SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LIX (53) • ŠTEV. (N°) 2 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 13 de enero -13. januarja 2000 KATICA KOVAČ DIMNIK Rozmanova duhovna oporoka Govor ob odkritju spominske plošče v San Martinu, 4. decembra 1999 (okrajšano) Letos je poteklo 40 let, kar je umrl naš oče, zavetnik naše šole, dr. Gregory Rožman. 16. novembra 1959 leta je v Clevelandu prenehalo biti ryegovo veliko srce. Vse življenje je bil predan Bogu. Zavedal se je težkih časov, v katerih mu je bilo izročeno vodstvo slovenske Cerkve in skrb za duše. Izbral si je geslo: "Teža križa in plačilo !” Delal je za edinost, enotnost in vzajemnost, da bomo ena sama strryena vrsta, ki more sicer v boju pasti, raztrgati pa ne. Škof Rožman je bil ljudski škof. Izšel je iz preprostega ljudstva, zato je vse življenje ostal preprost in se je s preprostim ljudstvom čutil vedno najtesneje povezanega. Otroci so se mu vedno zaupno bližali, kakor se je on vsekdar znal očetovsko približati ryim.Tako je bilo tudi zadiya leta ryegovega življenja. Ni mnogim znano, da je škof Rožman torek vsakega tedna vedno popolnoma posvetil slovenskim otrokom in slovenski mladini. Koliko jim je vsak torek daroval, ve samo Bog. Za mladino je organiziral in vodil organizacije, Marijine družbe, zaprte duhovne vaje, Katoliško akcyo. Dom, jezik, vera - za to troje so slovenski fantje živeli in umirali. Tako jih je učil škof Rožman. Poleg mladine je prav posebno ljubil kmečki stan. Kmečki stan je tisti steber, ki je skozi stoletja držal in nosil ter ohranil najdražje, kar imamo : Ljubezen škofa Rožmana do pjegovih duhovnikov ni bila samo predstojniška, ampak je prihajala iz ryegovega ljubečega srca Zaradi ryegove dobrote in nesebične ljubezni, so ga mnogi duhovniki začeli imenovati „naš očka”. V pismih, ki jih je pisal duhovnikom, se je večkrat podpisal samo „očka „. Ne samo mlajši duhovniki, ampak tudi starejši in osiveli gospodje so v škofu Rožmanu videli bolj očeta kot škofa. Kakor duhovnikom tako je bil škof Rožman tudi vernikom bolj oče kot škof. Najbolj pa nam je bil škof Rožman oče v begunstvu. Ves čas begunstva smo čutili, kako blagodejno je vplivala na nas zavest: oče je z nami, oče trpi z nami. Oče nam je ostal do svoje smrti. Vsak je imel dostop do škofa Rožmana. Vsakogar je sprejel, vsakogar poslušal. Kdor je bil potreben tolažbe, jo je pri i\jem našel. Kogar je težila velika skrb, jo je pri i\jem odložil ali pa mu je škof Rožman njeno težo vsaj olajšal. Pri pripravi na Evharistični kongres so po vsej Sloveniji zrasli na gričih veliki leseni križi, pomembno okrašeni in posebno za Gospodove dni slovesno razsvetljeni. V tem se je pokazal škof Rožman res velikega in globokega poznavalca slovenskega ljudskega srca Misel je čisto slovenska, popolnoma naša in morda v zgodovini Cerkve edinstvena. Ti evharistični križi so postali zname-rye vere in neustrašene zvestobe Bogu. Te križe so postavili možje in fantje, predvsem naši kasnejši mučenci. Morda so se-prav pri postavljanju teh križev napili poguma in junaštva v veri. Z idejo evharističnih križev je škof Rožman naše fante in može, ki so padli, ohranil v zvestobi do konca. Pomen evharističnih križev so pravilno ocenili tudi nasprotniki Kristusovega kraljestva, ki so naslednja leta v strastnem sovraštvu do vsega božjega, te križe skrunili in podirali. Škofa Rožmana preroške besede med vojno so bile: Če narod hoče živeti, nuj svoje življenje uredi po božjih zapovedih. Če pa bo božje zahteve v zasebnem, družinskem in javnem življenju zavrgel, je obsojen na smrt. Hodimo za Kristusom in nosimo iz dneva v dan svoj križ. Za konec spoznajmo Rožmanovo duhovno oporoko, ki jo je izrazil pred smrtjo. „Eno nas druži in veže - Slovenci smo in kristjani. V teh dveh točkah smo eno, ali nas je mnogo skupaj, ali pa so le poedine družine in posamezniki.Bog nas je ustvaril Slovence in nas pri krstu sprejel za svoje otroke in ude Cerkve. To dvoje nam ostane. Ako bi kdo tudi skušal zatajiti svoj rod in odpasti od krščanske vere, ne more izbrisati znamenja krsta iz svoje duše in ne predrugačiti dejstva, da je rojen iz slovenske korenine.” Zaradi počitnic bo pisarna Zedinjene Slovenije od 17. do 28. ianuaria uradovala od 14. do 19. ure ponedeljka do petka. v>