79. številka.
Ljubljana, v četrtek 8. aprila 1897
XXX. leto
fihaja vsak dan zve*er» izimSi nedelje in praznike ter velja po pošti prejcman za a v Bt ro-og e r I k o -le.vle za »si- leto 15 >•:<!., za pol leta 8 <'!•!., 7.:\ četrt leta t ; -1 * t , za jeden bomo 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brei. puftiljanjh na dom za vse leto Ići gld , za Četrt leta .i gld. 80 kr., za jeden DMMMfl 1 gld. 10 kr. Za pofiiljanjo na dom računi se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. zn četrt leta. — Za t nje dežele toliko vb*, kolikor poštnina znafia. Za oznanila placnje se od 8tiri*topne petit-vrste po B kr., (e se oznanilo jeder,krat tiska, po 5 kr., će se dvakrat, in po 4 kr., te se trikrat aH vcrkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Hokopibi se ue vračajo. — Uredništvo in apravnistvo je na Kongresnem ti'ga fit. VA. Op ravnistvu naj se blagovolilo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Najnovejša italijanska provokacija.
Mehkoba in krotkost sta tiati dve lastnosti našega naroda, katerih pesniki in pisatelji sicer no morejo prehvaliti, kateri pa sta v resn cl največja ovira našemu stremljenju za političnim osvobcjenjem in poglavitni nzrok, da kar ne moremo strefi verig, t katere so nas ukovali nađi sovražniki. Ta mehkoba in krotkost je kriva, da molčimo, krdar bi bilo govoriti tako glaino, d* bi se razlegalo po celi državi, in nam veže roke tndi tedaj, kadar bi bilo treba pokazati pest.
Zlasti zunajkranjskim Slovencem si re v zadnjih desetletjih zgodile oprav v nebo vpijoče krivice, • pretrpeli so jih mirno in se k večjemu — to pa le v največji stiski — oglasili pri slavni gospcski ter pohlevno in udano prosili, naj poskrbi, da bedo mogli v mira plačevati svoje davke. Demonstracije, kakršne ne dogajajo mej politično naprednimi na« rodi malone vsak dan, so v nas skoro neznane, a izbruhov ljudskega srda, z elementarno silo prodiraj o Ji h protestov zoper kruta nasil stva de nismo u racali — do letošnjih državno«borskih volitev.
Kako vse drugače postopajo v tem ozira Lahi, sa to imamo preobilo dokazov. Zoper krivica se sploh nimajo nzrokov oglašati, ker se jim nobene as zgode, a če država le poskusi izvršiti ustavno zajamčeno ravnopravnost tadi glede Slovanov, za-ženo tak krik, da se čaje daleč po sveta in ustavijo se s tako odločnostjo, da nženo v kozji cela ministerstva. Strah pred Lahi je prvi povod, da so nntavne določbe za primorske Slovane le popisan papir brez vrednosti, bojazen, da bi se Lahi z lastno jim brezobzirnostjo aprli, vodi vlado, da računajoč na krotkost in popust'jivost slovanskega prebivalstva, ne naredi konca sedanjim neznosnim razmeram na Primorskem.
Povodom izida drŽavnozborBkih volitev na Primorskem je Slovence in Hrvate prvikrat ?.apustila običajna njih prevdarnost, prvikrat jim je zavrela kri in dali so svojim čutilom duška z malimi demonstracijami,  katere je vlada udušila s tako
LISTEK.
Po sezoni.
i.
Talijin hram je zatvorjen in umestno je torej, da pogledamo na minolo sezono, da naredimo nekak obračan, kateri pokaži, kako je slovensko gledališče izpolnjevalo svoje nalogo, izobraževati narod, seznanjati ga z novimi idejami in problemi, ga razvese ljevati ter v njem obujati in utrjati naredno zaveđ nost in narodni ponos, biti hram občne in svetišče narodne umetnosti.
V slovenskem gledališči je bilo v minoli se* *6ni 72 predstav in sicsr 40 dramatičnih in operetnih in 32 opernih, torej tri predstave več nego » predidoči sezoni 1. 1895./96 v kateri je bilo 39 dramatičnih in  operetnih ter 30 opernih predstav.
Drama je spravila na oder naslednje igre: .Iz 08 ve te« (2krat), .Otelo" (lkrat), .Hčere gospoda Zajčka" (lkrat), .Berite Novice" (lkrat), »Brat Martin« (lkrat), .M a -'i j a Stuart" (3krat), „Mlinar in njegova « 8 (■ (lkrat), „Vojska v miru" (lkrat), .Dom" (2kr»t)» »Igra pikć" (lkrat), .Krojač F i pa" (2krat), „Deset deklet, aza nobeno moža" a z bo j ni ki" (lkrat). „Selanka* (lkrat), .Mornarji na krov" (lkrat), .Sne
brezobzirnostjo, kakršne ni Se nikdar pokazala napram Labom. Razburjenosti Slovencev in Hrvatov se ni čuditi, s&j so noinole volitve za naš narod na Primorskem prava katastrtfa. Po vsi pravici je pričakoval, da ohrani vse dosedanje svoja mandate in da pridobi še mandate pete kurije. To upanje se je izjalovilo jedino zategadelj, ker so se vršita vo-litvs tako, kakor na Madjarskem ali za časa Stam-bulova na Bolgarskem, Pravca in zakon sta bila pogažena in poteptana v blato, korupcija najostul-nejše vrsts je slavila prave orgije, brutalno nasil-stvo in očitna prevara sta pomogli, da so zmagali nasprotniki v peti kuriji v Trslu in v Istri ter nam vzeli mandat goriškega veleposestva.
Toda Obrdankovim čestilcem ni sadostovalo, da so Slovans oropali za te mandate. Šli sa in svejo „zmago" slavili z zasramovanjem svojih nasprotnikov, in vse to je prouzročilo, da se je tudi krotkih in miroljubnih Slovanov polastila jeza, da jih je v njih obupnem položaju prešinil Brd ter da so svoji bolesti in svoji opravičeni razljnčenosti dali duška z demonstracijami zoper svoje stoletne zatiralce. Take demonstracije so se primerile v tržaški okolici, na Goriškem in pa v Istri v obližji tistih laških gnezdic, kjer je iredentizem v najlepšem cvetu, kjer pa vladni organi ničesar ne store, da bi zatrli to strupeno rastlino
Zaradi teh demonstracij so zagnali Lahi grozen krik in vik ter razširjali strahovite bajke o barbarskih činih divjih Slovencev in Hrvatov, kake r da so ti hoteli dobrosrčne Lahe vse od kraja po klati, a c. kr. korespondenčni urad je vbo te bajke vestno razširjal.
Italijani so dobro računali. Hoteli so te demonstracije, ta resni opomin vladi, naj že pomore pravici in ustavi na Primorskem do veljave, zase izkorist'ti, da ž njim prikrijejo nestevilne svoje lopovščine, svoja nasilstva in sleparstva pri volitvah in sploh vse svoje delovanje in počenjanje ter predstavijo Slovane kot tisti element, kateri je sovražen miru in redu, in kateri ne zasluži druzega, nego da se s trdo pestjo potisne  ob  zid.   In da  to laglje
dosežejo, osmelilt so se v seji državnega zb?ra v torek stopiti pred vlado in z nedolžnim obrazom tožiti, da hečejo slovanske ovce raztrgati la5kfg^ volka, tistega volka, kateri je pri neštnviln h prilikah in dele zadnjič pri volitvah na tako ek'atanten način pokazal pravo svojo nrav.
Priznati se mora Lahom, da poitopijo premeteno; a prav ta lokavast in zlobnost crora razburiti tudi najtreanejšega človeka. Ta lačka interpolacija je nova drzna pi ovokacija, na katero mor. jo dobiti Labi primeren odgovor.
