«»I Pevsko društvo JjubJfo^ ^ v Ljubljani. ZBORI Mesečna revija za novo zborovsko glasbo z glasbeno književno prilogo. Urejuje Zorko Prelovec. Letnik II. Štev. 12 ■i h* Izdaja in zalaga pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" v Ljubljani. Tiska Delniška tiskarna, litografirata Cemažar in drug. Letna naročnina za Jugoslavijo 40 din, za Italijo 30 lir, za Ameriko poldrugi dolar. Vsako pomnoževanje partitur in litografiranje posameznih glasov je po zakonu prepovedano; izvajanje v „Zborih" objavljenih skladb je dovoljeno le društvom, ki so naročila notni materijal dotične skladbe za ves zbor. mi Delniška tiskarna d. d. v Ljubljani. Ustanovljena leta 1889. B m (GRADSKA ŠTEDIONICA) Ljubljana, Prešernova ul. 3 Telefon št. 16 Poštne hranilnice račun št. 10.533 Telefon št. 16 Stanje vloženega denarja nad 170 milijonov dinarjev. Stanje vloženega denarja nad 680 milijonov kron. ■■ Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi ■■ m na tekoči račun in sicer proti najugodnejšemu n g^l obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu ^^ najvišje mogoče obresti. ^^ Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega ^^ računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja ■■ še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter ■i ■i davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri m Ul njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi ^ ^^ cerkveni in občine občinski denar. ^^ wm Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje pri- ^ hranke največ v naši hranilnici, ker je denar ^^ tu popolnoma varen. _ ■Šiimmimm......minimumi.............................miiimmi.....i........mm......mmmiimmmmmmimimmimiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiimimiiiiimmiiiiiiiiiiimimim.......'"""....... Moško, fantovsko in deško konfekcijo kakor tudi čevlje kupiš najceneje v naši detajlni trgovini na Erjavčevi cesti 2 (nasproti dramskega gledališča) KONFEKCIJSKA TOVARNA FRAN DERENDA & C2 LJUBLJANA Priznana solidnost, dobro blago in nizke cene. ANT. KRISPER LJUBLJANA MESTNI TRG 26 STRITARJEVA UL. 3 GALANTERIJA, PERILO, PLETENINE IN ČEVLJI LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Ljubljana, Dunajska cesta Ustanovljena 1900 Delniška glavnica......Din 50,000.000 — Skupne rezerve ca......Din 10,000.000 — Brzojavni naslov: Banka Ljubljana ®®a>® Telefon štev. 261, 413, 502, 503 in 504 PODRUŽNICE: Brežice Kranj Novi Sad Split Celje Maribor Ptuj Gorica Črnomelj Metkovič Sarajevo Trst AGENCIJA: Logatec Se priporoča za vse bančne posle nasi. Tvrdka Ivan Perdan v Ljubljani Glavni založnik: Ciril-Metodovih vžigalic in Ciril-Metodovega čaja v zavitkih. Najnižja cena in točna postrežba. V zalogi vedno: najfinejše namizno olje, kava, riž, čaj, milo, žganje, kakor tudi vse drugo špecerijsko blago na drobno in debelo po najnižjih cenah. J. STJEPU5IN 5I5AK - PREP0RU $ O I S I * fd $ X/Í \ J o 5 «5 < z ZAJAMČENO ČISTI F1RNEŽ EMAJL-LAKASTE BARVE VSE VRSTE LAKOV OLJNATE BARVE PRSTENE IN KEMIČNE BARVE K L E J ZNAMKE: MERAKL it r > CA H Z M D O 3 > o< N D P1 r h * J VI Cvetličarna Fani Huala bjubljana Presernouci ulica šieu. 30. ® Dneuno sueže cuefje na drobno in debelo. & Sprejema naročila na šopke, uence, aranžmaje in dekoracije duoran. til llllllllllllll i LITOGRflFIJA CEMAZF1R IN DRUG | | LJUBLJANA, nflS^RVKOVFI CESTA (POLEG RflNZINGERJfl) j | RAZMNOŽUJE NOTE PO ZELO SOLIDNIH GENHH J J| TER IZDELUJE V5HKOVR5TNH DRUGA LITOGRHFSRH DELH KHKOR ETIKETE, LEPHKE, DELNICE ITD. J ■ GLH5BENE PRILOGE „ZBOROV" 50 NATISNJENE V LITOGRFIFIJI ČEMHŽHR /N DRUG. M II. LETNIK Številka 11. in 12. LJUBLJANA 1. novembra ' 926 GLASBENO-KNJIŽEVNA PRILOGA Izhaja vsak drugi mesec Urejuje Zorko Prelovec, upravlja Jožko Jamnlk, izdaja in zalaga pevsko društvo «Ljubljanski Zvon», tiska DelnISka tiskarna, d. d. v Ljubljani (zanjo odgovarja Miroslav Ambrožih) Naročnina na «Zbore» za državo SHS 40 Din, za Italijo 30 lir, za Ameriko poldrugi dolar / Natis člankov dovoljen le z navedbo vira P. Hugolin Sattner — petinsedemdesetletnik. Dne 29. novembra 1.1. je preteklo 75 let, odkar se je v Kandiji pri Novem mestu rodil nestor živečih slovenskih skladateljev P. Hugolin Sattner. Igre na klavir se je učil že v drugi šoli, jjel je v dijaškem zboru in igral gosli v orkestru. Leta 1867. je vstopil v frančiškanski red v Nazarjih na Štajerskem. od leta 1868. do 1872. je v Gorici dokončal srednjo šolo in dve leti bogoslovja. Leta 1872. je prišel v Ljubljano in je bil 1874. posvečen v maš- nika. Še v jeseni istega leta je bil imenovan za organista, učitelja na frančiškanski ljudski šoli in učitelja petja na gimnaziji. Iz te dobe so prve njegove skladbe, ki jih je izdala pozneje Glasbena Viatica v Ljubljani. Od leta 1890. deluje P. Hugolin Sattner v frančiškanskem samostanu ljubljanskem, menjaje se kot župnik, gvardijan, definitor in kustos. Po smrti P. Angelika Hribarja vodi frančiškanski pevski zbor in ga je dvignil na visoko umetniško stopnjo. Število njegovih skladb je ogromno. Zložil je ne-broj cerkvenih pesmi: mašnih, svetniških in praz-niških, božičnih, šmarničnih, postnih i. dr. Mnogo jih je objavljenih v «Cec iliji», v zbirki «Slava pre-sveti Evharistiji in «Cerkvenem glasbeniku». Od njegovih posvetnih skladb so najbolj znani moški zbori: «Na planine», «Za dom med bojni grom», Pogled v nedolžno oko», solospevi: Zaostali plič», Naša zvezda» in «Ribička». Po študiju kontra-punkta pri mojstru Hubadn se je P. Hugolin Sattner |M>svetil komponiranju večjih koncertnih del. Slovenskemu narodu je podaril «Jeftejevo prisego» (1910), oratorij Vnebovzetje» (1911), «Oljki» (1914). Soči» (1917). V pepelnični noči» (1921) in letos za svojo petinsedemdesetletnico opero «Tajda», ki jo vprizore še v tekoči sezoni v ljubljanski operi. Neutrudl jivemu, čilemu in svežemu, za slovensko glasbo prezaslužnemu skladatelju želimo, da nam ostane ohranjen do skrajnih mej človeškega življenja. K petinsedemdesetletnici naše na (iskrene jše čestitke! ..................................... j. Mantuani: O jugoslovenski glasbi. (Nadaljevanje.) Posamezni glasbeniki, ki imajo zasluge za razvoj moderne glasbe na Hrvatskem, so nastopni — najpomembnejši, razen že imenovanih: 1.) N i k o I a S t r m i č (1840. do 1906.?), violinist, komponist (zbori, romance, soiuite, simfonije, kan-tata in dve operi: «Disiderio, duca d Istria» [1861] in «La madre slava» [1865]). 2.) G juroEisenhuth (1841.do 1891.), ka|>el-nik gledišča, komponist. Poleg zborov, pesmi, cerkvenih skladb, piece za orkester — skupaj nad 200 skladb — ima tudi tri opere: a) Sejslav ljuti, b) Moč 1 jubavi, c) Petar Bašič. 5.) An te S t o h r (* 1847.), učitelj glasbe in komponist; tiskanih je nad 80 skladb (pesmi in klavirske točke); razen tega ena šaljiva opereta. 4.) Vatroslav Kolander (1848. do 1912.), organist 'stolne cerkve v Zagrebu, potem učitelj klavirske igre na glasbeni šoli v Zagrebu. Komj)o-nist: maše, cerkveni sjievi, |)oscbno pa skladbe za orgle. 5.) N i k o 1 a S t o o s (1848. do 1915.). Komponist za cerkev. 6.) V je k osi a v Klaič (* 1849.), violinist. Osnoval Sokolski orkestar» in ga vodil, osnoval prvi vokalni koncert, reformiral glasbeni časopis Gusle». Zgodovinar in pisatelj o glasbi, posebno životopisec. 0 HMfSl 7.) Anton Stockl, Ljubljančan (1850. do 1902.). Učitelj petja na glasbenem zavodu, orga-nist, pianist, violinist. Tudi komponist: a) slovenska opereta «Čarovnica», b) kantata «V spomin Ant. Janežiču, c) koncertna mazurka za klavir. 8.) Fran Ser. Vil h ar (* 1852.). Kapelnik in komponist; poleg drugega tri opere: a) Smi-liana (1879), b) Ivanjska kral jica (1902), c) Lopud-ska sirotica (1914) ter d v e o p e r e t i: a) Ustaške nevolje, b) Gospoda Pokodirovička. 9.) Oton Kumpf (1852. do 1882.). Komponist cerkvenih spevov. 10.) Fran jo Krežma (1860. do 1881.). Violinski virtuoz in komponist vokalnih, posebno pa instrumentalnih (do 100) komadov. 