upoštevanje pravil o stičnosti nam pogosto povzroči težave, če se zato ločilo premakne v naslednjo vrstico, kar otežuje branje (tri pike), okrajšave večbesednih enot (pr. n. št.), pa tudi drugih krajšav (5 m, S. Amerika) in pisnih znamenj (20 %). Težavam se izognemo, če med enote, ki jih nočemo ločiti, vtipkamo tudi nedeljivi presledek.66
4.7 POVEZOVANJE RAZLIČNIH LOČIL
Povezovanje različnih ločil, razen v poglavju o premem govoru (§ 472) v pravopisnih pravilih doslej ni bilo omenjeno, čeprav se ti položaji v besedilih pojavljajo in povzročajo ugibanja glede ustrezne postavitve in stičnosti med ločili.
Ločila pri krajšanju ženskih oblik ob moških: poševnica, oklepaj in vezaj
Posebnost, s katero se srečujemo zlasti v zadnjem času, je povezana z načini zapisa ženskih oblik kot parov moškim v različnih besedilnih položajih. Proti koncu 90. let se je namreč pojavila težnja po enakovredni rabi moških in ženskih oblik v besedilih, pri čemer je bilo ob priporočilu, da je krajšanje ženske oblike sprejemljivo le v obrazcih in na mestih, kjer smo pro-
66 Glede na številnost vprašanj jezikovnih uporabnikov, povezanih s temi zadregami, bi jezikovni priročnik, kakršen je pravopis, moral ponuditi tudi odgovore na tovrstna vprašanja, npr.: »Pri ločilih, ki so nestična, je priporočljivo uporabiti nedeljivi presledek. Pot do tega znaka je odvisna od programa, v katerem pišemo. V Microsoftovem Wordu ga dobimo s pritiskom na tipke Ctrl + Shift + preslednica.«
111
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
storsko omejeni, predlaganih več rešitev zlasti za uradovalna besedila.67 V obdobju do danes se je izkazalo, da se uporabniki najpogosteje odločajo za zapis s stično poševnico ali oklepajem.
poševnica
Spiker/-ka na radiu, ker lahko tako svojo igrivost in komunikativnost izkoristiš na najboljši možen način. Znašel/-la pa bi se tudi v drugih novinarskih delih, lahko pa kot učitelj/-ica.
oklepaj
Najboljši(-a) voditelj(-ica) informativne oddaje je Maja Prašnikar.
Pomembno je, da se zavedamo ločenosti obrazil, npr. -ka/-ica, kar dosežemo z uporabo obeh ločeval - bodisi poševnice bodisi oklepaja. Poševnica je največkrat v povezavi z vezajem, če se priponsko obrazilo ne dodaja neposredno osnovi, temveč gre za zamenjavo obrazila, npr. igralci/-ke. Mogoča pa je tudi raba oklepaja, npr.: igralci(-ke). Vsa ločila so v teh položajih stična.
Opisana načela pravzaprav sledijo pravilu v SP 2001 (§ 446), ki določa, kako zapisati oklepaj v besedah (ali zvezah), kadar želimo strniti dve besedi v eno, npr.: (pravo)pisen, beri: pravopisen ali pisen. Ob teh zgledih ni povedano, kdaj v teh položajih uporabimo tudi vezaj:
Kandidat/-ka bo obveščen/-a o (ne)izbiri po pošti. Kandidat/-ka bo obveščen/-a o ne-/izbiri po pošti.
Pomišljaj in tri pike v stiku z vejico in končnimi ločili
Ločila imajo različne vloge, ki jih pravopisna pravila že sedaj natančno določajo. Pogosto pa več različnih ločil opravlja prekrivne vloge, zato je pomembno, da se pravopis opredeli tudi do rabe v posameznih skladenjskih položajih. Na primer tri pike in pomišljaj lahko zaznamujejo zamolk, premor, nedokončano misel, vrinjeni stavek ipd., eno od teh vlog - premor, lahko zaznamuje tudi vejica:
Seveda je, sem rekel - potem pa sem razpotegnil usta. Seveda je, sem rekel ... potem pa sem razpotegnil usta. Seveda je, sem rekel, potem pa sem razpotegnil usta.
Medtem ko pravopis dopušča prosto izbiro glede pisanja končnega ločila v okrajšani povedi s tremi pikami (§ 402), se ne opredeljuje do pisanja pomišljaja v enaki vlogi. Odprto ostaja tudi pisanje vejice (in nekaterih drugih nekončnih ločil) za tremi pikami v različnih vlogah:
Če bi se pogovarjali o delitvi sredstev za nogometaše, košarkaše, rokometaše ...(,) bi se lahko pogovarjali drugače.
67 Prim. M. Bešter, Raba poimenovanj za ženske v uradovalnih besedilih, XXXIII. SSKLK ZP, 1997, str. 22 (stanujoč-a; zaposlen/a; rojen(a)); A. Vidovič Muha, Prvine družbene prepoznavnosti žensk prek poimenovalne tipologije njenih dejavnosti, lastnosti, XXXIII. SSJLK ZP, Ljubljana, 1997, str. 71-74. (igral-ec/-ka, apotekar -ica).
112
PRAVOPISNA PRAVILA V ODNOSU DO SODOBNE JEZIKOVNE NORME
Kar ima Rembrandt edini ali skoraj edini med slikarji, je ta nežnost v pogledu ...(,) ta nežnost zlomljenega srca, pogled nadčloveške božanskosti, ki je tam tako naravna.
Podobno ostaja nerešeno vprašanje stave vejice za pomišljajem, kadar ta nakazuje zaključek vrinjenega stavka.
Videla je iste sanje - kot sem takrat izvedel -, kot jih je videlo mnogo vaških žena in deklet. Čeprav se že skoraj pol stoletja zavzemamo za pomemben cilj - razvijati bralno kulturo in širiti ljubezen do knjig -, opažamo, da pri nas v splošnem še vedno ni dovolj posluha za spodbujanje bralne pismenosti posameznikov in družbe v celoti.
5 PISANJE SKUPAJ OZ. NARAZEN
Področje pisanja skupaj ali narazen je med najbolj neustaljenimi, ki jih »urejajo« pravopisna pravila, saj tu dopuščajo precej dvojnic.68 V uvodnem razdelku so sicer podana priporočila in smernice, s katerimi je nakazana jezikovnosistemska ustreznost posameznih rešitev, a ob konkretnih zgledih je uporabniku pogosto prepuščeno, da sam izbere ustreznejši zapis. Lahko bi rekli, da ima na področju zapisa skupaj ali narazen pravopis največ dovoljenih dvojnic v kodi-fikaciji in tudi največ dejansko uresničenih dvojnic v rabi. Problem je le, da se dvojnice v kodi-fikaciji ne prekrivajo vedno z dvojnicami v rabi in normi - celo nasprotno; pogosto se tam, kjer kodifikacija ne predvideva dvojnice, v rabi pojavi več zapisovalnih možnosti in obratno, na primer:
>	pravopis določa zapis zveze predloga in prislova ali samostalnika narazen (ne nazadnje;po navadi), v rabi pa je več kot tri četrtine zapisov pisanih skupaj;
>	v pravilih je dovoljena dvojnica kaskozavarovanje - kasko zavarovanje, v rabi pa prevladuje zapis narazen.69
SP 2001	Število pojavitev	Nenormirana različica	Število pojavitev
na rahlo	1282	narahlo	3459
ne nazadnje	26.673	nenazadnje	34.747
po navadi	13.017	ponavadi	61.278
po večini	3679	povečini	9716
Preglednica: Razkorak med pravopisnimi pravili in stanjem v rabi pri zvezah predloga in prislova ali samostalnika
68	O tem prim. E. Kržišnik, Frazeologija v Slovenskem pravopisu 2001, Slavistična revija, 2003, str. 232234.
69	K odklonu od pravil zagotovo pripomore tudi črkovalnik v urejevalniku besedil (npr. Microsoftov), ki kot neustrezno podčrta včasih tudi edino normativno priznano različico ali eno od dovoljenih variant.
113
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
Zdi se, da k različnim rešitvam tovrstnih zapisov prispeva tudi slušni vtis, ki govorca intuitivno vodi v prvem primeru k zapisu predloga in samostalnika skupaj (ponavadi) oziroma narazen v drugem (kasko zavarovanje), saj obe besedi izgovori ločeno. Podrobnejši pregled teh neskladij bi verjetno lahko prispeval nove utemeljitve in izhodišča za določanje zapisa.
K neustaljenosti na tem področju vpliva tudi celotna organiziranost poglavja Pisanje skupaj oziroma narazen v pravopisnih pravilih. Ta je za uporabnika zahtevna zato, ker v njem pogosto ne najde odgovora, saj ne zna ločevati med različnimi tipi tvorjenk, zlasti med zloženkami in sestavljenkami ali sestavljenkami in izpeljankami iz predložne zveze, pravila pa so organizirana tako, da v okviru posamezne besedne vrste prikazuje različne tipe tvorjenk.
Težavnost potrjuje tudi že omenjena raziskava uporabnikovih normativnih zadreg, ki je izhajala iz poizvedb na spletu, v spletnih forumih in po elektronski pošti. Izhajajoč iz načina zastavljanja vprašanj glede zapisa skupaj ali narazen, je bila narejena tudi poskusna kategorizacija težavnih mest, ki ne izhaja iz vrste tvorjenke, temveč iz oblike tvorjenke ali iz njene vsebine:
>	pisanje besed s kratico ali številko v prvem delu (ABS-zavore, 50-letnica; 200-metrski),
>	pisanje besed z vezajem (slovensko-nemški),
>	pisanje zveze dveh samostalnikov (golf igrišče, mesto Ljubljana, lektor urednik),
>	pisanje zveze nesklonljivega pridevnika in samostalnika (instantpolenta, mini krilo),
>	pomenske razlike med priredno in podredno zloženo besedo (družbeno-politični, družbenopolitični),
>	pisanje števnikov (sto devetnajst, tristopetdeseti),
>	pisanje barv in odtenkov (čokoladno rjav, sivomoder, sivo-moder),
>	pisanje besed z okrajšano prvo sestavino (indoevropski, eko šola, bio jogurt).
V pričujočem delu se v nadaljevanju dotikamo le tistih pravil, kjer opozarjamo na neskladja med pravili in normo, na izjeme, ali pa dopolnjujemo pravila s sodobnejšimi zgledi in položaji rabe.
Podredne zloženke s črkovno, kratično ali številčno prvo sestavino
Pravopisno pravilo (§ 496), ki določa pisanje podrednih zloženk s črkovno ali številčno prvo sestavino kljub formalni prepoznavnosti položajev, kjer bi jo lahko rabili, v rabi ni brezizje-mno upoštevano. Pregled rabe dokazuje, da več kot tretjina jezikovnih uporabnikov pravila ne upošteva, da se pravilo uresničuje pogosteje pri zvezah besed s številko (60-letnica) kot s kratico (TV-program) in da upoštevanje pravila ni odvisno od tega, ali je beseda že normirana, torej vključena v pravopisna pravila in slovar ali ne.
Pravilo bi bilo treba dopolniti z dveh vidikov:
>	med ponazoritvami ni zgledov s števkami, zato predlagamo dopolnitev pravila z naslednjimi primeri: živahen 50-letnik, 850-letnica mesta Ptuj, 16-kratnik števila 12;
>	pri obrnjenem zaporedju, tj. z desnim prilastkom, pišemo enote zloženke narazen, kar
114
PRAVOPISNA PRAVILA V ODNOSU DO SODOBNE JEZIKOVNE NORME
pa za zloženke s številčno sestavino ne drži, zato je treba to izjemo navesti, na primer 850-letnica mesta Ptuj, ne pa tudi v obrnjenjem zaporedju.
	Število pojavitev			
	Z vezajem	Brez vezaja	Z desnim prilastkom	
Zgledi iz SP 2001				
C-vitamin	318	241	vitamin C	7341
TV-program	1300	1950	program TV	-
PVC-vrečka	89	171	vrečka PVC	2
Drugi zgledi				
ABS-zavore	15	94	zavore ABS	48
LED-svetilka	42	39	svetilka LED	19
USB-ključ	537	687	ključ USB	339
Preglednica: Vpliv kodifikacije na ustrezen zapis zloženke s črkovno prvo sestavino
Razmislek glede zapisa zahtevajo tudi zveze črk in števk tipa A4-format (stično) oziroma format A 4 (nestično). Raba ni enotna: pri nekaterih zgledih se bolj uveljavlja stični zapis posameznih enot, npr.: papir A4-formata - formata A4, in tako še šahovsko polje f6, tipka F10, vitamin B12, predvajalnik mp3, pri drugih pa pišemo neustaljeno, tj. nestično G 770 ali stično G20. V perspektivi bi bilo priporočljivo tovrstne zglede poenotiti glede stičnosti in na to uporabnike tudi opozoriti.
Skupina G20 povezuje sedem najpomembnejših razvitih gospodarstev. Oddaja se je pred dobrimi štirimi meseci prvič pojavila na TV3. Računalnik je le malo večji od formata A5. Z audijem A3 je zapeljal v reko Taro.
Zloženke z imenovalniško medpono ali besedne zveze?
Pravila slovenskega pravopisa določajo, da se zloženke z imenovalniško ali katero drugo medpono, katerih sestavine se v zamenjanem besednem redu uporabljajo kot besedne zveze (alfažarki - žarki alfa), lahko pišejo skupaj ali narazen (alfažarki ali alfa žarki), slovarska kodi-fikacija v SP 2001 pa prednostno določa zapis skupaj (§ 498, 500).
Načini zapisa teh zloženk oziroma zvez so odvisni od različnih dejavnikov. Pri ugotavljanju pogostnosti je pomembno: ali je beseda razširjena, koliko časa že živi v jeziku, v katerih zvrsteh je razširjena, od kod je prišla v jezik (po katerih kanalih) in kako je bila prvič normirana. Nepredvidljivost pojavljanja ene ali druge pisne variante ponazarja preglednica, iz katere je razvidno, da se tudi podobne besede pišejo različno.71
70	Npr. v Leksikonu SOVA, Ljubljana: Cankarjeva založba, 2006.
71	Zaradi vpliva lektoriranih besedil na število pojavitev smo nekaj poizvedb glede pogostnosti naredili tudi v iskalniku Google.
115
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
	Število pojavitev			Število pojavitev			Število pojavitev	
	Korpus	Google		Korpus	Google		Korpus	Google
alfažarki	-	131	alfasamec	1	44.000	betakaroten	815	559.000
alfa žarki	1	526	alfa samec	193	81.200	beta karoten	524	1.380.000
žarki alfa	37	328	samec alfa	9	1550	karoten beta	123	21.400
a-žarki	-	131	a-samec	-	203	ß-karoten	7	56.300
Preglednica: Zloženke z imenovalniško medpono ali zveze dveh samostalnikov
Neskladje med prevladujočo rabo in predpisom izvira iz jezikovnosistemske utemeljitve, ki v besedno zvezo levo od samostalniškega jedra postavlja le pridevnik,72 v rabi pa se očitno uveljavlja skladenjski vzorec, v katerem pred jedrom besedne zveze nastopa nepridevniško določilo. Na omenjeno dejstvo so jezikoslovci v zadnjih letih že večkrat opozorili.73 V pravilih bi bilo zaradi ustaljenosti zapisa v prihodnje bolje opozoriti na razširjenost zapisa narazen, pri čemer je v večini primerov uporabnike mogoče napotiti k izraznim možnostim,74 ki so bliže slovenskemu jeziku, na primer:
1.	Pri zloženkah tipa akvarelbarvice, ki imajo neprednostno dvojnico pisano narazen (akvarel barvice), je mogoče usmeriti uporabnika k samostalniški besedni zvezi s pridevniškim prilastkom (akvarelne barvice). Tako tudi:
>	angora volna (ali angoravolna), bolje: angorska volna,
>	bešamel omaka (ali bešamelomaka), bolje: bešamelna omaka,
>	vudu lutka (ali vudulutka), bolje: vudujska lutka.
2.	Pri zloženkah tipa golfigrišče, ki imajo neprednostno dvojnico, pisano narazen (golf igrišče), je uporabnika mogoče usmeriti k predložni samostalniški zvezi (igrišče za golf). Tako še:
>	karvingsmuči (ali karvingsmuči), bolje: smuči za karving,
>	tarok karte (ali tarokkarte), bolje: karte za tarok.
3.	Namesto zloženk tipa betažarki, ki imajo neprednostno dvojnico pisano narazen (beta
72	Prim. J. Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor, Založba Obzorja, 2000, str. 558. (»Levi prilastek sestavljajo pridevniške besede, desnega pa vse drugo.«)
73	Prim. V. Gorjanc, Uvod v korpusno jezikoslovje, Domžale, Izolit, 2005, str. 96, 117-118 (»V korpusu je opazno uveljavljanje skladenjskega vzorca, ki ga sistemska slovenščina ne predvideva, tj. nepridevniško določilo pred jedrom besedne zveze.«, str. 96) in P. Weiss, Skupaj ali narazen v novem slovarju slovenskega jezika, Strokovni posvet o novem slovarju slovenskega jezika, Ljubljana, Založba ZRC, 2009, str. 145-152 (»Novi slovar bi se pri pisanju zvez tipa angora volna lahko odločil za upoštevanje rabe.«, str. 147).
74	Na to opozarja že J. Rigler: H kritikam pravopisa, pravorečja in oblikoslovja v SSKJ, Slavistična revija, 1971, str. 433-462, prim. (»Slovenci smo zelo navajeni na dvočlenska poimenovanja tipa hruškova voda.« str. 458).
116
PRAVOPISNA PRAVILA V ODNOSU DO SODOBNE JEZIKOVNE NORME
žarki), je mogoče uporabiti samostalniško besedno zvezo z desnim prilastkom (žarki beta). Tako na primer še:
>	alfa samec (ali alfasamec), bolje: samec alfa,
>	mate čaj (ali matečaj), bolje: čaj mate.
Za spremembo pravila in normiranje zapisa narazen, ki očitno prevladuje, kar pomeni uveljavitev norme iz SSKJ, govori še nekaj dejstev:
Za nekatere tovrstne zloženke v gradivu nimamo potrditve, da se pojavljajo tudi v katerem od zgornjih predlogov, ki bi bili skladenjsko ustreznejši (diskoklub, ekonomlonec), v rabi pa se pojavljajo zapisane le narazen, zato moramo dopustiti tudi besednozvezni zapis, tj. disko klub, ekonom lonec.
ekonom lonec (*ekonomski lonec)
Sojo morate namakati pred kuhanjem 24 ur, torej enkrat dalj kot fižol, in skuhati v ekonomloncu.
Pomit ekonom lonec hranimo do prihodnje uporabe odprt oziroma zaslonjen z narobe obrnjenim pokrovom
Pogosto se med sestavini zloženke vrine pridevniška beseda, na primer brutoproizvod > bruto družbeni proizvod,75 kaskozavarovanje > kasko avtomobilsko zavarovanje, videonadzor > video varnostni nadzor. To postavlja t. i. zloženke v protislovje z načelom nerazdružljivosti in nezamenljivosti zaporedja delov dane besede, ki ga navajajo pravopisna pravila v členu 487 kot enega od temeljnih vodil pri urejanju pisanja skupaj oziroma narazen. Pravilo namreč določa, da »če se v dano besedo ne da vriniti druga beseda ali če delom te besede ni mogoče spremeniti zaporednosti, imamo opraviti z enoto, ki jo je treba pisati skupaj«, »če to lahko storimo, imamo opraviti z enotami, ki jih je treba ali pa jih je bolje pisati narazen«.
video nadzor
Mnenja o tem, ali je video nadzor pozitiven ali negativen, so močno deljena.
Vozilo in registrska številka sta dobro razvidna s posnetkov videonadzora.
Prenovili so varnostno-operativni center, v katerem teče celoten video varnostni nadzor nad
letališčem.
Pravna zaščita zapisa imen blagovnih znamk te znamke opredeljuje kot lastna imena in narekuje zapise z veliko začetnico, zato je s pravnega vidika sprejemljiv le zapis narazen ali z jezikoslovnega vidika pa z desnim prilastkom. Zgled legokocke (§ 498) se ne razlikuje od zveze Knorr juha (§ 500), a je v aktualnih pravilih le pri slednjih opozorjeno, da je v zvezah z lastnim imenom namesto samostalnika ustrezneje rabiti desni samostalniški (juha Knorr) ali levi pri-
75 V SP 2001 pod kratico BDP. Sicer je zveza terminološka.
117
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
devniški prilastek (Knorrova juha76). Pri zloženkah, kjer je ena od sestavin blagovna znamka, je torej treba normirati zapis z veliko začetnico in narazen: adidasmajica > majica Adidas ali Adidasova majica; hamaperlice > perlice Hama; teflonponev > Teflon ponev ali Teflonova ponev ali ponev s Teflonom; legokocke > Legove kocke ali kocke Lego.
kocke Lego
Razvoj Lego kock je sledil razvoju tehnologije na ostalih področjih.
Pri Audiju kupci že nekaj časa avtomobile sestavljajo kot kocke Lego; odločiš se za osnovo, ki jo potem nadgrajuješ.
Razvojni pregled jezikovne rabe je pokazal, da je raba tovrstnih zloženk pogosto pogojena z aktualnimi poimenovalnimi potrebami, kasneje pa najdemo kako drugo poimenovalno možnost. To potrjuje tudi dejstvo, da veliko zloženk, ki so evidentirane v SSKJ in SP 2001, danes ni več aktualnih:
>	Nadomestila so jih besednozvezna poimenovanja, in sicer predložne zveze z istim jedrom: sisal vrv > vrv iz sisala, marengoplašč > plašč iz marenga.
>	Prišlo je do poenobesedenja, pri čemer je navadno »odpadla« druga sestavina zloženke, torej jedrna, ki nima razlikovalne vloge: semeringguma > semering, vikendhišica > vikend, bekhendudarec > bekend, celofanpapir > celofan, propanplin > propan.
>	Posamezne tvorjenke so povsem izginile iz rabe: doberkupkredit, simplonekspres, setgarnitura.
Kopičenje zloženk tega tipa v jeziku je zato mogoče pojmovati kot pojav prehodnega značaja in vpliva lastnikov blagovnih znamk, ki ne dopuščajo besedotvorne preobrazbe teh imen.
Priredne zloženke z okrajšano prvo sestavino
Pravopisno pravilo za priredne zloženke določa, da jih pišemo z vezajem, kar je ponazorjeno s samostalniškimi (Anglo-Američani, Breznik-Ramovš, Schleswig-Holstein - § 503) in pridevniškimi zgledi (npr. črno-bel, belo-modro-rdeč, pedagoško-znanstven; anglo-ameriški; Breznik-Ramovšev, avstro-ogrski, sladko-kisel - § 523).
Pravilo je pomanjkljivo, saj uporabnika ne seznanja z dejstvom, da je vezaj le en od pokazateljev prirednosti, natančneje: prirednega razmerja med sestavinami besedotvorne podstave. Pisanje z vezajem je namreč upravičeno le pri tistih zloženkah, kjer so sestavine neokrnjene, npr.:
>	pri samostalniških zloženkah: Alpe-Jadran, diklor-difenil-trikloretan, jin-jang, Rimski-Korsakov, Schleswig-Holstein,
>	pridevniških zloženkah: črno-bel, belo-modro-rdeč,pedagoško-znanstven, vzgojno-izobra-ževalen, delavsko-kmečki, rusko-japonski.
76 V pravilih (§ 500) je tu očitno narejena napaka, in sicer je namesto Knorrova zapisano knorrova.
118
PRAVOPISNA PRAVILA V ODNOSU DO SODOBNE JEZIKOVNE NORME
Če pa je prvi del okrnjen (avstrijsko > avstro-, angleško > anglo-, afriško > afro-), se piše zloženka brez vezaja, vendar se pomensko razmerje med obema sestavinama ne spremeni: še vedno gre za priredno zloženko, vendar na izrazni ravni pisano brez signifikantnega vezaja. Čeprav takih zgledov ni veliko,77 jih ne smemo spregledati, saj se tovrstne okrajšave prve sestavine pojavljajo vedno znova tudi na novo:
>	indoevropščina 'jezik so ga do novega veka govorili od Indije do zahodne Evrope', in tako še Evroameričan, baltoslovanščina,78 laktovegetarijanec;79
>	arteriovenski 'arterijski in venski', anogenitalni 'analni in genitalni', baltoslovanski 'nanašajoč se na Balte in Slovane', in tako še indoevropski, evroameriški, laktovegetarijanski, kupoprodajni, ugrofinski.80
Pri tem je treba opozoriti na dve posebnosti:
1.	Nekatere priredne zloženke pišemo z vezajem kljub okrnjenosti prve sestavine, saj gre za tradicionalno uveljavljenost zapisa in prevladujoč zapis v rabi: Anglo-Američani 'angleška in ameriška vojska v 2. svetovni vojni', Avstro-Ogrska 'združeno avstrijsko in ogrsko cesarstvo', avto-moto zveza 'zveza avtomobilistov in motociklistov', avstro-ogrski (< Avstro-Ogrska), anglo-ameriški (< Anglo-Američan).
2.	Od prirednih zloženk moramo ločiti zapise imen z vezajem (Champs-Élysées, Saint-Tropez, Pas-de-Calais), kjer ne gre za prirednost sestavin.
Razlogi za neustrezen zapis z vezajem pri prirednih zloženkah z okrnjeno prvo sestavino se pojavljajo zlasti zaradi vplivov tujih jezikov (npr. angl. Afro-Asian organisations > afro-azij-ske organizacije)81 in tujih pravopisnih načel, od koder pogosto prenašamo tudi zapis z veliko začetnico. Pri prevzetih besedah, ki so besedotvorno zloženke z okrnjeno prvo sestavino, je treba vedno ugotoviti razmerje med sestavinami podstave, na primer angloameriški pisatelj 'ameriški pisatelj angleškega rodu' proti angloameriški vojaki 'angleški in ameriški vojaki', npr.:
angloameriški
Rodil se je angloameriški pesnik, dramatik, esejist in kritik Thomas Stearns Eliot ... žrtve angloameriškega bombardiranja Dresdna
77	Prim. A. Vidovič Muha, Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk, Ljubljana, Partizanska knjiga, 1988. (»Primerov je malo in so vezani v glavnem na jezikovno, morda tudi ozemeljsko in narodnostno povezane skupine.«, str. 170.)
78	V slovarskem delu SP 2001 sta zloženki balto-slovanski in balto-slovanščina zapisani z vezajem, kar je v nasprotju z rešitvijo v SSKJ in tudi s prevladujočo rabo. Podobno še italo-ameriški, kupoprodajni, ugro-finski, lakto-vegetarijanski.
79	Prim. tudi P. Weiss, Slovenski pravopis 2003 - priročnik na stranpoteh slovenskega jezika, v: Perspektive slovenistike ob vključevanju v Evropsko zvezo, ur. M. Jesenšek, Slavistično društvo Slovenije, Ljubljana 2003, str. 201-206.
80	Prim. tudi P. Weiss, Slovenski pravopis 2003 - priročnik ..., str. 201-206.
81	Vir: http://evrokorpus.gov.si.
119
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
Podobno še afrokaribska glasba, afrokubanski ritmi, angloavstralski družbeni sloj, angloav-stralski observatorij itd.
Samostalniške in pridevniške sestavljenke
Pri samostalniških in pri pridevniških sestavljenkah je treba opozoriti na pogosto, a neustrezno in neknjižno zapisovanje z vezajem, ki se širi pod vplivom tujih jezikov, zlasti angleščine.
anti-ameriški — antiameriški
Nekdanji Beatle je z revolucionarno antiameriško držo nemalo jezil ameriško vlado. post-socialističen — postsocialističen
V postsocialističnih državah delujejo tiskovni sveti le v Estoniji, na Slovaškem, v Bosni in Hercegovini in od letos tudi v Bolgariji.
hiper-produktiven — hiperproduktiven
Dolgo časa smo bili hiperproduktivni in smo bili vsega naveličani. Enega za drugim smo izdali štiri albume.
Sicer je v pravilih (§ 505) med samostalniškimi sestavljenkami naveden zgled superbencin, ki ni sestavljenka, temveč zloženka. Od sestavljenk, kjer se pojavlja predponsko obrazilo super-v pomenu 'nad' ali 'čez' (superčlovek, superego, supernova), je treba ločiti podredne zloženke dveh tipov: supermarket, kjer nastopa prvi del v pomenu 'večji, 'višji, 'zelo', in superbencin, ki jih pišemo tudi narazen (super bencin) - tako slovarski del SP. Kot pridevnik se super pojavlja tudi v zvezah, na primer super avtomobil (Njegov avtomobil je super).
Zaimenski sklopi
Razmejevanje med besedami (sklopi) in besednimi zvezami ter s tem povezanim pisanjem skupaj oz. narazen je pri sklopih problematično in zato dogovorno.82 To velja tudi za zaimen-ske sklope, ki se največkrat zapisujejo narazen ali skupaj (kdor koli/kdorkoli). Nejasnosti v pravilih so posledica dejstva, da skuša pravopis to heterogeno skupino kategorizirati in s tem utemeljevati pisanje skupaj oz. narazen, zaradi česar so določila za uporabnika mestoma nerazumljiva in celo protislovna. Pravila tako določajo, da sklope s koli lahko pišemo ali narazen (bolj priporočljivo) ali skupaj (SP § 535), frazeološke zaimke, npr. kdor si bodi, je najbolje pisati narazen (§ 536), zveze z glagolom vedeti, npr. bog ve kam, pišemo le narazen (§ 536), pri čemer
82 Posamezne skupine sklopov predstavljajo spodnjo mejo frazeologije ravno zaradi dejstva, da je meja med besedo in besedno zvezo pri njih težko določljiva in se sčasoma lahko spreminja (z Bogom > zbogom). O tem prim. N. Jakop, Pragmatična frazeologija, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2006, str. 36-38.
120
PRAVOPISNA PRAVILA V ODNOSU DO SODOBNE JEZIKOVNE NORME
je slednje določilo takoj razvrednoteno z opombo, da se take zveze lahko pišejo tudi skupaj, npr. bog ve (§ 537).83 Gradivo potrjuje dvojnično rabo vseh sklopov, sestavljenih iz zaimkov, zato se je pri prenovi pravil treba jasneje opredeliti do tega, kateri zapisi so prednostni in kateri enakovredni, nato pa uporabniku v pravilih čim razvidneje prikazati ustrezne zapise posameznih skupin.
Prislovne predložne zveze
Pravila določajo pisanje skupaj oz. narazen le pri domačih, slovenskih predložnih zvezah (§ 568-571), ne pa tudi pri citatnih predložnih zvezah tipa ab ovo, ad hoc, de facto, da capo, à la carte. Te predložne zveze se pogosto povezujejo s samostalniki, pri čemer nastale zveze pišemo narazen in ohranijo izvirni zapis, kot prikazujejo spodnji zgledi.
da capo
Obsežno, desetstavčno vokalno-instrumentalno delo na duhovno besedilo je široko zastavljeno, z vsemi elementi baročne da capo arije.
a cappella
Gre za eno najboljših a cappella skupin v Evropi. ad hoc
Delujeta tudi ad hoc mednarodni kazenski sodišči za nekdanjo Jugoslavijo in Ruando. après-ski
Vam je res pomembno dobro smučanje na snegu ali ste ljubitelj tako imenovanih après-ski zabav?
Okrajšave
Okrajšave sodijo med tiste jezikovne enote, ki zaradi težnje po gospodarnosti v jeziku nenehno nastajajo in tudi izginjajo, zato je treba zglede v pravopisnih pravilih, ki jih ponazarjajo, pogosteje posodabljati. Pregled aktualnega gradiva je pokazal, da imajo uporabniki pri pisanju okrajšav težave zlasti s pisanjem skupaj oz. narazen pri okrajšavah iz zloženk oz. besednih zvez, zato je obstoječe zglede v pravilih (§ 594-598) smiselno dopolniti z novimi:
1. Pri okrajšavah besednih zvez (§ 595): d. o. o. (družba z omejeno odgovornostjo), s. p. (samostojni podjetnik), Ur. l. (Uradni list), p. p. (poštni predal), b. p. (brez posebnosti), v. d. (vršilec dolžnosti).
83 Na težave pri reševanju te pravopisne problematike ravno zaradi navedenih izjem ter na mnoge variantne možnosti, ki jih potrjuje gradivo, je opozorila tudi E. Kržišnik, Frazeologija v Slovenskem pravopisu 2001, Slavistična revija, 2003, str. 234-235.
121
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
2.	Pri okrajšavah zloženk (§ 596): ž.r. (žiroračun/žiro račun), č.-b. (črno-bel), jv. (jugovzhod), sz. (severozahod).
3.	Pri skupaj pisanih okrajšavah (§ 597): mdr. (med drugim), ddr. (dvojni doktor).
Med posebnostmi bi bilo treba izpostaviti okrajšave predložnih zvez, tako domačih (v pok. < v pokoju, po Kr. < po Kristusu) kot citatnih (a c. < a conto) in pa netipične okrajšave (nmv < nadmorska višina).
6 PRAVOPISNA PROBLEMATIKA V POGLAVJIH GLASOSLOVJE, OBLIKOSLOVJE IN BESEDOTVORJE
Poglavja pravopisnih pravil z naslovom »Glasoslovje«, »Oblikoslovje« in »Besedotvorje« so tako kot »Nauk o pisnih znamenjih« fizično ločena od poglavja »Pravopis«, saj se pravopisne problematike dotikajo le posredno. Zato se v pripombah k pravilom v teh poglavjih lotevamo le vprašanj, ki se povezujejo s splošnimi zapisovalnimi problemi in njihovim normativnim ovrednotenjem (npr. problemi dvojnic), sicer pa bi zlasti pripombe na glasoslovne posebnosti moral podati fonetik oziroma naglasoslovec, za oblikoslovne in besedotvorne posebnosti pa bi se bilo treba nasloniti na slovnico sodobnega jezika, oprto na aktualno gradivo.
V nadaljevanju bodo prikazana tista glasoslovna, oblikoslovna in besedotvorna vprašanja, do katerih smo se v obdobju trajanja projekta morali opredeliti in jih preučiti zaradi uskladitve slovarskih rešitev z aktualno rabo.
6.1 GLASOSLOVJE
Posebnosti pri zapisovanju zvočnika /v/
V razdelku »Pomni« (§ 656), ki obravnava izglagolske izpeljanke s priponskimi obrazili -lc, -lk-, -lsk-, -lstv-, ko se nanašajo na živega vršilca dejanja, je predstavljena možnost manj priporočljivega izgovora z l (kopalka -e [uk in lk]); pri tem je poudarjeno, da je v »tem pravopisnem slovarju [...] pri takih dvojnicah zapisan samo izgovor [uk]«. Ker se pojasnilo nanaša na aktualno slovarsko rešitev, bi jo bilo bolje izpustiti oziroma oblikovati ustrezneje dejanski izreki v praksi. Ta je v večini podobnih primerov bližje stanju, prikazanemu v SSKJ, kjer je določeno, da je izreka dvojnična, kar z zapisom [tudi uk]: jadralka, kopalka, letalka, negovalka; sicer tudi nosilka, uživalka.
Glede izjem, povezanih z zapisovanjem zvočnika /v/ »v posameznih besedah«, bi v razdelku
122
PRAVOPISNA PRAVILA V ODNOSU DO SODOBNE JEZIKOVNE NORME
»Pomni« (§ 660) lahko navedli še nekaj drugih primerov (npr. polobla) in opozorili na izjemo polotok, kjer l izgovarjamo po črki.84
Zapisovanje zvočnika /j/
Poglavje (§ 663), ki govori o zapisu zvočnika /j/ s črko i v prevzetih besedah (in seveda tujkah), bi lahko dopolnili z novejšimi zgledi, npr. aids, aikido, bianko, diabolo, haiku, interier. Prav tako dobrodošla bi bila dopolnitev s podatkom, da zvočnik /j/ v prevzetih besedah, zlasti lastnih imenih, zapisujemo tudi s črko y (Goya, Doyle, Yellowstone).
Zapis predloga z/s glede na izgovor
Predlagamo, da se zglede v pravilu, ki pravi, da se zapis predloga z/s ravna po črki, izgovor pa po izreki (§ 683), dopolni oziroma posodobi: poleg z Zoisom in s Hugojem, še z von Karajanom in s SDS, pri čemer dodamo še izgovarjavo zgledov [s fon karajanom, z esdeêsom ali s sadasàjemj.
6.2 OBLIKOSLOVJE
V oblikoslovju se je ob pregledu gradiva izkazalo, da se pregibalni vzorci posameznih besed spreminjajo. Ker gre za ugotovitve iz novejšega obdobja, v strokovni javnosti še ni bilo opravljenih sistematičnih raziskav, ki bi jih potrdile ali ovrgle. Za spremembo v slovnici in pravopisu je treba tovrstne odklone od uveljavljene norme preučiti v širše zastavljeni oblikoslovni raziskavi. V nadaljevanju bodo te ugotovitve predstavljene tipsko.
Posebnosti 1. moške sklanjatve
Pravilo glede pisnega krajšanja osnove (§ 772), ki se uresničuje pri tujih oz. prevzetih imenih s t. i. nemim -e v izglasju, je bilo večkrat kritizirano predvsem zaradi težav, ki jih uporabniku povzroči ugotavljanje, kje končni nemi -e »odloča o izgovoru pred njim stoječih črk č ž š dž in s (pisanega s c)«.85 Pregled gradiva, osredinjen na sklanjanje teh imen, pri katerih je ustrezen zapis oblike odvisen od izgovora besede, kaže na neenotnosti: pravilo je navadno upoštevano
84	Ob tem pravilu naj opozorimo na neusklajenost med pravili in slovarsko redakcijo prvih delov podrednih zloženk pol.. [-u tudi -l] prvi del podr. zlož. [...] polfinalist, polizdelek, polkvalificiran, polmesečen ter pol.. [-u tudi -l] prvi del podr. zlož. polmer. Prim. tudi C. Šeruga Prek, E. Antončič, Slovenska zborna izreka, Priročnik z vajami za javne govorce, Maribor: Založba Aristej, 2003, str. 145-154.
85	To določilo ni novo in je bilo uvedeno z Breznik-Ramovševim pravopisom 1935, str. XIII.
123
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
pri že normiranih imenih (npr. George, Wilde), medtem ko je več omahovanja pri novejših in zlasti pravorečno težjih ter še ne normiranih imenih, kot so npr. Moore, Gore, Phare, Gere ...86
SP 2001		Število pojavitev			
		Z nemim -e		Brez nemega -e	
Imena s kratko osnovo	Richard Gere	Richarda Gerea	49	Richarda Gera	115
	John Wayne	Johna Waynea	57	Johna Wayna	113
Imena z dolgo osnovo	Bruce Willis	Brucea Willisa	312	Bruca Willisa	46
	Maurice Ravel	Mauricea Ravela	73	Maurica Ravela	27
Preglednica: Pregibanje osebnih imen moškega spola z nemim -e
Predlogi za poenostavitev tega pravila iščejo smernice za izenačenje pregibalnih vzorcev tipa Wilde Wilda in Wallace Wallacea bodisi v Wilde Wildea in Wallace Wallacea ali Wilde Wilda in Wallace Wallaca.87 A zgornja preglednica vendarle kaže na to, da uporabniki sledijo tej normi v večji meri, kot bi pričakovali; k temu morda prispeva tudi dejstvo, da je bilo pravilo uvedeno že v obdobju Breznik-Ramovševih pravopisov (npr. v SP 1935, na strani XIII).
Več posebnosti se v paradigmah pojavlja pri daljšanju osnove. V zadnjem času opažamo posebnost pri sklanjanju moških imen na -e, kjer pravopisna pravila predvidevajo več pregi-balnih možnosti:
>	daljšanje osnove z j, npr. Ante Anteja, Rilke Rilkeja (§ 781),
>	daljšanje osnove s t, npr. Anže Anžeta, Pavle Pavleta (§ 785),
>	redko zasledimo tudi pregibanje brez podaljšane osnove, npr. Pijade Pijada, pogosteje pri občnih imenih (finale, kamikaze, trienale) (§ 801).
Podrobnejše raziskave tega vprašanja v preteklosti izpostavljajo, da uporabniki teh imen pogosto sploh ne pregibajo (z Ante Paveličem) oziroma - zlasti imena iz drugih slovanskih jezikov
-	pregibajo neustrezno:88 igra Rade/Rada Šerbedžija namesto igra Radeta Šerbedžija, izbrana dela Blaža Koneskega namesto izbrana dela Blažeta Koneskega. »Neustrezno« zato, ker brez podaljšave s t izenačujemo neimenovalniške sklone imen na -o in -e (Rado - Rada proti Rade
-	Radeta) ter imen na soglasnik in -e (Blaž - Blaža proti Blaže - Blažeta).
Danes se za nekatera od teh imen v gradivu uveljavljajo različne pregibalne možnosti, ki so vse normativno ustrezne.
86	Zaradi večje zanesljivosti rezultatov smo primerjali le rodilniško obliko v primerih, ko se pregibata ime in priimek.
87	Prim. prispevek: G. Ilc in A. Stopar, Angleški končni -e in Slovenski pravopis, Jezik in slovstvo 6, 2004, str. 25-31.
88	O tem zelo izčrpno že V. Majdič v prispevku Oblikoslovna podoba samostalnikov moškega spola na -e, Jezik in slovstvo, 1985, str. 55-62.
124
PRAVOPISNA PRAVILA V ODNOSU DO SODOBNE JEZIKOVNE NORME
Arne
Da bo domišljija zares delala, pa bodo poskrbeli odlični posnetki fotografa Arneja Hodaliča. Odprtje prodajne razstave fotografij Arneta Hodaliča bo ob 18. uri.
Mate
V	konkurenci Mateta Parlova in Boruta Petriča je športnik leta postal košarkar Dalipagič. Postal je tretji hrvaški profesionalec po Mateju Parlovu in Fritzieju Zivicu.
Glasovali so kljub ugovoru predsednika sveta Janeza Mateta.
Najbolje se razume z ministrom za notranje zadeve Dragutinom Matejem.
Toše
V	spomin na Tošeja je vidno ganjena zapela balado Jedina. Sodelujejo z menedžerko Tošeta Proeskega.
V	Sloveniji je konec decembra izšel album Toša Proeskega z naslovom Ako me pogledaš u oči.
Predvsem pri osebnih imenih Arne in Toše je tudi pogostnostna razporeditev obeh možnosti daljšanja osnove precej izenačena, raba pa se nagiba k podaljšavi s t:
	Podaljšava z j		Podaljšava s t		Brez podaljšave	
Dragutin Mate	Mateja	459	Mateta	20	-	-
Mate Dolenc	Mateja	12	Mateta	131	Mata	2
Arne Hodalič	Arneja	76	Arneta	90	Arna	1
Toše Proeski	Tošeja	103	Tošeta	188	Toša	26
Preglednica: Imena moškega spola na -e, ki podaljšujejo osnovo na več načinov
Omenjena dejstva, zlasti pa nagibanje k podaljševanju osnove s t, bi bilo treba upoštevati tudi pri normiranju teh besed v pravopisu. Nasploh se podaljšava osnove s t v jeziku zelo širi v pogovornem jeziku pri samostalnikih na -a (Miha Mihe/Miha, pog. Miheta/Mihata), -e (Arne Arneja/Arneta) in -o (Edo Eda, pog. Edota). Slovenski pravopis 2001 (§ 785) podaljšavo s t evidentira pri vseh naštetih imenih, vendar pa ta pojav različno vrednoti:
>	pri imenih moškega spola na -e kot nevtralno, kadar ta -e izraža »ljubkovalnost, majhnost ali domače lastno ime« (Tone -ta, fante -ta, oče -ta),
>	pri imenih moškega spola na -a kot »neknjižno ljudsko« (Miha °-ta),
>	pri imenih moškega spola na -o kot »neknjižno« (Marko °-ta, sinko °-ta).
V slovarju SP 2001 sta oba neknjižna tipa normativno izenačena in označena s krožcem, ki pomeni »nepravilno« in zaznamuje »prvin[e] izrazne ali oblikoslovne ali skladenjske ravnine, ki ne ustreza[jo] normi (§ 1062). Pregled gradiva pa kaže na to, da pojava ne moremo obravnavati zgolj sistemsko in brezizjemno. Tudi zato ne, ker je bil v pravopisnem slovarju že narejen korak dlje k priznavanju knjižnosti teh oblik, npr.:
125
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
SP 2001
medo -ta m živ. [...] otr. |medved|
Aktualna raba pa nas opozarja, da se v spletnih besedilih sklanjanje obeh tipov imen vedno bolj izenačuje oziroma da so oblike nono nonota, mačo mačota pogostejše od kodificiranih nono nona, mačo mača; enako velja za osebna imena, kjer so podaljšave s t vse pogostejše (Samo Samota, Miro Mirota). Izjema so priimki (Cvetko Cvetka, Perko Perka, Šeligo Šeliga), nekatere občne besede (violončelo violončela) in iz kratic nastali samostalniki (EMŠO - emšo emša), kjer je v vseh tipih besedil najpogostejša nepodaljšana oblika. Tako zasledimo t. i. »neknjižno« pregibanje v različnih položajih, zlasti pri naštevanju ob imenih, kjer je podaljšava s t dovoljena (z Lovrotom in Tonetom), in v stvarnih lastnih imenih (Restavracija pri Samotu, sovodenjska gostilna Pri Mirotu, gostišče »Pri Markotu« iz Stražišča). Pri slovarskem normiranju bi bilo verjetno zato ustrezneje namesto oznak neknjižno ali neknjižno ljudsko uporabiti bolj obvestilno oznako pogovorno in ukiniti prepovedovalno označevanje s krožcem.
Pravila slovenskega pravopisa (§ 794) orodniško obliko samostalnika, ki se v osnovi konča na govorjeni c, npr. bruc, z brucom, opredeljujejo kot neknjižno pogovorno obliko, kar v vedno večji meri potrjuje tudi korpusno gradivo; iz tega je razvidno, da so te oblike še vedno v rabi, a so rabljene redkeje od normativno priporočenih (z brucem). Sistemsko se v to skupino uvrščajo tudi nekatera tuja lastna imena kot npr. Ignaz, Cavazza, kjer pa se prednostno še vedno uveljavlja neknjižna oblika orodnika (in prav tako nepreglašena oblika svojilnega pridevnika, tj. Ignazov, Cavazzov).
Zadrege jezikovnega uporabnika se pogosto stopnjujejo, ker v normativnih priročnikih ne najde pojasnila glede ustreznosti oziroma normativne »vrednosti« t. i. nesistemskih, a v rabi pogostih oblik. Pri vključevanju takih besed v pravopisni slovar je ustrezneje, če pogoste pogovorne oblike označimo, kot da jih prezremo.
Besede z izglasnim govorjenim c		Število pojavitev	
		Korpus	Google
bruc	brucem	93	21900
	brucom	38	5730
Ignaz	Ignazem	1	5
	Ignazom	7	31
Cavazza	Cavazzem	1	-
	Cavazzom	3	3
Preglednica: Orodniška končnica pri moških samostalnikih z izglasnim govorjenim c
Posebnosti 2. moške sklanjatve
Nekateri samostalniki, ki smo jih prevzeli v bližnji preteklosti kot samostalnike moškega spola
126
PRAVOPISNA PRAVILA V ODNOSU DO SODOBNE JEZIKOVNE NORME
na -a, so se v rabi sčasoma uveljavili kot samostalniki ženskega spola, kar je v aktualnem SP že evidentirano:
SSKJ
gorgonzola -e m mehki sir v obliki hlebčka z glivicami plesni, ostrega okusa: za predjed so imeli gorgonzolo; kruhki z gorgonzolo
SP 2001
gorgonzola - e ž, snov. |sir|
Spremembo spola je mogoče opazovati tudi pri nekaterih samostalnikih, večinoma prevzetih v zadnjih desetletjih, ki jih SSKJ sistemsko uvršča v drugo moško sklanjatev z dvojno paradigmo, slovar SP 2001 pa prav tako v drugo moško sklanjatev, a le z eno možnostjo sklanjanja.
SSKJ
činčila -e in -a m [...] dlaka činčile; od kunčjih pasem je močno razširjen činčila; ovratnik iz činčile
SP 2001
činčila -e m živ. [...] |glodavec|
Omenjenega prehajanje med samostalnike ženskega spola ne moremo posploševati, zato je obliko-slovno normiranje samostalnikov druge moške sklanjatve na -a mogoče le z upoštevanjem avtentičnega gradiva, saj ta izkazuje tudi nepredvidljive izjeme, ki jih prikazuje spodnja preglednica.
	
ženski spol	Velika pisana ara ima v kljunu celo takšno moč, da nam lahko odgrizne prst. Prav tako ne smemo pozabiti na najmanjše, le 30 cm velike modročelepritlikave are (D. nobilis), ki so še z dvema podvrstama uvrščene v svoj rod (Diopsittaca) in predstavljajo vez med arami in aratingami. Na sliki vidimo svetlordečo aro (Ara macao) in temnordečo aro (A. chloroptera).
moški spol	
panda	
ženski spol	Na območju črno-bele pande živi tudi mala rdeča panda.
moški spol	V sklopu projekta, s katerim naj bi obvarovali ogroženega velikega pando, so petletnega Xiang Xianga iz ujetništva spustili v divjino. Odrasli veliki pande izgubijo nagnjenje do razmnoževanja, če so v ujetništvu. Center za rejo pandov v kitajski provinci Sečuan.
Preglednica: Samostalnika ara in panda in njun spol v skladenjski rabi
Nadaljnji besedotvorni razvoj pri teh samostalnikih je lahko dodatno merilo za določanje nji-
127
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
hovega spola, saj ob tvorbi pridevnika razvijejo le obrazilo za ženski spol (arin, činčilin, čiva-vin), redko za oba spola (pandov, pandin), npr.:
panda - pandov, pandin Na fotografiji je pandov mladiček.
Dvakrat na dan dobiva pandin mladiček iz stekleničke tekočo hrano. činčila - činčilin
Činčilina kletka mora biti čim višja. čivava - čivavin
Čivavin kožuh nima neprijetnega vonja.
Nekateri občnoimenski samostalniki na -a, tj. samostalniki 2. moške sklanjatve, se v ednini sklanjajo po 2. ali 1. moški sklanjatvi, v dvojini in množini pa le po eni od obeh.89 Tako je bilo ugotovljeno, da sklanjamo samostalnike tipa sluga (vojvoda, oproda) v dvojini in množini po 2. moški sklanjatvi. Nasprotno se samostalniki tipa kolega pregibajo v dvojini in množini le po 1. moški sklanjatvi.90
	sluga			kolega	
	I. moška	II. moška		I. moška	II. moška
ED	sluga	sluga		kolega	kolega
	sluga	sluge		kolega	kolege
	slugu	slugi		kolegu	kolegi
	sluge	slugo		kolega	kolego
	o slugu	o slugi		o kolegu	o kolegi
	s slugom	s slugo		s kolegom	s kolego
DV	sluga	slugi		kolega	kolegi
	*slugov	slug		kolegov	*koleg
	*slugoma	slugama		kolegoma	kolegama
	sluga	slugi		kolega	kolega
	o slugih	o slugah		o kolegih	o kolegah
	s slugoma	s slugama		s kolegoma	s kolegama
MN	*slugi	sluge		kolegi	*kolege
	*slugov	slug		kolegov	*koleg
	*slugom	slugam		kolegom	*kolegam
	sluge	sluge		kolege	kolege
	*o slugih	o slugah		o kolegih	*o kolegah
	*s slugi	s slugami		s kolegi	*s kolegami
Preglednica: Primerjava sklanjatev samostalnikov kolega in sluga
89	Na to posebnost je ustno opozoril dr. P. Weiss.
90	Oblike, zapisane z zvezdico, nimajo potrditve v rabi. Nekatere od njih (npr. kolegama) se v korpusu pojavljajo v tujejezičnih besedilih (srh.).
128
PRAVOPISNA PRAVILA V ODNOSU DO SODOBNE JEZIKOVNE NORME
Na te posebnosti bi lahko opozorili uporabnike tudi v pravilih (§ 803), tako da bi jih kategorizirali po dveh tipih (sluga - kolega). Medtem ko v aktualnih pravilih med obema sklanjatvenima možnostma ni nobenih razlik, je v slovarju aktualnega slovenskega pravopisa posredno nakazano razhajanje - sklanjatvi nista enakovredni, kar je razvidno iz zapisa rodilniške oblike.
SP 2001
kolega -a tudi kolega -e m sluga -e tudi sluga -a m
Posebnost so tudi moška lastna imena na -a, ki se v pregibanju razlikujejo od občnih in med seboj že v ednini: osebni imeni Miha in Luka se sklanjata prednostno po 1. moški sklanjatvi, a se sklanjatvena vzorca mešata,91priimke, npr. Janša, Kafka, Golia, pa sklanjamo pogosteje po 2. moški sklanjatvi, o čemer priča tudi okrnjen pregled pogostnosti po posameznih oblikah, značilnih za eno vrsto sklanjatve v spodnji preglednici:92
	Luka			
	I. moška	Število pojavitev	II. moška	Število pojavitev
	Miha		Miha	
	Miha		Mihe	4668
ED	Mihu	559	Mihi	1351
	Miha		Miho	3983
	o Mihu		o Mihi	
	z Mihom	848	z Miho	
	Janša			
	I. moška	Število pojavitev	II. moška	Število pojavitev
	Janša		Janša	
	Janša		Janše	14869
ED	Janšu	49	Janši	7981
	Janša		Janšo	13807
	o Janšu		o Janši	
	z Janšem	85	z Janšo	
Preglednica: Primerjava sklanjatev osebnih imen Miha in Janša
Pri teh sklanjatvah ponovno ugotavljamo, da potrebujemo več raziskav gradiva za utemeljene spremembe oziroma utemeljitev očitno izpričanih odklonov od uveljavljene norme.
91	V nekaterih besedilih, npr. v Svetem pismu, se dosledno uresničuje le moška sklanjatvena paradigma: Evangelij po Luku; Izpusti nam Baraba! (Lk 23,18).
92	Pri tem smo se izogibali iskanju oblik kot npr. Luki, Luka, ki zaradi prekrivnosti z drugimi samostalniki ustvarjajo preveč šuma, tj. Luka Koper; v Luki Koper.
129
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
Posebnosti 3. ženske sklanjatve
Pravopisno pravilo (§ 812, 822), ki pravi, da v 3. žensko sklanjatev uvrščamo »kratice, ki ohranijo spol podstavne zveze in se ne končujejo na nenaglašeni -a, npr. SAZU, ZDA«, bi bilo smiselno ponazoriti z besedilnim zgledom, iz katerega bo razvidno to ohranjanje oziroma spreminjanje spola, hkrati pa zglede dopolniti tudi z opombo, da se nekatere kratice pregibajo po 1. moški sklanjatvi.
FF	
ženski spol	Zagovor bo v Modri sobi ljubljanske Filozofske fakultete. Prevod so prispevale študentke Oddelka za prevajalstvo na ljubljanski FF.
moški spol	Po besedah dekana FF-ja se fakulteta želi dejavno vključiti v dogajanje Ljubljane kot prestolnice knjige.
