PoStnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48’—, polletno din 96'—t celoletno din 192"—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
99.
kos.
V LJUBLJANI, dne 9. decembra 1936.
Letnik
VIL
VSEBINA:
799. Uredba o pospeševanju svilarstva.
800. Izprememba t. 14. g 5. uredbe o organizaciji ministrstva za promet in prometne službe.
801. Odločba o izločitvi oljnatega semenja in oljnatih plodov iz kontrole po predpisih pravilnika in norm o kontroli semenja kulturnih rastlin.
802.	lzprememhe norm o sestavi rudninskih tvarin in asfaltnih snovi kakor tudi o njihovem preizkušanju.
8015. Dopolnitev razpisa C št. 43.918/1922 glede svobodnih carinskih skladišč v pomorskih lukah.
804. Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin.
805. Razne objave iz »Službenih novin«.
Uredbe osrednje vlade.
799.
Na podstavi § 98. finančnega zakona za leto 1936./37. predpisuje ministrski svet na predlog ministra za kmetijstvo v soglasju z ministrom za trgovino in industrijo tole
uredbo
o pospeševanju svilarstva.*
Člen 1.
Državne tvornice za svilo odkupujejo svilene mešičke od domačih pridelovalcev po ceni, ki jo določi in objavi vsako leto po poprejšnjem zaslišanju posvetovalnega odbora iz člena 4. minister za kmetijstvo sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo.
Člen 2.
1. Da se zvišajo pridelovalcem odkupne cene svilenih mešičkov ali poravnava razlika med proizvodnimi stroški za domačo surovo svilo in domačo prejo naravne svile, izdelane v državnih tvornicah, in cenami inozemske surove svile in inozemske preje, se uvaja' posebna kontrolna taksa na vsak kilogram uvoženega blaga iz štev. 326 do vštete 340 in štev. 356/1 kakor tudi na kokone in odpadke nepredene svile iz štev. 74 uvozne carinske tarife.
2. Minister za kmetijstvo predlaga po predhodnem zaslišanju posvetovalnega odbora sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo višino kontrolne takse, ki
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
22.	oktobra 1936, št. 244/LX/625.
jo minister za finance predpiše in najkasneje do dne
1.	februarja vsakega leta v »Službenih novinah« objavi.
3. To posebno kontrolno takso pobirajo carinarnice pri carinjenju in jo vplačujejo v sklad za pospeševanje svilarstva, ustanovljen pri Državni hipotekarni banki v Beogradu.
4. Določena posebna kontrolna taksa se pobira, dokler se ne izpremeni, tako, kakor je določeno v točki 2. tega člena.
5. Ta sklad služi, razen v zgoraj navedeni namen, tudi še za pospeševanje svilarstva vobče, zlasti pa za pospeševanje proizvodnje murvovih sadik in semena sviloprejk.
6. Kako je ukoriščati radi pospeševanja svilarstva državna in samoupravna murvišča in murvova drevesa ob državnih in samoupravnih cestah, predpiše minister za kmetijstvo.
Člen 3.
Minister za kmetijstvo razdeli vsako leto na predlog posvetovalnega odbora sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo sredstva sklada za pospeševanje svilarstva v namene, določene v točkah 1. in 5. člena 2. in v členu 5.; pri tem se morajo upoštevati cene kokonov, surove svile in preje na svetovnem trgu.
Po opravljeni razdelilvi se dajo sredstva sklada za pospeševanje svilarstva ravnateljstvu svilarstva v navedene namene na razpolago, trošijo se pa po odobritvi ministra za kmetijstvo.
Člen 4.
Pri ministrstvu za kmetijstvo se ustanavlja posvetovalni odbor; vanj spadajo po en predstavnik oddelka za živinorejo in oddelka za agrarno politiko pri ministrstvu za kmetijstvo, dva predstavnika ministrstva za trgovin;) in industrijo, en predstavnik ministrstva za finance, en
predstavnik ravnateljstva svilarstva in državnih tvornic za svilo izmed članov upravnega odbora ravnateljstva, postavljenih od ministra za kmetijstvo, dva predstavnika svilarskih zadružnih organizacij in dva predstavnika svilne industrije.
Predstavnik ministrstva za kmetijstvo je predsednik posvetovalnega odbora, predstavnik ministrstva za trgovino in industrijo pa njegov namestnik.
Clen 5.
Natančnejše določbe o poslovanju in področju posvetovalnega odbora in o njegovih stroških se odrede s poslovnikom, ki ga izda minister za kmetijstvo soglasno z ministrom za trgovino in industrijo.
Člen G.
Če bi se skušali prodati tuji kokoni za domače, zaplenijo pristojna oblastva ponujene kokone in jih prodajo na javni dražbi v korist sklada za pospeševanje svilarstva. Razen tega se plača denarna kazen v višini vrednosti kokonov. Kazen izreka na predlog posvetovalnega odbora minister za kmetijstvo.
Člen 7.
Višina posebne kontrolne takse za leto 1936. se določi do konca meseca oktobra 1936.
Člen 8.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 16. oktobra 1936; št. 76.060/1 II.
Minister za kmetijstvo Sv. Stankovič s. r.
Minister za trgovino in industrijo dr. Vrbanič s. r.
Ministrski svet se je Izrekel v seji z dne 16. oktobra 1936 povsem soglasnega s prednjim predlogom ministra za kmetijstvo in ministra za trgovino in industrijo in je odobril prednjo uredbo.
.V Beogradu; M. S. št. 849/36.
Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. M. M. Stojadinovič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
(Ta uredba je bila prvič objavljena v »Službenih novinah« z dne 20. oktobra 1936 in je stopila tega dne v veljavo.)
800.
Izprememba točke 14. § 5. uredbe o organizaciji ministrstva za promet in prometne službe.*
Minister za promet je odobril dne 15. avgusta 1936 tole odločbo:
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne lg. septembra 1936, št. 211/XLIX/532.
Na podstavi § 66. uredbe o organizaciji ministrstva za promet in prometne službe z dne 30. marca 1,927
odločam:
Besedilo točke 14. § 5. uredbe o organizaciji ministrstva za promet in prometne službe1 se črta in se nadomešča z naslednjim besedilom:
»14. ustanavlja, ukinja in premešča oblastne direkcije državnih železnic kakor tudi poedine oddelke oblastnih direkcij in generalne direkcije državnih železnic in določa njih območje;«.
Iz generalne direkcije državnih železnic; (1. d.
št. 92.867/36.
SOI.
Oljnato semenje
in oljnati plodovi ne spadajo pod kontrolo pravilnika in norm o kontroli semenja kulturnih rastlin.2
Na podstavi člena 8. zakona o kontroli semenja kulturnih rastlin pri uvozu in notranjem prometu (»Službene novine« št. 41 z dne 23. februarja 1922) in ker se po členu 5. uredbe p preskrbovanju industrij za semensko olje z oljnatim semenjem (»Službene novine« št. 134 z dne 15. junija 1936) uvažajo oljnato semenje in oljnati plodovi iz št. 30 in 31 uvozne carinske tarife za domačo oljno industrijo samo po Privilegirani družbi za izvoz deželnih pridelkov,
odločam:
Oljnato semenje in oljnati plodovi iz št. 30 in 31 uvozne carinske tarife, ki se uvažajo za domačo oljno industrijo zgolj za industrijske namene po Privilegirani družbi za izvoz deželnih pridelkov, ne spadajo pod kontrolo po predpisih pravilnika in norm o kontroli semenja kulturnih rastlin (»Službene novine« št. 278 z dne 12. decembra 1922) in njegovih izprememb po odločbi št. 70.076/11 z dne 9. decembra 1930 (»Službene novine« št. 11 z dne 16. januarja 1931) in odločbi št. 20.830/11 z dne 1. aprila 1936 (»Službene novine« št. 93 z dne 24. aprila 1936)3 niti ni treba, da bi to semenje in te plodove spremljali mednarodni modri ali oranžni certifikati, kakor je to predpisano v odločbi št. 18.300/11 z dne 2. aprila 1932 (»Službene novine« štev. 90 z dne 19. aprila 1932).*
To odločbo je razglasiti v »Službenih novinah« in o njej obvestiti ministrstvo za trgovino in industrijo, ministrstvo za finance, oddelek za carine, in kmetijske poskusne in kontrolno postaje v državi.
y Beogradu, dne 27. novembra 1936; št. 85.957/11.