In poskrbljeno je za to! Primorski poslanci dr. Gregorčič, dr Izginja in gre f Caronini ter njih tovariSi stavili so dva nujna predloga, s katerima se vlada opozarja na nenormalne razmere na Primorskem ter se pozivlje, da po drž. osnovnih zakonih zajamčene pravice državljanov v primorskih krono-vinab povsod dovede do popolne veljave in strogo preišče, ali so bila potrebna in umestna Številna aretovanja tamošnjih prebivalcev od srede meseca marca t. I. v političnem okraja goriškem, v okolici tržaški in v Istri.
Lahi se niso apali radi teb dogodeb provocirati razprave v drž. zbora, ker imajo slabo vest, zato so se zadovoMi z interpelacijo. Jedino pravi odgover na njih interpelacijo sta ta najna predloga. O njih se bode razpravljalo, i n takrat pričakujemo, da nastopijo slovenski poslanci z vso dopustno brezobzirnostjo, tako da se bo njih odgover čul daleč na okrog, da zapre predrzni laski gospodi jedenkrat za vselej sapo in da očisti tudi ozračje v znani lumeni hiši v Trstu.
Državni zbor.
Na Dunaja, 7. aprila.
Socijalnodemokratični pcslanci so danes uprizorili nov naekok na vlado in na poljski klub ter imeli zopet srečo. Današnja razprava kaže, da so za naš parlament minoli čisi idiličnega mira in tistih viharčkov, kateri niso nikomur nič škodovali.
Začetkom seje se je dr. S t e i n w e n d e r pritožil, da so si večje stranke že dogovorile, kako
gnlčica" (lkrat), „To je dekle1 (4krat), .Osveta K a t u I o v a* (lkrat), .Manvzell Nitouche" (2krat), .Krivoprisežnik" (lkrat), „K j e je meja" (lkrat), »Sadro v kipec" (lkrat), .Slovenec in Nemec* (lkrat), .F u ž i n a r" (lkrat), .L u m p a c i j Vagabund" (lkrat), „L e p a H e I e n a (3krat), .Čitalnica pri branjevki" (lkrat), . V a le n s ka svatba" (lkrat), .Zapravljivec" (lkrat)
Mej temi igrami so bile novitete : ,1 z osvete", .Hčere gospoda Zajčka", .Marija Sta-a r t", .VoJHka v miru", .Dom", ,To je dekle", .Osveta Katalova", .Sadrov kipec", .Lepa Helena" in .Selanka", a tudi vse druge igre je bilo večinoma iz nova studirati, deloma ker 2e dolgo niso bile predstavljane, deloma, ker so razne ulrge bilo v drugih rokftb, nrgo pri predstavah v prejšnjih sezonah.
Opera je spravila naslednja dela na oder : .Trubadur" (2krat), „U r h , grof C e 1 j 8 k i", 3. dejanje (lkrat), ,F a u s t* (3krat), .Gorenjski s I a v č e k " (4krat) , „ R i g o I e 11 o " (Gkrat), „Norma" (4krat), .Ksenija" (3krat), .Ernani" (4fcrat), .Carostrelec" (Ikri.t), .Prodana nevesta" (2 k rat), „FraDiavolo" (3krat).
M j temi eperanai so bile novitete: .Gorenjski slavček", .Rigolotfco", .Norma", .Ksenija",   BEr».oniB in .Fra Diavolo",
a kar smo glede studiranja starega repertoirja rekli o drami, to velja tudi za opero.
Repertoir je bil toiej primeroma jako raznovrsten in kar je pesebno zanimivo, je to, da se je v minoli sezoni predstavljalo nenavadno mnogo izvirnih del, mej katerimi zavzemata poBebno odlično mesto novi izvirni operi .Gorenjski slavček" in .Ksenija" ter poleg njiju Funtkova drama „Iz osvete". Ta izvirna dela pričajo, kako vzpodbuje-valno upliva naše gledališče na glasbo in 1 teraturo ter kako pospešuje kullurno napredovanje rašega naroda. Parmova .Kienija" je našla pot na zsg ebško gledališče in odpro se jej vrata tudi drugih gledališč, a ni dvoma, da bi se isto zgodio lahko tudi Foerflterjevemn velelepemu dela .Gorenjskemu 8 I a v č k u", d.v se kdo I   resno za to zavzame.
Pri določevanji opernega repertoirja je imolo vodstvo našega gledališča precej Uhko stališče. Moderne opere Wagnecjeve šole še niso za nas in ni se bilo treba nanje ozirati, ker je angaževano osobje, kaker nalašč izbrano za starejšo laško opero. Ta se je tudi gojila in Bicer z največjim umetniškim in moralnim uspehom.
Drama je gojila klasik«*, moderno d ran o in ljudsko igro, veseloigro, opereto in burko. Predstavljale bo se torej rajrazrovrstn»»j8e igre in priznati se moru, da so b;lo — z m»iimi Iz'^caami — srečno izbrane.  Že'elo £e je p č, da bi se posebna poicr?
razdeliti zastopstva v posamičnih odsekih in zahteval, naj predsednik v tem ozira intervenira. Kathrein je to odklonil, kar je Steinvvjnderja močno razjezilo.
Potem je zbornica lačtla razpravljati o Da s zinskega, Danielaka, Jarosiewicza in Oknnievvskega nujnih predlogih, naj se voli cdsek 36 članov, kateri imej pravico zaslišavati priče, da preišče, kake krivice in nezakonitosti so se godile pri vol .t vab. v G tliški in drugod. Daa-zynski je trdil, da so se golile take afere, da zahteva csebna čast ministarskog* predsednika, da se pojasni. (J (Me so se grozne reči. Sleparilo si je na vse mogoče načine in to pod patronanco vladnih organov, tolilci so hb htra: oval*, provocirali in are-tovali, vojafitvo in orožoišt»o je tolilce preganjalo. Vlada zrnat™ etvar sama z\ nnjno, ker ) že po slala urtduiko po d-žel, da zbirajo prchdokaze. Pri volitvah je bilo 9 oseb ubitih, 20 rarj nih in 800 aretovan h. Pojasnilo glede takih d godb je nnjno potrebno. Poljski pcs'anci me raj o s »tri za preiskavo glasovati, saj so satni zadeti, a tuii Miadočebi morajo glrsovati za predlog. Pripravljajo se sicer za poroko z vlido, a ia ima krvavj rok<» N«j ee prej opere, preduo :p zvrai poroka ! Tudi vse drage strank* so primorane glasovati za predlog, izvzenaši «(8t roožičkov iz centiuma. — Dr. Okunit-vvski je navajal, d.i je v vhč nego 40 krajih vojaštvo delalo za vladne kandidate in da je sam Cul, ko je neki kmet n k 1 svoj*-mu sinu vojaka : ,Kaj me hočeš ubiti, ker izvršujem svojo pravico?"
Za poljski klub je z aviigr.:t D zieduszyck i, da bc glasoval za nujnost, da dobi pnl>ko, nasto piti kot tožitslj. Tadi grtf Stiirgh se ja izrekel za preiskavo, a povd irja!, da bedo v di.tijnem odseku zopet le etranke sodile o strankarskih zadevah, Lar dokazuj-*, da je potrebno posebno sodišče za volilne zadevp, kaVrš.io je na O^erskem. Dr. Lu> e g e r je polemisoval sStiirgbcm, ker so jo ta skliceval na Ogersko in rekel, da j? Ogrska dežela voliln'h slepprstev „k*t' ix,Lei".
Ob'™ ker-truve za je nastala, ko ji dr. Stran-eky rekel, da bodo Mladjčebi glasovali zt predlog, d* pa ss j:m gleda u^eme sn svobodo ni učiti pri neb'ni stranki, tudi pri soc*j^:intili ne. (MAigte, da je ta r,-sstal mej M nd. cehi iu češkimi socijalisti preep.J 8tranaiy je protcatoval preti očitanja, da so se Mladočebi poročili z vliio. (Klici: Torej živite v konkubnalu!) Za levičarje sije -Jr. G r o s s iarekel za nojoost, za r-acijcn* Jte pa dr. Steiwoodar, kateri je rekil, dx se ie češki lev dal h tro dresirati Jako os'ro ;e odgovarjal dc. II o ld, kateri je krepko ekrcai e«i:atje, ra :tjona!e-> in scciialne Genokrate, na kar je zbornica vzpre.jela tujuost stavljenega pioclluga.