11.) Nikola pl. Faller (* 1862.). Dirigent, profesor klavirske igre. gledališki kapelnik. Kot komponistu mn uspevajo posebno zbori, med temi ženski najbolje. (Ima zelo globoke študije: Dunaj IKrenn, Bruckner], Faris [Massenet, Delibes] in London.) 12.) Mi jo Majer (1865. do 1915.). Dirigent, ustanovitelj dijaškega tamburaškega zbora; tudi skladatelj lahkih stvari. 15.) V1 a d o j e p 1. B e r s a (♦ 1864.). Komponist : zložil štiri opere: a) Andrija Čubranovic, b) Cvijeta. c) Komedijaš — s to poslednjo se bliža m 1 a do i t al i j au sk emu verizmu — in d) Mozartova smrt. Razen tega: simfonična slika «Marjan»; sonate, kvartete, trio, novelete za orkester, mnogo cerkvenih spevov in klavirskih skladb; nabral je "500 dalmatinskih narodnih in l judskih pesmi. (Skoraj vse v rokopisu.) 14.) V i 1 k o N o v a k (1865. do 1918.). Več teoretičnih del (Pouk o zbornem petju, Zgodovina glasile, Orglarska šola) — a vsa nesamostojna. Kot komponist ie tudi nastopil: a) Staroslavenska misa s. Čirila i Metoda (tiskana), b) mnogo svetnih zborov (to so najboljše stvari) in c) eno opero «Proljetna bnra» (1914); d) balada: «Prevarena nada». V zadnjih delih se bliža vedno tesne je narodni smeri. 15.) O t o n Ž e r t (1866. do 1907.). Violinist, član opernega orkestra. Med hrvatskimi visokošolci je ustanovil na Dunaju pevski kvartet. Komponiral ie vrsto zborov in samospevov s spremi jeva njem klavirja; tudi neka t klavirskih točk («Lijepom Zagrebu», valček za klavir: je tiskan). 16.) P a v a o M a t i i e v i č (1866. do 1901.). Stolni kanelnik v Dubrovniku: dober kontraounktist za vokalne skladbe po vzorcu velikih italijanskih mojstrov (Palestrine. Ingegneri ja); skladal je samo za cerkev (Gloria, laus et honor: Vexilla regis: Miserere). 17.) Anton pl.Vancaš (1867. do 1888.). Kom-nonist, posebno instrumentalnih stvari: plesov («Danses slaves» na motivih ljudskih pesmi), komorne glasbe, ene uverture nod naslovom «Zvoni-mir»: začel je tudi balet «Vjera» (1887). a ga ni dovršil. 18.) Srečko A 1 b i n i (* 1869.). Kapelnik in komponist: najpomembnejše skladbe so: ena opera: Maričon (1901): pet operet: Nabob (1905), Barun Trenk (1908). Madame Tronbadonr (1907), Mala baronesa (1908). Bosonoga plesačica (1909); en balet: Na Plitvička jezera (1898). ena uvertura: «Tomislav». ena kantata: Četiri godišnje dobe (1900). Razen tega še pesmi in nekaj klavirskih kompozicij (so tiskane v «Novih Akordih»), 19.) Vjekoslav Rosenberg-Ružič (rojen leta 1870.). Komponist in pedagog. Zložil: dve operi: a) Kralj od Svlbe, b) Li jepa Klementina: tri uverture za örkester; eno kantato: «Kameni svatovi» za soli, zbor in orkester; eno barkarolo in eno serenado za violino in klavir; štiri klavirske sonate, 50 pesmi za samospev in klavir, šest duetov za dve grli in klavir, 54 moških in drugih zborov. 20.) Ivan M u h v i c (* 1876.). Kapelnik vojaške godbe v Zagrebu; komponist. Skladbe: 1 opera: Uskok» (1908): 1 opereta: «Persida» (1907): glasbeni sliki: Gosti u Hrvata. Duh sloge; sinfo-nične slike (orkester), o r a t o r i j s k a slika «Naša nada» (za en glas in klavir). 21.) V1 a d i m i r S t a h u 1 j a k (* 1876.). Učitel j glasbe v Petrinji. komponist, je zložil uverturo za igrokaz «Rkač» od Petroviča: hrvatsko rapsodijo; suito za orkester, moške in mešane zbore, pesmi za en glas in klavir, skladbe za troglasni ženski zbor —■ vsega skupa j okrog 270 del. 22.) HugoTomičic(* 1879. Krk). T)irigent in komoonist drobnih stvari: značilno je pri njem. da se oklepa severnih umetnikov (Norvežanov, Švedov. Dancev); n. pr. uglasbil je Tbsenove pesnitve «Ein Schwan». «Die alte Mähr'» i. dr. 25.) Josip C a n i č (* 1879.), profesor matematike na I. realni gimnaziji v Zagrebu. Komnonist nesmi. ima nad "00 del. Vzor mn je češki Nemec Kamilo Horn na Düna ju. 24.) D r. J o s i r. M an d i č (* 1885., Trst). Zdravnik. komponist. Hrvatska misa: kantata: Slaven i ojesma: ena opera «Petar Svačič» (190^. deloma v Trstu. 1905. popolno v Ljubl jani); suita «Čemulpo» za orkestar. To so bili torej tisti komponisti, ki so držali glasbeno produkcijo kvišku in razvijali moč svojih kril za nadaljnji nolet. Te priprave novih glasbenikov so povzročile čilejše življenje v negovanju glasbe med Hrvati. Leta 1909. se je obnovila ukinjena opera in postala stalna. Otvorili so predstave z Zajčevo: Nikola Šubič-Zrinjski. Potem je pa postala opera zopet sološno dostopno torišče vsem skladateljem brez izbere. Od komoonistov. rojenih na hrvatskih ali jugoslovanskih tleh. je beležiti od leta 1900. dalje nastopne: 1.) B 1 a g o j e B e r s a (* 21. decembra 187".. Dubrovnik). Zložil štiri opere: a) Telka: — b) Oganj (1911): — c) Postolar od Delfta (1914); — d) Smrt majke Jugoviča; — e) od pete opere še ni znan naslov, ker jo šele sklada. Potem melodramo: a) Četiri temperamenta: — b) Smijeh: — c) Salome; _ d) Frou-Frou; — e) Anka: — f) Božič vse za deklamaciio in veliki orkester. Mnogo cerkvenih skladb: «Tugoslavenska himna za zbor in orkester: tri simfonije, več sinfoničnih slik i. dr. 2.) F r a n j o D u g a n (* 1874.. Kraoinica); učenec berlinske akademije: sedaj direktor konservatori ja in organist stolne cerkve. Kompozici je za orgle, dva kvarteta za godala, en sinfonični stavek (orkester), svetni zbori, ena sonata za violino in klavir. _ 5.) Juro Tkalci č (* 15. februarja 1877.. Zagreb): učenec dunaiskega konservatori ja: nadal jevanje v Varšavi in Bukare^tu. Prepotoval je Nemško. Dansko. Švedsko in Francijo. Sedaj profesor zagrebškega konservatori ja (cello). Kompozicije: štirje kvarteti za godala, več komadov (pieces) za violončelo. 4.) AntunDobronic (* 2. aprila 1878.). učite! t no poklicu. Izšolan na konservatoriju v Pragi: sedaj profesor na konservatoriju v Zagrebu. — Kompozici je: Opera: D u b r o v a č k i d i p -t i h on: pesmi za zbor in samospev s klavirjem. 5.) J o s. H a t z e (* 21. marca 1879.): oče mn je Slovenec, mati Dalmatinka. Glasbene šole: Pesaro. konservatorij: sedaj profesor nefja na tehniški srednji šoli v Splitu. — Komnozicije: ena vokalna =uita v treh delili: a) Noč na Uni. b) Exodus, c) Go-lemi Pan (za solo. mešani zbor in orkester). — Opera enodeianka «P o v r a t a k». — Štiri cikle iugoslovienskih pučkih popjevaka» za mešan zbor. —V metodiki spominja na narodno značilnost hrvatskih lindskih popevk: v tehniki in vsebini je pristaš Mascagnijevega verizma. 6.) A n d r i j a Z a g o r a c (* 11. novembra 1886.. Petrinia; t 14. avgusta 1914. pri Šabcu). Učitelj: posečal konservatorij v P r a g i. Komponist. ljudske pesmi je obdelal za mešani zbor; zložil več zborov a capella: klavirske skladbe so posebno odlične. polifone. 7.) F r a n i o p 1. L n č i č (* 31. marca 1889.. Kuče). Učitelj, sedaj profesor orglanja in teoretičnih predmetov na kr. konservatori ju. Mnogo kompozicij za cerkev (Missa. «Stabat mater» i. dr.). — Kantata: Noč na Uni (soli. zbor. orkester); simfonija F-mol (orkester): tri pesmi brez besed za klavir. 8.) Krešimir Baranovič (* 25. iuliia 1894.); kanelnik zagrebške opere. Kompozicije: Uvertura (orkester): scherzo (orkester) in balet. — Baranovič ie eklektik na narodni podlagi. 9.) D r. A n d r i j a B r 1 i č (* 18. marca 1893.). Zdravnik. V glasbi učenec zagrebške šole (Krestini. Dugan). Kompozicije: Zbore, samospeve s klavirjem : orkestralne stvari: «V r z i n o kolo» (mali orkester). Jugoslovanska sni ta (veliki orkester): Scherzo (prvotno za klavir, pozneje instrumentiran): kvartet za godala: simfonija (veliki orkester). 10.) Ž i g a H i r s c h 1 e r (* 21. marca 1894.. Trno-vica). Komponist: učenec zagrebškega konservato-rija. Kompozicije: Uvertura c-mol, suita g-dur (oboje 1917): II. uvertura (d-dur). Hrvatska raoso-dija (orkester); Tri bizarreske (klavir). Frotikon (klavir), dva hrvatska plesa (klavir). 100 narodnih oopijevk za začetnike (klavir). Miniature (klavir). Lotos» (suita za klavir 4 ms.). Tapansko proljcee. Židovske narodne piesme (en glas in klavir); mu-ziko za dramo: «Dibuk od Auskfafra» (židovsko živi jen je) in opera enodejanka «F 1 o r e n t i n -s k a noč». 