186. «tev- Poštnina plačana v gotovinL Celjef četrtek I. decumbra 1927. Leto IX, Izhaja « torok, četrtek In sobotOi Stane mesečno Din T— I» inozemstvo Din 20*—. Poaameama itevilk« f Hin. Ätfun poštno-čekovnega zavočfe štev. 10.666. NOVA DOBct Urednifttwo fn Bpfiivnifttvo ¦ Celfe Strossmayerjeva nHca 1, prittičje. Rokopisov ne vračamo. Ofllasl p« tarifu* Telefon Int Stev. 65. hino poslali na ogled mnoglm naslo- vom v mestu Celju, okoiici in splch v celjskem okrožju. Ako se naslov- nikl odločljo za naš časopis, jlh prosimo, da nakažejo s priloženo po- ložnico celo ail defno naročntno. Priltoilnja šfevi/ka »Noce ])obe< izide v pondeljek 5. decemhra popol- due. Prvi decomber. V Celjn, 30. novembra, Jutri se ohhaja naš največji nairod- ni praznik. Dnc 1. decembra 1918 so izručiili odposlanci NaTodnega. veča v Zagrebu Nj. Vfe. prestolonasdedniku A-leksandru adreso, v ka*eri mil spo- rooMJo, da je .sklenilo Narodno vece v svoji seji dne 24-. novembra, da pro- glaša iijeclüijonje držaive Sl'ovencev. Hrvatov im Srbov (na poprejžnjem avstro-ogr. {¦eritoriju) s Srbijo in Čr- no goro v edinwtvie.no drzavo in je »iiz- bralo sivoju odposlanstvo, ki stopa pred Yaso kraljevsko Viisokast, da Vain ta sklep Narodnega Veca izporoči uradno in v swcani: obliki, Sklep Na- rodnega viva je, da. vkularsko oblast na vseni özoni'lj-u zdaj edinstvene dr- žavo Srbov, llrvatov in Sdovencev iiz- vršuj Njega Yelicansitvo kralj Peter, oziroma v njega imienu kot regent Va- ša kraljeviska Visokast in ohenein da se sporazunuio z vlado Vase kraJjev- ske Vksoko.sti in predstavniki vseh na- rodnili slrank v. Srbiji iai Črni gori osnuj edinaivena pairlanientarna vla- da v območju Jugaslovanske držaive ob edinslvenem Narodnein predstav- ništvu . . .« Nj. Vieokost resent Aleksander je na to odgovoril: ¦; Spr-ejeinaj oc to izpcwociilo, sean uverjeu, da s tern čiinorn iKpolnjujem svojo vladarsko dolzwost, zCHB"J«.lVJtft. lU'.s jo siicer, da je v inozemstvu /.a- poslenjli A'eliko našili drža.viljam-m-, to- da to so povecini le slabo placani im- xmhvi delavci, dockn prevladujejo pri nas tujic'i na važnili vodilniib rnestih pri skoraj vseh pod jet jib. Je pa raz- lika so v necem drugem, o čeiiiur zu- muiii-e iwiiriiistTst.v.0 .im miimiisftrstvo z .la^UiA'ljiüiü z v.isakimi pla- j (•ami. Oni. si lahko mnogo prištedijo in se laliko vrm>j.o v svojo domi;oviino z d(Mi:irjeni. j Dobro zna.n:o je, da naši ljudje pri li-a-.s donvi« vcil.iikokrat niso dobro pla- (•a.ni, došli tujec, večimotnia Nemec iz Avs'tri.je adL i;z Češkoslm^aške, pa je sprejet z odprtimi rokami im s plačo, kii je mnogo vecjfi ko plaice za doiriiaiči- ne. On je nanurec »strokowijak«. Naj bo koniu všeč ali ne — fakt je, da vsa bivša od Avistrijo podpirana nemškutaTija in os>tail:i Nenici dosledno ddnjo po mai'i'tu za.pastavljaiti Slo\'en- ca in proteži.rajti Nemca. Potem ni čuilnio, da se na ceiljskih ulicah sliši to'liko sva])earjenja kaikoi" kk v Grad- cu, da je pri poilavici podjelij in trgo- vin poslovni jezik nem>§ki, da je pri veoiaii podjetij vodstvo v nemških ro- knli in slo\'en«ko uradniižtvo zapostav- Ijieno. Pa> kaj bi. liasftevaili, kör v.s(e skupaj nič ne poina-g'a! Nemci s-e do zadnjega dj'ze gesla »Svoji. k svojinn-- — a mi? Ako se ne motim, ])red])i.suje zaikon o zapo.slov.anju dekveev, da se inia tu- jerodeem dajati enaka placa kakor bi se iniela dajati našim državljanoin. Resniea pa je, da sio vsi ti pTJivajiidraiiii in neobhedno po-trebni »veščaki« pla- cani vsaj trikrat bolje negio doimačin;. To je fakt, ki. se ne el a ntajiiti ki sku1- j sal bom, ob priliki tudi doprinesti ja>v- , nosti za to dokaze. Za dane.s sanio kratek primer. Pri nekeni i)odjetju, ki zaiposluje 10 pi- sarniskMi mori, so place v .na.slednjem raiznierj'ii: 3 Nemcii dobiivajo ravno en- kral loliko i)ilaOe kakor 7 ostaJiJi urad- nill moc-i .skupaj, to je v razmerju 1 pro'ti 4. So ,se pravi doniaein inia 1500 dinarjev, tujci \a\ IHKX) Dim. Naš de- la vec v tovai'nd iina i—5 dinaa'jev na uro. tujee-Nemec pa še enkrat toliko. 'J'u bi iun-cfcii iaispt'ikoija dolti obido posJ«, im fu iiifij prime. Ni cud no, ako iiidiisiL'ijska iiodjetja tožiijo o visokih režijah. Gotovo, da mora biiti režija vi.soka, kei1 so Nemci na vodiilmiih me- sti'h plat-ami po osenii, deset do dva- najstt'isot' dinaTJev mesecno ali pa še veil Da visa ta prih'aaidraaia gospoda li'O- ce znati slovenskega jezika je znano. (lernn pac\ »man koirtnit ja mist der deutschen Sprache überall in Slowe- nien durclv. SloveiLskiiin podjetjein se korasiijondi-ra neanško in slovemska podjieija odgovai'jajo v nemšciiivi. Ža- lasino pa rewniciio! Hoc'ete-li vzgledov in dokazov? Snio pa dobrü duze ml Slovenci. Do- puÄcamo, da se tujci noreujejio iz nas, da na in odjedajo kruh in zaslužek, da delajo z nami kakor v ca^ih rajnke Avstriije. Mii nitoii'anio vse prenašad in molcati. V Gelovcu se slovensko še go- \'OV\ii ne sme, dociin se celjski Nemci svobodno gibljejo po slovenskih tleh, S'vobodno i:z,rabljajo jnizierni položaj nasega delavca iz narodnih o/.in'ov, predvsem pa is ozirov ua drhwno vaniost. Kaj- ti lulo so mnogi ti tuji pri nas zapo- sleni. ljunlje in kaj pravza.pra»v počno, tegai v niaj'sikaterem slučaju nikdo ne ve. Mi smo na ineji! (0 tern predmehi radi sprejemanio nad'aljiiije priispevke. Brezposehiosi pri nas je tako velika, da smo na vsak na- čiiii dolzii'i šci.tiiti svoje ljudi Ln poma- g-ati. da se napravi glede na^avljanja tujcev v nasili krajih red. Op. ur.) Radosten dogodek v družini Nj. Vel. kralja, Zagrebski lksti javljajo pod veerajž- njini datumoin