Meritorno debato je otvcril dr. O k u ni c. w iki, kattri jo navajal  n-č jv.no   škandalozne reji o po stopanji vol laih komisarjev, ocežnikov in voj »kov ter povdarjal, da je • i .d i m-\:crvi kernu nareda na povedaU vejco
Ministarski predsaioik gce.f Da d« ni je pojav njeval vzroke opozicijenalnema gibanja y G*Jidki,
nos pcsvfcčev&la IjUdikim igr^nu, a t^jj ža-ji je teiko ustr.^i, k^r d brb ijulk'fz iger tudi drogi uarodi jvrr.ajo. Najmanj '•rečno bo bile ;zbr»n:» *e Lučke. D* te je vodstvo slovenskega gUdališoa oziralo tudi na slovanski repertoir, je oh heb\ umevno, a kaj, ko je ta repettoii t»ky nii.Io-iievilsa in Ko r.bsega največ* tuka dela, kate:a za nan niso I D.bro ia za nas pzinatrne igre Blovanskaga repertoirja so sila redke, erf.doj-jdobr h a!i celo al^b h iger pa n;kakcr no kafe upi iz irjati.
V zainoli s zoii smo sod) cela prepričali, d\ je bij*-, iko na epereta ne goj:, k.ikor pu da he goji z močmi, katera Ukiia nalogam ris o km. Za opereto naj se dobo operetne meči, aii p\ naj ee vse skupaj OCUlt.!
Kvaliteta posartiču h preiskav je b li pri opernih predstavah povprek izredno debrs. Opora se jo povzpela u i tivo, kateri je — to bedi brez ovit.kov povedano — za proviuc'ja'no moteče, kakoSio je L;i b'jana, skoro previsok. Pri glrdali-iii igra pač sreča vedno veliko ul'go in prava sreča jf», da so se ftlečajno dob li izrtdao dobri solisti in dober zbor. Kidar sy razido ta ensenable, bo pač sila težko dobiti jgdnacega.
Drama nam je podala nt kaj uzornih predstav, n« k.»j pa je bilo (udi tach, s katorimi nikakor nismo bili zacovolj ji, zlasti v drugi polovici sesoie je draua zo'o opešala in dakč zao tila za opravičenimi tb. iiotva.
tožil, da agitnje opozicija teroristično, opravičeval vladno postopanje s tem, da je kulturni nivd gili-Škega prebivalstva jako nizek, trdil, da 80 poročila
0 dogodbah pri volitvah pretirana in dal častno bi-sedo, da okr. glavarjem ni dal nikacih naročil, kako postopati pri volitvah. (Dr. Okuniewiki: Ni res, jaa sem Vas sam videl.) Ministerski predsednik in mi-nisterijaini s »etnik Ciapka sta na to pročitala dolgo vrsto uradnih poročil o voKt/ah in končno je grof Badeni rekel, naj zbornica ak'ene, kar se ji zdi primerno.
Govorila sLa potem de grof Dziedu 8zycki, kateri je popisoval agitacijo galiških opozicijcnalnih strank kot skrajno teroristično in nepodteno, dr. Jarosiewicz pa je te stranke zagovarjal, nakar se je razprava pretrgala.
Začetkom in konec seje je bilo pročitanih več interpelacij in nujnih predlogov. Žičkar, grof Co-ronini in tovariši so zahtevali, naj izda vlada tudi za slovenske pokrajine tako jezikovno naredbo, kakršno je izdala za Č -sko. R u 8 s js predlagal nujno, naj se odpravi časnidki kolek, Povše je naave-toval premembo zakosa z dna 28 marca 1892 v tem oziiu, da bod) po trtni uši oškodovani vinogradniki laglje dobivali drž. podpore.
Prihodnja seja bo j u t r i.
T I Jiibljuiil, 8 aprila. Nova večina in klerikalizem Baron Di pauli je prevzel nekako vodstvo des ličarjev, kakor jth je ob hv. -jem času vodil grof H jli-uvv.irt. Ko bi šlo po D paulijevi volji, ni dvojbe, da bi ss A /atrija popolnoma klerikalno vladala. To pa vendar tako gladko ne pojde. Važen faktor so v novi večini Mladočehi, ki se pa za specijalne klerikalne namene no bodo dali zlorabiti. JVlIadočehor ns morejo zameni i- krščanski socijalisti, ker niso do/olj številni. Mladočehi pa niso tako prijeuljivi kot so bili nekdanji Staročehi in zato upamo, da klerikalizen v državnem zbjru ne bode mogel neomejeno gospe dariti.
Gimnazija v Te.šinu. Poljski klub hoče baje porabiti ves syoj u^liv, da se podržavi gimnazja v Tačinu. Te dni je bila posebna dsputacija poljskega kluba v tej stvari pri učaem ministru Gautschu, ki je obljubil, da s a bodo oziral na njene želje. Členki Nt-mci so zaradi tega jako nevoljni. Le predobro čutijo, da bode poljska gimnazija bolje ob iskana nego so neuiške. S poljsko gmnasijo pomnoži se Število poljak-) inteligenca in to bode tuli omajalo nemški značaj šieskih mest. Tudi v mnogih šleskih mestih imajo Nemci le radi tega večino, k r s'ovunika narodna zavest še ni dovolj razvita.
01 mest je pa odvisja večina v deželnem zboru.
Nemiri v Cliodorovvu. V Chodcrowa v Ga liciji so bili te dni veliki protižidovski nemiri. Ondu deia več poljskih delavcev železnico. Stanijejo iu hrano imajo pri žid.h. Zija jih prav grozno sleparijo in odrajo. Te dai ja pa bila mera židovskih sleparij prepclua in delavci so napali žtda. Pob jali so okna njih stanovanj. V-.ć boječih židovskih rodbin je že pobegnilo iz mesta Ž tndarji in vojaki so prišli« Vtč zidov in deUvcev je ranjenih. M to^o raz.sajačev so zapili. Več Židov je še po izgredu ostavilo m«i8to, ker se bjje, da se nemiri ponove in se ne čutijo več varne. Djbro bi pač bilo, da bi sodišče začelo preiskavo ne le proti izgrednikom, temveč tudi proti ž<domf ki so dali povod izgredom.
Vsakoletni praznik proglašenja grške ne -odvisnosti dne 0 aprila je letos mirno minol. Mislilo sij je, da • • ■<ka napove ta dan vojsko Turčiji. Ne vemo, nimajo li v Atenah veselja do vojne, ali jih je pa opl^Šila nota ve.'evlastij, ki so Turčiji in Giški zapretile, da bodo gledale, da ne bode imela nobenega dobička od vojne t'sta država, ki bi jo začela, pač jo pa zadene vsa odgovornost.
Razburjenost v Albaniji je silno velika. Vladna poročil:* nimajo nobenih točnih poročil, kaj je povod tej razburjenosti. Gotovo je ptecej tudi to razdražilo kristijansko prebivalstvo, da je vlada vse mehimedance oborožili*. Te dni so katoliški Albarc- požgali 18 lih v moharnedaniki vasi K.oh.
Iz občinskega sveta ljubljanskega.
V Ljubljani, 7. aprila.
(Konec.)
Obč. svet. šn hi c poročal je v imenu kura-torija mestne višje dekliške Šole o nastanitvi šole v „Glasbene Matico" hiši v Gospodskih ulicah ter predlagaj da so ta hiša najame za dobo štirih 1 L proti letni najemščini 1O0O gld.   Seveda se mora
hiia za šolske namene primerno prirediti. Občinski svet pritrdi je brez ugovora tema predloga.