11.) Dr. Kazimir K r e n e d i č (* 28. februarja 1894.. Osijek). Učenec zagrebške glasbene šole. nadzornik kr. konservatorija. Kompozicije: Dva kvarteta za godala, ena suita (violino-solo in orkester), trio (klavir), dve sonati (klavir), več zborov, samospevov s klavirjem in drobnih klavirskih skladb. 12.) R u d o 1 f T a c 1 i k (* 25. april.) 1894.. Karlo-vac).Učenec zagrebške šole (Dugan). Kompozicije: maše in drugi cerkveni spevi: kantata «Noč na Uni» (moški zbor. bariton-solo. orkester); 20 moških zborov. 15 samospevov s klavirjem, več klavirskih skladb; sedaj sklada opero. 13.) S v e t i s 1 a v S t a n č i c (* 25. julija 1895.). Učenec zagrebške glasbene šole, izpopolnitev v Berlinu (Feruccio Busoni); klavirski vir-t u o z. - - Kompozicije: Uvertura, rapsodija, scherzo (vse za orkester): suita, sonata (transkrio-ci ja Kon jovičevih popevk), preludi j (vse za klavir): samospevi s klavirjem. 14.) D r. D r a g a n P 1 a m e n a c (* 8. februarja '895.. Zagreb): inrist. Študiral na Dunaju (Schrck-kor) in Pragi (Vitez. Novak), končno v Parizu. — Kompozicije: Dve dubrovački pesmi (mešani zbor), Tri poema Baudclairea» (tri pesmi za en glas in klavir), kvartet za godala: oesem «od Kanaanskog veselja» (ženski zbor z orkestrom in klavirjem). — Plamenac je izrazit impresionist. 15.) T o s. Štolcer (* 11. maja 1806.. Čakovac). Učenec budimpeštanske akademije (Vikt. nI. TTerz-•eld. dr. Zoltan Kodalv. dr. Alb. Siklos. dr. Geza Molnar i. dr.). Štirina jst let star ie zložil prvo simfonijo kot samouk. —- Kompozicije: Preludi ja in fuge (za orgle): velika uvertura (orkester): nok-turno (za godala): dva kvarteta (za godala); fuga v obbki simfoničnih pesmi (orkester): koncert (za violino in orkester); simfonija d-mol (orkester): simfonična opera: «Stvarjen je» (zbor z orglami in orkestrom): latinska maša i. dr. 16.) Zlat k o Grgoševič (* 25. maja 1900., Zacreb), meščanski učitelj v Zagrebu. — Kompozicije: pesmi. 17.) Bndolf Mat z (*1901.. Zagreb). Zborovodja «Glasbenega društva intelektualaca». ki ga ie ustanovil sam. — Kompozicije: zbori. 18.) Grofin ia D o r a Peiacsevieh (* 10. septembra 1885.. Budimpešta: 1 1024.). — Kompozicije: kvartet d-mol (za "'odala^: slavenska sonata (violina in klavir): simfonija fis-mol (orkester): pesmi, klavirske skladbe v drobni obliki; elegija (violina in klavir) i. dr. več. 10.) D r. B o ž i d a r Š i r o 1 a (* 20. decembra 1880.. žakani). TTčencc zagrebške šole: profesor na srednji tehniški šoli: izpopolnil šolo na Dunaju — Kompozicije: o p e r a-enodejanka «Noveln od Stanca»; balet "Sjene»; simfonične pesmi («Not-turno». «■Pod palubom») za orkester: kvartet za prodala, d-mol: melodram: «Otmica» (kvartet s klavirjem); mnogo pesmi (za en glas in klavir ali za zbor). — Te izredno žilav in organizatorično živahno delaven. ''O.) T a k o v G o t o v a c (* 1895. v Splitu), kaoel-niV zap-rebškera Narodnega gledališča, spada kot «kla^ateli v skunino narmlaišili ekstremnih nacionalnih skladateljev z drngi Orfoševičem. Novakom in Ta ičevičem. ki grade soeci ielno naci jonalno crlasbeno kulturo na primitivistični bazi narodnega melnsa. Okvir tega oriska bi presegalo, ako bi so hoteli baviti podrobne ie tudi z ostalimi glasbeniki hrvatskega plemena. Omeniti pa moramo, četudi bolj mimogrede, nroizvaiaioče in interoretu joče umetnike. s katerimi se TTrvatska ponaša. Kdo ne oozna imena Zlatka B a 1 o k o v i č a. ki prav v naših dneh '•aznaša muzikalno slavo svojega plemena po vsem kulturnem svetu to- in onstran velikega moria. ^"loor niega ie imenovati Miroslav Slik. Ture T k a 1 č i č (celist). Svetislav S + a n č i č (nianist). Dragan Plamenac (pianist). Vjekoslav K r a u s ("ianist). Tudi nežni sool ima, posebno med pianistkami. jako ugledne in odlične zastopnice, kakor so n. pr. Antonija Geiger-Eichhorn. Elvira M a r s i c in Gizela B e c k. Kot jako soliden virtuoz na orglah se odlikuje stolni organist in ravnatelj zagrebškega konservatorija Franjo D u -g a n. Po njegovih stopinjah gre, kakor se zdi, tudi njegov sin, ki vzbuja že zdaj splošno pozornost nad tem, kar zmore, dasi je šele vil. letu svoje starosti. Hrvatska ima tudi še tradicionalno posebnost v svojih mestnih kapelah (Gradanske kaple), ki so tvorile svoj čas sredotočja v raznih mestih, a se drže še danes in goje instrumentalno glasbo večinoma bol j umetniško pod vodstvom izvežbanih kapelnikov, nego v prejšnjih letih. Take kapele imajo še dandanes: Dubrovnik, Kaštel novi, Kor-čula, Kotor, Križevci. Makarska, Mostar, Ogulin, Petrinja. Samobor, Sisak, Solin, Split, Supetar, Šibenik, Varaždin i. dr. Sem sodijo tudi glasbena, osobito pevska društva, s katerimi Hrvatska obiluje kakor malokateri del naše države. Več jih društev ima nad sto (S. H. P. D.), ki neguje jo glasbo raznih vrst in se celo speci jalizira jo na zborno petje — teh je največ —, komorno glasbo in orkestralno glasbo; seveda imajo manjši kraji tudi svoje tamburaške in čitalniške zbore, ki v veliki ».motnosti pač ne pomenjajo baš mnogo, a nekaj vzgojne sile za zmisel glasbe in za posluh imajo pa le in morebiti tudi za elementarno teorijo. Zelo važne so pa za solidno glasbeno kulturo šole, ki se speci jalizira jo na glasbo. Tu je na prvem mestu zagrebški konservatorij, ki so ga gradili Hrvatje 100 let z neobičajno žilavostjo in smernostjo in ga privedli od malih začetkov do popolnosti. Poleg tega je postala nega petja na državnih, cerkvenih ter privatnih ustanovah in vzgojevališčih obvezna. Od javnih činiteljev se odlikujejo posebno mestne uprave z ustanavljali jem mestni h glasbenih šol, kakor n. pr. Brod, Karlovec, Križevci, Osijek, Petrinja, Senj, Sisek, Valpovo, Varaždin, Virovitica, Zagreb. V novejši dobi, osobito po Kuhaču, je zastavil tudi študij zgodovine in analize. Na cerkvenem polju deluje posebno intenzivno glasbena revija «Sv. Cecilija»; članke in razprave o narodni pesmi je vzela zagrebška akademija znanosti in umetnosti pod svoje okrilje in razen tega je tudi hrvatsko založništvo dokaj živahno z založbo posebnih knjig. Učiteljstvo se izpopolnjuje, rekel bi, od dne do dne, tako da stoji v mnogem pogledu na višini velikih, starih glasbenih ustanov. Za prospeh glasbene umetnosti je torej preskrbljeno za bodočnost. Za to nam je porok tudi n a -rodni značaj ljudstva, ki noče zamuditi nobene prilike, da pride Hrvat v ospred je in poudarja dejstvo svoje narodne in fizične eksistence. — Torej tudi tukaj imamo za bodočnost razveseljive perspektive. (Dalje prihodnjič.) Emil Adamič (Ljubljana): Razvojna smer zborovega petja. Da bomo prav razumeli pojav modernega zbora, moramo poseči daleč v glasbeno zgodovino nazaj, kajti tudi tu velja znana prislovica: nič novega pod solneem. Ako hočemo zasledovati razvoj glasbe pri kulturnih narodih, moramo spoznavati preproste narode, kakršni žive še danes v kulturnemu člo- veku težko dostopnih pokrajinah Afrike in drugih takih krajih. Tam najdemo narode, ki stoje še danes na isti stopnji, ki so jo naši narodi zavzemali v svoji otroški dobi. Seveda je ta stopnja le približno ista, kajti razne potrebe, kli-matične prilike, sosedstva itd. so odločilno vplivale na hitrejši ali počasnejši kulturni razvoj in na smer ter način tega razvoja. Človek je čutil v svojem srcu težko bol, srd, veliko radost. Zakričal je, zavriskal, zastokal, olajšal si srce, zapel tako prvo pesem. Slišali so pesem drugi, ki so čutili v svojem srcu isto, ponovili so jo zopet in zopet in nastala je ljudska pesem. Za vsako ljudsko pesmi jo se skriva teda j posameznik, pesnik. In ko so slišali to pesem drugi, so jo ponavljali, vsi so jo ponavljali. V besedi «vsi» leži značilnost ljudske nesmi. Vsi so jo peli: gospod in hlapec, povel jnik in vojnik, učenjak in pastir, peli so jo v kraljevi hiši in siromakovi koči. Če govorimo o ljudski pesmi, mislimo dandanes pri besedi «ljudsko» na nižjo plast prebivalstva. Stara «narodna» pesem je bila pesem ljudstva kot nacije. Vsebina