iz Bcograda, da se pri- rakuje v diružimi Nj. Vel. kralja v pr- \j polovici dt'ccnibra rado^lcn do'go- dek. Zdra/vniika dr. Koeai in dr. Mi- liajlovio .sta odpotovaki v Topolo, kjer biva sedaj krail'jeva druzina. V torek dopoldne se je informia'ial tudi lnini- sfti\sk'ii pretdsednik: Vukhcievilč teliefofii- skim potem v Topoli o zdravju Nj. Vel. kralj ice Marije. Radikalna zajednica Iz Beograd'a jjou'wajo, da želi mini- slrski predlsednik g. Vukiičevič še pred kongresoan radibadne slranke uirediti razmerje mied rattiikailii ;in klerikaldii na ia nacin, da se usitvari skupen par- lanieiiitareu klub i)od inienom »radi- WiUi Kollo: Madame Butterfly. (Pravljica male Japonke.) Let a 1926. je bilo ciita'ti v x&i-h lls till po »vot'i't: »Po čudnem naključju smo iizvedeli dogodi'vscino, ki bo morda zaiiitmala svet. Zhan jap on ski potnik pripove- dnje o neki nuadame Butterfly, s ka- le.ro se je seznaniil na svojem poučnem J po(to\ianijtii po Japonski', kjer živi ona sania zase, .samotno. Madame Butter- fly inm. danes sedemdeset let in je v resnici identicna s PuccLni'jwo tragic- no operno filguro. Inia hcerko, ki zivi kot plesaJka v, iinozeinstvii. Madame Butterfly til nikoli zapiustiila Japon- sk)e.« I. V ndu hi.ši blizu Tokija, ki sanjari v ,va.mo'tis kakor da Moji pred njo bo- Kin ja Ijubezaii, da zabrand radoved- n-asti iui moderni lirirtrici vtood, vsedi stara damia. Je-M staira? Njenc ustni« se blišče kot blede, zgo- daj dozoxele črešnje. Je-1L stara? Njene oči so temne in globoke kakor morje, po katterem pot-ujemo. . Temne in giloboke so njene oci. In kakor ^l)We, zgodaj dozorele črešnje se blesci'jo njene uslni. Toda njeni lasje so belli. BeJejsi od snega črešnievih cvetov v maju. Belejše nego njene ozke, hrepeneče, bled« roke so njeni kisje. Sreibrni in fi- ni, kakor mili'joni strun čarobne haa1- fe iz Hipovega cvetja- in poletnega ve- tra. Da, ona je stad'a. Stara je mala madaane Butiterfly. Kakor sedi tain tillo in premiäljevia- je, bi bila sicer lahko mlado deklie, ena izmed očarujočih, zakletiili princes rajnice. Mala, ozkij Rcislia. Toda 1/eli so njeni lasje in sto let stara iagleda, kakor nekoč Ninom de Lenclos. Madame Buttcriiy čila. Pismo cita madame Butterfly. Nje.'iA Ju-erka ?;j. jc pisaJa. Lj.ubka, že na pol eM'opejska Juki San, plesal- ka, ki pieše v Z.e.ufitld-Follies. Mala, redka, japonska roža Juki Sgn Anijleski piše Juki San. Mati jö je r.öucila. MadtiiiC 1'uMerily nvs}\; Sedaj, veliko morje, nui se podam na pot pröku tebe, v koje^a valovih je morda, kilo vo natanko. pokopan moj ljubi, moj lnož, moje hrepenenje? Ali ni bila velika vojtna na tvojih' vo- dovjih? In niiseni4i čitala v tiisocorih časopi- sih. o pot'opljenih, pogrešanih lad- jaii? Ne ležHi v tvogiii neiizmernili glo i binah ludi ona l>ela vojiia. ladja, ki je nekoc zapuistiila Japonßko in se ni vrnifci n ikdar več? Ne Ieži-li v tvojiJi neizmerniii globi- nab tudii oni plavola^i porocnik, koje- ga otrok je Juki San? Mala, japonska, redka roza Juki San? Potopljena. Pogresana. RiazbÜita. Bela vojna ladja morda. l^led. Resen. Mrtev. Morda mliadi', plavolasi porocnik. V tvojih neiizmernih globinaii. In sedaj, veliko morje, naj se podaan na pot preko tebe? ,3 Stara madanie ^utterfly? Da poisce svojo hčerko. malo Juki. San'? Pismo cita madaane Butterfly. II. Madaane. Butterfly je v New Yorku. Elegantnai, iizred.no odlična dama je. Od Amei'ikanke se razlikuje le po obrazu, ki je tuj in temen. Polejg nje sedi Juki San s svojim možem. Mož Juki San je elesttöen, či&tokr- ven Amerikainec Multiniilijonar. ' " " WM In ali se ne privija k stari madaane Butterfly dvoje, troje ljubkih. otrok?, Deček in deklica: pdaivolasa in mo- drooka kakor njihov ode, Samo tretjii' otrok, najnilajsa deJdi- ca, »re s temnimii, zelo temnkni ocmi v svojo fiiiio, staro Ixibico. Ma-dame Butterfly. In če pogkxla maJa deklioa v zrca- lo, vidi v njem malo, ljubko, črno Ja- ponko. |t;', Z ustni, rdeekni kakor črešnje in s crninii, žgoče črninii lasmiK Kakor je bila nekoc njena ba- nice. Njen mož je niultiimilijonair in ona je kupiila sivojii maiteri veliko, imenitno privstavo bliizu Totkija. •Juki San pleše, ker je to ukaz njene krvi. >Excuse me, dear!« roc« madami Butterfly. »I see you to night! Good bye!« Mož Juki San spremlja madlamo Butterfly v filedaliiöce. Ni ji povedal baj bodo igradl Opera, je rekel, opera je pač na pro- gl'MllVL. Nairočil je ložo daliec od odra, tarn, kjer se prelivajo zvoki orkesira kakor voda, ki se odbija ob jezoiih. Stran 2. »NOVA DOB A« etev. 136. MESTMI KINO CSLJE. Sreda 30. novembra In četrtek 1. decembra Brilianlna veseloigra v 6 do*. •> Me zamudlte* Salve smeha! PAT & PAT«w.kV» ~~OT MILIJONÄRIÄ PREDSTAVE: V srcdo ob 815, na državni praznik ob pol 3., 4., 6, in 815, po potrebi še ob pol 10. zveCer! kaliia zaijiedniiica«, v kaiterem bi bil g. dr.. Koro&ec pod'preidsedniik. — Kar spada po priirodi skupaj, naj gv-č sku- paj. Dvionuljivo je samo, Co bodo s ta'ko koalkijo tudi d'ovolj zaščiiteni «'lioven- ski interetsi. Zaidnja afera z okrnje- njem vseueiilisča. dokazuje m.isprotuo. HI. letna skupščina Zveze kultur- nih društev v Mariboru. Kdor se udelozi III. letne skupscinc Zveze kuLturniih društev v Mariboru dne 8. deeeinbra, iiiia po odloku gene- ralne direkcije drž. železnic bi\: 73132- 27 z dne lu\ novembra praivico do po- lovične vožnje od 7. do 9. decembra za vse vlake. Potniki kupijo na donna*'L postaji cello vozno karto, ki wlja tudi za povralek, ako so udeleže skupščiinc, kjcr dobc legitimacy o, da so se te ude- ¦Ležili. Skupščiiiia bo ob 