Minister za kmetijstvo Sv. Stankovič s. r.
1 »Uradni list« št. 380/89 iz 1. 1927.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
28.	novembra 1936, št. 276/LXIX/705.
a »Uradni list« št. 107/21 iz 1. 1923., »Službeni list« št, 62/9 iz 1. 1931. in št. 324/47 iz 1. 1936.
* »Službeni list« št. 387/38 iz ). 1932,
S02.
Na podstavi § 3G. gradbenega zakona odločam, da se norme o sestavi rudninskih tvarin in asfaltnih snovi kakor tudi njihovem preizkušanju M. g. št. 11020/33 izpremenč takole:*
Asfaltni beton.
Pojem: Asfaltni beton je zmes kamenega drobiža, naravnega ali zdrobljenega peska in moke z bitumnom kot spojnim gradivom. Razločuje se fini in grobi asfaltni beton.
Predmet preizkušanja	Lastnosti	Način preizkušanja
1. Spojno gradivo	Asfaltni fini beton	
a) Vrsta	Izvirna:	
	Zmehčišče po K. S.: 30 do 50°	I,
	Zmehčišče po metodi z obročem in kroglico: 40 do 65"	Is
	Pretrgališče: pod —5"	1»
	Globina prodiranja pri 25°: 25 do 120 deliluic (stopinj)	I.
	Razteznost pri 25": nad 50 cm Ekstrahirana (izvlečena); Zmehčišče po K. S.: pod 65"	1»
		1.1 I.
	Zmehčišče po metodi z obročem in kroglico: pod 80"	Is
	Pretrgališče: pod 0"	Is
	Razteznost pri 25": nad 6 cm	Ir
b) Količina	Količina raztopljivega bitumna: 5'5 do 9'0 % teže Količina bitumna je odvisna od votlin nasute rudninske snovi in jo je tako določiti, da se pri prometu ne pokaže nikak škodljiv prebitek.	Iss
2. Rudninska tvarina	Zmes peska in kamenega drobiža se mora ob dodajanju polnila tako dolgo tolči, da znašajo njene votline, ki naj se izpolnijo z bitumnom, po prostornini manj ko 22 °/o, če se zmesi nasujejo, da se dobi stanovitna prostornina. Velikost zrna drobiža ne sme presegati 15 mm pri težkem, mešanem prometu. Pri lahkem mešanem prometu ali pri pretežno težkem motornem prometu in zlasti pri hrapavem vozišču (kolovozu) se sme uporabiti kamnenega drobiža največ do 65% količine.	
3. Lastnosti snovi, izvršene po normah	Prostorninska teža: se mora predpisati.	Is.
	Tlačna trdnost: Pri 22°: se predpiše Pri 40°: se predpiše Zmanjšanje tlačne trdnosti po 28-dnevnem ležanju v vodi: pod 20 °/o.	Is«
	Vpijanje vode: pod 5% prostornine	IsS
	Nabreklost po 28-dnevnem ležanju v vodi: pod 1% prostornine	Is«
	Globina prodiranja: kar največ mogoče pod 10 mm	Is»
1. Spojno gradivo	Asfaltni grobi beton	
a) Vrsta	Izvirna:	
	Zmehčišče po K. S.:.30 do 40».	I.
	Zmehčišče po metodi z obročem in kroglico: 40 do 55°	Is
	Pretrgališče: pod —5°	Is
	Globina prodiranja pri 25°: 40 do 120 stopinj	I.
	Razteznost pri 25": nad 50 cm Ekstrahirana (izvlečena):	Ir
	Zmehčišče po K. S.: pod 60°	I.
	Zmehčišče po metodi z obročem in kroglico: pod 75°	Is
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 31. julija 1936, št. 174/XLII/466. — Norme gl, »Službeni bst« št. 240/30 in št. 430/53 is 1. 1934.
Predmet preizkušanja	Lastnosti	Način preizkušanja
	Razteznost pri 25": nad 6 cm	I7
b) Količina	Količina raztopljivega bitumna: 4 do 7% teže	I55
2. Rudninska tvarina	Rudninska tvarina vsebuje okoli 50—65 °/o teže grobega drobiža. Temu drobižu se morata dodati pesek ih polnilo. Odstotek votlin nasute rudninske snovi mora znašati manj ko	
	18«/» prostornine	Ifl.3
3. Lastnosti snovi, iz-	Prostorninska teža: se predpiše	I»*
vršene po normah	Tlačna trdnost: pri 22": se predpiše pri 40": se predpiše	Is«
	Vpijanje vode: pod 8% prostornine	Iss
	Nabreklost po 28-dnevnem ležanju v vodi: pod 1% prostornine	Is«
Peščeni asfalt.
Pojem: Peščeni asfalt je zmes kamene moke in naravnega ali zdrobljenega peska z bitumnom kot spojnim gradivom.
Predmet preizkušanja
Način preizkušanja
Lastnosti
1.	Spojno gradivo
a)	Vrsta
b)	Količina
2.	Rudninska tvarina
3.	Lastnosti snovi, izvršene po normah
Peščeni asfalt Izvirna:
Zmehčišče po K. S.: 35 do 50"
Zmehčišče po metodi z obročem in kroglico: 45 do 65" Pretrgališče: pod —5°
Globina prodiranja pri 25°: 25 do 90 stopinj, pri večji količini polnila do 120 stopinj
Razteznost pri 25°: nad 50 cm
Ekstrahirana (izvlečena):
Zmehčišče po K. S.: pod 65°
Zmehčišče po metodi z obročem in kroglico: pod 80° Pretrgališče: pod +5°
Razteznost pri 25": nad 6 cm
Količina raztopljivega bitumna je odvisna od votlin nasute rudninske snovi in jo je tako določiti, da se pri prometu ne pokaže nikak škodljiv prebitek
Uporabljati je pesek vseh velikosti zrna od 0'09 do približno 3 mm.
Debelejši sestavni deli so dovoljeni do 10%>; dovoljen je kak odstotek finega praha pod 0'09 mm, toda ta prah ne sme biti glinaste vrste, ki nabrekne.
Največja količina v pesku: 1 °/o
Po velikosti zrna pravilno sestavljeni pesek z dodanim polnilom se mora najmanj toliko stolči, da doseže prostorninska teža 2‘0, votline zmesi nasutega polnila in peska pa ostanejo pod 25 % prostornine. Polnila (pod 0'09 mm) mora biti v rudninski snovi 15-25 #/o.
Prostorninska teža: se predpiše Tlačna trdnost: pri 22°: se predpiše pri 40°: se predpiše Zmanjšanje tlačne trdnosti po pod 20°/o.