ljudske pesmi mora biti občečloveška, ljudska. Tn v ljudski pesmi imamo vse: od najvišjega do najnižjega, od pesmi v hvalo Boga do umazane šale. Vendar pa lahko trdimo, da je umazanost, da je blato zašlo v ljudsko pesem pozneje, ko je ljudstvo postalo bolj izprijeno, bolj lahkomišljeno. Naše ljudstvo je v svojem jedru zdravo in njegova pesem je zrcalo njegove duše. Ljubezen in narava, veselje in bolečine. pitje, petje, ples, nedolžna šala. ljudski obredi pri raznih prilikah, zvestoba, tožbe zapuščenih. pripovedovanje, poleg cerkvenega, reli-gijoznega svetsko: vse. kar je ljudstvu blizu, kar ljudstvo razume. V krajih, kjer je začelo cvesti trubadurstvo, viteško, dvorsko ljubavno petje, je začela l judska pesem oolagoma propadati. Umetnjaštvo je izpodrivalo prosto, vaško, podeželsko pesem in to dotlej, dokler ni propadlo z vsem svojim vite-štvom samo. Po tej dobi. torej v časih od 14. do 16. stoletja pa se je razvila ljudska pesem zlasti na zapadli do najvišje stopnje, a je v dobi tridesetletne vojne in pozneje začela znova propadati. V zgodovini evropske glasbe je ljudska pesem poleg gregorijanskega petja največja umetnostna sila. Bila je neizčrpen zaklad, ki so iz njega zajemali največji glasbeni mojstri svoje melodije in jih ne le pretvarjali in razširjali v največje svetske glasbene umotvore, temveč jih uporabljali tudi za cerkveno glasbo najresnerše vsebine. Vsi prvi zapisi ljudske pesmi so enoglasni, kajti liudstvo ni poznalo tedaj mnogoglasja, ki je posledica umetnega petja. Posamezni glasbeniki so to pesem priredili večglasno. ustvarjali iz nje glasbene umotvore, ki so se prepevali v cerkvi in doma. Umetna oblika ljudske pesmi re imela značaj kontrapunktičnega mnogoglasja. Melodija ljudske pesmi, napev. je bil tenor, cantus firmus. ki so se okoli njega v umetnih linijah vili drugi glasovi. Mnogokrat se je ta napev izgubil v glasovni zmešnjavi, še večkrat pa ga je komponist po svoje ali skrajšal ali raztegnil. Napev je bil samo materijah ki ga to komponist po svoje obračal. Te tri-, pozneje četvero-glasne umetno prirejene ljudske pesmi so bile zelo težke. Pevska umetnost pa je bila v tistih časih, ko je ni še izpodrivala instrumentalna glasba, na višji stopnji kakor dandanes. Vsak lep glas se je šolal že iz otroške dobe za cerkveno ali posvetno petje. Tehnične težave teh mnogoglas-nih in zelo priljubljenih pesmi niso bile nikaka ovira za pevce, ki so bili mnogo bolj izvežbani kot dandanes. Melodija, kakor rečeno, je ležala v srednjem glasu, takozvanem tenorju, ki je bila tem pevcem vsem znana. Izmed vseh drugih glasov so jo slišali, kakor sliši n. pr. naš gorenjski, ali koroški fant glavni napev drugega glasu, kadar sam poje «črez». Svetska glasba 15. in J 6. stoletja je tedaj imela pevske zbore, ki so zlahka premagovali najtežavnejše kompozicije. Po obliki in načinu izražavanja se ta svetska umetna glasba ni mnogo razlikovala od tedanje cerkvene glasbe. Vse prejšnje preprosto ljudsko petje se je moralo tej umetni zborovski glasbi umakniti. To glasbo imenuje glasbena zgodovina vokalno komorno glasbo, Pesmi pa, prirejene na mnogoglasni kontrapunk-tični način, mudrigule. V mudrigulu se muzikalni duh ljudske pesmi združuje z umetno poezijo. Prava domovina madrigalov je Italija. Od tam je nastopil madrigal svojo zmagovito pot v 15., zlasti pa v 16. in v začetku 17. stoletja po vsej pojoči Evropi. Najstarejša zbirka madrigalov je iz leta 1555. Mnogo zaslug za madrigalno petje in glasbo imajo Wil-laert, Nizozemec Arkadelt, najznamenitejši je Marenzio, dalje Gesualdo, knez v Venosi, Lasso, Palestrina, naš Gallus itd. V 17. stoletju pa se je madrigal moral počasi umakniti enoglasni pesmi s spremljevanjem in novim oblikam komorne glasbe. Nepregledno število madrigalov je bilo znak močno razvitega zborovega petja v domu in družbi. Koncertov v zmislu današnjih prireditev takrat niso še poznali. Peli so v malih družbah s številčno zelo omejenim, a izvrstno šolanim zborom. Takih madrigalnih zvez imamo v Italiji še dandanes mnogo, istotako v Angliji, dočim so se morali v Nemčiji, Švici in v deželah, odkoder so sprejemali to nemško kulturo, madrigalni zbori umakniti «Liedertaflu» in smeri, ki jo je ta začrtal. Preden pa je prišlo še do tega, je glasba odločno krenila iz polifonske smeri srednjega veka, ki je bila skoro izključno vokalna, k novi instrumentalni glasbi z novodobnimi harmonskimi pridobitvami. Svetsko zborovsko petje je na novi podlagi ustvaril Händl s svojimi orutorijskimi deli, dalje Haydn in drugi. Pri teh oratorijih so morali sodelovati masni pevski zbori, ki jih do tedaj ni bilo. S temi deli so v Nemčiji zrasla pevska društva: 1. 1790. Berlinska «Singakademie», 1. 1800. v Lipskem in Stettinu, 1. 1802. v Dresdenu itd. Posameznim takim zborom, ki so šteli vendarle zelo omejeno število pevcev, ni bilo mogoče izvajati oratorijev Händla ali Haydna. Zato so se združevali iz večjih krajev. Tako je nastala leta 1800. prva glasbemi zborovska svečanost. To je bil začetek živahnega zborovskega dela, ki je značilno za 19. stoletje. Dočim pa je velika zveza takih zborov imela namen omogočiti reprodukcijo znamenitih kompozicij slavnih mojstrov, je ustanovitev moških zborov čisto slučajna in ima čisto druge, rekel bi, neidealne vzroke. Predvsem so bili ti vzroki družabnega značaja. Po francoski revoluciji je meščanska družba zrasla v silno moč, ki je hotela imeti svojo družabno zabavo. To je bila široka družba, ki ji komorna glasba, preračun jena prej le na omejeno število glasbeno naobraženih ljubiteljev, ni mogla več ustrezati. Prešla je tudi iz doma v koncertno dvorano, iz rok ljubiteljev v roke poklicnih glasbenikov. Pevska društva pa so dala širokim, glasboljubečim masam priliko udej-stvovanja. Predvsem pa je bil vzrok moškim zborom v družabnosti in veselem posedanju za vinsko mizo brez dam. Štiri in dvajset pevcev berlinske «Singakademie» si je 20. decembra 1808. leta pod predsedstvom Zelterja prvo nadelo ime «Liedertafel». Edini namen te zveze je bilo veselo posedanje in zabava, kakor že prej v Angliji ustanovljeni «klubi». Berlinska «Liedertafel» je našla kmalu mnogo posnemovalcev. Ti ljudje niso bili bogvekako glasbeno naobraženi, zato so skladbe, pisane za nje, lahke, družabnega, predvsem veselega, bodisi navduševalnega ali pivskega ali ljubezenskega značaja. Peli so jih običajno a vista zase in za svojo družbo kot diletantje za ljudi, ki tudi o glasbi niso imeli širokih pojmov. I o severnonemško gibanje je nastalo istočasno kot južnonemško-švicarsko. Nageli je leta 1805. osnoval v Ziirichu «Singinstitut», s katerim je hotel izvajati dela Handla in Bacha. Ker pa je Nageli, brihtnejši kot Berlinci, spoznal važnost petja za ljudsko maso, saj je bil sam učitelj petja na ljudskih šolah, je osnoval moške zbore, ker so mobil-nejši, z namenom, da širi glasbo med najširše plasti ljudstva. Moški zbor je tedaj v Švici stal takoj na stališču razširjanja glasbene kulture, dočim se je moral severnonemški do te stopnje iz družabnosti šele izluščiti. Pri nas pa je služil izpočetka narodni probudi, katere sredstvo je bila družabnost. Moški zbori so se po mestih in deželi mogočno razvili: Nageli je leta 1854. smel s ponosom reči, da šteje Švica 20.000 moških pevcev. Sedaj jih je čez 80.000. V Nemčiji so se začela pevska društva zd ruzevati v zveze, v župe itd. Po nemškem vzorcu so nastala pevska društva v Belgiji, deloma v Franciji, Ameriki, v Estoniji. Kurlandiji, na Finskem, pri nas, na Češkem itd. V tem zmislu pevskih društev pa ne pozna Anglija, Italija, Španija, Rusija. Muzikalni razvoj moškega zbora kaže tri peri-jode. Najbolj razveseljiva, ker zdrava in naravna, je prva. Domovina, narava, prijateljstvo, navdušenje itd. so vsebina oblikovno preprostih kompozicij te dobe. Po letu 1848. pa se začenja tekmovalno petje. Te tekme naj bi bile nekak analogon k tekmam mojstrov pevcev srednjega veka. Častihlepje je bilo pri tem glavni motor. V resnici pomeni vsaka taka