10.30 dop. v gornji dvorani Naa*odnega. doma v Mariboru. Skupšoiina je z/elo vama m. vsa kulturna drustvia v mariiborski oblasti, ker jo to letni pregled kultur- nega dela ob .severni meji. in se na skupščini postavijo smernice za kul- | turno delo v priiliodnjem letu. Zavest skupnega dela in skupnegia nastopa nani bo prinesla ugled in je jarmstvo za, luaicijonalni uspoh ob severni meji! Dokaz, da v naže kulturno žiivljenje že prihaja pravo pojmovanje skupnega ; nastopa, bo glasbena prkeditev obmej- ! nih tamburaških in pevskih zborov na I dan obcnega zbora dne 8. dec. ob 3. j uri popoldno v vs-eh prastorih Narod- j nega doma v Mariborn. Vstopnina za | to narotlno prirediitev je 5 Din za sedež i im 3 Din za stojišče. Z nizko vstopni- j no je omogočeno vsakeinu, da se ude- \ leži te zandiinive Lii za nacijonaini po- j kret važne priredüve. Vsa društva pro.siimo, da pošljejo na skupščino po ' vec delegatov. I Občinske volitve v slovenjgraškem srezu V nedeljo so se vrsilt; v vslovenjgra- škem. pol'itiicnem oki'aijii, ki obsega sod- m\ ok raja StovenjigraKlec in boštanj, občiniske voliitve. Odslotak občdai z. j-e- din.o kleriikalno liwto ;ic v tiena politiifi- nern okraju precej veli'k. Od 27 obci'n i>e im'el'o 15 obcin samio iedno listo, ki ie bila izvoljcu*!- eo ipso. V 11 ob- ¦ ci'iKih so se pa vTŠile voilitve; Topolsi»- ca še ni voliidia, ker nt polekla voLilna doba. 0 ialidu v Velenju imiamio na dru- gern niie^tu diircktno pörot-iilo. Zu.ni- rmivia pa sta i%kla v Slovenjqradcu im SoManju. V Slovenjyradcu .so dabili nAi>rednjrtiki (SDS, SKS m NSS) 71 g"Iia.sov im 5 odborniüciov, sockjaHisti 65 glasov in 4 odborniike, nemskö-kleri- halna liista pa 116 gliasov in 8 odbor- n:.ikov.i Napralnjaikti 'im isocriijalLsuL hi tedaj im>eli skupno jeden glas veci'nc. V nmstu je vladalo na da«n voliitev raidi sratinio-tiiioga nastopa klierikaikev irmev- no razbnrjenje. V ŠoManjn so dobili Slo\Tcnci 117 gUusov im 0 odbarniko\'r socijaii'sti 04 glsusov iin 3 odbornike in neiiLŠkutarji 159 glasov in 8 odborni- | kov. Lepe luipiredne mtinjÄine so v šo- štanjski okolici (8 našidi, 17 klerikal- miih') iin v Smifft'tnein p.ri Slovenjgrad- cu (6 in. 11). V Št. V.idu nad Vasldekoni im v St. Ilju. pod Turjakom so kkjr:~ kalci propadli. Odpor proti klerikalizmu v Sloveniji se vendar počasi jača. VčerajSnje »Jutro« ima poročilo o občinskih volitvah v srezu Šmarje pri Jolšah, ki kaže v splošnem sledečo sliko: sodni okraj šniarski šteje 15 občin; v 5 ob^inah so bili izvoljeni klcrikalni kandidatje brez volitev, v 10 pa so bile vložtine tudi razne napredne Jiste z večjim ali manjšim vspehom. V rogaškem okraju je bilo tudi precej odpora. Okraj steje 21 občin; klerikalci so dobili občinske odbore brez volitev v 8 cbčinah, v 13 pa so se imeli boriti z naprednjaki. Celo v kozianskem sodnem okraju, ki šteje 25 odčin, so se jim uprli napredni kmetji in delayci v 18 občinah. Te številke pomenijo mtioRO, pred vsem seveda zelo resen opomin za vse ne- klerikalne stranke, da se po možnosti koalirajo in vodijo dosleden boj proti klerikalnini mogočnežem. Z vztrajnim političnim delom se tudi v naši tako črni Sloveniji veliko opravi. Celjske v&sti* c Prvi deceniber, (leljski iniaigistrat razglaša: V oetrtek, dne 1. decembra 1927 se proslavlja ujedinje,niie troinie- nega naxoda Srbov, Hrvatov im Slo- vencev. V župni ecrkviL Sv. Danijola se vrši ob 9. uri svečana zahvala. Hiš- ne posastnike pozivam, da razobesijo ta dan narodne odnosno državne za- stavc. V vseh trgovskMi in obrtnili obratiib. mora p-ociivati delo skozi cell dan, t. ,j. tudi popoldw. Iz,v/.eta so in- clus.|.rijska, proiuetna, rudnrska in njim podobna podjetja, ki zawje v toni oziru velja sporaÄiim med delodajailci in delawi v sniiLslu § 12 zakona o za- sf'iti delavccv. v. Cerkveua proslaru drzavnegn imizniku. Priilioduj'i oetrtek, dne 1. decembra. se vrši v proskivo državnega ]n'.azn;iika ujed'idijenjia Srbov, Hrvatov in Slovencev v kraljuvino v katoliški niest ni župni cerkvi Sv. Danijela ob 9. urii dopoldno sil'ovesno zah.valno cer- kveno o])i'>aivi:lo. V pravoslaAni ka.pelii- ci, x ktiisa,rn,ii kraäja Petra (Dečkov trg) i'n v evang. župni i-erkvii (Jurciiceva ul.) vrsiijo se v iist'O svrhio slovosna za- h\a;ina opraviila ob 10. uri dop. Gast mi, je vabili go^podt1 sbir-eskie vsdi dr- žaivnih in .^ajmiOupraA'nih nradov v Ce- lju k lidek'zbx-Udtuncistno ii/Jave in oe- stiilko se sprejeinajo ]K) pod 10. uri .'. vjV.isoni v Mpcniimsko .kiuj%o .-,.-ra-,-;a'p'ogUtvarJia v Celju (soba st. v; II. nad-stropje). Državna in somo- upfavina' posl'cjp.j.it- razcbesKio svečano- Hlno!:.zctistav;;.- "¦— Sreski poiftlava.r. cr ProMuto praznika mirodnega uje- rfi}}jr)i}a• pvoslaivi Sokolsko druSlvo v !ne 1. dec. t. 1. ob 10. uri dcpol- (iia- \ dTustveni teliovadwJci. Po na- •govöru, o pooienu narodaega dneva .so .¦'rsi.-jcapriwcga homo vstopivsega člain- :$Ax&: Ža pripaidnike Sokcibtwi je ude- ležlm pri prašli&vi cbvezna, Vabljeno pa je tudi as.talo na.rodno obeimstvo ¦ c Volitev zUpana v obcini Celje-oko- Hca «e vrsi v nedelio zjutraj ob 8. uri v obcinwki pjsarni na Bregu. c: Umetnitika razstava v Celju. Ka- li or .že javljono,' prirorliita maina slo- \'enska umetnika prof. Jan Mežan in Nikolaj Pirnat od 4. do 15. deoembm razsiLavo LasLnih slikarskill, knparskili in grafiienih dd v dviorani Mestne bra- inlnkje v Oelju (no v Coljska lepar- kill). Svecaiva otvoritev raÄstave se vrši v rxdelijo, dno 4. decembra ob 11. dopoldnc v dvorani Me»tne hvajiilni- c<\ — Prof. Jan Mezan jo rojeii leita J 897. v ('.erk!'ja.h na Gorenj»kem. Štu- dlirail je na akadevniji v Zagrebu jdti ])i*of. Gs'ikoiS'ii, Babithi in Kljakavixhi. Sedaj je p roses or v IVlariboru. Raz- sitavlj.a.1 je v Mariboru 1. 