Vpijanje vode: pod 3 °/o prostornine
Pri veliki količini polnila je dovoljeno večje vpijanje vode. Nabreklost po 28-dnevnem ležanju v vodi: pod 2 ?/o prostornine. Globina vtiska: kolikor mogoče pod 10 mm
28-dnevnem ležanju v vodi:
I.
I3
I«
I,
Ir
I.
I3
I.
Iz
I»4
I5S
I«5
Im
Liti asfalt.
Pojem: Liti asfalt jo snov, sposobna za razgrinjanje v segretem stanju, iz zmesi kamene moke, naravnega peska ali drobljenega peska, v danem primeru z dodatkom grobega kamenega drobiža s samim bitumnom ali z bitumnom in naravnim asfaltom kot spojnim gradivom. Namesto kamene moke se sme vzeti asfaltna moka.
Treba je razločevati med litim asfaltom za vozišča (kolovoze), sestavljenim brez vozila (terase, balkoni, , pešpoti itd.), litim asfaltom za gradbe, ki so odporne proti kislinam, in litim asfaltom za podloge tal iz linoleja.
Predmet preizkušanja	Lastnosti	Način preizkušanja
1. Spojno gradivo	Liti asfalt za vozišča	
a) Vrsta	Spojno gradivo mora biti bitumen ali zmes bitumna z naravnim asfaltom.	
	Lastnosti izvlečenega (ekstrahiranega) bitumna: Zmehčišče po K. S.: nad 40", največ do 65° pri cestah s pre-	I.i
	hodnim prometom, na stojiščih največ do 70" Pretrgališče: pod 0" pri prehodnem prometu, pod .+ 5" na	I.
	stojiščih	I.
	Razteznost pri 25": nad 5 cm	Tt
b) Količina	Količina raztopljivega bitumna: med 7 in 12% teže Količina bitumna se ravna po votlinah v nasuti rudninski snovi. V odstotkih prostornine izraženo, mora količina bitumna ustrezati najmanj izmeri votlin, to izmero pa sme presegati največ za 5% prostornine.	I&2
2. Rudninska tvarina	Rudninska snov je sestavljena iz zmesi kamene moke (največ-	
	krat apnenčeve moke), peska in kamenega drobiža. Pesek in kameni drobiž morata imeti zrno razne velikosti, najmanjša velikost 0'33 in 0‘30 mm. Dovoljen je dodatek debelejših zrn. Votline nasute rudninske snovi morajo znašati pod 22% prostornine, rudninska zmes mora imeti najmanj 15% najfinejše veli-	
	kosti zrna (pod 0'06 mm)	I„
3. Lastnosti snovi, iz-	Prostorninska teža: se predpiše	1.14
vršene po normah	Tlačna trdnost: pri 22": se predpiše pri 40": se predpiše Zmanjšanje tlačne trdnosti po 28-dnevnem ležanju v vodi največ 10 "/o.	las
	Vpijanje vode: največ 1 % prostornine	Ir>a
	Nabreklost po 28-dnevnem ležanju v vodi: največ 1% prostornino	Ir,a
	Propustnost za vodo do 4 kg/cm". 0.	1,7
	Globina vtiska: največ 10 mm, se ne sme drobili Liti asfalt za gradbe brez vozil Se razlikuje od litega asfalta za vozišča:	1,0
	Zmehčišče bitumna po K. S.: 40—60"	I.
	Globina vtiska: največ 20 mm Za rudninsko snov se ne zahteva dodatek kamenega drobiža. Liti asfalt za gradbe, odporne proti kislinam	1,9
	Od litega asfalta za vozišča se razlikuje: Rudninska tvarina ne sme vsebovati apno z ogljikovo kislino niti dolomit; praktično se ne sme topiti v kislinah Liti asfalt za podlogo tal iz linoleja So razlikuje od litega asfalta za vozišča:	Ieo
	Zmehčišče ekstrahiranega bitumna po K. S.: do 90"	It
	Tlačna trdnost: pri 22°: nad 85 kg/cm2 pri 40": nad 45 kg/cm2	las
	Globina vtiska: največ 3 mm	la.
Predmet preizkušanja	Lastnosti	Način preizkušanja
1. Spojno gradivo	Asfaltni mastiks za liti asfalt	I51
a) Vrsta	Zmehčišče ekstrahiranega bitumna po K. S.: 45 do 60° Količina bitumna: praviloma 15% teže, nikdar pa manj ko 12 % teže Količina nefraztopljivih organskih tvarin sme znašati največ 10% teže količine bitumna Rudninska tvarina mora biti sestavljena v glavnem iz kamene moke (največkrat iz apnenčeve kamene moke) in peska ter sme vsebovati glino, ki nabrekne, samo kot postransko sestavino (največ do 15%). Rudninska tvarina mora biti sestavljena samo iz zmesi vseh vrst zrna do 3 mm. , Polnila (pod 0'09 mm) mora biti v rudninski snovi najmanj 40% teže.	I«
« 2. Rudninska tvarina		Ih I53
Snov za zalivanje sestavin kamenega tlaka.		
Pojem: Snov za zalivanje sestavih je sestavljena iz fine lite rudninske tvarine ali žilave tvarine ali njiju zmesi in spojnega gradiva.		
Predmet preizkušanja	Lastnosti	Način preizkušanja
1.	Spojno gradivo 1 a) Vrsta b) Količina 2.	Sestavna tvarina 3.	Lastnosti snovi	Bitumenska snov za zalivanje sestavin tlaka Zmehčišče izvlečenega (ekstrahiranega) bitumna pred uporabo . snovi: pod 45" po K. S. 50 do 70 «/0 leže Odstopi so dovoljeni, če ustreza snov vsem ostalim zahtevam. Kamena moka najfinejše velikosti zrna ali vlaknata tvarina ali njiju zmes. Ni dovoljena tvarina, ki se raztopi v vodi in na katero voda vpliva. Preostanek zmlele tvarine sme znašati na situ 0'20 mm (dolžine stranice — odprtine) največ 1 %, na situ 0'09 mm (dolžine stranice — odprtine) pa največ 20%. Dolžina razlivanja največ 10 mm Snov se mora pri temperaturi 150" gladko vliti v 5 mm široke slike kamene sestavine. Pri tej temperaturi ne sipe pokazati snov 30 minut nikake znake zmehčanja. Na 66° ohlajena snov ne smo pokazati nikake znake krhkosti, temveč mora pri tej temperaturi pokazati dovolj Ižilavosti	T.u L Ir,2 ali 1» 1(13 1(16
Posebna preizkušnja za zalivanje sestavin kamenega tlaka les — Dolžina razlivanja snovi za zalivanje sestavin tlaka
Segreta snov se vlije v valjast kalup 20 mm dolžine iii 10 mm proste širine ter se po ohlajenju strese iz kalupa. Vzorec se položi potem na rob medne valovite pločevine z 1'5 cm dolgimi in 0'5 cm visokimi vali. Pločevina se postavi z lesenim količem v segreto omaro tako, da se pri nagibu 15° nikjer ne dotika kovine. Po 30 minutah se potegne pločevina iz peči, položi vodoravno in izmeri dolžina vlite snovi v mm.
Iou — Stanovitnost snovi za zalivanje sestavin tlaka na mrazu.
