» tr a ti 5. Slovenska nogometna zveza ustanovljena NA ZGT F R V U S T ^ \n v r ° iP ^ * E>J v y ,501cV»nE BILA VCERAJ LIKVIDIRANA u s t a n o v l j e n a s \ z — s o d n i k i s o d o b i l i a v t o n o m i j o * ▼ ečer nM « Kultura V M a r rt» o r u 'dne 20. XI. 19& LNI> V soboto in včeraj so bila v Ljubljani vazna zborovanja zastopnikov slovenskih nogometnih klubov, ki pomenijo veliko izpremembo v našem nogometu. Od 58 Klubov jih je bilo zastopanih 48, ki so soglasno sprejeli predlog o likvidaciji " stanovi<*i samostojne SNZ-e. KONFERENCA ZASTOPNIKOV KLUBOV Y soboto zvečer je bila p ri „Zvezdi“ i-u r bajajoča konferenca klub­ skih delegatov, da bi se olajšalo poslo­ vanje občnega zbora. Vodil jo je pred­ sednik LNP-a dr. Kosti. Po dolgotrajni ° posameznih točkah v novih pra- I i j 1 ’ ,.i° £ila zlasti živahna v po­ gledu organizacije podzvez, je bilo skle­ njeno, da bo o fmačnem poslovanju nove S f c H v njcm h organov sklepal občni zbor SNZ-e, ki bo sredi januarja v Ljub- 4?1 * 0 zanimiva je izjava zastopnika Cakoveckega športnega kluba, da zahteva r ^ v T r » iii» i1 da, osl;ane v Področju SNZ-e. l i k v i d a c i j a l j u b l j a n s k e p o d z v e - „ , ZE Kmalu po 9. se je včeraj pričel pri ,, Unionu likvidacijski občni zbor LNP-a ta ga je vodil preds. dr. Kosti. Občni Zbor je poslal vdanostno brzojavko Ni. Vel. kralju Petru II. ter pozdravno brzo­ javko m inistru za telesno vzgojo Na dnevnem redu je bil najprej ra­ čunski zaključek LNP-a, ki je bil predmet živahnih debat, ker so zlasti delegati ne­ katerih izvenljubljanskih klubov zahtevali pojasnila glede nekaterih večjih zneskov Končno je bila vendarle na predlog nad­ zorstva izglasovana soglasna razrešnica do­ sedanjemu odboru. Sprejeta sta bila samostojna predloga Hermesa (posojilo 2.500J din za po­ pravilo ignsca) ter SK Celja (črtanje od- tekmo s Hrastni- mifni n f ? ie se oglasno sprejet for- S i r f i m f upravnega odbora, da se !vn i ^ ^ > J e bil občni zbor zaklju­ čen ter se je ob pol 11. pričel ustanovni občni zbor SNZ-e zb?.rovanje je otvoril kot naj­ starejši odbornik dr. Kuhelj, opozarjajoč Por v ni ifh '•azn o s- današnjega zborovanja. J ?’ xaj se novo ustanovljene zveze oklenejo še z večjo ljubeznijo ter S J °N V Se .sP ?.rc> ki so le na škodo na j višja mesta je tudi ta občni ~?r odposlal udanostne in pozdravne br­ zojavke. . r- Kosti je nato kot tehnični referent še enkrat v stvarni debati prešel vso štavinfp Hf., V novih pravilnikih, upo- k a r^ I n raf nc želje delegatov, na- večim? r?' % P “- a sPreJefa- z ogromno n l S f v fo- ’ so se vzdržali) je bil X? 4? “i u predsednik dr. Janko Kosi!, podpreds. dr. Milko Kuhelj ter Miro Martelanc, taj­ niki Stane Vcrhunc, Stane Zajc, Stane Lo­ gar, blagajnika Viljem Slamnik, Ludvik Senc, odborniki: Jugovec, Lušan, Hartman Heidegger, Grm, Turk, Guzina, Buljevič! Kern, Fischer (Maribor), Presinger (Celje), Kralj (Trbovlje). Nadzorni odbor tvorijo Vospernik, Kačar, Pertot (Celje), dr. Vauh­ nik (Maribor), Podlesnik. Po volitvah so bili na predlog dr. Kostla sprejeti nekateri važni sklepi. Naj­ prej je bil sprejet pravilnik o organizacij­ skem in administrativnem poslovanju pod- zvez,^ do čim bo o finančnem poslovanju odločal občni zbor januarja 1940. Vse pod­ zveze dobijo po din 1000’— akontacije v svrho kritja ustanovitvenih stroškov, skli­ cati morajo občne zbore n a dan 10. de­ cembra. Posamezni klubi na meji pod­ zvez bodo pozvani, da se v teku 8 dni izjavijo, kateri podzvezi hočejo pripadati. „ v* ??* pozneje morajo vse podzveze predložiti proračune, nakar bo zveza v 10 dneh izdelala pravilnik o finančnem zborovanju ter ga poslala podzvezam v proučitev. Dokočno pa bo o vseh teh vprašanjih sklepal občni zbor zveze v ja­ nuarju. Do nadaljnjega ostanejo v veljavi vse določbe pravil in pravilnikov, ki so doslej veljale na teritoriju LNP-a, v kolikor si ne nasprotujejo z novo sprejetim i pra­ vili. Prvenstveno tekmovanje bo za se­ zono 1939/40 do nadaljnjega vodil tehnični odbor zveze, _ končno veljavno pa bo o tem sklepal januarski občili zbor. SODNIKI SO DOBILI AVTONOMIJO Po kratki debati so dobili končno tudi naši nogometni sodniki skoro popolno av­ tonomijo ter bodo le v nekaterih, zlasti finačnih_ pogledih, odvisni od zveze. O nadaljnji usodi Zbora slovenskih nogo­ metnih sodnikov bo odločal njihov občni zbor. Ze danes pa je gotovo, da bosta kot zborova organa osnovani sekciji v Ljublja­ ni in Mariboru, dočim bo celjskim sodni- kom za enkrat dano na izbiro, da se odločijo _ za priključitev k Mariboru ali Ljubljani. Samostojno sekcijo bodo do­ bili, čim bodo imeli v Celju vsaj 10 sod­ nikov. Skrivnosti narodne umetnosti van nov Maribor sedež nove podzveze V svrho lažjega administrativnega poslo- >nia so po sklepu občnega zbora usta­ lje n e na področju SNZ 4 podzveze s sedežem v Ljubljani, Mariboru, Celju in Trbovljah. O delokrogu novih podzvez bo mogoče končno veljavno poročati komai po januarskem občnem zboru v Ljublja­ ni, ker se bo takrat reševalo vprašanje P - n s ^ e n e g a tekmovanja in finančnega Amater se utrjuje na vrhu tablice t ~ Amater 2:6 (2:3) J 8*1 Amater je včeraj dosegel v Celju zasluzeno visoko zmago proti tamoš njim Atletikom, ki so vso tekmo igrali Dod' rejeno vlogo. Moštvo Atletika preživlja očit U P . n^ f! lzgublja tekmo za tekmo. Sodil je Ljubljančan g. Vrhovnik. Hrastnik — Celje 3:1 (1:1) c flia’ . ki je doslei ve|iala za fa­ vorita celjske skupine, je včeraj v Hrastniku izgubila prvenstveno tekmo z 1:3. Poraz ie n rth n H P fV 1 i v[sti.. P riPisovati dejstvu, da je po odhodu nekaterih igralcev moštvo Celja pre­ cej oslabljeno, zlasti ker se nove moči še niso bora V Je £• Nemec iz Mari- utrdi|V S Š n "j0 zma- g0 si J e Amater močno utrdil vodilno pozicijo na vrhu tablice kier &st aasjar i"; sledeče 1 " c a d ; aIjevala’ ima prvenstvena tablica Amater Celje 5 Olimp 4 Hrastnik a Atletik 6 Etnologija in etnografija sta dve