Potem poročal je obč. svet. Zabnkovec v imenu policijskega odseka o kolesarskem reda mi Ljubljano. Ker so bili ostali paragrafi kolesarskega reda odobreni že v seji m dne 16. februvarja, prišla sta sedaj v razpravo le paragrafi 2 in 4 Občinski svet odobril je predloženo besedilo in se glasi sedaj § 2. kolesarskega reda tako-le: .Dovolilnice (namreč za vožnjo po javnih ulic »h in cestah) izdaje magistrat za jedno leto in redoma le osebam, ki eo prestopile 14. leto. Nedoletniki dobivajo dovolilnice le na očetovo, oziroma na varuhovo prošnjo in ss le ta mora protokolarno zavezati, da prevzame vso odgovornost za nedoletnika, in podpisati njegovo dovolilnico. Dovolilnica se izdaje ie na podlagi spričevala o sposobnosti za vožnjo." § 4. pa a« glasi: aZs vsako dovolilnici plačati je kolekovins 1 gld. in tiskovne troške. Vrh tega mora vsak kolesar plačati pristojbine za uboge na leto 2 gld. in povrniti napravne troške za tablico " — Mastnemu magistratu se je ob jednem naročilo, da se kolesarski red predloži c. kr. vladi in deželnemu odbora v odobrenje.
Občinski svet bavil se je nadalje z vprašanjem o imenovanju nekaterih ulic. V seji z dne 31. decembra lanskega leta sklenil je bil občinski svet, nuj se policijski odsek vnovič posvetuje o tem, kakšno ime je določiti za novo Tržaško cesto oi Rimske do Marije Terezije, oziroma do Danajske ceste. Poročevalec dr. Maja r on nae veto val je .s d.»j v imenu odseka, naj bi ss ta cesta imenovala „1 >l-ivvjifmva cesta", kar je soglasno obvnljalo. Predlog obč. tivet. Turka glele prekrstitve Ždov-i-kili ulic in / dovske steze pa 8) bode uvaževal v prihodnje, ko se bode razpravljalo še o nekaterih drugih spremembah in novoimenovanju vseh V matskih ulic.
Obč. svet. G o gol a poročal je o mestnega pravnega konzulenta nasveta zaradi poravnave v A. Jt-gličevi pravdi. Jeglič je bi 25 let v službi pri pokojnem vrvarju Koerlerja, ki je — kakor znano — svoje premoženje zapustil mestnemu ubož-nemu zakladu. Za svoj trud dobival je prav neznatno plačo, •. »d -r pa ma je Knerler opetovano zatrjeval, da ga v oporoki ne bode pozabil. V opo roki pa Knerler nič ne omenja te obljuba in Jeglič zahteva sedaj cđ ubožnega zaklad« plačilo. Pravda, ki se je pričela, naj bi se poravnala i o Jegliču naj bi se <l*.'o 500 gld. odpravnine, ker je v resnici velik revež. Predlog poročevalca bil je brez ugovora vzprejet. Pri tej priliki opozoril je obč. h.-oI dr. Majaron na pokojnega Kuerlerja postrežnico Ano Suhadobnik, ki mu js pol"g postrežbe dajala tudi hrano za 10 kr. na dan. Ker se je Knerler v oporoki nič ne spominja, zahteva ona hm! <j za hrano še 25 kr. na dan in je pridela pravdo z mestnim ubožnioa zakladom. Govornik je mnenja, da je tudi njena zahteva opravičena in žali, da ss zadeva primerno poravna.
Obč. svet. S u b i c poročal je o prošnji ^Kranjske stavbineke družbe" za parcelacijo zemljišča ob Dunajski cesti poleg nove artilerijske vojašnice. Ker je v bližini stavbišča, za katerega par-c^lacjo prosi »Stavbinska družba", pričakovati v kratkem intenzivnejše stavbinske delavnosti (zgradbi mehaničnih delavnic itd), je treba, da se ves so sedanji svet krog Danajske ceste regulira. Z do predlaga odsek: Mestnemu magistratu se naroča, da v najkrajšem času predloži parcelac jski načrt za svet, segajoč od šišenske občine čez novo artilerijsko vojašnico, in sicer s posebnim ozirom na projekto vane mehanične delavnice, na železniške prehode ter na občino Šiško in njen regulacijski načrt. — Ta predlog bil je soglasno vzprejet.
Obč. svet. H r a h k y poročal je o oddaji del pri polaganju kabljov, postavfj&nju kolov in gradnji vodnjaka za mestno elektrarno. Polaganje kabljev izročilo se je dunajski tvrdki Wagenfiihrer za 10.G3G gld.; isto tako tndi naprava vodnjaka za kondenzacijsko vodo. Poitavljanje kolov prevzela je „Kranjska stavbinska družba za G00 gld. Pri tej priliki keštatoval je ob';, svet. Sonekovič z ozirom na neko neosnovano govorico, da so se dela ugodno oddala, in sicer za 1000 gld. ugodnejše, nego bi bilo to mogoče po prejšnjem dogovoru z neko drugo tvrdko.
Nadalje vzprejel je občinski svet ponudbo g. I. Pribita za odkup pare. VI 1 in 2 v tivolski skupini (poročevalec obč. svet. dr. S tarč), ter po predi )gu poročevalca obč. svet. Ravniharja sklenil, s prihodnjim šolskim letom ustanoviti na obrtni pripravljalnici I. mestne deške petrazredaice vzporednico s pogojem, da mestni zaklad prežama jedno tretjino troškov, ostalo pa dežela in trgovska zbornica. Prošnja deželnega hidrografjkega urada za nakup rpgietrujočega ombrometra bila je odklo njena, isto tako tudi z ozirom na neugodne finančne razmere mestne občine prispevek k troškom za zgr&dbo druge železniške zveze s Trstom.
Pred zaključkom javne seje opozoril je obč. svet. Kozak na neznosen smrad, kateri provzroča tovarna za lep na St. Peterskem predmestju ter za hteval, naj se zlasti novonapravljeni vodotok, po katerem se odtaka smzdljiva voda, komisijonelno ogleda.
Potem je gospod podžupan ob polu osmih zaključil javno sejo.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 8. aprila.
— (Občinske volitve) Iz *r še val ni-odbor narodne stranke skliče tri volilne sbode, na katerih ge postavijo kandidatje za bližajoče se občinske volitve. Za 111. volilni razred vršil se bo volilni shod I n e d e 1 j o 11. t. m. ob 11. ari dopoladne, za II. volilni razred v torek 13. t. m. ob 7. uri ■večer, za I- volilni razred pa v s r e d o 14. t. m. 0p 7. 'ori zvečer.
— (Sooijalna demokracija v »Narodnem domu1.) „Slovevec" je bil v torek tako ljubezniv, da 80 je zmenil celo za „ Narod ni dom", kateri m cer itnj in za njegove somišljenike ne eksistira. Pomije, da je bil socijalnodemokratični shod v kazini razpuHČ« i pravi: BNa to so jo (socijalni demokratje) odrinili v „Narodni dom". Tam so nemški kričali, naj živi — „internacijonala". Namen teh vrstic je očiten, in kdor jih prebere, ugane takoj, da jih je mogel zapisati a-icao katoliški „Slovenecc. Restavracija v „N*i.odneai domu" je javna gostilna, kamor sme vsakdo zahajati, kdor pošteno plača in se dostojno obnaša. Obiskujejo jo tudi najrar.novrst nejši ljudje, samo klerikalci se ne prikažejo. V ponedeljek zvečer ju res prišla večja družba železničarjev, a vedla se je povsem dostojno ia ni n ti n slišal kacih izsivajoeih kiicev, razun — „Slovence-vega* poročevulca. Sicer smo se pa že pri zadnjih volitvah uverili, da oo socijalni demokratje dosti lepšo in dostojnejšn vedejo, neKo klerikalci.