Iz lahko segrete snovi se napravijo z roko 3 krogle, vsaka po 50 g težka. Po ohlajenju se polože te krogle pri sobni temperaturi za 2 uri v zmes ledu in vode, torej na temperaturo 0°. Potem se vzame s kleščami, shlajenimi v isti zmesi, krogla in se pusti, da pade z višine na vodoravno položeno 1 cm debelo jekleno ploščo.
Snov za zalivanje sestavin tlaka se pri 120 cm visokem padcu no sme, razbiti niti razpokati. Dokler se ne pokažejo razpoke, je treba povečavati višino padca po 1Q cm do višine 2 metrov, potem pa pri jako trdni snovi vedno po 50 cm.
Preizkušanja Ii, Ia, In,.I«, I5, Io, I7, Is, Io, Ito in Tu je izvajati po normah ministrstva za gradbe št. 10.504/33, »Službene novine« št. 144, z dne 29i junija 1933,* ostala preizkušanja je pa izvajati po nemških industrijskih normah Din 1996 iz meseca novembra 1935. leta.
Te izpremembe stopijo v veljavo, ko se objavijo v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 11. maja 1936.	Minister	za	gradbe
  	dr.	Kožul	s. r.
* »Službeni list« št. 158/18 iz 1. 1934.
803.
Dopolnitev
razpisa C št. 43.918/1922 *
Po členu 273. carinskega zakona je minister za finance odločil takole:
Točki 2. pod I. razpisa C št. 43.918 z dne 10. julija: 1922 (»Službene novinec št. 181 z dne 17. avgusta 1922)** se dodaje nov odstavek e), ki se glasi:
»e) uprave domačih svobodnih carinskih skladišč v pomorskih lukah za inozemsko blago, sprejeto v ta skladišča.«
Ta odločba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
Iz oddelka za carine ministrstva za finance v Beogradu, dne 5. novembra 1936; št. 23.689/IV.
Banove uredbe.
801.
Objave
banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1936./37.
II.	No. 29.828/1.
Občina Pobrunje v srezu ljubljanskem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1. 90 (devetdeset) “/ono doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od	100 1	vina din 100'—,
b) od	100 1	vinskega mošta	din	100'—,
c) od	100 1	piva din 30'—,
č) od	hi stopnje alkohola špirita	in	žganja din 5,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5'—.
3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 30. novembra 1936.
II.	No. 29.500/1.
Občina Mokronog v srezu krškem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1. 80 (osemdeset) °/ono doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—,
c) od 100 1 piva din 50'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja din 5,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5'—,
e) od goveda nad 1 letom din 25'—,
f) od goveda pod 1 letom din 15'—,
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne .7. novembra 1936, št. 258.
** »Uradni list« št. 255/82 iz 1, 19.22,
g) od prašičev din 15'—,
h) od drobnice din 5'—,
i) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst din 25.
3.	Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem
proračunu.	,
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 30. novembra 1936.
805.
Razne objave iz „SIužbenih novin“.
Številka 191 z dne 24. avgusta 1936.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 30. julija 1936 so napredovali: za višja pisarniška ofic. Vil. pol. skupine na dosedanjem službenem mestu Mot Evgen, pisarniški oficial VIII. položajne skupine sreskega sodišča v Dol. Lendavi ter Istinič Albin, pisarniški oficial Vlil. položajne skupine sreskega sodišča v Ljubljani.
Z odlokom ministra za finance z dne 10. avgusta 1936, št. 1940/1V, so bili premeščeni: v glavno carinarnico v Dubrovniku Starovič Mitar, carinik VIII. položajne skupine s 1. periodskim poviškom carinarnice na Jesenicah; v glavno carinarnico v Zagrebu Zorec Stane, carinik Vlil. položajne skupine carinarnice v Dravogradu-Meži; v glavno carinarnico v Ljubljani An-d jelo vic Miloš, carinik VIII. položajne skupine carinarnice v Beogradu; v glavno carinarnico v Mariboru Kolar Oskar, carinik VIII. položajne skupine s
1.	periodskim poviškom carinarnice v Zemuniku in G a laso Štefan, carinik Vlil. položajne skupine carinarnice na Jesenicah; v carinarnico 1. reda v Dravogradu-Meži Jelič Dušan, pomožni carinik IX. položajne skupine s 1. periodskim poviškom carinarnice v Bezdanu; v carinarnico I. reda na Jesenicah Tot Ju 1 i j, carinik VIII. položajne skupine z 2. periodskim poviškom carinarnice v Veliki Kikindi.
Številka 195 z dne 25. avgusta 1936.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 30. julija 1936, št. 52578/111; so bili premeščeni: za davčnega kontrolorja VII. položajne skupine davčne uprave v Novem mestu Sterbenc Jo.že, davčni kontrolor iste položajne skupine davčne uprave v Črnomlju; za davčnega kontrolorja VII. položajne skupine davčne uprave v Črnomlju Šetina Božidar, davčni kontrolor iste položajne skupine davčne uprave v Metliki, oba po službeni potrebi.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 23. julija 1936 je bil postavljen po službeni potrebi pri upravi državnih monopolov oddelku za predelavo Beltram Hugo, monopolski višji kontrolor VI. položajne skupine tobačne tovarne v Ljubljani.
Številka 196 z dne 26. avgusta 1936.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 26. julija 1936 sta bila odlikovana na predlog ministra za prosveto: z redom Sv. Save IV. stopnje društvo »Blaž Potočnikova čitalnica v Št. Vidu nad LjullliftJ8.o«i g redom Sv. Save V. stopnje Simon
Jovan, najstarejši član in dolgoletni predsednik društva iBlaž Potočnikova čitalnica v Št. Vidu nad Ljubljano«.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 8. avgusta 1936 sta bila postavljena pri direkciji državnih železnic v Ljubljani ing. Leben Janez, svetnik
IV. položajne skupine 2. stopnje 2. sekcije za vzdrževa-nje proge Ljubljana glavna proga, za svetnika iste položajne skupine in stopnje gradbenega oddelka in i n g. Šubic Branko, svetnik V. položajne skupine 9. sekcije za vzdrževanje proge Ljubljana gorenjsko-dolenjska proga, za svetnika iste položajne skupine 2. sekcije za vzdrževanje proge Ljubljana glavna proga.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 8. avgusta 1936 je bil postavljen po službeni potrebi ing. S t o j a d in o v i č Mi od ra g, višji pristav VII. položajne skupine delavnice strojnega oddelka generalne direkcije v Mariboru, za višjega pristava iste položajne skupine delavnice strojnega oddelka iste direkcije v Kraljevem.
Številka 197 z dne 27. avgusta 1936.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 26. julija 1936, III. št. 26666, sta bila postavljena po službeni potrebi: za sreskega podnačelnika V. položajne skupine sreza brežiškega Legat Ivan, politično-npravni sekretar iste položajne skupine sreske izpostave v Škofji Loki; za politično-upravnega sekretarja VII. položajne skupine sreza kočevskega Lazar Josip, politično-upravni sekretar iste položajne skupine sreza brežiškega.
Z odlokom namestnika ministra za finance, ministra za gozdove in rudnike z dne 14. avgusta 1936, št. 8435/IX, je bil premeščen na prošnjo Bačič Svetozar, poverjenik finančne kontrole glavnega oddelka v Sisku, v glavni oddelek v Celju.