SAZU	
ženski spol	Leta 1995je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. To žarno grobišče je bilo odkrito leta 1948 na prostoru današnje SAZU.
moški spol	Živel je v Trstu in Ljubljani, bil zaposlen na SAZU-ju, raziskoval je nove psihološke teorije in velja za predhodnika postmoderne literature.
NUK	
ženski spol	Narodna in univerzitetna knjižnica je zadolžena za ohranjanje pisne kulturne dediščine slovenskega naroda. Na Linhartovo pobudo so ustanovili licejsko knjižnico, predhodnico današnje NUK.
moški spol	Novomeška knjižnica je za NUK-om drugi največji lastnik ekslibrisov v Sloveniji.
Preglednica: Kratice z žensko podstavo in spreminjanje njihovega spola v besedilu
Sklanjanje večbesednih poimenovanj: imenske zveze z desnim prilastkom
Sklanjanje večbesednih poimenovanj, katerih deli se ujemajo ali ne ujemajo, je v pravopisnih pravilih (§ 843-873) prikazano z vsemi posebnostmi, vendar je ponazorjeno z zgledi, ki so danes rabljeni manj pogosto, zato se uporabniki ob iskanju rešitev pogosto ne znajdejo. Zglede bi bilo smiselno nadomestiti z aktualnimi, zlasti takimi zvezami, ki so pogosto pisane neustrezno, če jih v besedilu uporabimo brez občnoimenskega pojasnila, in to kontrastivno prikazati.
Pri večbesednih poimenovanjih ločimo taka, kjer je ime sestavljeno iz več ujemalnih delov in se zato vsaka sestavina sklanja posebej (§ 845-852).
Prešeren je po smrti Matije Čopa tesneje prijateljeval z mladim Poljakom Emilom Korytkom. Članek v Slovenskih novicah si lahko preberete na tej povezavi.
Če je večbesedno lastno ime neujemalno, tj. sestavljeno iz jedra in rodilniškega nepredložnega prilastka (Varuh rži) ali predložne zveze (Visoka šola za hotelirstvo in turizem), sklanjamo le jedro besedne zveze (Varuh rži Varuha rži; Visoka šola ... Visoke šole ...).
130
PRAVOPISNA PRAVILA V ODNOSU DO SODOBNE JEZIKOVNE NORME
Kmalu zatem smo dobili prve takšne šole - med njimi Visoko šolo za hotelirstvo in turizem in Visoko strokovno šolo za podjetništvo v Portorožu. Mineva 60 let od izida Varuha rži.
Največ pozornosti bo deležna nova ekranizacija Semnja ničevosti.
V	prvem prizoru drugega dejanja Sna kresne noči nastopi cvetlica »ljubčica«.
V nekaterih položajih (zlasti pri tujih imenih) se prva sestavina občuti kot pridevniška, zato je pogosto ne sklanjamo (§ 857).
Adis Abeba
Afriški državniki so se zbrali na 16. vrhunskem zasedanju v Adis Abebi. Cerro Torre
Strme granitne stene so pri Cerro Torreju ozaljšane še z ledeno prevleko. Los Angeles Lakers
Kariero je nadaljeval pri Los Angeles Lakersih.93 The Sunday Times
Je nekdanja urednica in novinarka medicinskih izdaj pri The Sunday Timesu.
Ker je za uporabnike težko prepoznati, kdaj sklanjamo katero od sestavin, bi jih bilo dobro seznaniti s tem, da se napakam pri sklanjanju večbesednih imen lahko izognemo, če pred imenom uporabimo ustrezno občnoimensko pojasnilo oziroma vrstni dodatek.
Čefurji raus
Filmsko verzijo Čefurjev raus je pred časom napovedal že avtor knjige. Policija je zaslišala avtorja romana Čefurji raus!.
Dailly Mirror
»Brez iskre, brez želje, brez upanja,« so zapisali pri Daily Mirrorju. Igralec toži časopis Daily Mirror zaradi obrekovanja.
Kempinski Palace
V	portoroškem Kempinski Palaceu je predstavil svoje poglede na oblikovanje. Bivala sta v prestižnem hotelu Kempinski Palace.
Od te rabe je treba ločiti tista izvorno občnoimenska poimenovanja, ki so del lastnoimenske besedne zveze, saj jih pišemo navadno z veliko začetnico, sicer pa se vedejo enako, kot če bi bile rabljene samostojno, ne kot del lastnega imena.
93 Za obliko pri Losa Angeles Lakerjih (namesto Lakersih) ni potrditve v gradivu.
131
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
Vila Bled
V	hotelu Vila Bled iščemo nove sodelavce. Prespala sta v Vili Bled, v predsedniškem apartmaju.
Kot opisujejo pravopisna pravila (§ 861), raba občnoimenskih določil pred lastnim imenom ni zagotovilo, da se ime, ki temu določilu sledi, ne sklanja. Navedeni zgledi so mesto Ljubljana mesta Ljubljane; kraj Mostec kraja Mostec; reka Soča reke Soče; podjetje Iskra podjetja Iskra. Iz preteklih raziskav je mogoče ugotoviti, da poznamo dva tipa samostalniških zvez z desnim samostalniškim prilastkom.94 Ob lastnem imenu nastopa:
1.	ujemalni samostalniški prilastek, ki se obvezno ujema z jedrom in z njim vred sklanja ter vedno nastopa ob biološko živem samostalniku v jedru (brat Janez),
2.	imenovalni samostalniški prilastek, ki se neobvezno ujema z jedrom in ne sklanja ter nastopa ob biološko neživem lastno- ali občnoimenskem samostalniku v jedru95 (revija Jana; beseda bombon; po SP 2001 tip hotel Turist).
Posebna podkategorija imenovalnih samostalniških prilastkov je tip mesto Ljubljana (SP 2001), ki se od osnovne skupine razlikuje po tem, da se lahko tudi sklanja in nastopa vedno ob poimenovanju, ki zaznamuje neko zemljepisno danost, npr. mesto, reka, država, jezero, otok ipd. Take dvojnice bi bilo v pravilih treba ponazoriti z zgledi.
mesto Kamnik
Na javni tribuni z naslovom »Promet v mestu Kamnik« smo slišali konkretne rešitve. Cesar Friderik III. je l. 1478 prepustil kopališče mestu Kamniku pod pogojem, da meščani tam zgradijo most.
grad Brdo
Od gradu Brdo se ob Kokri odpravimo do Preddvora na vznožju gora. Po uradnem sprejemu na gradu Brdu ju je sprejel prvi slovenski par.
jezero Titikaka
Naravoslovci trdijo, da je bilo območje jezera Titikaka v nekem času na višini morja.
V	Boliviji bomo odkrivali lepote jezera Titikake.
otok Vis
Letošnje viške regate med Splitom in otokom Vis se je udeležilo rekordna število jadrnic. Svetilnik Stončica na istoimenskem severnem rtu otoka Visa je bil zgrajen leta 1865.
94	Po M. Križaj - Ortar, O samostalniškem prilastku v imenovalniku, Jezik in slovstvo, 1984/85, str. 82-85.
95	M. Križaj - Ortar (n. d., str. 84) navaja po Čehih besednozvezna jedra, ki nastopajo v teh zvezah: beseda, naziv, titula, znamka, klic, vzklik, vprašanje, glas, geslo, napis, stavek, črka, podjetje, gostilna, revija, časopis, parnik.
132
PRAVOPISNA PRAVILA V ODNOSU DO SODOBNE JEZIKOVNE NORME
Oblikoslovno zahtevno je sklanjanje zvez, kjer je desni prilastek del lastnega imena (Vila Bled) in se ne ujema z jedrom, zato se tudi ne sklanja, npr. Vila Bled Vile Bled; Kino Šiška Kina Šiška; Program Svit Programa Svit ipd. Pravopisna pravila (§ 854) to utemeljujejo z dejstvom, da to poimenovanje izvajamo iz zveze »vila z imenom Bled«. V nadaljevanju pravila obravnavani zgledi (Zlatarne Celje Zlatarn Celje; Univerza v Mariboru Univerze v Mariboru; Gimnazija Ivana Cankarja Gimnazije Ivana Cankarja; Šmarje pri Jelšah Šmarja pri Jelšah) pa niso izvedeni le iz zveze, ki pomeni »z imenom«, temveč izražajo tudi prostorsko umešče-nost jedrnih imen, npr. »zlatarna iz Celja« in »ki se nahaja v Celju«; »Šmarje pri Jelšah« in »ki se nahaja pri Jelšah«. V pravilih (§ 855) je pri teh imenih normirana dvojnica (Hotel Turist: Hotela Turist Hotela Turista), ki jo potrjuje tudi gradivo.
Europa Donna
V	Europi Donni opozarjajo na pomen telesne dejavnosti v vsakdanjem življenju žensk.
Tudi letos v Europi Donna pripravljamo številne aktivnosti po vsej Sloveniji.
Pravila pa bi bilo ustrezno dopolniti s pojasnilom, da se dvojnica ne more uresničevati pri imenih, kjer druga sestavina izraža prostorsko umeščenost jedrne besede.
V	Zlatarni Celje so izdelali tudi set šestih srebrnikov, ki ponazarjajo slovenske znamenitosti.
V	ponedeljek se bodo učencem predstavili glasbeniki Glasbene šole Ljubljana Vič - Rudnik.
V	soboto je na Osnovni šoli Ljudski vrt Ptuj potekalo srečanje mladih raziskovalcev
Spodnjega Podravja in Prlekije.
Skladenjska zgradba izraža dve različni pomenski razmerji, in sicer 'se imenuje' (Tiskarna Pleško) in 'se nahaja' (Industrija usnja Vrhnika); iz pomenskega razlikovanja izhajajo tudi nekatere druge lastnosti zvez z desnim samostalniškim prilastkom, zlasti tistih, katerih neprvi sestavini sta ime in priimek (§ 98, 856). Tu aktualna kodifikacija predpisuje, da se ime in priimek uporabljata v rodilniku (Gimnazija Ivana Cankarja), in ne v imenovalniku (Gimnazija France Prešeren), kar je po SP 2001 »skladenjsko neprimerno«. Vendar pa je uveljavljanje rodil-niške oblike včasih težavno in gradivo pogosto izkazuje omahovanja.
Avtobusni prevoz z Letališča Jožeta Pučnika v Maribor bo trajal približno tri ure.
Z botro sva z Letališča Jože Pučnik z avionom poleteli v Jordanijo.
Neenotnost povzročajo tudi uradna poimenovanja, ki imajo kljub pravopisni ustreznosti ime in priimek v imenovalniku, na primer: Osnovna šola »Koroški jeklarji« Ravne na Koroškem, Institut »Jožef Stefan«, Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina, Gimnazija Gian Rinaldo Carli Koper ipd. Ta imena so morda skladenjsko manj prilagojena slovenščini (»gimnazija se imenuje xy«, namesto »gimnazija se imenuje po xy«), kar bi bilo treba z zgledom utemeljiti tudi v pravopisnih pravilih, sicer pa so za jezikovne uporabnike tudi sprejemljiva - kakor kaže gradivo.
133
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
Sklanjanje imen s predimki
Po pravopisnih določilih (§ 860) predimkov ne sklanjamo (van Wijk, van Wijka; von Essen, von Essna; Don Carlos, Don Carlosa), vendar pa se pravopis ne opredeli do dvojnične rabe pri nekaterih predimkih, ki se pojavljajo pisani z malo ali veliko začetnico in ki so pregibni ali ne, npr. don/Don.
don/Don Juan
Od takrat, ko sem začel govoriti o svojem srečanju z donom Juanom, tekma ni bila več
izenačena.
avanture don Juana
don/Don Kihot
Prečkala bo 145 krajev, povezanih z don Kihotom. Dulčineja, ljubica Dona Kihota iz Manče
don/Don Corleone
Brando je v vlogi dona Corleoneja preprosto blestel. Bilo je kot na kakšnem srečanju pri Don Corleoneju.
Glede na to, da tip začetnice ne vpliva na sklonljivost, je treba pri ugotavljanju sklonljivosti upoštevati druge dejavnike. V konkretnem primeru (don/Don) gre verjetno za vpliv homonimnih poimenovanj, ki so sklonljiva, npr. lastno ime Don (Poročena je bila z Donom Johnsonom). Ker se nesklonljivost predimkov povezuje tudi z nekdaj normativno priznanim izražanjem svo-jine, npr. Jules Vernovi romani (SP 1935), ali pa s kratkostjo nesklonljivih tujih delov imen, npr. bin Laden, bin Ladna; Ibn Saud, Ibn Sauda, pogosto mešamo predimke s kratkimi lastnimi imeni, ki se (napačno) ne sklanjajo, čeprav bi se morala. V pravilih bi zato lahko opozorili na taka imena, ki so sklonljiva (Che), saj niso v funkciji predimkov.
bin Laden
Ni jim uspelo najti niti ene same povezave med Huseinovim režimom in bin Ladnom. Che Guevara
Podobno se je zgodilo z Ernestom Chejem Guevaro, ki je po zgodnji smrti prerastel v kult. Sklanjanje polcitatnih zvez
Polcitatne zveze se po pravopisu (§ 864) navadno sklanjajo v obeh delih oziroma ženske, če se v imenovalniku ednine končajo na -a, moške pa tudi, če imajo »ustrezen končaj«. Pregled aktualnega gradiva pravilo sicer potrjuje (alma mater alme mater; angina pectoris angine pectoris), vendar pa se zlasti pri tovrstnih zvezah moškega spola ne sklanjajo v obeh sestavinah, četudi je
134
PRAVOPISNA PRAVILA V ODNOSU DO SODOBNE JEZIKOVNE NORME
»končaj ustrezen«, npr.: alter ego alter ega; art nouveau art nouveauja; big band big banda; case study case studyja; cahs flow cash flowa, kar bi bilo treba omeniti tudi v pravilih.
6.3 BESEDOTVORJE
Svojilni pridevnik iz moških imen na -ts
Med posebnostmi pri moških imenih, ki tvorijo svojilni pridevnik s priponskim obrazilom -ev namesto -ov, so tudi imena, ki se končujejo na govorjeni c. Medtem ko z domačimi imeni te vrste ni večjih težav in se hkrati s pripono -ev spremeni tudi c (Kekec - Kekčev), pa je več zadreg glede zapisa pri tujih imenih tipa Ferenczin Clausewitz, kjer se govorjeni izglasni c pre-menjuje s č, v zapisu pa ohranja izvirni zapis, tj. Ferenczev, Clausewitzev. Medtem ko imenom na -cz pravopisna pravila »priznavajo«, da se končujejo na govorjeni c, pa ni tako pri imenih na -ts, kjer se zato ohranja obrazilo -ov. Pravopisna pravila v tem delu izrecno opozarjajo, da imena kot Smuts tvorijo pridevnik Smutsov (§ 957): »Za ts pišemo samo -ov: Smuts - Smutsov.«
Vendar pa slovarske rešitve v SP 2001 kažejo na odklone od tega pravila: imena, ki se končajo na -ts, so v slovarju obravnavana različno. Skandinavsko ime Barents tvori pridevnik po zgledu Smuts, torej Barentsov, imeni angleškega pesnika Keatsa in angleško-irskega pesnika Yeatsa pa z izglasnim izgovorjenim c; pridevniški obliki pa sta bili tvorjeni z obema obraziloma (Yeatsev in Yeatsov). V tehnično popravljeni izdaji leta 2003 so ime Yeats normirali po zgledu Smuts (torej Yeatsov), Keats pa ne, kar je razvidno iz spodnje preglednice.
SP 2001		SP 2003	
Ime	Svojilni pridevnik	Ime	Svojilni pridevnik
Barents [barents]	Barentsov	Barents [barents]	Barentsov
Keats [kic]	Keatsev in Keatsov	Keats [kic]	Keatsev in Keatsov
Yeats [jejc]	Yeatsev in Yeatsov	Yeats [jejts]	Yeatsov
Preglednica: Različno reševanje moških imen na -ts v pravopisih iz let 2001 in 2003
Pregled gradiva, ki ni vključeno v pravopisni slovar, kaže, da sklop -ts v izglasju izgovarjamo na več različnih načinov, kar naj bi vplivalo tudi na priponsko obrazilo svojilnega pridevnika.96
Izgovarjava sklopa -ts	Zgledi
[c]	Bouts [niz. bouc]; Kuznets [ukr. kuznec]
[č]	Babits [madž. bobič]
[ts]	Beets [niz. bets]; Cats [niz. kats]; Smuts [jafr. smets]; Suits [am. sujits]; Watts [am. vots]
Preglednica: Načini izreke izglasnega sklopa -ts v odvisnosti od izvirnega jezika
96 Zgledi z izgovarjavo vred so povzeti po Velikem splošnem leksikonu, Ljubljana: DZS, 1997-1998.
135
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
Kljub temu pa večina imen, ki se končuje na pisani -ts, tvori svojilni pridevnik z obrazilom -ov, ne glede na izgovarjavo [ts] ali [c]. Gre večinoma za germanske, skandinavske oziroma zahodnoevropske priimke in imena, na primer Coutts, Everst, Hearts, Keats, Mats (Wilander), Roberts, Smets, Smits, Vogts (nem.), Watts, Yeats. Priponsko obrazilo -ev se pojavlja redko, morda večkrat pri tvorbah iz vzhodnoevropskih, tj. madžarskih in slovanskih, zlasti ukrajinskih priimkov (npr. Davidovits, Kovats).
Kovats
Veliko pišejo o umazanih podrobnostih iz Kovatseve kariere. Davidovits
S tem nasprotujeta Davidovitsevi trditvi, da je piramida v celoti zgrajena iz geopolimerov. Waits
Kovačič je svojo zbirko priredb Tomovih pesmi naslovil po eni od Waitsevih pesmi.
V perspektivi bi bilo treba razmisliti o oblikovanju pravila, ki bi vključevalo razmejitev med imeni, ki se končujejo na govorjeni c, in imeni/besedami, ki ohranjajo izgovor ts, pri čemer bi bilo morda smiselno uvesti razlikovanje glede na izvor imena (Barents proti Kovats), seveda na osnovi ustrezne sistemske raziskave tega problema. Na to, da uporabniki sklop - ts pri nekaterih imenih izgovarjajo kot c, pa zagotovo vplivajo tudi že uveljavljene občnoimenske prilagoditve tovrstnih sklopov, npr. muha tsetse > muca cece, tsunami > cunami, četudi v vzglasni legi.
Svojilni pridevnik iz imen, ki se končujejo na nemi soglasnik
Pri svojilnih pridevnikih iz imen, ki se končujejo na nemi soglasnik, se - kljub temu da je v izreki ustaljeno - v pisavi s težavo uveljavlja obrazilo -ev (Manet > Manetev, Camus > Camusev, Dumas > Dumasev; § 960). Prva raziskava gradiva leta 2006 je pokazala, da se tvorbe z -ev ne uresničujejo;97 tudi sedanje stanje ne kaže na porast tvorb z -ev, čeprav ta s samoglasnikom e sledi dejanski izreki imena.
Glede na to, da je v slovarskem delu pravopisa uveljavljen zapis z -ev kot prednostna dvojnica, v rabi pa teh tvorb pri novejših imenih sploh ni, bi bilo treba dvojnici ovrednotiti vsaj kot enakovredni (Manetov/Manetev).
97 O upoštevanju ene in druge pisne dvojnice prim. H. Dobrovoljc, Vpliv variantnega predpisa na jezikovno rabo (Šest let po izidu Slovenskega pravopisa 2001), Od Megiserja do elektronske izdaje Pleteršnikovega slovarja, ur. M. Jesenšek, Maribor: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 2008, str. 84-109.
136
PRAVOPISNA PRAVILA V ODNOSU DO SODOBNE JEZIKOVNE NORME
Normirana imena	Obrazilo -ov	Število pojavitev	Obrazilo -ev	Število pojavitev
Manet	Manetov	98	Manetev	7
Camus	Camusov	149	Camusev	11
Dumas	Dumasov	143	Dumasev	9
Nenormirana	Obrazilo -ov	Število	Obrazilo -ev	Število
imena		pojavitev		pojavitev
Maigret	Maigretov	3	Maigretev	0
Didier	Didierov	3	Didierev	0
Preglednica: Upoštevanje pravopisnega pravila o pisanju svojilnih pridevnikov iz imen na nemi soglasnik
Svojilni pridevnik iz večdelnih moških in ženskih rojstnih imen
Pravopisno pravilo (§ 961, 966), ki določa, da pri rojstnih imenih in priimkih iz dveh ali več enot (Franc Jožef, Jean Paul; Roža Marija) svojilne pridevnike tvorimo tako, da zadnji sestavini pridevniške tvorjenke, ki vključuje skupaj pisana vsa imena, dodamo priponsko obrazilo -ov/-ev, neprve sestavine pa pišemo z malo začetnico (Francjožefov, Jeanpaulov; Rožamarijin), se v rabi ni uveljavilo. Ustaljeno je le dejstvo, da so ta imena pisana skupaj, kadar iz njih tvorimo pridevnike na -ski (francjožefovska brada). V položajih, ko je treba izraziti svojino takih poimenovanj, sta se v rabi uveljavila dva načina:
(a)	rodilniško izražanje (kip Franca Jožefa),
(b)	zapis z vezajem (nekdanje Jean-Paulovo dekle).
Izkazalo se je, da sestavine pojmujemo kot samostojne enote ne glede na to, ali gre za dve rojstni osebni imeni ali dva dela priimka: razprava Jožeta Andreja Čibeja, prevod Ermenca Skubica. Pravila je treba posodobiti v skladu z dejansko uresničitvijo v rabi.
Deloma je to določilo v nasprotju s tistim v členu 968, kjer se v pridevniški tvorbi prirednih sestavin tipa Breznik-Ramovš ohranja vezaj (Breznik-Ramovšev), zato bi bilo treba uporabnike opozoriti, da namesto svojilnih pridevniških oblik, ki ne živijo (*Ermencskubičev prevod, *Igorevgenov komentar, Marijaterezijin), uporabljajo raje rodilniško svojino.
Ermenc Skubic
umeščenost prvin sociolektov v sodobni urbani prozi Andreja Ermenca Skubica Igor Evgen
dnevniški zapis novinarja Igorja Evgena Berganta
Marija Terezija
vojaški red Marije Terezije
137
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
Podaljševanje z j pri svojilnih pridevnikih, izpeljanih iz samostalnikov ženskega spola
Pravilo aktualnega pravopisa določa, da se pri ženskih imenih, ki se končajo na samoglasnik, ki ni naglašen in ki ni a, pri tvorbi svojilnega pridevnika osnova podaljša z j, razen če ima tako ime vzporednico na samoglasnik -a. V tem primeru »delamo pridevnike na -in, kot da je tak -i tudi končnica« (§ 963). Navedeno ponazarjata zgleda mami - mamin in Mici - Micin.
Vendar že primerjava pravila in slovarskih rešitev dokazuje, da pravilo ni nedvoumno, kar je razvidno npr. iz tvorbe pridevnika Heidin, ki nima variante Heidijin, čeprav v slovenščini nimamo vzporednice na -a (Heida), in pri Beti nima variante Betin, čeprav ima to ime v slovenščini tudi možno vzporednico na -a (Beta).
SP 2001		Število	Nenormirana	Število
		pojavitev	različica	pojavitev
Beti	Betijin	5	Betin	188
Fani	Fanin	45	Fanijin	4
Heidi	Heidin	62	Heidijin	84
Meri	Merin	133	Merijin	2
Mimi	Mimin	69	Mimijin	-
Preglednica: Ženska imena na -i in iz njih nastali svojilni pridevniki v SP 2001 in v rabi
Merilo, da ima žensko ime svojilni pridevnik na -in brez podaljšave osnove z j, če ima vzporednico v imenu na -a, torej ni zanesljivo. Pregled gradiva in posebnosti kaže na obstoj treh skupin samostalnikov ženskega spola, ki tvorijo svojilne pridevnike, podaljšane z j:98
1. Samostalniki ženskega spola, ki se končujejo na govorjene samoglasnike -e, -o, -u, osnovo podaljšujejo le, če so ti samoglasniki naglašeni.
Naglašeni -e, -0 oz. -u	Nenaglašeni -e, -o oz. -u
Desiree [dezire] - Desireejin	Inge [inge] - Ingin
Cho [čo] - Chojin	Coco [koko] - Cocin
Lulu [lulü] - Lulujin	
Preglednica: Svojilni pridevnik iz tujih ženskih imen na naglašeni in nenaglašeni -e, -o oz. -u
2. Samostalniki ženskega spola, ki se končujejo na govorjeni -i, podaljšujejo osnovo z j, saj ga zahteva tudi nastali zev na morfemski meji: -i + -in, torej Mary [meri] - Maryjin [merijin] (§ 962). Gradivo sicer priča o tem, da nekateri od teh samostalnikov tvorijo pridevnik tudi brez podaljšave, kar je razvidno iz spodnje preglednice.
98 Pri odkrivanju smernic za nadaljnje reševanje tega problema je s svojimi zgledi sodelovala Marta Kocjan Barle.
138
PRAVOPISNA PRAVILA V ODNOSU DO SODOBNE JEZIKOVNE NORME
	Pridevnik brez	Število	Podaljšava z j	Število
	podaljšave	pojavitev		pojavitev
Heidi	Heidin	62	Heidijin	84
Mary	Maryin	10	Maryjin	154
Audrey	Audreyin	16	Audreyjin	11
Amélie	Améliein	-	Améliejin	8
Marie	Mariein	1	Mariejin	74
Preglednica; Pogostnost pojavljanja dveh variant svojilnih pridevnikov iz tujih ženskih imen na govorjeni -i
Bolj razširjene tvorbe, tj. z vmesnim j, je mogoče utemeljiti na različne načine:
>	sistemsko ujemanje z ustrezajočimi moškimi imeni, ki jih je pravopis že normiral, npr. Christie - Christiejev, Curie - Curiejev;99 Gandi - Gandijev;
>	možnost ločevanja med oblikami, pri katerih se j ne pojavlja v zevu (Ingrid - Ingridin) in oblikam s končnim -i (Heidi - Heidijin);
>	težnja po ujemanju izreke in zapisa Amélie [ameli] - Améliejin [amelijin], ki je ob prevladi tipa Améliein [ameli- + j + -in] ne bi bilo.
Uporabnike bi bilo ob tem smiselno opozoriti, da se v nekaterih tujih imenih končni -y izgovarja kot i (Kelly [kéli] - Kellyjin), pri drugih pa kot j (May [mêj] - Mayin), kar vpliva na podaljšavo osnove z j,100 tudi pri moških imenih.
Posebnost v tej skupini so domača imena na -i, pri katerih opažamo dva načina pri tvorje-nju svojilnih pridevnikov: samostalniki prvega tipa osnove ne podaljšujejo z j, npr. mami -mamin, Mici - Micin,101 Mimi - Mimin, pri drugih samostalnikih pa se uveljavlja dvojnična rešitev, npr. Beti - Betin/Betijin, Fani - Fanin/Fanijin.
3. Enozložni samostalniki na -a, ki imajo na morfemski meji dva samoglasnika (Pia) in v izgovoru zapirajo ta zev z j ([pija]), imajo pogosto že v poslovenjeni obliki v imenovalniku zapis z j (Pija). Svojilne pridevnike tvorijo iz podaljšane, torej podomačene osnove (Pijin). Tako še npr. Cia - Cijin. Od teh imen se ločijo imena, pri katerih se na morfemski meji srečata dva samoglasnika (Lea, Tea), med katera se ne vriva t. i. »protizevni j« (§ 1218), in tvorijo svojilni pridevnik brez vmesnega j (Lein, Tein). Sčasoma ta imena dobivajo podomačeno
99	Pri tem je treba opozoriti na ohranjanje zapisa z nemim -e, kadar je ta del pisnega večglasnika, npr. -ie (Selasie - Selasiejev), -oe (Defoe - Defoejev) (SP 2001 § 982).
100	Pri moških imenih sta vzporedna primera Disney [dizni] - Disneyjev in Broadway [brodvej] -Broadwayev.
101	Zanimivo je, da se v nekaterih narečjih nekatera sicer nesklonljiva imena tega tipa pregibajo in v besedilih z regionalnim izrazjem danes tako tudi pišejo: »Moji sestri Micijo in Nežijo je policija zaprla v Borovljah ...«. Iz monografije Ane Jug, Utihnile so ptice, utihnila je vas, Celovec: Mohorjeva družba, 2011.
139
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
podobo102 (Leja, Teja) in tej ustrezni so tudi svojilni pridevniki (Lejin, Tejin), ki se - tako kot občna poimenovanja boa, oboa - pogosto mešajo z nepodomačenimi oblikami: Lejin/Lein, Tejin/Tein, bojin/boin, oboin/obojin.
	Pridevnik brez podaljšave	Število pojavitev	Podaljšava z j	Število pojavitev
Pia	Piin	43	Pijin	31
Cia	Ciin	183	Cijin	41
Lea	Lein	116	Lejin	47
Tea	Tein	8	Tejin	100
boa	boin	-	bojin	2
oboa	oboin	1	obojin	-
Preglednica; Pogostnost pojavljanja dveh variant svojilnih pridevnikov iz tujih ženskih imen, ki se končujejo z dvema samoglasnikoma
Pregled gradiva kaže na odprta vprašanja, ki jih ne moremo reševati le sistemsko, temveč so odvisna tudi od drugih dejavnikov, zlasti pa stopnje prevzetosti in uveljavljenosti tujega imena ter besedilnega konteksta, zato odkloni od sistema zahtevajo ponovno širše zasnovano raziskavo.
Tvorba prebivalskih imen
Določilo v pravilih (§ 1006) se nanaša le na izpeljavo prebivalskih imen iz zemljepisnih lastnih imen s priponskim obrazilom -(č)an, medtem ko pravila ne prinašajo splošne predstavitve tvorbe prebivalskih imen z vsemi njihovimi posebnostmi. Med njimi zlasti, da se prebivalska imena izpeljujejo tudi z drugimi obrazili (npr. -ec, -Ijan) in da je tvorba iz večbesednih zemljepisnih imen lahko težavna in nepredvidljiva, saj prebivalska imena ostanejo večbesedna (Beneški Slovenec), postanejo enobesedna (Newyorčan) ali je tvorba prebivalskega imena posebnost (Bric).
Zemljepisno ime	Prebivalsko ime
Priponsko obrazilo -(č)an	
Ljubljana	Ljubljančan
Aachen	Aachenčan
Barje	Barjan
Edinburg	Edingburžan
Priponsko obrazilo -ec	
Nemčija	Nemec
Bohinj	Bohinjec
Priponsko obrazilo -ljan	
Celje	Celjan
Rim	Rimljan
Preglednica: Tvorba prebivalskih imen s priponskimi obrazili
102 Po občnoimenskih zgledih aloa - aloja in alinea - alineja.
140
PRAVOPISNA PRAVILA V ODNOSU DO SODOBNE JEZIKOVNE NORME
Zemljepisno ime	Prebivalsko ime
Večbesedno ime	
Beneška Slovenija	Beneški Slovenec
Enobesedno ime	
New York	Newyorčan
Posebnost	
Goriška brda	Bric
Preglednica: Tvorba prebivalskih imen iz večbesednih zemljepisnih imen
Velik razkorak med normo in jezikovno rabo predstavljajo imena prebivalcev, tvorjena iz večbesednega zemljepisnega imena. Posebnega določila o tvorbi prebivalskih imen iz večbesednih zemljepisnih imen v pravilih ni, različni tipi tvorbe so razvidni iz rešitev v slovarskem delu. SP 2001 implicitno določa štiri tipe tvorbe prebivalskih imen:
1.	Najproduktivnejša je tvorba zloženke, ki ohrani vse sestavine podstavne besedne zveze, npr. iz zemljepisnega imena Bela krajina tvorimo prebivalsko ime Belokranjec.
Tako še npr. Novofundlandec, Novogvinejec, Novokaledonec, Novozelandec, Opatjeselec, Sanmarinec, Severnoteritorijec, Sierraleonec, Spodnjeavrstijec, Spodnještajerec, Svetohelenec, Svetolucijec, Velikobritanec, Velikopoljanec, Vzhodnoazijec, Vzhodnoevropejec, Zahodnosaha-rec, Zahodnosamojec, Zahodnovirginijec, Zgornjetuhinjec, Zlatopoljec, Vzhodnoberlinčan, Adi-sabebčan, Aixlesbainsčan, Baden-Badenčan, Belevodčan, Belomanastirčan, Bohinjskobistričan, Južnoameričan.
2.	Prebivalsko ime je samostalniška besedna zveza, v kateri se ohranijo vse sestavine podstavne zveze, npr. iz zemljepisnega imena Južna Koreja tvorimo prebivalsko ime Južni Korejec.
Tako še: Beneški Slovenec, Severni Korejec, Vzhodni Nemec, Zahodni Avstralec, Vzhodni Got, Zahodni Got, Ekvatorialni Gvinejec.
3.	Prebivalsko ime je izpeljanka iz jedrne sestavine podstavne besedne zveze, npr. iz zemljepisnega imena Hrvaško Zagorje tvorimo prebivalsko ime Zagorec.
4.	Prebivalsko ime je izpeljanka iz nejedrne sestavine podstavne besedne zveze, npr. iz zemljepisnih imen Kanalska dolina in Papua Nova Gvineja tvorimo prebivalski imeni Kanalec in Papuanec.
Odstope od jezikovne norme opažamo zlasti v prvi skupini, kjer je mogoče zaslediti dva načina pisanja prebivalskih imen iz večbesednega zemljepisnega imena:
1. Namesto zloženke se uporablja izpeljanka iz jedrne ali nejedrne sestavine, npr. Burkinec (namesto Burkinafasec). V to skupino spadajo tudi imena, izpeljana iz slovenskih zemljepisnih imen, kjer je pravopisni slovar v mnogih primerih predvidel dvojnico (Blejskodobravčan
141
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
in Dobravčan, Ilirskobistričan in Bistričan) ali označil rabo enobesednega imena kot neuradno (Dolenjskotopličan neur. Topličan, Gornjeradgončan neur. Radgončan).
2. Opis z zvezo prebivalec (iz), npr. prebivalci Buenos Airesa (namesto Buenosaireščan), prebivalec Jakobskega Dola (namesto Jakobskodolčan), prebivalec Južne Karoline (namesto Južnoka-rolinec), prebivalec Monte Carla (namesto Montecarlčan).
SKLEP
Obseg zbranih dopolnil priča, da je treba aktualna pravopisna pravila posodobiti z vidika novih jezikoslovnih pristopov, jih dopolniti z aktualnimi zgledi, pri tem pa upoštevati ugotovitve drugih jezikoslovnih panog (korpusno jezikoslovje, onomastika, pravorečje, terminologija). Pomembno je, da posamezna poglavja prilagodimo novim družbenim razmeram, ki se odražajo v novi zakonodaji (npr. v Zakonu o javni rabi slovenščine, Zakonu o industrijski lastnini, različnih odredbah, npr. Odredbi o merskih enotah), in ugotovitvam drugih strok in komisij, npr. pri uskladitvi poimenovanj političnih in geografskih enot s Komisijo za standardizacijo zemljepisnih imen RS. Vsekakor pa je treba za celostno preureditev in prenovo pravopisnih pravil upoštevati najširši krog jezikovnih uporabnikov, organizirati vseslovenski znanstveni posvet glede sprememb v pravopisu.
142
KONCEPT PRAVOPISNEGA SLOVARJA
Tradicionalni slovenski pravopisni priročnik je večravninski normativni priročnik, ki podaja sistemski pregled pisne in govorne podobe jezika, oblikoslovja, besedotvorja, skladnje, stilističnih napotkov ter rešitve pogostih jezikovnih težav. Čeprav slovenski primer tovrstnega jezikovnega priročnika ni osamljen, saj tudi v nekaterih drugih jezikih prevladuje težnja, da bi bil z izrazom pravopis poimenovan priročnik, ki bi prinašal čim več jezikovnonormativnih podatkov na enem mestu, pa je bilo v dosedanjih raziskavah že ugotovljeno, da je treba zaradi zahtev po jasnem, poljudnem in praktičnem jezikovnem priročniku sodobni pravopisni slovar zasnovati kot slovar, specializiran za reševanje pravopisnih vprašanj v ožjem pomenu besede.1 Le tako lahko priročnik posodabljamo dovolj hitro in sproti, hkrati pa ohranjamo relevantnost podatkov v njem.
Namen pravopisa kot normativnega priročnika je, da odpravlja uporabnikovo negotovost in zapolnjuje vrzeli v njegovem znanju - njegov osnovni cilj je, da ga usposobi za uspešno in učinkovito sporazumevanje v standardnem jeziku. Medtem ko zapisovalna in z njimi povezana glasoslovna, oblikoslovna in besedotvorna načela prikazuje pravopis v pravilih na splošno, v slovarju pa jih konkretizira na posameznih besedah. Že izvedene raziskave so pokazale, da je normativni oziroma pravopisni slovar pogosto edini slovar, s katerim se laični uporabnik srečuje,2 zato je pomembno, da je njegov koncept »grajen« z mislijo na uporabnikove dejan-
1	Gl. H. Dobrovoljc, Pravopisje na Slovenskem, Ljubljana: Založba ZRC, str. 39.
2	Prim. D. Nerius, Das Orthographiewörterbuch, Wörterbücher, Ein internationales Handbuch zur Lexikographie, Zweiter Teilband, Berlin, New York: Walter de Gruyter, 1989, str. 1297-1304.
143
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
ske potrebe in pričakovanja. Za izdelavo slovarskega priročnika normativnega značaja danes ne zadostuje več védenje, da ga bo uporabnik potreboval ob svojih aktivnih dejavnostih, ko »kodira«, torej, ko piše ali govori,3 novejša načela namreč poudarjajo, da je treba preučiti vse potrebe potencialnega jezikovnega in slovarskega uporabnika, izmed njih pa izluščiti tiste, ki jih je mogoče zadovoljiti s slovarjem.4 To vodilo nas navaja k raziskavam dejanskih potreb jezikovnih uporabnikov - ne glede na njihove slovarske izkušnje in pričakovanja - in k proučevanju spodbud okolice, zaradi katerih so se sploh odločili uporabiti slovar.
Spreminjanje obvestilnosti pravopisa v 20. stoletju: od Levca do Toporišiča
Pravopisni slovarji na Slovenskem so bili oblikovani najprej kot specializirana pravopisna dela, kasneje pa so zaradi različnih razlogov, predvsem pa zaradi pomanjkanja splošnega razlagalnega slovarja postali slovarski priročniki, v katerih se je bilo mogoče poučiti tako o izraznih kot o leksikalnih ter pomenskih razsežnostih leksemskih enot.5
Levčev Slovenski pravopis iz leta 1899 je bil omejen na zapisovalno neustaljeno besedje, torej na besede, ki jih je obravnaval v spredaj stoječih pravilih, besede, ki se pišejo napačno, in na dvojnice.6 V slovarju je bil izrecno normativen le za pravopisna vprašanja, s pravorečnimi in oblikoslovnimi podatki pa skromen, le posredno je bil obvestilen glede zapisa tvorjenk in skladenjskih lastnosti leksemov.
Breznikov SP 1920 je grajen podobno kot Levčev, vendar je Levec normiral zapisovalno neustaljeno besedje, v Breznikovem obdobju pa se je zapis že precej ustalil, zato je bilo pojmovanje problematičnosti preneseno na leksikalno raven. Breznik je le redko odklonil kako pisno varianto ((hrvatski in hrvaški; lagati in legati, zajutrek in zajtrk, tisk (t tisek)), zelo pogosto pa je s prepovedovalnim križcem označil izvorno tujo besedo (t detajl (fr. détail); t šifra (fr. chiffre)). Skromno so predstavljene glasovna podoba in slovnične lastnosti leksemov. Obvestilnost ni izpeljana enotno in dosledno.
Breznik-Ramovšev SP 1935 je opustil t. i. črno-belo normiranje in uzakonil dvojnično normo.
3	Nasprotno se k slovarju, v katerem najde pomenske razlage ipd., »zateče« ob pasivnih dejavnostih (dekodiranje), tj., kadar bere ali posluša. Prim. B. Svensen, Practical lexicography: principles and methods of dictionary-making, Oxford, New York: Oxford University Press, 1993, str. 9; S. Engelberg in L. Lemnitzer, Lexicographie und Wörterbuchbenutzung, Tübingen: Stauffenburg Verlag, 2004, str. 95-99.
4	Gl. S. Tarp, Lexicography in the Borderland between Knowledge and Non-Knowledge: general lexicographical theory with particular focus on learner's lexicography. Tübingen: M. Niemeyer, 2008.
5	Prim. širše zasnovano raziskavo o slovarski obvestilnosti s poudarkom na pravopisnem slovaropisju: H. Dobrovoljc in A. Bizjak Končar Vprašanja obvestilnosti sodobnega pravopisnega slovarja, v: M. Jesenšek, (ur.), Izzivi sodobnega slovenskega slovaropisja, (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 75), Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, 2011, str. 86-109.
6	To pogosto prezrto dejstvo navaja sam Levec v prispevku Slovenski pravopis, objavljenem v Ljubljanskem zvonu leta 1898, str. 276-283.
144
KONCEPT PRAVOPISNEGA SLOVARJA
S tem slovarjem je bil narejen količinski preskok: število v slovar vključenih besed je skokovito poskočilo, upravičeno na račun lastnoimenskega fonda, neutemeljeno pa je je bilo vključevanje že zastarelega Pleteršnikovega izrazja. Mikrostrukturno je Breznik-Ramovšev SP 1935 prvi pravopis, v katerem so sistematično podani pravorečni in oblikoslovni podatki pri vseh v slovar vključenih besedah.
Oba povojna pravopisna slovarja (SP 1950 in 1962) sta bila v makrostrukturnem smislu precej povečana glede na svoje predhodnike, kar dokazuje količinsko širjenje slovarskega gnezda na osnovi etimološke sorodnosti besed. Oba slovarja ohranjata že v prejšnjih pravopisih uveljavljeno obvestilnost glede zapisa, pravorečja in oblikoslovja ob vsaki slovarski iztočnici in ugnezdenih leksemih (barva -e ž, rod. mn. barv). Slovnične in skladenjske informacije so izčrpne zlasti v SP 1962, kjer so prikazani odkloni od običajne paradigme in nepredvidljivo obli-kotvorje. Pomenska obvestilnosti je zgolj fakultativna, kar se kaže v povsem neenotni zasnovi pomenskorazlagalnega dela slovarskega sestavka. V SP 1962 pa se je koncentracija različnih nepravopisnih podatkov v slovarskem sestavku še povečala, zlasti se je namnožilo število novotvorjenk, torej še ne normiranih besed, in ilustrativnega gradiva, uveden pa je tudi sistem funkcijskozvrstnih oznak.
SP 1950	SP 1962
balzam -a m se rabi kot mazilo, hladilo, balzamov -a -o: ~ vonj, zrak, balzamirati -am, balzamiranje -a s [povsod: -lz-]	balzam -a m \mazilo, kadilo\: peruanski, naravni balzamov -a -o: ~ vonj, balzamičen -čna -o blago dišeč = balzamski -a -o: ~ vonj, zrak; bal-zamovec -vca m bot., balzamovina -e ž balzamov les; balzamirati -am, balzamiranje -a s, balza-marij -a m: ~ v grobu > [-lz-]
Preglednica: Primerjava slovarskega sestavka balzam v SP 1950 in 1962
Sicer je v bila v obeh povojnih slovarjih ponovno uvedena tudi izrecna normativnost, podana v SP 1950 s prepovedovalnim križcem (nedovoljeno: +etaža, +jadikovati, +marela, +lojtra) in odsvetovalno zvezdico (pogojno dovoljeno: *etui, *gamaša, *mansarda, *pardon, *podvig), v SP 1962 pa razpršena na sistem treh simbolov (zvezdico, krožec in puščico), ki med seboj niso dovolj razlikovalni, da bi ponujali nedvoumno normativno informacijo.
Po izidu SSKJ je bilo končno preseženo »leksikografsko zamudništvo«,7 zaradi katerega so se pravopisni slovarji obvestilno širili tudi na širše področje pomena, zvrstnega označevanja in frazeologije. Novi koncept pravopisnega slovarja, predstavljen v Načrtu pravil za novi slovenski pravopis (1981; v nadaljevanju Načrt) ponovno uveljavlja sistem predvojno zasnovane obvestilnosti, izjema je sistem stilnih oznak, ki so bile dodane očitno pod vplivom SSKJ. Na makrostrukturni ravni pa so odpravili gnezdenje in vključili v slovar vse besedje - tudi neproblematično.
7 Gl. S. Suhadolnik, Problemi slovenske leksikografije, Sodobnost, 1963, str. 926.
145
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
Pravopisni slovar iz leta 2001 je obvestilno najobsežnejši doslej. V okviru slovarskega sestavka uporabnik dobi podatke o zapisu in izreki, celo o tonemskem naglasu, posebnostih pri obliko-spreminjanju in oblikotvorju, izrecne informacije o besedotvornih možnostih, skladnji (zlasti vezljivosti), stilističnih napotkih ter rešitve pogostih jezikovnih težav. Širjenje obvestilnosti mimo koncepta, predstavljenega leta 1981, so pravopisci utemeljevali z nerazdružno povezanostjo pisne in govorne podobe besed.
Načrt 1981	SP 2001
baba -e ž ekspr., ~ in pol, saj nisem nizk. njegova nevtr. ~ pri kozolcu; prim. jaga baba, pehtra baba babji -a -e ekspr., ~ čenče, hudič redk. ~ gregor, babjak prisl. po babje	baba1 -e ž, člov. (a) slabš. stara ~ |ženska|; nizk. njegova ~ |žena|; poud. To pa je ~ |postavna, sposobna ženska|; slabš. On je prava ~ |strahopeten človek| baba2 -e ž (a) ~ pri kozolcu |opora, podlaga| babji -a -e slabš.: ~a radovednost |ženska|; ~a vera |praznoverje|; ~e vedenje |nemožato|; nevtr. ~e poletje |sončen začetek jeseni| po babje nač. prisl. zv. slabš.:--ravnati |slabo, neodločno|; — radoveden |žensko, kot ženska|
Preglednica: Primerjava slovarskega sestavka baba v Načrtu in SP 2001
Prikazano spreminjanje obsega obvestilnosti je bilo v 20. stoletju očitno odvisno od različnih dejavnikov:
>	od ciljnih uporabnikov in njihove zahtevnosti, usposobljenosti za uporabo slovarja, poznavanja podatkov, ki jih iščejo, razumevanja slovarskega metajezika (npr. Levčev SP 1899 je šolski učbenik),
>	od družbenega položaja jezika (Breznikova usmeritev v prepovedovanje tujih jezikovnih prvin - SP 1920, usmeritev v odklanjanje ljudskih izposojenk - SP 1950; želja po ustvarjanju prestižne norme v SP 1962),
>	od pomanjkanja enojezičnega razlagalnega slovarja, ki bi predstavljal slovenski jezik v vseh razsežnostih (povojno širjenje obvestilnosti v normativnem slovarju),
>	od sestavljavcev oziroma avtorjev zasnove, ki so primarno opravljali uredniško dejavnost (Levec), bili slovničarji (Breznik, Toporišič, Bajec), le redko tudi leksikografi,
>	od gradivskih virov za slovar (večinoma gre za sekundarna slovarska dela, nastala najprej na osnovi Pleteršnikove gradivske zbirke in kasneje v SP 2001 na osnovi SSKJ) itd.
Ti dejavniki se navadno prepletajo, kar dobro ponazarja zadnji pravopisni slovar, za katerega se je izkazalo, da je pravzaprav kratki enojezični slovar s poudarjeno normativnostjo. Razlogov, zakaj se je prvotni koncept spremenil in zakaj se je celotni slovar oddaljil »od naloge, ki bi jo pravopisni slovar primarno moral opravljati, tj. nadgrajevati in gradivno razširjati pravopisna pravila«,8 je več. Nekatere od njih razkrije že pregled pravopis spremljajočih strokovnih
8 Gl. T. Verovnik, Norma knjižne slovenščine med kodifikacijo in jezikovno rabo v obdobju 1950-2001,
146
KONCEPT PRAVOPISNEGA SLOVARJA
komentarjev. Tako je Toporišič kot predsednik pravopisne komisije že tik po izidu Načrta, leta 1982 napovedal razširitev pravopisa na področje pravorečja, kar je utemeljil z normiranjem enotne izrazne podobe jezika: »Oboje, glas in črka - če stvar poimenujemo poenostavljeno -tudi spada k t. i. izrazni podobi jezika, eno je pretvorljivo v drugo, eno zamenljivo z drugim; zato naj bi bilo - in po tradiciji tudi je - v enem priročniku«.9 Na širjenje obvestilnosti je zagotovo vplivalo dejstvo, da koncept vsebinsko sledi Toporišičevi Slovenski slovnici iz leta 1976, ki je izšla v obdobju, ko se je SSKJ še izdeloval, in s katero se je precej spremenila jezikoslovna teorija, a teh novih spoznanj SSKJ ni sprejel v celoti. Z vidika nejezikoslovnih okoliščin je tudi SP 2001 deloma nadomeščal slovarsko vrzel, saj je preteklo med izdajo prve knjige SSKJ in obdobjem nastajanja novega pravopisa skoraj 20 jezikovno dinamičnih let, kar se je konkretiziralo v skoraj 50.744 slovarskih iztočnicah in podiztočnicah, ki jih v še SSKJ ni bilo. Seveda tudi konceptualna zasnova novega pravopisnega slovarja, podana v Načrtu, ni bila brez pomanjkljivosti: oblikovanje priročnika, v katerem bi bili zbrani normativni predpisi na enem mestu, pomenskorazlagalno jedro pa bi bilo skrčeno na stopnjo področnih, zvrstnih in drugih slovarskih oznak, ne more nastajati brez gradivske osnove, iz katere je razvidna popolna pomenska struktura leksemskih enot. Tak slovar bi lahko nastajal le vzporedno in sinergično s SSKJ. Z vidika obvestilnosti je bil s SP 2001 torej oblikovan skrčeni SSKJ, ki pa ni vedno izpostavil tistih jezikovnih posebnosti, ki jih pričakujemo od pravopisnega slovarja.
Kako zasnovati obvestilno uporaben pravopisni slovar?
Obvestilno uporaben pravopisni slovar mora temeljiti na raziskavah uporabnikovih potreb. Te v slovaropisju že več kot stoletje predstavljajo pomemben dejavnik pri pripravi konceptualnih osnov slovarjev. Načini za ugotavljanje teh potreb se spreminjajo: danes le redko uporabljamo klasične metode, kot so na primer anketiranje, pogovor, opazovanje itd., saj nam elektronska doba omogoča, da opazujemo jezikovno rabo v avtentičnih okoliščinah prek besedilnih korpusov. Tako kot potrebujemo na primer za izčrpen pomenskorazlagalni slovar dovolj obsežen zvrstno uravnotežen - referenčni gradivski korpus, potrebujemo za uporaben in učinkovit pravopisni slovar reprezentativen gradivski korpus, v katerem bi prevladovala nelektorirana besedila in ki bi bil tudi oblikoslovno označen, lematiziran. Oblikoslovna označenost korpusa omogoča vpogled v porajajoče se dvojnične oblike, ki so odraz jezikovne neustaljenosti.
Primerjava slovarskega sestavka vozel iz SSKJ in SP 2001 pa tega ne odslikuje, saj bi uporabniku v pravopisnem slovarju - ne glede na prihranek prostora - najbolj koristilo, če bi bile besede izpisane.
Družboslovne razprave XX, 2004, str. 254.
9 Gl. J. Toporišič, Pravi pogled na pravopis II, Delo (17. 4. 1982), str. 18.
147
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
SSKJ	SP 2001
vozel -zla [ua] m [...] 1.	kar nastane s prepletom in zategnitvijo koncev, delov niti, vrvi, traku: vozel drži, popusti; delati vozle na vrvi; ... zategniti, zrahljati vozel; okrasni vozli . 2.	nav. ekspr. kar je vozlu podobno: veie so pokrite z vozli; njegovo gibčno telo je polno mišičnih vozlov // nositi vozel ... 3.	ekspr., s prilastkom zapletena zadeva, težko rešljivo vprašanje: jezikovni, prevajalski vozel; drama s psihološkimi vozli 4.	s prilastkom kraj, prostor, kjer se prepleta, stika več prometnih poti: cestni, železniški vozel / to je eden najpomembnejših prometnih . 5.	ekspr., s prilastkom središče: na svoji poti se je ustavil v tem velikem vozlu evropske kulture . 6. aer., navt. dolžinska mera, 1.852 m: ladja je plula s hitrostjo dvajset vozlov	vozel -zla [-u] m [...] zrahljati poud.: ~i na drevesnih vejah |izbokline|; jezikovni, prevajalski ~ |zapletena zadeva, težko rešljivo vprašanje|; drama s psihološkimi ~i |zapleti|; anat. živčni let., pomor. |dolžinska mera|
Preglednica: Primerjava slovarskega sestavka vozel v SSKJ in SP 2001
Izbira relevantnih zgledov v pravopisnem slovarju (v preglednici podčrtano) ni posrečena, saj sledi težnji po prikazu vseh pomenskih odtenkov besede, ne pa pregibalnih ali celo pisnih zadreg, saj v SP niti enkrat ni ponazorjeno pregibanje v rodilniku ednine (vozla) ali v množini (vozlov). Če iz oblikoslovno označenega korpusa zahtevamo podatek, v katerih sklonih uporabniki omahuje pri zapisu samostalnika vozel, nam korpus ponudi seznam dvojnih oblik, ki jih je mogoče kategorizirati v naslednje skupine ter opisati kot:
1.	Zapis soglasnika l oziroma sklopa lj ali premena po preglasu pri obrazilu -ov/-ev: Se včasih sami sebi zdite napeti in se počutite, kot bi bilo vaše telo sestavljeno iz samih vozljev/vozlov? -Glavnik je namenjen za odpravljanje vozlov/vozljev v mačji dlaki.- reševanje čustvenih vozlov/ vozljev.
2.	Raba ustreznega sklona v zvezi samostalnika s števnikom: Njena povprečna hitrost je 13,5 vozla/vozlov. - Veter je pihal z močjo do 20 vozlov/vozljev/vozla.
3.	Možnost mešanja samostalnika z lastnim imenom: Razstavni prostor so popestrili z deli arhitekta Janija Vozlja.
Če preverimo še kolokabilnost iskane besede, se izkaže, da imamo več možnosti zapisa tudi pri zvezah samostalnika s pridevnikom, in sicer: kravata z windsorskim/winsorskim vozlom -gordijski/Gordijski vozel - prusikov/Prusikov vozel.
148
KONCEPT PRAVOPISNEGA SLOVARJA
Podobno je s samostalnikom biftek. Primerjava slovarskega sestavka v izhodiščnem slovarju, tj. SSKJ, in SP 2001, kaže na to, da je pravopisna rešitev nepopolna.
