SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LIX (53) • ŠTEV. (N°) 2	ESLOVENIA	LIBRE	BUENOS	AIRES	•	13	de	enero	-13. januarja 2000
KATICA KOVAČ DIMNIK
Rozmanova duhovna oporoka
Govor ob odkritju spominske plošče v San Martinu,
4. decembra 1999 (okrajšano)
Letos je poteklo 40 let, kar je umrl naš oče, zavetnik naše šole, dr. Gregory Rožman. 16. novembra 1959 leta je v Clevelandu prenehalo biti ryegovo veliko srce. Vse življenje je bil predan Bogu. Zavedal se je težkih časov, v katerih mu je bilo izročeno vodstvo slovenske Cerkve in skrb za duše.
Izbral si je geslo: "Teža križa in plačilo !”
Delal je za edinost, enotnost in vzajemnost, da bomo ena sama strryena vrsta, ki more sicer v boju pasti, raztrgati pa ne.
Škof Rožman je bil ljudski škof. Izšel je iz preprostega ljudstva, zato je vse življenje ostal preprost in se je s preprostim ljudstvom čutil vedno najtesneje povezanega.
Otroci so se mu vedno zaupno bližali, kakor se je on vsekdar znal očetovsko približati ryim.Tako je bilo tudi zadiya leta ryegovega življenja. Ni mnogim znano, da je škof Rožman torek vsakega tedna vedno popolnoma posvetil slovenskim otrokom in slovenski mladini. Koliko jim je vsak torek daroval, ve samo Bog. Za mladino je organiziral in vodil organizacije, Marijine družbe, zaprte duhovne vaje, Katoliško akcyo. Dom, jezik, vera - za to troje so slovenski fantje živeli in umirali. Tako jih je učil škof Rožman.
Poleg mladine je prav posebno ljubil kmečki stan. Kmečki stan je tisti steber, ki je skozi stoletja držal in nosil ter ohranil najdražje, kar imamo :
Ljubezen škofa Rožmana do pjegovih duhovnikov ni bila samo predstojniška, ampak je prihajala iz ryegovega ljubečega srca Zaradi ryegove dobrote in nesebične ljubezni, so ga mnogi duhovniki začeli imenovati „naš očka”. V pismih, ki jih je pisal duhovnikom, se je večkrat podpisal samo „očka „. Ne samo mlajši duhovniki, ampak tudi starejši in osiveli gospodje so v škofu Rožmanu videli bolj očeta kot škofa.
Kakor duhovnikom tako je bil škof Rožman tudi vernikom bolj oče kot škof.
Najbolj pa nam je bil škof Rožman oče v begunstvu. Ves čas begunstva smo čutili, kako blagodejno je vplivala na nas zavest: oče je z nami, oče trpi z nami. Oče nam je ostal do svoje smrti. Vsak je imel dostop do škofa Rožmana. Vsakogar je sprejel, vsakogar poslušal. Kdor je bil potreben tolažbe, jo je pri i\jem našel. Kogar je težila velika skrb, jo je pri i\jem odložil ali pa mu je škof Rožman njeno težo vsaj olajšal.
Pri pripravi na Evharistični kongres so po vsej Sloveniji zrasli na gričih veliki leseni križi, pomembno okrašeni in posebno za Gospodove dni slovesno razsvetljeni.
V tem se je pokazal škof Rožman res velikega in globokega poznavalca slovenskega ljudskega srca Misel je čisto slovenska, popolnoma naša in morda v zgodovini
Cerkve edinstvena.
Ti evharistični križi so postali zname-rye vere in neustrašene zvestobe Bogu. Te križe so postavili možje in fantje, predvsem naši kasnejši mučenci. Morda so se-prav pri postavljanju teh križev napili poguma in junaštva v veri. Z idejo evharističnih križev je škof Rožman naše fante in može, ki so padli, ohranil v zvestobi do konca. Pomen evharističnih križev so pravilno ocenili tudi nasprotniki Kristusovega kraljestva, ki so naslednja leta v strastnem sovraštvu do vsega božjega, te križe skrunili in podirali.
Škofa Rožmana preroške besede med vojno so bile: Če narod hoče živeti, nuj svoje življenje uredi po božjih zapovedih. Če pa bo božje zahteve v zasebnem, družinskem in javnem življenju zavrgel, je obsojen na smrt. Hodimo za Kristusom in nosimo iz dneva v dan svoj križ.
Za konec spoznajmo Rožmanovo duhovno oporoko, ki jo je izrazil pred smrtjo. „Eno nas druži in veže - Slovenci smo in kristjani. V teh dveh točkah smo eno, ali nas je mnogo skupaj, ali pa so le poedine družine in posamezniki.Bog nas je ustvaril Slovence in nas pri krstu sprejel za svoje otroke in ude Cerkve. To dvoje nam ostane. Ako bi kdo tudi skušal zatajiti svoj rod in odpasti od krščanske vere, ne more izbrisati znamenja krsta iz svoje duše in ne predrugačiti dejstva, da je rojen iz slovenske korenine.”
Zaradi počitnic bo
pisarna Zedinjene Slovenije
od 17. do 28. ianuaria uradovala od 14. do 19. ure ponedeljka do petka.
v><Mva
ZARADI POČITNIC BO NASLEDNJA ŠTEVILKA
SVOBODNE
SLOVENIJE
IZŠLA 3. FEBRUARJA
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
Pismo Slovenskim krščanskim demokratom
V zamejstvu in po svetu, 9. januarja 2000.
Spotovani
Predsednik IO SKD Prof. Lojze Peterle Predsednik Sveta SKD g. Jože Zupančič Dragi in spoštovani člani IO in Sveta SKD!
V imenu članov in odbornikov naše stranke, ki živimo po različnih celinah našega vedno manjšega sveta, Vas vse prav prisrčno pozdravljam in Vam želim sreče in modrosti v letu, v katerem se bo ponovno in za dolgo časa odločala usoda slovenskega naroda.
Prepričani smo, da so odločitve, pred katerimi stoji naša stranka, del pomembnega preoblikovanja slovenske politične scene. Tega se zavedajo tudi naši nasprotniki, ki bodo še naprej poskušali zavreti dogajanja pri nas z namenom, da ostane politična iniciativa, z njo pa tudi odločitve, ki pogojujejo našo kulturo in gospodarstvo, trdno v njihovih rokah.
Slovenski krščanski demokrati v zdomstvu hočemo kakor doslej tudi v prihodnje aktivno sodelovati pri razvoju dogodkov. Vemo, da je stranka močnejša in njena prepričljivost tem večja, čim bolj je sposobna prisluhniti svojemu članstvu, tudi tistemu, ki živi in čuti z njo na tujem.
Prepričani smo, da je prva prioriteta pomladnih političnih strank v letu parlamentarnih volitev volilna zveza. Noben drug koral« stranke, niti združevanje s sorodno SLS, ni pomembnejši od takojšnje ustanovitve in oživitve volilne zveze, ki my nastopi takoj s konkretnim volilnim programom. Namen volilne zveze je povezati ne le volilce ampak tudi strokovne kadre treh strank, (SKD, SDS in SLS) okrog konkretnih nalog, katere bo morala izpeljati vlada izvoljena na prihodnih volitvah. Ker tega procesa ne pogojujejo vprašanja, ki že mesece zavirajo združevanja s SLS, nuj bi dogovor o volilni zvezi podpisali vsaj dve stranki pa pustili odprta vrata tretji, da se kasneje pridruži pod enakimi pogoji.
Združenje s SLS je potrebno, a mora biti smotrno, če nočemo, da se spremeni v nepregledno in škodljivo verigo manipulacij. Zato menimo, da mora SKD trdno vztrujati na stališču, nuj vodstvo nove združene stranke izvolyo člani obeh strank na tajnih volitvah, katerih se bo udeležila absolutna večina članov, da izpolnijo s tem svojo častno dolžnost in zagotovijo temu pomembnemu dejanju vso legitimnost. Demokracija ne pomeni le vlade večih strank, marveč vlado ljudstva, pri čemer je naloga strank, da povezujejo ljudi sorodnih pogledov in mnery okrog svojih programov ter v tem okviru ryih mnery a upoštevujo. Nobena manipulacija iz še tako visokega mesta ne more dati vodstvu stranke tiste avtoritete, ki jo dajo izvoljenemu glasovi članov v odkriti in pošteni politični tekmi. Da pa se notranje volitve ne spremenijo v brezobziren boj za glasove, je potrebno, da kandidira za vsako mesto več kandidatov obeh strank pa tudi, da se postavyo notranjemu volilnemu procesu časovne omejitve in pravila. To ni ne lahek ne hiter postopek, ki pa daje prav zato stranki trdnost in projekcijo. Iz tega razloga nuj ta potrebni korak izvede stranka v miru, potem ko bo priklicana v obstoj zgoruj omenjena volilna zveza.
V želji, da bi imeli uspeh pri delu za seštevanje demokratičnih slovenskih političnih silnic, Vas vse lepo pozdravljam z bratskim:
Bog živi !