— (Konoert tamburaškoga zbora ljubljanskega ,Sokola" ) K popolnitvi včeraj pr»ob-ćenega vzporeda naanuniti nam je, da sodelujeta iz posebne pr jasnosti gospoda Janko Kremk dud iugen in Avg. Sta«)c«r. Notanćen vz^ored r>z»iden je iz vabi i, kutera eo ne že pričela razpošiljati.
— (»Kje 8o naše ptičice?") Glede notice, katero smo priobčili včeraj p d tem naslovom, sir.o še preje 1« n&bleinji dopie: Poetovkam in kavkam ee del« vr'ik.i ki'voa. Vsak, kdor i<na priliko opazovati te ptice, spozna, da *o za kmetovalce neizmerno koristne in da bi postala Lkota, ko bi se j«b zatrlo. S'avni Erjavec, katerega ljudjo vse premalo čitajo, p še o posfovki mej drugim tako-le: , Po grabi svoj plen bodisi poljska miš ali ekokenoga kobilica, kuščar uli žaba; mladiče pitata starca najprej z žuželkami, pozuuje pa največ z mišimi. Iz vsega se torej vid', da je postovka koristna ptica, le neveden ali nespameten človek jo more streljati." O kavki piše pa t »ko le: .Največ se brani s črvi in rgrei. Škoda, Vi io znebiti dela na njivi in vrtu, ju »eznatna proti koristi, ki človeku pri taja po njej od p< končanih miš*j." T .-♦k o Erja*ec. Kdo je torej kriv. da imamo tako malo ptič»c? Po največ so tega krivi ptičar j i; nikjer j h ni toliko, malih in velikih, ko v Ljubljani in okolici, na vsakem grma, plotu in drevesu nastavljajo gajbios in timamce. Na Gradu se je še pred potisni loti rjglašal slavec, a hitro so bili ptičarji po koncu, ga zalezorali in po njem je bilo. Merodojne on bi naj bi zabranile tako početje in kmalo bi bilo konec toži am da »i ptic !
— (Zdravstveno stanje v Ljubljani, i Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 28. marca do 3. aprila kaži*, da je bilo novorojencev 19 (== 28'21 °/80), mrtvorojena 1, nmrlih 24 (=35G4°/00). mej njimi j« umrl za ošpicami 1, sa dušljivim kašljem 2, za jet«ko 5, za vnetjem sopilmh organov 2 za želodčnim katarom 1, vsled mrtvouda 1, vblvd nezgode 1, za različnimi boleznimi 11. Mej njimi je bilo tujcev 5 (=20 8%), ia zavodov 8 (=33 3°/,). Za infek-cijozuimi boleznimi no oboleli, in sicer: za škarLlico 1, za dušijivim kašljem 11 oseb.
— (Predrzen tat) Iz Logatca smo prejeli naslednji dopis: V noči od 6. na 7. t. m. j*» neznan tat v hiši Mesojedca na Brodu iz ekri«je kradel, ter J« k. Menojedca, ki ga js zasačil, snovem hudo ranil, Mesojedec pa je icrrgal titu nož in g i baje po obrazu in po rokah znatno ranil, kar dokazuje krvav sled, k! ga je puntil tat za Čerbkim gričem do ceste proti Rovtam Pri tej cesti sa sled popolnoma izpuhi in se ne ve, je li tat šel čez polje proti Vrhniki ali ob cesti proti Rovtam. Domnevati je, da se je tat skril, bodisi v kako hišo, hod si v goščavi. V nekako ga bode lahko spoznati na ra»ah po obrazu, in ker nedvomno leži bolan. Tudi je tet močne postave, več se o njem ne ve. Ker je imel nož a nožnico, je prav lahko mogoče, da je cigan. Prebivalstvo ee pozivlje, da vsakega, o katerem poizve, da je ranjen, takoj naznani ob-lastniji; slavna županstva izvolijo ta poziv razširiti ttsj prebivalstvo, častita duhovščina se naprosi, da opozoruje eventvelno s prižnice na to, da je v in terasu javne sigurnosti, da se predrzen tat izroči zasluženi kazni.
— i Instalacij a tržaškega župana) Novi tržaški župan dr. Karol Dompieri je bil včeraj na ebičajuo slovesni način instaliran. Namestnik vitez Sinaldini je pri tej priliki v daljšem ogovoru pri-
poročal, naj novi župan skrbi, da bode razmerje mej namestništvom in obč nskm svetom i nadalje tako dobro, kakor doslej. Okolu tega svojega priporočila je namestnik epletel nekaj, pri takih prilikah običainh mičnih in fraz, katere nimajo nika-kega pomena. Po sodbi našega omejenega podani-škega razuma je bilo doslej razmerje mej vlado in tržaškim cb'inskim svetom vsa prej kakor ugodno. Obč. svet je rpetovano in na žaljiv način pokazal tako prezirauje zhkonov in ukazov ter namestnikih odredeb, da bi bil v vsaki diugi kronovini velik kon flikt neizogiben. Tržaški namestnik je pri vseh takih prilikah ra škodo državne avtoritete odnehal, a vzlic temu priznava javno, da hj n u zdi tako raz merje dobro. Tega nismo pričakovali, pač pa nekaj drugega. Pričakovali smo, da čujemo iz namestni-kovih ust resen opomin, naj obč. svet spoštuje zakone iu po zakonih zajamčene pravice vsega prebivalstva torej tudi Slovencev, naj varčno Eoep;dari in vodi mestno upravo, pravično in nepristransko. To srao. U. kor rečeno, pričakovali, učakali pa tega pismo. Gospod Rnuldiui je pač zelo prizanesljiv, kadar ima opraviti s progressovo gospodo!
— (Izgredi v Kopru) Razni listi so poro Čali o velikih izgredih, katere so neki prouzročili slovenski fantje, ko so prišli na nabor. Basedičilo se je tudi o neki ruski zastavi. Fantje so prišli b sloveneko zastavo v Koper iu niieta la^ka d nihal jih jo napadla s k-jmui in s palicami. Orožniki so fante morali braniti pre-d besnimi Lahi, kateri so se pot* m maščevali n f ni, da so napadli slovenske učiteljiščnike, da se ti včeraj niti v šolo u u upali.
— (Conugondum) V včerajšnji zahvali po po pokojnem xosp. M i b. T e r g 1 a u izostal je vsled pomete (v dostavljenem Spisa) od-itavek, v katerom Bfl zali »a lire rodbina pokojnikova moj drugimi tudi gg. uradnikom c. kr. pri v. južne ia c kr. državne železnice.
* (Dunajski krščanski socijalisti) Ta na Slovenskem tuli ohož<:V4na stranka ima v donai tk^na obe. Bvoru večino in je v svoji kr&ČMosici pravičnosti dovolil* S'o vencem nHjsovriižnejšemu društvu, „S ud marki", iz obč. sredstev z* lotos .'00 gld podpore.
* (Nikdar ni živela pa je zdaj vender umrla.) Vs^frd i si š* spominja redostojne burke, kntera se je bila Uprisorila na protifratnasoi ske:o kongr^-en v Tnd'ntn, kjer ce jn z vso rosnobo pre-tresevalo, kar jo bils razkrila nMias Diana Vaughan" o frrtnj'/ou»h in o svojem i b5«vanji s hudičem Bitru. Merniki duhovniki so se temu nngumn-nu el-parntvu i.:vi uprli in da ne prikrije ti škandal, je shod izvolil posebno ko milijo, kamera prsišči vso et^ar. Veliki slepar T<-xd, Čigar bsdasfe spise je prit*bč->v*l tud' „Slovenac", ni hotel povedati, kje živi mieterijo««a roiss Dianu Vaughan in kom sija pe je uda U ter razglasila, da stvari ne moro dognati Svdaj eo hKrati klerikalni 1 ski prinesli ve*t, da je f*uioana D'an* umrla, in zopet no ve uihčc p>ve-d*ti kje. To je ?>ajb*ž tficplni zaključek, z.dnii pr zor bnrke, katero »o npr;zoriii nekateri G -spodje ko »tem li). veka !