SSKJ	SP 2001
biftek tudi beefsteak -a [biftek] m [...] na hitro opečen goveji zrezek: speči biftek; biftek z jajcem ♦ gastr. tatarski biftek iz zmletega surovega govejega mesa, začinjenega z devetimi začimbami	bftek -a m [...] speči ~ beefsteak -a [biftek] m [...]; gl. biftek
Preglednica: Primerjava slovarskega sestavka biftek v SSKJ in SP 2001
Pregled gradiva namreč izkazuje več zadreg na oblikoslovnem področju, saj je očitno nenor-mirana sklanjatvena različica biftek biftka pogostnejša od normirane, in to v več sklonih.
	SP 2001	Število pojavitev	Nenormirana varianta	Število pojavitev
rodilnik	bifteka	58	biftka	77
dajalnik	bifteku	36	biftku	43
orodnik	biftekom	25	biftkom	29
Preglednica: Primerjava normiranih in nenormiranih oblikoslovnih dvojnic pri samostalniku biftek
Očitno imajo laični uporabniki težave pri interpretaciji okrajšane neiztočnične osnovne oblike (biftek -a). V sodobnih elektronskih normativnih slovarjih se sestavljavci pogosto odločijo, da vse sklanjatvene možnosti10 izpisujejo v neokrajšani obliki in celo v celotni paradigmi, hkrati pa dajejo uporabniku možnost, da se ob kontekstualno problematični besedi s klikom na obliko poveže z zgledi v ustreznem besedilnem korpus. Pri slovarjih, ki še niso zasnovani interaktivno, je pomembno, da navajajo besedilne zglede, ki ponujajo tudi informacije o vedenju iskane jezikovne enote v besedilnem okolju: Zato pa so bili naši aplavzi namenjeni žrebičkov-emu bifteku/biftku v žajbljevi omaki - 200 g tatarskega bifteka/biftka.
Če s pomočjo programskih orodij, ki omogočajo urejanje korpusnih podatkov (Word Sketch, slov. »Besedne skice«) preverimo še kolokabilnost iskane besede, ugotovimo, da bi bilo prav navesti tudi izpuščeni zgled tatarski biftek (< Tatari 'mongolsko ljudstvo'), saj obstajajo tudi zapisi s paronimom tartarski (< Tartar 'brezno v grški mitologiji').
Podobno je s samostalnikom kraljica, ki jo v pravopisu najdemo v dveh slovarskih sestavkih (pri kralj kot podiztočnico):
10 Gl. npr. spletni priročnik za češki jezik z naslovom »Internetova jazykova priručka«, URL: http:// prirucka.ujc.cas.cz/?slovo=biftek&Hledej=Hledej
149
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
SSKJ	SP 2001
kraljica -e ž [...] 1.	v nekaterih državah vladarica: angleška kraljica; zdela se mi je kot kraljica 2.	kraljeva žena: kralj in kraljica 3.	nav. ekspr., s prilastkom ženska, ki je kje najvidnejša, najpomembnejša: kraljica plesa / knjiž. izbrana je bila za lepotno kraljico miss // kar je kje najvidnejše, najpomembnejše: jesen, kraljica barv / kraljica morja Benetke; kraljica športa atletika 4.	star. matica (pri živalih): v mravljišču je bila tudi kraljica in ličinke 5.	šah. šahovska figura, ki se giblje v vseh pravokotnih in diagonalnih smereh; dama: izgubiti kraljico ♦ bot. kraljica noči kaktus z velikimi belimi cveti, ki vzcvetejo in odcvetejo v eni noči, Selenicereus grandiflorus; vrtn. kraljica majnika glavnata spomladanska solata z mehkimi listi	kraljica - e ž, člov. [...] angleška poud. ~ plesa |najimenitnejša plesalka| kraljica -e ž [...] |šahovska figura|
Preglednica: Primerjava slovarskega sestavka kraljica v SSKJ in SP 2001
V SP 2001 sta bila sprejeta dva slovarska zgleda in ena pomenska identifikacija iz SSKJ (v preglednici podčrtano), ki niso odraz uporabnikovih težav pri rabi te besede. Ob pregledu gradiva se izkaže, da moramo uporabniku ponuditi zlasti informacijo o rabi velike in male začetnice pri zvezah samostalnika s pridevnikom (vinska kraljica, britanska kraljica) in zvezi s samostalnikom kot desnim prilastkom (kraljica mati, kraljica Viktorija, kraljica cvička), saj se v rabi pojavlja več možnosti zapisa te besede oziroma spremljevalnega pridevnika:
Institucija Vinska kraljica Slovenije skrbi za promocijo slovenskih vin, vinogradništva in slovenske vinorodne dežele.
V veliko čast mi je, da vas lahko nagovorim kot Vinska kraljica Slovenije za leto 2011. Romanje bo potekalo pod skupnim geslom: Marija, naša Kraljica.
Pri nas se je mudila Njeno veličanstvo kraljica Elizabeta II. in Njegova kraljeva visokost vojvoda Edinburški.
Priredba redakcijskih rešitev iz SSKJ je bila v SP 2001 vprašljiva zlasti pri lastnih imenih. Uvrstitev pridevnikov na -ski, pa tudi na -ov/-ev oz. -in v gnezda k lastnim imenom je prispevala k izgubi pravopisno obvestilnih informacij, kar je dobro ponazorjeno z zgledi v spodnji preglednici.
150
KONCEPT PRAVOPISNEGA SLOVARJA
SSKJ	SP 2001
dunajski -a -o prid. (u) nanašajoč se na Dunaj: posedal je po dunajskih gostilnah; dunajska katedrala; dunajsko nočno življenje / pogosto se spominja svojih dunajskih večerov / dunajski seženj nekdaj dolžinska mera, 1,896 m; dunajski valček ♦ gastr. dunajski zajtrk topla pijača, jajce, pecivo in premaz; dunajski zrezek paniran in ocvrt zrezek; gost. dunajska strežba strežba, pri kateri se servirajo jedi gostu že na krožnikih	Dunaj -a m z -em zem. i. (u) |glavno mesto Avstrije|: na ~u dunajski -a -o (u) Dunajčan -a m, preb. i. (u) Dunajčanka -e ž, preb. i. (u)
Preglednica: Primerjava slovarskega sestavka dunajski v SSKJ in SP 2001
Pridevnik na -ski je kot podiztočnica obdelan pri izvornem zemljepisnem imenu Dunaj brez ponazarjalnih zgledov, kar pri jezikovnih uporabnikih pušča precej odprtih vprašanj, zlasti glede izbire velike/male začetnice, npr. dunajski/Dunajski kongres, dunajski/Dunajski dečki, dunajski/Dunajski filharmoniki, dunajska/Dunajski univerza.11
Pogosti jezikovni spodrsljaji uporabnikov so lahko dobro vodilo pri izbiri ponazarjalnih zgledov v normativnem slovarju. Načinov za njihovo ugotavljanje je seveda - poleg klasičnih, zgoraj že omenjenih (anketa, opazovanje ...), še več:
>	Aktualen vir so vprašanja jezikovnih uporabnikov, ki jih naslavljajo v spletne svetovalnice (npr. ŠUSS - odgovori na jezikovna vprašanja), forume (Al prav se piše?, Slovenist svetuje ipd.) ter v poštne predale jezikoslovcev in ustanov (npr. pravopis.isj@zrc-sazu.si).12
>	Na Slovenskem še niso bile raziskane poizvedbe jezikovnih uporabnikov po spletno objavljenih slovarjih, med njimi tudi aktualnem pravopisnem (http://bos.zrc-sazu.si/sp2001. html), iz katerih je na osnovi razčlenitve datotek, ki zapisujejo poizvedbe po slovarju (t. i. »log-file«), mogoče sklepati o najpogostnejših poizvedbah in posledično tudi zadregah uporabnikov, in - na to opozarjajo zlasti novejše raziskave - tudi neuspelih poizvedb, pa tudi poizvedb, ki smo jih pričakovali, a jih ni.13
Sodobne korpusne metode nam omogočajo, da strojno ugotovimo, katere oblike so za jezi-
11	Podobno je pri večini tovrstnih izlastnoimenskih pridevnikov, ki so del stalnih besednih zvez. Posebno težavni so primeri, kjer je v osnovi dvojnični zapis. Tako se pri pridevniku majniški, kjer poznamo tudi pogostejšo različico majski zgodi, da ob iskanju besednih zvez s samostalnikom deklaracija, ugotovimo, da je zveza majniška deklaracija zgodovinski pojem, pisan bodisi majska deklaracija (pri iztočnicah majski in deklaracija) bodisi Majniška deklaracija (samostojna iztočnica).
12	O tem več v prispevku H. Dobrovoljc in S. Krek, Normativne zadrege - praktični pristop, Meddisciplinarnost v slovenistiki, ur. S. Kranjc, Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2011, str. 41-50.
13	Prim. H. Bergenholtz, M. Johnsen, Log Files as a Tool for Improving Internet Dictionaries, Hermes, Journal of Linguistics 34, 2005, str. 117-141.
151
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
kovnega uporabnika problematične. Po prepričanju sodobnih slovaropiscev se slovaropisje -če seveda želi napredovati kot sodobna znanost - ne more ukvarjati le s tem, kakšni slovarski koncepti obstajajo in kako se v malenkostih modificirajo, temveč je treba raziskati tudi, kateri od danes ali v prihodnje aktualnih načinov prikaza jezikovnih podatkov bo najbolj ustrezen za zadovoljitev specifičnih potreb slovarskih uporabnikov, ki imajo seveda različne sposobnosti in potrebe. Sekundarni cilj te raziskave pa bi bil - z mislijo na slovarski koncept - odkriti načine gradnje slovarskega dela, ki bo ustrezal funkcijskim potrebam potencialnih uporabnikov, v našem primeru pravopisnega slovarja.
Izhodišča specializiranega pravopisnega slovarja med izročilom in sodobnimi pričakovanji
Za podkrepitev nakazanih stališč so bile v okviru priprav na izdelavo novega koncepta pravopisnega slovarja proučene in upoštevane najnovejše teoretične raziskave pravopisne problematike, ki temeljijo na ugotavljanju razmerja med jezikovno rabo, jezikovno normo, jezikovnim predpisom ali kodifikacijo. Reševanje pravopisne problematike v najširšem smislu je namreč inherentno določeno s slovničnimi (oblikoslovnimi in skladenjskimi) lastnostmi jezika.
Metodološko izhodišče priprave pravopisnega slovarja združuje klasično leksikografsko prakso s sodobnejšim korpusnim pristopom: za ustrezno jezikoslovno analizo gradiva je namreč treba izhajati iz korpusnega gradiva, ki ponuja podatke, iz katerih je razvidna problematičnost izbrane leksemske enote: jezikovnega uporabnika zlasti pri aktivnih jezikovnih dejavnostih zanima pravilno črkovanje besede, raba začetnice, ustrezna izgovarjava in spremembe, ki nastopijo v besedi, če jo sklanjamo ali iz nje tvorimo druge nove jezikovne enote.14
Pri konkretnem reševanju vsebinskih pravopisnih, slovničnih in oblikoslovnih vprašanj so upoštevane aktualne kritike obstoječih načel slovenskega pravopisa. Kritike pravopisa kot sistema urejevalnih pravil so usmerjene v neravnovesje med tradicionalno in sodobno normo ter izzvenijo v težnje po ponovnem oziroma sprotnem ugotavljanju jezikovne norme, kritike pravopisa kot jezikovnega priročnika pa zaradi prevelike obvestilnosti v njegovo nepraktičnost in nepriročnost, ki postaja opaznejša, čim nižjo izobrazbeno stopnjo ima uporabnik slovarja.15 Iz vseh dosedanjih raziskav in razprav je mogoče povzeti skupno težnjo, da se tudi v slovenskem jezikoslovju uveljavi in sprejme sodoben pravopisni priročnik, ki je vsebinsko usmerjen v reševanje pravopisnih vprašanj, tj. priročnik, kot ga pozna večina slovanskih jezikov.
Med specializiranimi pravopisnimi slovarji, po katerih se oziramo tudi pri pripravi slovenskega, izpostavljamo dve vrsti slovarjev:
1. slovarji, v katerih je normirana le pisna izrazna podoba pravopisno problematičnih besed,
14	Pomen je v pravopisnem slovarju pomemben le drugotno, npr. če vpliva na zapis: na tanko namazano maslo 'v tanki plasti', natanko razložiti 'natančno' ali Afganistanec 'prebivalec', afganistanec 'droga'.
15	O tem gl. npr. »pravopisno« tematsko številko Slavistične revije 51, 2003, str. 113-266.
152
KONCEPT PRAVOPISNEGA SLOVARJA
v redkih primerih so dodani pravorečni, slovnični in pomenski podatki, slednji načeloma takrat, ko gre za kontrastivne prikaze s homonimnimi iztočnicami, npr. Babic-Finka-Mogušev Hrvatski pravopis (Zagreb, 1996), Halilovicev Pravopis bosanskoga jezika (Sarajevo, 1996), Anic-Silicev Pravopis hrvatskoga jezika (Zagreb, 1996);
2. slovarji, v katerih so skoraj ob vsaki iztočnici podani osnovni oblikoslovni podatki, pona-zoritvenih zgledov skorajda ni, pomenske identifikacije pa odražajo kontrastivna razmerja; taki so npr. Pravila češkega pravopisa (Praga, 1993), Pravila slovaškega pravopisa (Bratislava, 1998), Hrvatski jezični savjetnik (Zagreb, 1999) in Babic-Ham-Mogušev Hrvatski školski pravopis (Zagreb, 2005).
Za koncept, ki ga predstavljamo v nadaljevanju, med navedenimi slovarji ni mogoče najti nobene bližnje vzporednice. Prej bi bilo mogoče reči, da izbira srednjo pot med tradicionalnim slovenskim pravopisom, Babič-Finka-Moguševim hrvaškim pravopisom in Babič-Ham-Moguševim hrvaškim šolskim pravopisom. Ambicija zbirke, ki nastaja, je slediti ciljem, ki smo si jih v okviru priprav na izdajo sodobnega pravopisnega priročnika zastavili: izdelati slovar, osredinjen na pravopisno problematiko, v kateri bo raba prikazana z aktualnimi zgledi, ki bodo hkrati dovolj obvestilni za ponazoritev potreb sodobnega sporočanja tudi jezikoslovno laičnih slovarskih uporabnikov, ter s sodobnimi informacijskimi in jezikovnimi tehnologijami zgraditi in dobro organizirati podatkovno zbirko, ki bo tudi v prihodnosti omogočala hitrejšo sprotno obdelavo in posodabljanje jezikovnega gradiva (na najmanj pet let), kar bo prispevalo k odpravi perečih vprašanj slovenske normativistike.
Pri snovanju osnov za novi, specializirani pravopisni priročnik je treba upoštevati, da je pisna izrazna podoba besede normirana že z njenim zapisom v slovarju. Kljub temu slovarske iztočnice spremljajo tudi oblikoslovni podatki in podatki o jakostnem naglasu ter izgovarjavi, ker v posameznih primerih utemeljujejo zapis. Specializirani pravopisni slovar stilističnih napotkov ne podaja, zato v njem ni slovarskih oznak, ki bi opozarjale na funkcijsko- oziroma soci-alnozvrstno področje rabe ali na čustveno zaznamovanost besedja. Z opustitvijo opisanih napotkov je stopilo v ospredje sodobno pojmovanje normativnosti: kot nepravilno je pojmo-vano le tisto, kar je v slovenskem jeziku zapisovalno neustrezno, npr. akopresura namesto aku-presura, akomulator namesto akumulator, angstrom namesto angstrem, badmington namesto badminton, bombandirati namesto bombardirati, brucovati namesto brucevati itd., ali besedotvorno neustrezno, npr. ajatolin namesto ajatolov, Atilin namesto Atilov. Sicer pa so nekateri zapisi ostaline nepodomačenega, zato so odsvetovani in usmerjani k ustreznejšemu, npr. Abruzzi gl. Abruci, absorbcijagl. absorpcija. Normativnost je zato izkazana tudi pri variantah, je z dvojničnimi oznakami (in, tudi) nakazana težnja po poenotenju norme. Prepovedovalnega normiranja, ki bi segalo na področje prepovedi rabe leksike (cenkati se, doživljenjski, govornica, koriščenje) ali posamezne skladenjske pojavnosti (delati na, biti v stanju, dvomiti v),16 v tem tipu slovarja ni, so le nekatera stilistična priporočila, npr. aparthotel - apartmajski hotel,
16 Zgledi so iz SP 2001.
153
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
C-vitamin - vitamin C. Zato želimo na novo definirati posamezne normativne oznake in njihovo vlogo v specializiranem pravopisnem slovarju (krožec, kazalka gl., oznaki in in tudi). Pri tem je pomembno, da se na novo pregledajo vse odsvetovane in prepovedane oblike zapisa (aborigin proti aboridžin, izgovorjava proti izgovarjava, okoljski proti okolijski)17 in odpravijo nepotrebni normativizmi18 oziroma da se ponovno ugotovi norma, in to ne samo zaradi kritik obstoječega predpisa, temveč tudi zato, ker je »naša prva dolžnost«, da jezikovni predpis vedno znova preverjamo in upoštevamo, da se jezikovni predpisi »v splošnem morajo ujemati z dejanskim stanjem jezika«.19
Geslovnik specializiranega pravopisnega slovarja
Osnovni vodili pri izdelavi geslovnika specializiranega pravopisnega slovarja sta izbrati pravopisno problematično jedro besedja slovenskega jezika in zajeti novejše, še ne normirano in kodificirano besedje, upoštevajoč najrazličnejša aktualna področja sodobnega družbenega dogajanja.
Težave, ki jih imajo slovenski tvorci besedil, so po eni strani povezane z nepoznavanjem in nerazumevanjem pravopisnih pravil, po drugi strani pa z lastnostmi in posebnostmi slovenske jezikovne zgradbe. Pravopisne težave uporabnikov slovenskega jezika se tradicionalno kategorizirajo kot:
>	raba velikih in malih črk,
>	prevzemanje besed in besednih zvez,
>	pisanje skupaj oziroma narazen,
>	pisanje ločil,
>	zapisovanje posebnih glasovnih zvez in neobstojnih samoglasnikov,
>	posebnosti pri sklanjanju samostalniških in pridevniških besed, kratic, spregatvi glagolov in
>	težji besedotvorni procesi.
Načrtovano je, da bo v novem pravopisnem slovarju v primerjavi s SP 2001 (2003) prikazano le besedje, ki povzroča težave pri pisanju že v osnovni obliki ali pri pregibanju, skladenjski rabi in tvorjenju novih besed. V geslovnik pravopisnega slovarja zato niso zajete vse besede, ki so bile vključene v SP 2001(2003). Vanj niso uvrščene zastarele, starinske, narečne besede in tiste, za katere nimamo potrditev v knjižni rabi, npr. abota, ajmoht, akoprav, angelc, bagaža, bagriti,
17	Več takih primerov navaja S. Lenarčič, Popravopis: kaj je narobe in kaj manjka v novem Slovenskem pravopisu?, Ljubljana, 2004.
18	Prim. P. Weiss, Slovenski pravopis 2003 - priročnik na stranpoteh slovenskega jezika, Okrogla miza: Aktualna vprašanja ob novem slovenskem pravopisu, Perspektive slovenistike ob vključevanju v Evropsko zvezo, Zbornik Slavističnega društva Slovenije, ur. M. Jesenšek, Bled (2.-4. 10. 2003). Ljubljana: ZRSZŠ, 2003, str. 201-206.
19	J. Toporišič, Kaj je v knjižnem jeziku prav, Glasovna in naglasna podoba slovenskega jezika, Maribor: Založba Obzorja, 1978, str. 323-327.
154
KONCEPT PRAVOPISNEGA SLOVARJA
birtija, Bolgarsko, brodogradnja, cvetober, cvibak, čebelarija, ter besede, ki v zapisu v osnovni, neosnovni obliki ali rabi v besednih zvezah niso težavne z vidika pravopisa v ožjem ali širšem smislu, npr. aktivist, alkohol, analiza, blazina, cunja, čačka, čajnik.
Potem ko je bil izdelan vzorčni geslovnik za črke A, B, C in Č, je bilo mogoče predvideti, da bi novi pravopisni slovar prinašal približno tretjino novih lastno- in občnoimenskih besed. Viri za sistematično zbiranje novega, problematičnega besedja so:
>	besedilni korpus Nova beseda,
>	elektronska zbirka Amebisov besedni zaklad,
>	geslovnik za Slovar novejšega besedja, narejen na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša,
>	gradiva Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije (npr. Seznam tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku),
>	priložnostni in načrtno izbrani izpisi iz spletnih in drugih virov.
Nova osebna in stvarna lastna imena, vključena v geslovnik pravopisnega slovarja, so iz sodobnega časa. Vključena so pravopisno zanimiva imena Prešernovih in Nobelovih nagrajencev, znanih državnikov, glasbenikov, publicistov, književnikov, režiserjev, igralcev, intelektualcev in pogosto rabljena aktualna stvarna imena, npr. Annan, Bacmann, Badiou, Benedikt XIV., Berlusconi, Bibič, Blair, Brando, Cage, Carrey, Castro, Ceau^escu; Adidas, Al Kaida, Alpska konvencija, Alpsko mleko, Banka Slovenije, Benetton. Med novimi zemljepisnimi lastnimi imeni so dodana tudi tista, ki še niso bila normirana in se pogosto pojavljajo v različnih besedilih slovenskega jezika, npr. Bad Gastein, Bali, Cerkniško jezero, Čengdu.
Temeljno načelo pri vključevanju novejšega občnoimenskega besedja v geslovnik pravopisnega slovarja je zajeti besede:
>	ki v slovarjih slovenskega jezika doslej še niso bile opisane niti normirane, npr. adenovirus, adminstratorski, ajurveda, ajurvedski, backpacker, bentley, bioprehrana, balijski, cho-pinovski, citomegalovirus, čengdujski, črkovalnik;
>	pri katerih razmerje med dvojnicami prevzetih besed, ki jih potrjujejo raba ali slovarji slovenskega jezika, še ni bilo ugotovljeno, npr. all-inclusive/all inclusive, bungee jumping/bun-geejumping oz. bandži džamping/bandžidžamping;20
>	pri katerih se je norma pod vplivom kritik, novih spoznanj ali sprememb v jeziku od izdaje SP 2001 že spremenila, npr. Brnik > Spodnji Brnik, Zgornji Brnik, keš > keš, oko-lijski > okoljski, ara -a m > ara -e ž, brucevanje > brucovanje, izgovarjava > izgovorjava, kampprikolica > kamp prikolica, prikolica za kampiranje, Cavačev > Cavazzev/Cavazzov, Aborigin > Aboridžin.
20 Potreba po sprotnem ugotavljanju ustreznih normativnih rešitev pri prevzetih besedah je bila izpostavljena tudi v okviru pripravljanja splošnega razlagalnega slovarja novejšega besedja slovenskega jezika, ki nastaja na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša. Prim. A. Gložančev, P. Kostanjevec, Novejše besedje slovenskega knjižnega jezika - seznam A-O, Jezikoslovni zapiski 12/2, 2006, str. 100.
155
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
Eno od meril za vključitev besed v geslovnik pravopisnega slovarja so homonimne lastno- in občnoimenske besede, npr. Abraham - abraham, Ahasver - ahasver, Ajda - ajda, Beaufort -beaufort, Bog - bog, Čop - čop; Abecednik - abecednik, Airbus - airbus, Akademija - akademija, Amazonka - amazonka.
Geslovnik pravopisnega slovarja je torej omejen na naslednje skupine besed:
1.	Osebna, zemljepisna in stvarna imena, krajšave in druge besede, ki povzročajo težave pri pisanju že v osnovni obliki zaradi:
>	rabe velikih in malih črk, npr. Aleksander Veliki, Anglež, Azteki; Aljaški zaliv, Alpe, Antarktika, Ljubljansko barje; Adidas, Alpsko mleko; albanščina, aspirin/Aspirin, božič; AJPES/Ajpes, BiH;
>	skladenjske ali neskladenjske rabe ločil, npr. Josip Murn - Aleksandrov; Aix-en-Provence, Ljubljana Bežigrad; akad., a. m.; A-diplomski, ABS-zavore, A4-format, agrarno-industrijski;2
>	načel pri podomačevanju prevzetih besed in besednih zvez, npr. Ajshilos/Ajshil, Alasia da Sommaripa, Čankajšek, Celakovsky; Aachen, Abidjan/Abidžan, Anglija, Bodensko jezero; British Museum/Britanski muzej; abbé/abe, adagio, audi, cadillac/kadilak;
>	rabe posebnih ločevalnih znamenj pri prevzetih besedah, npr. Abélard, Ampère, Angstrom, Camôes; Alandsko otočje; à propos;
>	težav pri pisanju skupaj ali narazen, npr. aeroposnetek, avtogaraža, alfa romeo, natanko/na tanko;
>	dvojnic pri zapisovanju skupaj ali narazen, npr. alfažarek/alfa žarek, aperitivbar/aperitiv bar, bledomoder/bledo moder;
>	posebnih glasovnih zvez in neobstojnih samoglasnikov, npr. alinea/alineja, aloa/aloja, amonijak, anesteziolog; črnec, čmrlj.
2.	Osebna, zemljepisna in stvarna imena, simboli, kratice in druge besede, ki povzročajo težave pri pregibanju, npr.
Abélard: z Abélardem/z Abélardom
Agripa: z Agripo/z Agripom
Aleksandrov: z Aleksandrovom
Bush: z Bushem
George: z Georgeem
Aarau: v Aarauu
Al Fatah: Al Fataha
ADSL: ADSL-ja/ADSL-a/ADSL
21 Spremembe pri rabi vezaja in pomišljaja, ki smo jih predlagali v poglavju o pravopisnih pravilih, tj. ukinitev nestičnega vezaja, v slovarju seveda ne bodo uveljavljene, dokler se teh sprememb konsenzualno ne potrdijo stroka in avtorji pravil.
156
KONCEPT PRAVOPISNEGA SLOVARJA
agrumi: agrumov breskev: z breskvijo aktualen: aktualnejši brisati: brišem čemeti: čemim
V slovarju bo na te pisne posebnosti opozorjeno v okviru prikaza slovničnih podatkov ali s ponazarjalnim zgledom.22
3. Pravopisno zahtevnejše tvorjenke (težji primeri iz besedotvorja), kot so:
>	tvorba ženskih oblik in dvojnična norma, npr. akademikinja/akademkinja, apezejevka, carinica, citrarica/citrarka;
>	izlastnoimenski pridevniki iz domačih in tujih podstav, npr. albertvilski (< Albertville), arpadoviški (< Arpadoviči), bonski (< Bonn); Agripov (< Agripa), Balažičev (< Balažic), Krležev (< Krleža), Božičin (< Božica), zlasti tistih, ki povzročajo dvome glede rabe velikih in malih črk v zvezah, npr. Adamovo/adamovo jabolko, Ampèrjev/amperjev/Ampèrov/ amperov zakon, Bangova/bangova bolezen;
>	besedotvorne dvojnice, npr. Abélardev/Abélardov, Ampèrjev/Ampèrov, Anouilhev/ Anouilhov, Camusev/Camusov.
Makrostruktura pravopisnega slovarja je organizirana po absolutni abecedi, pri čemer so vse sprejete besede samostojne iztočnice, izjema so nekatera prebivalska imena moškega in ženskega spola ter pravopisno zahtevnejši svojilni pridevniki iz njih. Prebivalska imena niso samostojne iztočnice, ker bodisi niso pravopisno problematična (Adenčan, Adenčanka) ali pa nimajo potrditev v rabi in v slovarju nakazujejo le možnost za njihovo sistemsko tvorbo (Cazinčan, Cazinčanka). Zato bodo v slovarju prikazana v posebnem razdelku zemljepisnega imena, ki ga uvaja znak ^,23 npr.:
Bangladeš -a m; zem. i. |ur. Ljudska republika Bangladeš; država|: poplave v Bangladešu; hindujec iz Bangladeša; indijska meja z Bangladešem ♦ Bangladeševec, Bangladeševka; Bangladeševčev
Zgradba slovarskega sestavka v specializiranem pravopisnem slovarju
Zgradba slovarskega sestavka oz. mikrostruktura specializiranega pravopisnega slovarja prinaša:
>	zapis besede, tj. iztočnico,
22	Več o tem gl. poglavje Tipski prikaz slovarskih sestavkov v pravopisnem slovarju.
23	O posebnostih in načinu prikaza prebivalskih imen gl. poglavje Tipski prikaz slovarskih sestavkov v pravopisnem slovarju, razdelek Imena bitij.
157
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
>	zapis njenih osnovnih ter izvedenih nepredvidljivih oblik (slovnične posebnosti),
>	besednovrstno določitev iztočnice,
>	pravopisne posebnosti s ponazarjalnim gradivom,
>	eksplicitna slovarska napotila.
Slovar je usmerjevalen zlasti glede zapisa in slovničnih podatkov. Polno zapolnjeni slovarski sestavek ima naslednje dele: glavo z zaglavjem, razlagalno-ponazarjalni del in eksplicitna napotila.
Glava z zaglavjem je obvezna sestavina slovarskega sestavka. V celoti zapolnjeno glavo z zaglavjem sestavljajo: iztočnica, neiztočnična osnovna oblika, izgovarjava ter besednovrstni podatek.
Cartier -a [kartjé kartjeja] m Bialystok -a [bjalístok] m acrylán -a [akrilán] m abé -éja m bájer -ja m asist. okrajš.
Slovarski sestavek uvaja naglašena iztočnica, npr. bléjzer, B-limfocít, Bližnji vzhod. Jakostnega naglasa nimajo nekatere pisno nepodomačene prevzete besede, npr. Blois, Bloomsbury, blues, in besede z obveznimi ločevalnimi znamenji, npr. Abélard, a propos. Pri teh so podatki o naglasnem mestu in kakovosti oz. kolikosti naglašenega samoglasnika razvidni iz izgovarjave, na citatni zapis iztočnice pa opozarja tudi oznaka cit. (citatno), npr.:
Blois -a [bloá bloája] m Bloomsbury -ja [blúmsberi] m blues -a [blúz-] m
Abélard -a [abelár abelárja] m /.../ |cit. Abélard| a propos [a propó] člen. |cit. a propos|
Morebitne iztočnične dvojnice so prikazane z oznakama in ali tudi, npr.:
Abélardov in Abélardev -a -o [abelárjev-] prid. blejskodobrávski -a -o in dobrávski -a -o prid. aliménti -ov tudi aliménti -ov m mn. bélomóder -dra -o tudi bélo móder ~ -dra ~ -o prid. blédo tudi bledó prisl.
Neiztočnične oblike so navedene na način, ki je v slovarjih slovenskega jezika že uveljavljen; iztočnici sledijo:
158
KONCEPT PRAVOPISNEGA SLOVARJA
>	rodilniške končnice pri samostalniku, npr. Abano Terme ~ Term, Babji zob -ega -a, celec -Ica, cevovod -oda, CD-plošča -e, Champs-Elysees --;
>	pregibala za ženski in srednji spol pri pridevniku, npr. avtocestni -a -o, alpsko-dinarski -a -o, alternativen -vna -o, bež----;
>	sedanjiška oblika pri glagolu, npr. apneti -im, bojevati se -ujem se, čemeti čemim.
Morebitne dvojnice neiztočničnih oblik so nakazane z oznakama in oz. tudi, npr. Agrikola -e in -a, Aljoša -e in -a, Bonaparte -a tudi -eja, BBC BBC-ja tudi BBC.
Izgovarjava je navedena v oglatem oklepaju,24 morebitna dvojnična norma se nakazuje z oznakama in in tudi, npr.:
a cappella [a kapela] prisl.
A4-format -a [aštiri-format] m
Aachen -chna [ahan] m
Abelard -a [abelar abelarja] m
AC-adapter -ja [ac s-adapter in ace-adapter] m
accelerando [ačelerando] prisl.
AGRFT AGRFT-ja tudi AGRFT [agsrsfsts]
ANC ANC-ja tudi ANC [aenka in anscs]
Vse slovarske iztočnice so besednovrstno določene. Podatek o besedni vrsti uvajajo oznake, ki sledijo neiztočnični obliki oz. izgovoru iztočnice.
Oznaka	Razvezava oznake	Zgled
člen.	členek ali členkovna zveza	bog ve in bogve člen.
glag. dov.	dovršni glagol	črhniti -em glag. dov.
glag. dvovid.	dvovidski glagol	asociirati -am glag. dvovid.
glag. nedov.	nedovršni glagol	bolščati -im glag. nedov.
m	samostalnik ali samostalniška zveza moškega spola	abonma -ja m
m dv.	dvojinski samostalnik ali samostalniška zveza moškega spola	Dvojčka -ov m dv.
m mn.	množinski samostalnik ali samostalniška zveza moškega spola	Abruci -ev m mn.
medm.	medmet ali medmetna zveza	abrakadabra medm.
predl.	predlog	čez predl.
prid.	pridevnik	astronavtski -a - o prid.
prisl.	prislov ali prislovna zveza	apriorno prisl.
24 O tem, kdaj in kako v slovarju navajamo podatek o izgovoru, gl. poglavje Tipski prikaz slovarskih sestavkov v pravopisnem slovarju, 6.2 Izgovor.
159
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
Oznaka	Razvezava oznake	Zgled
s	samostalnik ali samostalniška zveza srednjega spola	ABK-orožje -a [abeka-orožjej s
s dv.	dvojinski samostalnik ali samostalniška zveza srednjega spola	Belopeški jezeri -ih jezer s dv.
s mn.	množinski samostalnik ali samostalniška zveza srednjega spola	Brda Brd s mn.
štev.	števnik ali števniška zveza	četrti -a - o štev.
vez.	veznik ali vezniška zveza	bodisi vez.
zaim.	zaimek ali zaimkovna zveza	čigar----zaim.
ž	samostalnik ali samostalniška zveza ženskega spola	abscisa -e ž
ž dv.	dvojinski samostalnik ali samostalniška zveza ženskega spola	Ribi Rib ž dv.
ž mn.	množinski samostalnik ali samostalniška zveza ženskega spola	Čateške toplice -ih -ic ž mn.
Preglednica: Besednovrstne oznake v specializiranem pravopisnem slovarju
2. Razlagalno-ponazarjalni del pri lastnih imenih, citatnih besedah in besednih zvezah, kraticah, okrajšavah in simbolih uvaja oznaka s podatkom o pravopisni kategoriji.
Oznaka	Razvezava oznake	Zgled
cit.	citatno	a priori prisl., cit. |vnaprej, brez utemeljitve|
krat.	kratica	ALE -ja tudi ALE m; krat. |Evropski lingvistični atlas|
okrajš.	okrajšava	asist. okrajš. |asistent, asistentka|
oseb. i.	osebno ime	Asteriks -a m; oseb. i. |domišljijsko bitje|
preb. i.	prebivalsko ime	Balti -ov m mn.; preb. i. |skupina plemen|
simb.	simbol	AUD -- [audej m; simb. |avstralski dolar|
stvar. i.	stvarno ime	Abba -e [abaj ž; stvar. i. |glasbena skupina|
Preglednica: Oznake pravopisnih kategorij v specializiranem pravopisnem slovarju
Oznaki s pravopisno kategorijo oziroma glavi z zaglavjem (kadar beseda nima pravopisne oznake) sledi pravopisno obvestilno ponazarjalno gradivo, dopolnjeno z dodatnimi pomenskimi umestitvami oziroma identifikacijami ter pojasnili o okoliščinah rabe, kadar je to potrebno,25 npr.:
Abel -a m; oseb. i. enačbe matematika Nielsa Abela; zgodba o Kajnu in Abelu asasin -a m |pripadnik sekte|: legenda o asasinih
Ariadnin -a -o prid. Ariadnin oče; v zvezi Ariadnina nit Iz ujetosti se je možno rešiti z
25 Obširneje o tem gl. poglavje Tipski prikaz slovarskih sestavkov v pravopisnem slovarju.
160
KONCEPT PRAVOPISNEGA SLOVARJA
Ariadnino/ariadnino nitjo, ki predstavlja povezavo z dušo |rešilno, odrešilno sredstvo| (< Ariadna)
amen medm. Pomagaj mi s svojo milostjo. Amen
asist. okrajš. |asistent, asistentka|: asist. dr. Tomaž Rejec; prim. asist. mag. Polona Brcar AL -- [ael in als] m; simb. |Albanija|: avtomobil z oznako AL
BiH BiH-a tudi BiH m; krat. |Bosna in Hercegovina|: Na volitvah v BiH-u je zmagala nacionalna stranka
Ponazarjalno gradivo ima v specializiranem pravopisnem slovarju pomembno funkcijo prikazati vse tiste zapisovalne posebnosti, ki jih pri besedah ni mogoče zajeti z zapisom besede v iztočnični obliki, in podatke, ki jih tradicionalno navajamo v zaglavju slovarskega sestavka, jih pa uporabniki v pravopisnem priročniku pričakujejo in iščejo, kadar jih potrebujejo za suvereno pisno sporazumevanje ali za konkretizacijo abstraktnih pravopisnih pravil. Pri pripravi specializiranega pravopisnega slovarja si prizadevamo, da bi v ponazarjalno gradivo zajeli aktualne in avtentične besedilne zglede, iz katerih so razvidne slovnične lastnosti in druge posebnosti iztočnične besede, med njimi zlasti:
>	raba v neimenovalniških sklonih, npr. zaradi neobstojnega polglasnika (aksel), preglasa (avdiovodič), kategorije živosti (bordojec, citroen) ali posebnosti pri pregibanju (Bulgakov); aksel -sla m trojni aksel; program z dvojnim akslom
avdiovodič -a m avdiovodič v slovenskem in nemškem jeziku; vodeni ogled s pomočjo avdiovodiča; Njegova žena vodi turiste skozi hišo z avdiovodičem; Odločili so se za nakup avdiovodičev
bordojec -jca m kozarec bordojca; Pili so bordojec/bordojca; Nazdravil je z bordojcem citroen -a [citroen in sitroen] m |vrsta vozila znamke Citroen|: najmanjši citroen; Prodam avtoradio za citroen/citroena; Vozim citroen/citroena; Med gospodarskimi vozili so cenjeni tudi citroeni
Bulgakov -a m; oseb. i. roman Mihaila Bulgakova; povesti Bulgakova; Navdušen je bil nad Bulgakovom
>	oblika primerniške stopnje pri pridevnikih in prislovih, pri čemer je iz ponazarjalnega zgleda razvidna ali tvorba s prislovom bolj ali s priponskimi obrazili (-ejši, -ši, -ji) oz. dvoj-nična norma;
adaptiran -a -o prid. Virus postaja vse bolj adaptiran na ljudi; Prostor je bil adaptiran leta 2003
bioaktiven -vna -o prid. Ječmen je bolj bioaktiven kot pšenica
aktualen -lna -o prid. Oglas je še vedno aktualen; Vprašanje terorizma je vse aktualnejše; Ta tema je danes še aktualnejša kot pred leti
aristokratsko prisl. Prostori so zelo aristokratsko opremljeni; Vedla se je bolj aristokratsko od aristokratov
161
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
čudovito prisl. Kako čudovito preživet dan!; čudovito lep obraz; Kaj je čudovitejše kot ta zakrament?; Brati je čudovito, slastno - vnovič brati še bolj čudovito, še bolj slastno
>	sklonljivost oz. nesklonljivost pri prilastkih pred imeni in predimkih;
abé -eja m Pogovor z abejem mu je koristil; pred imenom Izbral je abeja Pierra
dón -a m |gospod|: Srečali so se doni z različnih posestev; pred imenom don Corleone; šesti
film o donu Camillu
Don Cárlos ~ -a [don kárlos] m; oseb. i. kralj Don Carlos; Podpirali so Don Carlosa in njegove potomce
>	raba prostorskega predloga v oz. na in njegovega nasprotnostnega para iz oz. z pri zemljepisnih imenih;
Aljáska -e ž; zem. i. |zvezna država|: naftne vrtine na Aljaski; losos z Aljaske ♦ Aljaščan, Aljaščanka
Áden -dna m; zem. i. |mesto|: pristanišče v Adnu; Potovali so iz Adna do Rdečega morja ♦ Adenčan, Adenčanka
Blejska Dobráva -e -e ž; zem. i. |kraj|: blagoslov konj na/v Blejski Dobravi; Odpeljali smo se na/v Blejsko Dobravo; smučarka z/iz Blejske Dobrave; zgodovina Blejske Dobrave ♦ Dobravčan/Dobravec, Dobravčanka/Dobravka; Dobravčanov/Dobravčev
>	ponazoritev rabe vrstnega pridevnika, pri čemer posebno pozornost namenjamo tistim pridevnikom, ki so homonimni z določno obliko kakovostnih pridevnikov;
abscisni -a -o prid. abscisna in ordinatna os acetilsalicilni -a -o prid. acetilsalicilna kislina
alternativen -vna -o prid. Njegov pristop je bolj alternativen; alternativno reševanje sporov
alternativni -a -o prid. alternativna medicina; alternativni viri energije
>	raba stalnih besednih zvez in frazeoloških enot;
adzúki -ja m |fižol|: zelenjavna mineštra iz adzukija; solata z adzukijem; nesklonljivo v zvezi adzuki fižol solata z adzuki fižolom in kalčki
dédek -dka m obisk babice in dedka; domišljijsko ime v zvezi dedek Mraz; dedek Samonog aliánsa -e ž člani alianse; v zvezi sveta/Sveta aliansa |nekdaj meddržavna zveza| Ádamov -a -o prid. Adamov greh; v zvezi Adamovo jabolko Imel je bulico nad Adamovim/ adamovim jabolkom |del telesa|; v zvezi Adamov kostum Kdor spi v Evinem/evinem oziroma Adamovem/adamovem kostumu, ima rad svobodo |gol, nag| (< Adam) báriton -a m očetov mehki bariton; pesem za zbor in solo bariton; nesklonljivo v zvezi bariton saksofon virtuoz na bariton saksofonu baritonskem saksofonu
>	skladenjska raba pisnih leksikalnih krajšav oziroma simbolov, okrajšav, kratic, pri čemer z
162
KONCEPT PRAVOPISNEGA SLOVARJA
izbranimi zgledi ponazarjamo njihovo stičnost ob vključevanju v besedilo in rabo, kadar so sestavina tvorjenk ali besednih zvez.
ar -a m ar velika površina (1 a); V lasti imajo najmanj 10 arov kmetijskih zemljišč (10 a); prim. a
akad. okrajš. |akademik, akademikinja, akademski|: knjiga akad. prof. dr. Franceta Kidriča; Metka Kraševec, akad. slikarka
AC2 -- [acà in acé] ž; krat. |avtocesta|: AC Hoče-Arja vas; prim. AC-obroč, AC-odsek AA-baterija -e ž polnilec AA-baterij baterij AA
V razlagalno-ponazarjalnem delu skušamo z uvedbo pomenskih pojasnil in identifikacij med pokončnicama uporabnika napotiti k problematičnim pravopisnim kategorijam, kakor je bilo uveljavljeno v pravopisnih slovarjih že doslej in kar ponazarjamo v tipskem prikazu slovarskih sestavkov na več mestih. Če pa besedilo med pokončnicama uvaja posebna oznaka ali pojasnilo, njihova vloga ni več identifikacijska, temveč je podrejena obvestilnosti, ki jo nakazuje spredaj stoječa oznaka, npr.:
>	ur. (uradno):
Čile -a m; zem. i. |ur. Republika Čile; država|: izbruh vulkana v Čilu; otoki na jugu Čila; Trgovinski sporazum med Jugoslavijo in Čilom ♦ Čilenec, Čilenka; Čilenčev
>	skr. za (skrajšano ime za):
Atlantik -a m; zem. i. | skr. za Atlantski ocean|: jadralska dirka čez Atlantik; ribolov na severnem Atlantiku; otok v Atlantiku; Nad severnim Atlantikom se bo zadrževalo območje nizkega zračnega pritiska; prim. Atlantski ocean
>	cit. (citatno):
après-ski [apre-ski] prisl. |cit. après-ski; po smučanju|: après-ski bar; après-ski ponudba; après-ski obutev
>	pod. za (podomačeno za):
Ču Enlaj ~ -ja m; oseb. i. |pod. za Zhou Enlai|: Poimenovan je po Ču Enlaju; srečanje Nixona s Ču Enlajem
>	nad. za (nadomestno za):
Ôtok Otoka m; zem. i. |nad. za Velika Britanija|: kraljeva poroka na Otoku; Družina se je pred dvema letoma preselila z Otoka v upanju na mirnejše in varnejše življenje
>	nem. (nemško), ital. (italijansko), madž. (madžarsko):
Beljak -a m; zem. i. |nem Villach; mesto|: župan Beljaka; Alpsko-jadranska mediateka v
163
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
Beljaku sodi med najsodobnejše knjižnice na Koroškem; povezava med Ljubljano in Beljakom ♦ Beljačan, Beljačanka
Centa -e ž |ital. Tarcento, Tarcint; kraj|: Udeležila se je tečaja slovenščine v Čenti; pot v
Čento; folklorni plesalci iz Čente ♦ Čentar, Čentarka; Čentarjev
Čentiba -e ž; zem. i. |madž. Csente; kraj|: čistilna naprava v Čentibi pri Lendavi; Pridite
v Čentibo na tekmo!; Nasproti mu je pripeljal 27-letni voznik iz Čentibe ♦ Čentibčan,
Čentibčanka
Razlagalno-ponazarjalni del slovarskega sestavka se pri besedah, izpeljanih iz lastnih imen, in nekaterih redkih drugih zaključi s podatkom o izhodiščni (netvorjeni) besedi, npr.:
aaravski -a -o [arauski] prid. aaravski nogometaši (< Aarau) adisabebski -a -o prid. adisabebski evkaliptusi (< Adis Abeba) ajaški -a -o prid. ajaško letališče (< Ajaccio)
Cageev -a -o [kejdžev-] prid. Cageev Koncert za klavir in orkester; Cageeva vloga v
akcijskem filmu (< Cage)
agov -a -o prid. agov odposlanec (< aga)
apezejevka -e ž |pripadnica društva|: bivša apezejevka; apezejevke in apezejevci (< APZ)
Za uvedbo tega podatka smo se odločili, potem ko smo pridevnike osamosvojili iz t. i. slovarskega gnezda in jih v slovarju prikazujemo v samostojnem slovarskem sestavku. To je pomembno ne le zaradi večje praktične vrednosti priročnika, ker bi se sicer zaradi abecedne oddaljenosti med iztočnicama lahko izgubila povezanost izhodiščne besede in pridevnika, npr. ajnštajnij - Einstein, apezejevec - APZ, temveč tudi zaradi pomenskega razlikovanja pri homonimnih iztočnicah (apaški - Apači, Apače; ajdovski - ajd, Ajdovščina):
apaški1 -a -o prid. apaška občina (< Apače)
apaški2 -a -o prid. apaški poglavar; apaška meja (< Apači)
ajdovski -a -o prid. ajdovska deklica (< ajd, < Ajdovščina)
Razlagalno-ponazarjalnemu delu sledijo eksplicitna slovarska napotila, ki jih uvaja vodilka prim. (primerjaj). Z njo povezujemo naslednje slovarske iztočnice, npr.:
>	kratice in zloženke s kratično prvo sestavino (ABS - ABS-zavore);
>	različno pisane priredne zloženke (afriško-azijski - afroazijski);
>	kratice in iz njih nastale poimenovalne enote (ADAC - Adac);
>	kratice in okrajšave ter njihove razvezave (AI - Amnesty International; angl.-slov.
-	angleško-slovenski);
>	lastna imena in njihove skrajšane različice (Bajkalsko jezero - Bajkal; Krajnska čbelica
-	Čbelica);
>	merske enote in merske simbole (A - amper);
>	blagovne znamke in iz njih nastala občnoimenska poimenovanja (Apaurin - apavrin);
164
KONCEPT PRAVOPISNEGA SLOVARJA
>	zemljepisna imena na -sko in -ško srednjega spola z varianto v ženskem spolu (Češko
-	Češka).
V specializiranem pravopisnem slovarju ni stilističnih napotkov in zato tudi ne stilnih, zvr-stnih in čustvenostnih oznak. Normativnost v slovarju je nakazana:
>	z razmerjem med variantami, kjer si bomo prizadevali za poenotenje norme in ločevanje med enakovrednimi in neenakovrednimi dvojnicami v knjižnem jeziku, in sicer z oznakami in, tudi in gl. (glej),26
>	z ležečim tiskom, s katerim v slovarskem sestavku usmerjamo k ustreznejši in v rabi že uveljavljeni možnosti pisanja nekaterih zloženk27 (aperitivbar - aperitivni bar; ABS-zavore
-	zavore ABS) oz. opozarjamo na že uveljavljeno domačo sopomenko ob prevzeti besedi (broker - borzni, podjetniški zavarovalniški posrednik; airbag - zračna blazina); slednje so zapisane v običajnem oklepaju.28
26	Podrobneje o prirednih oznakah in razmerju med vezalnimi (in, ali), dopolnjevalnimi (tudi, poleg) in pojasnjevalnimi (nekateri, dobesedno, sicer ...) pri H. Dobrovoljc, Praktični vidiki normiranja v slovarjih, Jezikoslovni zapiski, 1999.
27	Taka rešitev je napovedana že v pravilih (§ 418): namesto mesoizdelki bolje mesni izdelki.
28	Podrobneje ponazarjamo tipografsko nakazano normativnost ob konkretnih zgledih v poglavju Tipski prikaz slovarskih sestavkov v pravopisnem slovarju, v razdelku 3.1 Prevzemanje občnih poimenovanj.
165
TIPSKI PRIKAZ SLOVARSKIH SESTAVKOV V PRAVOPISNEM SLOVARJU
Obvestilnost pravopisnega slovarja je omejena na probleme izrazne in oblikoslovne (deloma tudi skladenjske) ravnine jezika, pri ugotavljanju katerih se sklicujemo na že predstavljene analize uporabnikovih zadreg pri jezikovni rabi. Te analize dopolnjujemo z ugotavljanjem dvojnične norme v knjižnem jeziku, npr. agencija/agencija; Afričan/Afričan; AC-obroč [acs-obroč in ace-obroč]; z Abelardom/Abelardem; Abelardov/Abelardev; Amperjev/Amperov; akvarel barvice/akvarelbarvice; ahilova/Ahilova peta; Aljoša -e/-a; amper -ja/-a; ABS ABS-a/ ABS, študent im. mn. študentje/študenti, oziroma s primerjavami stanja v knjižni in pogovorni normi (Marko -a/-ta; brucevanje/brucovanje), ki na drug način odražajo bodisi jezikovno neu-staljenost bodisi razkorak med realno in idealno jezikovno prakso. Tretje merilo za ugotavljanje problematičnosti, ki bo prikazana v specializiranem normativnem priročniku, so odkloni od sistemskih, tj. značilnih jezikovnih vzorcev.
Zasnova in zgradba slovarskih sestavkov se nanašata zlasti na zapisovalne probleme, ki jih lahko na grobo opredelimo kot težave, povezane z:
>	razmerjem glas - črka, npr. izgovor črke l v samostalnikih stol in predal,
>	zapisom skupaj ali narazen, npr. visoko usposobljen - visokorasel,
>	rabo velike in male začetnice, npr. prometni babilon - stolp v Babilonu,
>	rabo ločil in posebnih pisnih znamenj, npr. O'Neill, črno-bel, 2001-2010,10 %, 12,4 °C,
>	zapisom prevzetih besed, npr. bypass - bajpas,
>	oblikoslovnimi in besedotvornimi posebnostmi, zlasti težavnimi sklonskimi in besedo-
167
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
tvornimi oblikami, npr. pisec: intervju s piscem, piščev vidik; oboa: igra na oboo, trio oboj; Bonn: Bonnčan, bonski; Pengov: s Pengovom, Pengovov. Tipski prikaz slovarskih sestavkov v pravopisnem slovarju v nadaljevanju sistematično podaja načine prikaza navedenih posebnosti v slovarju, specializiranem za pravopisna vprašanja.