Številka 198 z dne 29. avgusta 1936.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 8. avgusta 1936 so bili upokojeni s pravico do pokojnine, ki jim pripada po službenih letih: Kveder Dragotin, upravitelj V. položajne skupine s 1. periodskim poviškom meščanske šole v Ptuju, Poljanec Josip, učitelj
V. položajne skupine s 1. periodskim poviškom deške meščanske šole v Mariboru in Humek Dragotin, upravitelj V. položajne skupine s 1. periodskim poviškom deške meščanske šole v Mariboru.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 8. avgusta 1936 je bil upokojen s pravico do pokojnine, ki mu pripada po službenih letih, Glazer Pavel, računski inšpektor V. položajne skupine direkcije pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani.
Številka 199 z dne 31. avgusta 1936.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 30. maja 1936, št. 40.211/III, sta bila premeščena na prošnjo: za davčnega inšpektorja VI. položajne skupine davčne uprave v Metliki Peršak Jože, davčni inšpektor iste položajne skupine davčne uprave v Črnomlju; za davčnega kontrolorja VII. položajne skupine davčne uprave v Črnomlju Šterbenc Jože, davčni kontrolor iste položajne skupine davčne uprave v Metliki.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 14. julija 1936 je bil postavljen pri glavni podružnici Dr-
žavne hipotekarne banke v Ljubljani za šefa oddelka likvidature VI. položajne skupine Kramar Franc, šef istega oddelka VIL položajne skupine iste podružnice iste banke.
Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 8. avgusta 1936, 0. št. 10062, je bila postavljena za lekarnarja Vlil. položajne skupine obče državne bolnice v Ljubljani mr. p h. Grasselli Nikolaja, uradniški pripravnik iste bolnice.
Z odlokom ministra za notranje posle z dne 10. avgusta 1936, 111 št. 28247, so bili premeščeni po službeni potrebi: d r. 0 t r i n Jakob, pristav Vlil. položajne skupine kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, k sreskernu načelstvu v Črnomlju; Skrt Ljubi voj, pristav VIII. položajne skupine sreskega načelstva v Črnomlju, h kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani in Jovanovič Vojslav, pisar IX. položajne skupine komisariata železniške in obmejne policije v Mariboru, v komisariat železniške in obmejne policije na Rakeku.
Številka 200 z dne 1. septembra 1936.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 13. julija 1936 je bil postavljen dr. Cankar Izidor, redni profesor univerze' v Ljubljani II. položajne skupine 1. stopnje, za pooblaščenega ministra in izrednega poslanika iste položajne skupine in stopnje v Buenos Airesu.
Številka 201 z dne 2. septembra 1936.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 30. avgusta 1936, št. 86075, je bil upokojen K ud er Anton, sodnik okrožnega sodišča III. položajne skupine 2. stopnje v Novem mestu, s pravico do pokojnine, ki mu pripada po službenih letih.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 30. avgusta 1936, št. 86077, so bili upokojeni: Zemljič Ivan, sodnik okrožnega sodišča III. položajne skupine
2.	stopnje v Mariboru, Mihelič Gvidon, starešina sreskega sodišča TIL položajne skupine 2. stopnje v Slov. Konjicah, in dr. Jan Jakob, starešina sreskega sodišča III. položajne skupine 2. stopnje v Krškem, vsi s pravico do pokojnine, ki jim pripada po zakonu.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 30. avgusta 1936, št. 86091, je bil upokojen s pravico do pokojnine, ki mu pripada po službenih letih, Luznar Jakob, sodnik okrožnega sodišča III. položajne skupine 2. stopnje v Novem mestu.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 30. avgusta 1936, št. 86107, je bil postavljen po službeni potrebi pri državnem tožilstvu v Skoplju za namestnika državnega tožilca V. položajne skupine Trampuž Aleksander, sodnik iste položajne skupine sreskega sodišča v Kozjem.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 30. avgusta 1936, št. 86113, je bil postavljen po službeni potrebi Kotnik Franc, sodnik TV. položajne skupine
1.	stopnje okrožnega sodišča v Mariboru, za starešino iste položajne skupine in slopnje sreskega sodišča v Brinju.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, liska in zalaga Ikkama Mark« d. d, x Ljubljani.; njen predstavnik; Qtmar Mihalek s Ljubljani.
SLUŽBENI LfST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 99. kosu VII. letnika z dne 9. decembra 1936.
Razglasi kraljevske banske uprave
IV. No. 32.447/1.	3712
Izprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Dr. Debevec Jakob, zdravnik v Ljub* ljgni, in Dr. Lissova Ana, zdravnica v Vurbergu pri Ptuju, sta vpisana v irfie-nik zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 24. novembra 1936.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Su 1527—5/36—4.	3715
Objava.
Apelacijsko sodišče v Ljubljani je imenovalo gospoda Pintarja A. Vlndi-mira, ravnatelja Zveže za tujski promet v Ljubljani, Linhartova ulica 22, za sodnega tolmača za srbohrvatski, francoski, nemški, angleški in italijanski jezik.
Prcdsedništvo
apelacijskega sodišča v Ljubljani,
dne 2. decembra 1936.
4*
Og 27/36—3.	*	3728
Sklep.
Na prošnjo nedl. Tajnšek Bojana in Marijana v Sv. Pavlu pri Preboldu po očetu in zakonitem zastopniku dr. Tajniku Vinku, zdravniku v Sv. Pavlu pri Preboldu, se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne knjižice »Celjske posojilnice d. d. v Celju« št. 16.326 na ime (geslo) št. 85 z nominalno vrednostjo din 34.744'—.
Imetnik hranilne knjižice se pozivlje, da uveljavlja v roku 6 mesecev po objavi v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je hranilna knjižica brez moči.
Okrožno sodišče v Celju, odd. II.,
dne 2. decembra 1936.
P 575/36—1.	3709
Oklic.
Tožeča stranka Zidanšek Anton, posestnik v Kraberku, ki ga zastopa dr. Macarol Franjo, odvetnik v Slov. Konjicah, je vložila proti toženi stranki ležeči zap. po Padežniku Ivanu, bivšem delavcu iz Žič, radi din 1970'— s PMp. k opr. št. P 575/36-1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil Da 11. decembra 1936 ob 8. uri dop.
pfed tem sodiščem v izbi št. 4, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke oz. dedičev ležeče zap. po pok. Padežniku Ivanu ni znano, se postavlja Kostanjšek Mihael, hranilnični uradnik v Slov. Konjicah, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sodišče v Slov. Konjicah, odd. II., dne 21. novembra 1936.
Du. št. 1234/36-3.	3708
Oklic.
Kogoju Janezu iz Zg. Grabna št. 35, občina Gorje, je v zemljiškoknjižni stvari, ki se tiče bremen proste odcepitve parcel št. 926/2 in 927/2, travnika, od nepremičnine vi. št. 48 k. o. Sp. Gorje, pri kateri je zanj vknjižena služnostna pravica stanovanja, vročiti poziv, naj v 30 dneh od dne vročitve poziva ugovarja proti tej odcepitvi brez prenosa bremen, ker se sicer odpis dovoli in pozvani izgubi svojo pravico glede odcepljenega dela.
Ker bivališče Kogoja Janeza ni znano, se mu postavlja za skrbnika Bole Vilko, hranilnični uradnik v Radovljici, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in ob njegovih stroških, dokler ne nastopi sam pred sodiščem ali ne prijavi svojega pooblaščenca.
Sresko sodišče r Radovljici, odd. L, dne 3. decembra 1936.
1 928/36-9.	3619
Dražbeni oklic.