* (Nesreča v pr^mogokopu) V Montcn.ii-lea-)M*ne8 so se v premrsjo*opn uneli plin*, in sicer vsled neprev;d?ega ravnanja z IQČJO. Nastala je eks plozija, pri kateri je bdo več pr?mrrger-ev ranjeuih in ubit h, nekaj pa zasutih. Redila* dela trajajo že dia dni, a še se ni posrečilo, rešiti zasuto p«e roogarje.
* (Rafiniran slepar) je v Bjleanu opeharil j. oš* ni erar ra okrogla svotico 2G.810 gld. Ponaredi j* poštne nakazn»oo in na doslej nfpoja mjen način kradel denarna pisma, jih odpiral in zopet z«prte vrnil. Policija J8 obljubili 1000 gld. nagrade tistemu, kdor sleparja ujame, a doslej sploh as oih 'o niti pojma nima, kdo da je.
t	i	
__	Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda 1	
		
		
Koper 8. aprila. Slovenski uČiteljiščniki so bili včeraj napadeni pred zavodom. Več izmej njih je bilo hudo poškodovanih. Danes oblega laska drulial njih stanovanja, tako da je obisk šole nemogoč.
JDuna.j 8. aprila Občinski svet dunajski izvolil jt> danes s 93 glasovi od 132 glasov dr. Luogerja županom. Predmestno hišo se je zbrala mala množica, katera je Luegerju priredila ovacijo.
Dunaj 8. aprila. Cesar je vzprejel predsedstvo poslunske zbornice v avdtjenciji in se
ž njim posvetoval o parlamentarnih delih in tudi o položaju v parlamentu.
Dunaj 8 aprila. Poslanska zbornica nadaljnje danes razpravo o nujnih predlogih glede dogodeb pri volitvah v Gališki.
Dunaj 8. aprila. Vsled govorice, da je pravosodni minister grof G 1 e i a p a c h podal ostavko, se oricijozno razglaša, da je to neistinito, da se Gleispacb le zategadelj ne ude le/uje ministerskih posvetovanj in ne prihaja v drž. zbor, ker je bolan za influenco.
Bukurešt 8. aprila. Ministerski predsednik Aurelian je v parlamentu naznanil, da je celo ministerstvo podalo demisijo.
London 8. aprila. Turška vladi je veleposlanikom naznanila, da je pripravljena umakniti svojo vojsko s Krete, ako izposlujejo velesile, da se prej umakne grška vojska.
Narodno-gospodarske stvari.
— Trgovska iu obrtniška zbornica v Ljub ljani. (l)«lj*-) V. Zbornični evetnik lv. 11.v um gartner poroča o prošnji vodstva obrtne strokovno šole v Kočevji, dn bi bilo to opravičeno ia* da<ati spodobnostmi spričevala za mizarski •■'••r .' Ii prišnje je razvideti, da se je v začetku 1. 1893/4 na strokovni šoli za ltseno industrijo ustanovil oddelek za mizarstvo. Ker sestaja Aola iz j • 1 . I« t nega pripravljalnega tečaja in tr^h letnih atrofcovn h tečajev, bi na koncu htoSnjpga šolskega leta prvi tri absolventi zapustili solo. Kakor naznanja riolsko vodstvo, se je natančno ravnalo po mizarskem učnem račrtu. odobreuem po vi«, c. kr. oau'nem mi-nisterttvo z ukazom z dn« 9 marca 1894 , šfev. 1289 tako, da se učenci poučuj*>j i v v-iem, kar •• •): <i i k Htrokovnemu izvežbanju v miaatstvu bolsko vodstvo torej prosi, da bi vis. c. kr. naučno ooinistt rsUo 8pora^unno z vis. c kr. trgov n<kim minirit^rstvom š.li za lesno industrijo v Kočavju priznalo fira^ico, absolventom mizarskega oddelka izb-jih cdhtdoa izpričevala s sposobnodtniin pri-stavkom iu da se tako strokovna soia za lesno industrijo v Kočevji sprejme v imenik onih obrtnih učnih zavodov, katerih izpričevala o uspešno iu dovrserom obisku tega zavoda upravčujejo k nastopu in 8atnosvojqmemn izvrž«vrtn;n mizarstva. Prceoja se je s poročilom c kr. okrajnega glavarstva v Kočevji z dne 2G. oktobra 189G , št 23 634 v zmlela uka-sa vis. c. kr. nančn«ga ministarstva z dne 10 tktobra 1S83., št. 17.591, ukaznika št 31, predložila c. kr. deželni vladi v nadaljnje poito paoje Ta je z nkaron z due 2 novombra 1896., št. 16 543 prošnjo vrnilfl, ker mora po Jj 5, št»tuta za strokovue šole oJbjr strokovne šole izreči nvoje mnerje. Slednji pjtrjnje podatke Aolskegi vodstva in prosi, da bi se izposloval sprejem atrokevue šole v Kočevju v napommani imenik. C. kr. okrijno glava-Hfvo je sporočilom u dne 13. novembra 18D6, št. 24 890 akt zopet predložilo c. kr. deželni vladi, I« povedaaega je razvideti, da učenci te Sole dosežejo ono izobrazbo v mizarstvu, ki ji usposoblja z* nastop in samoetalno njegovo izvrševanje. Ker ima več takih Sol. kakor ee razvidi iz min^erakih ukazov z dne 17. septembra 1883., št. 150 drž. zak., 24. aprila 1885 , drž. zak. št. 57 na podlagi § 14. zakona z dne 15. marca 1883 , drž. zak. Šf\ 39, pravico, za katero prosi šola v Kočuvju, je Iu pravično, ako ee tudi tej podeli. Odsek torej prediagu: častita zbornica izroči v tem zmislu a vojn mnenje! Predlcg se vzprejuoe. vDalje prih.)
— Posojilnica v Trebnjem je pričela poslovati de 15 j^nuvarja 1896 Prometa je imela prvo upravno leto 118-132 g*d. 78 kr. Kancem letu je stol.-* posojilaica 200 zadružnikov; 91 /.adrnžnikov j* imelo 125 glivnih deležev a 5 gld. C25 gld. 109 BtdtuŽaikov je imel j 109 opr.ivilnih deležev a 50 kr. 54 gld. 50 kr., pripisane obresti glavnih deležev znaš-o o 21 gld. 13 kr., stanje deležev koncem Wta 700 g'd. G3 kr Hrauiluih ulog je uložilo 48 strank 54 863 gl 89 kr, vzdignilo je 16 strank 8586 gl. 89 kr. ostane 40 277 gl., pripisano obresti hranilnih vlog 1435 a Id. 90 kr., stanje hrunilnih vlog koncem let* 47.7 12 gld. 90 kr. Posodilo seje 178 zadružnikom 49 821 gld., vrnilo je 12znđrai-. nikov l 525 gl., stanje posojil koncem leta 48 29*1 gl. Cisti dobiček znaša 172 g'd. 22 kr., kateri znesek se po sk'epu občnega zbora razdeli sledeče: Na grada poslujoČemu osobju 59 gld , darilo ljudski šoli v Trebajem 5 gld., darilo gtsilnemu društvu v Trebnjem 5 gl , v rezervni zaklad se vpiše ostanek 103 gld. 22 kr.