1 PRIKAZ POSEBNIH PISNIH ZNAMENJ
Slovar prikazuje rabo posebnih pisnih znamenj v lomljenem oklepaju, tako da ponazarja znak bodisi v besedilu bodisi skupaj z drugimi pisnimi znamenji, števkami, ločili ali črkami s poudarkom na stičnosti teh znamenj.
a a-ja tudi a m |črka|: mali a; od a do ž; Hodi v prvi a razred (1. a razred); zlog z a-jem; stavek s petimi a-ji; ton a
alfa -e ž |grška črka (a)|: Žarki so razdeljeni po grškem abecednem redu alfa, beta, gama; od alfe do omege; Izračunaj kot alfa; Kovina seva močne žarke alfa; Mahovi vsebujejo karotena alfa in beta; |vozilo|: Hitra alfa je vozniku ušla iz rok
afgan -a m |denarna enota|: tri tisoč afganov (3000 AFN)
cent -enta m |stotina denarne enote|: bon za petdeset centov popusta; |utežna mera|: dvesto centov bakra (200 c Cu); prim. c
cela -e ž presežek v višini ena cela štiri milijona evrov (1,4 mil./mio. €)
amper -ja tudi -a m |merska enota|: 230 amperjev/amperov varilnega toka (230 A); prim. A amperski -a -o prid. amperska baterija; amperska varovalka; |merska enota|: 65 amperskih ur električne energije (65 Ah); prim. A
angstrem -a m |merska enota|: 10 do 20 angstremov (10-20 A) (< Angstrom); prim. A Celzij -a m |merska enota|: deset stopinj Celzija (10 °C); minus tri stopinje Celzija (-3 °C); prim. C
centigram -a m |merska enota|: petnajst centigramov šipka (15 cg); tehtnice z občutljivostjo do pet centigramov (5 cg); prim. cg
cm2 -- [c sms in ceem na kvadrat/na drugo] m; simb. |kvadratni centimeter|: Površina čmrljevih kril znaša 0,7 cm2; Kletke za kokoši nesnice imajo 450 cm2 življenjskega prostora; Vrtna cev za zalivanje ima dotok s presekom 4 cm2
cm3 -- [csms in ceem na kub/na tretjo] m; simb. |kubični centimeter|: Prostornina lobanje pri moških znaša povprečno 1450 cm3; pomnilniška kartica s prostornino 0,60 cm3; Gostota žvepla je 2,1 g/cm3
avgust -a m sredi avgusta; v datumu 1. avgusta 2008 (1. 8. 2008)
četrti2 -a -o vrstil. štev. (4.): četrti odstavek 25. člena; četrti del nadaljevanke (4. del);
168
TIPSKI PRIKAZ SLOVARSKIH SESTAVKOV V PRAVOPISNEM SLOVARJU
Prireditev bo četrtega aprila ob četrti uri (4. aprila/4. 4. ob 4. uri/4h/4.00); Menjal je iz četrte v tretjo prestavo
2 PRIKAZ RABE VELIKE IN MALE ZAČETNICE
Veliko začetnico v prvi besedi v povedi in znotraj povedi prikazujemo posredno, s stavčnimi ponazarjalnimi zgledi, ki jih za razliko od besednozveznih zgledov pišemo z veliko začetnico, kadar so povedi, npr.:
abonma -ja m vpis filmskega abonmaja; Mladina se vključuje tudi v program Zelenega
abonmaja; Predstava bo za vse z abonmajem in za izven
abscisa -e ž vzporednica abscisi; Vse vrednosti abscis se spremenijo
Aden -dna m; zem. i. |mesto|: pristanišče v Adnu; Potovali so iz Adna do Rdečega morja
♦	Adenčan, Adenčanka
adijo medm. Poslovil se je: »Adijo!«
aga -e tudi -a m mavzolej Mohameda age; Bojeval se je s Hasanom ago
Velika začetnica se nanaša na zapis lastnih imen, kar ponazarjamo s slovarskimi oznakami za osebno, zemljepisno in stvarno lastno ime, npr.:
Boccaccio -a [bokačo] m; oseb. i. novele Giovannija Boccaccia; Humanizem se je pojavil v Italiji v 14. stoletju s Petrarko in Boccacciem
Afrika -e ž; zem. i. |celina|: azilni urad EU v Afriki; spominki iz Afrike; dobrodelni koncert za Afriko ♦ Afričan, Afričanka
Apollo -a [apolo] m; stvar. i. |vesoljsko plovilo|: posadka Apolla; film o Apollu 13
Slovarsko prikazovanje posebnosti, povezanih z rabo velike in male začetnice, je utemeljeno tudi takrat, ko govorimo o spremembi referenčnega razmerja, kjer je raba velike začetnice vzpostavljena zaradi prepoznavnosti in razlikovanja z občnim imenom. Kategorije, ob katerih predstavljamo kontrastivno zapis z malo in veliko začetnico, so v slovarju naslednje:
> med enakozvočnim prebivalskim imenom (prikazanim v posebnem slovarskem razdelku ali kot samostojna iztočnica) in občnim imenom: abesinka -e ž |mačka|: vzrejališče abesink
Abesinija -e ž; zem. i.; nekdaj |Etiopija; država|: vojna v Abesiniji; kralj Abesinije
♦	Abesinec, Abesinka; Abesinčev
amerikanec -nca m |avto|: rdeči amerikanec; |konj|: Tekmuje z amerikancem Amerikanec -nca m; preb. i. |ameriški priseljenec|: Dva domačina Amerikanca sta se vrnila za tri mesece v domovino; slovenski Amerikanci; Poročila se je z Amerikancem
169
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
afganistanec -nca m |droga|: kilogram rjavega afganistanca; |pes|: leglo afganistancev Afganistanec -nca m; preb. i. ameriški Afganistanec; Potoval sem z Afganistancem Saidom; kulturno izročilo Afganistancev (< Afganistan)
>	med enakozvočnim stvarnim imenom in iz njega sekundarno nastalim občnim imenom: citroén -a [citroén in sitroén] m |vrsta vozila znamke Citroën|: najmanjši citroen; Prodam avtoradio za citroen/citroena; Vozim citroen/citroena; Med gospodarskimi vozili so cenjeni tudi citroeni
Citroën1 -a [citroén in sitroén] m; oseb. i. Bil je najstarejši sin francoskega tovarnarja Andrea Citroëna
Citroën2 -a [citroén in sitroén] m; stvar. i. |blagovna znamka|: Podjetje se ukvarja s servisiranjem vozil znamke Citroën; Zmagal je s Citroënom C2 Super 1600; |podjetje|: slovenska podružnica Citroëna; Pri razvoju najnovejšega modela so v Citroënu poskrbeli za nekaj izvirnih rešitev
>	pri skrajšanih lastnih imenih, ki so homonimna z občnimi poimenovanji: akademija -e ž slavnostna akademija; vojaška akademija; Bil je član mnogih evropskih akademij
Akademija -e ž; stvar. i. |skr. za Slovenska akademija znanosti in umetnosti; ustanova|: močna odvisnost Akademije od države; prim. Slovenska akademija znanosti in umetnosti
barje -a s šotno barje na Pokljuki; Ljubljansko barje je edini primer nižinskega visokega barja v Sloveniji; prenosna razstava o barjih
Barje -a s; zem. i. |skr. za Ljubljansko barje; pokrajina|: Na Barju je odlagališče odpadkov; pritok Ljubljanice z Barja; avtocestni odsek med Malencami in Barjem ♦ Barjan, Barjanka; prim. Ljubljansko barje
brdo -a s Pognal se je po strmem brdu; S prelaza se razgrne panorama furlanskih brd Brda Brd s mn.; zem. i. | skr. za Goriška brda; pokrajina|: martinovanje v Brdih; Trto so v Brda prinesli že Rimljani; vino iz Brd ♦ Bric, Brika; Bričev; prim. Goriška brda
cérkev -kve ž slike in kipi v krščanskih cerkvah; zbirka baročne umetnosti iz cerkve sv. Jurija v Škalah
Cérkev -kve ž; stvar. i. |skr. za Katoliška cerkev, Evangeličanska cerkev, Pravoslavna cerkev; ustanova|: zgodovinsko okolje nastanka Cerkve
Posebnost so nadomestne občnoimenske zveze, ki jih je mogoče uporabiti namesto lastnega imena. V slovarju so navedene pri občnoimenski iztočnici, med pokončnicama pa je zapisana lastnoimenska sinonimna ustreznica:
170
TIPSKI PRIKAZ SLOVARSKIH SESTAVKOV V PRAVOPISNEM SLOVARJU
celina -e ž reliefna karta celin; v zvezi stara celina |Evropa|; v zvezi črna celina |Afrika|; v zvezi bela celina |Antarktika|
Izjemoma nekatere nadomestne zveze dobijo status lastnega imena, kjer se uveljavlja zapis z veliko začetnico:
Afriški rog -ega -a m; zem. i. |nad. za Somalija in del Etiopije|: boj proti lakoti na/v Afriškem rogu; države Afriškega roga
Afroditin otok -ega otoka m; zem. i. |nad. za Ciper|: obisk na Afroditinem otoku; razdelitev Afroditinega otoka
Črni revirji -ih -ev m mn.; zem. i. |nad. za Trbovlje, Zagorje, Hrastnik|: zasavski Črni revirji; delavsko gibanje v Črnih revirjih
Otok Otoka m; zem. i. |nad. za Velika Britanija|: kraljeva poroka na Otoku; Družina se je pred dvema letoma preselila z Otoka v upanju na mirnejše in varnejše življenje ♦ Otočan, Otočanka
2.1 IMENA BITIJ
Imena bitij so v slovarju označena z oznako oseb. i. (osebno ime, vključno z veroslovnimi in bajeslovnimi imeni) ali z oznako preb. i. (prebivalsko ime), podrobnejše razlikovanje v okviru posameznega tipa pa je podano s pomensko identifikacijo, npr. |bajeslovno bitje|, |domišljijsko bitje|, |veroslovno bitje|, |vzdevek|, |pripadnik plemena|, |ljudstvo| in podobno.
Abel -a m; oseb. i. enačbe matematika Nielsa Abela; zgodba o Kajnu in Abelu Ahiles Ahila m; oseb. i.; gl. Ahil
Alipaša -e in -a m; oseb. i. sprejem pri Varvarju Alipaši/Alipašu; vojskovanje z Alipašo/ Alipašem
Azijec -jca m; preb. i. Najljubša začimba Azijcev je ingver; Poročila se je z Azijcem (< Azija) Azijka -e ž; preb. i. enakopravnost Azijk in Afričank (< Azija) Balkanec -nca m; preb. i. visokorasli čedni Balkanec; stereotipni lik Balkanca; Spoprijateljil se je z Balkancem (< Balkan)
Beneški Slovenec -ega -nca m; preb. i. Bil je zaveden Beneški Slovenec; avtonomija Beneških Slovencev (< Beneška Slovenija)
Aleksandrov -a m; oseb. i. |vzdevek|: pesmi Josipa Murna - Aleksandrova; življenje Aleksandrova; Živel je z Aleksandrovom
Ahac -a m; oseb. i. Z Mojco in Ahacem je prepotoval Evropo; kot vzdevek predavanja Dušana Pirjevca - Ahaca
Antigona1 -e ž; oseb. i. |bajeslovno bitje|: mit o Antigoni
Amon -a m; oseb. i. |veroslovno bitje|: tempelj boga Amona
Asteriks -a m; oseb. i. |domišljijsko bitje|: dogodivščine Asteriksa in Obeliksa
171
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
Apači -ev m mn.; preb. i. |pleme|: Apači iz Oklahome; poglavar plemena Apačev/Apači Arijci -ev m mn.; preb. i. |ljudstvo|: vedski Arijci; vzhodna veja Arijcev
Slovar v ponazarjalnem gradivu predstavlja najbolj tipične zveze, v katerih se pojavlja osebno ime, s čimer uporabniku pomaga pri identifikaciji osebe, in sicer z navajanjem celotnega imena osebe, njegovega interesnega področja oz. lastnosti, zaradi katere osebo prepoznavamo kot znamenito:
Alyn -a [alen] m; oseb. i. pesmi Marca Alyna
Akihito -a m; oseb. i. četrti vnuk cesarja Akihita; obisk pri Akihitu
Althusser -rja [altizer] m; oseb. i. filozofija Louisa Althusserja; Se strinjaš z Althusserjem?
Altman -a m; oseb. i. režija Roberta Altmana; Nobelovo nagrado so podelili Sydneyu
Altmanu
Andric -a [andrič] m; oseb. i. roman Iva Andrica; pogovor z nobelovcem Andricem
Posebnosti pri imenih bitij so največkrat povezane z njihovo homonimnostjo z občnimi imeni, npr. posamostaljene pridevniške oblike:
Aleksander Makedonski -dra -ega m; oseb. i. bitke Aleksandra Makedonskega; Primerjajo ga z Aleksandrom Makedonskim
Anžuvinski -ega m; oseb. i. |pripadnik rodbine|: Henrik Anžuvinski; alegorične romance Reneja Anžuvinskega; Po tastu Ludviku Anžuvinskem je podedoval ogrsko krono Celjski1 -ega m; oseb. i. |pripadnik rodbine|: Herman Celjski; Friderik II. Celjski; Cesar je povzdignil Friderika Žovneškega v grofa Celjskega
Težave pri ločevanju občnoimenskega od lastnoimenskega dela imena imajo jezikovni uporabniki tudi pri:
>	osebnih imenih s predložnim lastnoimenskim stalnim pridevkom; Andrej iz Loke -a — m; oseb. i. življenjepis stavbarja Andreja iz Loke
>	sestavljenih imenih mitologiziranih bitij z domišljijskimi imeni, kot sta npr. dedek Mraz, muca Copatarica; v slovarju jih prikazujemo kot ponazorjalno gradivo pri ustrezni obč-noimenski besedi, uvaja pa jih pojasnilo domišljijsko ime v zvezi;
dedek -dka m obisk babice in dedka; domišljijsko ime v zvezi dedek Mraz; dedek Samonog muca -e ž kužki in muce; domišljijsko ime v zvezi muca Copatarica; muca Maca
>	poimenovanju ljudi po rasni, nazorski, verski in drugi pripadnosti.
baltid -a m |pripadnik rase|: razlike med nordijci in baltidi; značilnosti baltidov agnostik -a m |pripadnik nazora|: združenje agnostikov in ateistov amiš -a m |pripadnik verske skupnosti|: ameriški amiši; Živela je z amišem; skupnost amišev v ZDA
172
TIPSKI PRIKAZ SLOVARSKIH SESTAVKOV V PRAVOPISNEM SLOVARJU
anabaptist -a m |pripadnik verskega gibanja|: nizozemski anabaptisti; preganjanje
anabaptistov ali prekrščevalcev
asasin -a m |pripadnik sekte|: legenda o asasinih
anglikanec -nca m |pripadnik vere|: pogovor z anglikancem; angleški anglikanci; 70 milijonov anglikancev
cistercijanec -nca m |pripadnik reda|: menih cistercijanec v Stični; katekizem cistercijanca Lenarta Pacherneckerja; ustanovitelj reda cistercijancev
Pri teh poimenovanjih navadno navajamo moško obliko, v redkih primerih, zlasti če so pravopisno problematične še z drugih vidikov, navajamo tudi ženske oblike:
belec -lca [belec belca tudi beuca] m |pripadnik rase|: zveza belca s temnopolto žensko; prevlada belcev; |bela žival|: Vpregel bom svoja konja belca
belka -e [belka tudi beuka] ž |pripadnica rase|: značilne rasne razlike med belkami in črnkami; |ptica|: Raziskav o belki je malo, ker je redka in zaščitena; |bela žival|: Peljem belko do vode
črnec -nca m |pripadnik rase|: Poročila se je s črncem; Najbolje so zapeli trije črnci; diskriminacija črncev
črnka -e ž |pripadnica rase|: mlada črnka; ameriške črnke; |črna žival|: krava črnka
Imena prebivalcev prikazujemo pri zemljepisnem imenu v ločenem razdelku slovarskega sestavka, ki ga uvaja znak ♦, npr.:
Celje -a s; zem. i. |mesto|: V Celju poteka festival Dnevi komedije; Preselila sta se v Celje; Ministrica se je danes srečala z mladimi iz Celja in okolice ♦ Celjan, Celjanka Aragonija -e ž; zem. i. |pokrajina|: požari v Aragoniji; gostje iz Aragonije; zveza Katalonije in Aragonije ♦ Aragonec, Aragonka; Aragončev
Arizona -e ž; zem. i. |zvezna država|: guverner Arizone; nova odkritja o kraterju v Arizoni; Organiziramo izlet v Arizono; senator iz Arizone ♦ Arizonec, Arizonka; Arizončev
Azija -e ž; zem. i. |celina|: podnebje v Aziji; izvoz v Azijo; pohištvo iz Azije; države srednje in jugovzhodne Azije ♦ Azijec, Azijka; Azijčev
Prebivalska imena so samostojne iztočnice le, kadar gre za pogosto rabljena imena ali imena, pri katerih so uporabniki pogosteje v zadregi glede zapisa ali rabe začetnice, npr.:
> pri imenih pripadnikov plemen in ljudstev oziroma plemen samih;
Anglosas -a m; preb. i. |pripadnik germanskih plemen|: potomci Anglosasa Wulfstana Anglosasi -ov m mn.; preb. i. |germanska plemena|: bitke med Vikingi in Anglosasi; narečja Anglosasov
Anglosasinja -e ž; preb. i. |pripadnica germanskih plemen|: rdečelasa Anglosasinja Avari -ov m mn.; preb. i. |pleme|: napadi Avarov
173
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
>	pri imenih, homonimnih občnoimenskim poimenovanjem; arabec -bca m |konj|: čistokrvni arabec; rejec arabcev
Arabec -bca m; preb. i. izraelski Arabec; Poveljstvo si je delil z Arabcem; sunitski Arabci; obisk Arabcev; stereotipi o Arabcih (< Arabija)
burgundec -dca m |vino|: modri burgundec; kozarec burgundca; Postregli so z nemškim belim burgundcem
Burgundec -dca m; preb. i. Leta 1430 so Burgundci ujeli Ivano Orleansko; vojskovodja Burgundcev (< Burgundija)
>	pri imenih, pri katerih se je norma glede na zadnjo kodifikacijo spremenila; Aboridžin -a m; preb. i. |prvotni prebivalec Avstralije|: mlad Aboridžin; Aboridžini živijo v Avstraliji že več desettisoč let
Aboridžinka -e ž; preb. i. |prvotna prebivalka Avstralije|: Aboridžinka Cathy Freeman; olimpijski uspehi Aboridžink
>	pri imenih, ki so nastala iz večbesednih zemljepisnih imen;
Belokranjec -jca m; preb. i. Iščem sostanovalca Belokranjca; pevski nastop Belokranjcev (< Bela krajina)
Beneški Slovenec -ega -nca m; preb. i. Bil je zaveden Beneški Slovenec; avtonomija Beneških Slovencev (< Beneška Slovenija)
Črnogorec -rca m; preb. i. visokorasli Črnogorec; V finalu se bo pomeril s Črnogorcem Vasom; narodnostna skupnost Črnogorcev (< Črna gora)
>	pri imenih, ki jih je zaradi podobnosti mogoče zamenjati.
Afričan -a in Afričan -ana m; preb. i. priseljeni Afričan; življenje Afričanov v Angoli (< Afrika)
Afrikanec -nca m; preb. i. |Afričan burskega rodu|: Z mladim Afrikancem sta ustanovila manjše podjetje
Afričanka -e ž; preb. i. 28-letna Afričanka; stereotipne podobe Afričank; ravnanje las pri Afričankah (< Afrika)
Afrikanka -e ž; preb. i. |Afričanka burskega rodu|: Afrikanka iz Cape Towna; srečanje belopoltih Afrikank
2.2 ZEMLJEPISNA IMENA
Zemljepisna imena prikazujemo v slovarju z oznako zem. i. (zemljepisno ime). Vsa zemljepisna imena so podrobneje kategorizirana glede na to, kaj zaznamujejo. Kategorizacijo zemljepisnih imen v slovarju nakazujemo s splošnimi pomenskimi identifikacijami, ki naj bi uporab-
174
TIPSKI PRIKAZ SLOVARSKIH SESTAVKOV V PRAVOPISNEM SLOVARJU
niku olajšale povezavo med slovarskimi iztočnicami ter pomenskimi kategorijami v pravopisnih pravilih (§ 61-76), pri čemer smo skušali zajeti čim širše polje pravopisno zahtevnejših zemljepisnih kategorij. V slovarju navedena pomenska pojasnila služijo izključno kot vodilo za prepoznavanje problematičnih pravopisnih kategorij in nimajo posebne enciklopedične vrednosti. Če zemljepisno lastno ime poimenuje danosti različnih kategorij, le-te navajamo v okviru enega slovarskega sestavka, če pa zaradi neprekrivnosti ponazarjalnega gradiva tega ni mogoče izpeljati, uvajamo več homonimnih iztočnic, npr.:
Abu Dabi ~ -ja m; zem. i. |mesto; emirat|: dirkališče v Abu Dabiju; avtocesta med Dubajem in Abu Dabijem ♦ Abudabijčan, Abudabijčanka
Altaj1 -a m; zem. i. |ur. Republika Altaj; avtonomna republika|: Teletsko jezero v Altaju; meja med Kitajsko in Altajem ♦ Altajec, Altajka; Altajčev
Altaj2 -a m; zem. i. |gorovje|: paleolitske najdbe na Altaju; šamani z Altaja; Izognil se je nevihtam nad Altajem
Bistrica1 -e ž; zem. i. |kraj|: Prodamo kmetijo v Bistrici; harmonikarji iz Bistrice
♦	Bistričan, Bistričanka
Bistrica2 -e ž; zem. i. |reka|: izvir Bistrice; Meja teče po reki Bistrici Imena krajev, ulic, trgov, cest in njihovih delov
V slovarju uporabljena pomenska pojasnila za imena krajev, ulic, trgov, cest in njihovih delov so: mesto, s katerim označujemo prestolnice, velemesta in večja slovenska mesta, kraj, s katerim označujemo vsa ostala naselbinska imena, ter ulica, trg in park, npr.:
Atene Aten ž mn.; zem. i. |mesto|: silvestrovanje v Atenah; polet v Atene; novice iz Aten
♦	Atenčan, Atenčanka
Beograd -a m; zem. i. |mesto|: silvestrovanje v Beogradu; prevoz iz Beograda do Ljubljane; hrib nad Beogradom ♦ Beograjčan, Beograjčanka
Cleveland -a [kliulend-] m; zem. i. |mesto|: slovenski konzulat v Clevelandu; košarkarji iz Clevelanda ♦ Clevelandčan, Clevelandčanka
Bohinjska Bistrica -e -e ž; zem. i. |kraj|: trgovsko-stanovanjski objekt v/na Bohinjski
Bistrici; V šolo sta hodila v/na Bohinjsko Bistrico; vlak iz/z Bohinjske Bistrice v Divačo;
predor med Bohinjsko Bistrico in Podbrdom ♦ Bistričan, Bistričanka
Butale Butal ž mn.; zem. i. |izmišljeni kraj|: pustovanje v Butalah; pot v Butale; možje iz
Butal; Na gričku nad Butalami je stala cerkvica ♦ Butalec, Butalka; Butalčev
Črni Kal -ega -a [črni kau črnega kala] m; zem. i. |kraj|: kamnolom v Črnem Kalu; predor
pod Črnim Kalom ♦ Črnokalec, Črnokalka; Črnokalčev
175
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
Cesta dveh cesarjev -e — ž; zem. i. |ulica|: Živi na Cesti dveh cesarjev; Cesta dveh cesarjev 192, Ljubljana
Čopova ulica -e -e ž; zem. i. |ulica|: pošta na Čopovi ulici
Aškerčev trg -ega -a m; zem. i. |trg|: silvestrovanje na Aškerčevem trgu v Laškem Botanični vrt -ega -a m; zem. i. |park|: dvestoletnica Botaničnega vrta
Podrobneje s pojasnilom določamo naselja tudi glede na njihovo prepoznavnost, npr. turistično naselje, smučarsko središče:
Bernardin -a m; zem. i. |turistično naselje|: kopanje na/v Bernardinu; pristanišče sredi Bernardina
Črnogorsko primorje -ega -a s; zem. i. |turistično naselje|: luksuzni hoteli v Črnogorskem primorju; kolesarjenje po Črnogorskem primorju
Arabba -e [arabaj ž; zem. i. |smučarsko središče|: Smučali smo v Arabbi; Ko smo odhajali iz Arabbe, je bilo zunaj minus trinajst stopinj
Crans Montana ~ -e [kran montanaj m; zem. i. |smučarsko središče|: finale smuka v Crans Montani; prvakinja iz Crans Montane
Za zemljepisna imena, ki poimenujejo dele naselij, v pomenskem pojasnilu navajamo natančnejšo identifikacijo, npr.:
Baščaršija -e ž; zem. i. |del Sarajeva|: Vsakič, ko pride, si na Baščaršiji privošči porcijo čevapčičev; silvestrovanje na ulicah Baščaršije; stari del Sarajeva nad Baščaršijo Bavarski dvor -ega -a m; zem. i. |del Ljubljane; avtobusno postajališče|: urarna na Bavarskem dvoru; Avtobus odpelje z Bavarskega dvora ob 11. uri Beverly Hills ~ -a [beverli hilsj m; zem. i. |del Los Angelesa|: zabava na Beverly Hillsu; dom na gričih Beverly Hillsa
Imena političnih skupnosti in upravnih enot
V slovarju uporabljena pomenska pojasnila za imena političnih skupnosti in upravnih enot so: država, avtonomna republika, provinca, regija, skupnost dežel, skupnost držav, upravna enota, zvezna dežela, pokrajina, grofija, kanton. Ker so imena držav pogosto skrajšana lastna imena uradnih poimenovanj in imajo uporabniki lahko težave pri zapisovanju velike oziroma male začetnice uradnega imena,1 ta podatek v slovarju informativno navajamo ob oznaki ur. (uradno ime), npr.:
Bangladeš -a m; zem. i. |ur. Ljudska republika Bangladeš; država|: poplave v Bangladešu;
1 Prim. zgleda: Slovenija je republika, Monako kneževina. - sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško.
176
TIPSKI PRIKAZ SLOVARSKIH SESTAVKOV V PRAVOPISNEM SLOVARJU
hindujec iz Bangladeša; ozemeljski spor med Indijo in Bangladešem ♦ Bangladeševec, Bangladeševka; Bangladeševčev
Čile -a m; zem. i. |ur. Republika Čile; država|: izbruh vulkana v Čilu; otoki na jugu Čila; trgovinski sporazum med Jugoslavijo in Čilom ♦ Čilenec, Čilenka; Čilenčev Aljaska -e ž; zem. i. |zvezna država|: naftne vrtine na Aljaski; losos z Aljaske ♦ Aljaščan, Aljaščanka
Asam -a m; zem. i. |zvezna država|: V Asamu pridelajo okoli 55 odstotkov vsega čaja v Indiji; potovanje v Asam; sadika čajevca iz Asama ♦ Asamčan, Asamčanka
Čečenija -e ž; zem. i. |ur. Republika Čečenija; avtonomna republika|: vojna v Čečeniji; V Čečenijo se je vrnila, ko je bila stara trinajst let; umik vojakov iz Čečenije ♦ Čečen, Čečenka
Bližnji vzhod -ega -oda m; zem. i. |regija|: poziv k miru na Bližnjem vzhodu; potovanje na Bližnji vzhod; dopisnik z Bližnjega vzhoda
Berkshire -a [barkšir] m; zem. i. |upravna enota|: kolidž Wellington v Berkshiru; vlak med Berkshirom in Londonom
Baden-Wurttemberg -a [badan-virtemberg-j m; zem. i. |zvezna dežela|: Študiral je animacijo na filmski akademiji v Baden-Wurttembergu; obisk Slovencev iz Baden-Wurttemberga ♦ Baden-Wurttemberžan, Baden-Wurttemberžanka
Bačka -e ž; zem. i. |pokrajina|: V Sremu jedo drugačno hrano kot v Banatu ali Bački; pšenična polja na severu Bačke; Potujem k babici v Bačko ♦ Bačan, Bačanka Cornwall -a [kornval] m; zem. i. |grofija|: turistični muzej v Cornwallu; keltska plemena iz Cornwalla
Bern -a m; zem. i. |mesto; kanton|: Einsteinov muzej v Bernu; slovenska skupnost iz švicarskega Berna ♦ Bernčan, Bernčanka
Za zemljepisna imena, ki poimenujejo dele teh enot, v pomenskem pojasnilu navajamo natančnejšo zemljepisno umeščenost, npr.:
Anglija -e ž; zem. i. |del Velike Britanije|: Študira v Angliji; gradovi Anglije; združitev Škotske z Anglijo; grofija na jugovzhodu Anglije; zmaga Anglije proti Španiji ♦ Anglež, Angležinja; Angležev
Caprivijev pas -ega -u [kaprivijev- pas] m; zem. i. |del Namibije|: nemiri in spopadi v Caprivijevem pasu
Imena voda
V slovarju uporabljena pojasnila za zemljepisna imena, ki zaznamujejo vode, so reka, slap, jezero, morje, ocean, morska ožina in druga:
Adiža -e ž; zem. i. |reka|: pritok Adiže; most čez Adižo
177
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
Beli Nil -ega -a m; zem. i. |reka|: izvir Belega Nila; hidrološka postaja na Belem Nilu; rafting po Belem Nilu
Čedca -e ž; zem. i. |slap|: pot do Čedce; gozd nad Čedco
Cerkniško jezero -ega -a s; zem. i. |jezero|: tek okoli Cerkniškega jezera; čebelarska učna pot na Cerkniškem jezeru
Črnava -e ž; zem. i. |jezero|: hotel ob jezeru Črnava; izliv v Črnavo
Črno morje -ega -a s; zem. i. |morje|: satelitska slika Črnega morja; dopust ob Črnem
morju
Antarktični ocean -ega -a m; zem. i. |ocean|: otoki v Antarktičnem oceanu
Bab el Mandeb---a m; zem. i. |morska ožina|: piratske ladje v Bab el Mandebu; obala
Bab el Mandeba; gradnja mostu prek Bab el Mandeba
Imena zemeljskih pojavnosti
V	slovarju uporabljena pojasnila za zemljepisna imena, ki zaznamujejo ozemeljske pojavnosti, so dolina, kotlina, vzpetina, gorovje, hribovje, prelaz, puščava, planota, park, npr.:
Bohinj -hinja m; zem. i. |alpska dolina; občina|: počitnice v Bohinju; enodnevni izlet v Bohinj; pot iz Bohinja na Triglav; planine nad Bohinjem ♦ Bohinjec, Bohinjka; Bohinjčev Celovška kotlina -e -e ž; zem. i. |kotlina|: Leta 1918 so v Celovški kotlini izbruhnili nasilni spopadi med Slovenci in Nemci; razdelitev Celovške kotline Avala -e ž; zem. i. |vzpetina|: razgledni stolp na Avali; izlet na Avalo; razgled z Avale Alpe Alp ž mn.; zem. i. |gorovje|: Popoldne bodo v Alpah krajevne plohe; slovenske Alpe; švicarsko-tirolske Alpe; južno od Alp; smučišče v Alpah
Brkini -ov m mn.; zem. i. |hribovje|: kolesarski maraton v Brkinih; pohodni izlet v Brkine; ekološki sir iz Brkinov ♦ Brkin, Brkinka
Črnivec -vca m; zem. i. |prelaz|: vzpon na Črnivec; Pohod smo začeli na Črnivcu; pot s Črnivca na Menino planino
Atakama -e ž; zem. i. |puščava|: nahajališča solitra v Atakami; potovanje v Atakamo; Iz Atakame smo se odpravili v Bolivijo
Banjšice -ic ž mn.; zem. i. |planota|: praznik košnje na Banjšicah; pohod po obrobju Banjšic Boboli -ja m; zem. i. |park|: pogled iz kavarne na Boboliju; Palačo obdajajo vrtovi Boboli/ Bobolija
Imena delov kopnega sveta, obdanega z vodo
V	slovarju uporabljena pojasnila za zemljepisna imena, ki poimenujejo del kopnega sveta, obdanega z vodo, so otok, otočje, polotok, zaliv, obala, celina, npr.:
Bali -ja m; zem. i. |otok|: počitnice na Baliju; otok med Javo in Balijem ♦ Balijec, Balijka; Balijčev
178
TIPSKI PRIKAZ SLOVARSKIH SESTAVKOV V PRAVOPISNEM SLOVARJU
Blejski otok -ega otóka m; zem. i. |otok|: prevoz na Blejski otok s pletnjami; cerkev na Blejskem otoku; plavanje z Blejskega otoka proti Zaki
Cookovo otočje -ega -a [kúkovo otócje] s; zem. i. |otočje|: monarhija na Cookovem otočju; glavni otok Cookovega otočja
Baleári -ov m mn.; zem. i. |otočje|: dopust na Balearih; Turisti najraje obiskujejo Baleare in Kanarske otoke ♦ Balearčan, Balearčanka
Anatólija -e ž; zem. i. |polotok|: antične izkopanine v Anatoliji; turška Anatolija; priseljenci iz Anatolije
Apeninski polotok -ega polotóka m; zem. i. |polotok|: Katera država leži na Apeninskem polotoku?; Marčna revolucija se je razširila tudi na Apeninski polotok; umik Gotov z Apeninskega polotoka
Be^ški zaliv -ega -a m; zem. i. |zaliv|: megla v Beneškem zalivu; pritoki Beneškega zaliva Bóka Kótorska -e -e ž; zem. i. |zaliv|: V Boki Kotorski smo čakali na trajekt; Ladja je priplula v Boko Kotorsko; mornarji iz Boke Kotorske; s kolesom do Boke Kotorske
Budvánska riviera -e -e ž; zem. i. |obala|: hoteli na Budvanski rivieri; Včeraj smo prispeli na Budvansko riviero
Cósta Bráva -e -e [kósta bráva] ž; zem. i. |obala|: letovišče na Costi Bravi; Lloret de Mar leži na južnem delu Coste Brave
Áfrika -e ž; zem. i. |celina|: azilni urad EU v Afriki; spominki iz Afrike; dobrodelni koncert za Afriko; podsaharska Afrika ♦ Afričan, Afričanka
Za zemljepisna imena, ki poimenujejo dele celine ipd., v pomenskem pojasnilu navajamo natančnejšo zemljepisno umeščenost, npr.:
Adélijina dežela -e -e ž; zem. i. |del Antarktike|: raziskovalna postaja v Adelijini deželi Imena za pojave v vesolju
V slovarju uporabljena pojasnila za zemljepisna imena, ki zaznamujejo pojave v vesolju, so planet, ozvezdje, zvezda, npr.:
Andrómeda2 -e ž; zem. i. |ozvezdje|: meglice Andromede; trk Rimske ceste z Andromedo Bik Bika m; zem. i. |ozvezdje|: Sozvezdje se nahaja južno od Dvojčkov in Bika; Sonce potuje skozi ozvezdje Bika
Algól -a m; zem. i. |zvezda|: razdalja med Algolom in Luno
179
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
Imena poslopij
Zemljepisna imena, ki zaznamujejo poslopja, v slovarju nakazujemo s splošnim pomenskim pojasnilom samostojni objekt, v redkih primerih je upravičena podrobnejša kategorizacija, npr. palača, rezidenca, svetišče, raziskovalno središče, koncentracijsko taborišče, vojaško oporišče, mejni prehod, izstrelišče:
Avditorij -a m; zem. i. |samostojni objekt|: koncert v Avditoriju; ploščad pred Avditorijem Blejska koča -e -e ž; zem. i. |samostojni objekt|: vzpon na Blejsko kočo; Do Blejske koče je pot lepo shojena
Buckinghamska palača -e -e [bakingemska palača] ž; zem. i. |pod. za Buckingham Palace; palača|: sprejem v Buckinghamski palači
Camp David ~ -a [kemp dejvid-] m; zem. i. |rezidenca|: pogajanja v Camp Davidu; Predsednik se bo v nedeljo zvečer vrnil v Camp David; 25. obletnica mirovnega sporazuma iz Camp Davida
Angkor Vat ~ -a m; zem. i. |svetišče|: Film bodo snemali v Angkor Vatu; ruševine Angkor Vata
Cadarache -cha [kadaraš] m; zem. i. |raziskovalno središče|: gradnja reaktorja v Cadarachu
Buchenwald -a [buhanvald-] m; zem. i. |koncentracijsko taborišče|: spominska slovesnost v Buchenwaldu; Leta 1944 je bil deportiran v Buchenwald; taboriščniki iz Buchenwalda Bondsteel -a [bondstil] m; zem. i. |vojaško oporišče|: ameriški vojaki v Bondsteelu Brod na Kolpi -a — m; zem. i. |mejni prehod|: Srečali smo se na Brodu na Kolpi; cesta med Kočevjem in Brodom na Kolpi
Cape Canaveral ~ -a [kejp kenevaral] m; zem. i. |izstrelišče|: izstrelišče v Cape Canaveralu; vrnitev Discoveryja v Cape Canaveral; Sinoči je iz Cape Canaverala na Floridi poletel najstarejši vesoljski raketoplan
Poleg kategorizacije zemljepisnih lastnih imen, ki jo ponujajo pravopisna pravila in ji v kar največji meri skušamo slediti v slovarski realizaciji problematičnih besed, imajo uporabniki težave pri zapisovanju še nekaterih drugih skupin zemljepisnih imen, ki jih pravopisna pravila posebej ne izpostavljajo, npr. plezalne poti, smučarske proge, pešpoti, gorske poti, romarske poti, naravne znamenitosti, naravni spomeniki, mestne četrti, stanovanjske soseske, zabaviščni parki, letališča, avtobusne postaje, plinovodi, naftovodi, avtoceste, predori, viadukti, mostovi in podobno:
Aljaževa pot -e -i ž; zem. i. |planinska pot|: 10. obletnica nastanka Aljaževe poti Bavarski dvor -ega -a m; zem. i. |del Ljubljane; avtobusno postajališče|: urarna na Bavarskem dvoru; Avtobus odpelje z Bavarskega dvora ob 11. uri Citypark1 -a [sitipark] m; zem. i. |nakupovalno središče|: Kupujem v Cityparku Cojzarica -e ž; zem. i. |smučarska proga|: spodnja postaja vlečnice Cojzarica/Cojzarice; slalom na Cojzarici; Odšel sem peš s Cojzarice proti Ruški
180
TIPSKI PRIKAZ SLOVARSKIH SESTAVKOV V PRAVOPISNEM SLOVARJU
Čopov steber -ega -bra m; zem. i. |plezalna pot|: Preplezal je Čopov steber; vzpon po Čopovem stebru
Cilipi -ov [čilipi] m mn.; zem. i. |kraj; letališče|: dubrovniško letališče v Čilipih; prevoz iz Zagreba do Čilipov
V tem smislu se seznam pomenskih pojasnil, s katerimi nakazujemo pravopisno problematična zemljepisna imena, ob gradivu nenehno dopolnjuje in izpopolnjuje.
Norma pri zemljepisnih imenih je dinamična in pod vplivom družbenopolitičnih okoliščin se imena spreminjajo in predmetnosti preimenujejo. Za vključitev v pravopisni slovar ni bistveno, ali so imena še aktualna, temveč ali so še živa v dejanski jezikovni rabi, zato v slovar vključujemo tudi imena, ki niso več aktualna in se pojavljajo zlasti v historičnih besedilih (Emona, Ilirske province, Češkoslovaška), so preimenovana imena ali imena že ukinjenih političnih enot. Na ta imena uporabnike opozarjamo s pojasnilom nekdaj.
Avstrijsko-Ilirsko primorje -ega -a s; zem. i.; nekdaj |upravna enota|: zakonik in ukaznik za Avstrijsko-Ilirsko primorje
Babilon -a m; zem. i.; nekdaj |mesto|: viseči terasasti vrtovi v Babilonu; razvaline starodavnega Babilona; vrnitev Izraelcev iz Babilona ♦ Babilonec, Babilonka; Babilončev
Avstro-Ogrska -e ž; zem. i.; nekdaj |država|: Do prve svetovne vojne so živeli v Avstro-Ogrski; Avstrijsko cesarstvo se je preimenovalo v Avstro-Ogrsko; stara nabožna slika iz Avstro-Ogrske
Beneška republika -e -e m; zem. i.; nekdaj |država|: Prvi patentni zakon so sprejeli v Beneški republiki leta 1474; propad Beneške republike
Češkoslovaška -e ž; zem. i.; nekdaj |država|: Čete Varšavskega pakta so leta 1968 vkorakale v Češkoslovaško; padec komunizma v nekdanji Češkoslovaški; izgon sudetskih Nemcev iz Češkoslovaške ♦ Čehoslovak, Čehoslovakinja; prim. Češkoslovaško
Pri preimenovanju zemljepisnega imena v slovarskem sestavku med pokončnicama poleg zemljepisne kategorije navajamo še dvojnico imena, ki živi v sodobnem knjižnem jeziku.
Angora -e ž; zem. i.; nekdaj |Ankara; mesto|: stari parlament v Angori; bitka pri Angori Cejlon -a m; zem. i.; nekdaj |Šrilanka; država|: plantaže kave na Cejlonu; Zbežal je na Cejlon; cimet s Cejlona ♦ Cejlonec, Cejlonka; Cejlončev
Pri zemljepisnih imenih, ki nastopajo tudi v skrajšani obliki, navajamo med pokončnicama polno ime, pri slednjih pa je uporabnik z vodilko prim. (primerjaj) opozorjen na skrajšano ime:
Bajkal -a m; zem. i. | skr. za Bajkalsko jezero|: otok Olkhon na Bajkalu; potovanje s transibirsko železnico od Moskve do Bajkala; plovba po Bajkalu; prim. Bajkalsko jezero
181
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
Bajkalsko jezero -ega -a s; zem. i. |jezero|: počitnice na Bajkalskem jezeru; osemsto tisoč ptic z Bajkalskega jezera; odtok iz Bajkalskega jezera; prim. Bajkal
Atlantik -a m; zem. i. | skr. za Atlantski ocean|: jadralska dirka čez Atlantik; ribolov na severnem Atlantiku; otok v Atlantiku; Nad severnim Atlantikom se bo zadrževalo območje nizkega zračnega pritiska; prim. Atlantski ocean
Atlantski ocean -ega -a m; zem. i. |ocean|: V Atlantskem oceanu se je oblikovala tropska nevihta; strmoglavljenje letala v Atlantski ocean; voda iz Atlantskega oceana; obala Atlantskega oceana; prim. Atlantik
Bospor -ja m; zem. i. |skr. za Bosporska ožina|: Zapustil je samostan v Bosporju; Ladje čakajo na vstop v Bospor; most nad Bosporjem; prim. Bosporska ožina Bosporska ožina -e -e ž; zem. i. |morska ožina|: Opazovali smo živahen rečni promet skozi Bosporsko ožino; prim. Bospor
2.3 STVARNA IMENA
Stvarna imena prikazujemo v slovarju z oznako stvar. i. (stvarno ime) in jih s splošnimi pomenskimi pojasnili podrobneje kategoriziramo z namenom uporabniku olajšati identifikacijo slovarske iztočnice s pomenskimi skupinami stvarnih imen v pravilih (§ 78-109), tudi v skladu s predlaganimi poenostavitvami,2 npr.:
> imena oz. naslovi stvaritev ter njihovih sestavnih enot;
Agitator -ja m; stvar. i. |literarna stvaritev|: upodobitev malomeščanstva v Agitatorju; Kersnikov uspeh z Agitatorjem
Brižinski spomeniki -ih -ov m mn.; stvar. i. |slovstveni spomeniki|: začetek II. Brižinskega spomenika; Učili smo se o Brižinskih spomenikih ter Celovškem, Stiškem in Čedadskem rokopisu
Ave Marija ~ -e ž; stvar. i. |glasbena stvaritev|: Pavarottijeva izvedba Schubertove Ave Marije
Avignonske gospodične -ih -čen [avinjonske gospodične] ž mn.; stvar. i. |likovna stvaritev|: Picassove Avignonske gospodične
Bazilika svetega Petra -e — ž; stvar. i. |arhitekturna stvaritev|: Bazilika svetega Petra v Vatikanu; grobnica v Baziliki svetega Petra
Bolšoj teater ~ -tra m; stvar. i. |gledališče|: V mladosti je plesala v Bolšoj teatru Ciciban -a m; stvar. i. |revija|: urednik Cicibana; V šolo je šel s Cicibanom v roki Beletrina -e ž; stvar. i. |knjižna zbirka|: novosti pri zbirki Beletrina Študentske založbe; V Beletrini izhaja tudi britanska kratka proza
2 Gl. poglavje Pravopisna pravila v odnosu do sodobne jezikovne norme, odsek 2.3 Stvarna lastna imena.
182
TIPSKI PRIKAZ SLOVARSKIH SESTAVKOV V PRAVOPISNEM SLOVARJU
Bolonjska deklaracija -e -e ž; stvar. i. |listina|: podpis Bolonjske deklaracije
Ceepus -a m; stvar. i. |program|: članice Ceepusa (< CEEPUS)
Comenius -a [komenius] m; stvar. i. |projekt|: Šola je vključena v evropski projekt
Comenius; Šolarji in dijaki se s Comeniusom potepajo po Evropi
AltaVista -e ž; stvar. i. |spletna storitev|: uporabniki AltaViste; iskanje po AltaVisti; Kako
bi na AltaVisti poiskali stran, ki v spletnem naslovu vsebuje besedo gorenje?
>	imena turističnih objektov in muzejev;
Babičev mlin -ega -a m; stvar. i. |muzej|: Ustavili smo se v Babičevem mlinu na Muri; ajdova moka iz Babičevega mlina
>	imena prireditev, festivalov, kongresov, simpozijev in drugih javnih zborovanj; Cvičkarija -e ž; stvar. i. |prireditev|: tradicionalna Cvičkarija v Križankah; Podarim vstopnice za Cvičkarijo
>	imena nagrad, ki so pisane z veliko začetnico;
Borštnikov prstan -ega -a m; stvar. i. |nagrada|: dobitnik Borštnikovega prstana za življenjsko delo
Cankarjevo priznanje -ega -a s; stvar. i. |nagrada|: šolsko tekmovanje za Cankarjevo priznanje; dobitniki bronastega Cankarjevega priznanja
>	imena družbenih, političnih, verskih organizacij ter podjetij in združenj;
Al Kaida ~ -e [al kajda] ž; stvar. i. |organizacija|: pripadniki Al Kaide; povezave z Al Kaido Atletska zveza Slovenije -e -e ~ ž; stvar. i. |organizacija|: disciplinska komisija Atletske zveze Slovenije; prim. AZS
Alpina -e ž; stvar. i. |podjetje|: žirovska Alpina; prodaja lastniškega deleža v Alpini Bayer -ja [bajer] m; stvar. i. |podjetje|: nemški koncern Bayer; delnice Bayerja Änsa -e ž; stvar. i. |tiskovna agencija|: novinarji Anse (< ANSA)
Anglikanska cerkev -e -kve ž; stvar. i. |ustanova|: ustanovitev Anglikanske cerkve; Po poklicu je duhovnica v Anglikanski cerkvi
Äjpes -a m; stvar. i. |ustanova|: direktorica Ajpesa; oddaja letnega poročila Ajpesu (< AJPES)
>	imena vojaških organizacij in njihovih enot;
Ängloamerrcani -ov m mn.; stvar. i. |angleška in ameriška vojska v 2. svetovni vojni|: srečanje Rdeče armade in Angloameričanov; izkrcanje Angloameričanov v Trstu Cankarjeva brigada -e -e ž; stvar. i. |vojaška enota|: 4. bataljon Cankarjeve brigade
>	imena športnih in umetniških društev ali klubov ter drugih interesnih skupin;
183
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
Abba -e [aba] ž; stvar. i. |glasbena skupina|: koncert skupine Abba; priredbe uspešnic Beatlov in Abbe
Adac -a [adak] m; stvar. i. |avtomobilistični klub|: predstavniki nemškega Adaca (< ADAC) Bar9a -e [barsa] ž; stvar. i. |športni klub|: vratar Bar^e; dvoboj med Bar^o in Realom
>	imena meddržavnih zvez.
Arabska liga -e -e ž; stvar. i. |meddržavna zveza|: države Arabske lige; napad na Arabsko ligo v Bagdadu
Problem pri prikazu stvarnih imen se nanaša na ugotavljanje statusa lastnoimenskosti, saj z uzakonjeno dvojnico izgubimo ločevanje med stvarnimi imeni in stalnimi zvezami. Poljudna poimenovanja meddržavnih zvez so v slovarju prikazana med ponazarjalnim gradivom s pomenskim pojasnilom v zvezi, npr.:
ahajski -a -o prid. ahajski junaki; v zvezi ahajska/Ahajska zveza |nekdaj meddržavna zveza| (< Ahaja)
aliansa -e ž člani alianse; v zvezi sveta/Sveta aliansa |nekdaj meddržavna zveza| antanta -e ž sile antante; v zvezi balkanska/Balkanska antanta; mala/Mala antanta; velika/ Velika antanta |nekdaj meddržavna zveza|
>	imena vozil;
Challenger -ja [čelendžer] m; stvar. i. |vesoljsko plovilo|: eksplozija Challengerja; polet s Challengerjem
Casanova2 -e tudi -a [kazanova] m; stvar. i. |vozilo|: vozovnica za vlak Casanova; Casanova vozi na relaciji Ljubljana-Benetke
Argo2 -e ž; stvar. i. |bajeslovna ladja|: Bogovi so jim stesali nepotopljivo ladjo, ki je dobila ime Argo; posadka ladje Argo; Molče sta gledala za Argo, dokler ni izginila
>	imena industrijskih izdelkov in zaščitenih blagovnih znamk.
Alpsko mleko -ega -a s; stvar. i. |blagovna znamka|: oglas za Alpsko mleko; Ne kupuje več Alpskega mleka
Amoksiklav -a m; stvar. i. |blagovna znamka|: Predpisali so ji antibiotik Amoksiklav; uspeh Amoksiklava na trgu
Cedevita -e ž; stvar. i. |blagovna znamka|: Plivina Cedevita; Znan je kot izumitelj Cedevite Čokolešnik -a m; stvar. i. |blagovna znamka|: Kolinska ne izdeluje več Čokolešnika; Otroka hrani s Čokolešnikom
Neskladno razmerje med imeni zdravil, ki se po pravopisu zaenkrat zapisujejo z malo začetnico, in imeni, ki naj bi jih kot zaščitene blagovne znamke pisali z veliko začetnico, v slovarju rešujemo v ločenih slovarskih sestavkih, npr.:
184
TIPSKI PRIKAZ SLOVARSKIH SESTAVKOV V PRAVOPISNEM SLOVARJU
apavrin -a [apaurin] m |pomirjevalo|: Vzemi apavrin in pojdi spat; prim. Apaurin Apaurin -a m; stvar. i. |blagovna znamka|: Predpisali so mu Apaurin; recept za tablete Apaurin; Vzel je dve tableti Apaurina
aspirin -a m |protibolečinsko sredstvo|: Prinesla ti bom kozarec vode in dva aspirina; Uporabite naravni aspirin; prim. Aspirin
Aspirin -a m; stvar. i. |blagovna znamka|: Aspirin 500; Aspirin plus C; Bayerjev Aspirin
Podobno velja tudi glede rabe velike oz. male začetnice pri avtomobilih in drugih industrijskih izdelkih oz. pri zapisovanju vrstnih poimenovanj, nastalih iz industrijskih izdelkov in zaščitenih blagovnih znamk, npr.:
audi -ja m |vozilo|: zelen audi; Vozim audi/audija; Rad se vozi z audijem; Ponoči so ukradli sedem audijev; prim. Audi
Audi -ja m; stvar. i. |blagovna znamka|: Audi A8; |podjetje|: Audi je v prvih šestih mesecih letos prodal več kot pol milijona vozil; Podpisal je pogodbo o sodelovanju z Audijem
Adidas -a m; stvar. i. |blagovna znamka|: copat znamke Adidas; |podjetje|: Drese za Liverpool proizvaja Adidas; Zaposlen je bil pri/v Adidasu adidaska -e ž najdena adidaska; adidaske za tek; prim. Adidas
Barbie -- [barbi] ž; stvar. i. |blagovna znamka|: svetlolasa lutka Barbie; Ne najde svoje Barbie
barbika -e ž |igrača|: Raje se igra z avtomobilčki kot barbikami; prim. Barbie
Imena blagovnih znamk so pogosto homonimna z imenom podjetja, kar v slovarju prikazujemo v okviru enega slovarskega sestavka z ustreznimi pomenskimi pojasnili, npr.:
Benetton -a [beneton] m; stvar. i. |blagovna znamka|: bombažne majice znamke Benetton; |podjetje|: Benneton je v prvem polletju letošnjega leta ustvaril za 15,2 milijarde evrov prihodkov
Coca-Cola -e [koka-kola] ž; stvar. i. |blagovna znamka|: pločevinka Coca-Cole; oglas za Coca-Colo; |podjetje|: Vino Brežice uspešno sodeluje z ameriško multinacionalko Coca- Cola/Coca-Colo
Stvarna lastna imena, homonimna s katero od skupin lastnih imen (običajno z osebnim imenom), prikazujemo v svojem slovarskem sestavku, npr.:
Armani1 -ja m; oseb. i. kreacije Giorgia Armanija; intervju z Armanijem Armani2 -ja m; stvar. i. |blagovna znamka|: kavbojke Armani; italijanska modna hiša Armani; |podjetje|: Kupuje pri Armaniju; Podaljšala je pogodbo z Armanijem
185
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
Béowulf1 -a [béovulf] m; oseb. i. legendarni junak Beowulf; ep o Beowulfu
Béowulf2 -a [béovulf] m; stvar. i. |literarna stvaritev|: rokopis epa Beowulf; filmski prikaz
Beowulfa
Berkeley1 -ja [bárkli] m; oseb. i. predavanje filozofa Georgea Berkeleyja; polemika Malebrancha z Berkeleyjem
Berkeley2 -ja [bárkli] m; stvar. i. |ustanova|: Predavanja z Berkeleyja si oglejte na YouTubu
S pomenskimi pojasnili opozarjamo tudi na nekatere posebnosti med stvarnimi občnimi imeni, npr. pisanje praznikov, zgodovinskih dogodkov, odlikovanj, iger, nazorov in gibanj ipd.
aljehínka -e ž |igra|: S črnimi figurami je igral aljehinko (< Aljehin) aristotelízem -zma m filozofska smer|: krščanski aristotelizem (< Aristotel) bajronízem -zma m |nazor, prepričanje|: Vrazov bajronizem (< Byron) bonapartízem -zma m |gibanje|: ideje revolucije in bonapartizma (< Bonaparte) božič -iča m |praznik|: pravoslavni božič; praznovanje božiča; Za božič sem jim poslal voščilnico; noč pred božičem
Skrajšana stvarna imena so samostojne iztočnice, njihovo izvorno večbesedno ime uvaja oznaka skr. za (skrajšano za), npr.:
Akademíja -e ž; stvar. i. |skr. za Slovenska akademija znanosti in umetnosti; ustanova|: močna odvisnost Akademije od države; prim. Slovenska akademija znanosti in umetnosti Cérkev -kve ž; stvar. i. |skr. za Katoliška cerkev, Evangeličanska cerkev, Pravoslavna cerkev; ustanova|: zgodovinsko okolje nastanka Cerkve
Cbélica -e ž; stvar. i. |skr. za Kranjska čbelica; literarna stvaritev|: Čbelica je bila namenjena meščanstvu in izobražencem; prim. Kranjska čbelica
2.4 IZLASTNOIMENSKI PRIDEVNIKI
Iz lastnih imen izpeljane vrstne in svojilne pridevnike v slovarju prikazujemo v svojem slovarskem sestavku in s povezovalno oznako (<) obveščamo o podstavni besedi, npr.:
aachenski -a -o [áhanski] prid. aachenski mir; aachenska katedrala (< Aachen) adisabébski -a -o prid. adisabebski evkaliptusi (< Adis Abeba)
bónski -a -o prid. vodja bonske diplomacije; Vpisal se je na bonsko univerzo (< Bonn) cambriški -a -o ^mbriški] prid. profesor na cambriški univerzi; cambriški preizkusi znanja angleščine (< Cambridge)
Agrícolov -a -o [agríkolov-] prid. Agricolova metafizika (< Agricola) Búdov -a -o prid. Budov nauk; Budova podoba (< Buda)
Calderónov -a -o [kalderónov-] prid. Calderónova drama (< Calderón de la Barca)
186
TIPSKI PRIKAZ SLOVARSKIH SESTAVKOV V PRAVOPISNEM SLOVARJU
Bohoričev -a -o prid. Bohoričeva slovnica; Bohoričeve Zimske urice (< Bohorič) Cageev -a -o [kejdžev-] prid. Cageev Koncert za klavir in orkester; Cageeva vloga v akcijskem filmu (< Cage)
Carpacciev -a -o [karpačev-] prid. Carpaccieva slika (< Carpaccio)
Annaudov in Annaudev -a -o [anojev-] prid. Annaudov/Annaudev film (< Annaud) Camusov in Camusev -a -o [kamijev-] prid. Camusova/Camuseva Kaligula (< Camus)
Aničin -a -o prid. Aničina mama (< Anica) Cijin -a -o prid. Cijina letala (< Cia)
Kadar gradivo potrjuje obstoj vrstnega in svojilnega pridevnika, izpeljanega iz istega lastnega imena, slovarsko ustrezno prikazujemo obe tvorjenki, npr.:
Ahasverjev -a -o prid. Ahasverjev nemir (< Ahasver)
ahasverski -a -o prid. ahasverski motiv; ahasversko življenje (< Ahasver)
Boccacciev -a -o [bokačev-] prid. Boccacciev Dekameron; najdba Boccaccievega rokopisa (< Boccaccio)
boccaccievski -a -o [bokačeuski] prid. posnemanje boccaccievskih motivov (< Boccaccio)
Posebno pozornost v slovarju namenjamo pisanju izlastnoimenskih pridevnikov s pripon-skimi obrazili -ov, -ev, -in, kadar zaznamujejo duhovno last ali v zvezah s prenesenim pomenom. Na stalne besedne zveze in frazeološke enote opozarjamo s pojasnilom v zvezi, z osnovno informativno pomensko razlago pa nakazujemo modifikacijo iz svojilnega pomena v druge pomene in s tem upravičujemo dvojnično rabo glede začetnice izlastnoimenskih pridevnikov.