tekma s častnimi darili izpod-badanje čuvstev, ki z idealizmom nimajo nič skupnega. V umetniškem oziru najhujše je to, da mora vsako pevsko društvo skušati, da «zmaga». Zato izbira «efektne» pesmi z «efektnim» izvajanjem. Ta zunanjost je največji sovražnik resnične, plemenite umetnosti. Se hujše je bilo po letu 1870., ko so naši narodi prišli deloma do svojih pravic. Vsled nacijonalne blaginje in vsled rastočega tiacijonalnega blagostanja je nastala nesrečna, materialistična peri joda. Vsa družba je koketirala le z zunanjostjo; efekt, nedarovitost, blesteča površnost-je nadomestila umetnost. Lite- ratura za moški zbor tedanje dobe kaže plitve, sentimentalne tekste, burleskno kouiiko, mrmrajoče glasove, igračkanje z glasovi, grobo glasbeno slikanje, zunanji efekt v prednašanju itd. Preprosta pesem se mora umakniti izumetničenim stvarem. Dinamika se giblje v ostrili kontrastih, vsebina je duševno in glasbeno omejena. Razen domovinskih, navduševalnih, lovskih in pivskih tekstov je le malo takih, ki bi opravičevali kompozicijo za moški zbor. V resnih glasbenih krogih so kmulu spoznali, da moški zbori v opisanem zmislu ne le niso umetnosti v prid, ampak celo v kvar. Omejenost tonskega obsegu, enoličnost zvočne barve, ki je moškemu kakor ženskemu zboru žal usojena, so skušali zabrisati z orkestralno pisavo glasov, to je z gibanjem glasov v akordnih in tonskih postopih, ki so za instrumente igrača, za pevce pa nenaravni. Naravne meje glasov se prekoračujejo. Tenorji ne pridejo iz glavjega registra, basi ne iz mrmranja. Vse to pa je naravna posledica obogatitve na polju novodobne harmonike in zahtevanega glasbenega napredka. Zato so glasovi, ki zahtevajo povratek k preprostosti in naravnosti moškega zbora vedno številnejši. Moški zbor ne more vršiti več iste naloge, kot svoj čas. To pa tudi ni mogoče, kajti prilike so danes drugačne, kot tedaj, ko je bil moški zbor v razcvetu, duh časa je drugi. Dandanes ima žena isto pravico v javnosti kot mož. Zato so na mestu sedaj mešani zbori. Ženska pesem obdrži laže, ona je ne poje samo v društvu temveč tudi doma, svojim otrokom. Seveda je «zabava» v moških zborih bolj neprisiljena, svobodnejša in to je vzrok, da se marsikateri moški zbor tako težko odloči za preureditev v mešani zbor. Mešani zbor pa je tudi zmožen izvajati vsled prožnosti in obsega ženskih glasov veliko bolj umetne pesmi kot moški. Vendar pu tudi ta ni kos marsikaterim zborom, kakor jih nudi polpretekla in sedanja produkcija, ki se je držala v veliki meri instrumentalnega glasovnega stavka. Pogoj je torej resnični vokalni stavek, ki se lahko povzpne do najvišje umetne linije. Ta pa se ne more doseči v akordno-homofonski obliki. Moderna zborovska literatura je krenila na polifonska pota. Komponisti so se spomnili starih madrigalov, nekdanjega umetnega petja, kjer so prišli glasovi do polne veljave, kjer se je pevska umetnost kazala v najsvetlejši luči vpo-števajoč izvrstno vokalno šolo pevcev lepih glasov, umetno glasbo. Zveza z madrigalnim stilom je bila v srednji Evropi pretrgana dve in pol stoletji. Ker pa mase, številno močni zbori vsled raznolič-nosti glasov, neenakomerne glasbene naobrazbe članov, različnosti naziranj itd. niso več zmožne izvajati to ekskluzivno, le omejenemu številu ljubiteljev in poznavalcev dostopno glasbo, zato prehaja uloga izvajanja iz rok velikih zborov na male zbore, ki jih imenujemo komorne zbore. Tudi glasba zanje je a capella zborovska glasba v komornem stilu. Pogoj za ustanovitev komornih zborov je visoka muzikalnost pevcev, izvrstna pevska šola, enakost barv, enakost splošne naobrazbe. Zato tak komorni pevski zbor ne more šteti večjega števila pevcev. Najidealnejša je dvojna do trojna zasedba posameznih glasov, tedaj za peteroglasne pesmi (ki se zaradi novodobnega har- monskega bogastva v peteroglasju slišijo najlepše) po dva soprana prva, po dva druga, dva alta, dva tenorja in dva basa. Ako so ti glasovi izvrstno vpeti, šolaui, ne solistično pobarvani, dosega dirigent z njimi sijajne uspehe. Loti se lahko s tem številom pevcev najtežjih kompozicij, pisanih za tak intimen zbor, ogibati pa se mora seveda skladb, ki so namenjene masam, komorni zbor lahko izvaja skladbe najrazličnejšega značaja: od homolon-skega stavka do absolutne polit oni je, od starinskih, za masne zbore komaj izvedljivih Gallusovih, ali Palestrinovih madrigalov do najmodernejšega zbora. Kaj zamore tak zbor izvajati, sem slišal letos pri komorno-glasbenih izvajanjih v Donau-eschingenu. Za oči neizvedljive partiture je pel izlahka, ker so bile pisane v poli tonskem stilu, v logičnih glasovnih linijah, četudi so te tvorile istočasno pete za preprostega, srednje glasbeno na-obraženega poslušalca najekstremnejše kakolo-nije. Ako je skladba pisana tedaj v logičnem vokalnem, linearnem stavku, pevec ne pade in ne uhaja kvišku niti pri najbolj zavitih glasovnih zmešnjavah, pri najtrših disonancah, kakor so na primer vzporedne velike in male sekunde ter septime. Veliko težje izvedljivi so homofonski, na akord ni bazi pisani stavki. Novi zborovski stil bo primoral naše pevske zbore, da bodo število pevcev reducirali. Obdržali bodo le malo število najbolj izvežbanih pevcev, ki si bodo po barvi glasov in svoji pevski izvežbanosti enaki. Komponisti bomo morali zapustiti izhojena pota masnih zborov. Naravna posledica moderne glasbe je vedno ožji krog razumevajočih in, logično, tudi izvajajočih. Velika, oratorijska dela pa bodo izvajala vsa ta komorna zborovska društva, kakor mi jih v duhu kaže bodočnost, skupno. Ti madrigalni zbori, kakor jih imajo Nemčija, Francija, Italija in Anglija v najnovejšem času vedno več, bodo izpodrinila prav kmalu velike zbore. To pa bo olajšalo tudi študiranje programov, razvoj literature, razbremenilo pevovodje, omogočilo večje število koncertov, pospeševalo vzdrževanje društva, dvignilo glasbeni nivo vsega naroda. Prof. dr. P. Kozina (Ljubljana): Gregor Riharjeva „Strunam", (Prispevek k slovenski glasbeni zgodovini.) Pred nedavnim sem v «Jutru» pojasnil, da je znana otožnica «Vigred se povrne» skladba Andreja Vavkna, ne pa Škrbinčeva. Sicer ni prineslo «Jutro» moje popolne razprave, ker jo je gospod urednik izgubil, temveč samo izvleček; ali že po navedbi najvažnejših faktov je spoznal lahko vsakdo pravilnost moje trditve. Prav tako kakor je «Vigred» priljubljena žalo-stinka, tako je znana tudi vsem pevcem biser slovenske pesmi «Strunam», ki jo pripisujejo po krivici Kamilu Mašku. Avtor te pesmi je brez dvoma naš najslajši melodik Gregor Rihar in ne Kamilo Mašek. Že ponovno sem imel na sporedu «Strunam» kot skladbo Riharjevo, a nikdar se ni noben glasbeni kritik upiral moji trditvi, dasi je splošno mnenje, da je omenjena pesem Maškova. Tu hočem zdaj navesti vire, ki dokazujejo mojo trditev, da je «Strunam» skladba Riharjeva. Omenjena pesem je izšla, kakor je meni znano, v petili izdajali. iNajprej v 3. zvezku i. izdaje »Grlice», drugič tudi v 3. zvezku nove izdaje »Grlice», tretjič v 5. zvezku *Grliee», četrtič in petič pa v pesmaricah Glasbene Matice leta 1897. in 192^. V prvi izdaji («Grlica», 3. zv.j ni pri pesmi označen noben avtor, v 5. zvezku «Grlice» nove izdaje je komponist Gregor Rihar, v 3. zv. «Grlice» je «Strunam» navedena med napevi Kainilu Maska. Maska pa navaja tudi Glasbena Matica v obeli izdajali za skladatelja «Strunam». Da bomo mogli pravilno presoditi v tem vprašanju, ogledati si moramo najprej zadnji dve izdaji v pesmaricah Glasbene Matice. V obeh izdajah je «Strunam» popolnoma enaka. Pisana je v Ls-duru tako, kakor jo pevci danes običajno pojo. Tudi v vseh treh izdajah «Grlice» je pisana v Ls-duru, vendar pa v več ali manj različni obliki od te pri Glasbeni Matici. Prvič je izšla «Strunam», kakor omenjeno, v 3. zvezku 1. izdaje «Grlice» na strani 14. Letnica izdaje ni nikjer napisana, na vsak način pa spada «Grlica» v čase po ustanovitvi «Slovenskigu Družtva» leta 1848., ker to društvo jo je izdajalo. Na ovitku