mladi znanosti in raziskovalcem se odpirajo na obeh področjih še neslutene možnosti. Posebne važnosti bo pa utegnilo postati podrobno znanstveno raziskovanje n a­ rodne (ljudske) um etnosti: pesmi, petja, glasbe, plesa, slikarstva, plastike (zlasti ornam enta) in stavbarstva. Slovenci in ostali južni Slovani smo doslej večinoma le zbirali gradivo, nismo g a pa še tem e­ ljito uredili in preučili, šele v zadnjem času se pričenjajo ukvarjati redki posa­ mezniki s poglobljenim študijem . V bodo­ če bo treba ločiti prabitno, izvirno naše, od tujcev privzetega. T ako bomo spo­ znali: 1. svojo lastno prabitnost, 2. tuje vplive, in 3. asimilacijski proces tujih vpli vov. Na podlagi teh ugotovitev nam bo mogoče dognati: 1. od kod izvira naša prabitnost, 2. kaj je bitno naše in kaj ni, in 3. na kakšne temelje nam je treb a na­ sloniti m oderno ustvarjanje, da bo res naše in ne sam o epigonstvo. V tem oziru so mnogi narodi daleč pred nami, a prehiteli so nas v nekem oziru tu ­ di Hrvati. Preučevanje njihovih narodnih pesmi, glasbe, plesov, ornam entov itd. je pri njih posebno v zadnjem času lepo n a­ predovalo. H rvatska glasba, ki si s takim uspehom utira po t v široki svet, se že uspešno poslužuje teh izsledkov. Isto ve­ lja za m oderno 'hrvatsko koreografijo in v zadnjem času celo že za likovno um et­ nost. Glede poslednje orje na Hrvatskem ledino prof. Ljubo Babič, ki že več let preučuje hrvatsko narodno ornam entiko, in sicer prvobitno s stališča barve in šele sporedno oblike, stoječ na stališču, da je v vsakem slikarstvu barva prvo in oblika šele drugo. Na tej podlagi je prof. Babič na nekem nedavnem predavanju v Z agre­ bu razkril, da je hrvatska narodna orna­ m entika najbolj prvobitna v bližini Kol­ pe, ponekod tudi vse do nad Savo. T u njeni elementi ostali isti, kakor v p n ni, in segajo daleč nazaj ■ barvni spektrum W dom ovino. T u je m, g o ­ stejši in oblika je geometrična. Na J . ~Rosni. S O k i S O OlCJOl 1 1 1 » -» * * J — O . 1 j vzhodu, posebno v Bosni, so ib čilno vlogo orientalski vplivi, , prinesli tja Turki. Spekrum a gačen in ornam ent je vzet iz ra sveta. T retje področje je H/vatsko S re • se č u - sveta, i retje pouruejc ^ ■ ■ ■ zemlje (Prim orje, Dalmacija),] ^ tijo v narodni ornamentiki vp ga . nov (Italije). Na tej podlagi je P j bič ugotovil, da so tam, kjer se J ^ prahrvatski ornament najčistej i > . rodne pesmi, melodije itd. o!hr bolj čisto svojo prabitnost. To J h rva,. duhovnem ustrojstvu najbolj sko narodno ozemlje. ^ ] £ Na Slovenskem še ne vemo, )e . slovensko prabistvo ohranilo «1 j. Ne vemo še, kaj je z našo nar0. . naro d - jo in napevom, ne kaj je z na . je nimi nošami itd. Glede narodn P ^ ^ sicer že Fr. M arolt pravilno z to, kar sm atram o za slovensko pesem, v bistvu ni prvobitno. n a g e pa vemo, da so nastale tudi ne^ ^ narodne noše — posebno gof j^grali' pod tujimi vplivi in smo jih le sm tn je > Vendar so vse to le prve ra na katerih še ni mogoče 