Prof. Tine Vivod
Podpredsednik SKD za zamejce in Slovence po svetu
Genocidio esloveno
Senor director:
Soy un ciudadano argentino nacido en Eslovenia y vivo en la Argentina desde hace cincuenta y dos anos. Los derechos y las obligaciones las comparto como todo ciudadano, en plena libertad e igualdad, lo que destaco como noble virtud de este pais. En la ultima guerra mundial he expe-rimentado todo, tanto de las fuerzas de ocupacidn como de los mismos hermanos eslovenos que quisieron reformar ese pais a cualquier precio. Con frecuencia se publican declaraciones de los organismos de defensa de los derechos humanos, con el fin de esclarecer violaciones a esos derechos. Hace un par de semanas, en Eslovenia, durante la construccičn de una auto-
pista, se descubrio una fosa en una excavation de 70 metros, en la que estaban sepul-tados los restos de mil ciento noventa y siete personas y se sabe que existen otras fosas similares, antiguas trincheras de dos mil metros de largo por dos de profundi-dad. Segun los sobrevivientes que fueron testigos, estas personas fueron ejecutadas entre mayo y junio de 1945, ya terminada la guerra. ^Por que no se difunden estas noticias? Todos los sobrevivientes sabe-mos quičnes lo hicieron y quienes utilizan estos mčtodos. Algunos de los muertos tienen a sus parientes en la Argentina
Francisco Zorec Buenos Aires
Diario La Prensa, Correo de los lectores
STRAN 4:
Zaključek srednješolskega tečaja
Zgodilo	se	je
Iz življenja v Argentini
NEDOPUSTNA POZABA
Predstavniki Civilne družbe za demokracijo in pravno državo ter Združenih ob lipi sprave so poudarili, da predsednik republike in premier, Milan Kučan in Janez Drnovšek, v novoletnih poslanicah nista spomnila na „največji greh v vsej 1300-letni narodovi zgodovini, na slovenski bratomorni holokavst”. Kučan in Drnovšek nista opomnila na nepravično razslojevanje državljanov, prezrla sta civilno družbo in pozabila opozoriti na vsakodnevne nepoštenosti, tudi na ..oblastno dopuščeni” kriminal. Opozoriti pa bi morala na nenadzorovano prilaščanje skupaj ustvarjenega premoše-r\ja, padec moralne ravni oblastnikov in korumpirano sodstvo, so menili.
KAJ SI OGLEDUJEJO TURISTI
V tretjem četrtletju leta 1999 si je izbrane naravne znamenitosti in zgodovinske objekte v Sloveniji ogledalo 590.468 obiskovalcev, od tega 56 odstotkov iz tujine. Največ obiskovalcev, skoraj 166.000 oz. 28 odstotkov, si je od julija do septembra lani ogledalo Postojnsko jamo. Sledijo muzej na blejskem gradu (skoraj 56.000), slap Savica (nekaj prek 33.000) ter Predjamski grad, kobilama Lipica in ljubljanski grad (po približno 32.000). Velika večina obiskovalcev teh znamenitosti je bila iz tujine, razen pri (jub(janskem gradu, kjer je bilo število tpjih in domačih obiskovalcev približno enako.
KAJ PRAVZAPRAV PRAZNUJEJO PARTIZANI
Ob 58. obletnici dražgoške bitke je bil slavnostni govornik član sveta Zveze zdru-žei\j borcev NOV Slovenije Janez Stanovnik. Spominskega rekreativnega pohoda v Dražgoše seje udeležilo več kot 5000 poho-
dnikov, med pjimi tudi predsednik države Milan Kučan. V času komunistične diktature pa je prihajalo okoli 130.000 ljudi. V Dražgošah so partizani brez potrebe izzvali Nemce, ki so zato vas požgali in pobili nekaj ljudi, partizani pa so se umaknili.
ŠE EN VIŠJEŠOLSKI ŠTUDIJ
Celje bo dobilo še en višješolski študij, in sicer za pridobitev višješolske izobrazbe komercialista. Program naj bi predvidoma izvajale višje strokovne šole v Celju, Murski Soboti in Brešicah. Ministrstvo za šolstvo in šport bo razpis za višjo strokovno šolo objavilo najkasneje do konca januarja. Prve višje strokovne šole so bile v Sloveniji ustanovljene pred štirimi leti po sprejemu nove šolske zakonodaje. Te šole med drugim omogočajo, da se izobraževanje po srednji šoli razvija v regionalnih središčih izven Ljubljane in Maribora. Danes jih je v Sloveniji devet, skupno pa imajo 2592 študentov.
ŽRTEV HROŠČA Y2K
Čeprav smo se zelo bali, računalniški hrošč Y2K ob prelomu leta ni naredil veliko škode. Z eno samo izjemo — v Sloveniji. Bojan Ušeničnik, direktor uprave RS za zaščito in reševanje je prejšnji teden na vso moč razglašal med ljudi, da nuj hranijo živila, vodo, baterije, sveče in zdravila. Ko pa se ni zgodilo nič hudega, se je po časopisih in medijih razvnela huda kritika češ, da je bilo veliko hrupa za nič. Bojan Ušeničnik je sicer komentiral, da ker niso bile znane nevarnosti, je bilo najbolj pametno biti pripravljen na najslabše. Zaradi teh kritik je nato ponudil odstop ministru za obrambo. Novica se je razširila po vsem svetu in prišla tudi v buenosaireške časopise kot najhujša posledica svetovnega raču-nalni-škega preplaha.
H
„Glede združevanja z SLS sem previden optimist"
Predsednik SKD Lojze Peterle je 7. januarja na novinarski konferenci izrazil »previden optimizem” glede združevanja z SLS in oblikovanja volilne koalicije treh pomladnih strank. Oba projekta uspešno napredujeta, je poudaril Peterle in dodal, da so predstavniki SKD, SLS in SDS opravili številne »formalne in neformalne pogovore”; zopet nuj bi se »intenzivirali” tudi pogovori delovnih skupin SKD in SLS. Pomembno je, da so »vsi predlogi v dogovarjanjih postali legitimni”.
Odkar je vodstvo SLS dobilo pooblastila za dogovarjar\je in ne zgolj za pogovore, je prišlo do formalnih in vsebinskih sprememb pri združevanju obeh strank, je menil Peterle; v SLS nuj bi tudi prišla do izraza »večinska volja” članstva. Ob tem je opozoril, da »na ravni vse treh predsednikov” še ni bila sprejeta odločitev, kateremu izmed projektov - združevar\ju ali oblikovanju koalicije - bi SKD, SLS in SDS namenile prednost. »Zame je ključno, da tečeta oba procesa,” je pripomnil Peterle. Izvršilni odbor SKD se bo v torek, 11. januarja, seznanil z doseženim »napredkom” in predvidoma sprejel sklepe, ki bodo prispevali k uspešnemu končar\ju obeh projektov oz. »linij”.
Po Peterletovih besedah pogovori med pomladno trojico potekajo ne glede na volilni sistem, ki bo sprejet. Ob tem SKD, SLS in SDS »puščajo odprt politični pros-
tor” tudi za neparlamentarne stranke in civilna združenja, ki se želijo pridružiti združevanju oz. oblikovanju volilne koalicije. Predsednik krščanskih demokratov sicer še vedno ni sprejel končne odločitve o kandidaturi za predsednika nove združene stranke. Šele prihodnji teden ima namreč »pilotski zdravniški pregled”, kateremu bo sledil še »menedžerski pregled”, je v šali na novinarsko vprašanje odgovoril Peterle in dodal, da stranka podpira kandidaturo kogarkoli, vendar na temelju dogovorjenih pravil med SKD in SLS.
SKD vstopa v volilno leto 2000, kot je poudaril njen predsednik, »dobro pripravljena in z jasno vizijo”. Zavzemala se bo za čimprejšnji sprejem volilnega sistema, ki bo v skladu z referendumsko voljo in odločitvijo ustavnega sodišča in se tako borila za ustavnost in zakonitost”. Stranka se bo tudi zavzemala za ,jasne in pregledne” javne finance ter se še naprej ukvarjala z interpelacijo zoper finančnega ministra Mitjo Gasparija. Krščanski demokrati bodo preprečevali nezakonito privatizacijo saniranih bank in izvedbo projekta TET 3. Prvak SKD je tudi ponovil stališče, da zmaga hrvaške opozicije na parlamentarnih volitvah ne bo pomenila bistvenega premika pri reševanju slovensko-hrvaških odprtih vprašarj. Slovenija je namreč v volilnem letu, njena vladajoča koalicija pa deluje »neusklajeno”.
Težko je razumeti, kako včasih podobni položaji rodijo različne rezultate. Prejšnji predsednik Menem je dolgo let vladal spričo razbite in neodločene opozicije in je od tega prejemal lepe obresti neomejene oblasti. Sedanji predsednik De la Rua se nahaja pred sličnim položajem, a mu to le otežkoča vodstvo države in pomnožuje delo, ki ga ima s svojim predsednikovanjem.
POTREBNI ZAKONI
Tedaj in sedaj se je država nahajala v težkem položaju in je za uspešen poseg vlada potrebovala potrditev številnih zakonov. Menem je imel lažjo situacijo, ker je po spremembi sestave parlamenta imel lastno večino, pred tem pa zagotovilo radikalne opozicije, da mu v zbornicah ne bo delala težav. In to se je tudi zgodilo.
Sedanji predsednik de la Rua ima odprto pot v poslanski zbornici, a je v manjšini v senatu. Vendar kljub zagotovitvi peroniz-ma, da mu ne bo postavljal kamnov na pot, nima rožnatega položaja. Peronizem sam ne ve, kako nuj nastopa; skupine so ločene in mnogokrat celo skregane med sabo; mnenje o nekaterih zakonih se bistveno loči med menemisti in duhaldisti in ni skupnega vodstva, s katerim bi se dalo varno pogajati.
De la Rua je doslej prodrl z dvema potrebnima zakonoma: proračun za leto 2000 in pa zakon davčne reforme. Za uspešen nastop v tem letu pa pripravlja še tretji zakon o nujnem stanju države („ley de emergencia fiscal”). A pri tem se je postopek zataknil, še preden je osnutek prišel v parlament. Vlada ne najde nekega skupnega imenovalca v peronizmu, ki bi zagotovil normalen postopek pogajanj in sklepov.
To je sicer problem peronizma, a tudi vlada trpi zaradi tega. Ob vsakem primeru posebej mora iskati, s kom nuj se pogaja, da lažje izpelje začrtano delo. A primer tega zadnjega zakona, ki nuj bi ga te dni poslal v kongres, je izreden. Pravzaprav se ne gre za en sam zakon, čeprav ga tako predstavljajo, temveč za vrsto zakonov precej različne narave. Zato bo De la Rua imel velike težave, da načrt pripelje do zaželenega cilja.