je naslovna stran in se glasi: «Slovenska Gerlica. Venec slovenskih pesem na svitlo dan od Slovenskiga Družtva v Ljubljani. Tretji zvezek. Kamnotis pri Egerji.» Med okraski stoji ime A. Tavčar, kar skoro gotovo znači pisca tega zvezka. Prva stran pa ima na vrhu znani moto: «Slovenska gerlica v domačim logu milo poje, Povabi spevati drage brate, drage sestre svoje.» («Drobtinice.») V sredini je slika velike harfe, ovite z lipovim vencem, spodaj pa je navodilo: «Čvetirospev za dva možka in dve ženski ali razstavno. Čvetirospev za same možke ali same ženske ali sostavno.» V tem zvezku je deset pesmi, vse so prirejene za petje s spremljevanjem klavirja. Pod številko 7. je na str. 14. «Strunam», na levi: «Besede Dr. Prešerna», na desni imena avtorja — ni. Pesem je pisana v Es-duru, tempo: Počas., sostavno. V skoraj isti harmonizaciji, kakor je natisnjena v pesmaricah Glasbene Matice, le da so vsi štirje glasovi pisani na eni sami črti, medtem ko je klavirska spremljava pisana na dveh črtah. Desna roka igra lomi jene akorde v osminkah, leva pa samo osnovne tone akordov; srednji del ima v desni roki triole. Pesmi, natisnjene v «Grlici», so proizvajali na različnih «Besedah». Da so se pa morale navdušenim poslušalcem izredno priljubiti, nam priča dejstvo, da so bili prvi trije zvezki «Grlice» kmalu razprodani in jih je Blaznik založil in natisnil drugič kot «Nova izdaja». Oblika je nekoliko manjša od prvotne, izpeljava pa veliko ličnejša. Loči se že ovitek z naslovom: «Gerlica, venec slovenskih pesem. Vredil J. Fleišman. Nova izdaja. III. zvezek. Cena 50 krc.» Na prvi strani — naslovni — je narisan iz vinske trte zvit okvir, ki nosi na vrhu trak z motom: «Slovenska Gerlica v domačim logu milo poje, Vabi spevati drage brate, mile sestre svoje», spodaj je lična lira, pod okvirjem pa «Založil in natisnil Jožef Blaznik v Ljub-l jani». Tretji zvezek te «Nove izdaje» ima vse pesmi prve izdaje, a brez spremljevanja klavirja. Do- dana je še 11. pesem «Zvečerna» J. Fleišmana. Pesmi niso numerirane kakor v 1. izdaji, a karnno-lisk je tako ličen, da bi bil vesel, če bi bile vse današnje izdaje take. «Strunam» je natisnjena na 15. strani in na desni je ime avtorja: «Napev G. Riliar ja». Pesem je v tej izdaji prav ista kot v izdajah Glasbene Matice, le v 22. in 23. taktu je postopek glasov nebistveno izprenienjen. Ko je omenjena izdaja izšla, sta živela še oba: Rihar in Mašek. Ali je mogoče, da bi poštenjak Rihar zapisal pod tujo kompozicijo svoje ime? V 5. zvezku «Gerlice» pa je «Strunam» natisnjena še tretjič, in to leta 1859. v kamnotisku lilaznika. Kdo je založnik, ni omenjeno. Ovitek ima napis: «Slovenska Gerlica... Napevi od Ka-mila Maška.» Pod 1. številko je natisnjena «Strunam». Sostavno za četeri glase, ali pa samo za en glas in Pianoforte. Četveroglasni stavek se po melodiji in harmoniji razen na par mestih sicer ujema z «Riharjevim napevom». Ali postopek glasov je na več ko 40 mestih izpremenjen, je pa gotovo slabši kot v «Riharjeveni napevu». Prireditev za samo en glas in Pianoforte iinu v desni roki melodijo, v levi pa spremi jevanje v lomi j enih akordih. iz omenjenega je razvidno, da si lastita avtorsko pravico «Strunam» Rihar in Mašek. Vprašanje je, ali ima pesem kake znake, ki bi se po njih moglo presoditi med enim in drugim. Spominjam se epizode iz svojega dijaškega življenja, ko smo pri neki novi maši pozabili note za Tantum ergo. Nismo dolgo ugibali, ko nam je naš pevovodju zaklicul: «Kar Strunam zapojmo!» In zapeli smo Tantum ergo na melodijo «Strunam». Po obedu je prišel domači župnik k pevcem, zahvalit se za petje; obenem je vprašal, čigav je bil Tantum ergo. Seveda si nismo upali priznati svojega greha in smo dejali, da ne vemo, kdo je komponist. Župnik je pa dejal: «Meni se pa zdi tako znan in zveni kakor kaka Riharjeva pesem.» Tudi meni se zdaj zdi, če si zaigram «Strunam» tako, kot je pisana v prvotni izdaji za štiri ženske glasove, kakor bi slišal kako Riharjevo Marijino pesem, peto pri majskih šmarnicah v uršulinski cerkvi. Pa tudi Riharjev «Novi mašnik», zlasti srednji del: 0. septembra 1.1. v društvenih prostorih intimen večer na čast virtuozu Zlatku Balokoviču. Prednašalo je skladbe Gotovca, Štolcerja, Odaka in Mokranjca; pred kratkim pa je izvajalo na cerkvenem koncertu slovito Palestrinovo «Missa papae Marcelli». Prvo hrvatsko pjevačko društvo Zora iz Karlovca priredi koncertno turnejo po državi. Otvorilo jo je s koncertom v Zagrebu dne 4. decembra. Na sporedu ima najnovejše hrvatske zborovske skladbe. Zbor je nenavadno visoko dvignil njegov pevovodja David Meisel. Glazbeno društvo intelektualaca v Zagrebu namerava na svojem prihodnjem koncertu izvajati dela Rimski-Korsa-kova in S. Tanjejeva. J. A. G. D. «Mladost» u Zagrebu priredjuje ovu sezonu nekoliko turneja sa svojim jubilarnim programom mladih jugoslovcnskih kompozitora (Gotovac, Grgoševič, Matetič. Tajčevič). Zadnjih dana novembra je išla u Split. Šibenik i Sin j, a u novo j godini posjetiče Ljubi janu i Maribor. Pevsko društvo «Hlahol» v Plznu priredi 15. t. m. pod pro-tektoratom dr. Branka Lazareviča in umetniškim vodstvom dirigenta Františka Krof te jugoslovanski koncert s sporedom skladb Milojeviča, Matza. Dugana, Konjoviča. Hri-stiča. Dobroniča, Mokranjca, Lajovica, Ravnika. Adamiča in Prelovca. Zanimanju odličnega bratskega društva za jugo-slovensko glasbo čast in priznanje! Dopisi. Novo mesto. V nedeljo 3. oktobra t. 1. je priredilo ljubljansko pevsko društvo «Slavec» v novomeškem «Narodnem domu» vokalni koncert. Petje je vodil društveni zborovodja g. Josip Brnobič. Novo mesto je bilo v zadnjih letih revno na pevskih koncertih. Pred letom dni ustanovljeni pevski zbor tukajšnje Glasbene Matice je to vrzel deloma zamašil, vendar je vokalni koncert kljub temu še vedno posebnost za Novo mesto. Zato je «Slavec» prav storil, da je prišel dramit za- spano ali vendar meščanom toliko priljubljeno dolenjsko metropolo. Novomeščani hudo radi poslušajo petje in godbo in so silno navdušeni, če kdo leno zaigra ali zapoje. pa vendar ob koncertih komaj pol dvorane nanolniio. O tem se je mogel tudi «Slavec» prepričati. Vendar bilo. kakor nač bilo — koncert se je vršil, še poprej se je šel zbor poklonit manom velikega glasbenika Antona Foersterja. Zapel je na grobu v moškem zboru dve pesmi in položil na gomilo venec svojemu častnemu članu. Na sporedu koncerta je bilo pet narodnih pesmi iz raznih krajev Jugoslavije za mešani zbor. dve češki (Suk in Dvorak) za ženski zbor s klavirjem, triie solospevi za tenor in štiri umetne pesmi zopet za mešani zbor. Program sam je nudil torej dovoli raznolikosti, vendar smo imeli vtis precejšnje enakomernosti. Temu je bilo krivo izvajan ie, ki je natezalo kompozicije na isto kopito. Zbor ne doživlja, pevci ne žive s pesmimi, zato je vsa tehnika zbora, ki je znatna, lepa. a dolgočasna lunina brez jedra. Vedno smo pričakovali, kda j nas bo zbor z viharno močjo potegnil za seboj, pa smo se le vedno morali zavedati, da sedimo v dvorani pri običajnem koncertu. Zbor razpolaga s 40 pevskimi močmi — dovolj, da ie lahko kos svoji kočljivi nalogi. Vendar je občutno pomanjkljiva izenačenost glasov. Dočim je sopran razmeroma lep in preeei močan, je alt šibak, se preveč sili in je zato rezek. Zlasti treba več pozornosti posvetiti tenorju, ki ne intonira čisto in ie slabo upet. Bas ie dovoljno zaseden, le glasovi so ne-šolnni. To bi se seveda več ali mani moglo trditi o vseh glasovih. Zato ie večkrat trpelo pravilno dihanie. ki je odločilne važnosti za lepo petje in izgovoriavo vokalov. ki so bili včasih hreščeči. Zbor je. kakor se zdi. v sedanjih pevcih mlad in preživiia detinske dneve. Toda pogoje za napredek ¡n razvoj ima. le izvrstno discipliniran, pazi na pevovodio ter konsonante in deloma vokale iasno izgovarja. Vse točke 1« odpel brez not. To so znaki, da je mnogo sile v njem. V bodoče mu bo zlasti še paziti na izobrazbo glasov, pravilno dihanje, dinamiko (crese. in decresc.) in posebno na to da bo pesem v zboru živela. Če bo to dosegel, kar mu iskreno želimo, ga bomo prišteli med naše najboljše zbore. Da ima g. Banovec mehak in prijeten glas. smo že čitali. To moramo zopet potrditi. Le žal. da smo pogrešali tudi pri njem. kar pri zboru: življenja, ognja. Zdi se nam tudi. da nastavlja preveč skozi nos. Občinstvo ie bilo z njegovim netjem zelo zadovolino in ni štedilo z aplavzom. Navrgel ie še eno pesem. Spremljal ga ie zelo diskretno, kolikor je bilo na tem klavirju (ki ni klavir, temveč stara škatla) možno, g. M. Lipovšek. «Slavcu» se za koncert, ki nam ie z niim nudil len večer, zahvalili jemo in se priporočamo, da nas kmalu zopet obišče. Morda bo takrat v Novem mestu že več zmisla za koncerte. M. P. Guštani. Naše pevsko in glasbeno društvo ie priredilo dne 9. septembra 1.1. na Preval jah lep koncert. V moškem zboru smo oeli V. Klaiea «Svračanje». T.Kocjančiča «Le nocoj še lunca mila». Vande «Slovo» ter luvanca «Pastir ja» in F. Adamičevo «Kmečko pesem», v mešanem zboru pa dr. Sehwaba «šp eno». 