192(5. (dva- kraO in. letas. Prof. Mežam je pesnik L-ai've; bavi se « kompoziiciijam:!., por- trrili in pokraiino, — Nikola j Pirnat jc rojon 1. 1903. v Idriji. StudLral je. na akacU'iuijah v Zaftrcbu hi Pa.rieu. Razstavlijaili io v Mariboru 1). 1922., 1924., 192(5. in Lotas, pal&g lega pa ler tos tudi v Pariizu. Piirnait je ki.par in grafik. — • Opczarja.mio obciinstvo na to za!i:mKiv>o ratfKtavo dvoh iniladi'li slo- vtMi^kih imietn.iko\. c Ponovno se urcdi carinaniica, ta.ko nain pise nek cc4jski trgovcc, pa nie v Celju, temvec v Siisku, kjer je bi!a tudi istočasno ko v Celju ukimjena. Zagrebški ča.sopisi poroc^jo; da je ukiujcnje cfvrimarniiee v Siisku rödilo to!"kc- uewidovoljnas.t.i in proteštov, da Im.tc caririÄriti'ca zopot upowtjivljiuia. 'M!:si-iiiio. f.a na,so Celje, ki ima tako 'uüiffäii'v'"zfislonibo pri radikalih :in k!ieri)kailc_iili}i tudi prido na vrsto. Pro- si.mo, to je v I'osniiei naso: mislgenje! c.K tarifi za autoUvoščke v mestu Celju nam piše neki noročn;k: V po- ročilu o zadnji seji občinskega sveta sem vfdel, da so se določile za na§e autoizvosčke maksimalne tarife, ki so pa z ozirom na cene v drup;ih mestih precej visoke. Kakor sern pozvedel, se nanašaio tarife na vožnjo tia in nazaj a) za majhne in b) za velike avtomo- bile. Cene za dnevne vožnje so: po me^tu v daljavi do javne bolnice a) 30 Din b) 60 Din, v celjsko okoüco in sicer v Sp. Huiinjo. Gaberje in Za- vodno a) 40 Din, b) 60 Din, v Zg. Huciinjo a) 50 D n. b) 80 D n, v Te- har-je a) 60 Din. b) 80 Din, v Store a) 80 Din, b) 100 Dm, v Voinik, Žalec in Laško a) 130 D n, b) 150 D>n; vrhtega se računa za čakanje za vsako uro §e 30 Din vef. Nočne vožnje se računajo s 30'Vo, čakanje pa s 1OO°/o več. Pri daljSih vožnjnh se računa od km a) 5 Din, b) 7 Din. Te tarife napravljajo na mene in gotovo tudi na marsikoga drugega vtis, da je vožnja z autoiz- voščki še vedno nekak luksus ali sport, ne pa potreba za one, ki j m je na tem, da kak posel hitro opravijo. Kdo neki je te tarife sestavil? A!i autoiz- voščki sami, od katerih so dva ali trije občinski svetovalci? AH mestni urad? Po rnojem mišljenju ?e je mestni sve- s to tarifo hudo prenaglil in bode po- trebna precei^nja korektura radi dot mačinov pn tudi radi tuiskejra prometa. . c Ljud&ko vseucdisce. V pondoljek 28. t. m. je imned ff. inž. Janko Kuko- v-ioc sivoje nafpovedano predawanje o t. zy. JjudskfTTi vteokošoLskein gibanjui. .Vsakcg-a. poshiša.tdja je osvojil. s svojo Miienw, .s kaitero naan je lmlagal od- gojme nazore in kuliturno delovanje protesUintskega past or ja Danca gossp. Griindtviiga.. orgmrizatorja danskoga ljudskoga vv.sJ3s.il .solstva in refornta- twju na cdgojnoni poliju. Po ninenju Gnindtviigii (1783—1872) niora biiti kultura narodna, t. j. sloneti mcwa na duswnasti iasitnega naradai, pa ne na kulturi kaksnega tujega, izuimrleiga naroda (n. pr. Grkov, HimiHJaiiov l. dr.); onu moifa biiti iB^rajema v reh- gijozno-eUčnem čuvsfcvu in po sodob- Maidanie Butt-erfh1 miisli: To je New York! To je evropeka kultura. Zdi se miii, da suniii niimo nionc ti- soe. let, in še vedno dozivljam to. Orkesber zašujni Madame Butterfly odreveni. Na odru stojitta kakor v veliiki da- ljini mala, 'črna goislua in velik, pla- volas čaistnik. Je-li moa4da to ona opera, o kateri je eitiaJa v liislih? Delo, ki se je bilo z iisodep'olno iigro polaistiJo njene lju- bezjii in hreponeiiija kakor lrJadnega kupljivega bLagia? Delo,, ki je pro&La- viilo svojegia skladatelja, ker je pel o [ zvestobi uboge, HKile miadame Butter- j fly in preil kojega slaivo je bežala mala i Butterfly, da bi nikoli, nikoli ne ču- la, kako si kujejo tuji ljudje, Evropej>- ci, denar na račun nj-enega siromaö- nega, posvečenega dožijvljaja. Da, ono delo je, Butterfly! In njegov skladatelj je tudi že nur- tev. Toda. Butterfly, Giaconiio Puccini, ki je opevial tebe in tvojo ljubezeoi in tv'oje hrepenenje, je bid svet pevec. Gutid je tvoje boli in tvoje solze. In če se uniakneš prav nai'alilo v mrak lože in priisluškuješ. ne čuješ-li zopet vso ono, kar si čutila nekoč? Kako žari orkesterlt N>li žarela tako tvoja ljul^ezen? Kako trepeče in plaka!! Niso-lt trepetala tako tvoja usta, ni- so-li plakale tako tvoje oči? In kako se bori in beisnl, se vzpenja in obupuje, prWuzkuje, poßlliusai in Mice, čaka, čaka, čaka. Ni-li to tvoja pravljica, Butterslty? Nisihli ti nekoč tako bleda povpra- ševala pred mnogimi, tesiiobnimi leti: j »In oo ne bi več prišel . . .?« J On ni več prisel. I In niisi-li stadia tako iai upak, kakor j tvoja nordijiska sestra SolveLgb na po- vratek Peer Gynta, dokler nieo tvoji laisje osiveli In dokljer se niso tvoji laisje pobelili. i Dokler niiso postal© tvoje oči motne vsled gledanja. In ti si staJia, stala, stala in si zrla l>o morju in si mislMa: . . . košček dima na daljnein vz- hodu , . , Madame Butterfly, starka, plač« ... V nekt hisi bliksu Tokija, ki eonjaxi v sam'oti, kakor da stoji pred njo bo- gin ja Ljubezni, da zabrani radovedno- sti in moderni hitrici vhod, sedi ma- dame Butterfly Ona misli: Veliko miorje, sodau sem to dvakrat prevozila. Zopet sem se vrnila s poto- vanja v tujimo. Ta svet, kii je glasen in bleščeč iin krieav in brez zvestobe, mi ni ugajal. Toda čula sem gliasbo, ki poje o me- ni in moji mladosti Morda pocwata v tvojih neizmernih globimiib, \eliiko niorje, bela vojna liadja in moj1 bledi porocnik. Toda nioja ljubezen, mojc hrepene- nje, raoja zvestoba, ki jo je opevol svet pevec, bo živela, dokler bodo tvoji va- lovi potovaili in se zibaJll brez intru. In kjer čakajo in- upajo zone cele nori na belo vojno iadjo, ki se ne bo nikdar več vrnilia,, na oni main, tanki, modri koscek dima n.a daljnein vxlvo- du, bodo mMiilii nia ubogo, nvailo mada- nie Buibtorfly, ki je čakala, doklor se niiso njeni zgwi erni La.sjo pobeii'li. Popolnonm pobelili. Nekje bliizu New Yorka loži poko- pališče, kjer je na neikem spominskem kamnu napisano: »V spoiinin na Benjamiina Franklinia Linkertona, ča- stuika .vojne mofnario© U. S. A., ki je umri junaške smrti v vaiovili.