8raa'gsle a « stavbe o zadnjem bistvu nase . $ P 3 asim ilirane narodne umetnos •• rav l j e * I lV l" * ” flfS ^ to znanstveno delo ni do^ k°nC ® no, si ne moremo ustvariti pr s ( f /ii o slovenski prabitnosti v ljuds n £ |jofc ' narodni um etnosti. Prav tak o s pet­ ino postaviti temeljev za I T ,0po C jročie ’ ! nost na narodni prabitnosti. jfl u in £ l tu odpira našim z n an stv e n i ^ tu - ___... _______ _ široko,-f. se nikom, je torej ne 9 amo di zanimivo in važno MALI O G LASI — — — — — — — — — — — — — CENE MALIM OOLASOM: V malih oglasih slano vsaka beseda 50 par. |jes!“, ja«* j, oglase le din 8.— Dražbe, oreklici. doolsovania In ženitovanlski oglasi din 1 . - * J*«s< znesek za te oglase le din 10— . Debelo tiskane besede se računajo dvoinjunt, oj m, V enkratno oblavo znaža din 2— Znesek za male oglase se plaEnie tako) pri II vposlati v pismu sknpal z naroJilom ali na po poštni položnici na EekovnI rt™ n ie m o n A nrlrpAit/ivA » 1 * 4 « t i . Sf n t_ _ o /Itn vposiau v pismn SKUpai z naročilom ali oa do ooštnf ooložnic! na čekovni D ism e n e odgovore glede m a lih osrlasov se mora priložiti znamka za 3 d in R azno LJIIBL J A N A—ŽELEZNIC AR (Z) 5:2 (3 : 2) Pri slabem vremenu je Ljubljana Dre- ™Srcbške goste. L a h k o t i dosegla še precej višjo zmago. Kot tre- magw , ne- Jsko tekmo s Haskom tek- poslovanja!1 1 P 1 'a V UStregla > ker jc bil lla' 4 3 2 2 0 18: 4 17:12 7: 7 7: G 5:25 NOGAVICE (lastni izdelki), rokavice, vol na, odeje, koce, zimsko perilo pletenine, najcenejše »Mara«, trgovina A. Oset, Koroška c. 26 (polee tržnice). 9879-1 Hišni posestniki in najemniki preglejte Vaše peči in štedil­ nike predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni ANTON RAJŠP. MARIBOR Orožnova 6, kjer si lahko ogledate veliko zalogo. 10276-1 SLOVENSKO-HRVATSKA LIGA g “ S a T i riS deljo določena tekma Bačka—Lavija z rezultatom 1 : o (1 :0). Osiječani so imeli včeraj jako slab dan. Bačka je tako za­ sedla na tablici 7. mesto pred Ljubljano. „ x BS^ V0DI V VZHODNI L IG I V včerajšnjem kolu vzhodne lige so bili do­ sežem nekateri nepričakovani rezultati Zlasti preseneča remis Jugoslavije v Novem' Sadu k. je tako izgubila prvo mesto ter visoka zmaga BSK nad sicer prav dobro sarajevsko Slavijo. Tudi remis med Baskom in Zemunom je smatrati za neuspeh prveea Na v g j i S 65e°zulS?ka BSK Pre mestu. Najdi .fi na2 t a 3 dopii Mislim na Te' in . • • z mešanim takoj ne°dno tualno z ?br . ,VeJe slov v troravi - i r O I D I K l , , h “ r i j e Vsem sorodnikom in znancem naananjamo- tužno kuH otce naša mala tce naša maia M e t k a F r a n ^ f ; novembra 1039, «b lA3P' Pogreb bo r torek dne 21. etaienskem pokopališču. Pobrežje-Maribor, 20. novembra 1039. žalujoči starši » n Izdaja In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po c < ;n^ ne vračajo. — Uredništvo in uprava« Maribor, KopoJišfea ulica 6. — flelefan u*edništva štev, 3 8 * 6 7 , in uprave štev. -Rotei ici se B okoP ^ žtef 11