1. Ocvirkovo «Moia pomlad» ter J. Klemenčičevo «Pust». Na vzporedn so bile tudi solovske in orkestralne točke. Koncert je bil dobro obiskan, čistega dočikn le 329 Din. ker nam ie davčno oblastvo poleg običainih 15 % odtegnilo še pri vsaki vstopnici 2 Din za poplavljence. Če bi bil vsak nevec društvu podaril 10 Din. bi imeli ravno toliko premo-ž"iiia in bi si bili prihranili polletni trud z vaiami. Prosimo Vas. da podrezate pri naši organizaciji T- P. S. za intervencijo na ministrstvu prosvete. naj se vendar ukine državni davek na koncerte, sicer bomo zlasti pri nas na meji izgubili vesel je do dela. Pevovodja Močnik. (Op. uredn.: Vse tozadevne dosedanje intervencije so bile brezuspešne, ker odloča edini finančni minister.) Gorica. Po dolgi suši. ki so jo povzročile skladbe modernejšega kova, mi je bila zadnja številka Vašega cenjenega lista zelo dobro došla. Mnenja sem. da se mora revija, ki je namenjena propagandi zborovega petja, ozirati v prvi vrsti na potrebe pevskih društev na deželi, ne pa le na spodobnosti par boljših društev v glavnih mestih. Za deželo mo- ramo skrbeti, a najmanje ji koristimo z objavljanjem ultramodernili zborov. Slovenci smo še premajhni, da bi si mogli dovoliti revijo najmodernejše smeri baš za zborovo petje. Privoščil bi skladateljem, ki nagrmadijo v svojih skladbah nebroj težkoč, da bi te skladbe tudi sami naštu-dirali s pevskimi zbori. Prepričan sem, da bi potem revidirali svoje delovanje in bi drugače pisali. Nisem reakcijonarec, za nemško ali bolje rečeno židovsko moderno glasbo se pa le ne morem ogrevati. Ozrite se torej večkrat na nas, uvrstite v «Zbore» tudi lažje pesmi, ki nam bodo dale veselja v teli težkih časih, ki v njih živimo. — Pevovodja. Operna in koncertna kronika. Ljubljanska opera je v prvih mesecih letošnje sezone krepko zastavila svoje sile in je v razmeroma kratkem času nudila lepo število dostojno vprizorjenih, z veliko marljivostjo ansambla naštudiranih in častno izvajanih opernih del. Repertoar: Verdi «Othello» (novost), Wagner «Tann-hauser» (novost), Musorgski «Boris Godunov» (novost), Ros-sini «Seviljski brivec», Leoncavallo «Gluinači», Mascagni «Cavalleria rusticana», Smetana «Prodana nevesta», Verdi «Aida», Mozart «Figarova svatba», d'Albert «Nižava», d'Albert «Mrtve oči». Bizet «Carmen», Halévy «Židinja» (novost), Kalman «Grofica Marica», Strauss «Terezina» (novost). Prihodnje novosti: Verdijev «Ples v maskah», P. H. Sattnerjevn «Tajda». — Pri pultu se vrstijo direktor Polič in kapelniki Balatka, Neffat, Štritof in dr. švara. Večino vprizorjenih del je režiral Knittl, ki je kot rutiniran režiser in velemuzikalen pevec močna opora ljubljanski operi. Nje stebri pa so odlični solisti in solistinje: Betetto, Thierry jeva, Lovšetova. Holodkov, Žaludova, Čaletova, Rumpelj itd. Tenorsko vprašanje rešujejo Knittl, Banovec in zadnji čas z uspehom Kovač, dočim Orlov ne ustreza. V manjših partijah nastopajo zadovol jivo in z vidno ambicijo: Ribičeva, Potučkova, Ramšakova, Mohorič, Šubelj. Perko itd. Zbor in orkester sta povsem dobra. Sezona se lepo razvija in obeta lepe uspehe; izredno zanimanje je vzbudilo gostovanje slavnega barito-nista S. Zalevskega. Popolnoma neupravičen je bil napad g. Ž. v zagrebškem listu «Morgenblatt» na ljubljansko gledališče. Narekovala ga je bržčas zavist nad uspehom lanske turneje ljubljanske opere po Dalmaciji ali pa popolno nepoznavanje naših razmer. Če bi imela ljubljanska opera toliko državne podpore kot beograjska ali zagrebška, bi lahko nanjo privabili vse slovenske odlične pevske moči: Rijavca, Križaja, Šimenca, Primožiča itd. in g. Ž. naj le pomisli, kako bi v tem primeru izgledala zagrebška opera! Ljubljančani smo z našo opero v danih razmerah lahko zadovoljni po vsej pravici. Prvi intimni večer v ljubljanski operi. Namesto doslej običajnega sinfoničnega koncerta v proslavo obletnice osvo-bojenja češkoslovaškega naroda je opera priredila zanimiv komorni koncert, na katerem smo mogli spoznati Leoša Janačka «Dnevnik človeka, ki je izginil brez sledu» za tenoi (Knittl), inezzosopran (Thierryjeva), ženski tercet in klavir (Balatka). Žaludova pa je zapela pet slovaških pesmi v priredbi Mikulaša Šnajder-Trnavskega. Škoda, da je bil prelep večer sramotno slabo obiskan. t Franjo Bučar. Režiser ljubljanske opere, upravnikov tajnik, nadzornik opernih vaj, bivši operni pevec v Bratislavi, Olomucu, Leipzigu, Darmstadtu, na Dunaju in režiser na raznih nemških odrih je minuli mesec nenadoma umrl sredi dela za našo opero. Simpatičnemu kulturnemu delavcu časten spomin! Zagrebačka opera. Polovinom prošle sezone zapalo je za-grebačko «Narodno kazalište» uslijed političkih prilika u jaku administrativnu križu. Upravnici i direktori padali su i mijenjali se svaki čas, pak i danas možemo jednako još govoriti o nekoj latentnoj krizi, i ako je upravno osoblje konstelirano ovako: upravnik g. Julije Benešic, direktor drame g. Tvo Raie, a direktor opere g. Fridrik Rukavina. — Uza sve te unutarnje trzavice. pojačane vječnim financijal-nim pitanjem državnih kazališta, zagrebačka je opera uznastojala uzdržati tempo svog ozbiljnog rada. Prošlti sezonu završila je dostojno savršenom izvedbom treče opere M. Musorgskoga «H o v a n š č i n a». U ovoj sezoni je reduciran orkestar od 75 na 60 ljudi, pak je time oteščan paralelni rad opere i operete. Ovogodišnja sezona započela je intenzivnim radom paralelnim študiranjem raznih djela. od kojih je vec izvedena repriza potpuno na novo opremljene Verdijeve opere «K r a b u 1 j n i ples», a početkom novembra dolazi Wagnerov «IT k 1 e t i TTolandez». Od noviteta iznijeee se opera Puccinijeva «Tr i p t i h o n», baleti «P u 1 c i n e 11 a» od Stravinskoga i «La G i a r a» od Caselle. dok ce cijeli rad biti koncentriran oko izvedbe Wagnorovor>. ) ?a*¿l¿fS!f¿r>fr. yj/¿T>HO. S/^ava/jnimOj ycCj laAko. ziöc. A/oski fii^ zbor aeli ¿•osjjex I iva/mimo, GLe_ vccj ¿añA ? t Z* 'dóli\lákno. $ y jl m mm ¿etfij-ko ?7o : ' _ Wm vo2j¿íc?7/í x-foc, * $ J>T Jr £5 M i 7zeko7z'Jea zctdr^č. • r čajste voefejzuè z . £ .f Zrezcle. ce zcz>~ J 11 Jjh JLM ¿niKtz/clñbfetítAjkt < noč. t I M f -f^T^ '/V _ J O ZI Vb ?T2Zj?/jCt J0aj P.r r yrWP h Y r~ VyziÈ rode . jo: snï. ray j de^ &¿ need Če_bcfiZuzfrbo/jSr-rG-P' 7 Y Y Pi m m r~prr ¿rečo: "Sreča.'"»Sreča'." ttOÇ, zzoCj ¿aJzJzc Tioč, ¿czfrjzo J. -T %,/ ^ (/ h_Ao 7ioo?ah —- SiOTioZhhkonoc / 7o. JT. ¿ef/Uk, s?. J&, b. JVosÁl fíe, f>el¿?i /'o PELIN ROZA. f övt? &/zo ÚLo ¿Cl¿'. ) jL_Jl (Jvîf'ua. ) i ¿ce ore¿y& J-3 vojs/ezl ž>o ve>. -Zs/izbtco C?£>Ó¿S o. J> J J> J> gromfcon/enoj grs'omkostferu) Y>o 'osn/eo njeriOj y ¿o bo gr—- rnelq, A? __ ^ K P F 1 p p -z. ¿ali h z.U. _ _ s¿_je/j Jofjttejjof/Tte, . /Jie,\ pesem ¿e zaziž>Z/t » rrrzi. ¿e A xct x¿¿y¿/e v mt-¿e> ■sai\/e'j _ -/S0C4J L-a¿¿. fyes* iz^î/z-Tze poco rez//. O tyem-frAne^ /oJe ¿7izc?