« To je povest male Butterfly. (Prevedel — rp —.) Za Miklavža so hi§ni čevlji in copate za go- spode, dame in otroke lepo in primerno darilo. Boo*'. irbiru, ni*k« cene I ST. STRIlSEE. CE13E, DH&I UHI Šiev -36 »NOVA DOB A« Stran 3. Oti'oske oblekce se perejo za zabavo Naravnost užitek je prati otroške jopce, čepice in nogavice vbujni peni »Laboda«. — V trenutku je vse belo kot sneg. N a v o d i 1 o za uporabo: Raztoptfe »Labod« v vroči vodi, dodajte mrzle vode in naniočitc otroško obleko. — Izperitc v mlačni vodi in nalahno izžmite. — Za volnenino raztopite v poslednji vodi nekaj luskastega mila »Labod«, pa bo volna mehkejša kot nova. — Ožemajte previdno, a sušite tako,dablago nevisi,ampakra:;grnjenoleži. Z3 vsc&nr ne z&up&te ntkomm\ atnpak peretc sami. näh potrebah. (iovoreč o scjiungein sta-- riju t. zv. liiid.sko.ga visokosolstva, po- vedal .maim je g. predavatelj, da obiisku- jö daan.ske tečajc1, ki so namenjiani- na prvem mi^tu kniečki mkdiini in • de- liavcem od 18. letsi naiprej, t-na trdjiina. preb^vaJtev danske dfrzcuve, ki steje tEanies ok oil "3 . inflations .stiainoivMlikov; To danf-iko, priizad'evanj'e po vfcebhčii. ljudski iiz-obrazhi hi «tMcirjamju enofcne narcdnc prowete pasneiniajo žc Nein ei a nii'jx-tx'jo lnßuiljiiv'ücjiio. A m.i v Jugo- slaviijCi? Šk-oidlčii, da t'o ixKlaigosko l>rediaivan.jt\ ki je biJio zares zaaiii.miivo in paučno, nii bilo bolje obi^kawo. Ali zaradi tegu velükii idealist, opd'imist m neumorni prasvetn'i: delavee g, ,i,nz. Kukoväs še ne bo iizgubiil svoje ver-e, da bo' cttovestv-o vender kiiLliirno na- predavalö, ße bomo poJia^a,li vee-jo skrb na>«oibi'l:.iž plonioniltega, etde- neg&Včuvsfvova.nija kakor na hiiperme- trično raavijanae umniih sM. B(> pre- da-vanju se je vrsiilio podpisovanje pro- tdstne vesolucije proli okrnitvi ljub- Ijaitiske univerze. Rosolucijo je podpii- salo 14 celjskih kulturnili dl'ustev in sKxrodnih narodnddi orgaaiiizacij po svojiih deliogatih. Ona se glmsii: »Pod- piisani za.slopn.iiki' kultuii'nili drušlev in »orodnih narodnih or^anizacki v Celju izjaivljajo v svojein inntaiu, da se pri- družijo po želji in voljr zboravaJlcev na ja-vnein.1 manüle.s-taciijsktnn »toodu 27. t. m. v Oljiskt'iu doniiii pratestu profe- sorjev in .slusateljev na ljnbljan«ki univor/Ä proti naineiravaineni okrnje- nju tega na^ega z lastn iani1 žrtvaimi An velikkn dolöan u,staaim'lje,newa najvis- jega kiilitni'iiofta aavotla». Pa no samo. da mi podpi.saiiiL za»topn.ik.i' d'oli ozna- čenili dru&tev im or^anizacij prakvsti- ramo proti nainerava;n.i okrnitvi naik1 univerze, mi se tudi pridTužiino obči /xihtevi Slovencev, da »e naša alina mater po potrcbi še .i.zpopolnjuje.« — Em. Lk. c Regulacijd Utidutje. Dela pi' .ie- gulaeiji Hudinje izvršuje sedaj so .o- do dvignUi nivo struge ter jo tako u't- dili, da jo voda ne bo mo^la izpodko- pati. c Kak-sni so razni »pristni* Ijuto- m-era'ani, pekrčanl, konjičani itcl. v mariborski oblanti? Maribor-ski »V*v- černik« poroca najbrže iz uradnib vi- rov, da je bilo od 1. maja do 31. okto- bra uvoženiih v področje mariiborske oWasti 2.4-91 hi daiUmatinskega, 39.311 hoktoliitrov Ixina^kega in 1(58 hi hr- viaitskcga vima. Glavnc postaje zii spre- jemanje toga vi'nai .so Mariibor, Celje, ŽalGiC, lluše, Draivograd, PoJjmaie, Gu- stainj in Ptuj. Ijog\x), s kaikimi sredstvL se poloni ta, v prebežni večini sladka jin. mehjka bainat^ka vima sprem.iinjajo v naše Ijutonieroaine itd.? Na škodo naaiih vimog.radn/ikov in solidnih go- s/triinioairjev — pa tudi na škodo na- rodnega zdravja. Ponioč za vse te ne- sposobnos-tii je lahikiai: iizviaja naji se po- Ktarvano kleitarsiko nadzoratvo! AH toga pri nai> ni in-ogoče doseči — deloma ! visled slaJmsiti iiri mialoinsiiiiosti našiJi poslancev, delfomia pa tudi \isled tegia, ker zamemarjajo yvoiie dolžn>o.sti tvidi» pokliiinc knnetijske s^rokovne orgaini- zacijo. c Andrejev sejem se je danes vršil v GeJjju. Sojem je bil žiiviinski k\ kra- marsiki Trgovcev z raiznim blagom je bilo precej. Tudii ziviine je bilo precej prignane. S kupčigo pa trgovci nißo Mi posebno zadovoljni. Kupovalo se je najpotirebjwj.se. c Miklavieva proskvva Sokolskega društva v Celju, ki se vrši v powdeljok due 5. t. m.. v gornjih prostoriJi Na- rodnega donia v Celju, bo privaMa na taiisto brez dvoma mnogo občinstva. Popaldne ob 4. uri je prosJava wi. mla- dino. Pri tej priiliki bo Miiklttivž obda- roval vso, v Sokolskern društvu v Ge- Iju včlairvjeno doco in ws naraščaj. — VtatoiHiiine k pr.iirediitvi ni. Kdor želi pri tej priliki obdarovati ssvoje malč- ke, naj odda dar.ilo s toenmi nasloviora od 2. ure popoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Krainarima z,n,aša 2 Dial xored priiroidi/tve je ,4cdeL: 1. Niast.op OitroK'ickov otroskega vrtca v Gaberju z dekkinacijanii in dvogovori. 2. Na- sto]) Miikiliiivža z vel-Lkhn sprcimstvoin. 3. Pozdraiv Miklavža po dečku m otro- škeiga. vrtca.. 