Abrahamov -a -o prid. Abrahamova odločitev; v zvezi Abrahamova leta Letos praznujem 25-letnico poroke in Abrahamova/abrahamova leta |starost okoli petdeset let| (< Abraham)
Adamov -a -o prid. Adamov greh; v zvezi Adamovo jabolko Imel je bulico nad Adamovim/ adamovim jabolkom |del telesa|; v zvezi Adamov kostum Kdor spi v Evinem/evinem oziroma Adamovem/adamovem kostumu, ima rad svobodo |gol, nag| (< Adam) Arhimedov -a -o prid. Arhimedov palimpsest; v zvezi Arhimedov zakon Po Arhimedovem/ arhimedovem zakonu tekočina deluje na potopljeno telo z vzgonom, ki je enak teži izpodrinjene tekočine |odkritje| (< Arhimed)
Aspergerjev -a -o prid. Aspergerjev opis bolezni; v zvezi Aspergerjev sindrom otroci z Aspergerjevim/aspergerjevim sindromom |razvojna motnja| (< Asperger) Blagajev -a -o prid. Blagajeva graščina; v zvezi Blagajev volčin naravovarstvena zaščita Blagajevega/blagajevega volčina |rastlina| (< Blagaj)
Celzijev -a -o prid.; v zvezi Celzijeva lestvica V Celzijevi/celzijevi lestvici ustreza 0 °C tališču
187
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
ledu, 100 °C pa vrelišču vode |lestvica za merjenje temperature|; v zvezi Celzijeva stopinja Temperatura ozračja se je dvignila za 3 do 5 Celzijevih/celzijevih stopinj |enota za merjenje temperature| (< Celzij)
Če v rabi ni potrditve za zapis z malo začetnico, v slovarju ne uveljavljamo kompromisne rešitve, ampak le z veliko zapisan izlastnoimenski pridevnik:
Chronov -a -o [kronov-] prid.; v zvezi Crohnova bolezen bolniki s Chronovo boleznijo Creutzfeldt-Jakobov -a -o [krojcfeld-jakobov-] prid.; v zvezi Creutzfeldt-Jakobova bolezen zdravljenje Creutzfeld-Jakobove bolezni
2.5 RABA VELIKIH IN MALIH CRK V KRAJŠAVAH
V krajšavah se pogosto uporablja male in velike črke drugače kot v imenih, kar je v slovarju prikazano že z zapisom iztočnice, motiviranost pa je najpogosteje razvidna iz pojasnila oziroma izvora kratice:
BiH BiH-a tudi BiH m; krat. |Bosna in Hercegovina|: Na volitvah v BiH-u je zmagala nacionalna stranka
CIA CIE ž; krat. |Centralna obveščevalna agencija|: agent CIE; O novih izsledkih pri CII niso dajali izjav
Ac -- [ace] m; simb. |aktinij|: Jedra polonija (Po), astata (At), radona (Rn), Radija (Ra), aktinija (Ac), torija (Th), proaktinija (Pa) in urana(U) so radioaktivna A. D. okrajš. |anno Domini; v letu Gospodovem|
b. p. [be pe in bs pa] okrajš. |brez posebnosti|: Na kontroli je bilo koleno klinično b. p.
Zapisi krajšav, zlasti simbolov, so glede rabe velikih oz. malih črk lahko pomensko razločevalni. Pomenske razlike med zapisi krajšav so neposredno razvidne iz pojasnil, ki jih sistemsko navajamo ob vseh krajšavah, npr.:
Ag -- [age in ags] m; simb. |srebro, srebrov|: kovanec z 999/1000 Ag; v kemijski formuli AgNO3 AG AG-ja tudi AG [age ageja in ags] m; krat. |Akademija za glasbo|: Študira na AG-ju Al -- [ael in als] m; simb. |aluminij, aluminijev|: predelava odpadkov iz aluminija (Al); v kemijski formuli Al2O3; prim. Al-zlitina
AL -- [ael in als] m; simb. |Albanija|: avtomobil z oznako AL
cm -- [c sms in ceem] m; simb. |centimeter|: ponev s premerom 18 cm; škatla za
registratorje velikosti 38 x 27 x 10 cm z vrvico in označevalno etiketo; Preskočil je 720
cm; Zapadlo je 10 cm novega snega na 60 cm podlage
Cm -- [ceem in csms] m; simb. |kirij|: kemijske lastnosti kirija (Cm)
188
TIPSKI PRIKAZ SLOVARSKIH SESTAVKOV V PRAVOPISNEM SLOVARJU
3 PREVZEMANJE BESED IN BESEDNIH ZVEZ
3.1 PREVZEMANJE OBČNIH POIMENOVANJ
Glede na pravopisno načelo, da v slovenščini večino prevzetih občnih besed domačimo, v slovarju prikazujemo bodisi le podomačeno, v rabi povsem uveljavljeno različico (ajštajnij, aleja), bodisi par soobstajajočih variant (aloja - aloa, beaufort - bofor, botox - botoks) z usmeritvijo uporabnika od tuje k domači različici s pomočjo kazalke gl. (glej). Raba besede s ponazarjal-nim gradivom je zato prikazana le v slovarskem sestavku s podomačenim zapisom:
acrylan -a [akrilan] m; gl. akrilan
akrilan -a m pulover iz akrilana; Sestav: 93 % akrilana, 7 % elastana alinea -e ž; gl. alineja
alineja -e in alineja -e ž četrta alineja prvega odstavka; pomik alinej v desno
bobtail -a [bobtajl in bobtejlj m; gl. bobtajl bobtajl -a m Doma ima dve leti starega bobtajla
clipping -a [klipingj m; gl. kliping
kliping -a m elektronski kliping; naročnik klipinga člankov
Pogosto se iz prevzete besede s pomočjo različnih besedotvornih postopkov razvije cela besedna družina, ki jo ustrezno slovarsko obravnavamo, npr.:
bodybuilder -ja [bodibilder in bodibilder] m; gl. bodibilder
bodibilder -ja in bodibilder -ja m Nekaj let je živela s postavnim bodibilderjem; svetovno prvenstvo bodibilderjev
bodibilderjev -a -o in bodibilderjev -a -o prid. bodibilderjev trener (< bodibilder) bodibilderka -e in bodibilderka -e ž kariera bodibilderke
bodibilderski -a -o in bodibilderski -a -o prid. bodibilderska postava; Osvojil je vse bodibilderske pokale
bodibilding -a in bodibilding -a m Postal je svetovni prvak v bodibildingu camp -a [kamp in kempj m; gl. kamp
kamp -a m košarkarski kamp; počitnice v kampu Šobec; nesklonljivo v zvezi kamp prikolica Že
nekaj let dopustujemo v kamp prikolici v Novigradu prikolici (za kampiranje); nesklonljivo
v zvezi kamp oprema trgovina s kamp opremo opremo za kampiranje
kamper -ja m Spali so v najetem kamperju; počitnice z avtodomom ali kamperjem
kampiranje -a s oprema za kampiranje; nadzor nad kampiranjem na črno
kampirati -am glag. nedov. Kam greste letos kampirat?; Zakon preganja tiste, ki kampirajo
na črno
189
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
Kadar je prevzeta beseda pisno enaka podomačeni različici, v slovar vključujemo le slednjo. To pomeni, da uporabniku ne predstavljamo besede v izvirni izreki, temveč v celoti le podoma-čeno različico in njene izpeljanke. Napotilo k domačemu, že uveljavljenemu sopomenskemu izrazu, navajamo pri tistih besedah, kjer jih raba izpričuje:
broker -ja m (borzni, podjetniški, zavarovalniški posrednik): Posvetujte se z brokerjem; združenje brokerjev
brokerjev -a -o prid. brokerjeva provizija (< broker) brokerski -a -o prid. analitiki brokerske hiše (< broker)
Upoštevajoč dejstvo, da je ugotavljanje prevladujoče dvojnice pogosto težavno, saj aktualno gradivo kaže, da se lahko v kratkem časovnem obdobju prej prevladujoči tuji zapis pod vplivom zunajjezikovnih okoliščin in pobud hitro nadomesti s podomačenim,3 smo skušali v slovarju nanizati pisne različice, ki so v rabi. Če v rabi ni potrditve za pisno podomačitev besede, je bila v slovar sprejeta le različica, ki obstaja. Pri teh besedah uporabnik med pokončnicama najde bodisi pomensko identifikacijo oziroma uvrstitev iztočnične besede bodisi že uveljavljeno domačo sopomenko, ki je v ležečem tisku v običajnem oklepaju:
acid -a [esid-] m |glasbena zvrst|: Glasbi dodaja prvine acida; nesklonljivo v zvezi acid house začetnik acid housa
beaujolais -a [božole božoleja] m |vino|: mladi beaujolais; sod francoskega beaujolaisa; Nazdravili so z beaujolaisom/beaujolaisem
brie -ja [bri] m |sir|: zrel brie; sir brie s 50 odstotki maščob; 20 dag brieja; krompirjeva solata z briejem; V trgovini imajo veliko izbiro briejev
cockney -ja [kokni] m |govorica londonskega najnižjega sloja|: Govorila je v cockneyju; Preučeval je razmerje med narečjem in cockneyjem
airbag -a [erbeg- erbega] m (zračna blazina): bočni airbag; volan z airbagom benchmark -a [benčmark] m (standardprimerjave): baker kot benchmark za druge surovine; Upravljavci skladov se večinoma držijo priporočenih benchmarkov bodypainting -a [bodipejnting- in bodipejnting-] m (poslikava telesa): svetovni festival bodypaintinga
comeback -a [kambek] m (vrnitev): Pričakujejo njegov veliki comeback k filmu; letna nagrada športnega comebacka
consulting -a [konsalting] m (poslovno svetovanje): kadrovski consulting; Ukvarja se s finančnim consultingom Zaradi ohranjanja izvirne pisave predstavljajo pravopisno posebnost t. i. mednarodni izrazi (internacionalizmi in v sedanjem času tudi globalizmi), s katerimi se srečujemo najpogosteje v svetu popularne kulture, zlasti filma in glasbe (allegro, adagio), slikarstva (al fresco) in različ-
3 Npr. odločitev podjetja Microsoft, da razširjeno programsko orodje Office prevede v slovenščino, je vplivalo na rabo poslovenjenih poimenovanj, npr. printer > tiskalnik, stil > slog.
190
TIPSKI PRIKAZ SLOVARSKIH SESTAVKOV V PRAVOPISNEM SLOVARJU
nih umetnostnih panog (commedie dell'arte). Taki izrazi so v slovarju označeni s cit. (citatno), v pokončnicah pa je uporabniku razložen njihov osnovni pomen:
a cappélla [a kapéla] prisl.; cit. |brez instrumentalne spremljave|: petje a capella à la carte [a la kárt] prisl. |cit. à la carte; po jedilniku|: restavracija à la carte a prióri prisl.; cit. |vnaprej, brez utemeljitve|: a priori dvomiti o moči zdravil al dénte prisl.; cit. |skuhano 'na zob'|: testenine al dente; Z al dente kuhano zelenjavo zaužijemo več hranil
álias prisl.; cit. |ali drugače|: Robert Pešut, alias Magnifico
all-inclusive----[ól-inklúziv-] prid.; cit. |ki vključuje vse|: koriščenje all-inclusive uslug v
hotelu; all-inclusive počitniški paket; all-inclusive storitev ánte merídiem prisl.; cit. |pred poldnevom|
après-ski [apre-skí] prisl. |cit. après-ski; po smučanju|: après-ski bar; après-ski ponudba; après-ski obutev
au pair -- [o pêr] ž; cit. |varuška|: Poleti je delala v Angliji kot au pair
3.2 PREVZEMANJE LASTNIH IMEN
Lastna imena načeloma puščamo v izvirnem zapisu, zato so težave pri domačenju povezane z njihovo rabo v besednih zvezah in skladenjskih zgradbah. V slovar so zato vključena tista imena, ki jih izjemoma domačimo ali prevajamo (Petrarka, Bruselj, Bela hiša).
Imena bitij
Pri osebnih imenih v pokončnicah navajamo pogosto tujo obliko oziroma obliko, ki je prepisana iz ustrezne nelatinične pisave. Uvaja jo oznaka pod. za (podomačeno za):
Búda -e in -a m; oseb. i. |pod. za Buddha, Budha|: leseni Buda; reinkarnacija Bude/Buda; Osupnili so pred velikanskim Budo/Budom iz zlata
Cvíngli -ja m; oseb. i. |pod. za Zwingli|: reforme Kalvina in Cvinglija; Luthrov spor s Cvinglijem
Cú Enláj ~ -ja m; oseb. i. |pod. za Zhou Enlai|: Poimenovan je po Ču Enlaju; srečanje Nixona s Ču Enlajem
Imena, ki imajo v izvirniku obvezna naglasna ali diakritična znamenja, imajo med pokončni-cama zapisano izvirno imenovalniško obliko, ki jo uvaja oznaka cit. (citatno), s katero želimo opozoriti, da je naglasno znamenje citatno in da sta v slovenščini uveljavljena zapis, podan z iztočnico, in izreka, podana v oglatem oklepaju:
Almodóvar -ja [almodôvar] m; oseb. i. |cit. Almodóvar|: režija Pedra Almodóvarja; intervju z Almodóvarjem
191
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
Amenábar -ja [amenábar] m; oseb. i. |cit. Amenábaij: film Alejandra Amenábarja; Snemal je z tudi Amenábarjem
Andrássy -ja [óndrasi] m; oseb. i. |cit. Andrássy|: politika Gyule Andrássyja; dogovor z Andrássyjem
Zemljepisna imena
Prevzeta zemljepisna imena iz latiničnih pisav, ki v slovenščini ohranijo izvirno podobo, in imena iz nelatiničnih pisav so sprejeta v pravopisni slovar zaradi težav, ki jih jezikovnim uporabnikom povzroča njihova skladenjska raba:
Báden-Báden -dna m; zem. i. |kraj|: zdravilišče v Baden-Badnu; Hans iz Baden-Badna ♦ Baden-Badenčan, Baden-Badenčanka
Barcelona -e ž; zem. i. |mesto|: premiera filma Ljubezen v Barceloni; strokovna ekskurzija v Barcelono ♦ Barcelončan, Barcelončanka
Bángkok -a m; zem. i. |mesto|: protivladni protesti v Bangkoku; železniška proga med Bangkokom in Malezijo ♦ Bangkočan, Bangkočanka
Kadar se izgovarjava razlikuje od zapisa, je podatek o podomačenem izgovoru podan v oglatem oklepaju:
Aarau -a [árav-] m; zem. i. |mesto|: igralnica v Aarauu; sprejem za šolarje iz Aaraua ♦ Aaraučan, Aaraučanka
Ajáccio -ia [aj^čo] m; zem. i. |mesto|: Napoleonov spomenik v Ajacciu; gora nad Ajacciem ♦ Ajaccian, Ajaccianka
Báyreuth -a [bájrojt] m; zem. i. |mesto|: Wagnerjev festival v Bayreuthu; orkester iz Bayreutha ♦ Bayreuthčan, Bayreuthčanka
Canberra -e [kanbéra] ž; zem. i. |mesto|: slovensko veleposlaništvo v Canberri; pot iz Sydneyja v Canberro; 24-letni Avstralec iz Canberre ♦ Canberrčan, Canberrčanka Chárleston -a ^árlston] m; zem. i. |mesto|: teniški turnir v Charlestonu; V Charleston se je pripeljal z vlakom; Ladja je odplula iz Charlestona ♦ Charlestončan, Charlestončanka
Kadar uporabljamo ime večinoma ali predvsem v podomačeni varianti, je v slovarju normiran zapis podomačenega oz. prevedenega zemljepisnega imena z iztočnico, v pomenskem pojasnilu pa zaradi lažje identifikacije pri imenih iz latiničnih pisav navajamo izvirni zapis prevzete besede z oznako pod. za (podomačeno za):
A^ško gorovje -ega -a s; zem. i. |pod. za Alaska Range; gorovje|: najvišja gora v Aljaškem gorovju; sestop z Aljaškega gorovja
Anžd -ja m; zem. i. |pod. za Anjou; pokrajina|: trgatev v Anžuju ♦ Anžujec, Anžujka; Anžujčev
192
TIPSKI PRIKAZ SLOVARSKIH SESTAVKOV V PRAVOPISNEM SLOVARJU
Bakonjski gozd -ega gozda m; zem. i. |pod. za Bakonyerdo; hribovje|: kraški pojavi v Bakonjskem gozdu; vode na jugovzhodu Bakonjskega gozda
Bela hiša -e -e ž; zem. i. |pod. za White House; rezidenca|: sprejem v Beli hiši; park blizu Bele hiše; dopisnica iz Bele hiše
Blatno jezero -ega -a s; zem. i. |pod. za Balaton; jezero|: letovišče ob Blatnem jezeru; maraton okoli Blatnega jezera; pokušnja vin in rib iz Blatnega jezera Centralni park -ega -a m; zem. i. |pod. za Central Park; park|: newyorški Centralni park praznuje 150. obletnico; jezero v Centralnem parku
Na dvojezičnih področjih slovenskega zamejstva so ob nemških, italijanskih in madžarskih v rabi tudi slovenska imena, ki navadno niso podomačena tuja imena, temveč so v rabi med slovenskim prebivalstvom teh krajev. Njihovo uradno uporabo pa ščiti tudi zakon o dvojezičnih področjih. V slovarju jih zato ne prikazujemo z oznako pod. za (podomačeno za), temveč nakažemo le vzporednost obeh poimenovanj:
Baško jezero -ega -a s; zem. i. |nem. Faaker See; jezero|: obisk Baškega jezera, Bače na Baškem jezeru; Odhod z Baškega jezera je predviden ob 22. uri
Beljak -a m; zem. i. |nem. Villach; mesto|: župan Beljaka; Alpsko-jadranska mediateka v Beljaku sodi med najsodobnejše knjižnice na Koroškem; povezava med Ljubljano in Beljakom ♦ Beljačan, Beljačanka
Celovec -vca m; zem. i. |nem. Klagenfurt; mesto|: slovenska gimnazija v Celovcu; enodnevna ekskurzija v Celovec; Obiskali so nas učenci iz Celovca; vas v hribih nad Celovcem ♦ Celovčan, Celovčanka
Čenta -e ž; zem. i. |ital. Tarcento, Tarcint; kraj|: Udeležila se je tečaja slovenščine v Čenti;
pot v Čento; folklorni plesalci iz Čente ♦ Čentar, Čentarka; Čentarjev
Čentiba -e ž; zem. i. |madž. Csente; kraj|: čistilna naprava v Čentibi pri Lendavi; Pridite
v Čentibo na tekmo!; Nasproti je pripeljal 27-letni voznik iz Čentibe ♦ Čentibčan,
Čentibčanka
Červinjan -a m; zem. i. |ital. Cervignano; mesto|: tovorni terminal v Červinjanu; V Červinjan je šel obiskat svoje sorodnike; Vsako leto se srečamo z otroki iz Červinjana ♦ Červinjančan, Červinjančanka
Tuja imena, ki se pojavljajo na dvojezičnih področjih v Sloveniji, v slovarju spremlja pojasnilo na dvojezičnem področju:
Capodistria -e [kapodistrija] ž; zem. i.; na dvojezičnem področju |Koper; mesto|: sedež slovenske RTV v Kopru/Capodistrii
Imena, ki se v slovenskih besedilih pogosteje uporabljajo v tuji obliki, so v slovar sprejeta v izvirni različici, k podomačeni pa jih usmerjamo s kazalko gl. (glej):
Alpe-Adria ~ -e ž; zem. i.; gl. Alpe-Jadran
193
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
Alpe-Jadran ~ -a m; zem. i. |pod. za Alpe-Adria; skupnost dežel|: manjšine v prostoru Alpe-
Jadrana; inovativnost v regijah Alpe-Jadran
Alto Adige ~ -gea [alto adidže] m; zem. i.; gl. Južna Tirolska
Blue Mountains ~ -a [blu mauntins] m; zem. i.; gl. Modre gore
Capitol Hill ~ -a [kêpitol hil] m; zem. i.; gl. Kapitolski grič
Champs-Elysées -- ^anz-elizé] ž mn.; zem. i. |cit. Champs-Élysées|; gl. Elizejske poljane Stvarna imena
Stvarna imena, ki v besedilih pogosto ohranjajo tujo podobo, so v slovar vključena zaradi težav, ki jih uporabnikom povzročajo v skladenjski rabi in pri večbesednih imenih glede zapisa z malo ali veliko začetnico. Pogosto tuja imena nastanejo tudi v slovenskem jeziku.
Bogorodica L^viška -e -e ž; stvar. i. |spomenik|: katedrala Bogorodice Ljeviške v Prizrenu Bolšoj teater ~ -tra m; stvar. i. |gledališče|: V mladosti je plesala v Bolšoj teatru Carnegie Hall ~ -a [karnegi hal] m; stvar. i. |arhitekturna stvaritev|: koncert v Carnegie Hallu
Collège de France----[kokž da frans] m; stvar. i. |cit. Collège de France; ustanova|:
predavatelj na College de France
Cosa Nostra -e -e [koza nostra] ž; stvar. i. |organizacija|: siciljanska Cosa Nostra; Zaprli so prvega človeka Cose Nostre
Côvent Garden ~ -dna [kôvent garden] m; stvar. i. |gledališče|: Nastopala je v Covent Gardnu; koprodukcija pariške opere in londonskega Covent Gardna Crvena zvézda -e -e ž; stvar. i. |športni klub|: uspeh beograjske Crvene zvezde
Pri prevedenih stvarnih imenih, ki se v rabi pojavljajo v obeh različicah - podomačeni in izvirni, se odločamo za normiranje prevedene variante, z izvirnikom v pokončnicah pa uporabnika obveščamo, da je prevod ustrezna zamenjava za tuje ime.
Baščanska plošča -e -e ž; stvar. i. |pod. za Baščanska ploča; slovstveni spomenik[: posnetek Baščanske plošče
Britanski muzêj -ega -a m; stvar. i. |pod. za British Museum; muzej|: razstava v Britanskem muzeju; replike koščenih drsalk iz Britanskega muzeja
Britanski svèt -ega -éta m; stvar. i. |pod. za British Council; organizacija|: odlok o ustanovitvi Britanskega sveta
Prevzemanje kratic
Tuje kratice v slovenščini ohranjajo izvirno obliko, ki je lahko, a redko ustrezna tudi razve-zavi v slovenščini:
AU -- [au] ž; krat. |Afriška unija|: države članice AU
194
TIPSKI PRIKAZ SLOVARSKIH SESTAVKOV V PRAVOPISNEM SLOVARJU
Če ima kratica domačo ustreznico, s kazalko gl. (glej) usmerjamo k podomačeni varianti:
ACP ACP-ja tudi ACP [acaps] m; krat. |skupnost držav Afrike, Karibov in Pacifika|; gl. AKP
AKP AKP-ja tudi AKP [akaps] m; krat. |skupnost držav Afrike, Karibov in Pacifika|: vodstvo AKP-ja; sodelovanje EU-ja z AKP-jem; prim. ACP
Večkrat pa prevzete kratice ohranijo prvotno podobo oziroma zapis, ki sledi izvirni skladenjski podstavi, npr. anti-lock braking system > ABS, alternating current > AC, Acceptable Daily Intake > ADI, vendar v slovarju ne »razvezujemo« kratice in prikazujemo le njihovo ustrezno slovensko razvezavo, ki se nahaja med pokončnicama:
ABS ABS-a tudi ABS [abees abeesa] m; krat. |sistem proti blokiranju koles|: vozilo z ABS-om in klimo; prim. ABS-zavore
AC1 AC-ja tudi AC [acs in ace aceja] m; krat. |izmenični tok|: motor na izmenični tok (AC); prim. AC-adapter
ADI ADI-ja tudi ADI m; krat. |sprejemljivi dnevni vnos|: ADI izražamo v mg/kg telesne teže na dan; določitev vnosa z ADI-jem
Kratice, ki nimajo slovenskih ustreznic, hkrati pa so krajšave tujih stvarnih imen, ki so bodisi prevedena bodisi ohranjajo izvirno podobo, so v slovarju povezane z vodilko prim. (primerjaj):
ANC ANC-ja tudi ANC [aenka in anacs] m; krat. |Afriški narodni kongres|: osamosvojitvene struje ANC-ja; pogajanja z ANC-jem; prim. Afriški narodni kongres Afriški narodni kongres -ega -ega -a m; stvar. i. |organizacija|: predvolilni shod Afriškega narodnega kongresa; prim. ANC
Al -- ž; krat. |Amnesty International|: AI Slovenije; poročilo AI; prim. Amnesty International
Amnesty International ~ -a [emnesti intarnešanal] m; stvar. i. |organizacija|: predstavnik Amnesty Internationala; prim. AI
4 LOČILA
Ločil v slovarju ne prikazujemo eksplicitno, temveč je njihova raba razvidna iz ponazarjalnega gradiva, kjer je prikazana v posebnih položajih (pri okrajšavah, v sklopu lastnih imen, vrstil-nih števnikov, vzdevkov, pri premem govoru):
a. m. okrajš. |ante meridiem; dopoldne|: Pridem ob 8:30 a. m.
abrakadabra medm. Abrakadabra, čirule čarule, bum!; Deluje takole: »Abrakadabra, zdaj sem, zdaj me ni.«
195
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
afna -e ž |znak (@)|: računalniška afna; Pošljite e-pošto na info(afna)oglasi.si (info@ oglasi.si)
Ahac -a m; oseb. i. Z Mojco in Ahacem je prepotoval Evropo; kot vzdevek predavanja Dušana Pirjevca - Ahaca
Akvitanski -ega m; oseb. i. vojvoda Viljem I. Akvitanski; naslednik Ludvika Akvitanskega Aljažev stolp -ega stolpa m; zem. i. |samostojni objekt|: 110. obletnica postavitve Aljaževega stolpa
atari -ja m Prodam starega atarija; Sredi osemdesetih let sem se igral z atarijem; Se še spomnite legendarnih atarijev?; prim. Atari
V premem govoru:
adijo medm. Poslovil se je: »Adijo!«
bog daj in bogdaj medm. »Dober dan, oče Ločnikar,« sem ga pozdravil. »Bog daj, kdo pa si?« je izdavil med kašljanjem
cip in cip medm. »Cip, cip!« je zacmevkal piščanček in prilezel iz lupine; Brškinka se s
svojim »cip cip cip« neutrudno oglaša tudi v največji pripeki
čav medm. Grem se potepat! Čav!; »Čav, Sara,« je rekel. »Kaj pa ti tu?«
Ločili, ki se pojavljata tudi v slovarskih iztočnicah, sta pika in vezaj. Izrecno je raba pike prikazana pri okrajšavah, npr.:
a. okrajš. |anno; leta|
A. D. okrajš. |anno Domini; v letu Gospodovem|: 1700 A. D.
agr. okrajš. |agronomija, agronomski|: Jereb Peter, univ. dipl. inž. agr.
akad. okrajš. |akademik, akademikinja, akademski|: knjiga akad. prof. dr. Franceta
Kidriča; Metka Kraševec, akad. slikarka
cerkv.slov. okrajš. |cerkvenoslovanski, cerkvenoslovanščina|: cerkv.slov. književnost; prim. cerkvenoslovanski, cerkvenoslovanščina
Raba vezaja je najbolje razvidna pri prirednih zloženkah in nekaterih drugih tvorjenkah, pri tujih imenih ter pri pregibanju kratic:
afriško-azijski -a -o prid. |afriški in azijski|: afriško-azijski jeziki; afriško-azijske študije; prim. afroazijski
arterijsko-venski -a -o prid. |arterijski in venski|: arterijsko-venska fistula; prim. arteriovenski
A4-format -a [aštiri-formatj m zvezek A4-formataformata A4; izpis obrazca v
A4-formatu v formatu A4
AA-baterija -e ž polnilec AA-baterij baterij AA
ABS-zavore ABS-zavor [abees-zavorej ž mn vozilo z ABS-zavorami z zavorami ABS; delovanje ABS-zavor zavor ABS; prim. ABS
196
TIPSKI PRIKAZ SLOVARSKIH SESTAVKOV V PRAVOPISNEM SLOVARJU
angl.-slov. okrajš. |angleški in slovenski|: angl.-slov. slovar; prim. angleško-slovenski Aix-en-Provence -cea [eks-an-provans] m; zem. i. |mesto|: Gostoval je v Aix-en-Provenceu; Bivali so v vasici blizu Aix-en-Provencea ♦ Aixenprovenšan, Aixenprovenšanka
Bergen-Belsen -sna [bergan-belzen] m; zem. i. |koncentracijsko taborišče|: V Bergen-Belsnu je bilo v obdobju 1940-45 zaprtih okoli 125.000 ljudi; Čakali so, da se vrne iz Bergen-Belsna
a a-ja tudi a m |črka|: mali a; od a do ž; Hodi v prvi a razred (1. a razred); zlog z a-jem; stavek s petimi a-ji; ton a
CIP CIP-a tudi CIP m; krat. |katalogizacija v publikaciji|: Namen CIP-a je predstaviti vsebino knjige
Raba pomišljaja je razvidna iz ponazarjalnih zgledov:
Bihac -a [bihač] m; zem. i. |mesto|: Septembra bo v Bihacu ekološki sejem; Bosanci iz Bihaca; gradnja proge Bihac-Knin ♦ Bihačan, Bihačanka Ajdovščina -e ž; zem. i. |mesto|: Pilonova galerija v Ajdovščini; odsek hitre ceste Ajdovščina-Podnanos ♦ Ajdovec, Ajdovka; Ajdovčev
angstrem -a m |merska enota|: 10 do 20 angstremov (10-20 A) (< Angstrom); prim. A astigmatizem -zma m Ima dioptrijo -3,5 in astigmatizem
Pri izrazih, ki so povezani s stavo vejice, posebno pozornost namenjamo izbiri ustreznih zgledov, iz katerih so razvidne posebnosti njene rabe, npr. pri veznikih, medmetih, členkih, izrazih, ki napovedujejo ali končujejo naštevanje. Zato je v ospredju slovarske redakcije prikaz različnih možnosti skladenjske rabe vejice, in sicer: med enakovrednimi deli proste ali zložene povedi, med nadrednim ali odvisnim stavkom, med polstavkom in drugim delom povedi, med izpostavkom in dostavkom in ostalim delom povedi, med pastavkom in ostalim delom povedi. Slovarska redakcija je oblikovana z mislijo na uporabnikovo zadrego pri stavi vejice, v skladu s tem so uvedena v redakcijo tudi pojasnila, ki uvajajo najbolj značilne zglede, pri katerih se pojavlja dvom. Posebno pozornost namenjamo stavi vejice, kadar si sledi več veznikov, npr. in če, da ko, ali pa ..., in tistih zvez, ki so tudi sicer v besedilih najpogostejše.4
ali1 vez.; brez vejice: v priredni rabi žica iz železa ali nelegiranega jekla; prej ali slej; Ustava določa, da se na referendumsko vprašanje odgovori z da ali ne; v zvezi ali - ali Zemlja je ali obdelana ali zaraščena; z vejico: v podredni rabi Zanima jo, ali bodo zaradi ločevanja odpadkov stroški za odvoz smeti nižji; z vejico: pri naštevanju Izgovarjal je besedo oče, kot bi izgovarjal roža, ali zvezda, ali nebo, ali kar koli drugega
4 Podatki o najpogosteje rabljenih zvezah veznikov so dobljeni iz statističnih izračunov, dostopnih v prosto dostopnih korpusih slovenščine, npr. Nova beseda (iskanje besednih parov), Gigafida (iskanje po soseščini).
197
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
ali2 člen. Ali bodo zdravniki res stavkali?; Bili ste več let na Dunaju, ali ne? če vez.; z vejico: v podredni rabi Če bo slabo vreme, bo vaja prestavljena; Težko je, če ne moreš vplivati na svoje življenje; v zvezi in če Človek ima dve pljučni krili, in če je zdrav, mora dihati z obema; v zvezi kot če To je tako, kot če bi jih opozarjali, da se bliža sodni dan; v zvezi tudi če Pravi, da bi jo ljubil, tudi če bi postala plešasta; v zvezi ali če Če se ne bo začel zdraviti ali če bo zdravljenje prekinil, bo umrl; v zvezi oziroma če Če s pogodbo o zaposlitvi čas trajanja ni pisno določen oziroma če pogodba za določen čas ni sklenjena v pisni obliki, se domneva, da je pogodba sklenjena za nedoločen čas; v zvezi da če Mama mi je rekla, da če v svojem delu ne uživaš, ne moreš delati; v zvezi razen če Rok izposoje lahko podaljšate 11-krat, razen če je gradivo rezervirano
ampak vez.; z vejico: v priredni rabi, protivno To ni bila ženska, ampak z ruto pokrit moški; To ti odpustimo, ampak ne delaj več takih neumnosti; O tem ne bom odločal jaz, ampak selektor; z vejico: v priredni rabi, stopnjevalno, v zvezi ne samo/le/zgolj - ampak tudi Pri tem ne gre zgolj za tehnični, ampak tudi pravni problem; z vejico: v podredni rabi, v zvezi ampak da Igralec zagotavlja, da mu ne gre za denar, ampak da bi rad spremenil svet; z vejico: v podredni rabi, v zvezi ampak ker Minilo je pol ure, ampak ker sem že čakala, sem se odločila, da jo še malce počakam
bodisi vez.; brez vejice: v priredni rabi, v zvezi bodisi - bodisi Plačeval je najemnino bodisi v denarju bodisi v blagu; Priče dogodka bodisi zaradi strahu bodisi zaradi brezbrižnosti večinoma niso hotele sodelovati s policijo; z vejico: pri naštevanju Naročila bi sladoled, bodisi malinov, bodisi jagodni, bodisi čokoladni
čeprav vez.; z vejico: v podredni rabi Aluminij je dražji od železa, čeprav ga je v zemeljski skorji več; Čeprav neradi, so ga morali izpustiti; v zvezi pa čeprav Reka ni upadla, pa čeprav ni več deževalo; v zvezi in čeprav Na pogovor je prišel oblečen ležerno v kavbojke in srajco, in čeprav ima 54 let, je videti sijajno
O preostalih ločilih se uporabnik najbolje pouči v pravopisnih pravilih, zato je njihova raba v
slovarju prikazana le posredno.
5 PISANJE SKUPAJ ALI NARAZEN
Pisanje skupaj ali narazen je v slovarju prikazano izrecno: razvidno je že iz zapisa iztočnične besede. Ponekod so posebnosti zapisa skupaj oz. narazen razvidne tudi iz pomenskih uvrstitev in razvezav ter iz ilustrativnega gradiva:
belo-modro-rdeč -eča -e prid. |bel, moder in rdeč|: belo-modro-rdeč grb kranjskih stanov; belo-modro-rdeč pravokotnik z medaljo
Ciril-Metodov trg -ega -a m; zem. i. |trg|: Koncert bo na Ciril-Metodovem trgu 3; Pustni karneval bo ob 12. uri krenil na Ciril-Metodov trg
198
TIPSKI PRIKAZ SLOVARSKIH SESTAVKOV V PRAVOPISNEM SLOVARJU
ALE1 -ja tudi ALE [aele aeleja] m; krat. |aritmetično-logična enota|: Procesor je sestavljen iz ALE-ja, kontrolne enote in registrov; seštevanje z ALE-jem bog ve kako in bogvekako prisl. Igralec ni bog ve kako visok
črnokalski -a -o [črnokauski] prid. črnokalski viadukt; ostanki črnokalskega gradu (< Črni Kal)
Izrecno je na rabo besed v zvezah in ne v samostojnih leksemskih enotah opozorjeno pri težavnih primerih, kjer je zapis razložen s pojasnilom:
akvarel -a m |slikarska tehnika|: Ciuhov akvarel; slikanje v tehniki akvarela; razstava otroških akvarelov; nesklonljivo v zvezi akvarel barvice Letos sem prvič poskusila risati z akvarel barvicami z akvarelnimi barvicami
kamp -a m košarkarski kamp; počitnice v kampu Šobec; nesklonljivo v zvezi kamp prikolica Že nekaj let dopustujemo v kamp prikolici v Novigradu prikolici (za kampiranje); nesklonljivo v zvezi kamp oprema trgovina s kamp opremo z opremo za kampiranje
5.1 SAMOSTALNIKI
Zloženke s črko, kratično zvezo črk ali števko ter zvezo števke in črke v prvem delu
Slovarski prikaz zloženk s črko, kratično zvezo črk ali števko ter zvezo števke in črke v prvem delu, kar je glede na SP 2001 novo, je na osnovi pravopisnega priporočila v členu 496 dopolnjen s pojasnilom, da v obrnjenem vrstnem redu, ki ga pravopis priporoča zaradi samostalniškega značaja prve sestavine, oba člena pišemo narazen:
A4-format -a [aštiri-format] m zvezek A4-formata formata A4; izpis obrazca v A4-formatu v formatu A4
ABC-kartica -e [abacs-kartica in abece-kartica] ž ukinitev elektronskih ABC-kartic
kartic ABC; prim. ABC
A-bomba -e ž razvoj A-bombe bombe A
ABS-zavore ABS-zavor [abees-zavore] ž mn. vozilo z ABS-zavorami z zavorami ABS; delovanje ABS-zavor zavor ABS; prim. ABS
AC/DC-adapter -ja [acs/d acs-adapter in ace/dece-adapter] m vtikač AC/DC-adapterja adapterja AC/DC; kabel z AC/DC-adapterjem z adapterjem AC/DC; prim. AC1 C-vitamin -a [ce-vitamin] m naravni viri C-vitamina vitamina C; Aspirin s C-vitaminom z vitaminom C
Pri tem je opozorjeno tudi na problem stičnosti pri zvezah črk in števk tipa šahovsko polje f6, skupina G7 in tipka F10, kjer se zveza števke in črke oz. črk večinoma ne zapisujejo na prvem mestu, zato te zveze navajamo pri ustreznih občnih besedah, npr.:
199
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
tipka -e ž tipka za vklop; tipka F10; Seznam dobimo s klikom na desno tipko; razporeditev tipk na tipkovnici
skupina -e ž član folklorne skupine; srečanje skupine G8; Nastopil je v prvi jakostni skupini v veleslalomu; območno srečanje otroških gledaliških in lutkovnih skupin
Zloženke z imenovalniško ali katero drugo medpono
Zloženke z imenovalniško ali katero drugo medpono, ki jih imenujemo tudi zloženke z neiz-raženim medponskim obrazilom (alfažarki, akvarelbarvice) in ki se uporabljajo kot besedne zveze z levim pridevniškim prilastkom (akvarelne barvice), v zamenjanem zaporedju pa kot besedne zveze z desnim prilastkom (žarki alfa), so v slovarju prikazane kot besedne zveze. V nasprotju s slovarsko prakso iz SP 2001 te zveze navajamo med ponazarjalnim gradivom pri slovarskih sestavkih, ki jih uvaja občnoimenska nespremenljiva sestavina zveze, s pojasnilom: nesklonljivo v zvezi.
acid -a [esid-] m |glasbena zvrst|: Glasbi dodaja prvine acida; nesklonljivo v zvezi acid house začetnik acid housa
adzuki -ja m |fižol|: zelenjavna mineštra iz adzukija; solata z adzukijem; nesklonljivo v zvezi adzuki fižol solata z adzuki fižolom in kalčki
aerotaksi -ja m |letalo|: pilot aerotaksija; polet z aerotaksijem; nesklonljivo v zvezi aerotaksi služba letala za aerotaksi službo
backup -a [bekap] m (varnostna kopija): obvezni backup; obnovitev z backupom; nesklonljivo v zvezi backup program nakup backup programa
bajpas -a m |pod. za bypass|; (obvod): prometni bajpas; bajpas želodca; Preživel je že tri infarkte in ima na srcu štiri bajpase; nesklonljivo v zvezi bajpas podjetje nadzor nad ustanavljanjem bajpas podjetij
barik -a m |pod. za barrique|; (sod): licitacija barikov v kleti Vinakoper; nesklonljivo v zvezi barik sod 225-litrski barik sod; dražba barik sodov
Če je namesto besedne zveze z nesklonljivim prilastkom uveljavljena zveza z levim pridevniškim sklonljivim prilastkom, je to v redakciji predstavljeno z zvezo, zapisano v ležečem tisku; te so kot ponazarjalno gradivo prikazane tudi v redakcijskem sestavku pri pridevniku:
akvarel -a m |slikarska tehnika|: Ciuhov akvarel; slikanje v tehniki akvarela; razstava otroških akvarelov; nesklonljivo v zvezi akvarel barvice Letos sem prvič poskusila risati z akvarel barvicami z akvarelnimi barvicami akvarelni -a -o prid. akvarelna tehnika; akvarelne barvice
angora -e ž |vrsta vlakna, tkanine|: Plašči so izdelani iz kakovostnih prej, na primer kašmirja in angore; nesklonljivo v zvezi angora volna blago s petimi odstotki angora volne angorske volne; nesklonljivo v zvezi angora zajec vzreja angora zajcev angorskih zajcev
200
TIPSKI PRIKAZ SLOVARSKIH SESTAVKOV V PRAVOPISNEM SLOVARJU
angórski -a -o prid. angorski zajec; angorska koza; angorska mačka; angorska volna (< Angora)
aperitív -a m silvestrski aperitiv; kozarček aperitiva; sprejem z aperitivom; nesklonljivo v zvezi aperitiv bar terasa aperitiv bara aperitivnega bara aperitívni -a -o prid. aperitivni bar; aperitivni koktajl
báriton -a m očetov mehki bariton; pesem za zbor in solo bariton; nesklonljivo v zvezi bariton saksofon virtuoz na bariton saksofonu baritonskem saksofonu baritónski -a -o prid. koncert za baritonski saksofon in orkester; pevec z žametnim baritonskim glasom
cikcák -a m Nenadoma je začel voziti cikcak po vozišču; nesklonljivo v zvezi cikcak vožnja Promet je oviral s cikcak vožnjo cikcakasto vožnjo; nesklonljivo v zvezi cikcak črta Območje prepovedanega parkiranja in ustavljanja so označili z rumeno cikcak črto cikcakasto črto cikcákast -a -o prid. cikcakast vzorec; cikcakasta črta; cikcakasta vožnja; cikcakasto stopnišče
Priredne zloženke
Priredne samostalniške zloženke v slovarju niso posebej obravnavane, saj je prirednost razvidna že iz zapisa z vezajem, npr.:
Álpe-Jádran -a m; zem. i. |pod. za Alpe-Adria; skupnost dežel|: manjšine v prostoru Alpe-Jadran/Alpe-Jadrana; inovativnost v regijah Alpe-Jadran Ándeško-Meránski -ih m mn.; oseb. i. |rodbina|: grofje Andeško-Meranski; vladavina Andeško-Meranskih
Kjer pa je prepoznavanje prirednega odnosa med sestavinami problematično zaradi okrajša-nosti prve sestavine, je v slovarju med pokončnicama nakazana bodisi enakovrednost bodisi odvisnost sestavin besedotvorne podstave:
Ángloamertéáni -ov m mn.; stvar. i. |angleška in ameriška vojska v 2. svetovni vojni|: srečanje Rdeče armade in Angloameričanov; izkrcanje Angloameričanov v Trstu Ángloamertéán -a in Angloameričan -ána m; preb. i. |Američan angleškega rodu|: kulturne razlike med Afroameričani in Angloameričani; zavezniki Angloameričanov Ángloavstrálec -lca m; preb. i. |Avstralec angleškega rodu|: Potoval je z Arabcem in Angloavstralcem; V Avstraliji živi 12 milijonov Angloavstralcev
Izjemo, tj. zapis z vezajem kljub okrajšanosti prve sestavine, predstavljajo tradicionalno uveljavljeni primeri, ki jih v slovarju prikazujemo brez posebnih pojasnil glede prirednosti:
201
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
Avstro-Ogrska -e ž; zem. i.; nekdaj |država|: Do prve svetovne vojne so živeli v Avstro-Ogrski; Avstrijsko cesarstvo se je preimenovalo v Avstro-Ogrsko; stara slika iz Avstro-Ogrske
Avto-moto zveza Slovenije ~ -e ~ ž; stvar. i. |organizacija|: celjska poslovna enota Avto-moto zveze Slovenije; prim. AMZS
5.2 PRIDEVNIKI
Zloženke s črko, kratično zvezo črk ali števko ter zvezo števke in črke v prvem delu
Slovarski prikaz pridevniških zloženk s črko, kratično zvezo črk ali števko ter zvezo števke in črke v prvem delu se ne razlikuje od samostalniškega. Posebnost, ki v pravilih ni izpostavljena, iz slovarske redakcije pa je razvidna, je, da uporabnika ne moremo napotiti k obrnjeni stavi obeh sestavin, saj teh pridevniških zloženk ne moremo pisati v obrnjenem besednem redu:
A-diplomski -a -o prid. A-diplomski izpit
a-jevski -a -o prid. a-jevska končnica
B-celični -a -o [be-celični] prid. B-celični limfomi
B-diplomski -a -o [be-diplomski] prid. B-diplomski študij
Zloženke s številčno sestavino v prvem delu so v slovar sprejete kot iztočnice, v katerih je število izpisano, v lomljenem oklepaju pa je ponazorjen tudi zapis s števko:
desetkilogramski -a -o prid. (10-kilogramski): V bližini Korčule so ujeli desetkilogramskega lignja; Ukradel je 37 desetkilogramskih jeklenk dvestolitrski -a -o prid. (200-litrski): dvestolitrski akvarij; vozilo z dvestolitrskim prtljažnikom
Kadar je pridevnik rabljen tudi samostojno, brez številčnega določila, in to v vrstni rabi, so pridevniške zloženke s številčnim prvim delom zapisane v obliki ponazarjalnih zgledov:
bajtni -a -o prid. bajtna koda; 128-bajtni pomnilnik; 9000-bajtna datoteka; seznam znanih bajtnih vzorcev
Priredne pridevniške zloženke
Priredne pridevniške zloženke imajo med pokončnicama pomensko razmerje med obema sestavinama podstave tvorjenke:
ambulantno-specialistični -a -o prid. |ambulantni in specialistični|: ambulantno-specialistični pregled
bančno-zavarovalniški -a -o prid. |bančni in zavarovalniški|: bančno-zavarovalniški holding; bančno-zavarovalniška skupina
202
TIPSKI PRIKAZ SLOVARSKIH SESTAVKOV V PRAVOPISNEM SLOVARJU
betonsko-asfaltni -a -o prid. |betonski in asfaltni|: betonsko-asfaltni lobi; betonsko-asfaltna baza
bralno-pisalni -a -o prid. |bralni in pisalni|: bralno-pisalni pomnilnik; bralno-pisalne kartice; razvoj diskovnih bralno-pisalnih glav
črkovno-številčni -a -o prid. |črkovni in številčni|: črkovno-številčni del tipkovnice; štirimestna črkovno-številčna koda
Iz lastnih imen narejene pridevniške priredne zloženke nimajo teh pojasnil:
Adams-Stokesov -a -o [adams-stoksov-] prid. Adams-Stokesov sindrom Amundsen-Scottov -a -e [amundsen-skotov-] prid. Amundsen-Scottova raziskovalna postaja
Bethe-Weizsackerjev -a -o [bete-vajczekerjev-] prid. Bethe-Weizsackerjev cikel
Pogosto je pri prirednih zloženkah prva sestavina okrajšana in zapis brez vezaja daje videz podrednosti, zato v slovarju prikazujemo razmerje med sestavinami podstave pri vseh tovrstnih parih tvorjenk:
afriško-azijski -a -o prid. |afriški in azijski|: afriško-azijski jeziki; afriško-azijske študije; prim. afroazijski
afroazijski -a -o prid. |afriški in azijski|: afroazijski jeziki; Slon je afroazijski sesalec; prim. afriško-azijski
arterijsko-venski -a -o prid. |arterijski in venski|: arterijsko-venska fistula; prim. arteriovenski
arteriovenski -a -o prid. |arterijski in venski|: arteriovenska fistula; pretakanje arteriovenske krvi; prim. arterijsko-venski
cirilsko-metodijski -a -o prid. |cirilski in metodijski|: cirilsko-metodijska tradicija; prim. cirilometodijski
cirilometodijski -a -o prid. |cirilski in metodijski|: cirilometodijska revija; Razvijal je cirilometodijsko idejo o krščanski vesoljnosti; prim. cirilsko-metodijski
Tako kot pri ustreznem samostalniku je tudi pri pridevniku predstavljena izjema, tj. zapis z vezajem kljub okrajšanosti prve sestavine:
avstro-ogrski -a -o prid. |avstrijski in ogrski|: avstro-ogrska cesarica; avstro-ogrska monarhija (< Avstro-Ogrska)
Razmerja med prirednimi in podrednimi pridevniškimi zloženkami
Pri slovarski obravnavi pridevniških zloženk je nakazano razmerje med prirednimi in podre-
203
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
dnimi zloženkami, kadar je mogoče opazovati pomenskorazlikovalnost zapisa pri zloženkah z enakimi sestavinami. Razlika je pojasnjena v razlagi med dvema pokončnicama, npr.:
belomoder -dra -o tudi belo moder ~ -dra ~ -o prid. |moder z belim odtenkom|: V zrak se je dvignil belomoder dim; Ksenonske žarnice svetijo belomodro belo-moder -dra -o prid. |bel in moder|: belo-modra finska zastava; Debitiral je v belo-modrem dresu
črnomoder -dra -o tudi črno moder ~ -dra ~ -o prid. |moder s črnim odtenkom|: črnomoder motor; školjke s črnomodro lupino
črno-moder -dra -o prid. |črn in moder|: črno-moder karirast vzorec; črno-modra koalicija v Avstriji; zmaga črno-modre ekipe
Kadar je pridevniška podredna zloženka nastala iz samostalniške besedne zveze, ki dobro pojasnjuje pomen nastale besede, namesto pomenske razlage med pokončnici zapišemo izvorno besedno zvezo, ki jo uvaja oznaka iz:
argentinsko-slovenski -a -o prid. |argentinski in slovenski|: argentinsko-slo venski nogometni dvoboj
argentinskoslovenski -a -o prid. |iz argentinski Slovenci|: argentinskoslovenska diaspora; argentinskoslovenski časopis
ciprsko-turški -a -o prid. |ciprski in turški|: Ciprsko-turški spor je zasenčil zasedanje zunanjih ministrov EU
ciprskoturški -a -o prid. |iz ciprski Turki|: ciprskoturški politik; ciprskoturško pristanišče
Pogosto zaradi boljše preglednosti v slovarju prikazujemo razlike v pomenski strukturi tudi pri zloženkah z različnimi podstavnimi sestavinami, npr.:
bakreno-apneni -a -o prid. |bakreni in apneni|: bakreno-apnena brozga bakrenodobni -a -o prid. |iz bakrena doba|: bakrenodobna naselbina blagovno-denarni -a -o prid. |blagovni in denarni|: blagovno-denarni promet; blagovno-denarna loterija
blagovnodistribucijski -a -o prid. |iz blagovna distribucija|: blagovnodistribucijski center
bolniškooskrbni -a -o prid. |iz bolniška oskrba|: bolniškooskrbni dnevi bolnišnično-ambulantni -a -o prid. |bolnišnični in ambulantni|: bolnišnično-ambulantna obravnava bolnika
ciljnoraziskovalni -a -o prid. |iz ciljna raziskava|: ciljnoraziskovalni projekt (CRP-projekt); razpis za ciljnoraziskovalne programe
204
TIPSKI PRIKAZ SLOVARSKIH SESTAVKOV V PRAVOPISNEM SLOVARJU
ciljno-štartni -a -o prid. |ciljni in štartni|: ciljno-štartni prostor za tekače; Garderobe so v ciljno-štartnem prostoru
civilnodružbeni -a -o prid. |iz civilna družba|: civilnodružbena organizacija, civilnodružbena pobuda; civilnodružbena skupina
civilnopravni -a -o prid. |iz civilno pravo|: civilnopravna oseba; civilnopravna zaščita; odločanje v civilnopravnih razmerjih
civilno-vojaški -a -o prid. |civilni in vojaški|: civilno-vojaško sodelovanje; civilno-vojaški odnosi
Za uporabnika težje razberljivo razmerje med prirednimi in podrednimi zloženkami zaradi okrajšanosti prve sestavine v posameznih prirednih zloženkah v slovarju pojasnjujemo z razlago med pokončnicama:
angloameriški -a - o prid. |ameriški z angleškimi prvinami|: angloameriška literatura; angloameriška katalogizacijska pravila; angloameriška glasba; |angleški in ameriški|: angloameriški vojaki; Arhetipska kritika se je razvila v angloameriškem prostoru angloavstralski -a -o prid. |avstralski z angleškimi prvinami|: angloavstralski družbeni sloj; |angleški in avstralski|: angloavstralski observatorij v Novem Južnem Walesu angloarabec -bca m |angleški in arabski; konj|: potomec angloarabca; križanka med angloarabcem in arabcem; Vsi konji v ogradi so angloarabci
Pridevniške izpeljanke na -ski iz lastnih imen
Med izlastnoimenskimi pridevniškimi izpeljankami, pri katerih so uporabniki v dvomu glede zapisa skupaj ali narazen, so v rabi najpogosteje izpostavljene izpeljanke iz večbesednih pod-stav. V slovarju je največ pridevnikov, ki jih izpeljujemo iz zemljepisnih imen, nekaj pa je tudi izpeljank iz osebnih in stvarnih imen. Pri vseh takih je izvorno ime navedeno v oklepaju na koncu redakcije:
>	izpeljanke iz imen bitij oz. osebnih imen;
binladnovski -a -o prid. binladnovska brada; binladnovska ideologija (< bin Laden) cheguevarovski -a -o [čegevarouskij prid. mož s cheguevarovsko čepico (< Che Guevara) desadovski -a -o prid. desadovska literatura (< de Sade)
donkihotovski -a -o prid. donkihotovski boj z mlini na veter; donkihotovska drža (< Don Kihot)
>	izpeljanke iz stvarnih imen;
alkaidovski -a - o [alkajdouskij prid. alkaidovski napad (< Al Kaida) dominsvetovski -a -o prid. dominsvetovska poezija (< Dom in svet) newdealovski -a -o [njudilouskij prid. newdealowska politika (< New Deal) poptevejevski -a -o prid. poptevejevski program (< Pop TV)
205
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
> izpeljanke iz zemljepisnih imen.
amudarijski -a -o prid. amudarijski namakalni sistem (< Amu Darja)
belokranjski -a -o prid. belokranjska pramenka; belokranjska vinska cesta; belokranjski
plesi (< Bela krajina)
brest-litovški -a -o prid. brest-litovški sporazum iz leta 1918; brest-litovški mir (< Brest-Litovsk)
črnokalski -a - o [črnokauski tudi črnokalski] prid. črnokalski viadukt; ostanki črnokalskega gradu (< Črni Kal)
5.3 ZAIMKI
Glede pisanja skupaj oz. narazen je pri zaimkih v slovarju podana največkrat obojna možnost zapisovanja, kar sledi tudi dejanski pisni normi. Na prvem mestu je v rabi pogostnejša različica, ki ji navadno sledi enakovredna druga pisna varianta:
bog ve kaj1— česa in bogvekaj -česa s, zaim. Šepetala sta si bog ve kaj; S svojim obvladanjem zgodovine, etnografije, vulkanologije in bog ve česa še je prijetno presenetil; To je strah pred bog ve čem
redko kdo ~ koga in redkokdo -koga m, zaim. Le redko komu verjame in z redko kom sklene prijateljstvo; O redko kom so pisali tako poglobljeno kot o njem
5.4 ŠTEVNIKI
Dileme glede pisanja števnikov skupaj ali narazen se začnejo pri višjih številih, ki jih v slovar vključujemo le v redkih primerih. Slednje obravnavamo na dva načina: glavne števnike, ki jih pišemo skupaj, sprejmemo med slovarske iztočnice, števnike, ki so pisani navadno narazen, pa izpisujemo med ponazarjalnim gradivom pri osnovni besedi besedne zveze, npr.:
dvaindvajset -ih glav. štev. (22): Prvo knjigo je napisal pred dvaindvajsetimi leti (pred 22-imi leti, pred 22 leti); Dvaindvajset stanovanj so razdelili na podlagi razpisa sto stotih glav. štev. (100): Sejem so obudili po več kot sto letih; Zaprli so tovarno s stotimi delavci; prvih sto dni vlade; Dokončali so sto enajst metrov visok most čez Zambezi (111 m); Orkan s hitrostjo vetra sto šestdeset kilometrov na uro je označen le še kot orkan druge stopnje (160 km/h)
tisoč -- tudi -ih glav. štev. (1000): knjiga s tisoč besedili; Termalni vrelci prihajajo iz globine skoraj tisoč metrov (1000 m); Društvo ima že okrog osem tisoč članov (8000); Brezplačnik izhaja v nakladi 375 tisoč izvodov (375.000); Prva nagrada znaša dvesto tisoč evrov (200.000 €); v zvezi na tisoče V ureditev proge so vložili na tisoče prostovoljnih ur
206
TIPSKI PRIKAZ SLOVARSKIH SESTAVKOV V PRAVOPISNEM SLOVARJU
Vrstilni števniki, ki se pišejo le skupaj, so v slovarju iztočnice, prav tako vse tvorjenke iz štev-nikov, ki se pišejo skupaj:
tisočprvi -a -o vrstil. štev. (1001.): tisočprvi vzpon na Kremžarico; tisočprvi prispevek na forumu
stoenajsti -a -o vrstil. štev. (111.): Na cilj je pritekel stoenajsti; Praznovala je stoenajsti rojstni dan
dvatisočak -a m spodnjebohinjski dvatisočaki
stopetnajstič in stopetnajstič prisl. Praznik dela smo letos proslavili že stopetnajstič
Zloženke s številčno sestavino v prvem delu obravnavamo v okviru posameznih besednih vrst (npr. desetkilogramski prid.).