Dne 14. januarja 1937 ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 12 dražba nepremičnin: hiša št. 15, lesena, deloma z opeko krita, gospodarsko poslopje, leseno s slamo krito, 3 pašniki, 2 travnika, vinograd, gozd, njiva, zemljiška knjiga Volčje vi. št. 144.
Cenilna vrednost: din 10.967'40.
Vrednost pritikline: din 170'—, katera je upošteta že v zgoraj navedeni cenilni vrednosti.
Najmanjši ponudek: din 7.311'60.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradhi deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Brežicah, odd. II.,
dne 19. novembra 1936.
I 99/36-19.	3598
Dražbeni oklic.
Dne 14. januarja 1987 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ples vi. št. 26.
Cenilna vrednost: din 12.454’—.
Vrednost pritikline: din 358‘50.
Najmanjši ponudek: din 9.636 —.
Varščina: din 1.445'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodiščm najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi s© ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražilelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kozjem, dne 20. novembra 1936.
*
Va I 5383/35-14.	3635
Dražbeni oklic.
Dne 14. januarja 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Sv. Petra predmestje vložna štev. 155 (vila na Domžalski cesti 15 z garažo, kurnikom, betonskim bazenom, ograjo, stavbiščem iu vrtno parcelo).
Cenilna vrednost: din 338.120'—.
Najmanjši ponudek: din 190.325'—.
Vadij: din 33.812'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. V a.,
dne 17. novembra 1936.
IV I 2334/36—9.	3496
Dražbeni oklic.
Dne 15. januarja 1937 ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27’ dražba nepremičnin zemljiška knjiga Grajska vrata vi. št. 20.
Cenilna vrednost: din 516.703'—.
Najmanjši ponudek: din 258.351 '50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski lega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 3. novembra 1936.
I 450/36.	3686
Dražbeni oklic.
Dne 14. januarja 1937 ob pol desetih bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin (hiše, njiv itd.) zemljiška knjiga Dolič 5/84 vi. št. 255, 25, 127, 252, 253, 256, 257, 199; 5/224 vi. št. 133, 236.
Cenilna vrednost: din 6888'25.
Najmanjši ponudek: din 4592'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe je priglasiti sodišču najpozneje pri draž benetn naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Srcsko sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 20. novembra 1936.
$
7238/36—10.	3697
Dražbeni oklic.
Dne 14. januarja 1937 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 7 dražba sledeč.h nepremičnin: ideelna polovica zemljiška knjiga d. o. Belski vrb vi. štev. 5.
Cenilna vrednost: din 3.059'05.
Vrednost pritiklin: din 757'—.
Najmanjši ponudek: din 2040'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 27. novembra 1936.
$
I 390/36-9.	3344
Dražbeni oklic.
Dne 14. januarja 1937 dopol-dneob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Hrib vi. št. 146 in Travnik vi. št. 426.
Cenilna vrednost: din 199.486—.
Realno breme: din 31.000'—.
Najmanjši ponudek: din 112.324'—.
Varščina: din 16.900'— v gotovini ali vrednostnih papinjih.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je origlasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, Id je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ribnici, dne 27. oktobra 1936.
I 948/36.	3719
Dražbeni oklic.
Dne 15. januarja 1937 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Trata vl. št. 26.
Cenilna vrednosl: din 66 565'—.
Vrednost pritikline: din 42.583'—.
Najmanjši ponudek: din 46.099'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., odd. II.,
dne 18. novembra 1936.
*
I 1036/36.	3718
Dražbeni oklic.
Dne 15. januarja 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zavrh in Zg. Voličina vl. št. 56 in 258.
Cenilna vrednost: din 14.898'50. Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: din 10.932'50. Dražilo se bo posestvo vl. št. 56 k. o. Zavrh in vl. št. 258 k. o. Zg. Voličina zase.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pridraž-benpm naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., odd. II.,
dne 21. novembra 1936.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisali sta se nastopni firmi:
1081.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa (zaradi prenosa sedeža iz Ljubljane v Maribor): 19. novembra 1936.
Besedilo firme:
»Mariborska industrija svile d. d. v Mariboru«,
ali:
»Mariborska industrija svile d. d. u Mariboru«,
ali:
»Mariborer Scidenindustrie A. G. in Maribor«.
Obratni predmet: Izdelovanje tkanin in čiste svile, umetne svile in polsvile, trgovanje s temi proizvodi in s surovinami, potrebnimi za to fabrikacijo, dalje izvrševanje vseh tovarniških in trgovskih poslov, ki služijo za pospeševanje družbinega namena.
V dosego tega namena je družba upravičena izvrševati vsakovrstne posle, tako tudi pridobivati, jemati in dajati v zakup ali prodajati zemljišča, koncesije za vodne sile, patente in ustanavljati in obratovati vodne naprave, se pri teh pravicah in napravah udeleževati in jih ukoriščati.
Družba je. upravičena udeleževati se na drugih podjetjih enake ali sorodne vrste, bodisi s pridobitvijo njih delnic, bodisi na kateri koli drugi način ter
ima pravico ustanavljati podružnice ali poslovalnice v vseh krajih tuzemstva in inozemstva.
Družbina oblika: Delniška družba, sloneča na pravilih, odobrenih z odlokom ministrstva za trgovino in industrijo z dne 7. novembra 1922, VI. štev. 5203, in oddelka tega ministrstva z dne
29.	novembra 1922, štev. 7638, spremenjenih: 1. na občnem zboru delničarjev z dne 6. avgusta 1923, odobrenih na podlagi pooblastitve ministrstva za trgovino in industrijo z dne 7. novembra 1923, Vi. štev. 5304, z odlokom ljubljanskega oddelka ministrstva za trgovino in industrijo z dne 12. decembra 1923, štev. 7070/23; 2. na občnem zboru z dne 30. julija 1930, odobrenih z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 6. decembra 1930, Štev. VIII—6556/3; 3. na občnem zboru z dne 1. marca 1932, odobrenih z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 4. novembra 1932, VIII No. 5600,3;
4.	na občnem zboru z dne 2. septembra 1936, odobrenih z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 16. oktobra 1936, Vlil. No. 6708/5.
Delniška glavnica se je znižala od din 5,000.000'— na din 850.000'— s prežigosanjem starih 50.000 delnic od sedanje nominalne vrednosti din 100'— na nominalno vrednost din 17'— za delnico in znaša sedaj din 850.000'—, razdeljenih na 50.000 delnic a nominale 17 din, glasečih se na prinosca.
Ta delniška glavnica se sme brez predhodnega državnega dovoljenja zvišati ua 2,000.000'— din s prežigosanjem nominalne vrednosti delnic po 17 din na nominalno vrednost din 40'—.
Podpis firme: Tvrdka se podpisuje na ta način, da pod od kogar koli napisano, natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno besedilo tvrdke podpišeta svoje ime dva člana upravnega sveta ali en član in en uradnik s prokuro ali dva prokurista; uradniki in prokuristi vselej s pristavkom p. p.
Člani upravnega sveta (načelstva) so:
1. dr. Ivo Benkovič, odvetnik v Ljubljani;
2. inž. Sernec Dušan, minister n. r. v Ljubljani, Breg 20;
3. Thoma Karl, tovarnar, Landskron;
4. Rlpper Emil, tovarnar v Mariboru;
5. Janisch Hans, tovarnar, Landskron;
6. Fitz Rudolf, tovarnar, Landskron;
7. Berger Oton, tovarniški ravnatelj v Mariboru.
Objave družbe se vrše v »Uradnem listu« (»Službenem listu«) svojega sedeža in v »Uradnih (Službenih) listih sedežev svojih podružnic.