4. Obdairmia.njie otrok. — Mcd na^toq)OQn stvdira orkester. Darilai se spnejemajo od 4. ure do 4. in pol popoldaii v kimodvoriaini. V^topnina »a osebo 5 Din. K obiilnd udeležbi se vljiid.ivo vabii obcioi&tvio. (¦ Sestauek krajevne oraanizßcije za Celje-mesto se danes v sredo 30. t. m. ruo vTšr. c Mildavifi veoer priredi v nodel.io 4. cieccjnlr.'t Izobtrazevalno drustvo *Di'atstvo* v hotelu Balkan. Sporid vcčori je zelo i:i>iU'r it. to zabave do- vo'j. Za'vetek ob 7. ?.r\ zvečer. ObcU- stvo ;t k rnrcd-tvi ijöjüj'idncde vah- c Šolska priredilev na okoliski de- Ski Soli. Na okoliski deški Soli se vrsi v neddjo, dne 4. decembra 1927 ob 3. ii'ivi popoldne šolska prkeditev z god- bo, pet join, enodejanko »Trije tickt pred fiiodniikoim-« m priiiodom ter na- govorom MiikLavževLni. Na koncu se vrši ohdtiirovfainje otrok. Starisi, ki žele obdarovtiti svojio deco, naj pošljejo da- rilia eno uro pred zacet'kom v solo. Pri- redi iev se vrši v šol.ski telovadiii^i; vstopniiiia. z.a sedeže 6, 8 in 10 Din, za stotfisča 3 Dim. c Nabiralni dan pritredi Sakolßko društvo v Cielju o priiliki praskve na- rodnega prazndka po mestmiih ulirah in hiisah. Obc^instvo pözivanuo, da na- še S ok ollst vo z obiliniinii datrovi podpre. c Plesna vaja »Edinosti* se vrši na željo čJiaiHstvai v četrtek, dne 1. decem- bra ob 8. uri zvečer. Radi fcega odpa- de xnjii v pondeljek 5. decembra. Nave ple-saJke in plesa.l)ce se sprejema iz- ključno le še v četrtek pred prieetkom ViVJV. c Plesna sola trgovskih nanwscen- vev naznanja vsem svojiim clan am, da odpade v četrtek, dne 1. decembra zatc- ncr pkvsna vaja, ker je popoldne ča- jankia. Pj'asiimo, da pridejio vsi točno ob pol 4. uri, ker se da cela. plesna sola »likalfii — Odbor. i I c Čaijanka. Pliesna .sola trgovskih nanwäcencev priredi v četrtek 1. de- enicbra ob pol 4. utL popoldne v veliki dvarani NaTodnega doma čajianko. Svira: Jazz-Band. Dvorana zakurjena. Sola naijnovoij&iih pliesov. Vabimo vse svoje elame i.n po nji/h vpeljanc gaste. — Odbor. c Strojni ključavničarji in zelezo- sfruaarji. Komiisija, ki bo iabrala več- je šleviJo strojn^h kljucavnicarjev in zelezostrugarjev za vojažki arzenal v Kragujevcu, bo poslovala pri podpi^ sanem uradu v četrtek, dne 8. decem- bra 1927 ob 9. uri dopoldne. Kdar re- fliektiiiva na rce.sto, naj se ta dan javi ]J(L*1 podpiisiainem uradu. — Borza dela v Celju. c Mickß Kovaceva ... V torek zvt1- čer je prižel v gostiilno Kusis ma Glav- nem trgu mizairski vajenet; Jasiiip Ko- vač iz Vrbja: pri Žaicu tetr .si narocil dobro viočerjo s pečenko in vitno. Ko je vise povžiil, jo je cKlkurjJ, ne da bi bil P'lacal. V sredo zjutraj ga je prijela na «ejniu roka pravice in ga posadila na varno. Fant nii iimel pri sebi iviti be>- liioa.. c Nočno lekarniško sluzbo ima do sobote 3. decembra lekairna »Pri kri- žu« na Camkarjevi cestr, od sobote 3. decembra do vkljuono petka 9. decem- biu pa lekaa-na »Pri Mariiii pomagaji« na Glavnem tfgu. R Barvasie Osram^žarnice. Z ve- seljem do luči je ozko spojeno veselje do barve. Ako luč ne služi samo v sve- timo svrho, tein/vec naj bi s svojira pojavom tudi vplivala na razpolože- nje, potem si» želimo barvasto, ker bar- va stopnjiuje učinkovtiitast. Tej aelji popolnoma ustrežejo noAre barvaste Osramhžarniice. Biirvasta previeka v nasprotju z obieajninn barvastim liči- lom zdrži toploto in jo zelo odporna. Razen tega iima docela motno povr- šino, tako da se žar-iina žica ne vidi kot svetlo bfesčeča pega, temvieč vsa steklovina kot enakomorno svetilno telo. Te nove barvaste Osram-žarnice se dobe različno napravljene: kot spe- cijalne ilumimacijske &vetil.|ke v po- sebno malih razmerjiih za posaniična in scirjjska stiikala tor kot svetiljke enotno vrste. Prevleka se izvršuje v sledečili barvah: rumeno, oranž, rdeče, ni'odro, zefeno, pri iluiminacijskih sve- tiljkaJi tudi bolo. Tie razliične barve omogočaio najbolj očaru-jooi dojm pri iluminaoijab in svetlobni reklami. Ako pa se ne želi izrečno barvasto luc, temveč samo nalahno barvasto tonovanje splošne razsvetljave, da se stopnjiuje razpoloženje in prijetni ob- čutek, so v to svrho na razpolago nave Osram-žarniioe v matno ruanioni atti mot no roza barvi. 0.— R ŽiJm je samo ena! Če hočete piti res dobro in ne prodr&go kavo, za- hievajte izreeno Žiko. Paizite na to ime radi stev.ilnih ponaredb! 1015 c AU se lahko nosijo tanke nogavi- ce? To vprašanje je rešeno, odkar se tanke noigavace iz flora in umetne svi- le brez vsake skode porejo v raztopini inilniih lu&k »Labod«. — Najbolje je oprat.ii sine nogavice takoj, ko s« jih! sdeče, pa bodo kot nove. c Žemke, ki imajo postali malere, naj proprooeijo težko odvia-janje z upo- Strau 4. »NOVA DOB A' Srev. 13b. TRedlorozxzste in medlorumzriQ P so bocpima niccncQ ösroLTn-sveittfko.. So io siteilLske, klsovq/o jypifetno, "¦ roozpoLösLQiye v&Su/a/bčo sueUoöo. OSßAM OSRAM O5RAM OSRAM po vseh cemti. L* P«itans CeSje- rabo Franc-Jozefovo pi'in'odne gorke voclo. Öefi imiiviTzitetiiiili ženskiJi klL- nik hvalijo prirodno Franc-Jožefovo gorko voclo. kef se labko uilva in si- gurno clolujG brez neprijetnih spoivd- niih pojavov. Mestno gledaiišče. SrecUt, dne 7. docombra ob 20. viri: Magda. Premijera. Aedelja-, dne 11. rtecembra ob 10. uri: Magda. Ljudska predsta.va ob zni- ža-nih cenah. »Mäiuta«. NajpiodmMojši slovenski dramski pi.s-ateLj je Alojzij Remec. Napisal je doslej sledeča dela: »Kirke«, »UžitkaT- jd«, »Uciteljica Pavla«, »Magda«, »Za- čarani grad'«., »Krik iz saimote« in »Jaz bi raid rdečih rož . . .