5.6 PRISLOVI
Področje pisanja prislovov je neustaljeno in dvomi glede zapisa skupaj ali narazen so pogosti zaradi spreminjanja kodifikacije bodisi zaradi formalnega spreminjanja besed, ki sledi spremembam pomena. V slovar so vključeni tisti prislovi, pri katerih je v rabi izkazana negotovost jezikovnih uporabnikov:
čim prisl. Čim pride do glasovanja, je jasno, kdo bo zmagal; v zvezi čim bolj Čim bolj učinkoviti smo, tem več težav imamo; v zvezi čim prej Pomembno je, da pridejo čim prej; v zvezi čim več Privabiti želijo čim več tujih gostov
čez1 prisl. Stopil je k oknu in zaklical tja čez; v zvezi čez in čez Samotna cesta je bila čez in čez poraščena s travami in ruji; v zvezi na čez Doma ima na čez kuhanje; na čez govoriti
Zveze pridevnika in prislova, ki označujejo barve
Zveze pridevnika in prislova, ki označuje barvo oziroma odtenek barve, je mogoče pisati na dva načina, zato so v slovarju normirane kot dvojnice s prednostnim zapisom skupaj, npr.:
belomoder -dra -o tudi belo moder ~ -dra ~ -o prid. |moder z belim odtenkom|: V zrak se je dvignil belomoder dim; Ksenonske žarnice svetijo belomodro črnomoder -dra -o tudi črno moder ~ -dra ~ -o prid. |moder s črnim odtenkom|: črnomoder motor; školjke s črnomodro lupino
Kadar pa je mogoče take zveze razvezati s kot ali da, jih pišemo narazen in prikazujemo sestavino, ki jo določa, pisano le narazen:
bakreno prisl. bakreno rdeča lasulja cementno prisl. cementno siva barva plošč
207
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
cimetasto prisl. Vonj je nekoliko plitev, cimetasto pomarančen; Goba ima cimetasto rjav
klobuk loputaste oblike
čokoladno prisl. čokoladno rjava barva
črno prisl. črno pobarvani lasje; črno obrobljena očala; Črno gleda na svet; v zvezi na črno delo na črno
Prislovi z glagolom vedeti
Posebno skupino predstavljajo prislovi z glagolom vedeti, kjer je pisna norma neustaljena, zato v slovarju prikazujemo variantni zapis:
bog ve kako in bogvekako prisl. Igralec ni bog ve kako visok kdo ve zakaj in kdovezakaj prisl. Kdo ve zakaj jo je hromil dvom
Zveze prislova in predloga
Uporabnikom dvome povzročajo tudi zveze prislova in predloga, ki so v slovarju prikazane večinoma med ponazarjalnim gradivom z izpostavljenim pojasnilom v zvezi s/z ...:
angleško prisl. Razumem angleško in francosko; angleško govoreči vodič; v zvezi s po biftek po angleško
arabsko prisl. Bagara arabsko pomeni kravji pastir; v zvezi s po Naučil se je pisati po arabsko
berlinsko prisl. berlinsko modra; v zvezi s po Na meniju so telečja jetra po berlinsko bolonjsko prisl. bolonjsko prenovljeni študijski programi; v zvezi s po jajca po bolonjsko; študij po bolonjsko
Sicer pisna praksa kaže, da se pogosto piše predlog skupaj s prislovom, kadar se pomen nastale zveze razlikuje od pomena posameznih enot. Take besede so samostojne iztočnice:
napol2 in na pol [napou] prisl. Dela, kot da bi bil napol človek, napol stroj; Stanuje v napol porušeni zgradbi; Odgovoril mu je napol v šali
pol2 [pou] prisl. pol kilograma čokolade; Stroj bo popravljen čez pol ure; pol žemlje; Z deli smo zaključili pol leta pred predvidenim rokom; v zvezi na pol Zastavo so obesili na pol droga; Začelo se je nogometno prvenstvo, ki ga za zdaj spremljam bolj na pol; Nihalka vozi na pol ure; na pol pretrgana veriga; v zvezi za pol Bil je za pol manjši od brata; knjige za pol cene; v zvezi v pol Državni zbor mora neskladnost odpraviti v pol leta; kosilo v pol ure
Predložne zveze
V slovarju so prikazane tudi tiste predložne zveze, npr. zveze predloga ali nikalnice s samostalnikom (po navadi, na svidenje), ki so jih normativni priročniki v preteklosti zapisovali
208
TIPSKI PRIKAZ SLOVARSKIH SESTAVKOV V PRAVOPISNEM SLOVARJU
skupaj ali narazen ali celo samo skupaj. Glede na to, da se pri normiranju skušamo držati načela o nerazdružljivosti in nezamenljivosti zaporedja delov dane besede, kar pomeni, da v dano besedo ne moremo vriniti druge besede (po stari navadi, na veselo svidenje) oziroma da delom te besede ne moremo spremeniti zaporednosti, je normiran zapis narazen. Zaradi dejstva, da je pogostnost zapisa skupaj še vedno prevladujoča (npr. ponavadi - 61.278 in po navadi - 13.017), je v slovarju prikazana dvojnica, prednostna dvojnica pa je zaradi navedenih dejstev pisana narazen:
po navadi tudi ponavadi prisl. Spal bom uro dlje kot po navadi; Kot po navadi je prišel v kavbojkah in majici
na svidenje tudi nasvidenje medm. Hvala in na svidenje!; »Na svidenje vsem skupaj,« je rekel ob odhodu
Prislov v zloženkah
Tako kot pri zvezah s samostalniško prvo sestavino tipa alfa žarki je spremenjen slovarski prikaz tudi pri tradicionalnih zloženkah, ki se v rabi vse pogosteje pišejo samo narazen, tj. kot zveze. V slovarju jih v nasprotju s slovarsko prakso iz SP 2001 navajamo med ponazarjalnim gradivom pri slovarskih sestavkih, ki jih uvaja občnoimenska nespremenljiva sestavina zveze, s pojasnilom v zvezi:
bruto prisl. Zasluži 2000 evrov bruto; rast bruto domačega proizvoda (BDP); v zvezi bruto plača Obremenitve bruto plač se bodo povečale; v zvezi bruto teža tanker s 150 tonami bruto teže
buffo [bufoj prisl.; v zvezi buffo opera buffo opera v dveh delih; v zvezi buffo vloga Najbolj se nam je vtisnil v spomin po interpretacijah buffo vlog
5.7 MEDMETI
Medmete zapisujemo v slovenščini zelo poljubno. Največ problemov imajo jezikovni uporabniki pri medmetih, ki vključujejo samostalnik bog in ki se rabijo kot frazemi. Problematični so medmeti, ki so v rabi navadno pisani na več načinov zaradi razumevanja vsake sestavine kot samostojne enote:
bog ne daj in bognedaj medm. Bog ne daj, da bi kaj zamudila; Ko vam gre nekdo na živce, se bog ne daj ne skregajte
bog pomagaj in bogpomagaj medm. »Bog pomagaj!« je vzkliknil; Zdravilo za sušo je namakanje, bog pomagaj, ni druge rešitve
bog varuj in bogvaruj medm. Bog varuj, da bi kaj takšnega rekel ženski; Pri nas je vse idealno, bog varuj kaj spreminjati
209
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
Medmeti kot sklopi
Kot tvorjenke so medmeti pogosto sklopi, tj. nastopajo iztrgano iz govorne verige, kjer se oblikujejo kot besedne igre. V slovarju je prikazana najpogostnejša raba, čeprav je mogoče zaslediti tudi drugačne pisne različice. Če so te pogoste, je normirana pisna dvojnica:
abrakadabra medm. Abrakadabra, čirule čarule, bum!; Deluje takole: »Abrakadabra, zdaj sem, zdaj me ni.«
ajatutaja in aja tutaja medm. Ajatutaja, ajatutaja, Mihec že spi čira čara in čiračara medm. Čira čara, hokus pokus
Podvajanje medmetov
Narava medmetov kot besedne vrste, ki posnema zvoke iz okolice, je, da se pojavljajo tudi podvojeni, včasih tudi potrojeni. Navadno gre za onomatopejske medmete, ki jih pišemo z razmikom - kot dve besedi, zato je v slovarju iztočnica enobesedna, iz ponazarjalnega gradiva pa je razvidno, da gre za ponovitve le-te. Med ponovljenimi medmeti so lahko vejice, vezaji ali pa so brez ločil.
bip -a medm. Ko se je iz orbite oglasil Sputnikov značilni »bip, bip«, so si vidno oddahnili; Njena ročna ura se je ravno začela oglašati bip, bip, bip
cin in cin medm. Cin cin, jaz že zvonim, zaspance budim!; Cin cin cin ... mi danes dela v glavi; Cin cin cin, je zapel zvonec
cip in cip medm. »Cip, cip!« je zacmevkal piščanček in prilezel iz lupine; Brškinka se s
svojim cip cip cip neutrudno oglaša tudi v največji pripeki
čof medm. Po lužah čof čof ...; Čof, mu je priletelo okrog ušes
čiv in čiv medm. Čiv-čiv, živ-žav, vse prav?; Vrabček čivka čiv, čiv, čiv
Medmeti, ki jih uporabljamo pri pozdravljanju
Medmeti, ki jih uporabljamo pri pozdravljanju, ne sodijo med zapisovalne posebnosti pri zapisu skupaj ali narazen, temveč veljajo zanje že opisana načela kot pri drugih besednih vrstah.
bajbaj in baj baj medm. Baj baj! Lep večer in lepe sanje; Baj baj, Amerika!
bog daj in bogdaj medm. »Dober dan, oče Ločnikar,« sem ga pozdravil. »Bog daj, kdo pa
si?« je izdavil med kašljanjem
čao medm. Lepo se imejte, čao!; Pri nas se vedno nekaj dogaja, srečuješ kolege, »čao, o,
poglej, kdo je danes tukaj«, poklepetaš in že hitiš naprej
čav medm. Grem se potepat! Čav!; »Čav, Sara,« je rekel. »Kaj pa ti tu?«
210
TIPSKI PRIKAZ SLOVARSKIH SESTAVKOV V PRAVOPISNEM SLOVARJU
5.9 ČLENKI
Slovarska obravnava členkov se glede zapisa skupaj ali narazen ne razlikuje od obravnave drugih besednih vrst. Morebitni dvojnični zapis sledi analizi pogostnosti rabe, citatni členki pa imajo med pokončnicama zapisano pomensko ustreznico.
a propos [a propo] člen. |cit. a propos; ob tem, pa še to|: Po vrnitvi iz zapora (a propos, nikdar ni bil zaprt v Sremski Mitrovici!) so mu prisodili še štiri mesece zapora v Ogulinu bog si ga vedi in bogsigavedi člen. To je velik vrt, poln marjetic, zlatic, kresnic in bog si ga vedi kakšnih rož še; Prenočili smo na bog si ga vedi čigavem seniku bog ve in bogve člen. Bog ve, kaj se mu je zgodilo
bržčas člen. Zaradi poškodbe bo bržčas moral pustiti službo; Tekmovanje bo bržčas potekalo brez televizijskega prenosa
cirka člen. Star sem bil cirka štiri, pet let; Rezkalnik stane cirka 2300 evrov (ca 2300 €) češ člen. Omalovažujoče je zamahnil z roko, češ vse naredi površno; Prijateljsko ga je pogledala, češ niste sami
6 GLASOSLOVJE
6.1 NAGLAŠEVANJE
V slovarju so jakostno naglašene vse iztočnice in vse neiztočnične osnovne oblike, če je naglas na teh spremenjen glede na iztočnico. Premene iztočnične oblike so lahko v mestu naglasa ter v kolikosti in kakovosti naglasa, kar je v slovarju označeno na neiztočnični osnovni obliki.
afropop -popa m |glasbena zvrst|: izvajalec afropopa; Navdušili so z afropopom beemve -eja m voznik trinajst let starega beemveja; sopotnik v beemveju; Z beemvejem je obtolkel štiri parkirane avte; prim. BMW
Bohinj -hinja m; zem. i. |alpska dolina; občina|: počitnice v Bohinju; enodnevni izlet v Bohinj; pot iz Bohinja na Triglav; planine nad Bohinjem ♦ Bohinjec, Bohinjka; Bohinjčev Beaujolais -a [božole božoleja] m; zem. i. |pokrajina|: Bili smo na trgatvi v Beaujolaisu; vino iz Beaujolaisa
cement -enta m snežni cement; zobni cement; mešanica cementa in apna; cisterna s cementom
cesar -arja m cesar Friderik III.; Predsednik se je srečal z japonskim cesarjem; grobnice kitajskih cesarjev
četveroboj -oja m mladinski četveroboj; Razpis za organizacijo mednarodnega četveroboja; štiriletni ciklus četverobojev reprezentanc do 23 let; S četverobojem so pričeli lani novembra in ga končali sredi aprila letos
211
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
otok otoka m otok Krk; Velja za enega najlepših otokov Jadranskega morja; Odpadke zbirajo na 250 ekoloških otokih
Če je ugotovljen dvojnični naglas besede, je iztočnica prikazana kot enakovredna naglasna dvojnica, ki jo z varianto povezujeta oznaki in, tudi, npr.:
Afričan -a in Afričan -ana m; preb. i. priseljeni Afričan; življenje Afričanov v Angoli (< Afrika)
agencija -e in agencija -e ž turistična agencija Sonček; razvojna agencija bezeg -zga in bezeg -zga m črni bezeg; čaj iz bezga
bezgov -a -o in bezgov -ova -o in bezgov -a -o prid. bezgov čaj; kozarec bezgovega soka; posušeno bezgovo cvetje (< bezeg)
adsorpcijski -a -o in adsorpcijski -a -o prid. |tak, ki veže, zgoščuje|: adsorpcijsko sredstvo črnoglav -ava -o in črnoglav -a -o prid. V sobo je vstopil črnoglav fantek črnjenje -a in črnjenje -a s |barvanje v črno|: črnjenje las; črnjenje sodelavcev (< črniti) cin in cin medm. Cin cin, jaz že zvonim, zaspance budim!; Cin cin cin ... mi danes dela v glavi; Cin cin cin, je zapel zvonec
alimenti -ov tudi alimenti -ov m mn alimenti za otroka; dogovor o plačevanju alimentov bledo tudi bledo prisl. Prvih dvajset minut so igrali bolj bledo
6.2 IZGOVOR
Vsakokrat, kadar izreka ni predvidljiva oziroma je iz zapisa iztočnice težko predvidljiva, je zapisana v oglatem oklepaju, ki sledi iztočnici. Največkrat gre za prevzete besede in imena. Da bi se izognili morebitnim nesporazumom, pri večbesednih iztočnicah ne zapisujemo le dela, ki ga je težko izgovoriti, temveč celotno besedo oziroma zvezo, npr.:
accelerando [ačelerandoj prisl.; cit. |pospešujoče| Agassi -ja [agasij m; oseb. i. trener Andrea Agassija; dvoboj z Agassijem Barbusse -ssa [barbisj m; oseb. i. roman Henrija Barbussa; pacifizem pri Barbussu; primerjava med Barbussom in sodobniki
beachvolley -a [bičvolejj m (odbojka na mivki): igrišče za beachvolley; igralec beachvolleya
Abu Dhabi ~ -ja [abu dabij m; zem. i.; gl. Abu Dabi
Abu Graib ~ -a [abu grajb-j m; zem. i. |mesto|: zapori v Abu Graibu
al fresco [al fresko] prisl.; cit. |na sveže|: slikanje al fresco
Alto Adige ~ -gea [alto adidžej m; zem. i.; gl. Južna Tirolska
212
TIPSKI PRIKAZ SLOVARSKIH SESTAVKOV V PRAVOPISNEM SLOVARJU
Če razlikovanje med zapisom in izreko ni le na ravni črke, temveč se spremeni tudi naglas, se navadno beseda in njena neiztočnična osnovna oblika v celoti izpišeta v oglatem oklepaju:
abbé -ja [abé abêja] m; cit.; gl. abe
Abélard -a [abelár abelárja] m; oseb. i. |cit. Abélard|: zgodbe Pierra Abélarda; dopisovanje Hermana Koroškega z Abélardom/Abélardem
Camus -a [kamí kamíja] m; oseb. i. roman Alberta Camusa; Sporekel se je s Camusom/ Camusem
Izgovorne dvojnice pri nekaterih prevzetih občnih poimenovanjih in polcitatnih lastnih imenih so bodisi povezane z oznako in bodisi jih loči oznaka, ki pojasnjuje, v katerem jeziku je zapisana izreka običajna, npr.:
Beaufortov in Beaufortev -a -o [bofórov- in bofórjev-] prid.; v zvezi Beaufortova lestvica Hitrost vetra merimo z Beaufortovo/beaufortovo lestvico od 0 m/s do hitrosti 36,9 m/s |lestvica za določanje jakosti vetra| (< Beaufort)
cinefíl -a [cinefíl in sinefíl] m cinefil Marcel Štefančič; družabno zbirališče cinefilov Chárles -a [angl. čárls, fra. šárl] m; oseb. i. zvesti spremljevalci angleškega kralja Charlesa II.; srečanje s princem Charlesom; kulturni center Charlesa Nodierja dándi -ja [dándi in déndi] m |pod. za dandy|: Zagledan je vase kot kak dandi; Seznanil jo je s poklicnim dandijem Oliverjem; esetika dandijev in boemov
Posebnost so prevzeta imena z obveznim naglasnim oziroma diakritičnim znamenjem, kjer se uporabnik iz zapisa med pokončnicama, ki ga uvaja oznaka cit. (citatno), lahko pouči o ustreznem zapisu:
Ampère -rja in -ra [ampêr ampêrja in ampêra] m; oseb. i. |cit. Ampère|: André Marie
Ampère; Pri poskusih je tekmoval z Ampèrjem/Ampèrom
art déco ~ -ja [ár dekó] m |cit. art déco|: Hiša je zgrajena v slogu art décoja; Pri
ustvarjanju se je spogledoval z art décojem in konstruktivizmom
Cézanne -nna [sezán] m; oseb. i. |cit. Cézanne|: razstava del Paula Cézanna; Primerjali so
ga z van Goghom in Cézannom
Champs-Élysées -- ^ánz-elizé] ž mn.; zem. i. |cit. Champs-Élysées|; gl. Elizejske poljane Čelakovsky -ega [čelakouski] m; oseb. i. |cit. Čelakovsky|: pisma Františka Ladislava Čelakovskega; literarni stiki med Prešernom in Čelakovskim
Kadar ima tuje ime vzporednice, za katere bi pričakovali enako izreko, pa ni tako, zapišemo v oglatem oklepaju izreko, četudi ta - gledano to ime samostojno - ni neprevidljiva glede na zapis besede:
Bárents -a m; oseb. i. raziskovalec severnega tečaja Willem Barents; Morje je dobilo ime po Nizozemcu Barentsu; Posvetoval se je z Barentsom
213
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
Keats -a [kíc] m; oseb. i. Najraje ima pesmi Johna Keatsa in Walta Whitmana; Poeta Iana Curtisa primerjajo s Keatsom/Keatsem
Yeats -a [jíc] m; oseb. i. Počitnice je preživljal s pesnikom Yeatsom/Yeatsem Dvoustnični u
Pri t. i. domačih besedah je izreka nepredvidljiva zlasti zaradi zvočnikoa v in njegovih variant. Pri tem so izpostavljeni v oglatem oklepaju vsi zapisi, ki so bili zaradi normativnih prepovedi v preteklosti večkrat predmet diskusij, četudi se nanašajo na neiztočnično obliko, npr. pri zgledih bralec, črpalec.
brálec -lca [brálec bráuca] m opomba bralcu; mladi bralci; Avtor z bralcem iskreno in odprto deli svoj notranji svet; pisma bralcev
brálka -e [bráuka] ž Drage bralke, spoštovani bralci!; mnenja bralk in bralcev crpálec -lca ^rpálec črpáuca tudi črpalca] m črpalec nafte; pogodba z izbranim črpalcem plina; črpalci evropskih sredstev
bólha -e [bouha] ž |žival|: vodna bolha; elektronski odganjalec bolh in klopov za ljudi;
|avtomobil Fiat 126|: Z neregistrirano bolho je treščil v hišo
bolšji -a -e [boušji] prid. Preživlja se s prodajo na bolšjem trgu (< bolha)
črnopolt -a -o [črnopout] prid. Deček ni niti bel niti črnopolt; črnopolta pevka
Col Cóla [cou cóla] m; zem. i. |kraj|: cerkev sv. Lenarta na Colu; Doma je s Cola pri Ajdovščini; kolesarski vzpon na Col ♦ Colčan, Colčanka
Črni Kál -ega -a [črni káu črnega kála] m; zem. i. |kraj|: kamnolom v Črnem Kalu; predor pod Črnim Kalom ♦ Črnokalec, Črnokalka; Črnokalčev
dél -a [dél tudi déu déla] m Berem prvi del triologije J. M. Coetzeeja; vaje za zgornji del telesa; Izvajamo zaključna gradbena dela; izbor programa javnih del
Izreko izpisujemo tudi pri tistih iztočnicah, kjer bi uporabniki lahko po analogiji s podobnimi besedami in pri njih prevladujočim izgovorom predvidevali drugačno izreko:
Ból -a [ból] m; zem. i. |kraj|: teniški turnir v Bolu; Oglejte si fotografije iz Bola; Bol na Braču ♦ Bolčan, Bolčanka
Zev, neobstojni samoglasniki in druge pravorečne posebnosti
Pravorečnih posebnosti, npr. neobstojni samoglasniki, zev, izglasna (ne)zvenečnost, v slovarju posebej ne označujemo, izjema so tiste iztočnice, pri katerih zaradi kake druge problematike izpišemo izgovor v oklepaju:
214
TIPSKI PRIKAZ SLOVARSKIH SESTAVKOV V PRAVOPISNEM SLOVARJU
Amnesty International ~ -a [emnesti intarnešanalj m; stvar. i. |organizacija|: predstavnik Amnesty Internationala; prim. AI
Alasia da Sommaripa -e — in -a — [alazija da somaripaj m; oseb. i. italijansko-slovenski slovar Alasie/Alasia da Sommaripa; primerjava Trubarja z Alasio/Alasiem da Sommaripa Angstrom -a [ankstremj m; oseb. i. obletnica rojstva Jonasa Angstroma
Neobstojni samoglasnik je razviden tudi iz zapisa neiztočnične osnovne oblike pri samostalnikih in pridevnikih:
avrikelj -klja m cvet avriklja; križanec med avrikljem in kranjskim jegličem; rastišče avrikljev
Barkovlje -velj ž mn.; zem. i. |kraj|: osnovna šola v Barkovljah; Barkovlje pri Trstu; iz Proseka v Barkovlje ♦ Barkovljan, Barkovljanka
biatlonec -nca m uspeh 22-letnega biatlonca; dvoboj z norveškim biatloncem; zmaga biatloncev
bibličen -čna -o prid. Začetek romana ni prav nič bibličen; Njegova religioznost je bolj biblična kot evangelijska
biftek -tka in -a m biftek po angleško; 300 g tatarskega biftka/bifteka; rezine biftka/bifteka na rukoli
bojaželjen -jna -o prid. bojaželjna politika; prizori izzivalnih, bojaželjnih skrajnežev
Enako velja za slovanska imena z neobstojnim samoglasnikom:
Bakar -kra m; zem. i. |kraj|: grad Frankopanov v Bakru; pogled iz Bakra na Krk; ovinki nad Bakrom ♦ Bakrčan, Bakrčanka
bakrski -a -o prid. |pod. za bakarski|: bakrska vodica (< Bakar)
Karlovec -vca m; zem. i. |pod. za Karlovac; mesto|: pivovarna v Karlovcu; Redno smo hodili na sejem v Karlovec; Slikar je po rodu iz Karlovca ♦ Karlovčan, Karlovčanka karlovški -a -o prid. karlovška pivovarna (< Karlovec)
Pri imenih, kjer v slovenščini ohranjamo neobstojni samoglasnik, tj. pri nordijskih imenih in imenih, kjer v izvirnem jeziku v izreki glasu ne izgovorimo, v slovenščini pa ga ohranjamo, je to razvidno iz rodilnika ali zapisa v oglatem oklepaju:
Andersen -a m; oseb. i. pravljice Hansa Christiana Andersena Bjornson -a [bjernsonj m; oseb. i. črtice in povesti Bjornstjerna Bjornsona Clinton -a [klintonj m; oseb. i. predsedniška kampanja Billa Clintona; Srečala se je z Billom Clintonom
Huston -a [hjustonj m; oseb. i. film Johna Hustona
Zeva ne označujemo, označujemo pa izreko črke i z j: aikido -a [ajkidoj m; gl. ajkido
215
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
áis -a [ájs] m |glasbeni ton|: Ton, višji od A, ais, ima frekvenco 466.164 Hz amiénski -a -o [amjénski] prid. amienski mir; amienska katedrala (< Amiens) celulóid -a [celulójd-] m; gl. celulojd
Ciúha -e tudi -a [cjúha] m; oseb. i. slikarstvo Jožeta Ciuhe/Ciuha; Opravil je slikarsko šolo pri profesorju Ciuhi/Ciuhu; intervju s Ciuho/Ciuhom
Samostalniki na c, č, dž, j, š, ž, kjer prihaja do preglasa, imajo to posebnost nakazano v pona-zarjalnem gradivu:
Adámté -a m; oseb. i. zlata medalja Bojana Adamiča; srečanje z Adamičem beMš -a m perujski beluši; sezona belušev; kremna juha iz belušev
blišč -a m Bil je ljubitelj medijskega blišča; Železova in aluminijeva zrnca gorijo z bliščem čárdaš -a m Zaigraj čardaš; Plesala je v ritmu čardaša; Nastopil je s poskočnim čardašem črno^sec -sca m mlajši črnolasec; Videli so jo s črnolascem; skupina samih črnolascev
Z vezajem v izglasju besede, ki se nahaja v oglatem oklepaju, nakazujemo, da je izgovor nezve-neč, če pa mu sledi samoglasnik, izgovorimo njegovo zvenečno varianto oziroma velja izreka po črki:
Ádenauerjev -a -o [ádenaverjev-] prid. Adenauerjeva politika (< Adenauer) airbag -a [érbég-] m (zračna blazina): bočni airbag; volan z airbagom cásting -a [kásting-] m; gl. kasting chartreuse -ea [šartrtz-] m kozarec chartreusea
Chésterfield -a ^ésterfild-] m; zem. i. |mesto|: Umrl je v Chesterfieldu; zdravnik iz Chesterfielda ♦ Chesterfieldčan, Chesterfieldčanka
Izreka kratic
Kratice izgovarjamo na dva načina, ki sta v slovarju obravnavana kot enakovredna, povezana z oznako in:
ABC ABC-ja tudi ABC [abacs in abecé abecéja] m; krat. |avtomatsko brezgotovinsko cestninjenje|: uporabniki ABC-ja; Cestnino plačujem z ABC-jem; prim. ABC-kartica ADSL ADSL-ja in ADSL-a tudi ADSL [adasals in adeesél] m; krat. |tehnologija za prenos podatkov|: dostop do interneta prek ADSL-ja/ADSL-a; povezava z ADSL-jem/ADSL-om; prim. ADSL-modem
BSE BSE-ja tudi BSE [basaé basaéja in beesé beeséja] m; krat. |goveja spongiformna encefalopatija|: prisotnost povzročitelja BSE-ja v hrani; Krava je okužena z BSE-jem CMS CMS-ja tudi CMS [camass in ceemés ceemésa] m; krat. |dinamični upravljalnik spletnih vsebin|: odprtokodni CMS; Novo spletno stran lahko s CMS-jem/CMS-om ureja naročnik sam
216
TIPSKI PRIKAZ SLOVARSKIH SESTAVKOV V PRAVOPISNEM SLOVARJU
CPP CPP-ja tudi CPP [capaps in cepepe -eja] m; krat. |cestno prometni predpisi|: tečaj CPP-ja; Pred CPP-jem opravi tečaj prve pomoči
7 OBLIKOSLOVJE
Oblikoslovne posebnosti prikazujemo v slovarju tako pri prikazu pregibanja iztočnične oblike kot tudi implicitno, v ponazarjalnem gradivu. Pri samostalnikih prikazujemo rodilni-ško obliko, pri pridevniku okrajšani obliki za ženski in srednji spol, pri glagolu pa sedanjiško obliko:
bajpas -a m |pod. za bypass|; (obvod): prometni bajpas; bajpas želodca; Preživel je že tri infarkte in ima na srcu štiri bajpase; nesklonljivo v zvezi bajpas podjetje ustanavljanje bajpas podjetij
cluster -tra [klastar] m (gruča): cluster s 160 podjetji; načrtovanje razvojnih clustrov; |hkratno zvenenje tonov|: godalni clustri
basovski -a -o prid. basovski klarinet; basovski zvočnik; basovska kitara črnčev -a -o prid. črnčevi bujni lasje; črnčevo petje (< črnec)
dognati -ženem glag. dov. Tega ji pa ne povem, naj dožene sama ® vel. doženi, doženite; del. dognal, dognala
Če imajo osnovne oblike ali neosnovne iztočnične oblike dvojnico, je ta uvedena z oznako in, če je enakovredna, oziroma z oznako tudi, če je iztočnična ali prva oblika prednostna:
buksljev -a -o in bukseljnov -a -o prid. (< bukselj)
bljuvati -am in bljujem glag. nedov. Kašljal je in bljuval, da so ga vsi gledali buhtelj -na tudi -tlja m domači buhteljni/buhtlji z marmelado; valjanje buhteljnov/ buhtljev
7.1 SAMOSTALNIKI MOŠKEGA SPOLA Dvojne oblike v nekaterih sklonih
Pri nekaterih samostalnikih moškega spola se pogosto pojavljata dve možnosti sklanjanja, in sicer le v določenih sklonih, kar se navadno povezuje tudi s spremembami v naglasu. V slovarju je taka dvojnost prikazana bodisi med slovničnimi posebnostmi, če so dvojne iztočnične ali neiztočnične osnovne oblike, bodisi je dvojnost razvidna iz ponazarjalnega gradiva:
breg -a m ribolov z brega; v dvojini, im. brega/bregova: mesto na obeh bregovih/bregih Drave; v dvojini, im. bregi/bregovi: Bregovi/bregi nad vasjo vse bolj zaraščajo cvet -a m lotosov cvet; v dvojini, im. cveta/cvetova: Na steblu se zibljeta le dva cveta/cvetova; v množini, im. cveti/cvetovi: dišeči beli cveti/cvetovi; sirup iz bezgovih cvetov
217
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
dár -ú tudi -a m dar govora; Za pesništvo ni imel daru; S svojim govorniškim darom jih je navdušil; Cerkev so obnovili z darovi vernikov
glás -ú tudi -a m Vlogo je dobila zaradi svojega nizkega glasu; Spoznala ga je po glasu; glasovi navijačev; Dobili so 13,43 odstotka glasov
móst -ú tudi -a m savski, mariborski most; Mimo mostu je zapeljala v potok; mostovi v Benetkah
Posebnost so imena iz grško-rimskega sveta, kjer je v rabi pogosta imenovalniška citatna oblika. V slovarju so vse imenovalniške oblike samostojne iztočnice, vendar citatna oblika ni ponazorjena z zgledom, uporabnika pa k poslovenjeni različici usmerjamo s kazalko gl. (glej):
Ájshil -a m; oseb. i. drame Ajshila, Sofokleja in Evripida; motiv žrtvovanja pri Ajshilu Ájshilos Ajshila m; oseb. i.; gl. Ajshil
Cicero -a m; oseb. i.; gl. Ciceron
Cicerón -a m; oseb. i. avtobiografski spisi Cicerona; ohranjeno pismo Ciceronu
Dédal -a m; oseb. i. motiv Dedala in Ikarja Dédalos -a m; oseb. i.; gl. Dedal
Krajšanje in daljšanje osnove
Posebnost moških paradigem je krajšanje in daljšanje osnove. Oboje je razvidno že iz zapisa rodilnika.
Pri imenih na nemi -e je v zapisu rodilnika nakazano, ali se ta -e ohranja ali ne:
aide-mémoire -ra [éd-memoár] m |cit. aide-mémoire; zapisek|: diplomatski aide-mémoire; pet točk aide-mémoira
Bataille -lla [batáj] m; oseb. i. nadrealist Georges Bataille; likovna interpretacija misli
Georgesa Batailla; Prijateljeval je z Bataillom/Bataillem
beagle -la [bígl] m |pes|: Gibanje je beaglu v veselje; leglo beaglov
Bôyle -la [bôjl] m; oseb. i. vakuumski poskusi Roberta Boyla
Clárke -ka [klárk] m znanstvena fantastika sira Arthurja C. Clarka; Odkrili so bogato korespondenco s Clarkom
Cage -ea [k0jdž-] m; oseb. i. skladba eksperimentalnega skladatelja Johna Cagea; film z
Nicholasom Cageem v glavni vlogi
babyface -ea [bêjbifêjs in bébifêjs] m; gl. bejbifejs
chartreuse -ea [šarfarz-] m kozarec chartreusea
cóllege - ea [kolidž-] m; gl. kolidž
cyberspace -ea [sájb arspêjs] m; gl. kiberprostor
218
TIPSKI PRIKAZ SLOVARSKIH SESTAVKOV V PRAVOPISNEM SLOVARJU
V slovarju je označena podaljšava osnove s t. Ker nekatere besede omahujejo glede podaljšave s t in j, so dvojne možnosti nakazane z zapisom rodilniške oblike, dvojnice pa so razvidne tudi iz ponazarjalnega gradiva, če jih gradivo izpričuje:
Bine -ta m; oseb. i. Dobimo se ob petih pri Binetu Cene -ta m; oseb. i. S Cenetom sva šla na pico mačo -a in -ta Spreminja se v pravega mača/mačota medo -ta m Vzemi medota in greva!
nono -a in -ta m hiša mojega nona/nonota Antona; počitnice pri noni in nonu/nonotu
Arne -ja tudi -ta m; oseb. i. razstava Arneja/Arneta Hodaliča; Na otoku živi s sinom Arnejem/Arnetom in ženo Jernejo
Mate -ja tudi -ta m; oseb. i. dvoboj Mateja/Mateta Parlova; Nagrado so podelili Mateju/ Matetu Dolencu; koncert s klarinetistom Matejem/Matetom Bekavcem
Pogovorne različice (polo polota) pri podaljšavah v slovarju so označene z oznako pog. (pogovorno), čeprav iz pogovornega jezika že prehajajo v knjižnega:
Marko -a pog. -ta m; oseb. i. mit kraljeviča Marka; Kleopatrina zveza z Markom Antonijem se je končala tragično
Miro -a pog. -ta m; oseb. i. Danes bomo večerjali pri Miru
Podaljšave osnove z n so redke, tudi zato, ker se vedno pojavljajo v dvojničnih oblikah:
buhtelj -na in -tlja m buhteljni/buhtlji z marmelado; Najedel se je domačih buhteljnov/ buhtljev
datelj -na in -tlja m Ne razlikuje med kitajskim in navadnim dateljnom/datljem; sveži dateljni/datlji; zaščita morskih dateljnov/datljev
Največ oblikoslovnih posebnosti je pri samostalnikih, ki podaljšujejo osnovo z j. Problemi se ne pojavljajo le zaradi dvojnih oblik, temveč tudi zaradi različnega pregibanja pri enakozvoč-nih besedah:
okvir1 -a m predvideni časovni okvir; jezikovni programi v okviru Evropske unije okvir2 -ja in -a m Sliko je izrezal iz okvirja/okvira; vrata s snemljivim okvirjem/okvirom sever -a m Gorski hrbet poteka v smeri sever-jug; potovanje na sever; prometne povezave s severom države
Sever -ja m: oseb. i. Predsednik Sklada Staneta Severja je podelil nagrade; Objavljen je intervju z Janijem Severjem
Omahovanje je tudi pri nekaterih besedah, ki se končajo na govorjeni r. Tu je normirana dvoj-
219
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
nica, saj - kljub temu da se raba nagiba k podaljšavi z j -, nekatere besede ohranjajo tradicionalni način pregibanja:
Baudelaire -ja tudi -a [bodler] m; oseb. i. Charles Baudelaire; Poejeve ideje so vplivale na Baudelairja/Baudelaira; Ukvarja se z Baudelairjem/Baudelairom
Belvedere -ja tudi -a [belveder] m; stvar. i. |samostojni objekt|: Plečnikov paviljon Belvedere na Bledu; živalski vrt v dunajskem Belvederju/Belvederu; |ime več hotelov|: Obiskal jih je ruski lastnik Belvederja/Belvedera
Charpentier -ja [šarpantje šarpantjeja] m; oseb. i. opera Gustava Charpentierja; intervju s francoskim baročnim mojstrom Charpentierjem
Črtomir -ja m; oseb. i. motiv Črtomirja in Bogomile; intervju s slikarjem Črtomirjem Frelihom
amper -ja in -a m |merska enota|: 230 amperjev/amperov varilnega toka (230 A); prim. A coklar -ja m Izučil se je za coklarja; Poročila se je s coklarjem; Dejavnosti lončarjev, tesarjev, pletarjev, coklarjev odmirajo
hektar -ja in -a m |merska enota|: Obnovili so 400 hektarjev/hektarov vinogradov (400 ha); Območje knjižnice obsega 7,5 hektarja/hektara površine (7,5 ha); prim. ha
Z j podaljšujejo osnovo tudi vsi samostalniki, ki se končajo na izgovorjeni samoglasnik ali samoglasniški sklop, izjeme, npr. pri besedah s soglasniškim izglasjem, so razvidne iz rodil-nika in zapisa izreke v oglatem oklepaju:
Calgary -ja [kalgari] m; zem. i. |mesto|: Zmagal je na olimpijskih igrah v Calgaryju; Preselila se je v Calgary; hokejisti iz Calgaryja; Med Vancouvrom in Calgaryjem vozi tudi vlak ♦ Calgaryjčan, Calgaryjčanka
Clancy -ja [klansi] m; oseb. i. romani Toma Clancyja; Knjigo je napisal skupaj s Clancyjem čili -ja m pridelovalec čilija; Stremo in zmešamo dva pekoča čilija in strok česna; omaka s čilijem
Broadway -a [brodvej] m; zem. i. |ulica|: Na newyorškem Broadwayu so uprizorili znameniti muzikal; Po 46 letih se bo vrnila na Broadway; plesalke z Broadwaya; ulica med Peto avenijo in Broadwayem
Sklanjanje po dveh paradigmah: moška imena na -a
V slovarju prikazujemo obe mogoči sklanjatvi (drugo moško, ki je enaka prvi ženski, ali prvo moško) kot enakovredni, če se obe paradigmi uresničujeta enakovredno, sicer je na prvem mestu pogosteje realizirana sklanjatev. Kadar pa se dvojnična oblika znajde v ponazarjalnem gradivu, tudi tam predvidimo ustrezno pregibno možnost. Od gradiva je odvisno, ali obe varianti povezuje oznaka in ali oznaka tudi, npr.:
220
TIPSKI PRIKAZ SLOVARSKIH SESTAVKOV V PRAVOPISNEM SLOVARJU
aga -e tudi -a m Njihov poveljnik je bil janičarski aga; za imenom mavzolej Mohameda age; Bojeval se je s Hasanom ago
ajatola -e tudi -a m Ajatole si lastijo oblast nad vojsko; pred imenom revolucija ajatole Homeinija; srečanje z ajatolo
Brezina -e tudi -a [bžezina] m; oseb. i. pesmi Otokarja Brezine/Brezina
Ciuha -e tudi -a [cjuha] m; oseb. i. slikarstvo Jožeta Ciuhe/Ciuha; Opravil je slikarsko šolo
pri profesorju Ciuhi/Ciuhu; intervju s Ciuho/Ciuhom
Slovnične posebnosti
Razmerje med dvojnicama, pri katerih se v paradigmi kot enakovredna možnost označuje tudi kategorija živosti, je v ponazarjalnem gradivu prikazano s poševnico (/), npr.:
ami -ja m |vozilo|: Še vedno vozi ami/amija; Na morje smo šli s spačkom ali z amijem; različni modeli amijev
armanjak -a m |pijača|: Vedno naroči armanjak/armanjaka; steklenica armanjaka; slive, namočene v armanjaku; 125 ml armanjaka
bordojec -jca m |vino|: kozarec bordojca; Pili so brdojec/bordojca; Nazdravil je z bordojcem
V ponazarjalnem gradivu prikazujemo kategorijo živosti tudi pri samostalnikih druge moške sklanjatve, npr.:
Aljoša -e in -a m; oseb. i. razstava fotografij Aljoše/Aljoša Dolenca; monokomedija z Aljošo/Aljošem Ternovškom; Premraženega Aljošo/Aljoša so našli šele dva dni po nesreči delovodja -e in -a m gradbeni delovodja; Bil je v sporu z delovodjo/delovodjem; usposabljanje delovodij/delovodjev; Zaposlili so izkušenega delovodjo/delovodja
Posebnosti v dvojini in množini
Pri samostalnikih, ki osnovo podaljšujejo z ov, v slovarju te posebnosti nakazujemo s pojasnilom v dvojini, v množini in ponazarjalnim gradivom, npr.:
cvet -a m lotosov cvet; v dvojini, im. cveta/cvetova: Na steblu se zibljeta le dva cveta/cvetova; v množini, im. cveti/cvetovi: dišeči beli cveti/cvetovi; sirup iz bezgovih cvetov človek -eka m; anatomija človeka; V filmu je upodobil človeka pajka; v dvojini človeka ljudi človekoma človeka ljudeh človekoma: Niti dva človeka si nista enaka; zgodba o ljudeh, ki se imata rada; v množini, im. ljudje: dom za starejše ljudi; |enota|: Obseg dela je človek/dan; |igra|: Najraje ima igro človek, ne jezi se
grob -oba m Molčali so kot grob; nagrobnik na grobu; v dvojini, im. grobova: Izstopala sta dva grobova, v katerih ne počivajo domačini; v množini, im. grobovi: Na dan mrtvih so obiskali grobove svojcev
221
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
7.2	SAMOSTALNIKI ŽENSKEGA SPOLA
Tako kot pri moških tudi pri ženskih prevzetih imenih iz grščine in latinščine, kjer se osnova od rodilnika dalje spremeni, uporabnika k nevtralnejši dvojnici napotimo s kazalko gl. (glej), npr.:
Artemis Artemide ž; oseb. i.; gl. Artemida Artemida -e ž; oseb. i. antični kipec Artemide Ceres Cerere ž; oseb. i.; gl. Cerera Cerera -e ž; oseb. i. hčerka žitne boginje Cerere
Posebnosti sklanjanja ženskih samostalnikov so nakazane večinoma s ponazarjalnim gradivom. Največ slednjih se nanaša na posebnosti v rodilniku dvojine in množine prve ženske sklanjatve, pri drugi ženski sklanjatvi pa zlasti na dvojne oblike pri dajalniško-orodniški rabi, npr.:
>	rodilnik dvojine in množine;
boa -e ž Doma ima veliko pernato boo; razstava boj in šalov
Gea - e ž; oseb. i. Brez Gee mu ne bi uspelo; Z Geo sva sedeli na klopi
Pia -e ž; oseb. i. Čestitamo Pii za 30. rojstni dan; Izmed vseh Pij bodo izžrebali le eno
ladja -e ž ladja Queen Elizabeth; upor na ladji; ladjevje šestih ladij barva -e ž srajca mlečno bele barve; mešanica barv
deska -e in deska -e [dsska in dsskaj ž objava na oglasni deski; skladovnica desk rja -e in rja -e ž odstranjevalec rje; snovi, odporne proti rji; Poznamo več vrst rij
>	dajalnik ali orodnik dvojine.
nit niti ž Prireditev ima rdečo nit: nastop gledališke skupine; Počutil se je zvezan z nevidno nitjo; v dvojini, or. z nitma/nitima: Z dvema nitma/nitima vezemo ravne šive v različnih barvah
Ženske ¿-jevske sklanjatve imajo manj predvidljive sklonske oblike prikazane posredno v ponazarjalnem gradivu, posamezne izjeme niso izrecno izpostavljene:
čast -i ž Naj ti delo v skladišču ne bo pod častjo; Vsi so jo imeli v časteh; Pokopali so ga z vojaškimi častmi
7.3	SAMOSTALNIKI SREDNJEGA SPOLA
Posebnosti samostalnikov srednjega spola so v glavnem nakazane s ponazarjalnim gradivom, npr.:
222
TIPSKI PRIKAZ SLOVARSKIH SESTAVKOV V PRAVOPISNEM SLOVARJU
blago -a s prodaja metrskega blaga; Na zalogi je več vrst blaga; Prejeli so pomoč v blagu; trgovec s cenenim blagom
korenje -a tudi korenje -a s Karotena je v korenju precej; solata z naribanim korenjem naselje -a s V primestnem naselju prodamo vrstno hišo; plinifikacija naselij usta ust s mn. Besede mu niso hotele iz ust; razstava slik, narisanih z usti
Enako je pri množinskih samostalnikih, kjer so posebnosti zlasti oblike rodilnika in orodnika:
drva drv s mn. Prodajamo brezova drva; stroj za cepljenje drv; Danes ni več treba kuriti štedilnika z drvmi
jetra jeter s mn. tumor na jetrih; presaditev jeter; težave z jetri
vrata vrat s mn. vrata Jelovica; dan odprtih vrat; Nalašč je treščila z vrati
Samostalniki, ki se sklanjajo kot pridevniki, sodijo v četrto sklanjatev, pogosto pa imajo tudi nepridevniško paradigmo, kar je nazano z dvojničnimi oblikami:
Beričevo -ega s; zem. i. |kraj|: zelenjadarstvo v Beričevem; občani Brinja, Beričevega in Pšate; daljnovod Beričevo-Divača ♦ Beričevec; Beričevka; Beričevčev Celjsko -ega s; zem. i. |pokrajina|: Na Celjskem so se cene nepremičnin zvišale; podjetnik s Celjskega ♦ Celjan, Celjanka
Anhovo -ega in -a s; zem. i. |kraj|: tovarna v Anhovem/Anhovu; odbojkarji Salonita iz Anhovega/Anhova ♦ Anhovec, Anhovka; Anhovčev
Cerkno -ega in -a s; zem. i. |kraj|: cerkev sv. Ane v Cerknem/Cerknu; Vljudno vabljeni v Cerkno!; Skavti iz Cerknega/Cerkna so pripravili dobrodelno akcijo ♦ Cerkljan, Cerkljanka
Nekateri samostalniki srednjega spola mešajo paradigmo s samostalniki ženskega spola.