— Posojilnica v Moravčah je imela konec 1896. 1. 182 zadružnikov. Prometa je bilo 50.592 gld. 81 kr. Hranilnih vlog je vložilo 83 vložnikov 23 521 gld. 75 kr., vzdignili so 4 vložniki 534 gloV torej se je več vložka 22 987 gld. 75 kr., obresti je naraslo 178 gld. 82 kr., ki so se pripisalo glavnici in je hranilnih vlog 23 166 gld. 7 kr. in 83 vložnikov. Posojil ss je dalo 136 zadružnikom 22.934 gld., vrnila so so ee 3 »»csojila 7'.»1 glcL, torej več izposodilo 22 140 gld. Čistega dobička je 206 gld. 44 kr., ki se dene v rezervni '\k'al h katerem se pripita Še pristopnine 91 gld., torej znaša rezervni zaklad 2'J7 gld. 44 kr.
— Najprtljabljenejfte zbirališče vsake rođo-
xine, mita s kavo, je bila v poslednjem Času že v veliki r>j uhm>>ti. kor to nekateri dokazali škodljivost bonove kave, ki povzroča sedanj«) neivoznost kavopivcev. Z upeljavo K a t li i- e i n e r j >• v e sladu« kave, ki je brez vsake Škodljivi- prmesi solSJM kave, ki pa ima \endnr njen aroma in ukus, je m za s kavo reftena. Ni je skoro h is«, kjer hi se ne rabila studia kava kot primes hnhovi kavi aH pa sama" V zdravstVUMH ifl pospod njskem ozirn se mora torej Kat lire i no v a ahuliut kava veselo pozdravljati.
i inri f so v Izubijani:
Dne ,r. aprila: Peter Kovaf, polirjev sin, 1 dan, Ko-lođvorakt ulice fit. '22. liožjast.
!>!.»'- 7   aprda: Marija Kolesa,  krojačeva hci,  3 leta, Ul Ci na Krad fit. 11, davica
V hiralnici:
Dne P. aprila:   Alojzija  Kgcr,   računskega oficijala ▼deva, ttl> l.'t, nirtvoud.
B , o I v rlj -tU c   NreeliC 7. aprila. V Brun:        22,     37,     63,     69, 27.
Meteorologično poročilo.
Vifiina nad morjem 30*i*2 m.
m   lopo  plNavo  \/jsi ojnuni tako).
„,3-i,   Dr. Alfonz Mosche v Ljubljani.
Pri  novouatan videnem   ;»••** sn-< v, nira«lii x Qo«lv> vl#n se išče {481—:j>
pošt:
April	Črb opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tempe-ratu ra v C	Vetrovi	Nebo	M i k r 111. t v mm. v 24 nrah
7.	9. zveCer	732-2	84	sr. zahod	dež	
8.	7. zjutraj	73M0	5-3	sr. zahod	oblačno	0-5
n	9. popol.	7317	12 1»	p. m. vzh.	oblačno	
malom
Srednja včerajfinja temperatura 8tJ', za Ob" nad not-
ID-u-najslca. "borza,
dne 8 aprila 1897.
tiitupni državni dolg t šotah .        ... 111
'.Jknpni držav -i dolg v srn brc.    ... 101
avstrijska zlata renta ...... 122 ,
Avstrijska kronska renta 4*/«     .... 100 _
•>Ktihka zlata renta A"'n....... 121
□gerska kronska routa 4*/, ... 99
Avstro-ogerske bančne delnic« .   , i>35
Kroditne delnice    .....       ... L'49
London vista........... 119
11
o
«5 5
16
15 55 95 75 20
50 62' L 72 51 10 65
Ne m Hi dr*, bankovci v. L0O mark    . ,
SO mark............
5(0 frankfw..........,
Italijannki bankovci........
C. kr. cekini ... ...
Dne* 7. aprila 1897.
4*;c državne Bi-nČke iz I. 1854 po 250 gld. 154 gld. — ki.
Državne srećke iz I. 1864 po 100 gld..   . 189 „ — ,
Donava rog. srećke &•/• po 100 gld.   .   . Ilf6 . 76 ,
Zemlj. obč. avstr. 4'/,°/, zlati zaat l«tl    . 19 . 80 ,
Kreditne srečke po 100 gld...... 201 „ — ,
Ljubljanske srećke......... 21 . 75 ,
ftađolfove srečke po 10 gld...... 2ti . — ,
Akcije anglo-avitr. banke po 200 gld..   . 151 „ 15 ,
Tramnav-druftt. velj. 170 gld. a. T.   .   .   . 440 m — ,
Papirnati rubelj......... 1 a 27 ,
;na upraviteljica.
Nastop službe 1   maja.   Plača  po dogovora. Ponudb" n;ij fh pošljejo na gospo H&iatai-im* I';:dUr«ji«'li  v GodoviČu pri Idriji
distriktnega zdravnika
fe cdda v l.nKi pri Ahl tnnu laiomfti ; letno plačo 800 gl«l Prosilec z* ta službo mora biti avstrijski državljan, izurjen v svojem poklicu in slovenskoga in nemškega jezika popolnoma zmožen.
Prošnje naj   ee   vložijo  hu jdiklj«- «Io dnr HO.  uprllji pri   podpisanem občinskem
urada.
Občinski urad Loka pri Zidanem mostu
dn6 28. marca 1*97. (4G7—2) Župan :
Anion Ititjlim m. p.
/^nonsna ekspedicija Rudolf Jrfosse
Telefon 2664 DlUnGJ &z*na ni/a  voafic  vzotc oc vzpzc/ctn-ijejo po io-ti/t iz?vitnifi cen a A, tUZtPOt tf a piči v riiStvifl caom/tov oatnift in
/i
oc
VCCJ t
i oc -tocrno za&yfaS<xJo. — inoctcrij\>fiiA nazcčičifv
| naj viSji za S a t.    Szcvčazfti ofzoSfiou, Aatafcai i/S. i/S. Szcapfačno in 6zcs otzoofcev. &tigtnefni načiti zet o&tltl-nifa oc t&Sovotfno So6<xvfJajo.
Izvod h voznega reda
S«il)pi:o   -:ia«uj«nt  prlhajalnl  In  odhajali!i   4»»»   o«r.ju':eni ... ■redat»«vm|>*b*iM ( !' '
0«lh«»d ta f^|ubl|aue [tet, kol.). Prcsfa dez Trblt.
Ob 14. url 5 min. po uodi osohal rlak v Trltll, B .M .k, OoIot«.
odi Kliifa-RfiŠliliT t Steyt, Tilnc, na Unnaj t1« Atnatdttnn. —. Ob 7 nji 10 nvln. ajulraj oaobnl .lak t Trbli, Pintal>ol, Bnlj^k, Or»loveo, PranejuT faite, Ljabno, Ihiitaj; •'•'»• Solithal v S . 1 :m vr\.l, čet Amtttettnn na li. — Oh il. tiri fio min. liopolu.lna oaobni vlak v Trhli, Puntnhnl, Beljak, o«| lov -i , J.p,l,hi>, Selathal, Dunaj —Ob 1. url popoln.Ino oiobtil rlnk t Trhu X]«i.'fi.k, OeluTOO, Ljubno; čet 3«lath&l . HoluograJ, Iieml-Onatoln, Zali n» Janoru, Iuomoat, Bregeno, Ourili, Oenero, Pariz; čoi KK'ln-Iioifltnit v Hten -, HtidejeTioa, PliouJ, Marijitie .aro, Heb, Kranuoro Tire, K c.'.(, y., ■ ,, T Prit)ro, Llpiko, IliiniJ .ia Ainntottuii. ^
Proga v Novo mesto In v Kodevjo.
Ob t. uri 16 m lil. ajutraj meisnl Tlak. — Oh 12. url 56 min n. (vol1 di'n molartl rtak. — Ob 6. url SO min. av«.'or moianl vlak.
Prihod v l>]at»l|ano (Jat. kol.). ProffH lz Trbiža.
