Uraynava zemljišenega davka. Celih 8 let uže imajo dela in posla z uravna70 zemljisčnega da^ka; 5 let so cenili zemljišča in 3 leta ao potem porabili za u^rstenje zemljišč 7 posta^ljene jim tarife ali razrede, po katerib se bo naposled znesek davka pri posamezuib kosih ali paicelah zemljišč i-a5unil. Ali vkljub temu bi še trebalo 3—4 leta, 7 Galiciji, Istriji in Dalmacijo cel6 5 let, preden bi po posta^i od 24. maja 1869. bilo vse dognano. Razun tega so stroški po tem načinu ura7na7anja zemljiščnega da7ka silnoveliki. Samo do konca 1. 1876 se je potrošilo 16milijono7. Te napake ao finan5nega ministraprisilile, da je drža^nemu zboru predložil posta^oo spremembi nekaterih paragrafo7 gori omenjeneposta^e od 1. 1869. Namen 07im spremembam je:stroške zuianjaati in uia7na70 da^ka pospešiti tako,da bi do konca 1. 1880. 7se dogoto^ljeno bilo.Pogla^itne spremembe te postave so sledeče:Dozdaj sta posameznim parcelam ceno posta^ljala po d^a in d7a cenilca, ki ju je okrajna ceuit7ena komisija za dotični oddelek izmed sebe izvo- lila, in poroce^alec (referent) ju je le spremljal in 8 svojim glasom le tedaj odloee^al, kedar se cenilca o 7cenitvi dotične parcele nista zedinila. V prihodnje bode pa poro5e7alec 7sako parcelo 7 87ojem okiaju sam cenil, spremljal ga pa bo dotični župan, ali pa d?a moža, katera soseskini župan 7 to odloci; ti tiije pa nimajo nobenega določnega glasu, ampak pojasnujejo samo to, za kar jih poro5e7alec 7praša. Okrajni cenit^eni poroče7alec predloži svoje poročilo potem okrajni cenit7eni komisiji 7 pregled in odobravanje. Dosedaj je gojzde cenil najprej poroče^alec sam, njegovo poiočilo pa sta prejela doti5na d7a cenilca7 roko in sta ra^no tisti gojzd in parcele tudi onad^a cenila. Če nista poroče^alče^i 7cenit7i pritrdila, in 5e se kasneje on z njuno dolo5bo ni strinjal, razsodila je potem okrajna cenit^ena komisija, kaj naj 7elja. Prej ko so pa okrajne cenitvene komisije pri razli6nero mnenju spoznale, kaj da naj oimlja, imele so pra^ico na dotično inesto d7a druga cenilca izmed aebe poslati, da ata zemljišče, za katero je šlo, še enkrat pregledala in 0 S7oji poz^edbi komisiji poro5ala. Po novi posta^i ima pa okrajua cenit^ena komisija brez novega pregledovanja konečno določiti, ktera 7cenite7 naj ob^elja, ali ima namreS dotični referent pra7, ali pa dotična cenilca. Ob kratkem rečeno, po no^i poatavi pride vcenite7 zemljia5 iz rok iz^oljenih cenilce7 7 roke dotičnih c. k. referento^ ali poro5e7alce7. 0 ugo^oiih (reklamacijab) imajo po dosedanji posta^i razsoje^ati okrajne in deželne ceuitvene koniisije. Po aovi postavi se pa ustano^ijo za to posebne reklamacijake komisije (ReclamationsCommission), ki stopijo na mesto deželnih cenit7enib komisij, in 8e sosta^ijo na enak način, kakor so sosta^ljene deželne cenit^ene komisije, ter bodo 0 vaakem ugovoru (reklamaciji) konecno razsojevale, zoper ktero raz8odbo ni pripuščena nobena pritožba. No7a naredba je tudi ta, da se županom pošljejo pri razpisu reklamacij tudi mape in parcelni piotokoli doticne občine, daje mogo5e ^sakemu se prepričati, kako so zemljiš5a tu in tam vcenjena; 7rh tega prejme 7sak posestnik poaebno polo (Grundbesitzbogen), 7 kateri so 7se njego^e paicele z dotičnim razredom in obdelo^anskim* redom, pa tudi mera 7sakega kosa vpisane, da se zamore 0 7sem prepričati, ali je pra7, ali ne. Ta naredba se nana najpotrebnejaa zdi, ki jo žalibog 7 prejšnji posta^i pogrešamo, brez katere bi bil pa 7sak, 5e še tako pra^ičen ugO7or nemogoč. Mnogim te apremerabe nikakor ne ugajajo in 7eliko okrajnih zastop07 je pritožbe, ugo^ore in prošnje dopoalalo državnemu zboru, naj bi ta nas^eto^ano no7o posta^o z spremembami 7red za^rgel. To pa 8e goto^o ne bo zgodilo. Nas^eto^ane 8premembe so res potrebne, ako se hoče ura^nava po posta^i od 1. 1869. hitreje in z menjšimi stroški dognati.