¿Ac £ tnzeûSti z. ra V rail" *2¿T' ri ~ 19&6. POVALJENA TRAVA. (Aíctrod.no be^&dîlo.) jSmiZJPdctJZiič (yi/iiAZjci na. ) leset ni I -J» ^ y J) (ftj ^ 11 > "Ï i snf " n y -fr f) v ^¿Ptjoa, mo/Os A/czrOj H y p p ¿i-pct, mo/cOj M'- Lft-,-- )\ijfi\ f^A- / fifc. g -Li-v- rrrri ? $ ? v J> i> J> j) Ado /?o_ J i-JÜ * p Ï V p po Zt- vu^cZi p p b f» —=- _- -_ __- --1—F—K r ^poro rž $ à j^JO J) S >J J J*; i PtfP Črct r nt m Uft-pco moja. .AAA j> TTioij ¿Var-e^ Z i /XZ aio/u AA J)" i? É /T^j/ T 'VdsfM.'*. UM V p p P Tfitn-^ i=F I- < ±4 . «ž /O ft v C r=f= po b p. f 1 m j h ifi N ' JUTZOJ ic — t i) . v . # 2- ---- rtf. t m L h ^ -"ye— p—w— ►-L »- n Ju u — E-E-E- ? - > > >, J. letnih, s fr. a. CRN MOZ. (Sßctrio ¿tCosovei.) -Afe&ctni rrif ¿t. > . hfî ih T" 4. S Per" (Z/¿fri/cc.) J mi>j>& p p p mm ««m ¿¿wruy u u 2 ¿za'j'jjrarjiö. O zeA il* i ÏÀ ^A-iáro. |J J> Ji Kh -K-- k-S— r— Pnn Z3 ■ I J> ■ rnm ) J (fEf^* y v -i- rAavtj h H J N ^- a, < 5—^ íe J*o H* . ÁPCÍ^CL^ (¿1 */-.£<<■ —-¿-- '¿O Ji H > Moi se ssn&fej ftp* ~ctzmnzfe o^ . ¿tfjzse-sme/é ¿Ifozsesjne/v pjxtrsfadfo. hj&sizrfatisi « ai'ù " . ^Ž^^/P ncc„ 1326' odlikovctrva, s&Zctc&cc. L UNA in ZVEZDE. ftfesani z&or. 'Lftt ift—fr —]-1-h—V a J) J) -v—S--V-, , »J J). i* é> À' J /> l ? „ j) J) f f "P P ¿it-2ia /e ào. Ji)) _ _ # " "r^fr1 _ z.l_¿cf sveči¿m, J> J>,J> i) i ■Hi rezctazn J ' o Sve-ČŽe A 4 \ ê { if* H p r 1 r r p ^ V1 a a r - ■¿a. Le j?o ?ioc¿ptisča trn'sveč- <&>_ Ts^^iOrs scvcc/siisca s rf M J I J. f ±EÉ íé mPJ> r szoat pzjjčct x&sreqL. Tioet* pusect /ztisvt ¿ ¿ M J) r r J- i r r í ? pp Ttoctfdcera%grern/am ie- mo^ M M rr /i Jt AJ) ■J-J J àà £ -f f f '■yt ¿a-zrzovz&zfez i yojzî-l jho slro/zen r- f g J-J- h m ml ¿ h-* i ¿¿ ¿s C&Z.J, rffffr c/s'lrv/'cL- mene vàemsic > f[J> J> J> J> J> » » K I ? T Ji.eJeoZ-iÁ&Az'Zv»A ]>. J JO J> J) c » # Je2~¿ZOj cža roi b**c¿z, 4? J> : » » m i i) / - £ l> p 'f ""Fp1 p- & p p ? X' /roccrsZf V 'f ' - . « ^ 7 . 7 VFt=i fvlf f 7TZOL _ ¿V j —----- -^-S—p ^ ^— J^K/ZO, i i P P ^ 44-H if J J a "/T -bi- fi— r f' P P i> i> iU ~f)-fj--s-i— 4^-JL - > A 1 ' - r ^ r -F—P—*—6 p ay* ^ —== w MMIÍ : M' MM f Gtï-j'e rzcjrterLO splrvoe, cle¿ zte / i/ ii^ji j,t ¿ lAi JJI i —ten 1 p p i * p pl r r H ^m M \-\:-\-\r\~y f, r y yiatir. j y-f- î'i L t J) J> J J? â_L r p p te j1 J> f /J> j) J- J> J> J) A . « m JE S £E£ S Pr^H ¿oTzvoe^ c£cL-2ie * * 7T "et-KG m f" f fp^ p Jj / ry s p a r & » ' ¿»ofétst /¿hb> i—i—tr~T —t— ~~f—t—h—r 1 J ¿\ 7 f "P f & a M r - . ---Cé? ai- H —0-4-A- r r xrezd&j J J —-B-.- —a—ji— _ -p > o -t ( Y a r M r— ___ p f p v- -+--Y- r ^ —-—fj— — —1-J- —J- J ^ —S}* b rN=Hi |?l ....... } rtet vz>_ sots- yc J> î à ^ 9-tf T "P T r— r r ' riez-, À à T t 1 r ' p p V zZezteJTi ]} j i fr 1 f p - - i*k hr ir. v y _ 2/e y f ' - 1 • -1.....i______ .. „ _1_!-!- t _!__ .1 SZoresJTcb Soin, tek. sy ? =T A £ J. ¥ £ Našim cenjenim naročnikom in prijateljem! Z današnjo številko zaključujemo drugi letnik «Zborov» in prvi letnik njihove glasbeno-književne priloge. V letošnjem letniku smo objavili 32 koncertnih zborov a capella (ženskih, moških in mešanih) na 76 straneh, glasbe no-kn j i-ževna priloga pa obsega 54 strani. Za nizko naročnino pač dovolj. Vkljub temu, da so stroški za izdajanje lista ogromni in jih pevsko društvo «Ljubljanski Zvon» jako težko krije, ter da ima mnogo premalo naročnikov, smo storili vse, kar je v našili skromnih močeh, da ustrežemo pevskim društvom in zborom s pestro zbirko novih skladb, ki bi sicer še dolgo časa ostale v rokopisih; v glasbeno-književni prilogi smo pa nudili čitateljem zanimivo gradivo. Kritika nam je ponovno očitala, da se hočemo prilagoditi potrebam naših pevskih zborov in preveč ustrezamo njihovemu okusu: pevski zbori pa so se pogosto pritoževali, da so v «Zborih» priobčene skladbe zanje pretežke, preinoderne. Vsem naenkrat ustreči, žal, ni mogoče. V prihodnjem letu ne bomo zapirali naših vrat pred najnovejšimi pojavi v naši zborovski glasbi, ozirali se bomo pa obenem na potrebe in zmožnosti naših pevskih društev. Če hočemo, da bo list uspeval, si razširil obzorje in delokrog, se izpopolnil po vsebini, smemo izreči prošnjo, naj nam ostanejo zvesti vsi stari naročniki, a naj se jim pridruži še enkrat toliko novih. «Zbori» bodo izhajali v novem letu vsak drugi mesec v dvojnih številkah. Naročnina nanje znaša za Jugoslavijo 40 Di n, za Italijo "50 lir, za Češkoslovaško »0 Kč, za Ameriko pol drug dolar. — Najlepše Vas prosimo, da nam naročnino nakažete čimprej (za državo SKS po priloženi položnici, naročniki v inozemstvu pa po katerikoli banki). Ko izrekamo vsem gg. sotrudnikom in naročnikom ob koncu leta najiskrenejšo zahvalo za njihovo naklonjenost in podporo, se jim priporočamo tudi za prihodnje. Le s sodelovanjem nas vseh bodo mogli «Zbori» uspešno odgovarjati svojim nalogam. Srečno novo leto 192?! Uredništvo in uprava „Zborov". Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA Prešernova ulica št. 50 (v lastnem poslopju) Brzojavni naslovi Kredit Ljubljana Telefon it. 40, 457, 548, 80S In 806 Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. itd. Traži se zastupstvo za U.S.A. 1_/ in r i i in — -XL «C in DC3 in Proizvod tamburana veliko. Uvoz — Export. Reklamne cijene. Cijenici šalju se bezplatno. Naklada tamburaških škola i partitura. E®3SS8K= E3KiSKŠE rSSSTíSiS- UPOŠTEVAJTE PRI SVOJIH NAROČILIH NAŠE OGLASE! Najboljši šivalni stroj je edino le znamka Gritzner in Adler za rodbino, obrt in industrijo. Posamezni deli za vseh vrst šivalne stroje in kolesa. Igle, olje in pnevmatike. LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika ob vodi. Pouk v vezenju brezplačen. Večletna garancija. Delavnica za popravila. Na veliko. Telefon 913. Na malo. -StjCSSSiCb ESKSSKB I NAŠA PRAVA DOMAČA KOLINSKA CIKORIJA JE IZVRSTNA 1 ! I I Najceneje kupite edino Najboljši švlcarsfci pletilil stroji DUBIED | q zato, ker je najboljše! Galanterija, modno blago, pletenine, žepni robci, sukanec, jedilno orodje, palice, potrebščine za čevljarje, šivilje, sedlarje in krojače, toaletna mila, razne kreme, škarje, noži na veliko in malo pri tvrdki JOSIP PETELINC v Ljubljani za vodo, blizu Prešernovega spomenika. Telefon 913. >' IZDELI IStSEM -konsbesÍÍ K I] II LJUBLJANA izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Sprejema denarne vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter daje vsakovrstne kredite in predujme. Izvršuje nakazila v tu- in inozemstvo ter kupuje , in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih kurzih. ,, Ni__ » SLAVIJ A cc JUGOSLOVANSKA | ZAVAROVALNA BANKA j V L JUBL JANI g ZAVARUJE | PROTI OGNJU, TATVINAM, NEZGO- I | DAM ITD. TER NA DOŽIVETJE IN | 1 ZA SLUČAJ SMRTI. 1 PODRUŽNICE PO VSEJ KRALJEVINI. 1 GffS | 1 DOMAČE PODJETJE. 1 Manufakturna veletrgovina Hedžet & Koritnik LJUBLJANA Frančiškanska ulica 4 Telefon interurban 75 uvaža blago iz Anglije, Francije, Če SkoslovaSKe, Švice, Nemtije in :•: Italije :•: y Ws IN DRUGE SADNE SOKE ¿ 99 AROME (ESENCE) ETERE 66 9 SADNO MARMELADO ESENCO IN ESENCE ZA RAZNE LIKERJE PRIPOROČA. SREČKO POTNIK in DRUG, LJUBLJANA, METELKOVA UL. 13 > v ZAHTEVAJTE CENIK S ZAHTEVAJTE CENIK ! Založba muzikalij pevskega društva „Ljubljanski Zvon" v Ljubljani. Račun poštne hranilnice Ljubljana fitev. 14.189. vvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvv 1. Alojzij Sachs: II. venček narodnih pesmi za moški zbor (1909). 2. Anton Lajovic: Pesmi samote, solospevi s spremljevanjem klavirja (1920). 3. Trije moški zbori. (E.Adamič: Ljubici, M. Roianc: Mak žari, Zor ko Pre lovec: Jaz bi rad rdečih rož) (1920). 4. Emil Adamič: Pet veselih pesmi za moški zbor (1921). 5. Emil Adamič: Pet ženskih dvospevov (zborov) s sprem- ljevanjem klavirja (1922). 6. Stanko Premrl: Štirje ženski dvospevi (zbori) s sprem- ljevanjem klavirja (1925). 7. Emil Adamič: Osern lahkih moških zborov na narodna besedila (1925). 8. Razne partiture umetnih in narodnih pesmi za moški in mešani zbor. Skladbe se naročajo na naslov: Pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" v Ljubljani Založba muzikalij.