Ob t. url ft3 min. ajutraj oaohui Tlak > Dunaja Tla Ar.viiMtea IiliKiVi'ifii, l'r«w<\ Ii*r«iicoTih Taro., Karlovih .aro., Ilotia, Marijini), .arota Piinji«, BudojsTla, ilolnogratla, Uma, ,St«yt», Omumloiia, liulili, Aiim*,,.,^ I<Ji.hr-n, OrloToa, Reljaka, Prananu»fe*la. —Ob 11. url 1F> mili. dopnlndn.^ otobtil vlak i Dunaja vi* Amatattan, Karlovih varor, Haba, Marijini)] vtroT
Vltnja, Hailcjerla, Snliiograda, I.......», Rtejrva, Fariaa, 1 tonn.o, Ourlha, |ir..
gonoa,       ni"       Zalla tik ;■■ »m, L«n<l-(}a<i«iiia, I^uhua, G«lriTaa, I. Pontanla  — Ob t.  uri Itn min. popoluiln« oaobal .lak ■ Dunaja, I-ijuhna. Solethalu, llnljakn, Oolovoa, Prauionnfuata, Puniahla. — Ob 9. url 4 min,' avi!-.'«T ii: ob ii vlak a Dunaja via Amatetten, Ia lijulma, B«ljaka, Oelovoa, Ponlabla.
Pro^a ls TTovoga mesta ln lz Ko6ovja.
Ob B. uri 19 min. BjulraJ m««aul vlak. — Ob 1. urt ss min. t^ poluduo metaui »l.»k. — Ob H. url so tnln. a»o. .-r meianl Tlak.
:idlif>«l Is I.|nSlj|iaii(> (drž. kol.) t Kamatk.
Ob T. uri nt min. ajutraj, ob S. url A miu. popolmlna, ob B. t« 60 ml d, aveoer, ob 10. uri -i A min, aveoer. (Pualndnjl vlak 1« v oktobru ob nedaUah ln pravnikih.)
l*rilio4i a- L|nt»l|ttno (drž. kol.) ia Kaiuulka.
Ob t. url 06 min. ajutraj, ob U. uri in miu. dopotndna, ob 6. .i* •o min. i v.i.:'r, ob B. url &6 min. avača*. (Poilednjl .lak le v Oktobif ob noiinij.i1 ln praanikJh.)
Velika hiša na prodaj
v irnjlinljseru urana, s gostilničarskim pnhifitvom, ▼ velikem trga nasproti ftirni cerkvi na Dolonjskom za vsako kii(h'ijii prtpruvna, proda se ls proste roke. Cona 350O |rld. — Natanćnejo se izve iz prijaznosti pri upravniStva „Sloveuskega NarodA41. (50^—1)
^rotl
knftlju  in  naliotlu, osobito t  v        * dece, pruti r.««iI*«>n|n. bolez-
^i5JTV\ nI m   v   vrtal o ,   fteloilon in
^^T^&^^^iS^ *    mehur I ss prijioroća se najbolje
^fe^^ koroslil m 4i S":      *      l ■ I
Varstvena znamka. rilTloK I Vlt/IGO. Nuru-rno 1» i-li-*t ««n untooon.
Najfinejša namizna voda. (3344-1»)
/.aloun  v  IJatblJanl pri M. E. Siiim»h-u. Du
najska cesta; v Kranju pri F. Dolenca.
pri poroda (50 i — 1)
sredstva za zboljšanje in ohranenje vina
vinski špirit, žveplo in modro galico.
St.
(478 -2)
Razglas.
Komisijsko ODleflovanje in razreflovanje tanj
kateto je zbukazalo c. kr. ministernt o za clnželno hrambo vzajemno s c. in kr. .ojoim ministarstvom za 1 to 1897, vršilo s« bode za okraje mest« ljubljanskega dne SI. In 1. iiittjt* IftoM do|ioln<liie nit >.i% in-MhriH  Ii-^ii |lole^ KlHVlllce na r.ddelku za kon.e v sledečem redu :
Dnn 3. ma;a dopofudne ob devetih za I. okraj (Šolski del);
dne" 3   maja dopoludne ob desetih za II. okraj (Št. Jakobski del);
de 3   maja doj oltidnn ob polujednajstih      III   okraj (Dvorni del);
dne 3. maja dopoludne ob jednajatih za IV. okraj (Kolodvorski del);
dne 4. maja dopoludne ob detetih za V. okraj, (pr^dkraji : Ilradeckega vas, Kurja vas, Havptroanca, Ilovca. Kar Iin>ka zunclja in Črna vas);
dne 4. maja dopoludne ob d- * Mi za VI. okraj (Vodmat).
Tega roda se je strogo držati.
V obližji označenega kraja ni dovoljeno vozove poščati.
Ako hr ne bilo mogoče kakega konja pripeljati v pravem času k ogledu, je vzrok naznaniti mastnemu magistralu ali pd komisiji
Za k o nje, ki so oproAčeni predstave in za žrebeta, katera v tekočem letu ne bodo izpolnila četrtega leta, prinesti bo spričevalo v zmislu §. 7 ministt-rske narerlba z dne 18. marca 18'Jl, št. 35 drž. zak., obsegajoče razlog prostosti in izdano po dveh pcBestnikih, katerih konji se predstavljajo.
Posestniki konj se opozarjajo, da je vse preraembe gledo konj, ki se dogede v Času mej naznanilom in pa mej razredbo konj, t. j. za 1. 1897 od IG. aprila do vštetega 4. mr.ja, naznaniti mestnemu magistratu.
Za popisovanje konj in vozov vročili se bodo posestnikom ponehni po-piBOValni listi katere jim je vestno izpolnjene vrniti magiatratnemn ekspeditu vs;j ilo <In<   911. H|irlla letos.
lz opazk na teli listih je razvidno, kateri konji so opro&čeni vsakoletnega naznanila in kateri od predelave za razredbo.
Posestniki konj. kateri opuste pravočasno naznaniti ali predstaviti svoje konje in se ne morejo dovoljno opravičiti, ee kaznujejo v zmislu minister skega ukaza z dne 30. septembra 1857. drž. zak. št. 198, ali z globo do 100 gld ali z zaporom do 20 dnij; vrbu tega pa imajo plačati V6e stroške poznejšega razredovanja.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 1, aprila 1897.
Št. 1334.
Ta (Iiiciii I. jtiiiiivai-Jt« 1M»*. 1. stopi v veljavo zakon z dne 25. oktohra 1896, drž. zak. atev. 220, O «11 rckt-lllll pei-soinilillll tla * k Hm. glasom katerega je plačevati tudi o«, obresti liritn ilulli vlog |irilio«liftlu-skl davek (llciiteii^tcuer) x f ,..
Hranilnice imajo dolžnost, da odtegnejo ta davek od i bresti pri izplačevanja, če se pa obresti ne vzdignejo, da ga odbijejo pri poluletnern pripisovanja k tdav»ici, in da ga odvedejo davčnemu urada.
Vsakemu, ki ima pri hranilnici n pr. glavnico 100 gld. naloženo, in je dobival od nje doslej na obrestih
na leto.................. 4 gld. — kr.
se mora toraj odtegniti na prihodninskem davku    —    .    06 ■ tako da bi prejel le............ 3 gld. U4 kr.
Če bo pa ukazano, plačevati cd prihodninskega davka tudi deželne in občinske naklade, ostalo bi vlo^itelja od 4% obresti samo približno 3 gld. 90 kr.
Z ozirom na to je druStvo kranjsko hranilnice, da ee ujed-novi poslovanje, sklenilo |urv/c(i V Maitl«»I»lnČCVtlilJc iu-i hodu i ii sli i illivek in nanj morda pripadajoče občinske in deželne doklade, zato pa ekirsl no mero XII lut»-iillue vlojSB^e
pfl 1. jannvarja 1898.1. naprsj na 3 90%
Bitlžatli
Vir žitelj bode toraj dobival ravno isti znesek na obrestih, kateri bi mu ostajal, če bi bile obresti kakor doslej odmerjene s 4°/0, a bi moral sam od njili plačevati prihodninski davek z dokladami vred.
Vodstvo kranjske hranilnice.
Ljubljana, 30. marca 1897.
••'i
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".