« — Geljisko mevstno gledailišče vprizori v ,sredo, dne 7. decembra njegovo tragedijo uboge- ga dekleta v 12 scenah »Maigxla«. To delo je Linelo v Mariboru, l'tuju in Ljubljani velik uspeh. Pisaielj nain slika v dvanajstih prizorih življonsko pot preproste deklice od tüstegia trenut- ka naprej, ko je posegel v nije.no pre- p ras to, a čLsto ljubezen do mizairskega pomoenika Petra zapeljivec v postavi študenta medicine. Zastonj jo svari Peter, prevec so jo oniamile zapeljive besede in Magda pade prvič . . » In zdaj se prlone krizev pot poteptane ljubezni. Student je dosegel svoj cUj in sei svojo pot . . . Magda pa se vrže v vrtinec življenja, v visakem, ki mu pade v roke, vidi le njega, ki ga še ved- no ljubi . . .« GeLa vrsta jili je biio, ti- soč, miljon. bi rekla . . . Vsi so bill ta- ki kakor ti, s tvoji.ni liceni, s tvojim čeloni, s tvojimi oemi:, s tvojim glasom in tvojo dušo . . . Pravmprav jib ni ' bilo miljon, ne tis'Oc, nilii sto ine — en sara je bil, visi drugi pa so drveli mi- m.o niene kakor čreda raKgietiaj'OJilcih mezgov. Tistega enega pa še cla.nes l'jubiim im iišcein . . .« Taiko ])ropada Magda — njen prvi ljubimec, idealist in slabiiič Peter pa jo išče in ninia mo- či, da bi jo spravii na pravo pot . . . Tako tava Magda vedno bolj v temi, dokler slednj.'t' n-e umre v bolnici-. kri si je zaistrupila v svoji obrti . , . Peter kleči ol) njeni postelji in ji obljublja masceva'njö. — Mrtvo Maigdiuio telo leži v dvoavini za seciranje. V pred- fiobi je Peter, ki je zbil krsto za Mag- do. Zdravnik odide v dvorano, da opravi svojo dolznost. To je mediicinec iz prve scene, ki je kriv Maigdinega t.rpljenjia iiii njene zgodnj© smr-ti . . . Peter v&e ve, zalo caka pri vratih in prisiluskuje . . .« On se ne boji vzeti noža v roke, da bo paral tvoje ubogo mrtvo telo in te še po smrti oTnecastil. Tod a on nuorda liiiiti ne ve, da je on a Za Rflik!aYŽ& so sneŽni čevlji in galoši za go- spode, dnme in otroke lepo in piimerno darilo. Botfata iibiea, vizkc cena! n mm, CEL3E, m?m m i. • • ¦ Saj so ji obraz zakrili in ods-tri'gli njene* dolgt» zlate läse, da je ni spo- znati . . . Cuje se «rniejanje in govor- jenje v dvorani . . . »On se siniejie«, pravi Peter, »ne sine &e sniejati!« Na- pol bteizen odpre vrata in zakriiči v dvorano: »Pnsti'te jo, Magda je!« — 1z dvorane se cuje sum in naglo be- gan je ljudi, vrata sc odpro im zdrav- niik pride \es zbegan po stopnjicaih ter tišči z desnk:o m zile na zapestju le- vice . . . Pri seciranju «e je giloboko urezal . . . Za,gledal je Petra m raiz- uniel. »S stisnjenimi obrvmi sikne sko- zL zobe: »Streljal bi bil name in bi biv- la moja snurt kizja kakor groz/a, da ine uinori strup njenega. mrtve,ga tele- sa . . .« .Dra.mo, ki je piisaiia efektno, režiira iiii inscenira gosp. ravn. Vialo Bratina, Magdo igra ga. Vorbaclil-Sadar.iieva, mediK'iinca g. Pfeifer, Püti'a gasp. Fe- dor Gradiisnik. l^redproilaja vistopnic \- kng'igiarni Goriioa'r iV: Leskovsek. Sreda 30 nov., četrtek 1. (jržavni praznik) in p*tek 2. decembni Knez Bonmarche Granate smeha! Psvovrsten trio! Mestni kino. Sredct 30. nowmbra in celrtek J. decennbra (drž. praznik): »Pat in Patachon kot milijonarfrt«. 13r:i]j'aint,nn veiseloiig.ra v () dej. V gliav- niJi v]osg.a.h Pal in Palachnn. Doslej najboiljši film Pata in Patacbona. Sal- ve sinielua! — Petek 2. in nedelja 4. dweirabra: »župnih dolski.« Momu- nvcnlalen veliefiihn v 7 dej. po sloviiitii draiini Ludviika Anzenigiruberja, — V gki\ni vl'ogi Wilhelm ]lieferte. Krasni naravni ]>asnett'fci s planim. — V soboto 3. decembra radi koncerta zaprto. — Ponideljek 5. in torek C. decembra: »Revanche«. Šest izredno lepili dejanj o ljubezni, bedi in bogastvu povojnega Dunaja.. V glavni vlogL Priiscilki De- an, nazvana »Ženskl Robin Hood«. — Prednaznamiilio: »Casanova«. (Ivan Možiihim.) Nag'vecje fiilmsko delo se- dainjostr. — Pri predstavnli ^vira pr- rorrsten orkester. Kino Gaber}e. Sroda 30. novembra, i\'trtek I. (drž. praznik) in petek 2. | Gblghe moderne dam- ske, moške in otroške, bltize, krila, plašče in :>j moške suknje, \! lastni izdelki in \ dunajski.modeli :i nadaije pulo- h verje, sviterje, ÜJ telovnike, razne ) otroJke pletemne, l \)\uUe, perilo, nogavice, kra- vate in vse modne in galanterijske predmete kupite p.najnižji ceni in v velikanski izbiri samo v veletrgovini R. STERMECKI, Cclje. Oglejta si \z- ložbe in zalogo, da se na lastne oči prepričate. ZbirajU* listke za nagrado! dooembra: »Kmz Bonmarche«. Sfc- jaj.na veseloi.gra v 6 dej. po istoiimen- ski opereli Arnoda in Bacha. V gav- nih vogali H,ans Junkermann», Mona Mariis, Curt BoikS i(n Werner Fnetterer, znan iz filma »Nezakonski sin«. — Sobola ;)., n edel ja 4. in pondeljek 5. decwnbra.: »Friderik Veliki« (»Fr>H- deriems Rex««). /. in II. del. Velika z-godovinska drama v 4 delih iai 23 dojanjih. V glavni vlogi Otto Gebühr. Ta lilm do^öga po vsebini in obsežno- sti »iNibeliinge«. Pri predstavab sn.ra prrorrsten trio. Po damiHfisii. d Nori tjabljanskv župan. Včteraj se je vršiila, v Ljublljani voliitev žnriana iln podžnpaaia. Za zupana je bil i/vo- ljüii v ožji volitvi g. dr. Di«nko Puc, za podzupaina ]>a. g. Joisip Turk. Oba sta dobila po 23 od 48 oddamib glasrj.v, kle- rLikal'ina, kan.didatia, dr. RiivniiJiar in dr. Jerii' p»a po 21. SocvijalUstL so od- dali prazine gla,soviniice. Vs>led naspro- tovanja kloi'o-radika;lne manjšimie pa bodo no\i ljnblijanski. občim.ski s'vet težko pr.i.s'el do delovianja.. Gg. dr. Pu- cu in Josipn Turku, ki ju Ooljani po- znanio kot oidllicna in dekv.vna naša soinris^eniika, naÄ1 pr'isrcne rtiistitke, (I Tieleznica RoQaiec — Krapiua. V Ki'jipini se ji1 24. iio\ximibra vtsü pri sodi.st'ii narotk z onimi imteresenit.V na, brvatski sitrani. preko kojiili »eimljišč bi. ivaj voclüa Jiova železniska. zveza Slovt?.nijo s HrA-ait.ska Sodišt1« je dolo- v'.k) vet'ino cen za zeinlji.