Med tvarino, ki jo osnutek vsebuje, najdemo poglavje o gospodarski in zlasti davčni zakonoduji, o delavskih zakonih, ukrepe proti korupciji in odredbe administrativne narave. Marsikatera od teh zadev bi mnogo laže prišla do potrditve, če bi jo vlada poslala kot samostojen zakon, ne pa v sklopu tega »velezakona". Tak je primer o davčnem sodstvu, za katerega je Menemova vlada svoj čas že pripravila sličen osnutek. Poglavje zase pa je delavska zakonoduja, kjer se vlada povrača na kruj, kjer je že Menemu spodrselo: fleksibilizaclja. Čeprav je nekaj razlik med Menemovim osnutkom in tem, ki ga je pripravila vlada Povezave, je besedilo naletelo na enak odpor v sindikalnih vrstah.
Vlada se zaveda teh težav in prav na sindikalnem področju nastopa z vso previdnostjo. Izogiba se vsake poteze, ki bi lahko dala povod za oster nastop sindikalnih vodij. Kot primer povejmo le, da je kirurgi-čno posegla v socialno ustanovo za upokojence, PAMI in odstavila vse višje fukcio-narje prejšpje uprave, a dva člana direkto-rjja sta ostala ista, kot jih je nastavil zlo-glasi Alderete: zastopnika sindikatov. In kot izgleda, jih zaenkrat še ne mislijo za-meujati.
TIH BOJ
Zakaj polaga vlada tolikšno važnost v ta velezakon? Ker to odgovarja zahtevam Mednarodnega denarnega sklada. S Skladom je treba podpisati nov dogovor, ki bo Argentini odprl dostop do posojila kakih 5 mili-
Tone Mizerit
jard dolarjev (5.000 milijonov). To posojilo in pa prihranki, ki bi jih vlada z raznimi ukrepi dosegla, bi bili povod, da Argentina znova zadobi zaupanje tujih kapitalov, ki bi se vrnili v državo in odločilno pomagali pri potrebnem gospodarskem razmahu.
Gospodarski minister Machinea je sicer te dni zatrdil, da je recezlje že konec. A to je težko dokazati. Dejansko je lansko leto argentinska gospodarska dejavinost padla kar za 3,5%. Za letos upujo na porast no-trapje proizvodnje. A za- to-so potrebne investicije, ki bodo prišle le, če bo zaupanje do vlade in njenega dela.
V peronizmu se tega tudi zavedujo in gotovo ni namena bojkotirati dela vlade. Vendar prav tista notranja razprtost bistveno pripomore, da ni enotnega nastopa in pravzaprav nihče ne ve, kuj naj bi naredili. Nasprotovanje vladnim ukrepom je zato večkrat politično notranje narave.
Dejansko je samo bivši predsednik Menem zavzel opozicionalen ton. Guverner Ruckauf se zelo trudi, da bi ohranil dobro razmerje do De la Rue. Ostala dva odločilna guvernerja, Reutemann in De la Sota imata podobno zadržanje, a nihče se noče izpostaviti očitku, da je poputstljiv do vlade.
Menem je tudi edini, ki ima resen načrt, kako se postaviti na čelo opozicije. Stalno dela na tem, da bi zedinil stranko pod svojim vodstvom. A to povzroča huda nasprotja. Doslej mu je že dvakrat spodneslo, ko je hotel formalno in svečano prevzeti predsedništvo stranke, ki mu pripada. Bal se je blamaže odsotnosti vodilnih osebnosti peronizma.
Noben od treh omenjenih guvernerjev tudi nima posebnega načrta za zedinjenje in vodstvo peronizma. Vsak od njih ima dovolj težav v svoji provinci in bolj kot vodstvo stranke jih zanima predsedniška kandidatura za leto 2003. Ker pa bi politično močan Menem bil glavna zapreka njihovim sanjam, storijo vse, da bi mu odvzeli to moč. Duhalde pa ima tudi edini načrt, kako Menemu preprečiti zmagovit povratek. Njegov cilj ni združiti peronizem pod lastnim vodstvom (ker se zaveda nepremagljivih težav), temveč razbijati ga, da bi z močjo buenosaireškega peronizma imel odločilno bnesedo, ko se bo odločala bodoča usoda stranke in kandidatur.
OČI, OBRNJENE V PRESTOLNICO
Jasen izraz te Duhaldejeve politike je poseg v predvolilne priprave v prestolnem mestu. Sedaj je že odločeno, da bo volitev župana (dejansko voditelja avtonomne vlade, položuj, kije sličen guvernerju) v nedeljo, 7. maja. Povezava se zaveda, da mora zmagati za vsako ceno, ker je od tega odvisen tudi ugled zvezne vlade, peronizem pa vidi edinstveno priložnost, da popravi dosedanje slabe rezultate v prestolnici. A za to je bistveno, da bi peronizem nastopil enotno in v povezavi s čim večjim številom sorodnih ali prijateljskih strank. To je pa nemogoče.
Duhalde je že sklenil povezavo med svojo skupino v prestolnici (Arg.ello) in bivšim ministrom Cavallom. S tem je mene-mizmu zadal hud udarec. S svoje strani pa Beliz navezuje stike in podpisuje soglasja s številnimi neuvrščenimi skupinami, a končna smer se bolj približuje Povezavi kot pa peronizmu. Te dni se je gospa Fernandez Meijide prav pohvalno izrazila o Belizu. Če pomislimo, daje Bordon zapustil Solidarno fronto, ker se je ponesrečil pozkus, da bi vrinil Beliza, je kaj težko razumljivo, da bi sedaj voclja stranke Nueva dirigencia pomagal vladni formaciji. A v politiki, zlasti v argentinski, ni ničesar nemogočega. Izid je še nepredviden, a pogajanja so stvarnost, ki je ni mogoče zanikati.
^	.	7	77	n	SLOVENSKI	OTROŠKI	ZBOR	ZEDINJENE	SLOVENIJE
Slovenci v Argentini zakij^j koncert 1999
SAN JUSTO
Zaključek Balantičeve šole
Stanko Jerebič -sedemdesetletnik
2.	januarja je obhajal Stanko Jerebič svoj sedemdeseti rojstni dan. Ker je jubilant v naši skupnosti po svojem delovanju dobro poznana osebnost, je prav, da vsaj malo osvetlimo njegovo razgibano življensko pot.
Luč sveta je Stanko zagledal v Mariboru v družini znanega javnega delavca Franca Jerebiča in Terezije roj. Kovač. Njegov oče je bil kot predsednik škofijskega odbora Katoliške akcije eden od laikov, ki sta jih leta 1933 škofa Rožman in Tomažič v posebni avdienci predstavila papežu Piju XI. Ob tej priložnosti je bilo z najvišjega mesta potrjeno delovarje slovenske KA. Ko pa je ne-kaj let kasneje izbruhnila revolucija, se je Franc odpravil v četniško ilegalo, kjer je kasneje padel pod kroglami partizanov.
Stanko, ki je bil takrat kljub veliki postavi še na pol otrok, je po očetovi smrti sledil starejšemu bratu Franetu in se vpisal med domobrance. Ker je na prijavno polo zapisal napačni starejši rojstni datum, je bil sprejet in kmalu dodeljen Meničaninovemu udarnemu bataljonu. Preteklo je kar nekaj časa, predno so tam ugotovili, da imajo med seboj najmlajšega in v resnici premladega domobranca. Stanko se je sicer vrnil domov, a ni prenehal biti domobranec. Maja 1945 se je z bratom umaknil na Koroško, od koder sta bila z ostalimi domobranci vrnjena. Svojega
brata Franclja je videl zadi\jikrat v teharskem taborišču.
Pozneje so spustili na prosto sestradanega in izčrpanega mladoletnega Stanka. Pri dobrih ljudeh, ki ga niso prijavili oblastem, se je čez čas toliko opomogel, da je ponovno pobegnil čez mejo na Koroško. Vpisal se je na slovensko gimnazijo pod vodstvom rav. Bajuka, kjer je leta 1948 opravil maturo in dosegel pravico vpisa na graško univerzo.
Pozneje se je prve dni februarja 1949 izkrcal iz parnika Holbrook na bregovih Srebrne reke. Dobri goriški rojak Stanko Troha mu je pomagal, da je prišel pri r\jih v Hurlinghamu do skromnega stanovanja in se je poročil s svojo zaročenko Nado Clemente. Nekaj let kasneje sta pripotovali za Stankom iz Slovenije še i\jegova mati Terezija in sestra Milena, ki sta bili med tem v domovini zaprti in preganjani. Pozneje pa se je družinica pričela večati najprej s sinkom Janezom, kateremu so sledile hčerke Rožka, Anča in Monika, kasneje pa so družino razveselili še vnučki.
Takoj je pričel sodelovati pri delu v slovenski skupnosti. Postal je eden od ustanovnih članov kreditne zadruge Sloga in je organiziral v njenem okviru izredno uspele „ExposIov”, razstave slovenske gospodarske podjetnosti v Argentini. Od prvih dni iz-
Leto, ki je že za nami, je bilo že drugo v delovanju otroškega pevskega zbora, ki se razvija pod okriljem Zedinjene Slovenije. Je to gotovo ena naj mlajših ustanov naše skupnosti, a je obenem ena izmed najbolj pomembnih. Otroci, ki se navadijo peti v zboru in ki petje vzljubijo, bodo gotovo kot mladina in odrasli polnili vrste naših mladinskih in odraslih zborov in tako pesem v naši skupnosti ne bo zamrla.
Leto 1999 je bilo izredno uspešno za zbor, ki ga od vsega začetka vodi Marta Selan. Poleg rednih tedenskih vaj, ki so se jih otroci vestno udeleževali, je zbor opravil več nastopov. Najprej omenimo pozdravni večer ob priložnosti obiska kardinala Alojzija Ambrožiča, ko so otroci s svojim nastopom želi priznanje visokega gosta in občinstva. Drug nastop je bil na pevsko-glasbenem večeru, ki so ga pripravile naše mladinske organizacije. Zbor je sodeloval tudi na Slovenskem dnevu v čast blaženemu Antonu Martinu Slomšku.