Družba je bila dosedaj vpisana v trgovinski register okrožnega kot trgovinskega sodišča v Ljubljani pod firm® »Mariborska industrija svile d. d. Ljubljani«.
Okrožno kot trg. sodišče r MariboUb
dne 19. novembra 1936.
Fi 33/36 - Rg B III 5/1.
*
1082.
Sede/.: Maribor.
Dan vpisa: 3. decembra 1936.
Besedilo: H. Senekovič in drug, družba z omejeno zavezo v Mariboru.
Obratni predmet: Izdelava, predelava in prodaja brezalkoholnih pijač in mineralnih voda vseh vrst ter nakup vseh za to potrebnih in v to stroko spadajočih stvari.
Družbena pogodba z dne 9. novembra 1936, posl. štev. 1163/36.
Visokost osnovne glavnice: din 21.000.
Na to vplačani zneski v gotovini: din 21.000'—.
Poslovodje: Senekovič Henrik, trgovec v Mariboru, Miklošičeva ulica št. 2; Dreisibner Antonija, zasebnica v Mariboru, Miklošičeva ul. 2.
Za namestovanje upravičeni so poslovodje.
Podpis firme: Tvrdka se podpisuje pravnoveljavno tako, da pristavi vsak poslovodja zase samostojno Ivrdkinemu po komer koli napisanemu, natisnjenemu ali s štampiljko odtisnjenemu besedilu svoj lastnoročni podpis.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 3. decembra 1936.
Fi 35/36 - Rg C III 6/1.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopni firmi:
1083.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 19. novembra 1936.
Besedilo: Metalno akcijonarsko dru-Stvo.
Na občnem zboru dne 27. julija 1936 so se spremenila družbina pravila v § 2.
Ta sprememba je bila odobrena po kr. banski upravi Dravske banovine v Ljubljani z odlokom z dne 3. novembra 1936, št. 5586/2.
Namen družbe odslej:
a) izvrševanje vseh poslov, nanašajočih se na železo, pločevino, kovine vseh vrst, nove ali stare, na odpadke kovin, rude, metalurgične izdelke, kemikalije, stroje, nove ali stare, njih nabavljanje in nadaljnje razpečavanje in prodaja, prevzem zastopstev drugih tvrdk enake ali slične stroke in udeležba na takih podjetjih na način, ki je po zakonu dopusten;
b) ustanovitev, pridobivanje, jemanje v zakup in daljnje obratovanje podjetij, Li so namenjena za te ali sorodne stroke ter udeležba pri takih podjetjih v tu- in inozemstvu;
bb) ustanovitev, pridobivanje, prevzemanje, jemanje v zakup in daljnje obratovanje industrijskih podjetij metalurgične in kemične stroke na lasten Mi tuj račun, zlasti tudi industrijskih podjetij za praženje rud vseh vrst ter udeležba pri takih podjetjih v tu- in inozemstvu;
bc) predelovanje in ukoriščanje vseh Pri produkciji nastalih stranskih produktov ter odpadkov ter obratovanje vseh gori pod a), b), bb) in bc) navedenim namenom služečih stranskih obr-tov;
c) izvrševanje vseli v to trgovinsko in tovarniško panogo spadajočih koncesij,
patentov, licenc in pravic do znamk in vzorcev v tu- in inozemstvu;
cc) pridobivanje, upravljanje in prodaja patentov, pravic do znamk, licenc ter produkcijskih pravic (kartelnih deležev);
d)	izvrševanje vseh trgovskih poslov in obratov, ki pospešujejo zgoraj navedene namene.
Pri izvrševanju svojih poslov mora izpolnjevati družba splošne predpise, ki so določeni za le posle. Ce pa hoče družba obratovati taka podjetja, za katera je potrebna posebna upravičenost ali državna dovolitev, si mora to priskrbeti po vsakokrat veljavnih predpisih.
Družba sme zasledovati svoje namene v tu- in inozemstvu.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. novembra 1986.
Rg B III 37/4
Izbrisale so se nastopne firme:
1084.
Sedež: Celje.
Dan izbrisa: 24. novembra 1936. Besedilo: »Styria«, petrolejska prometna družba v Celju z omej. zavezo.
Obratni predmet: Nakup in prodaja petroleja.
Zaradi razdružitve in izvršene likvidacije.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, dne 24. novembra 1936.
Rg C I 24-40.
1085.	*
Sedež: Gorenja vas (Škofja Loka).
Dan izbrisa: 21. novembra 1936. Besedilo: Jacoh J. Jezeršek.
Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom.
Zaradi opusta obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. novembra 1936.
Rg A I 144/3.
1086. *
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 21. novembra 1936. Besedilo: Jurca & Simončič.
Obratni predmet: Trgovina s filatelističnimi znamkami in z vsemi v filatelistično stroko spadajočimi predmeti. Zaradi opusta obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. II L, dne 21. novembra 1936.
Rg A IV 248/3
1087.	*
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 21. novembra 1936. Besedilo: Adolf Kordin.
Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom na debelo.
Zaradi opusta obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. novembra 1936.
Rg A II 158/7
1088.
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 21. novembra 1936. Besedilo: K. A. Kregar.
Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom ter trgovina z usnjem, čevlji in čevljarskimi potrebščinami na debelo in drobno.
Zaradi opusta obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. 111., dne 21. novembra 1936.
Rg A 1 127/23.
*
Sedež: Šmarje pri Jelšah.
Dan izbrisa: 24. novembra 1936. Besedilo: Ivan Gajšek.
Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom.
Zaradi opustitve obratovanja.
Okrožno ko tr<;. sodišče v Celju, odd. L, dne 24. novembra 1936.
Rg A I 182—7.
Razglasi raznih uradov in ohlastev
Agrarna operacija:	3714
1. Javorje št'. R U 377 21-22.
2. (Jor. Vodice št. R U 422 22—21.
3. St udor št. R U 737/33-13.
Razglas o razgrnitvi načrta
o nadrobni delitvi skupnih zemljišč,
ki so last posestnikov k 1) iz Javorja in Štorovja, k 2) Gor. Vodic in Moravške gore, k 3) iz Studorja.
Načrt o nadrobni delitvi skupnih zemljišč, ki so vpisana
k 1) v katastrski občini Moravče pod vi. št. 903, itd., k 2) v katastrski občini Vodice pod vi. št. 432,
k 3) v katastrski občini Leskovica pod vi. št. 184, k 1) do 3) bo na podstavi § 96. zakona z dne 26. oktobra 1887, dež. zak. št. 2/1888, od dne 10. decembra do vštetega dne
23.	decembra 1936
k 1) do 2) v občinskem uradu Sv. Kri/ pri Litiji, k 3) v občinskem uradu Oselica razgrnjen na vpogled vsem udeležencem.
k 1), 2). Obmejitev načrta s kolči na mestu samem se je že izvršila.
k 3). Obmejitev načrta s kolči na mestu samem in njega pojasnjevanje sta se že izvršila.
Načrt se bo pojasnjeval dne 10. decembra 1936 ki) in 2) v gostilni 'Urbančič v Čatežu pri Veliki Loki: k 1) od 11. do 12. ure; k 2) od 10. do 11. ure.
To se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje. t. j od dne 19. decembra 1936 do dne 8. januarja
1937 pri podpisanem komisarju za agrarne operacije I v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
V Ljubljani, dne 2. decembra 1936.