Gre za lastna zemljepisna imena na -sko/-ško, ki označujejo neko pokrajino ali širše geografsko področje (Bavarsko) in ki jih uporabljamo večinoma v edninskem mestniku (na Bavarskem), sicer pa v paradigmi, kakršno je mogoče razbrati iz gradiva, prevladuje ženska oblika. V slovar sta vključeni iztočnici ženskega in srednjega spola:
Bavarska -e ž; zem. i. |zvezna dežela|: gradovi Bavarske; železniška povezava z Bavarsko in Švico ♦ Bavarec, Bavarka; Bavarčev; prim. Bavarsko
Bavarsko -ega s; zem. i. |zvezna dežela|: Študiral je na Bavarskem; freisinška škofija z Bavarskega ♦ Bavarec, Bavarka; Bavarčev; prim. Bavarska
Češka -e ž; zem. i. |ur. Češka republika; država|: V Češki je bilo letos skoraj 7,5 milijarde evrov tujih naložb; Lep pozdrav iz Češke! ♦ Čeh, Čehinja; prim. Češko Češko -ega s; zem. i. |država|: Pet let je živel na Češkem, kjer je delal kot svobodni fotograf; Slovenska rokometna reprezentanca je odpotovala na Češko; Njegov stari oče je prišel s Češkega; ♦ Čeh, Čehinja; prim. Češka
223
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
7.4 PRIDEVNIKI
Pri pridevniških oblikah, ki se v iztočnici nahajajo v slovarju v moški obliki, so prikazane tudi neiztočnične osnovne oblike za ženski in srednji spol, četudi so izražene ničto:
bel -a -o prid. Bil je ves bel od prahu; plaža s povsem belo mivko; Ob nasmehu je pokazal bleščeče bele zobe
bež----prid. bež odtenek; Oblečen je bil v bež trenirko
Kot pridevniki so obravnavani tudi vrstilni števniki:
četrti2 -a -o vrstil. štev. (4.): četrti odstavek 25. člena; četrti del nadaljevanke (4. del); Prireditev bo četrtega aprila ob četrti uri (4. aprila/4. 4. ob 4. uri/4h/4.00); Menjal je iz četrte v tretjo prestavo
stoenajsti -a -o vrstil. štev. (111.): Na cilj je pritekel stoenajsti; Praznovala je stoenajsti rojstni dan
Novost glede na dosedanje pravopisne slovarje je ločevanje med vrstnimi in kakovostnimi pridevniki. S ponazarjalnimi zgledi prikazujemo pri t. i. lastnostnih pridevnikih za uporabnika težavnejše izrazne možnosti, npr. stopnjevanje oziroma določanja mere ali načina itd. s prislovi, pri vrstnih pa značilne besedne zveze:
alternativen -vna -o prid. Njegov pristop je bolj alternativen; alternativno reševanje sporov
alternativni -a -o prid. alternativna medicina; alternativni viri energije
briljanten -tna -o prid. Zaključek tekme je bil briljanten; briljantna domislica briljantni -a -o prid. briljantni prstan
brušen -a -o prid. Cilinder je brušen na 38,5 mm brušeni -a -o prid. brušeni kremen; brušeno steklo
čokoladen -dna -o prid. Za bolj čokoladen okus dodajte mleku kakav
čokoladni -a -o prid. čokoladni liker; čokoladna torta; Postregli so s čokoladnimi mafini
in suflejem; kruh s čokoladnim namazom
črn -a -o prid. Oči je imel črne kot oglje; vranje črn klobuk; Postajal je vse bolj črn črni -a -o prid. črni kruh; črni petek; črna kronika; črna luknja; črna vdova; črno vino; črne koze; |igra|: črni peter
debel -ela -o [debeu] prid. Letos imamo res debel krompir; debela plast snega; Oblekla je svoj najdebelejši pulover
debeli -a -o prid. Z debelim tiskom označi pomembne dele besedila; debeli četrtek
224
TIPSKI PRIKAZ SLOVARSKIH SESTAVKOV V PRAVOPISNEM SLOVARJU
7.5 GLAGOLI
Vsi glagoli v slovarju so podani v nedoločniku s končajem sedanjiške oblike ter podatkom o glagolskem vidu: glag. nedov. (nedovršni glagol), glag. dov. (dovršni glagol), glag. dvovid. (dvo-vidski glagol). Druge predvidljive glagolske oblike, ki so pravopisno zanimive in za katere imamo gradivske potrditve, so prikazane z izbranimi ponazarjalnimi zgledi, in sicer v zaporedju sedanjik, velelnik, deležnik na -l, nedoločnik, namenilnik, deležje, npr.:
abstinirati -am glag. dvovid. Mož že nekaj let abstinira; Že tretje leto uspešno abstinirajo od drog; Po prvi kazni je abstinirala dve leti in pol; Jutri zagotovo začnem abstinirati abstinirati se -am se glag. dvovid. Abstinirajo se od volitev balancirati -am glag. nedov.; gl. balansirati
balansirati -am glag. nedov. Plesalka balansira s sabljo na glavi in boku; Spretno balansirajo med interesi podjetja in interesi stranke; Jahto bodo morali balansirati; Balansirajoč na prstih, sem se prebil do školjke
brcniti -em glag. dov. Ko se mu je nekako izmuznila, ga je brcnila v trebuh in zakričala; Naj vas koklja brcne; Skušal jo je brcniti; Prišla ga je brcnit v nogo
Kadar ima sedanjiška oblika v podstavi drugačne glasove ali naglas kot nedoločniška, je v slovarju izpisana v celoti, nepredvidljive oz. težje velelniške oblike ter oblike deležnika na -l so zapisane v ločenem razdelku slovarskega sestavka, ki ga označuje znamenje © (podatki o težjih glagolskih oblikah) z vpeljanima oznakama vel. (velelnik) in del. (deležnik na -l).
bati se bojim se glag. nedov. Rekel je, da se boji za svoje življenje; Živali se bojijo pokanja petard; Ni se jim bilo treba bati za vsakdanji kruh; Fantje, ne se bati! © vel. boj se, bojte se; del. bal se, bala se
bojevati se bojujem se glag. nedov. Bojuje se s čustvi in ga želi pozabiti; Ne vedo, kaj pomeni bojevati se za preživetje; Ne moreš se bojevati proti njim; Bi se šli bojevat z velikanom? © vel. bojuj se, bojujte se; del. bojeval se, bojevala se
brati berem glag. nedov. Katere knjige naj berejo otroci?; Najbolj vztrajni so šele proti jutru zapustili delovno mesto (beri: šank); V tistem času je malokdo znal brati, kaj šele pisati; Šla je brat časopis; Beroč vašo knjigo, dobi bralec vtis, da je življenje trpljenje © vel. beri, berite; del. bral, brala
dognati -ženem glag. dov. Tega ji pa ne povem, naj dožene sama © vel. doženi, doženite; del. dognal, dognala
česati češem glag. nedov. Gostejše dojenčkove lase češemo z gostim glavnikom; Las ne smemo pogosto česati; Dvakrat na teden pride psa česat in krtačit na dom © vel. češi, češite; del. česal, česala
Pravopisno zanimivi deležniki na -č, deležniki na -n ter glagolniki so v slovarju samostojne iztočnice, ki jih z izhodiščnim glagolom povezuje oznaka <, npr.:
225
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
beljen -a -o prid. s klorom beljen bombaž; beljene vate in gaze; steblo beljene zelene; beljena regratova solata (< beliti)
beljenje -a s lasersko beljenje zob; Stene so pripravljenje za beljenje; Pred beljenjem zobe temeljito očistijo (< beliti)
bojujoč se -a se -e se prid. kip bojujočih se vitezov (< bojevati se)
bojevanje -a s Niso imeli dovolj izkušenj z gverilskim bojevanjem (< bojevati se)
beroč -a -e prid. Z vsakim novim knjižnim delom vznemiri beroče občinstvo (< brati) bran -a -o prid. zvočni posnetek branega literarnega besedila; lestvica najbolj branih avtorjev (< brati)
branje -a s domače branje; Državni zbor je začel tretje branje predloga zakona o malem delu; Imel je težave z branjem in pisanjem (< brati)
brcnjen -a -o prid. Priredil je tekmovanje v hitrosti brcnjene žoge (< brcniti)
česanje -a s Na lase nanesite izdelek za lažje česanje ali balzam; Ob česanju perja si pripovedujejo zgodbe (< česati)
Kadar imajo osnovne glagolske oblike dvojnice, so te napovedane z oznako in. Dvojnice pri drugih glagolskih oblikah, ki se nahajajo v gnezdu s težjimi glagolskimi oblikami, so napovedane s poševnico (/), npr.:
apniti -im in apniti -im glag. nedov. |dodajati apno|: Kmetje zemljišč večinoma ne apnijo; Kislo zemljo je treba apniti ® vel. apni/apni, apnite/apnite; del. apnil/apnil, apnila/apnila apneti -im glag. nedov. |postajati apnen|: Zobne obloge počasi apnijo ® vel. apni, apnite; del. apnel/apnel, apnela
beliti -im in beliti -im glag. nedov. |delati kaj belo|: Volno belimo z vodikovim peroksidom; Prejo so belili z bukovim pepelom in vročo vodo; Ne belite si glave s stvarmi, ki jih ne morete spremeniti; Začeli smo beliti stanovanje; Jutri greš belit in polagat tapete k neki sitnobi; |dodajati jedi maščobo|: Solato vedno belim z olivnim oljem ® vel. beli, belite/ belite; del. belil, belila
beliti se -im se in beliti se -im se glag. nedov. |postajati bel|: Lasje se mu belijo ® vel. beli se, belite/belite se; del. belil se, belila se
beleti -im glag. nedov. |postajati bel|: Lasje mu že belijo ® vel. beli, belite; del. belel/belel, belela
blebetati -am in blebečem glag. nedov. Kaj pa blebetaš/blebečeš?; Blebetal je neumnosti; Vsi samo nekaj blebetajo/blebečejo ® vel. blebetaj/blebeči, blebetajte/blebečite; del. blebetal, blebetala
226
TIPSKI PRIKAZ SLOVARSKIH SESTAVKOV V PRAVOPISNEM SLOVARJU
bosti bodem glag. nedov. Ogledali so si posebnosti, ki najbolj bodejo v oči ® vel. bodi, bodite; del. bodel/bodel, bodla
bosti se bodem se glag. nedov. Že nekaj časa se župan in minister za kulturo bodeta; Z mladim bikcem se pač ne gre bosti; Šla se je bost s svojim šefom ® vel. bodi se, bodite se, del. bodel/bodel se, bodla se
7.6 OBLIKOSLOVJE PRI KRATICAH
Kratice so večinoma samostalniki moškega spola, kar določamo glede na to, kako se pregibajo v besedilu, ne glede na to, katerega spola je jedro njihove skladenjske podstave (časopis m -podjetje s - zveza ž). Zapis neiztočničnih osnovnih oblik je glede na druge besedne vrste spremenjen, saj prikazuje rodilniško obliko v celoti (ABC ABC-ja), nesklonljivo rodilniško obliko pa le v osnovi (ABC). Pri kraticah, ki imajo tudi možnost neglasovnega pregibanja, je to nakazano v zaglavju, ne pa tudi v ponazarjalnem gradivu.
ČZN ČZN-ja tudi ČZN [čazansj m; krat. |Časopis za zgodovino in narodopisje|: naročniki
revije ČZN; tematska številka ČZN-ja; zadovoljstvo z novim ČZN-jem
ČZP ČZP-ja tudi ČZP [č azapsj m; krat. |časopisno-založniško podjetje|: 10. člen statuta
ČZP-ja Večer; pogodba s ČZP-jem; Knjiga je izšla že leta 1996 pri ČZP Enotnost
ČZS ČZS-ja tudi ČZS [čazassj m; krat. |Čebelarska zveza Slovenije|: tajnik ČZS-ja; dogovor
s ČZS-jem
Včasih je ista kratica lahko ženskega ali moškega spola, kar je v slovarju ponazorjeno z dvema slovarskima sestavkoma.
ARRS1 ARRS-ja tudi ARRS [ararassj m; krat. Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije|: kategorizacija znanstvenih publikacij po metodologiji ARRS-ja; dogovor med fakultetami in ARRS-jem
ARRS2 -- [ararassj ž; krat. Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije|: ARRS doslej še ni javno objavila vseh ocen projektov; znanstveni svet ARRS
AZS1 AZS-ja tudi AZS [azassj m; krat. |Atletska zveza Slovenije|: predsednik protidopinške komisije pri AZS-ju; Podpisal je pogodbo z AZS-jem
AZS2 -- [azassj ž; krat. |Atletska zveza Slovenije|: AZS jim je prepovedala tekmovati
ARSO1 ARSA tudi ARSO m; krat. |Agencija Republike Slovenije za okolje|: spletne strani ARSA; svetovalka za klimatske spremembe na ARSU
ARSO2 -- ž; krat. |Agencija Republike Slovenije za okolje|: ARSO je zavrnila izdajo okoljevarstvenega soglasja; prognostična služba pri ARSO
227
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
Nekaterim kraticam glasovni sestav omogoča, da jih govorci izgovarjajo nečrkovalno, zato prehajajo med navadno (nekratično) lastno- ali občnoimensko besedje (CD > cede, ARSO > Arso, EMŠO > emšo). Te nastopajo kot sklonljive leksikalne enote, kar je v slovarju nakazano v svojem slovarskem sestavku, njihov spol pa določamo tudi s pomočjo skladenjske rabe in nadaljnjih tvorjenk iz imena:
Arso -a m; stvar. i. |ustanova|: Arso je junija letos zaprl mestno kopališče; Arso je na meteoalarmu zaradi visokih temperatur izdal oranžno opozorilo (< ARSO) Arsov -a -o prid. Arsova spletna stran; vodja Arsovega sektorja za zrak (< Arso)
Razmerje med kratico in iz nje nastalo besedo v slovarju prikazujemo v dveh slovarskih sestavkih s povezovalnimi oznakami med njima (prim. oz. <), npr.:
ADAC ADAC-a tudi ADAC [adak] m; krat. |nemški avtomobilistični klub|: test zanesljivosti vozil po ADAC-u; prim. Adac
Adac -a [adak] m; stvar. i. |avtomobilistični klub|: predstavniki nemškega Adaca (< ADAC)
AJPES AJPES-a tudi AJPES m; krat. |Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence|: novo vodstvo AJPES-a; elektronsko posredovanje odločb AJPES-u; prim. Ajpes Ajpes -a m; stvar. i. |ustanova|: direktorica Ajpesa; oddaja letnega poročila Ajpesu (< AJPES)
APGAR APGAR-ja tudi APGAR m; krat. |videz, srčni utrip, grimase, dejavnost, dihanje|: ocenjevanje novorojenčkov po APGAR-ju; prim. apgar
apgar -ja m |vprašalnik o novorojenčku|: apgar pri novorojenčkih; Bil je nedonošenček z apgarjem 2 (< APGAR)
ARNES ARNES-a tudi ARNES m; krat. |Akademska in raziskovalna mreža Slovenije|: podaljšanje uporabniškega imena pri ARNES-u; dostop do interneta prek ARNES-a; prim. Arnes
Arnes -a m; stvar. i. |ustanova|: podaljšanje pogodbe z Arnesom (< ARNES)
CEFTA -E ž; krat. |Srednjeevropski sporazum o prosti trgovini|: članice CEFTE; prim. Cefta
Cefta -e ž; stvar. i. |sporazum|: članstvo v Cefti (< CEFTA)
Pregibnosti kratic ni mogoče sistemsko določiti, temveč je raba od primera do primera različna. Variante so v slovarju nakazane z izpostavnimi številkami ali se razlikujejo glede na spol:
CD1 CD-ja [cede -eja] m; krat. |kompaktna plošča|: komplet treh CD-jev; delovni zvezek s CD-jem; prim. cede, CD-pekač, CD-predvajalnik, CD-plošča
228
TIPSKI PRIKAZ SLOVARSKIH SESTAVKOV V PRAVOPISNEM SLOVARJU
CD2 CD-ja tudi CD [cada] m; krat. |Cankarjev dom|: festival Mladi levi v CD-ju; pogodba s CD-jem
APZ1 APZ-ja tudi APZ [apezé apezéja in apaza] m; krat. |akademski pevski zbor|: mešani APZ; letni koncert APZ-ja Tone Tomšič; sodelovanje z APZ-jem; koncert treh APZ-jev APZ2 -- [apezé in apaza] ž; krat. |aktivna politika zaposlovanja|: izvajanje programov APZ; program ukrepov APZ za leto 2008
Redko kratice ostajajo nepregibne, v teh primerih je nepregibnost nakazana enako kot pri simbolih, npr.:
ÁRAO -- ž; krat. |Agencija za radioaktivne odpadke|: delovanje ARAO; dan odprtih vrat ARAO
BS1 -- [bees in basa] m mn.; krat. |Brižinski spomeniki|: BS so bili zapisani med letoma 972 in 1039
BS2 -- [bees in basa] ž; krat. |Banka Slovenije|: guverner BS; BS bo cene v evrih zaokrožila navzdol
CO -- [ceó in caó] m; krat. |center odličnosti|: vodja CO; raziskovalni CO v okviru strukturnih skladov
8 BESEDOTVORJE
Tvorjenke v slovarju obravnavamo kot samostojne iztočnice, zato so prikazane z vsemi slovarskimi elementi, tj. so onaglašene, opremljene z oblikoslovnimi podatki in ponazorjene z gradivom, npr.:
abolicionístka -e ž |pripadnica gibanja|: odločna abolicionistka; ameriške abolicionistke Á-diplóma -e ž A-diploma iz angleščine; zagovor A-diplome abonentski -a -o prid. študentska abonentska vozovnica; abonentski boni antedatírati -am glag. dvovid. Datum na pismu je antedatiral
Zapis tvorjenk je pogosto pravopisno vprašanje, ki je obravnavano tako pri zapisu male oziroma velike začetnice, še posebej pa pri vprašanjih pisanja skupaj ali narazen. Pri besedotvornih posebnostih se problem tvorjenk izpostavlja v tesni povezavi z glasovnimi premenami in nekaterimi sistemskimi ter dogovornimi odločitvami.
8.1 SAMOSTALNIKI
Težji primeri tvorjenja samostalnikov v slovarju niso predstavljeni drugače kot z zapisom, morebitne dvojnice pa sledijo določilu o »prosti varianti« (§ 946):
229
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
bralec -lca [bralec brauca] m opomba bralcu; mladi bralci; Avtor z bralcem iskreno in odprto deli svoj notranji svet; pisma bralcev
brivec -vca [brivec briuca] m poklic brivca; Leta 1932 se je poročila z brivcem; združenje brivcev
črpalec -lca [črpalec črpauca tudi črpalca] m črpalec nafte; pogodba z izbranim črpalcem plina; črpalci evropskih sredstev
belilec -lca [belilec beliuca] m Zaposlili smo usposobljenega belilca; tečaj za belilce tekstilij; Z belilcem sva dogovorjena za naslednji teden ; prim. belivec
8.2 PRIDEVNIKI
Kot smo omenili že na drugih mestih, je pri pridevnikih zaradi večje sporočilnosti slovarja poleg osnovnih enot slovarskega sestavka nakazana še izhodiščna netvorjena beseda oziroma večbesedna enota:
abhaški -a -o prid. abhaški jezik (< Abhazija)
Agassijev -a -o [agasijev-] prid. Agassijeva zmaga (< Agassi)
agov -a -o prid. agov odposlanec (< aga)
Badjurov -a -o prid. Badjurova krožna pot; portret Badjurovega nagrajenca; ogled
Badjurovih filmov (< Badjura)
Aničin -a -o prid. Aničina mama (< Anica)
Cijin -a -o prid. Cijina letala (< Cia)
donkihotovski -a -o prid. donkihotovski boj z mlini na veter; donkihotovska drža (< Don Kihot)
alkaidovski -a -o prid. alkaidovski napad (< Al Kaida)
črnogorski -a -o prid. črnogorski otok Lastavica; črnogorski turizem; predstavniki črnogorske vlade (< Črna gora)
Pridevniki na -ov/-ev in -in
Besedotvorne dvojnice, ki izhajajo iz problemov izreke izhodiščne besede in premen na mor-femski meji, so v slovarju nakazane v zaglavju in ponazarjalnem gradivu:
Abélardov in Abélardev -a -o [abelarjev-] prid. Abélardova/Abélardeva etika (< Abélard) Annaudov in Annaudev -a -o [anojev-] prid. Annaudov/Annaudev film (< Annaud) Anouilhov in Anouilhev -a -o [anüjev-] prid. Anouilhov/Anouilhev pesimizem (< Anouilh)
Apollinairjev in Apollinairov -a -o [apolinêrjev- in apolinêrov-] prid. Apollinairjevi/ Apollinairovi Kaligrami (< Apollinaire)
Baudelairjev in Baudelairov -a -o [bodlêrjev- in bodlêrov-] prid. Baudelairjev/Baudelairov esej (< Baudelaire)
230
TIPSKI PRIKAZ SLOVARSKIH SESTAVKOV V PRAVOPISNEM SLOVARJU
Heidijin in Heidin -a -o [hajdijin in hajdinj prid. Hajdijin/Heidin dedek (< Heidi) Lejin in Lein -a -o prid. Lejin/Lein mož (< Leja, Lea)
Pridevniki na -ski
Pri pridevnikih, izpeljanih iz slovenskih zemljepisnih imen, je dvojnica pogosto uvedena zaradi upoštevanja lokalne rabe.
boški in bočenski -a -o prid. boški/bočenski prebivalci (< Bočna) čedadski in čedajski -a -o prid. čedadska/čedajska duhovščina (< Čedad) črnomeljski in črnomaljski -a -o prid. črnomeljski/črnomaljski grad; črnomeljska/ črnomaljska klet (< Črnomelj)
črnski in črnjanski -a -o prid. črnska/črnjanska folklorna skupina (< Črna na Koroškem) stoženjski in stožiški -a -o prid. stoženjska/stožiška športna dvorana; stoženjski/stožiški hipodrom (< Stožice)
Posamezni pridevniki, izpeljani iz tujih lastnih imen, so v slovarju prikazani kot samostojne iztočnice, povezava med njimi je nakazana prek izvornega samostalniškega poimenovanja oziroma imena, normativno pa slovar usmerja od tuje k podomačeni iztočnici.
asiški -a -o prid. asiški škof; asiški romarji; asiška bazilika (< Assisi) assisijski -a -o [asizijskij prid.; gl. asiški (< Assisi)
bordeaujski -a -o [bordojskij prid.; gl. bordojski (< Bordeaux)
bordojski -a -o prid. bordojska steklenica; Pripraviti zna jetra na bordojski način; mladiči bordojske doge; škropljenje z bordojsko brozgo (< Bordeaux)
Če besedotvorna varianta pridevnika izginja iz rabe, je to v slovarju prikazano s kazalko gl. (glej):
algebraični -a -o prid.; gl. algebrski algebrajski -a -o prid.; gl. algebrski
algebrski -a -o prid. algebrski ulomek; algebrska geometrija Pridevniki na -ji
Pri vrstnih pridevnikih na -ji je zaradi glasovnega preoblikovanja nakazano tudi izvorno poimenovanje:
bivolji -a -o prid. mali bivolji tkalec; bivolja koža; bivolja mocarela (< bivol) bolšji -a -e [boušjij prid. Preživlja se s prodajo na bolšjem trgu (< bolha) činčilji -a -o prid. činčilji kožuh; dva činčilja samčka (< činčila) čmrlji -a -e prid. čmrlji kolibri; čmrlje gnezdo (< čmrlj)
231
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
8.3 TVORJENKE IZ KRATIC
Kadar se kratica skladenjsko uporabi kot sestavina besedne zveze, jo zapisujemo kot zloženko, ki je z vezajem povezana z jedrno besedo.
ABC ABC-ja tudi ABC [abacs in abecé -éja] m; krat. |avtomatsko brezgotovinsko cestninjenje|: uporabniki ABC-ja; Cestnino plačujem z ABC-jem; prim. ABC-kartica ABC-kártica -e [abacs-kártica in abece-kártica] ž ukinitev elektronskih ABC-kartic kartic ABC; prim. ABC
ABC-sistém -a [abacs-sistém in abecé-sistém] m vzpostavitev ABC-sistema sistema ABC; cestninska postaja z ABC-sistemom s sistemom ABC; prim. ABC
CD1 CD-ja [cedé -éja] m; krat. |kompaktna plošča|: komplet treh CD-jev; delovni zvezek s CD-jem; prim. cede, CD-pekač, CD-predvajalnik, CD-plošča
CD-pekác -a [cedé-pekáč] m Prodam disk in CD-pekač; pet CD-pekačev; računalniška
učilnica z internetom, DVD- in CD-pekačem; prim. CD1
CD-player -ja [cedé-pléjer] m; gl. CD-predvajalnik; prim. CD1
CD-plošča -e [cedé-plc^a] ž program za predvajanje CD-plošč; prim. CD1
CD-predvajálnik -a [cedé-predvajálnik] m Ukradel je avtoradio s CD-predvajalnikom;
prim. CD1
Kratice ob črkovalnem branju dobijo tudi status besede, iz katere nastanejo nove tvorjenke.
APZ1 APZ-ja tudi APZ [apezé apezéja in apazs] m; krat. |akademski pevski zbor|: mešani APZ; letni koncert APZ-ja Tone Tomšič; sodelovanje z APZ-jem; koncert treh APZ-jev apezéjevec -vca m |pripadnik društva|: Apezejevci vabijo na koncert; srečanje treh generacij apezejevcev (< APZ1)
apezéjevka -e ž |pripadnica društva|: bivša apezejevka; Apezejevke in apezejevce povezuje petje (< APZ1)
9 KRAJŠAVE
Kratice, simbole in okrajšave prikazujemo v slovarju kot samostojne iztočnice z ustreznimi oznakami, npr. krat. (kratice), simb. (simboli) in okrajš. (okrajšave):
AGRFT AGRFT-ja tudi AGRFT [agarafats] m; krat. |Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|: kratki filmi AGRFT-ja; vpis na AGRFT; delavnica v sodelovanju z AGRFT-jem AK AK-ja tudi AK [aks] m; krat. |atletski klub|: AK Poljane
BDP BDP-ja tudi BDP [badaps in bedepé -éja] m; krat. |bruto družbeni proizvod|: Državni dolg znaša 10 % BDP-ja; razvitost, merjena z BDP-jem na prebivalca
232
TIPSKI PRIKAZ SLOVARSKIH SESTAVKOV V PRAVOPISNEM SLOVARJU
BTC BTC-ja tudi BTC [bataca -ja in betece -eja] m; krat. |blagovno-trgovinski center|: trgovina v ljubljanskem BTC-ju; Dobimo se pred BTC-jem
CC CC-ja tudi CC [caca in cece] m; krat. |kozularni zbor|: registrska tablica z oznako CC
AL -- [ael in ala] m; simb. |Albanija|: avtomobil z oznako AL
AUD -- [aude] m; simb. |avstralski dolar|: bankovci po 100, 50, 20, 10 in 5 AUD
Bq -- [bakva] m; simb. |bekerel|: 7000 Bq; Naravna koncentracija radona v okolju je do
200 Bq/m3
cos -- [kos] m; simb. |kosinus|: Kosinus kota x označujemo z oznako cos x ČG -- [čaga] m; simb. |Črna gora|: Prvenstvo vaterpola v Kotorju (ČG)
a. m. okrajš. |ante meridiem|: Pridem ob 8:30 a. m.
adv. okrajš. |adverb|: Enote razvrščamo po besednih vrstah: pridevnik (adj.), glagol (v.) in prislov (adv.); |advent, adventni|: 4. adv. nedelja; |advokat|: adv. Tomaž Starc biol. okrajš. |biologija, biološki|: Primož Jamnik, univ. dipl. biol.; raziskave proteinov in biol. procesov
bl. okrajš. |blaženi|: kapela bl. Slomška; zahvalna maša bl. Stepincu c. okrajš. |cesta|: Živi na Rimski c. 20
c.-kr. okrajš. |cesarsko-kraljevi, cesarsko-kraljevski|: dijaška knjižnica c.-kr. nižje gimnazije; profesor na c.-kr. gimnaziji v Mariboru
čl. okrajš. |člen|: 28. čl. Zakona o preprečevanju korupcije; 5. čl. statuta Občine Kranjska Gora
.com okrajš. |spletna domena|: Novica je na portalu 24ur.com; spletni naslov s končnico .com
Formule v slovarju niso prikazane v samostojnem slovarskem sestavku, temveč jih priložnostno navajamo kot ponazarjalne zglede pri simbolih; uvaja jih pojasnilo v kemijski formuli, npr.:
Ag -- [age in aga] m; simb. |srebro, srebrov|: kovanec z 999/1000 Ag; v kemijski formuli AgNO3 Al -- [ael in ala] m; simb. |aluminij, aluminijev|: predelava odpadkov iz aluminija (Al); v kemijski formuli Al2O3; prim. Al-zlitina
As -- [aes in asa] m; simb. |arzen, arzenov|; v kemijski formuli As2O3; |ampersekunda|: 1 As Br -- [beer in bara] m; simb. |brom, bromov|; v kemijski formuli BrCl Cl -- [ceel in cala] m; simb. |klor, klorov|: Pri reakciji nastane strupen plin klor (Cl); V odraslem človeškem telesu, ki tehta 80 kg, je 96 g Cl; v kemijski formuli NaCl; CaCl2; Ca(OCl)2
233
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
10 SKLADNJA
Nekatere lastnoimenske večbesedne zveze so v slovarju prikazane kot slovarske iztočnice, zato je ponazorjeno tudi njihovo oblikoslovno pregibanje, iz katerega je razvidno, ali se deli teh poimenovanj ujemajo ali ne, torej ali sklanjamo vse sestavine. Posebnost so imena z navadno nepolnopomenskimi nesklonljivimi sestavinami:
Ábu Símbel ~ -bla m; zem. i. |svetišče|: tempelj v Abu Simblu; ogled Abu Simbla Bád Gastein ~ -a [bád gestájn] m; zem. i. |smučarsko središče|: Srečanje evropskega zdravstvenega foruma v Bad Gasteinu; Ponovil je smučarski uspeh iz Bad Gasteina Cósta del Sól -e — [kósta del sól] ž; zem. i. |obala|: počitnice na Costi del Sol; prelepe plaže Coste del Sol
Črni Vrh nad Idrijo -ega -a — m; zem. i. |kraj|: V Črnem Vrhu nad Idrijo prodam zazidljivo parcelo; klekljarice iz Črnega Vrha nad Idrijo ♦ Črnovršec, Črnovršica; Črnovrščev, Črnovrščin
Ciudad de México -a ~ -a [sjudád de méhiko] m; zem. i. |mesto|: azteški stadion v Ciudadu de Mexicu; Pot naju je vodila od Ciudada de Mexica proti jugu
bin Láden ~ -dna m; oseb. i. sporočilo Osame/Osama bin Ladna; tiralica za bin Ladnom
Calderón de la Bárca -a---e in -a---a [kalderón de la bárka] m; oseb. i. |cit. Calderón
de la Barca|: drame Pedra Calderóna de la Barce/Barca
da Vínci ~ -ja m [da vinči] m; oseb. i. rokopis Leonarda da Vincija; Fizika se je razcvetela z da Vincijem
Pri prevzetih lastnih imenih pogosto občutimo prvo sestavino kot pridevnik, zato je ne sklanjamo z glasovnimi končnicami:
Ádis Abéba ~ -e ž; zem. i. |mesto|: srečanje državnikov v Adis Abebi; potovanje od Adis Abebe do Mogadiša ♦ Adisabebčan, Adisabebčanka
Buénos Áires ~ -a [buénos ájres] m; zem. i. |mesto|: sejem v Buenos Airesu; Vrnila se je v Buenos Aires; Pri tangu so zmagali plesni pari iz Buenos Airesa; častni meščan Buenos Airesa ♦ Buenosaireščan, Buenosaireščanka
Castél Gandólfo ~ -a [kastél gandólfo] m; zem. i. |mesto|: Papež je vernike nagovoril iz svoje poletne rezidence v Castel Gandolfu; Odpeljali smo se iz Rima v Castel Gandolfo; V živo se je iz Castel Gandolfa oglasil tudi papež Benedikt XVI. Cerro Tórre ~ -ja [séro tóre] m; zem. i. |gora|: vzpon na Cerro Torre; južna stena Cerro Torreja; plaz pod Cerro Torrejem
Bo^ój teáter ~ -tra m; stvar. i. |gledališče|: V mladosti je plesala v Bolšoj teatru Bón Jovi ~ -ja [bón džovi] m; stvar. i. |glasbena skupina|: koncert Bon Jovija Buffalo Bíll ~ -a [báfalo bil] m; oseb. i. legenda o Buffalo Billu
234
TIPSKI PRIKAZ SLOVARSKIH SESTAVKOV V PRAVOPISNEM SLOVARJU
Če je v jeziku že uveljavljeno pregibanje stalnih sestavin imena, to nakažemo:
Cármina Burána Cármin Burán [kármina burána] s mn.; stvar. i. |literarna, glasbena stvaritev|: Izvedli so Orffovo Carmino Burano
Che Guevára -ja -e in -ja -a m [če gevára] m; oseb. i. življenjska zgodba Ernesta Cheja Guevare/Guevara; Oblekel je majico s Chejem Guevaro/Guevarom
Podobno je z občnoimenskimi stalnimi besednimi zvezami, ki so bile prevzete kot citatne, v zadnjem obdobju pa jih tudi že pregibamo in oblikoslovno prilagajamo slovenščini. Te so sprejete med iztočnice slovarja kot zveze:
álma máter -e ~ ž mariborska alma mater; sedež nove alme mater angina péktoris - e ~ ž napad angine pektoris; bolečina pri angini pektoris
álter égo ~ -a m umetnikov alter ego; pojav spletnega alter ega
ancien régime ~ -a [ansjé režim] m |cit. ancien régime; stara oblast|: strmoglavljeni
ancien régime; ostanki ancien régima; upor francoskega ljudstva proti ancien régimu
árs nôva ~ -e ž Landinijev krog italijanske ars nove
árt nouveau ~ -ja [árt nové árt novêja] m Deloval je v obdobju razcveta art nouveauja; Javnost je želel seznaniti z art nouveaujem
bát micva ~ -e ž Deklica pri 12 letih postane bat micva ali hči zapovedi; Judje praznujejo bat micvo in bar micvo
big band ~ -a [big bénd-] m skladba za klavir, big band in simfonični orkester; Nastopil bo big band glasbene šole Grosuplje; Na glasbeni šoli v domačem kraju vodi dva big banda
case study ~ -ja [kêjs stádi] m (študija primera): pisanje case studyja; Med case studyjem je dobil dobro idejo
cash and carry---ja ^š ent kêri] m (plačaj in odpelji): trgovina cash and carry;
Navadila se je kupovati po načinu cash and carry
cash flôw ~ -a ^š flôv-] m (denarni tok): spremljanje cash flowa
Vse druge zveze besede prikazujemo v ponazarjalnem gradivu, kjer so prikazani položaji, ki so za uporabnika težji. Sem uvrščamo npr. zveze z desnim ali imenovalniškim prilastkom, ob osebnih imenih pa tudi priimke in različne druge izraze, ki pomenijo nazive in naslove in ki jih v pogovornem jeziku pogosto ne sklanjamo:
bánka -e ž banka upnica; spletna banka; banka mati; kapitalsko povezovanje bank cvetlicár -ja m Otrokom bodo predstavili poklica cvetličar in vrtnar; Iščemo izkušenega cvetličarja aranžerja; evropsko tekmovanje cvetličarjev Europa Cup 2007 vráta vrát s mn. vrata Jelovica; dan odprtih vrat; Nalašč je treščila z vrati
235
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
Apači -ev m mn.; preb. i. |pleme|: Apači iz Oklahome; poglavar plemena Apačev/Apači Bellevue -ja [belvi] m; zem. i. |samostojni objekt|: Gostje so bili nastanjeni v propadajočem hotelu Bellevue; park pod Bellevuejem
Črnuče -uč ž mn.; zem. i. |del Ljubljane|: Živim v Črnučah; pohod iz Črnuč na Rašico; vremenska postaja Ljubljana Črnuče ♦ Črnučan, Črnučanka
aga -e tudi -a m Njihov poveljnik je bil janičarski aga; za imenom mavzolej Mohameda age/ aga; Bojeval se je s Hasanom ago/agom
čika -e tudi -a m Čika, počakaj!; pred imenom Na obisku je čika Pero doktor -ja m Nedavno je bil promoviran za doktorja prava; Dober dan, gospod doktor!; pred imenom profesor doktor Miha Dolenc; Prijavljen sem pri doktorju Tomcu; Strinjal se je z mnenjem doktorja Bučarja; prim. dr.
Arnuš -a m; oseb. i. predavanje gospoda Arnuša; Dobro se je razumel s trenerjem Arnušem
Belač -a m; oseb. i. Z Belačem se je vzpel na Triglav; kot vzdevek knjiga Marjana Keršiča -Belača
Blaž -a m; oseb. i. stric Blaž; razstava o življenju in delu Blaža Kumerdeja; intervju z Blažem Miklavčičem
Ciuha -e tudi -a [cjuha] m; oseb. i. slikarstvo Jožeta Ciuhe/Ciuha; Opravil je slikarsko šolo pri profesorju Ciuhi/Ciuhu; intervju s Ciuho/Ciuhom
Morebitne skladenjske dvojnice so v slovarju prikazane s poševnico, s čimer je izražena enakovrednost dvojnic:
> pri zemljepisnih imenih, kjer je ponazorjena raba prostorskih predlogov, s katerimi odgovarjamo na vprašanje Kje?;
Bazovica -e ž; zem. i. |kraj|: zborovanje v/na Bazovici; Bazovica pri Trstu; Iz/Z Bazovice se spustiš v vas Boljunec ♦ Bazovičan, Bazovičanka
Blejska Dobrava -e -e ž; zem. i. |kraj|: blagoslov konj na/v Blejski Dobravi; Odpeljali smo se na/v Blejsko Dobravo; smučarka z/iz Blejske Dobrave; zgodovina Blejske Dobrave ♦ Dobravčan/Dobravec, Dobravčanka/Dobravka
Bohinjska Bistrica -e -e ž; zem. i. |kraj|: trgovsko-stanovanjski objekt v/na Bohinjski Bistrici; V šolo sta hodila v/na Bohinjsko Bistrico; vlak iz/z Bohinjske Bistrice v Divačo; predor med Bohinjsko Bistrico in Podbrdom ♦ Bistričan, Bistričanka Buje Buj ž mn.; zem. i. |kraj|: tradicionalna slavnostna gasilska maša na/v Bujah; Odpeljali smo se na/v Buje; trgovec z/iz Buj; Vabljeni v gostišče nad Bujami ♦ Bujčan, Bujčanka Črni Vrh -ega -a m |kraj|: potresna opazovalnica v/na Črnem Vrhu; nahajališče kremenovih kristalov pri Črnem Vrhu ♦ Črnovršec, Črnovršica; Črnovrščev, Črnovrščin
236
TIPSKI PRIKAZ SLOVARSKIH SESTAVKOV V PRAVOPISNEM SLOVARJU
> pri drugih zvezah s predlogom in pri oblikoslovnih dvojnicah v lastnih imenih.
AltaVista -e ž; stvar. i. |spletna storitev|: uporabniki AltaViste; iskanje po AltaVisti; Kako bi na AltaVisti poiskali stran, ki v spletnem naslovu vsebuje besedo gorenje? Blejski grad -ega -u in -ega -a m; zem. i. |samostojni objekt|: sprehod na Blejski grad; poroka na Blejskem gradu; sprememba odloka o razglasitvi Blejskega gradu/grada za kulturni spomenik
237
OB ZAKLJUČKU PROJEKTA
Delo v okviru projekta Sodobni pravopisni priročnik (v knjižni, elektronski in spletni različici) je odstrlo kar nekaj novih pogledov na jezikoslovno problematiko, ki se konkretno dotika vseh pišočih posameznikov na Slovenskem. Na prvem mestu naj izpostavimo spoznanje, da na področjih, s katerimi se ukvarjamo premalo, ne moremo pričakovati napredka - ne z vidika praktičnih rešitev, še manj pa z vidika njihove argumentacije. In pravopis je tako deficitarno področje. Pravopisje je v znatnem deležu zapisovalnih vprašanj, ki jih rešuje, dogovornega značaja. Tudi zato je treba odprta in pereča pravopisna vprašanja reševati dinamično, v strokovni diskusiji in z nenehnim soočanjem nasprotnih ali sorodnih stališč.
Tradicija zapisovalnih dilem na Slovenskem je že v preteklosti pokazala, da te niso vedno preprosto rešljive, da obstajajo vedno izjeme in tudi protislovja, pri katerih je treba dopustiti odstopanja od večine, čeprav na račun enotne in ustaljene norme. Nekoliko bolj distanciran pogled na vprašanja, s katerimi smo se soočali v obdobju trajanja projekta, pokaže na nezanemarljiv vpliv nejezikovnih dejavnikov. Čeprav bi pričakovali nasprotno, je očitno, da se sodobno pravopisje ne »zmede« ob množici izrazil, ki jih prinaša jezik novomedijskih besedil. Nasprotno: še najmanj težavno je iskanje zapisovalnih možnosti in ugotavljanje norme v položajih, ki vse do nastopa elektronske komunikacije niso bili aktualni in v pravopisu tudi ne evidentirani. Zdi se, da je normo v teh položajih narekoval deloma že medij sam in da se uporabniki zlahka poprimejo tudi inovacij - sprejemajo različne načine zapisa lastnih imen, rabe velikih in malih črk (eDavki, InterCity, www.ajdovscina.si) in rabe ločil (datoteka .exe), četudi je ta povsem v nasprotju z ustaljenimi navadami. Jezikovni uporabniki povsem prostovoljno upoštevajo nepredpisane sporazumevalne navade, ki jih niso usvojili v obdobju orga-
239
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
niziranega šolanja. Žal tega ne moremo trditi za jezikovne zadrege, ob katerih pravopisje že tradicionalno niha ter jih kot izročilo prenaša iz priročnika v priročnik in jih je mogoče tipsko razvrstiti v tri skupine:
1.	Vprašanja, ki nastanejo zaradi dveh mogočih pogledov na eno jezikovno dejstvo oziroma uresničitev, npr. kako pisati izlastnoimenske pridevnike, ki v besedni zvezi izražajo svo-jilnost ali vrstnost (Zoisova zvončnica 'rastlina' in noetova barčica 'žival'), ali kako pisati imena blagovnih znamk, ki so postala generična (Teflon - teflon, Cognac - konjak, Cocta
-	kokta).
2.	Vprašanja, povezana z jezikovno interferenco, s sprejemanjem tujih jezikovnih prvin in s stopnjo njihove prilagoditve slovenskim izraznim načinom, npr. podomačitev v zapisu, ki ne vključuje le prečrkovanja (clipping - kliping), temveč tudi z glasovno realizacijo usklajen zapis (olimpionik [olimpijonik], stadion [štadijon]; CIA [cija], Luther [luter]). Ob tem je treba izpostaviti tudi vse oblikospreminjevalne in oblikotvorne posebnosti, s katerimi se srečujemo ob življenju tuje besede ali imena v slovenščini: na primer, kako pregibamo imena s končnim nemim soglasnikom, s končnim sklopom -ts (Yeats, Barents) ali -tz (Ignatz, Ferencz), zakaj se Bruce in Jude pregibata različno in podobno.
3.	Vprašanja, ki vzniknejo navadno zaradi ohranjanja etimološko in historično upravičenega zapisa in tudi oblik; slednje se v rabi sicer umikajo živim, v priročnikih in lekto-riranih knjižnih besedilih pa se ohranjajo. Gre tako za zapis (npr. etimološki bonbon namesto fonetičnega bombon, izgovarjava namesto izgovorjava) kot tudi za oblike (npr. medo medota namesto meda, ali nono nonota namesto nona). Ob teh se tudi v slovenščini
-	podobno kot v primerljivih jezikovnih okoljih po Evropi, npr. na Slovaškem - vse bolj upošteva vpliv dejanske govorne realizacije teh besed.
Dilemi, ki ju mora sodobno pravopisje rešiti v obdobju, ko je ugotavljanje jezikovne rabe s korpusnimi orodji pravzaprav bolj metodološki standard kot odločitev, se dopolnjujeta: Ali je zaradi jezikovne enotnosti standardnega jezika treba ohranjati oblike, ki ne živijo? in Ali je sprostitev norme standardnega jezika in njeno približevanje govoru mogoče izpeljati v zadovoljstvo vseh njegovih potencialnih govorcev, ne glede na njihovo družbeno in regionalno pripadnost? In če je odgovor na zadnje vprašanje negativen: Na katerih področjih lahko standardno normo posodobimo in ohranimo hkrati vse potrebne konstitutivne lastnosti standardnega oziroma knjižnega jezika?
V okviru projektnega dela je bilo prikazano, da so slovenščino v zadnjih dveh desetletjih preoblikovali različni dejavniki. Med njimi so najbolj vidni tisti, ki so rezultat političnih in splošnih družbenih sprememb ter tehnološkega razvoja. Rezultat teh sprememb pa ni povezan le z drugačnim vedenjem jezikovnih prvin v oblikoslovno-skladenjskih položajih, temveč se zdi, da se je spremenila tudi t. i. stratifikacija slovenščine. Glede na to, da med vsemi družbenimi govoricami ni več ostrih mejnikov, je ostro ločevanje med knjižnim in neknjižnim stvar preteklosti. V knjižni jezik po naravni poti prihajajo tudi neknjižne prvine, ki očitno živijo v različnih socialnih zvrsteh. Rezultat jezikovnega razvoja so torej tudi spremenjene in
240
OB ZAKLJUČKU PROJEKTA
nove jezikovne zvrsti, ki pa žal še niso sistematično definirane in opisane. Normiranje jezika, pri katerem umeščamo nove jezikovne pojave v tradicionalni sistem zvrsti, hkrati pa jih z lastnostmi teh sistemov tudi opisujemo, uporabnikov zato pogosto ne zadovolji, saj se z opisanim ne identificirajo.
Za konec naj ponovimo uvodoma nakazano misel, da se mora slovenistično jezikoslovje ukvarjati tudi s perspektivami v stroki in soočiti različna stališča glede temeljnih vprašanj, na katera je treba odgovoriti, če želimo doseči normalen razvoj stroke. Pri tem so na prvem mestu metodološka in pereča sporazumevalna vprašanja, ki se pojavijo ob sočasnih raziskavah slovenščine. Z vidika jezikovnega uporabnika pa zagotovo tudi vprašanja slovenistične infrastrukture in njenega načrtovanja.