Gotovo pa je bil najbolj pričakovan zaključni koncert, ki je bil v torek, 14. decembra zvečer v Slomškovem domu v Ramos Mejia. Pred številnim in navdušenim občinstvom je zbor izvedel zanimiv repertoar, v katerem je skušal nakazati delo in dosežke preteklega leta.
Tako so se zvrstile Nocoj je sveta noč (Jože Lovrenčič - Franc Juvan), Tisoč iskric smo prižgali (angleška ljudska - Al-binca Pesek), Glejte že sonce zahaja (A. M. Slomšek - Stanko Prek; solista Marjan Godec in Boštjan Montanes), Dobra volja
(A. M. Slomšek - napev iz Ahadovih pesmi); Arroz con leche - Tengo una mune-ca (argentinska), Sweetly sings the donkey (angleška), Rasla je jelka (ljudska -Slavko Mihelčič), Jurjevanje (Fran Žgur -Emil Adamič), Klipe klope (Slavko Mihelčič) in zborov konjiček Čarovnica (Lenčka Kupper), katero so ponovili tudi med zahtevanimi in odobravanimi bisi.
Dva komentarja ob robu. Zbor se je lepo odrezal in v svojem podajanju programa stopnjeval od vrednega začetka do vrhunca ob zadnjih skladbah. Obenem pa je bilo očividno, zlasti za tiste ki smo bili tudi pri lanskem zaključnem koncertu, koliko je zbor napredoval v interpretaciji v zadnjem letu. Pozna se delo pevovodkinje v boljši intonaciji, lepši harmoniji glasov in tudi bolj doživetem podajanju.
Po zaključku koncerta sta se pevovod-kinji Marti Selan in njenim sodelavcem (Andrejka Selan Vombergar, Marcel Brula, odbor staršev) zahvalila predsednik Zedinjene Slovenije Tone Mizerit in predsednik Slomškovega doma Marjan Jože Loboda. Pevovodkinja je tudi prejela lep šopek, ki ga je izročila tajnica Zedinjene Slovenije prof. Neda Vesel Dolenc. Zahvalili pa so se tudi mlai člani zbora v svoijem in v imenu staršev.
Za konec so se mali pevčki, starši in gostje podali v spodnje prostore doma, kjer so starši pripravili okusen prigrizek, za zaključek tako uspešnega leta. Vsi so izrazili enako željo, da se delo zbora v prihodnjem letu nadaljnje.
f
seljenstva se je krepko udejstvoval v gledališki dejavnosti, ki je bila takrat zelo razgibana. Postal je poznan najprej kot dober igralec, kasneje pa cenjen tudi kot režiser. Od prvih iger na deskah farnega odra v Ciu-dadeli pa do nastopov v Našem domu v San Justo in na odru osrednje slovenske hiše na Ramon Falconu je bila dolga in razgibana pot, ki bi zaslužila lastno kroniko. Ko so člani slovenskega gledališča pričeli uprizarjati leto za letom v velikem tednu Križev pot po raznih mestih širom Argentine, je bil Stanko stalno med požrtvovalnimi izvajalci.
Priskočil je na pomoč tudi slovenskemu srednješolskemu tečaju in tam nekaj let poučeval. Ko je pričela delovati v Buenos Airesu ukrajinska univerza svetega Klementa in so povabili k študiju tudi Slovence, je bil Stanko Jerebič eden prvih rojakov, ki se je na univerzo vpisal, in tudi eden prvih, ki je na njej opravil licenciat.
Kot prepričan slovenski krščanski demokrat je bil izvoren v območni odbor Slovenske ljudske stranke v zdomstvu in prevzel kasneje za nekaj let tudi mesto glavnega tajnika SKD v Argentini.
Po upokojitvi se je zgodilo, da je Stanku dolgoletni hobby postal uspešen poklic: križanke in uganke. Ustvaril si je med specializiranimi časnikarji in bralci ugled, ki ga
je pripeljal do uredniškega mesta velikega časopisnega konzorcija. V najmočnejšem argentinskem dnevniku in tudi v istoimenski tedenski reviji je njegovo ime redno pod zaglavjem te, na videz sicer zabavne, a v resnici izredno zahtevne časnikarske specialitete.
Po smrti svojega tasta, ki je bil v Argentini ustanovitelj duhovega gibai\ja „Malih duš", najprej med rojaki, kmalu pa po vsej Argentini, je Stanko začutil, da je njegova dolžnost poprijeti tam, kjer je August Clemente omagal. Posvetil se je delu v verskem gibanju, ki predstavlja v sedanji družbi poseben način duhovne poglobitve in apostolata. V tem že močno razširjenjem gibanju je bil kmalu izvoren kot predsednik več let po vrsti. Ta naloga je zahtevala od njega, da je prepotoval večji del Argentine po dolgem in počez in spoznal pri tem vrsto plemenitih, navadno skromih vernikov.
Kdor pozna našega jubilanta, ve, da praznovanje lepe rojstne obletnice ne pomeni kakega zaključka, ampak le kratek oddih na poti, za katero želimo, da bi bila tudi v prihodnje tako polna požrtvovalne dejavnosti, kot je bila do zdaj. Zato prosimo Boga, naj ga ohrani nam in svojim dragim, čilega in krepkega še dolga leta!
-žar.
Spet šolsko leto je za nami, počitnice, najlepši čas, pred nami!
Od dela se vsi odpočijmo, veselja se naužijmo!
Predno pa so se za naše šolarje začele počitnice, smo učenci in učitelji Balantičeve šole pripravili zanimiv zaključek šolskega leta 1999, v nedeljo, 5. decembra.
Pričeli smo s pozdravnimi besedami predsednika šolskega odbora Marjana Grilja in nato z napotki za počitniški čas kateheta Toneta Bidovca ter voditeljice Angelce Klanšek. Gdč. Angelca se je obenem tudi poslovila od letoši\jih osmošolcev. Erika, Sonja, Nadja, Danica, Marjana, Evangelina, Klara, Marjan, Marko, Diego, Pavel, Marko in Maksi so uprizorili pogovor v razredu, kjer so se spomnili vseh učiteljev, obujali spomine na doživete trenutke in zanimivosti, ki so jih vsa ta leta preživljali. Za spomin so dobili ,,koristen” dar: slovensko knjigo.
V drugem delu programa so se zvrstili učenci vseh razredov s svojimi prizori.
Najprej so bili na vrsti najmlajši iz vrtca. Bilo je na odru kar štiri in dvajset zajčkov in tudi dva velika zajca, rajih učiteljici. Prav živahno so zapeli in uprozorili „Zajčka Dolgoušca”. Potem nas je nova melodija in spremenjen oder popeljal na kmetijo, katero so prav prisrčno, veselo in doživeto zaigrali učenci prvega in drugega razreda. Peli so, plesali, se igrali - oblečeni v razne domače živali. Tudi strašila za ptiče ni manjkalo. Učenci tretjega in četrtega razreda so za to priliko pripravili prizorček o malem, žalostnem kraljeviču, ki hodi po svetu in išče mamico. Sreča palčke in vile ter jih povprašuje po mamici in jim ponuja v zameno zlato in bisere, samo, da bi imel mamico. Zanimivo točko so s pomočjo lučnih spektrov pripravili otroci petega in šestega razreda. Nastopili so „Luna gre na pot”. Pri njeni pripravi na pot ji pomagajo tudi oblaki in zvezdice. Na koncu, še pred prihodom sv. Miklavža, pa se je odru prikazala Miklavževa delavnica. Uprizorili so jo učenci sedmega in osmega razreda. Prav
zanimivo so se angelčki pogovarjali in pripravljali vse potrebno za odhod na svet: pripravljali so igrače, prebirali pisma s prošnjami otrok itd.
Po enournem odmoru pa nas je obiskal in bogato obdaril - otroke in odrasle — predragi sv. Miklavž.
Sklepna prireditev Srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka
Dne 20. novembra 1999 je bila zaključna prireditev tečaja ob koncu šolskega leta. Razredniki so dijakom razdelili spričevala, nakar je bila v cerkvi Marije Pomagaj zahvalna sveta maša, ki jo je daroval prelat Jože Škerbec. Mašni nagovor je posvetil 40-letnici smrti škofa dr. Gregorija Rožmana in vse navzoče povabil na spominsko proslavo, ki naj bi bila naslednji dan v prostorih Slovenske hiše, verjetno edina spominska proslava posvečena obletnici škofa Rožmana, tako med Slovenci v domovini kot po ostalem svetu.
Po maši je bil v dvorani škofa Rožmana uradni zaključek tečaja z daljšo prireditvijo. Poleg dijakov so bili prisotni tudi starši, sorodniki in predstavniki slovenskih šol, ustanov in organizacij. Najprej so se prisotni poklonili argentinski, slovenski in papeški zastavi ter zapeli argentinsko in slovensko državno himno.
Napovedovalec prireditve arh. Jure Vombergar, profesor zgodovine in razrednik 2. letnika, je v imenu profesorskega zbora SSTRMB pozdravil dipl. novinarja Toneta Mizerita, predsednika krovnega društva Zedinjena Slovenija, v katerega okviru deluje Srednješolski tečaj. Sledili so pozdravi prof. Nedi Vesel Dolenc, ravnateljici tečaja ter vsem sedanjim in nekdanjim profesoricam in profesorjem; delegatu slovenskega dušnega pastirstva v Argentini prelatu Jožetu Škerbcu; navzočim voditeljicam in učiteljicam naših osnovnošolskih tečajev; staršem dijakov, posebno članom Odbora staršev, ki so se skozi vse leto trudili, da je tečaj tudi v drobnih stvareh v redu deloval; pozdravil je gosta iz Slovenije, pedagoški izvedenki Dragico Motik in Mihaelo Černelič Knez, ki sta prišli med nas, da se seznanita z realnostjo naših slovenskih tečajev in nam pri tem kaj pomagata in svetujeta; opolnomočenega mi-
nistra Republike Slovenije v Argentini Tomaža Kunstlja in končno vse dyakirye in dijake, ki jim je namenjena ljubezen, skrb in trud profesorjev.