Komisar za agrarne operacije i: Pokorn s. r.
»j*
Ko. 12595/1.	3731	2—1
Razglas.
Podjetje R. Keršmanc, trgovina z lesom, kamnom in apnom, namerava na pare. št. 334, 332 in 333 k. o. Županje njive osnovati kamnolom -kalcita. Dalje namerava napraviti preko reke Bistrice od pare. št. 323 k. o. Županje njive do pare. št. 358 k. o. Županje njive most za prevoz produktov kamnoloma.
Sresko načelstvo v Kamniku razpisuje glede tega projekta komisijski ogled in razpravo na kraju samem v smislu § 9. stavbenega reda za bivšo Kranjsko, tj 107. in naslednjih zakona o obrtih ter § 61. in sledečih vodopravnega zakona za bivšo Kranjsko z dne 15. maja 1872, dež. zak. št. 16,
na petek dne 18. decembra 1936 s sestankom komisije na kraju samem ob približno 10. uri.
K temu komisijskemu ogledu se vabijo vsi interesentje s pristavkom, da morejo svoje morebitne pripombe in ugovore vložiti do tega dne pri sreskem načelstvu ali najkasneje na dan ogleda na kraju samem; poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo naprava, v kolikor ne bo javnih ovir, dovolila.
Načrti naprave so pri sreskem načelstvu v Kamniku v sobi št. 4 med uradnimi urami na vpogled.
Sresko načelstvo v Kamniku, dne 3. decembra 1936.
*
O.	štev. 2727/1.	3730	2-1
Razglas.
Stavbenik g. Slokan Ivan iz Ljubljane, kolizejska cesta 7, namerava urediti na parceli št. 398, 397/1 in 397/2 k. o. Jezero v občini Toinišelj kamnolom in postaviti na pare. 374/1 k. o. Jezero barako za obratne prostore.
Imenovani je ob predložitvi načrtov in situacije zaprosil za izdajo stavbenega dovoljenja in dovoljenja za pričetek obratovanja.
Radi tega razpisuje sresko načelstvo na podstavi §§ 105. in 108. zakona o obrtih ter §§ 12. in 90. stavbenega reda za bivšo Kranjsko komisijski ogled in razpravo na mestu samem za 18. decembra 1936 ob 14. uri 30 min.
Komisija se sestane po prihodu vlaka, ki odhaja iz Ljubljane ob 13.45 proti Notr. Goricam.
Načrti naprave so do dneva razprave vsakomur na vpogled pri sreskem načelstvu ter se vabijo vsi interesenti, da podajo event. ugovore in pomisleke najkasneje ob razpravi ustno ali pismeno,
ker bi se pozneje vloženi ugovori mogli upoštevati le, če bi se tikali javnih koristi.
Sresko načelstvo v Ljubljani,
dne 5. decembra 1936.
No. 6369 7—1936.	3716
Razglas.
Dne 23. decembra 1936 se bo vršila pri sreskem načelstvu v Črnomlju, soba št. 3, oh 9. uri dopoldne za triletno zakupno dobo, t. j. od 1. januarja 1937 do 31. februarja 1940 dražba lovišč občine Stari trg, in sicer:
1. Lovišče čeplje v izmeri 1945 ha 80 a 21 m2 za izklicno ceno din 500'—.
2. Lovišče Dol v izmeri 597 ha 87 a 24 m5 za izklicno ceno din 80'—. Meje lovišč tvorijo meje bivših občin čeplje in Dol.
Vsak zdražitelj mora pred dražbo položiti jamčevino v višini izklicne cene.
V primeru, da prva dražba ne uspe, se vrši čez 8 dni, t. j. 31. decembra 1936 ponovna dražba, kjer se bodo sprejemale ponudbe tudi pod izklicno ceno.
Natančnejši dražbeni in zakupni pogoji so interesentom na vpogled pri sreskem načelstvu v Črnomlju.
Sresko načelstvo v Črnomlju, dne 2. decembra 1936.
St. 9867/31.	3723
Razglas.
Ker je ostala dražba lovišča upravne občine Lož dne 25. novembra brezuspešna, se bo oddalo to lovišče tudi pod izklicno ceno na ponovni dražbi, ki se bo vršila dne 21. decembra 1936 ob devetih pri sreskem načelstvu v Logatcu. Lovišče meri 2410 ha. Izklicna cena je bila din 1727'—.
Sresko načelstvo v Logatcu, dne 28. novembra 1936.
&
Štev. 3447.	3708
Razpis.
Občina Ribnica na Pohorju, srez dravograjski, razpisuje mesto služitelja (sluge), z mesečno plačo din 400'—.
Šolska izobrazba: vsaj 4 razredi ljudske šole. Pravilno kolkovane prošnje s priloženimi dokumenti po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih je vložiti do 31. decembra 1936 pri podpisani občini.
Uprava občine Ribnica na Pohorju,
dne 4. decembra 1936.
Štev. 13.165/11.	3717
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 23. decembra 1936 neposredno pismeno pogodbo za dobavo 4 pnevmatičnih kladiv z rez. deli. Ostali pogoji pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 4. decembra 1936.
Broj: 48.807—1936.	3677-3-*-3
Oglas licitacije.
Središnji ured za osigurauje radnika u Zagrebu održače u prbstorijama OkrUž-uog ureda za osigurauje radnika u Nišu na dan 16. decembra 1936 u 11 sati diru* gu javnu pismenu ofertalnu licitaeiju za izdavanje instalaeijonih radova za noto-gradnju uredske zgrade ekspoziture Niškog Okružnog ureda za osigurauje radnika u Leskovcu i to:
I. centralno grejanje i priredba tople vode,
II. vodovod, kanalizacija te sanitarni uredjaj.
Za vreme raspisa mogu interesenti dobiti uslove i sve ostale upitte kod Ste-dišnjeg ureda za ošiguranje radnika u Zagrebu ili kod Okružnog ureda za ošiguranje radnika u Nišu uz cenu od Din 50'—.
Interesenti mogu načrte dobiti uz tro-škove kostanja.
U Zagrebu, dne 30. novembra 1936.
Središnji ured za osiguranjo radnika.
Razne objave
3729
Objava.
Podpisani zadrugi je ministrstvo za kmetijstvo z odlokom z dne 29. februarja 1936, št. 71.300/V/35, na osnovi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez z dne 23. novembra 1934 dovolilo:
1. odlog plačil za 6 let od 29. februarja 1936 dalje; odlog velja za njene dolgove, nastale pred 30. oktobrom 1935;
2. obrestna mera za stare vloge se odreja na 2 •/», računajoč od 30. oktobra 1935 dalje.
Mežica, dne 5. decembra 1936.
Hranilnica in posojilnica v Mežici, r. z. z n. z.
*	3710	3-!
Poziv upnikom.
Upniki ^Deutsche Gevverbekasse«, r. z. z o. z. v Celju, v likvidaciji, se pozivljejo, naj priglase po § 40. z. ?• morebitne terjatve podpisanemu likvidatorju do 15. januarja 1937.
Jos. Kirbiš s. r.
Celje.
Objava.
Izgubil sem delavsko knjižico, izdano od občine Koroška Bela na iw® Ivan Kržišnik iz Begunj pri Lescah-Proglašam jo za neveljavno.
Ivan Kržišnik s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravska banovine. Orednik: Pohar Robert v Ljubljani. Zlika ia zalaga liskama Merkur j Ljubljani, njen predstavnik: D. Mihalek t Ljubljani,