241
KAZALO POJMOV
abeceda 52, 53, 157 abecedni seznam52, 53, 65 abecedno razvrščanje 52, 53, 54 afna 56, 196
apelativizacija gl. poobčnoimenjenje
bajeslovna imena 65, 171 besedotvorje 32, 43, 95, 122, 135, 143, 157, 229 besedotvorne dvojnice 157, 230, 231 besedotvorne spremembe 33, 37, 43 besedotvorni postopek 22, 89, 189 blagovna znamka 8, 46, 56, 76, 82, 83, 94, 100, 117, 118,164, 184, 185, 240
cifra gl. števka
citatna beseda 91, 106, 160, 211, 218, 235
citatna zveza 107, 121, 122, 160 citatni imenovalnik 7, 8, 92, 93 citatno (cit.) 158, 160, 163, 190, 191, 213 citatnost 90, 91, 92
črka 52
>	zapis v elektronskih medijih 89
>	zapis v spletnih naslovih 90
>	zveza črke in števke 82 črkovanje kratic 232 črkovalne napake 45 črkovalnik 27, 28, 113 črkovno znamenje 57, 97
daljšanje osnove 124, 125, 138, 218
>	s t 23, 124, 125, 126, 219
>	z j 124, 125, 138, 139, 140, 219, 220
243
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
>	z n 219
>	z ov 221 datum 58, 85, 86, 102 deležje 225 deležnik
>	na -l 225
>	na -č 226
>	na -n 25, 226 desnostična pika 111
distribucija samostalniškega prilastka 43 domišljijska imena 65, 171, 172 dopis 59
dvojni priimek 49, 108
dvojnična norma 25, 27, 44, 144, 157, 159, 161, 167
dvojnična raba 38, 40, 43, 66, 121, 134, 187
dvojna paradigma 23, 127
dvojno ime 108
dvoustnični u 22, 214
dvopičje 57
dvozačetnice 69
e-naslov 56, 59, 111
enakovredna dvojnica 129, 136, 165, 206, 212,
216, 217, 220, 221, 236 enodelno večbesedno ime 65 enojezični razlagalni slovar 9, 10, 14, 17, 20, 25, 146
fonetična podomačitev 93 fonetični zapis 35, 39, 94, 240 formula 188, 233, 234 forum, spletni 41, 114, 151
generična raba imen 8, 82, 240 geslovnik slovarja 7, 154, 156
glagol 24, 25, 45, 120, 154, 159, 208, 217, 225, 226
glagolnik 226,
glagolska oblika 159, 217, 226 glagolski morfem se 45 glagolski vid 225 glasbena oznaka 93 glasoslovje 51, 122, 211 glasovne premene 229 glasovne zveze 33, 154, 156 glava
>	dopisa 59
>	slovarskega sestavka 158, 160 glavni števnik 34, 57, 206 grško-rimska imena 7, 218, 222
hijat gl. zev
homonimnost 43, 83, 134, 153, 156, 162, 164, 170, 172, 174, 175, 185
imena bitij 62, 63, 65, 66, 85, 95, 96, 171, 172,
191, 205 imena
>	arhitekturnih stvaritev 73, 76, 100
>	avtobusnih postaj 72, 176
>	blagovnih znamk 8, 46, 56, 76, 82, 83, 85, 100, 117, 118, 164, 184, 185, 240
>	cerkva in verskih skupnosti 60, 76, 80, 101
>	cest, predorov, viaduktov 72
>	fundacij in denarnih skladov 76, 79, 101
>	hotelov 77, 131, 132
>	iger 85, 186
>	industrijskih izdelkov 8, 63, 76, 82, 83, 84, 85, 100, 184, 185
>	interesnih skupin 76, 80, 183
>	ledenikov 72
>	letališč 72
244
KAZALA IN SEZNAMI
>	meddržavnih zvez 76, 81, 82, 101, 184
>	merskih enot 56, 57, 62, 63, 94, 95, 164
>	mesecev 85
>	mestnih četrti 72, 76, 81, 180
>	mestnih parkov 72
>	naftovodov in plinovodov 72
>	nagrad, odlikovanj 85, 86,
>	naravnih znamenitosti 73, 180
>	pešpoti 71
>	političnih organizacij 75, 78, 79, 101, 183
>	političnih skupnosti 176, 181
>	poslopij 73, 180
>	praznikov ali posebnih datumov 33, 58, 85, 86, 186
>	prebivalcev gl. prebivalska imena
>	pripadnikov narodov in narodnosti 66, 67, 68, 69
>	prireditev 75, 78, 101, 183
>	prireditvenih prostorov 72
>	programskih jezikov 57, 85
>	računalniških programov 77, 90, 100
>	rastlinskih in živalskih vrst 76, 84, 240
>	slapov 72
>	s predimki 49, 50, 64, 65, 88, 108, 134, 162
>	stanovanjskih sosesk 72, 180
>	športnih društev, klubov 76, 80, 183
>	turističnih, romarskih poti 71
>	umetniških društev 76, 80, 183
>	umetniških stvaritev 76, 100
>	upravnih enot 76, 81, 176
>	ustanov, zavodov, enot državne uprave 76, 80, 101
>	vesoljskih pojavov 76, 84, 100, 179
>	vladarskih rodovin 95, 96
>	vojaških operacij 75, 78, 79
>	vojaških organizacij 76, 79, 101, 183
>	vozil 76, 84, 93, 94, 100, 184
>	vremenskih pojavov 16, 84, 85, 100
>	zabaviščnih parkov 72, 180
>	zdravil 83, 184
>	z občnoimenskim prvim delom 65, 66 imenovalni prilastek 63, 82, 83, 84, 85 izgovarjava gl. izgovor
izgovor 22, 24, 25, 41, 44, 122, 123, 135, 136, 139, 158, 159, 191, 192, 212, 213, 214
>	kratic 216
>	po črki 216
>	podomačitev 91, 123, 212, 213 izlastnoimenski pridevnik 50, 86, 87, 88, 151,
157, 186, 187, 188, 205, 240 izpeljanka 190
>	izglagolska 122
>	izlastnoimenska pridevniška na -ski 205
>	iz večbesednega zemljepisnega imena 44, 141
>	iz zloženke 7 izposojenka 90, 91, 146 izpostavne črke/števke 52, 57, 229 izražanje spoštovanja 86, 88 izreka gl. izgovarjava
iztočnica 35, 53, 145, 147, 151, 153, 157, 158, 159, 173, 202, 206, 207, 211
>	besednozvezna 235
>	citatna 158, 191
>	dvojnična 158, 212
>	homonimna 153, 164, 169, 175
>	ločila v iztočnici 196
izvor 63, 90, 136, 144, 188, 193, 205, 231, 232
jakostno naglaševanje 35, 153, 158, 211 javni napisi 59
jezikovne spremembe 10, 20, 24, 31, 32, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 127, 129, 155
kazalka 154, 189, 193, 195, 218, 222, 231 klicaj 104, 105
kodifikacija 9, 21, 22, 23, 26, 27, 28, 29, 31,
245
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
33, 38, 51, 76, 86, 90, 113, 115, 133, 152, 174, 207
kolikost naglašenega samoglasnika 35, 158, 211
kolokabilnost 25, 28, 148, 149 Komisija za standardizacijo zemljepisnih
imen Vlade RS 8, 9, 74, 95, 97, 142, 155 koncept minimalne intervencije 27 korpus govorjenih besedil 22 krajšanje osnove 123, 218 krajšanje ženskih oblik ob moških 111 krajšave 33, 101, 111, 156, 162, 188, 195, 232 kratica 8, 54, 101, 102, 110, 114, 117, 130, 160, 162, 164, 188, 194, 195, 216, 227, 228, 232, 233
>	črkovalna gl. črkovalne kratice
>	prehajanje med občna imena 89, 126, 164
>	sklanjanje 154, 156, 196, 227, 228, 229
L
ledinska imena 75 levostična pika 109 levostično znamenje 56 ležeči tisk 165, 190, 200 ločevalni dodatek ob imenu 64 ločevalno znamenje 53, 156, 158 ločila 52, 102, 154, 156, 167, 195
>	povezovanje 111
>	pri krajšanju ženskih oblik 111
>	stičnost 109
M
mala začetnica na začetku povedi 88 medmet 159, 197, 209, 210 mednarodne glasbene oznake 93 mednarodne merske enote 94 mednarodni glasbeni izrazi 93, 190 mestnik ednine 223 mesto naglasa gl. naglasno mesto mitologizirana bitja 65, 66, 172
morfemska meja 138, 139, 230 moško ime
>	ki se sklanja kot pridevnik 91
>	na -a 23, 125, 126, 127, 128, 129, 220
>	na -e 23, 124, 125
>	na nemi -e 123, 124, 139, 218
>	na nemi soglasnik 240
>	na -o 23, 125
>	na -ts 135
nadomestne občnoimenske zveze 170 nadomestno ime 33, 59, 60, 61, 62, 71, 81, 82,
163, 170, 171 naglasna dvojnica 42, 212 naglasno mesto 35, 158, 211 namenilnik 225 neenakovredna dvojnica 165 nedoločnik 225 nepravilno 45, 125, 153 neprednostna dvojnica 40, 116 napaka 16, 23, 42, 45, 118, 131 napotilo 26, 51, 57, 67, 100, 190
>	normativno 23
>	slovarsko 158, 164
>	stilno 8, 54, 106 naslov poštnih pošiljk 59 nečrkovna pisna znamenja 54 neiztočnična oblika 149, 158, 159, 211, 213,
214, 215, 217, 224, 227 nenaselbinska imena 72, 73, 74, 75 neobstojni polglasnik 161 neobstojni samoglasnik 154, 156, 214, 215 neologizem 14, 32, 38, 40 nepodomačena lastna imena 40, 96, 99, 158 neprednostna dvojnica 40, 116 neskladenjska raba
>	ločil 57, 102, 109, 156
>	pike 104
>	vezaja 107
246
KAZALA IN SEZNAMI
nestični vezaj 49, 92, 106, 108, 156 normativistika 6, 9, 14, 15, 16, 17, 19, 24, 27, 153
normativizem 23, 39, 154
>	zastareli 7, 38, 39
občnoimensko poimenovanje 61, 62, 66, 89,
131, 164, 174 oblikoslovje 21, 31, 32, 36, 122, 123, 143, 145,
217, 227 oblikoslovne spremembe 36 obvestilnost pravopisnega slovarja 9, 10, 18,
21, 25, 144, 145, 146, 147, 152, 167 obvezni naglas 92, 191, 213 odkloni od norme 7, 13, 15, 17, 23, 27, 29, 43,
55, 123, 129, 167 Odredba o merskih enotah 95, 142 odsvetovano 23, 24, 28, 39, 40, 153, 154 oklepaj 60, 100, 101, 104, 111, 112, 165, 190, 205
>	lomljeni 168, 202
>	oglati 159, 191, 192, 212, 213, 214, 215, 216, 220
okrajšanost prve sestavine v zloženkah 201, 203
okrajšava 102, 106, 109, 110, 111, 121, 122, 160, 162, 164, 195, 196, 232
>	citatnost 91
>	podomačevanje 102
>	spletne domene 90, 104
>	spremembe 37
>	v spletnem naslovu 104 opuščaj 108, 109 orodnik 149, 222, 223
osebna imena 64, 69, 96, 124, 125, 129, 155, 156, 160, 169, 171, 191
>	homonimna s stvarnimi 185
>	izpeljanke iz 87, 205
>	s predimki 64, 65, 88
>	s predložnim lastnoimenskim stalnim pri-
devkom 63, 64, 172 oznaka gl. slovarska oznaka
P
paradigma 23, 124, 129, 218, 221, 223
>	dvojna 23, 127, 220 paronimija gl. podobnost pika 104, 109, 110, 111, 196
>	neskladenjska raba 104
pisanje skupaj oz. narazen 113, 114, 115, 117, 154, 156, 167, 198, 205
>	pri členkih 211
>	pri medmetih 210
>	pri predložnih zvezah 121, 207, 208
>	pri prislovih 207
>	pri števnikih 34, 206
>	pri zaimenskih sklopih 120
>	pri zaimkih 206 pisanje
>	barv 114, 207
>	besed s kratico ali številko v prvem delu 114, 199, 202, 207
>	besed z okrajšano prvo sestavino 114, 118, 201, 203, 205
>	datumov 58
>	praznikov 33, 58, 86, 186
>	števnikov 57, 58, 78, 79, 114, 206, 207, 224
pisavoslovje 52 pisna dvojnica 41, 136, 210 pisno znamenje 52, 53, 54, 55, 56, 58, 111, 167, 168
>	v informacijsko-komunikacijskih tehnologijah 56
>	za denarne enote 52, 54, 55
>	za merjenje temperature 56
>	za odstotke 54, 55
>	za označevanje avtorskih pravic, členov, paragrafov 56
247
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
>	za stopinje 56 podiztočnica 149, 151 podobnost 24, 174 podomačeno ime 63, 96, 97, 98, 192 podomačeno za 163, 191, 193 podomačevanje 87, 95, 102, 156
>	mednarodnih merskih enot 94
>	stvarnih lastnih imen 96
>	zemljepisnih imen 95
podredna zloženka 114, 120, 123, 203, 204, 205
pogostnost 39, 115, 139, 140, 209 pogovorna oblika 23, 126, 219 poimenovanja
>	merskih enot 94, 95
>	mesecev 85
>	po rasni ali jezikovni pripadnosti 66, 67, 69, 172
>	pripadnikov etnično-verskih skupnosti 68
>	pripadnikov jezikovne skupnosti 66, 67
>	pripadnikov vere 67, 68, 172
>	praznikov 85, 86
>	revolucij, vojn, vstaj 78
>	športnih nagrad, odlikovanj 85, 86 pojasnilo 160, 163, 175, 176, 177, 178, 179,
180, 181, 182, 184, 185, 186, 188, 192, 197, 199
>	brez vejice 197
>	domišljijsko ime v zvezi 172
>	na dvojezičnem področju 193
>	nekdaj 181
>	nesklonljivo v zvezi 200
>	v dvojini 221
>	v kemijski formuli 233
>	v množini 221
>	v zvezi 187, 209
>	v zvezi s/z 208
>	z vejico 197
pokončnici 62, 163, 170, 181, 190, 191, 194,
195, 201, 202, 204, 205, 211, 213 polcitatna zveza 134 polcitatno ime 91, 213 poljudna poimenovanja 77, 78, 81, 82, 184 pomenska identifikacija 8, 150, 153, 160, 163,
171, 174, 175, 176, 190 pomenske spremembe 45 pomišljaj 103, 108, 112, 113, 156, 197
>	v razmerju z vezajem 49, 106
>	vezajni 49, 106
ponazarjalni zgled, gl. ponazarjalno gradivo ponazarjalno gradivo 75, 80, 151, 157, 158, 160, 161, 169, 172, 175, 184, 189, 195, 197, 200, 202, 206, 208, 209, 210, 216, 217, 219, 220, 221, 222, 224, 225, 227, 230, 233, 235
poobčnoimenjenje 63, 83, 84, 94 posamostaljeni pridevnik 63, 96, 172 posebni znak 103
posebnosti 1. moške sklanjatve 123 posebnosti 2. moške sklanjatve 126 posebnosti 3. ženske sklanjatve 130 postopki normiranja 15 poševnica 111, 112, 221, 226, 236
>	dvojna 57
>	leva 57
poved brez končnega ločila 59 pravopis
>	akademijski (1950) 145
>	akademijski (1962) 145, 146
>	akademijski (2001) 6, 7, 18, 20, 38, 146
>	akademijski (2003) 20, 21
>	Breznikov (1920) 18, 90, 144, 146
>	Breznik-Ramovšev (1935) 5, 18, 123, 124, 134, 144, 145
>	Breznik-Ramovšev (1937) 5
>	Levčev (1899) 18, 47, 144, 146
>	pravila (1990) 6, 20, 48, 49, 50 pravorečje 21, 142, 145, 147
248
KAZALA IN SEZNAMI
pravorečne spremembe 33, 35, 41 pravorečni podatek 8, 22, 144, 145, 153 pravorečna norma 23, 42 prebivalska imena 37, 43, 44, 62, 66, 67, 68, 70, 157, 160, 169, 171, 173
>	iz večbesednih zemljepisnih imen 140, 141, 174
>	na -(č)an 42, 140
>	s predpono ne- 69, 70
>	tvorba 140, 141
predimek 49, 50, 64, 65, 88, 108, 134, 162 predlog 63, 74, 96, 159
>	prostorski v/na 162, 236
>	zapis z/s glede na izgovor 123 predložna imena 73, 74
>	naselbinska 73, 74
>	nenaselbinska 73, 74
predložna beseda med dvema priimkoma 65 predložna zveza 96, 114, 116, 118, 121, 121,
122, 130, 208 prednostna dvojnica 40, 44, 66, 69, 115, 126,
129, 136, 207, 209, 217 predpis 6, 8, 13, 14, 15, 19, 22, 27, 32, 34, 35,
45, 87, 88, 116, 147, 152, 154 predpisovalnost 17, 18, 19 predpona 69, 70, 71 pregibalni vzorec 36, 123, 124 prehajanje lastnih imen v občna 62 premi govor 103, 111, 195, 196 prevajanje
>	imen bitij 63, 95, 96, 97
>	stvarnih lastnih imen 90, 194 prevedeno ime 97, 100, 192, 194 prevzemanje
>	krajšav 101
>	kratic 194
>	lastnih imen 95, 191
>	občnih besed 93, 189 pridevniki
>	na -ji 231
>	na -ov/-ev in -in 44, 88, 150, 230
>	na -ski 40, 108, 150, 151, 205, 231 pridevniška sestavljenka 120 pridevniška zloženka 118, 202 priimek 49, 63, 64, 65, 88, 92, 96, 108, 124,
126, 129, 133, 136, 137, 236
>	s predložno sestavino 64
prilastek 43, 63, 82, 83, 84, 85, 96, 105, 114, 115, 116, 117, 118, 130, 132, 133, 148, 150, 162, 200, 236 priprava besedila za tisk 103, 111 priredne zloženke 109, 110, 118, 119, 164,
196, 201, 203, 205 prirednost 7, 118, 119, 201 prislov 37, 93, 159, 161, 207, 208, 209, 224 prislovne predložne zveze 121, 208
prosti glagolski morfem se 45 puristični priročnik 25 purizem 45
razlagalno-ponazarjalni del 158, 160, 163,
164 razmerje
>	glas - črka 33, 34, 35, 167
>	med dvojnicami 155, 165, 221
>	med prirednimi in podrednimi zloženkami 203, 205
>	referenčno 62, 93, 169
>	vezaj - pomišljaj 49, 106 rodilnik ednine 148, 149 rodilnik množine 222, 223 rodilniško izražena svojina 133, 137
samostalnik
>	izglagolski z obrazilom -lec/-vec 122
>	množinski moškega spola 43, 159, 160, 223
249
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
samostalniška
>	sestavljenka 114, 120
>	zloženka 44, 106, 114, 115, 116, 117, 118, 119, 120, 141, 164, 165, 196, 199, 200, 201
>	zveza 63, 82, 116, 117, 132, 141, 159, 160, 204, 209
sestavljeno ime 63, 78, 79, 97, 130, 172 Seznam tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku 97, 98, 155 simbol 54, 95, 156, 160, 162, 232
>	merski 55, 56, 94, 164
>	slovarski 145
simbolna poimenovanja gl. nadomestna
imena skladenjska
>	dvojnica 236
>	podstava 8, 195, 227
>	raba 36, 73, 82, 104, 106, 107, 127, 154, 156, 162, 192, 194, 197, 228
>	ravnina 23, 24, 36, 125, 167
>	vzorec 116, 117, 130, 131, 132, 133 sklanjanje 23, 91, 123, 124, 126, 127, 130, 131,
133, 134, 154, 217, 220, 222 sklanjatev
>	druga moška 43, 126, 127, 128, 129, 221
>	druga ženska 222
>	prva moška 93, 123, 128, 129, 130
>	prva ženska 222
>	tretja ženska 130 sklop
>	medmetni 210
>	samostalniški 74
>	soglasniški gl. soglasniški sklop
>	zaimenski 120, 121
skrajšano ime 59, 60, 81, 82, 163, 164, 170,
176, 181, 186 Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) 6, 14, 16, 18, 20, 21, 28, 42, 45, 48, 69, 70, 117, 118, 122, 127, 145, 146, 147, 148, 149, 150, 151
slovarske oznake 21, 147
>	besednovrstne (m, člen. itd.) 159, 160
>	dvojnične (in, tudi) 153, 154, 158, 159, 212, 216, 217, 226
>	funkcijskozvrstne 145, 153
>	med pokončnicama (ur., pod. za itd.)163, 176, 186, 192, 213
>	napotila (<, prim) 154, 164, 165, 226, 228
>	normativne (gl.) 154, 165
>	pravopisnih kategorij (zem. i., oseb. i. itd.) 158, 160, 169, 171, 174, 182, 191, 223
>	slovničnih posebnosti (pog., del. itd.) 126, 219, 225
>	socialnozvrstne 153
>	stilne 145
slovenska zemljepisna imena
>	na narodnostno mešanih ozemljih 98, 99
>	namesto neslovenskih 99 slovnica 6, 15, 19, 47, 122, 147
slovnične lastnosti (posebnosti) 63, 144, 152,
153, 157, 158, 161, 217, 221 slovnične spremembe 20, 33, 36, 42, 43 soglasniški sklop
>	lj 25, 148
>	st/sp 40
>	-ts 135, 136, 240 spletna
>	domena 90, 104, 111, 233
>	stran 17, 25, 60, 77, 100, 104
>	svetovalnica 25, 28, 151 spletni
>	forum (klepetalnica) 25, 32, 41, 54, 114, 151
>	medij 59, 88
>	naslov 21, 57, 90, 104, 111
>	slovar 21, 28, 151 spletno
>	besedilo 13, 59, 88, 126, 155
>	sporazumevanje (komuniciranje) 29, 51 spol
250
KAZALA IN SEZNAMI
>	mešanje moškega in srednjega 43
>	mešanje moškega in ženskega 43, 126, 127
>	mešanje srednjega in ženskega 43, 164, 223
>	pri kraticah 8, 130, 227, 228, 229
>	spremembe 36, 43, 126, 127, 128 stalni pridevek 63, 96, 172
stava vejice 26, 102, 105, 112, 113, 197 stičnost 54, 103, 111
>	ločil 109, 111
>	pike 109, 110, 162
>	posebnih pisnih znamenj 55, 56, 57, 168
>	pri vezaju 107, 108
>	zveze črke in števke 82, 199, 200 stilistična priporočila 45, 143, 146, 153, 165 stilistični priročnik 24, 26 stopnjevanje pridevnika 43, 224 stvarna imena 60, 62, 75, 76-85, 88
>	kategorizacija 75, 76, 85, 182
>	mešanje z zemljepisnimi 73
>	prevzemanje
>	prevedena 96, 100
>	tuja, polcitatna 99, 100
>	v slovarju 155, 156, 182, 184, 185, 186, 194, 195, 205
svojilni pridevnik
>	iz imen na nemi soglasnik (Manetov/ Manetev) 44, 136
>	iz imen na pisani -ts (Barentsov,Kovatsev) 135, 136
>	iz imen s predimki 49, 50
>	iz imen z izglasnim govorjenim c (Ignatzov) 126
>	iz imen z opuščajem (McDonald'sov) 108, 109
>	izlastnoimenski, ki nastopa v besedni zvezi s samostalnikom (Alzheimerjev ...) 50, 87, 88, 187, 240
>	iz večdelnih imen 137, 138
>	iz ženskih imen (Heidijin, Lea/Lejin)138, 139, 140
>	samostalnika gospa 37
>	v slovarju 157, 186, 187
številka
>	izpostavna 57, 229
>	poštna 107
>	v prvem delu zloženke 114, 115, 202
>	zapis z besedo 57, 58 število 54
števka
>	zapis z besedo 57, 58 števnik 114, 148, 160, 206, 207
>	glavni 34, 57, 206
>	na -najst 22, 42
>	na začetku povedi 57
>	pri navajanju datumov 58
>	pri navajanju let in stoletij 58
>	pri navajanju praznikov 58
>	pri navajanju ure 58
>	vrstilni 58, 78, 79, 106, 195, 207, 224
>	zapis z besedo 57, 58
T
taksonomska latinska ali polatinjena imena 76, 84
tehnična raba (gl. tudi neskladenjska) 103, 107, 200
tisk
>	ležeči 165, 190
>	priprava besedila 103, 111 tri pike 103, 111, 112,
tuja imena 63, 95, 96, 97, 98, 99, 107, 108
>	citatna 92
>	na govorjeni izglasni c 126
>	na govorjeni izglasni i 139
>	na -ts 135
>	podomačevanje 8, 91, 95, 96
251
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
>	s predimki 64, 65
>	v slovarju 193, 194, 213, 231
>	z nemim -e 123 tujka 18, 90, 91, 123
tvorjenka 8, 70, 83, 88, 106, 114, 118, 137, 144, 157, 162, 187, 196, 202, 203
>	iz kratic 228, 232
>	iz medmetov 210
>	iz števnikov 207
>	z vezajem 196, 202
>	pravopisno zahtevnejša 157
ujemalni samostalniški prilastek 132 uklepaj 57 ura 57, 58
uradno ime 66, 82, 142, 163, 176, 193 urejevalnik besedil 27, 28, 53, 111, 113
varianta gl. dvojnica večbesedna imena 60, 234
>	bitij 65, 140, 141
>	sklanjanje 130, 131, 132
>	stvarna 77, 81, 86, 194
>	zemljepisna 43, 44, 90, 95, 140, 141, 174 večdelna imena 137
vejica 26, 102, 103, 105, 112, 113, 197
>	in tri pike 112
>	pri pristavku 105
>	za pomišljajem 113 velelnik 225
velika začetnica
>	pri homonimih 167, 169
>	pri imenih blagovnih znamk 82, 83, 117, 118, 185, 186
>	pri imenih iger 85
>	pri imenih meddržavnih zvez 81
>	pri imenih nagrad 86, 87, 183
>	pri imenih praznikov 85, 86
>	pri imenih pripadnikov etnično-verskih skupnosti 68, 69
>	pri imenih s predpono ne- 69
>	pri imenih šolskih predmetov 77
>	pri imenih zdravil 83
>	pri izlastnoimenskih svojilnih pridevnikih 50, 87, 88, 187, 188
>	pri ledinskih imenih 75
>	pri nadomestnih imenih 60, 61, 62
>	pri občnoimenskih delih lastnih imen 66
>	pri predimkih 134
>	pri predložnih imenih 74
>	pri skrajšanih imenih 60
>	sredi besede 88, 89
>	v glavi dopisa 59
>	za vrstilnim števnikom 78 veroslovna imena 65, 171 vezaj
>	in pomišljaj 49
>	med deli dvojnih imen 108
>	med dvema priimkoma 108
>	med imenom in vzdevkom 107
>	med sestavinami zloženk 106, 115, 118, 119, 196, 201, 203
>	med števko in pisnim znamenjem pri pridevnikih 55
>	nestični 49, 92, 106, 108
>	pri citatnih imenih 8, 92, 107, 119, 137
>	pri krajšanju ženskih poimenovanj 111, 112
>	pri tvorjenkah z e- 89
>	v okrajšavah 106, 107 vezajni pomišljaj 49 veznik 102, 160, 197
vključevanje pisnih znamenj v besedilo 54, 55, 56, 57
vladarska imena gl. imena vladarskih in plemiških rodovin vodilka 164, 181, 195
252
KAZALA IN SEZNAMI
vodna imena 72
vrstilni števnik 58, 78, 79, 106, 195, 207, 224
zaglavje slovarskega sestavka 36, 158, 160,
161, 227, 230 zaimek 120, 121, 160, 206 zaimenski sklop 120 zaklepaj 57
Zakon o industrijski lastnini 9, 82, 94, 142 Zakon o javni rabi slovenščine 9, 98, 142 Zakon o meroslovju 95 zapis
>	ure 57
zapisovalne spremembe 33, 38 zastarelo 14, 21, 103, 145 zemljepisna imena 8, 44, 62, 63, 71, 72, 73, 74, 75, 87, 90, 95, 96, 97, 98, 108, 140,141, 151, 155, 156, 157, 162, 164, 169, 173, 174, 175, 177, 178, 179, 180, 181, 192, 205, 206, 223, 231, 236
>	kategorizacija 95, 97, 174, 180
>	na narodnostno mešanih ozemljih 98
>	predložna 73, 74
>	slovenska za tuje kraje 99
>	stilno zaznamovana 99
zev 33, 35, 48, 138, 139, 214, 215
zgodovinska imena 65
zloženke 8, 44, 106, 109, 110, 114, 116, 117, 118, 119, 120, 121, 122, 123, 141, 164, 165, 196, 203, 204, 205, 207, 209, 232
>	medponsko-priponske 7
>	s črko, kratično zvezo črk ali števko ter zvezo števke in črke v prvem delu 114, 115, 164, 199, 202
>	z imenovalniško ali katero drugo med-pono 115, 116, 200
zveze
>	dveh samostalnikov 114, 116
>	metonimične 8
>	nesklonljivega pridevnika in samostalnika 114
>	pridevnika in prislova, ki označujejo barve 207
>	prislova in predloga 208
živost 161, 221
253
RAZČLENJENO KAZALO
S Predgovor: Čas spreminjanja nazorov............................................5
I	SODOBNA NORMATIVISTIKA IN AKTUALIZIRANJE
JEZIKOVNIH STANDARDOV................................................13
Normativistika kot jezikoslovni pojem in jezikoslovna panoga......................14
Od tradicionalnega k sodobnemu pojmovanju norme..............................15
Raziskave nestandardnega jezika................................................16
Sodobna normativistika med predpisovalnostjo in opisovanjem.....................17
Posodobitev normativnih priročnikov...........................................19
Iskanje točke ravnovesja........................................................21
Posledice.....................................................................26
... in perspektive?.............................................................29
II	ODSEV JEZIKOVNIH SPREMEMB V PRAVOPISU.............................31
O neizogibnosti jezikovnih sprememb na eni in njihovem zavračanju na drugi strani . . 31
Spreminjanje norme, predstavljene v pravopisnih slovarjih.........................32
Smernice slovenske jezikovne evolucije...........................................38
Nova pojmovanja jezikovne pravilnosti..........................................45
III	PRAVOPISNA PRAVILA V ODNOSU DO SODOBNE JEZIKOVNE NORME......47
Spreminjanje pravopisnih pravil v obdobju 1990-2001 in aktualno stanje.............48
PREDLOGI ZA POSODOBITEV, DOPOLNITEV IN SPREMEMBE
PRAVOPISNIH PRAVIL S KOMENTARJEM.....................................51
255
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
1	ČRKE, ŠTEVKE IN DRUGA PISNA ZNAMENJA.................................52
Opredelitev osnovnih pojmov...................................................52
Vpliv črk s posebnimi pisnimi znamenji na abecedno razvrščanje...................52
Vključevanje pisnih znamenj v besedilo..........................................54
Črkovna znamenja v posebnih funkcijah.........................................57
Zapis števk in števil z besedami.................................................57
2	RABA VELIKIH IN MALIH ČRK...............................................58
Poved brez končnega ločila.....................................................59
Skrajšana in nadomestna lastna imena...........................................59
Iz lastnih imen nastala in enakozvočna občna poimenovanja.......................62
2.1	IMENA BITIJ.................................................................63
Osebna imena s predložnim stalnim pridevkom...................................63
Ločevalni dodatki za osebnim imenom glede na rodovno zaporedje.................64
Tuja osebna imena s predimki oziroma priimki s predložnimi sestavinami...........64
Pisanje domišljijskih, bajeslovnih in veroslovnih imen.............................65
Pripadniki narodov, prebivalci držav ter poimenovanja po jezikovni
in verski pripadnosti...........................................................66
Pisanje osebnih imen s predpono ne-.............................................69
2.2	ZEMLJEPISNA IMENA........................................................71
Še ne standardizirana imena prostorskih enot.....................................71
Imena naravnih znamenitosti...................................................73
Predložna imena..............................................................73
Ledinska imena...............................................................75
2.3	STVARNA IMENA............................................................75
Imena, naslovi stvaritev ter imena poglavij in drugih sestavnih enot teh stvaritev......76
Imena turističnih objektov in muzejev...........................................77
Imena prireditev, festivalov, kongresov, simpozijev in drugih javnih zborovanj........78
Imena aktualnih družbenih in političnih dogodkov ter vojaških peracij in vaj.........78
Imena družbenih in političnih organizacij ter podjetij in združenj...................79
Imena vojaških organizacij in njihovih enot.......................................79
Imena fundacij in denarnih skladov.............................................79
Imena športnih in umetniških društev ali klubov ter drugih interesnih skupin........80
Imena cerkva in verskih skupnosti ter njihovih organizacijskih enot.................80
Imena ustanov, zavodov ter enot državne, javne in evropske uprave..................80
Imena upravnih enot, občin in mestnih občin, krajevnih,
primestnih, četrtnih in vaških skupnosti......................................81
Imena meddržavnih zvez.......................................................81
Imena industrijskih izdelkov in zaščitenih blagovnih znamk........................82
Imena posameznih vozil, npr. ladij, zračnih plovil, vlakov, vesoljskih plovil...........84
Taksonomsko latinska ali polatinjena imena živalskih in rastlinskih vrst.............84
Imena vremenskih pojavov, orkanov, ciklonov, tropskih neviht......................84
Stvarna občna poimenovanja: dopolnitev kategorij................................85
Poimenovanja praznikov ali posebnih datumov...................................85
Poimenovanja odlikovanj, športnih naslovov in trofej..............................86
2.4	.SVOJILNI OZIROMA VRSTNI PRIDEVNIKI IZ BESED, PISANIH
Z VELIKO....................................................................87
256
KAZALA IN SEZNAMI
2.5 POSEBNOSTI PRI RABI VELIKIH IN MALIH ČRK..............................88
Velika začetnica sredi besede in mala začetnica na začetku povedi...................88
Same male črke...............................................................89
3	PREVZETE BESEDE IN BESEDNE ZVEZE......................................90
Citatnost.....................................................................91
3.1	PREVZEMANJE OBČNIH BESED..............................................93
Posebnosti prevzemanja občnih besed...........................................93
Imena merskih enot in količin..................................................94
3.2	PREVZEMANJE LASTNIH IMEN..............................................95
Imena vladarskih (in nekaterih plemiških) rodovin................................96
Prevedena imena bitij..........................................................96
Kategorizacija zemljepisnih imen................................................97
Slovenska zemljepisna imena namesto neslovenskih...............................98
Nepodomačena stvarna lastna imena............................................99
Prevedena stvarna lastna imena................................................100
Prevzemanje krajšav..........................................................101
4	LOČILA....................................................................102
4.1	PIKA.......................................................................104
4.2	KLICAJ.....................................................................104
4.3	VEJICA.....................................................................105
Vejica pri pristavku...........................................................105
4.4	VEZAJ......................................................................106
Dve vrsti vezaja v nekaterih tujih imenih in zvezah ter med imenom in vzdevkom. . . . 107
4.5	OPUŠČAJ...................................................................108
4.6	STIČNOST LOČIL...........................................................109
Stičnost pike v okrajšavah.....................................................109
Priprava besedila za tisk in stičnost.............................................111
4.7	POVEZOVANJE RAZLIČNIH LOČIL..........................................111
Ločila pri krajšanju ženskih oblik ob moških: poševnica, oklepaj in vezaj............111
Pomišljaj in tri pike v stiku z vejico in končnimi ločili.............................112
5	PISANJE SKUPAJ OZ. NARAZEN.............................................113
Podredne zloženke s črkovno, kratično ali številčno prvo sestavino.................114
Zloženke z imenovalniško medpono ali besedne zveze?...........................115
Priredne zloženke z okrajšano prvo sestavino....................................118
Samostalniške in pridevniške sestavljenke.......................................120
Zaimenski sklopi.............................................................120
Prislovne predložne zveze.....................................................121
Okrajšave...................................................................121
6	PRAVOPISNA PROBLEMATIKA V POGLAVJIH GLASOSLOVJE, OBLIKOSLOVJE IN BESEDOTVORJE..........................................122
6.1 GLASOSLOVJE..............................................................122
Posebnosti pri zapisovanju zvočnika /v/.........................................122
Zapisovanje zvočnika /j/.......................................................122
257
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
Zapis predloga z/s glede na izgovor.............................................123
6.2	OBLIKOSLOVJE.............................................................123
Posebnosti 1. moške sklanjatve.................................................123
Posebnosti 2. moške sklanjatve.................................................126
Posebnosti 3. ženske sklanjatve.................................................130
Sklanjanje večbesednih poimenovanj: imenske zveze z desnim prilastkom...........130
Sklanjanje imen s predimki....................................................134
Sklanjanje polcitatnih zvez....................................................134
6.3	BESEDOTVORJE............................................................135
Svojilni pridevnik iz moških imen na -ts.........................................135
Svojilni pridevnik iz imen, ki se končujejo na nemi soglasnik......................136
Svojilni pridevnik iz večdelnih moških in ženskih rojstnih imen...................137
Podaljševanje z j pri svojilnih pridevnikih, izpeljanih iz samostalnikov ženskega spola. . 138 Tvorba prebivalskih imen......................................................140
SKLEP..........................................................................142
IV	KONCEPT SPECIALIZIRANEGA PRAVOPISNEGA PRIROČNIKA.............143
V	TIPSKI PRIKAZ SLOVARSKIH SESTAVKOV V PRAVOPISNEM SLOVARJU . . . . 167
1	PRIKAZ POSEBNIH PISNIH ZNAMENJ.......................................168
2	PRIKAZ RABE VELIKE IN MALE ZAČETNICE................................169
2.1	IMENA BITIJ................................................................171
2.2	ZEMLJEPISNA IMENA.......................................................174
Imena krajev, ulic, trgov, cest in njihovih delov...................................175
Imena političnih skupnosti in upravnih enot.....................................176
Imena voda..................................................................177
Imena zemeljskih pojavnosti...................................................178
Imena delov kopnega sveta, obdanega z vodo....................................178
Imena za pojave v vesolju......................................................179
Imena poslopij...............................................................180
2.3	STVARNA IMENA...........................................................182
2.4	IZLASTNOIMENSKI PRIDEVNIKI............................................186
2.5	RABA VELIKIH IN MALIH ČRK V KRAJŠAVAH...............................188
3	PREVZEMANJE BESED IN BESEDNIH ZVEZ..................................189
3.1	PREVZEMANJE OBČNIH POIMENOVANJ....................................189
3.2	PREVZEMANJE LASTNIH IMEN.............................................191
Imena bitij...................................................................191
Zemljepisna imena...........................................................192
Stvarna imena...............................................................194
Prevzemanje kratic...........................................................194
4	LOČILA....................................................................195
5	PISANJE SKUPAJ ALI NARAZEN.............................................198
258
KAZALA IN SEZNAMI
5.1	SAMOSTALNIKI............................................................199
Zloženke s črko, kratično zvezo črk ali števko ter zvezo števke in črke v prvem delu. . . 199
Zloženke z imenovalniško ali katero drugo medpono.............................200
Priredne zloženke............................................................201
5.2	PRIDEVNIKI................................................................202
Zloženke s črko, kratično zvezo črk ali števko ter zvezo števke in črke v prvem delu. . . 202
Priredne pridevniške zloženke.................................................202
Razmerja med prirednimi in podrednimi pridevniškimi zloženkami...............203
Pridevniške izpeljanke na -ski iz lastnih imen....................................205
5.3	ZAIMKI....................................................................206
5.4	ŠTEVNIKI..................................................................206
5.5	PRISLOVI...................................................................207
Zveze pridevnika in prislova, ki označujejo barve.................................207
Prislovi z glagolom vedeti......................................................208
Zveze prislova in predloga.....................................................208
Predložne zveze..............................................................208
Prislov v zloženkah...........................................................209
5.6	MEDMETI..................................................................209
Medmeti kot sklopi...........................................................210
Podvajanje medmetov.........................................................210
Medmeti, ki jih uporabljamo pri pozdravljanju...................................210
5.7	ČLENKI....................................................................211
6	GLASOSLOVJE..............................................................211
6.1	NAGLAŠEVANJE............................................................211
6.2	IZGOVOR...................................................................212
Dvoustnični u................................................................214
Zev, neobstojni samoglasniki in druge pravorečne posebnosti......................214
Izreka kratic.................................................................216
7	OBLIKOSLOVJE.............................................................217
7.1	SAMOSTALNIKI MOŠKEGA SPOLA..........................................217
Dvojne oblike v nekaterih sklonih..............................................217
Krajšanje in daljšanje osnove...................................................218
Sklanjanje po dveh paradigmah: moška imena na -a..............................220
Slovnične posebnosti.........................................................221
Posebnosti v dvojini in množini................................................221
7.2	SAMOSTALNIKI ŽENSKEGA SPOLA.........................................222
7.3	SAMOSTALNIKI SREDNJEGA SPOLA........................................222
7.4	PRIDEVNIKI................................................................224
7.5	GLAGOLI...................................................................225
7.6	OBLIKOSLOVJE PRI KRATICAH.............................................227
8	BESEDOTVORJE............................................................229
8.1	SAMOSTALNIKI............................................................229
8.2	PRIDEVNIKI................................................................230
Pridevniki na -ov/-ev in -in....................................................230
259
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
Pridevniki na -ski............................................................231
Pridevniki na -ji..............................................................231
8.3 TVORJENKE IZ KRATIC.....................................................232
9	KRAJŠAVE..................................................................232
10	SKLADNJA.................................................................234
S Ob zaključku projekta.........................................................239
KAZALA
Kazalo pojmov...............................................................243
Razčlenjeno kazalo...........................................................255
Kazalo preglednic............................................................261
SEZNAM VIROV IN LITERATURE..............................................265
260
KAZALO PREGLEDNIC
Dvojnična raba pri zastarelih oz. neutemeljenih normativizmih........................39
Življenje zastarelih normativizmov v sodobni slovenščini.............................39
Dvojnična raba pri normiranih soglasniških sklopih st/sp.............................40
Prerazporeditev prednostnih dvojnic pri pridevnikih na -ski iz prevzetih lastnih imen . . . . 40
Neologizmi pri pridevnikih na -ski iz prevzetih lastnih imen..........................40
Prednostne dvojnice pri prevzetih občnih besedah...................................41
Spremembe v izreki pri besedah, prevzetih iz angleščine..............................41
Spremembe izreke pri besedah, prevzetih iz drugih jezikov............................42
Napačno ugotovljena pravorečna norma............................................42
Dvojnična raba pri pridevniških stopnjah...........................................43
Dvojnična norma pri zloženkah.....................................................44
Raba obrazil -ov/-ev pri pridevnikih iz imen na nemi soglasnik........................44
Raba obrazil -ka/-ica pri ženskih poimenovanjih.....................................44
Spreminjanje pravila za zapis vezaja med dvema priimkoma............................49
Spreminjanje pravila za zapis ločila med imenom in vzdevkom.........................49
Spreminjanje zapisa svojilnih pridevnikov iz imen s predimki..........................50
Spreminjanje dikcije pravila za zapis začetnice pri izlastnoimenskih pridevnikih..........50
261
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
Razvrščanje po abecedi v različnih urejevalnikih besedil - črkovne iztočnice ............53
Razvrščanje po abecedi v različnih urejevalnikih besedil - leksikalne iztočnice...........53
Občnoimenska poimenovanja, nastala iz prebivalskih, zemljepisnih in stvarnih imen......62
Z malo in veliko začetnico pisane predložne sestavine v osebnih imenih.................64
Razkorak med pravopisnim slovarjem in aktualno rabo pri
imenih pripadnikov rase, jezika, vere...........................................67
Prebivalska imena s predpono ne-..................................................70
Vključevanje predložnih lastnih imen v besedilo......................................74
Raba začetnice pri izlastnoimenskih poimenovanjih za praznike........................86
Citatne in polcitatne besede, izposojenke in tujke....................................91
Ohranjanje stičnega vezaja v neimenovalniških sklonih...............................92
Poimenovanje merskih enot in količin v Odredbi o merskih enotah.....................95
Pisanje imen vladarskih in plemiških rodovin.......................................96
Podomačevanje okrajšav........................................................102
Okrajšave, pisane s stično in nestično piko..........................................110
Neustaljena raba okrajšav.........................................................110
Razkorak med pravopisnimi pravili in stanjem v rabi pri zvezah
predloga in prislova ali samostalnika..........................................113
Vpliv kodifikacije na ustrezen zapis zloženke s črkovno prvo sestavino.................115
Zloženke z imenovalniško medpono ali zveze dveh samostalnikov....................116
Pregibanje osebnih imen moškega spola z nemim -e.................................124
Imena moškega spola na -e, ki podaljšujejo osnovo na dva načina......................125
Orodniška končnica pri moških samostalnikih z izglasnim govorjenim c ..............126
Samostalnika ara in panda in njun spol v skladenjski rabi.............................127
Primerjava sklanjatev samostalnikov kolega in sluga..................................128
Primerjava sklanjatev osebnih imen Miha in Janša...................................129
Kratice z žensko podstavo in spreminjanje njihovega spola v besedilu..................130
Različno reševanje moških imen na -ts v pravopisih iz let 2001 in 2003..................135
Načini izreke izglasnega sklopa -ts v odvisnosti od izvirnega jezika.....................135
Upoštevanje pravopisnega pravila o pisanju svojilnih pridevnikov iz imen na nemi soglasnik.................................................137
Ženska imena na -i in iz njih nastali svojilni pridevniki v SP 2001 in v rabi..............138
Svojilni pridevnik iz tujih ženskih imen na naglašeni in nenaglašeni -e, -o oz. -u.........138
262
KAZALA IN SEZNAMI
Pogostnost pojavljanja dveh variant svojilnih pridevnikov iz
tujih ženskih imen na govorjeni -i..............................................139
Pogostnost pojavljanja dveh variant svojilnih pridevnikov iz
tujih ženskih imen, ki se končujejo z dvema samoglasnikoma......................140
Tvorba prebivalskih imen s priponskimi obrazili....................................140
Tvorba prebivalskih imen iz večbesednih zemljepisnih imen...........................141
Primerjava slovarskega sestavka balzam v SP 1950 in 1962............................ 145
Primerjava slovarskega sestavka baba v Načrtu 1981 in SP 2001 ....................... 146
Primerjava slovarskega sestavka vozel v SSKJ in SP 2001 ..............................148
Primerjava slovarskega sestavka biftek v SSKJ in SP 2001 ..............................149
Primerjava normiranih in nenormiranih oblikoslovnih dvojnic pri samostalniku biftek . . 149
Primerjava slovarskega sestavka kraljica v SSKJ in SP 2001 ............................150
Primerjava slovarskega sestavka dunajski v SSKJ in SP 2001 ...........................151
Besednovrstne oznake v specializiranem pravopisnem slovarju.......................159
Oznake pravopisnih kategorij v specializiranem pravopisnem slovarju.................160
263
SEZNAM VIROV IN LITERATURE
Priročniki, slovarji in korpusi
Besede slovenskega jezika. URL: http://bos.zrc-sazu.si/besede.html.
eSP 2003 = Slovenski pravopis, elektronska izdaja na CD-ROM-u. Ljubljana: ZRC SAZU -Založba ZRC.
eSSKJ 2000 = Slovar slovenskega knjižnega jezika. URL: http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html. Evrokorpus. URL: http://evrokorpus.gov.si.
GOS = Korpus govorjene slovenščine. URL: http://www.korpus-gos.net/ Internetova jazykova priručka. URL: http://prirucka.ujc.cas.cz/
Načrt pravil za novi slovenski pravopis. SAZU. Inštitut za slovenski jezik. Državna založba Slovenije. Ljubljana.
Sova 2006 = Leksikon SOVA. Ljubljana: Cankarjeva založba.
SP 1899 = Slovenski pravopis. Sestavil Fr. Levec. Dunaj: Cesarsko kraljeva zaloga šolskih knjig.
SP 1920 = Slovenski pravopis. Sestavil dr. A. Breznik. Ljubljana: Jugoslovanska knjigarna.
SP 1935 = Slovenski pravopis. Ljubljana: Izdalo in založilo Znanstveno društvo.
SP 1937 (21938) = Slovenski pravopis. Mala izdaja. Priredila A. Breznik in F. Ramovš. Ljubljana: Jugoslovanska knjigarna.
SP 1950 = Slovenski pravopis. Ljubljana: SAZU - Državna založba Slovenije.
SP 1962 = Slovenski pravopis. Ljubljana: SAZU - Državna založba Slovenije.
265
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
SP 2001 (22003) = Slovenski pravopis. Ljubljana: SAZU - ZRC SAZU - Založba ZRC.
SP1P '1990 (31994,51997) = Slovenski pravopis 1 - Pravila. Ljubljana: SAZU - Državna založba Slovenije.
SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika 1970-1991. Ljubljana: SAZU - Državna založba Slovenije.
VSL 1997-1998 = Veliki splošni leksikon. Ljubljana: DZS.
Uporabljena strokovna literatura
Bajec, A., 1950: Besedotvorje slovenskega jezika. I. izpeljava samostalnikov. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Bajt, D., 2002: Zadnji pravopis - poslednji pravopis?. Nova revija 21. Forum. Št. 239/240 (mar.-apr. 2002). Str. 2-10.
Béjoint, H., 1994: Tradition and Inovation in Modern English Dictionary. Oxford: Clarendon Press.
Bergenholtz, H., Johnsen, M., 2005: Log Files as a Tool for Improving Internet Dictionaries. Hermes, Journal of Linguistics 34. Str. 117-141.
Bernik, F. idr., 1993: Brižinski spomeniki: znanstvenokritična izdaja. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede.
Bešter, M., 1993/94: Kako pisati imena zdravil: z veliko ali malo začetnico?. Jezik in slovstvo 39. Št. 7/8. Str. 351-353.
Bešter, M., 1997: Raba poimenovanj za ženske v uradovalnih besedilih. XXXIII. SSJLK ZP. Ur. A. Derganc. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. Str. 9-23.
Bizjak Končar, A., Dobrovoljc, H., 2010: Proces podomačevanja in vprašanje pisanja novejših prevzetih besed. Jezikoslovni zapiski 16. Št. 2. Str. 91-109.
Breznik, A., 1935: Pomenki o novem pravopisu. Slovenec 269. Priloga. Str. 6.
Cvrček, V., 2008: Koncept minimalni intervence. Slovo a slovesnost 69. Str. 284-292. URL: http://ucnk.ff.cuni.cz/doc/kmi-sas.pdf
Daneš, F., 1977: K dvema zakladnim otazkam kodifikace. Naše reč. Str. 3-13.
Dobrovoljc, H., 1999: Praktični vidiki normiranja v slovarjih. Jezikoslovni zapiski. Št. 5. Str. 63-90. (Obj. H. Majcenovič).
Dobrovoljc, H., 2001: Novo v pravilih. Spremembe v pravopisnih pravilih: razlike med 5. in 6. izdajo (5. izdaja: Slovenski pravopis 1 - Pravila, 1997; 6. izdaja: Slovenski pravopis 2001). URL: http://www.zrc-sazu.si/pravopis/
Dobrovoljc, H., 2004: Pravopisje na Slovenskem. Ljubljana: Založba ZRC.
Dobrovoljc, H., 2008: Jezik v e-poštnih sporočilih in vprašanja sodobne normativistike.
266
KAZALA IN SEZNAMI
Slovenščina med kulturami. Zbornik Slavističnega društva Slovenije. Ur. M. Košuta. Celovec, Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije. Str. 295-314
DOBROVOLJC, H., 2008: Vpliv variantnega predpisa na jezikovno rabo (Šest let po izidu Slovenskega pravopisa 2001). Od Megiserja do elektronske izdaje Pleteršnikovega slovarja. Ur. M. Jesenšek. Maribor: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. Str. 84-109.
DOBROVOLJC, H., 2009: Pravopisna obravnava imen znamk in industrijskih izdelkov ter posledice spreminjanja njihovih lastnoimenskih funkcij. Jezik in slovstvo 54. Št. 6. Str. 3-16.
DOBROVOLJC, H., Bizjak Končar, A., 2011: Vprašanja obvestilnosti sodobnega pravopisnega slovarja. Izzivi sodobnega slovenskega slovaropisja. Ur. M. Jesenšek. Maribor: Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta. Str. 86-109.
Dobrovoljc, H., Jakop, N., 2008: Specializirani pravopisni priročnik (Predstavitev izhodišč, zasnove, ciljev in vzorčnih redakcij). Jezikoslovni zapiski 14. Št. 1. Str. 85-101.
Dobrovoljc, H., Krek, S., 2011: Normativne zadrege - empirični pristop. Meddisciplinarnost v slovenistiki. Ur. S. Kranjc. Obdobja 30. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. Str. 41-50.
Engelberg, S., Lemnitzer, L., 2004: Lexicographie und Wörterbuchbenutzung. Tübingen: Stauffenburg Verlag.
Furlan, M., Gložancev, A., Šivic - Dular, A., 2000: Pravopisna ustreznost zapisa lastno-imenskega gradiva v registru zemljepisnih imen in registru prostorskih enot. Geografski vestnik 72. Št. 1. Str. 73-86.
Furlan, M., Gložančev, A., Šivic-Dular, A., 2001: Pravopisno ustrezen zapis zemljepisnih in stvarnih lastnih imen v Registru zemljepisnih imen in Registru prostorskih enot. Ljubljana: Geodetska uprava Republike Slovenije.
Gložancev, A., 1995/96: Nekaj pripomb k teoretični podstavi slovarja novega SP (Pravopisna premišljanja). Slava. Št. 1. Str. 3-15.
Gložancev, A., 2001: Kratek oris redakcije lastnih imen za slovarski del Slovenskega pravopisa. URL: http://www.zrc-sazu.si/pravopis/Delavnica.htm
Gložancev, A., idr., 2009: Novejša slovenska leksika (v povezavi s spletnimi jezikovnimi viri). Ljubljana: Založba ZRC.
Gložancev, A., Kostanjevec, P., 2006: Novejše besedje slovenskega knjižnega jezika -seznam A-O. Jezikoslovni zapiski 12. Št. 2. Str. 89-159.
Gorjanc, V., 2005: Uvod v korpusno jezikoslovje. Domžale: Izolit.
Gradišnik, J., 1981: Še znamo slovensko?. Celje: Mohorjeva družba.
Ilc, G., Stopar, A., 2004: Angleški končni -e in Slovenski pravopis. Jezik in slovstvo 49. Št. 6. Str. 25-31.
Ilešic, F., 1920: Slovenski pravopis. Slovenski narod. 19. 11. 1920. Str. 1-2.
Ivanjko, Š., 2010: Etični, družbeno odgovorni, ustvarjalni in kritični posamezniki. URL: http:// journal.doba.si/letnik_2_(2010)_st__2
267
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM Jakop, N., 2006: Pragmatična frazeologija. Ljubljana: Založba ZRC.
Jakop, N., 2008: Pravopis in spletni forumi - kva dogaja?. Slovenščina med kulturami. Zbornik Slavističnega društva Slovenije. Ur. M. Košuta. Celovec, Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije. Str. 315-327.
Jakop, N., 2009: Osvetlitev rabe velike oz. male začetnice pri izlastnoimenskih pridevnikih s priponskimi obrazili ov/ev, -in v slovenščini. Jezikoslovni zapiski 15. Š. 1-2. Str. 73-85.
Jesenšek, M., 1994/95: Poskus periodizacije razvoja oblik na -č in -ši v slovenskem knjižnem jeziku 19. stoletja. Jezik in slovstvo 41. Št. 4. Str. 179-197.
Kalin - Golob, M., 2003: O dopisih. Predlog za standardizacijo. Zbirka Kaj moram vedeti. Ljubljana: GV Založba.
Kladnik, D., 2007: Pogledi na podomačevanje tujih zemljepisnih imen. Georitem 2. Ljubljana: Založba ZRC.
Kocjan - Barle, M., 1992: Abeceda pravopisa. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Kocjan - Barle, M., 2002: Slovenski pravopis 2001 med znanostjo in (ne)uporabnostjo. Nova revija 21. Forum. Št. 239/240. Str. 11-25.
Kordic, S., 2009: Što je (ne)standardno za kroatiste?. Varietäten im Slavischen. Ur. A. Bierich. Frankfurt am Main: Peter Lang. Str. 313-330.
Korošec, T., 2003: K pravilom za skladenjsko vejico v Slovenskem pravopisu 2001. Slavistična revija. Str. 247-266.
Krek, S., 2009: Od SSKJ do spletnega portala standardne slovenščine. Jezik in slovstvo 54. Št. 3-4. Str. 95-113.
Križaj - Ortar, M., 1984/85: O samostalniškem prilastku v imenovalniku. Jezik in slovstvo
30.	Št. 3. Str. 82-85.
Lenarčič, S., 2004: Popravopis: kaj je narobe in kaj manjka v novem Slovenskem pravopisu?. Ljubljana: Samozaložba.
Leveč, F., 1898: Slovenski pravopis. Ljubljanski zvon. Str. 276-283.
Logar Berginč, N., 2004: Nove tehnologije in nekateri nesistemski besedotvorni postopki. Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem: členitev jezikovne resničnosti. Ur. E. Kržišnik. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za sloveni-stiko Filozofske fakultete. Str. 121-132. URL: http://www.centerslo.net/files/File/simpozij/ sim22/Logar.pdf.
Majdič, V., 1985: Oblikoslovna podoba samostalnikov moškega spola na -e. Jezik in slovstvo
31.	Št. 2-3. Str. 55-62.
Mathesius, V., 1929 (1983): Functional linguistics. Praguiana, Some Basic and Less known Aspects of Prague Linguistics School. Ur. J. Vachek. John Benjamins Publishing company. Str. 137-138.
Mičhelizza, M., 2008: DvoZačetnice. Besede, besede, besede. Delo. Št. 90 (18. apr. 2008). Str. 26. URL: http://bos.zrc-sazu.si/besede/index.html.
268
KAZALA IN SEZNAMI
Milroy, L., Milroy, J., 1999: Authority in language: investigating standard English. London, New York: Routledge.
Mlakar, B., 2002: Problemi slovenske transkripcije kitajskega in japonskega jezika. Diplomska naloga. Ljubljana.
Nebeška, I., 1989: Ke současnemu pojeti norme v česke lingvistice. Slovo a slovesnost. Str. 334-342.
Neriuš, D., 1989: Das Orthographiewörterbuch. Wörterbücher. Ein internationales Handbuch zur Lexikographie. Zweiter Teilband. Berlin, New York: Walter de Gruyter. Str. 1297-1304.
Orešnik, J., 1995: Uradi za jezik v Skandinaviji. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Pašic, A., 2005: Islam in Muslimani v Sloveniji. Žepna knjiga. Tržič: Učila International.
Pogorelec, B., 2011: Zgodovina slovenskega knjižnega jezika. Jezikoslovni spisi 1. Ljubljana: Založba ZRC.
Pogorelec, B., Slovenski pravopis 1962. Problemi. Str. 103.
Pranjkovic, I., 2002: Stilistika i normativistika: prilog raspravi o naravi stilogenosti. Važno je imati stila. Ur. K. Bagic. Zagreb: Disput. Str. 155-163.
Repolušk, P., 2006: Spremembe v etničnem opredeljevanju muslimanskega prebivalstva v Sloveniji, priseljenega iz Bosne in Hercegovine, v popisnih podatkih 1991 in 2002. Annales, Series Historia et Sociologia 16. Št. 2. Str. 307-316.
Rigler, J. 1971: H kritikam pravopisa, pravorečja in oblikoslovja v SSKJ. Slavistična revija. Str. 433-462.
Skubic, A. E., 2003: Mesto standardnega jezika v jezikovnem repertoarju posameznika. Slovenski knjižni jezik - aktualna vprašanja in zgodovinske izkušnje: ob 450-letnici izida prve slovenske knjige. Ur. A. Vidovič Muha. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. Str. 209-226.
Slogovni priročnik. Sporazumevanje v slovenskem jeziku. Kazalnik 17 - Standard za kor-pusno analizo težav pri tvorbi besedil. URL: http://www.slovenscina.eu/Media/Kazalniki/ Kazalnik17/Kazalnik_17_Slogovni_prirocnik_SSJ.pdf
Snoj, M., 2008: Iskanje izvirov našega jezika: Pogovor z dr. Markom Snojem. Ampak. Št. 12. Str. 35.
Stabej, M., 2004: Vrt brez vrtnarja, pastirji brez ovc, jezik brez krmarja. Air Beletrina. Št. 41. Str. 1. URL: http://www.razvezanijezik.org.
Stabej, M., Vitez, P., 2000: KGB (korpus govorjenih besedil) v slovenščini. IS 2000 - Jezikovne tehnologije: Zbornik konference. Ur. T. Erjavec, J., Gros. Ljubljana. Str. 79-81.
Suhadolnik, S., 1963: Problemi slovenske leksikografije. Sodobnost 11. Str. 926-934.
Svenšen, B., 1993: Practical lexicography: principles and methods of dictionary-making. Oxford, New York: Oxford University Press.
269
SODOBNI PRAVOPISNI PRIROČNIK o MED NORMO IN PREDPISOM
Šekli, M., 2008: Zemljepisna in osebna lastna imena v kraju Livek in njegovi okolici. Ljubljana: Založba ZRC.
Šeruga Prek, C., 2002: Izgovorni in naglasni problemi Slovenskega pravopisa 2001. Nova revija 21. Forum. Št. 239/240. Str. 26-30.
Šeruga Prek, C., Antončič, E., 2003: Slovenska zborna izreka. Priročnik z vajami za javne govorce. Maribor: Založba Aristej.
Škiljan, D., 1999: Javni jezik. K lingvistiki javne komunikacije. Ljubljana: Studia Humanitatis.
Škrabec, S., 1994, Zakaj sonce, ne solnce?. Jezikoslovna dela 1. Ur. J. Toporišič. Nova Gorica: Frančiškanski samostan Kostanjevica. Str. 10-11.
Tarp, S., 2008: Lexicography in the Borderland between Knowledge and Non-Knowledge: general lexicographical theory with particular focus on learner's lexicography. Tübingen: M. Niemeyer.
Toporišič, J., 1965: Naglasni tipi slovenskega knjižnega jezika. Jezik in slovstvo 10. Št. 2/3. Str. 56-79.
Toporišič, J., 1965: Popravljena slovenska slovnica. Jezik in slovstvo 10. Št. 6/7. Str. 209-217.
Toporišič, J., 1976 (21984, 31991, 42000): Slovenska slovnica. Maribor: Založba Obzorja.
Toporišič, J., 1978: Kaj je v knjižnem jeziku prav. V: Glasovna in naglasna podoba slovenskega jezika. Maribor: Založba Obzorja. Str. 323-327.
Toporišič, J., 1982: Pravi pogled na pravopis II. Delo (17. 4. 1982). Str. 18.
Toporišič, J., 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Toporišič, J., 2002: Odzivi na novi pravopis po elektronski pošti. URL: http://www.zrc-sazu. si/pravopis/
Toporišič, J., Rigler, J., 1977: Komentar k Načrtu pravil slovenskega pravopisa. Slavistična revija. Str. 69-106, 311-358.
Toporišič, J., Rigler, J., 1978: Ob Urbančičevi kritiki načrta pravil pravopisa in njegovem sestavku o veliki začetnici. Slavistična revija. Str. 208-226.
Toporišič, J., Rigler, J., 1979: Komentar k Načrtu pravil slovenskega pravopisa. Slavistična revija. Str. 81-150, 231-261, 459-476
Toporišič, J., Rigler, J., 1980: Komentar k Načrtu pravil slovenskega pravopisa. Slavistična revija. Str. 325-356
Toporišič, J., Rigler, J., 1982: K Urbančičevi alternativi SP. Obravnava lastnih imen v Načrtu za novi slovenski pravopis in pri Urbančiču. Naši razgledi. Str. 164.
Trubar, P., 2008: Abecednik (1550): prevod v sodobni jezik. Ur. K. Ahačič. Slovenj Gradec: Združenje Trubarjev forum.
Trubar, P., 2009: Katekizem (1550): v sodobni knjižni slovenščini. Ur. V. Ošlak, K. Ahačič. Slovenj Gradec: Združenje Trubarjev forum.
Urbančič, B., 1987: O jezikovni kulturi. Ljubljana: Delavska enotnost.
270
KAZALA IN SEZNAMI
Verovnik, T., 2004: Norma knjižne slovenščine med kodifikacijo in jezikovno rabo v obdobju 1950-2001. Družboslovne razprave XX. Str. 254.
Verovnik, T., 2005: Jezikovni obronki. Zbirka Pravna praksa, 3. Ljubljana: GV založba. Str. 24.
Vidovič Muha, A., 1988: Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk. Ljubljana: Partizanska knjiga.
Vidovič Muha, A., 1997: Prvine družbene prepoznavnosti ženske prek poimenovalne tipologije njenih dejavnosti, lastnosti. XXXIII. SSJLK ZP. Ur. A. Derganc. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. Str. 71-74.
Weiss, P., 1994: Uvrščanje priimkov s predimki v enciklopedična in slovarska dela (Pravopisna premišljanja). Slava. Št. 1. Str. 18-29.
Weiss, P., 1993/94: Pomišljaj in vezaj v Slovenskem pravopisu 1994 (Pravopisna premišljanja). Slava. Št. 2. Str. 108-122.
Weiss, P., 1999: Določila za razvrščanje podobno in enako pisanjih iztočnic v slovarskem delu novega Slovenskega pravopisa. Jezikoslovni zapiski. Št. 5. Str. 151-167.
Weiss, P., 2003: Slovenski pravopis 2003 - priročnik na stranpoteh slovenskega jezika. Okrogla miza: Aktualna vprašanja ob novem slovenskem pravopisu. Perspektive sloveni-stike ob vključevanju v Evropsko zvezo. Zbornik Slavističnega društva Slovenije. Ur. Marko Jesenšek. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije. Str. 201-206.
Weiss, P., 2003: Sodobne jezikovne inovacije v govorih spodnje Zadrečke doline. Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem: členitev jezikovne resničnosti. Ur. E. Kržišnik. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. Str. 371-381.
Weiss, P., 2009: Skupaj ali narazen v novem slovarju slovenskega jezika. Strokovni posvet o novem slovarju slovenskega jezika. Ur. A. Perdih. Ljubljana: Založba ZRC. Str. 145-152.
ZIL-1 = Zakon o industrijski lastnini - 1. Uradno prečiščeno besedilo 3 (ZIL-1-UPB-3). Ur. l. RS št. 51/2006.
271

ZALOŽBA Z R C
Pravopisni priročnik ima na Slovenskem že več kot stoletno tradicijo in v javnosti veja za družbeno pomemben jezikovni priročnik s kodifikacijskim značajem. Njegov najosnovnejši namen je v pravilih podati sistemski opis zapisovalnih sredstev, v slovarju pa ta pravila konkretizirati ob izbranem naboru besedja. Ta naloga zaradi stalnega spreminjanja jezika ni opravljena enkrat za vselej. Stalna vprašanja, ali je odklon od sistema spodrsljaj ali inovacija, ali jo je mogoče opaziti pri nekaterih posameznikih ali pa prerašča v družbeni dogovor, predstavljajo ob tem delu nenehen delovni izziv.
Delo v okviru projekta Sodobni pravopisni priročnik (v knjižni, elektronski in spletni različici) je odstrlo kar nekaj novih pogledov na jezikoslovno problematiko, ki se konkretno dotika vseh pišočih posameznikov na Slovenskem. V okviru projektnega dela je bilo prikazano, da so slovenščino v zadnjih dveh desetletjih preoblikovali različni dejavniki. Med njimi so najbolj vidni tisti, ki so rezultat političnih in splošnih družbenih sprememb ter tehnološkega razvoja. Rezultat teh sprememb pa ni povezan le z drugačnim vedenjem jezikovnih prvin v oblikoslovno-skladenjskih položajih, temveč se zdi, da se je korenito spremenila tudi družbena razslojenost slovenščine.
Upamo, da bo pričujoče delo spodbudilo k razmišljanju posameznike, ki se vsakodnevno srečujejo s pravopisnimi problemi, in porodilo zamisli, kako te probleme premostiti ter doseči glede njih družbeno soglasje, ki bo vsaj do neke mere omililo kontrast med dejanskim in idealiziranim v jeziku.
19 €
9
http://zalozba.zrc-sazu.si
9789612543372