Zatem je nagovorila udeležence prireditve ravnateljica tečaja prof. Neda Vesel Dolenc. Med drugim je povedala te vzpodbudne misli: „Naj se vedno v nas rojeva želja po izobraževanju, izpopolnjevanju, po strokovnosti! Naj ne bo nobena žrtev prevelika in ne bo, če bomo res prepričani v naše poslanstvo: ohranitev slovenstva in slovenskih izročil, pa čeprav daleč od matične domovine.” Nato se je spomnila blaženega škofa Slomška in ponovila nekaj njegovih misli. Posebej je pozdravila in nagovorila letošnje abituriente.
Kot običajno so profesorji tudi letos izbrali najboljšega dijaka vsakega letnika. S tem, ko izražajo javno priznanje najboljšim, bi radi vzpodbudili tudi ostale, da se bolj potrudijo in si prizadevajo za preseganje povprečnosti. Razredniki posameznih letnikov so izročili priznanja in sicer knjige, ki jih je darovalo izseljensko društvo Slovenija v svetu, katerega vodi lic. Boštjan Kocmur.
Priznanja so dobili: najboljši dijaki: 1. letnika Gabrijela Vasle; 2. letnika Lučka Kinkel in Matjaž Zupanc; 3. letnika Martin Urbančič, 4. letnika Danijel Kocmur in 5. letnika Sašika Kovačič. (Sašika je dobila tudi srebrnik, dar dr. Petra Urbanca iz Kanade,.
Sledil je obred predaje zastav, ki simbolično predstavljajo osnovne vrednote zvestobe, spoštovanja in ljubezni: „Papeška zastava nam pomeni zvestobo katoliški Cerkvi; argentinska spoštovanje do Argentine, svobodne dežele pod Južnim križem, ki je pred 50 leti gostoljubno sprejela begunce pred komunističnim totalitarizmom in ki je vaš rojstni kraj;
slovenska zastava pa pomeni ljubezen, katero čutimo do dežele, kjer so naše korenine in kjer je zibelka kulture, katero smo prejeli od naših staršev.”
Dijaka 2. letnika Lučka Kinkel in Matjaž Zupanc sta sprejela papeško zastavo, dijak
3.	letnika Martin Urbančič argentinsko, dijak 4. letnika Danijel Kocmur pa slovensko zastavo.
Nato so se prisotni poslovili od dijakov zadnjega letnika. Ravnateljica in profesorji so jim razdelili spričevala in diplome. Tistim, ki so letos opravili tečaj 18. poletne šole slovenskega jezika v Ljubljani, je arh. Vombergar, vodja letošnjega abiturientske-ga potovanja skupine RAST 28 v Slovenijo, izročil potrdilo o udeležbi, katero je podelila Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, oddelek za slovanske jezike in književnosti. (Potrdilo so podpisali dekan Filozofske fakultete prof. dr. Ludvik Horvat, predsednik programa Tečaji slovenščine doc. dr. Marko Stabej in lektor oz. lektorica skupine in stopnje). Dijaki letošnjega zadnjega letnika so: Silvija Burja, Tatjana Javoršek, Sonja Kogovšek, Ingrid Kopač, Saši Kovačič, Lučka Mehle, Pavel Modic, Andre-jka Obriskal, Aleksandra Omahna, Marta Petelin, Luka Qualizza, Martin Selan, Marija Šenk, Marjanka Sparhakl in Diana Teraš. Potrdilo o obisku tečaja sta prejela še Itati Grbec in Mirko Grbec, tudi udeleženca skupine RAST 28.
V imenu dijakov, ki so se ta dan poslovili od tečaja, je spregovorila Sašika Kovačič.
Petošolci so letos pripravili almanah z naslovom Obiščite Argentino in ga razdelili med goste in profesorje. Almanah so tudi nesli s seboj v Slovenijo in ga razdeljevali na svojem abiturientskem potovanju RAST 28.
Napovedovalec je nato prebral zahvalo Marjete Horvat Šenk v imenu Odbora staršev: „Ob koncu šolskega leta se zahvaljujem vsem profesorjem srednješolskega tečaja. Skozi vse leto se velikodušno razdajate in posvečate našim otrokom, ki bodo tudi z vašo pomočjo prestopili prag v življenje odraslih. F tej odraslosti pa bo še kako pomembno, da bo vsak nosil s seboj pečat slovenstva, ki ga je vtisnila
slovenska šola in še posebej srednješolski tečaj. Prav posebna zahvala velja staršem, ki so v sobotah velikodušno poskrbeli za malico, tako za učence kot za člane profesorskega zbora."
Potem, ko so navzoči stoje in v tišini pozdravili odhod zastavonoš s papeško, argentinsko in slovensko zastavo, je sledil nastop dijakov z recitacijami poezy. Pod vodstvom profesorja odv. Štefana Godca je skupina dijakov predstavila poezyo Antona Martina Slomška: Vijolica, nato so nastopili dyaki 1. in 5. letnika, ki so pod vodstvom profesorja žive besede Lojzeta Rezlja pripravili za to prireditev naslednje recitacije: 1. letnik: Oton Župančič: Žebljarska in Simon Gregorčič: Soči; 5. letnik: France Papež: Domovina, Nekaj zemlje in Vasi; oboji skupni pa so recitirali .Prešernovo Zdravljico.	..	  ...
Da se ohrani stara in že tradicionalna študentovska navada, so odhajnjoči abitu-rienti predali ‘ključ modrosti’ kolegom četrtošolcem, ti pa so se primemo zahvalili.
Napovedovalec je zatem sporočil, da je bila na zadnjem sestanku profesorjev enoglasno izvoljena za ravnateljico tečnja za leto 2000 letošnja ravnateljica prof. Neda Vesel Dolenc, za kar so ji navzoči izrazili priznanje.
Na koncu je arh. Vombergar napovedal ‘težko pričakovano’ počitniško nalogo. Za vpis v Slovenski srednješolski tečaj ‘Ravnatelj Marko Bajuk' marca prihodnjega leta bo treba prebrati slovensko knjigo slovenskega avtorja, katere obseg naj bo več kot 150 strani, in napraviti obnovo ali kratko vsebino ter s komentarjem, to je z osebnim mnenjem o njej. Naloga mora obsegati vsaj 4 strani normalnega formata in pisave.
Ravnateljica prof. Neda Vesel Dolenc se je nato zahvalila Marjeti Horvat Šenk za njeno dolgoletno predsedovanje Odboru staršev in vsestransko pomoč in prizadevnost.
Napovedovalec se je vsem skupaj zahvalil za udeležbo in sodelovanje. Povabil jih je, da za sklep zapojejo himno (Kre-mžar-Osana) Slovenija v svetu in s tem zaključijo slavje; goste in profesorje pa je še povabil v jedilnico na pogostitev.
m—
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H
Svetovno srečanje ekonomov slovenskega rodu
V organizaciji Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, je bilo od 21. do 23. septembra 1999 v Ljubljani in v Kopru srečanje gospodarstvenikov slovenskega rodu iz vsega sveta.V dvorani Zavoda za zdravstveno zavarovanje v Ljubljani je prvi dan srečanja, blizu 100 udeležencev iz vsega sveta pozdravil direktor Zavoda dr.Franc Košir, nakar jih je nagovoril predsednik SSK dr. Jože Bernik. V imenu organizatorjev sta spregovorila še vodja projekta Franci Feltrin in predsednik Slovenske konference SSK, dr. Danyel Starman. Kot glavni pokrovitelj srečanja je navzoče pozdravil Bruno Korelič predsednik družbe Luka Koper d.d. V imenu državne sekretarke za Slovence v zamejstvu in po svetu pri MZZZ ge. Mihaele Logar je udeležence pozdravil Jože Poličar. Za predsednika zborovanja je bil izbran podpredsednik SSK, direktor oddelka za razvoj v Svetovni banki v Washingtonu, dr. Boris Pleskovič.
Osrednje predavanje z naslovom „Last-no gospodarstvo - jamstvo za obstoj” je imel dr. Andrej Bajuk, direktor evropske izpostave Medameriške banke za razvoj v Parizu. Z jasnimi besedami je pokazal na pomen slovenskega izseljenstva za matično domovino tudi na gospodarskem področju. Vsaka slovenska skupnost izven meja matične domovine mora sloneti na trdnih gos-
podarskih temeljih, če se hoče razvijati in se ne zreducirati zgolj na raven folklore in nacionalne nostalgije. Spremeniti pa se bo moral tudi odnos slovenske države do lastnih ljudi, ki se jih ta, bogvedi zakaj, še vedno boji. Vsak slovenski poslovnež lahko postane zelo uspešen veleposlanik svoje domovine. Žal pa so še vedno razdalje v glavah večje kot v realnosti. Izvajanja dr. Bajuka so naletela na odkrito odobravanje podjetnikov, ne pa toliko nekaterih navzočih funkcionarjev slovenske vlade.
Direktor Urada za gospodarsko promocijo in gospodarske investicije Matej Kovač je dokaj realno in kritično predstavil starye duha v Sloveniji do tujih investicij, do katerih je slovenska država še vedno zelo zadržana, tudi do tistih s strani naših ljudi po svetu.
Minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Marjan Senjur je podal precej optimističen pogled na slovensko gospodarsko rast. Po ryegovem naj bi bila Slovenija do leta 2003 zrela za vstop v Evropsko unyo, povprečno stopnjo razvitosti te unije pa naj bi Slovenija dosegla do leta 2015.
Državna sekretarka na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Vojka Ravbar je podrobno prikazala možnosti gospodarskega sodelovanja med diasporo in matično domovino. Dr Draško Veselinovič pa je
opisal delovanje ljubljanske borze vrednostnih papirjev. Predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije Matevž Bambič je zelo vehementno ponudil ves organizatorični potencial GZS vsem pocljetnikom v zamejstvu in po svetu za poslovanje s Slovenijo.
O slovenskem turizmu je precej obširno govoril direktor Hosting d.d. Peter Vesenjak, ki je priporočal ugodne investicije v to še ne dovolj upoštevano slovensko panogo.
Po vseh teh nagovorih se je razvila živahna debata. Vsi udeleženci smo čutili neko nesklaclje med povedanim in med dejanskim stanjem. Veliko lepih besed je dobilo drugačen prizvok, ko so funkcionarji odgovarjali na stavljena vprašanja. Ob tem smo dobili vtis, da je Slovenija žal preveč regulirana in zbirokratizirana država, kjer vsi postopki tečejo zelo počasi. Na konkretna vprašanja, kako se lahko slovenski podjetnik iz diaspore vključi v slovensko gospodarstvo, smo se naenkrat znašli pred celim gozdom kompliciranih odredb in predpisov, ki še tako pogumnemu vzamejo voljo, da bi kaj takega poisku-sil. Tako je uspešen podjetnik iz Kanade zelo živo prikazal svoj križev pot po slovenskih uradih, ko je skušal svoje podjetje iz Kanade razširiti na Slovenijo. Končno je pred neštetimi birokratskimi postopki obupal. Svoje poročilo je zaključil z vzklikom : Ljudje božji, nehajte z birokracijo, pustite ljudi delati!.
Predsednik zasedanja dr. Pleskovič je pripomnil, da je Amerika pod predsednikom Clintonom bistveno zmanjšala administracijo in administriranje in v slabih desetih letih ustvarila 10 milijonov novih
delovnih mest, Evropa pa je v tem času povečala birokracijo in ima po 10 letih 10 milijonov brezposelnih. Podjetnik iz Švice je vrgel medklic: V Švici lahko ustanovim podjetje v treh urah, v Sloveniji si ga ne upam v treh mesecih. Izkušen mednarodni pravnik dr. Bernik na vprašar\je o možnosti poenostavitve postopkov pri vstopu zunanjih investicij v slovensko gospodarstvo, od navzočih funkcionarjev ni dobil zadovoljivega odgovora. Na splošno je med udeleženci prevladal vtis, da ni potrebnega medsebojnega zaupanja med Slovenci doma in med Slovenci zunaj meja matične domovine. Ta občutek ne velja samo za politično, ampak tudi za gospodarsko sodelovanje. Nasproti veliki odprtosti slovenskih podjetnikov iz vsega sveta, smo naleteli na nezaupno razpoloženje pri predstavnikih matične domovine, kateri se v najboljšem primeru izgovarjajo na obstoječe predpise in zakone.
Popoldanski del srečanja je bil posvečen predstavitvi slovenskih gospodarskih združenj v zamejstvu. Števerjanski župan Hadrijan Koršič je predstavil Slovensko gospodarsko združenje iz Gorice. Slovensko deželno gospodarsko združenje iz Trsta je predstavil Marino Pečenik. Zvezo Slovencev na Maržarskem je predstavil Jože Himok. Švicarsko gospodarsko zbornico je predstavila inž. Majda Ilar. Slovensko gospodarsko zvezo v Celovcu je predstavil Matevž Grilc. Opazno je bilo, da so se za sodelovanje bolj obračali na podjetnike v diaspori kot pa na matično domovino. Iz njihovih poročil je bilo zaznati dokaj neod-Nad. na 6. str.
Novice
Pisali smo pr
LJUBLJANA - Umrl je eden najstarejših dejavnih muzikantov na svetu, kontrabasist Jože Kociper - Joužek, član Beltinske. Rodil se je 1. 1905. Že kot štirinajstletnik je še z dvema bratoma začel igrati v glasbeni zasedbi svojega očeta. Kociprova banda je nastopala na gostuevanjih, veselicah, proš-čei\jih in ob drugih priložnostih po celem Prekmurju. Ta skupina je bila tudi glasbeno in idejno jedro t.i. beltinškega folklornega gibanja, vse od njegovih začetkov leta 1938. Minulih deset let je Joužek doživljal novo mladost v nastopanju z Vladom Kreslinom.
LJUBLJANA - Lansko leto bo ostalo v spominu tudi zaradi številnih ilegalcev, ki so skušali na nezakonit način vstopiti v Slovenijo. Pritisk beguncev na slovenske meje in tako tudi število ilegalnih prehodov sta se po vojni na Kosovu zelo povečala. V zadpjih mesecih je sicer pritisk na slovenske meje z območja nekdanje Jugoslavije pojenjal, vendar pa je vse več ilegalnih prebežnikov iz držav Bližnjega in Daljnega vzhoda, ki jih slovenski varnostni organi ustavyo na njihovi ilegalni poti na zahod. Do 30. novembra letos je bilo po podatkih MNZ prijetih 17.447 t.i. ilegalcev, medtem ko je bilo v celotnem lanskem letu 13.740 ilegalnih prehodov državne meje.
MARIBOR - Stečajni upravitelj mariborskega Tama Mirko Žagar in Anton Čoki kot pooblaščenec kupcev, 25 slovenskih poclje-ty, združenih v konzorcij kupcev premoženja Tama v stečaju pod okriljem Slovenske razvojne družbe sta v navzočnosti notarja podpisala pogodbo o prodaji oz. nakupu celotnega premoženja mariborskega Tama v vrednosti 9,4 milijarde tolarjev. Za nakup Tamovega premoženja se je potegovalo 47 ponudnikov, med katerimi sta bila tudi podjetje MTI Evropa in konzorcij kupcev premoženja Tama v stečaju. Okrožno
sodišče v Mariboru je stečajni postopek za delniško družbo Tam in 16 odvisnih družb uvedlo 3. junija 1996.
LJUBLJANA - Roman slovenskega pisatelja Jožeta Hudečka Golobar, ki ga je leta 1997 izdala založba Mihelač, je pravkar izšel v dveh prevodih: na Slovaškem in v Franclji. V prihodnjem letu se obeta še nekaj prevodov tega romana, tako srbski in nemški, verjetno tudi italijanski. Za Golo-barja je avtor leta 1998 prejel Župančičevo nagrado mesta Ljubljana. Romanje v slova-ščini naslovljen Zbeh (Skrivač), v francoskem prevodu pa ima naslov L’homme aux pigeons.
LJUBLJANA - Uredništvo dnevnika Delo je za domačo osebnost leta 1999 izbralo akad. slikarja, filozofa in jezuita Marka Ivana Rupnika. Po besedah odgovornega urednika Dela Mitje Meršola se je pater Marko z izdelavo mozaika v vatikanski kapeli Odrešenikove matere kot edini Slovenec uvrstil med velika imena svetovne umetnosti, ki so soustvarjala podobo Vatikana.
LJUBLJANA - Slovenski letalski prevoznik Adria Airways je v 11 lanskih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem leta 1998 prepeljal za 12 odstotkov več potnikov: vsega skupaj 732.384 potnikov. Sredi januarja pa bodo uvedli še tretji dnevni polet na progi Ljubljana-Frankfurt-Ljubljana. -Nacionalna letalska družba Kraljevine Belgije Sabena pa je 9. januarja vzpostavila letalsko povezavo z Ljubljano. 85-sedežno letalo avro RJ85 bo med Ljubljano in Brusljem letelo šestkrat tedensko. S tem je ljubljansko letališče dvakrat dnevno povezano z Brusljem. - Ljubljana je v rednem in izrednem letalskem prometu povezana s 33 mesti po Evropi, kamor je usmerjena večina rednih poletov z osrednjega slovenskega letališča.
DUNAJ, Avstrija - Slovenska atletinja Helena Javornik je že četrtič zapored zmagala na silvestrskem teku na Dunaju. Javornikova je 5,4 kilometra dolgo progo pretekla v 16 minutah in 39 sekundah, s čimer je kar za 55 sekund izboljšala rekord proge. Drugo mesto je z minuto zaostanka zasedla domačinka Suzane Pumper, sicer finalistka na 5000 metrov s svetovnega prvenstva v Sevilli.
PROVO - Luka Slabe bo prvi slovenski odbojkar, ki bo zaigral v študentski odbojkarski ekipi v Združenih državah Amerike. Pred kratkim se je namreč v ameriški zvezni državi Utah pridružil univerzitetnemu moštvu Brigham Young, lanskemu prvaku ameriške odbojkarske lige NCAA, ki ga vodi trener odbojkarske reprezentance ZDA Carl McGowen. Dvaindvajsetletni slovenski reprezentant, ki je svojo odbojkarsko pot začel v ljubljanski Olimpiji, zadnji dve leti pa je nastopal za Žurbi Team iz Kamnika, je v Sloveniji dokončal srednjo vzgojiteljsko šolo in gimnazijo, na Brigham Young University pa bo študiral fizioterapijo in anatomijo ter športni management.
DOBROVNIK - Najboljša slovenska ke-gljavka Marika Kardinar si v letu 2000 želi uspešnega nastopa na svetovnem prvenstvu v poljskem Poznanju, potem pa si želi počasi skleniti svojo dolgoletno in uspešno kariero. Večkratna svetovna prvakinja in rekorderka se lahko pohvali z zelo bogato, dve desetletji dolgo kariero, v kateri je na devetih svetovnih prvenstvih osvojila 12 medalj, od tega kar sedem zlatih.
MARIBOR - Norvežanka Trine Bakke je zmagala v slalomu za svetovni pokal za 36. Zlato lisico na mariborskem Pohorju (1:41,90). Druga je bila Blejka Špela Pretnar
(1:42,77), ki je imela 87 stotink zaostanka, tretja pa Avstrijka Sabine Egger (1:42,99). Nataša Bokal je bila 12. (1:44,69), Urška Hrovat 17. (1:44,89), Alenka Dovžan pa 18. (1:44,95). Skupno zmago za Zlato lisico v kombinaciji slaloma in veleslaloma je letos osvojila Švicarka Soi\ja Nef.
TAMBACUNDA - Na reliju Pariz-Dakar-Kairo je slovenski motociklist Miran Stanovnik (Husqvama) osvojil na prvi etapi 164. mesto z dveinpolumim zaostankom za zmagovalcem. V naslednjih etapah je izboijšal mesto in bil v tretji 27., v skupnem seštevku pa s štirimi urami in pol zaostanka 108.
PETZEN, Avstrija - Slovenska deskarka Polona Zupan je zmagala na tekmi za avstrijski pokal. V finalu dvoboja je premagala domačinko Evo Steiger. Med moškimi je bil najboljši Avstrijec Gerald Odermoser pred Slovencem Gašperjem Pinterjem.
AUCKLAND, Nova Zelanda - Slovenski teniški igralki Katarina Srebotnik in Tina Križan sta izpadli v polfinalu teniškega turnirja dvojic. S 6:4 in 7:6 (4) sta ju premagali Zimbabvijka Cara Black in Francozii\ja Alexandra Fusai.
FORNI AVOLTRI, Italija - Slovenski biatlonec Sašo Grajf je na tekmi evropskega pokala zasedel tretje mesto. Za zmagovalcem, Nemcem Janom Wuestenfeldom, je na 20 kilometrski tekmi brez zgrešenega strela zaostal 42 sekund. Nastopilo je še šest Slovencev, od katerih je bil še najboijši Janez Ožbolt, ki je zasedel 16. mesto. Jože Poklukar je bil 17., Matjaž Poklukar 21., Gašper Grašič 25., Tomaž Jerončič 27., Danilo Kodela pa 31. V ženski konkurenci je Urška Dolinar s šestimi zgrešenimi streli in več kot šestimi minutami zaostanka osvojila 22. mesto.
VELIKO KULTURNO DELO ROJAKA
V Chacabuco, 200 km od Buenos Airesa deluje še nad eno leto bivši litijski župnik Vinko Lovšin. V dnevniku La Verdad, ki izhaja v Juninu, je izšla cela vrsta člankov izpod njegovega peresa. Naj navedemo nekatere:
13-4: Preganjanje; 17-5 Jugoslavija komunistična dežela; 31-7 Komunizem, laž in zločin; 10-10 Kako žive v rdečem raju; 1-9 Slovenska vas; 22-11 Jugoslavija ogoljufana za svobodo 19-12 Humanitarizem Titovega kova. itd.
Brez dvoma je to najbolj praktičen in uspešen način za širjenje poznanja slovenskega imena in tudi poznanja resnice o položaju pri nas doma in o komunizmu.
V imenu vseh Slovencev čestitamo g. Vinku in želimo, da bi dobil še druge posnemovalce.
OBČNI ZBOR IDNAVE
Igralska družina Narte Velikonja je 7. januarja imela svoj prvi redni občni zbor v
cerkveni dvorani na Belgranu. Lani je dala na oder 12 prireditev, med njirnin 6 skupnostnega značaja. Pri volitvah v novi odbor je bila izvoljena „Lista mladih”: predsednik Janez Perharič, dramaturg dr. Tine Debeljak, tajnica Marija Kačar, blagajnik Avgust Jeločnik, gospodar Jože Miklič, tehnični vodja France Prijatelj.
ODBOR SLOVENSKIH AKADEMIKOV
za legitimizacijo spričeval vabi vse akademike in abituriente na skupni sestanek 22. januarja v prostorih salezijanskega gledališča na Belgrano. Pridite polnoštevilno.
Deklico vzamejo za svojo. Dobra slovenska družina je pripravljena vzeti za svojo malo deklico brez staršev, Če kdo ve za katero, my sporoči na naslov. J. H(ladnik). Otroka čaka prijeten dom in lepa bodočnost.
Svobodna Slovenija, št. 2;
12. januarja 1950
W\ Slovenija	m
Harmonika
Harmonika sodi med najmlajša glasbila, vendar pa sta bili njena razširjenost in popularnost tako veliki, da je glasbilo v nekaj desetletjih prodrlo v vse evropske dežele in v marsičem spremenilo dotedanjo podobo tradicionalne glasbene kulture.
Slovenija se je s harmoniko spoznala v drugi polovici 19. stoletja Razvilo se je izdelovanje v številnih delavnicah in pri posameznikih, samoukih. Harmonika je oblikovala nastanek popolnoma nove podobe t.i. ljudskega godca, postala je tudi glasbilo v raznih glasbenih zasedbah, ki so igrale za razvedrilo, zabavo in ples. Harmonike so se razvijale tudi v tehnološkem
j SLOVENIJA J 1800
tipi kot so diatonična, imenovana tudi „frajtonerica”, kro-matična in klavirska harmonika. Ob serijskih, tovarniško izdelanih so se pojavile tudi domače ali „kranjske” (tudi »slovenske”) harmonike, ki so se od ostalih tipov razlikovale po razvrstitvi tonov (gumbov). To je namreč vplivalo na način igrai\ja. Ena takih harmonik je nastala v Kranjski Gori leta 1896. Na lističu ja naveden tudi izdelovalec: Anton Murkovic, Uhrmacher & Harmonika fabrikant. Ta stari primerek kranjske harmonike se je ohranil po zaslugi našega myvečjega konstrukorja harmonik Valentina Zupana iz Mengša, v katerega muzejski zbirki je ta primerek
smislu. Tako so se razvili različni temeljni naše glasbene dediščine tudi razstavljen.
BUMIIiillll HM III I llllii lllllll ill 11 III
Stari papirji tudi veljajo
Dragi slovenski/a prljatelj/ica!
Na prvi pogled nekateri .popisani stari papirji’ ne iz gledajo prav nič pomembni in zato gredo v smeti. V resnici pa so morda ti zavrženi papirčki pomemben delček za odkrivanje pretekle ali pa za pisanje sedanje slovenske zgodovine.
Gotovo ste že kdaj videli mal pobarvan kamenček, ki je samo kamenček in nič drugega. Če pa imamo nekaj stotin teh kamenčkov pa lahko, zloženi v nekem redu, predstavljajo lep mozaik. In podobno je s papirčki. Vsak od njih nam lahko nudi neko informacijo, neko vez ali nek napotek za celotno sliko dogodka, društva, gibanja, osebnosti itd.
Zato Studia slovenica vneto zbira vsa-
ROGLA - Slovenska smučarska reprezentantka Tina Maze je zmagovalka veleslaloma za evropski pokal. Vodilna že po prvi vožnji je tudi v drugo dosegla najboljši čas in zanesljivo ugnala vso konkurenco. Slabše so se uvrstile ostale Slovenke. Katarina Breznik je osvojila 18., Špela Bertoncelj 25., Nina Makuc pa 48. mesto.
kovrstno gradivo, ki bi moglo na en ali drug način bolje prikazati slovensko preteklost in sedanjost. Vsi stari papirji, brošure, programi, zapiski itd. so del slovenske narodne kulturne dediščine — čuvajmo jo.
Predno stvari zavržete, malo pomislite, če z uničenjem gradiva ne delamo škode slovenski kulturi. Če jih odstopite inštitutu Studia slovenica, Vam bomo iskreno hvaležni..
Lep slovenski pozdrav.
Janez Arnež
Studia slovenica, raziskovalni inštitut Dr. Janez Arnež
p.p 25 - 1210 Ljubljana - Šentvid, Slovenija Tel +886 (61) 152-1513 Fax +386 (61) 152-1332 e-mail: studia.slovenica@guest.ames.si.
Osebne novice I
Smrti: V Prikrnici pri Moravčah je umrl Tone Kopač (87), v Caserosu pa Rafael Čuk (90).
Naj počivata v miru!
Mali oglasi |
ESTUDIO de AGRIMENSURA (Pcia. de Bs. As.) ING. VLAHO - Tel.- 4755-8205 - Estado Parcelario -Subdivision - Unification - Mensura - L'su cape ion TURIZEM
Oddajam bungalov in stanovanja v Villa Cate-dral, Bariloche. Uživajte mime počitnice v najlepši naravi in po ugodni ceni. Kličite na Tel: 02944 424978.
Tel. 4441-1264 / 1265
m /.-i. -gfc/V	^ m	Letalske	karte, rezerva
WirsiMf^WM l^fSr) .	.
V. 'V hotelov, ngjem avtomo-bitov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ARHITEKTI Arq. Carlos E. Kostka. Vivienda y comercio. Asesora-miento tecnico en Capital y Provincia. Sarandi 148 Capital; Tel.Fax 4 224-3968.
ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 4382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucumdn 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 4613-1300 Dr. Hčctor Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Hipdlito Yrigoyen 2548, 2“ of. 4, San Justo. Tel. 4482-5624.
VIDEO
Marjan Vivod - video posnetki, filmanje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - B1708BYD Moron Tel.: 4696-8842 - E-mail: vivodtine@ovemet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Kvalitetno razvijanje fotografskih filmov: 36 posnetkov 10x15 $ 10,- Garibaldi 2308 - B1753GWN Villa Luzuriaga - Tel.: 4659-2060 -E-mail: marko@pinos.com
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcučnaga 77 -B1704FOA Ramos Mejia - Bs. As. - TeL/Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bmč. Mitre 97 -B1704EUA Ramos Mejla - TeL: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bmč. Mitre 97 - B1704EUA Ramos Mejia - Tel: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Miha Gaser).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uradtye ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Vse starše obveščamo, da se
Počitniška kolonija Zedinjene Slovenije
vrne v nedeljo, 16. t.m. ob 8. uri zjutraj
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 10. januarja 2000	
1 dolar	192,14 SIT tolarjev
1 marka	101,02 SIT tolarjev
100 lir	10,10 SIT tolarjev
Svetovno srečanje ekonomov slovenskega rodu
FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
Nad. s 4. str.
govoren odnos države Slovenije do Slovencev v zamejstvu na področju gospodarskega sodelovanja. Ta odnos je povzročil veliko škode ne samo na gospodarskem ampak tudi na narodnostnem področju, zlasti na Koroškem, kjer je propadlo več slovenskih podjetij prav zavoljo neodgovornega nezanimanja slovenske vlade. Tudi v odnosih države Slovenije do zamejcev je zaznati precejšen razkorak med vljudnostnimi izjavami raznih funkcionarjev in dejanskim stanjem.
Drugi dan srečanja je bil namenjen predstavitvi slovenskih gospodarskih združenj po svetu. Slovensko Latinsko-ame-riško trgovsko zbornico in gospodarsko stanje Slovencev v Argentini je predstavil podpredsednik SSK in podpredsednik SLA-TZ Marjan Loboda Avstralsko slovensko gospodarsko združenje je predstavil najprej Vinko Rizmal, nato pa še Cvetko Fa-lež, predsednik Avstralske konference SSK. Kanadsko-slovensko gospodarsko zbornico je predstavil Ludvik Stajan. Slovensko gospodarstvo v ZDA sta predstavila dr. Hilary Rolih in dr Jože Bernik. Zanimiva je bila predstavitev Slovencev v Bosni in Hercegovini. V imenu predsednika Debeljaka je zelo ognjevito govorila ga. Ana Lorger.
O poročilih je bil kar živahen razgovor in precej vprašanj- Zanimivo je bilo, da so bila praktično vsa vprašanja od zamejcev in izseljencev, ne pa od zastopnikov vlade in gospodarskih združenj iz Slovenije. Verjetno smo vsi začutili, da bi se hitreje odprla pota do sodelovanja med Slovenci po svetu kot pa z matično domovino, dokler v tej ne prevlada boij odprt odnos do rojakov zunaj meja .
Kljub temu, da je bil prvi dan prisoten minister dr.M. Senjur, državna sekretarka V. Ravbar in direktor M. Kovač, so prireditelji pa tudi udeleženci le pričakovali nekoliko večji odziv od strani slovenskih oblastvenih struktur. Navsezadnje je bilo to prvo srečanje slovenskih gospodarstvenikov iz celega sveta, ki so v kar lepem številu prihiteli za to priložnost v Ljubljano. Med njimi je bilo nekaj kar uglednih in uspešnih podjetnikov, profesionalcev in funkcionarjev mednarodnih ustanov, ne samo v slovenskem ampak v svetovnem merilu. Začudilo nas je, da ni bilo na otvoritvi srečanja nobenega predstavnika parlamentarne komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu,
Letos vsi v Bariloche!
Hotel „Carantania”
Vam nudi bivanje v sobah z zasebno kopalnico in z zajtrkom tudi po $ 15.-, ali 1/2 penziona za $ 23.-Av. San Martin 496 - Rezervacije: tel/fax: 02944-425248 ali e-mail: hotelcarantania@email. com
SLOGA SPOROČA:
Pri nagradnem žrebanju, ki je bilo v nedeljo, 9. januarja 2000 ob priliki odprtja nove podružnice SLOGE v Slovenskem domu CARAPACHAY, je ob navzočnosti in sodelovanju številnih članov in odbornikov SLOGE za prvo nagrado, letalska vozovnica BUE-LJU-BUE in gotovino U$D 1.000.- bil izžreban član Mutuala Sloge štev. 2888 in za drugo nagrado, 10 dni počitnih za dve osebi v Hanželičevem domu v Cordovskih hribih, članica Mutuala Sloge štev. 2072. Nagrajencema naše iskrene čestitke!
SLOGA DA VEC! V SLOGI JE MOC!
državne sekretarke za Slovence v zamejstvu in po svetu, nobenega predstavnika parlamentarnih strank, ne pozicije ne opozicije. Delno je rešil situacijo drugi dan zasedarya podpredsednik vlade in predsednik SLS Marjan Podobnik, ki se je kar veliko časa zadržal med nami in v zelo odprtem nagovoru obljubil vso pomoč izboljšanju odnosov med zamejstvom, izseljenstvom in matično domovino. Če se bo vsaj nekaj tega uresničilo, bomo precej na boljšem. Prav tako nas je drugi dan zasedarya obiskal predsednik parlamentarne komisije za Slovence po svetu mag.Marjan Schiffrer.
Zvečer drugega dne zasedarya je bil na programu obisk Gospodarske zbornice Slovenije v njenih novih prostorih. Predsednik J. Čuk, je ponovno ponudil slovenskim podjetnikom po svetu vso infrastrukturo GZS, ki jo pri navezovanju poslovnih stikov s Slovenijo potrebujejo.
Tretji dan je srečanje bilo posvečeno obisku Luke Koper in slovenske obale. Predsednik družbe Luka Koper d.d. Bruno Korelič nam je s sodelavcema Mavričem in Terčonom prikazal to eno najbolj uspešnih slovenskih podjetij. Po ogledu ogromnih in vzorno urejenih objektov smo med vožnjo z ladjo po slovenskem morju, po Piranskem zalivu, občudovali prelepo slovensko obalo. Med prijateljskim razgovorom so nam postregli z odličnim kosilom.
Organizatorji so ob srečanju izdali 1. Zbornik v katerem so objavljene nekatere predstavitve slovenskih gospodarskih združenj doma, v zamejstvu in po svetu, kakor tudi celoten spored srečanja. Žal v ujem ni odličnega predavanja dr. Bajuka. Argentinski Slovenci smo v Zborniku zastopani s poročilom o Latinsko-ameriški trgovski zbornici in z oglasi SLATZ in Zadruge ter Mutuala SLOGA.
Kljub nekaterim pomanjkljivostim, katerih bo v bodoče prav gotovo mary, menim, da se je sicer drzen projekt Slovenske
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administracičn: RAMON L. FALCON 4158 C1407GSR BUENOS AIRES ARGENTINA j Telčfono: (54-11) 4636-0841 Telefax: (54-11) 4636-2421 e-mail: esloveniau@impsatl.cbm.ar e-mail: debeljak@plnos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml.
Uredniški odbor.
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 70; obmejne države Argentine 105 USA dol.; ostale države Amerike 120 USA dol.; ostale države po svetu 130 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
Čeke na ime „Eslovenia Libre“~^)
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4307-1044 - Fax: 4307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar
konference SSK v veliki meri posrečil in jim je za pobudo treba čestitati. To je bil verjetno eden prvih, če ne prvi korak k povezovaryu Slovenije v svetu z matično domovino na gospodarskem polju, ki pa ne bo zadryi. To bo prav gotovo pripomoglo tudi k tako potrebni povezavi Slovencev še na ostalih področjih narodnega življenja To je velik izziv tako za nas po svetu, kot za rojake doma Bog dal, da bi mu bili eni in drugi kos.
Marjan Loboda
Pismo iz Slovenije
Ko mi roka piše te besede in misel potiye v daljno Argentino, vas še vedno vidim in slišim z ženo, kot bi bilo včeraj na raznih krajih nam vsem ljubljene Slovenije.
Sneg je prekril lepote slovenske dežele, jih praznično olepšal in lesketajoče se barve osvetljenih cerkva po številnih gričih. Duhovno prebtyerye doživljamo s prvimi sklepi in delom slovenske sinode, kljub medijskim razpravam „napredne družbe” v gonji proti meddržavni pravni ureditvi odnosov s Svetim se dežem.
Pred kratkim smo v Ljubljani z veliko akademijo zaznamovali 10-letnico Demosa. Ugotovili smo, da je skrajni čas, da brez ponovne združitve demokratične desnice Slovenija izgublja zgodovinsko pridobljene prednosti v evropskih povezavah in udejanjanju lastne demokratične prihodnosti. Stanje, ki so ga na prireditvi predstavili dr. Pučnik in razni vidni Ijuc^e v času sprememb, sta najbolje prikazala prvaka Peterle in Janša. Slednji je jasno povedal, da brez predsednika prve Demosove vlade ne bi bilo samostojne Slovenije in da tudi brez vodilne vloge Slovenskih krščanskih demokratov ne bi bilo uspehov Demosa in ne priznanja samostojne Slovenije od drugih držav. Vztrajanja SLS v sedanji vladi ni mogel opravičiti niti Marjan Podobnik, kije prvič na tako velikem zgodovinskem srečanju doživel negodovanje in celo žvižganje prepolne dvorane osveščenih Slovencev
Bog daj, da bi prazniki vsem skupaj
prinesli obilo duhovne milosti, da boste zmogli še naprej živeti dve domovini na tujem ter se miselno in fizično vračati v prvo, ki je ena, nam vsem dodeljena.
Dopis dopolnjujem s poročilom, ki se mi zdi pomembno. Na akademiji Demosa je bila slovesno prebrana politična oporoka olimpionika Leona Štuklja. Nedavno umrli veliki slovenski športnik je kljub stoletni starosti imel izostren čut za moralno-poli-tične opredelitve. Sedanja oblast gaje hotela izkoristiti za svojo promocijo. A Štukelj je jasno zapisal, da seje v življenju trudil za resnico in pravico, da obsoja pretekli sistem in da s poslednjo voljo podpira desno usmeritev. Slovenec Humar je prvi osvojil najtežjo steno sveta na Himalaji - Daulaghi-ri. Po Internetu so ga nekateri lahko spremljali celo v živo. Po vrnitvi se je najprej vsem z ati valil po televiziji: „Hvala vsem, la ste me spremljali in molili zame! V steni sem bil sam s svojim Bogom in ko so leteli ledeni kosi iz strmine po meni, sem imel samo še - Bog pomagaj!”. Slovenija je bila ponosna, da ima takega športnika, vendar so uspeh želeli že zmanjšati. Ker mu je težko zanikati uspeh, ga želijo v žumalistiki ponižati kot kristjana, ker da je preveč veren.
Človek se sprašuje, kje si in kam plo-veš, slovenski kristjan! Potrebujemo „ar-gentinsko” prebujenje. Duhovno polno sveto leto 2000 vam vsem skupaj!
Prijatelj iz Slovenije