šča ])ri onib. kr z dos'wlamj'O cenitx'ijo niso bili zado- vol'jni. 8 lern je odMranjena za.dnja zajirokia za maldaJ.jovanje graidnje že- leznice. Gradnja sicer lepo maprediije; novi železiiiiiški nasip je v gla\niem že ograjen, tudi je že prebit prvi manjši j)rodor v (lolizmi 150 lii^trov. Gve sedaj za prebiifje drugega, minogo daljšega predara. To delo bo zelo težko, ker v vovq ne priide do\o!ij svežega zraka. Do konca novembivi pribodnjega leta nio- rai'ov, v drugiib zabojiili je pa biia opeka. Za to svojo goljnfijio je dobil Petrcvic 5 let jece. Vojaska uprava bo morda kančno uvklela, da ni primerno pri vojiaških dobavah favoriziirati sa- nio OeOigrad. Dopisi. ObČinske volitve v Vel.mju so se vr5ile v nedeljo dne 27. novi-mbra. Bilo je pet kandidatnih I st. Od 778 volilnih upravičencev jih je volilo 587, tedaj okrog treli četrtin, kar je za tako obširno občino zelo veliko. Obe kleri- kalni listi cta dobili 340 glasov in 15 odbornikov, obe socijaüsticni 189 gla- sov in 8 odbornikov, demokrar.ska lista pa 58 glasov in 2 cdbornikr;. Pri zad- njih občinskih vol tvah 1. 1924 so imeli klerikale! 16, socijalisti 6 in demokratje 3 odbornike. UJeležba pa ]e bila takrat slaba; dobili snio takrat komaj 36, tokrat pa 58 glasov. Nerr.škut&rji pa so voiili klerikalno; ni jih mnogo, imajo pa preceištn vpiiv, tako da bi si bili brez njih sloverski klerikalni in neklerikalni glasovi po številu prilično enaki. ()rhteas. Druätvo kinetskiih J'antov in deklet »ZianÄel'öiD« v Orlivasi pri- retli v nedeljo, dne 4. decembra »Mi- klavžov večer« v dvorani g. Martina Kapusa n'a Groblji ob Saviaiji. Na sporedu jo ])rihod sv. Miiklavža s spremstvoni, nagovor ter obdarovanje »tarih in mladilL Darila za sv. Mi- kla.vža se zbij'aj'o v gostilni Kapus. K obilni iideliežbi vljudno vabi odbor. R;i2širj;t}tB „i^ovo Oobo41! h Iranjkocec. Za vintski sejeui in r.azstavo, ki se vrši tiikaj 7. deoem- bra t. 1. so pripravilii šlcvilni vino- gradn'ikti oinnoskolr-lliiut onierskegia vdh I nar.skega okoliša svoja vima, med temi niiiiogo najodiiiujicjšili producentov. — Za'hievane oene so priDiierne bliagu, ta- ko. da bode vsakdo lab:ko svojo potrebo kriil. Prireditiev trajia le eden da.n. Za 5U%ni popust iKii zeleznk:ali w zapro- šeno. Zdo se za vima iv. tega v;in»kegia | okolisa za.niinva. naj tc i)iiitidit\'»e ne ; zamudi. j g Cene vina v Dalmaciji. Iz Sibönit ka p or oca jo, da je bilo iz tamoanje , okolice izvožeiitiih da4ej okrog 300 va- i gonov novega vina. Gene so bide nizke. Clrno vijio se prodaja po 4 Din, beld 4.50 Din in opolo po 4.25 Dim, Kmet- je ponuijajo vino, ker nimajo ysled sla- be letošnje žitne letiine živeža. Kmn Gsjfoerje* Sreda 30. nov., Cetrtek 1. (državni praznik) in petek 2. decembra Operetta Knez Bonmarchč i Granate smeha! Prvovrsten trio! Štev. 136. »NOVA DOB Ac Stran 5. „Raduje se življenje nam, saj Radion pere sam!" Razumna Mica uživa svoje življenje. Ne muči se z žehtanjem ali krtačenjem, za njo dela Radion. Radion sam? Jal Perite tako: »Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnite!« Perilo je čisto in snežno belol Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo škodi in — se postane mogoče lepši od tega? Varuje perilo! RAZUMNA MICA Ciklamcn.* Inž. Ciril J ecjlič. Dobrim mamicam, Ijubljenim dekle- tom pa tetkam, ki niso preveč sitne, rada prineseta sveti Miklavž in Bo- žiček veselordeče ciklamne, ki kaj ljubeznivo cveto in žare ob oknu, ko je zunaj sneg in mraz. Pri nas samorašči korčki, navadni kokorki ali — kakor jim še ljudstvo pravi — »soldatki« (cyclamen euro- jiaeum) so skromne, neizbirčne rast- line z majhnimi, vonjivimi cvetovi, trpežno in dolgo cveto, a nikoli ne mnogo naenkrat. Tudi stari perzijski cikiamen (cyclamen persicum), iz ka- ierega so vrtnarji vzgojili današnje žlahtnc oblike za lonce, ni imel prvotno .skoraj nič večjih evetov, tudi ni cve- tel bogatejšG in je rastel tako počasi, da je trajalo tri do štiri leta, preden je razvil prve cvetove. Ali današnje njegove oblike, ki jih goje vrtnarji, so brzo rastoče, bujne in krasne, a seveda tudi bolj občutljive rastline z velikimi cvetovi v najnčinkovitejših barvah. Perzijski cikiamen je doma iz Grčije in Palestine in ne iz Perzije, kakor bi bilo soditi po njegovem imenu. V žlahtnih lončnih ciklamnih je za- res mnogo dražesti. To niso več po- nižni »soldatkis ampak ponosni ge- nerali! Vzgojevalci gledajo zlasti na lepo, elegantno obliko, velikost in dsto barvo evetov. Odločilnazadrago- ecnost cveta je živahna, jasna barva. Rumenih, modrih in docela temnih barv pri ciklamnih še nimamo. Za- stopane pa so poleg bele barve naj- pestrejše izpremene od prav nežno •rožnatc barvG do najtGmnejše in naj- bolj žareče rdečine. Mogočna in pri- Ijubljena je zlasti lososnordeča barva. Dobe se tudi beli cvetovi z rdecimi .Usami in rdeči cvetovi s svetlimi vrisi. Pisano cvetoči ciklamni (z gibatim a!i napolnjenim cvetom) ne doscžGJo lepotG in elegance enostavnih evetov. Poleg gladkorobih evetov nam nudijo novejše vzgoje še raznobarvno cvetje z nazobčanimi, pramanimi in naguba- nimi robovi; te sorte so znane pod označbami fimbriatum (= praman, »franžast«), papilio (= mctuljast) in rokoko. Pri stasitih rastlinah prihajajo cve- tovi iznad listov strnjeno ;z sredine in ne na vseh krajih posamez. Peclji, ki nosijo cvetove, naj bodo lepo po- končni drug ob drugem, ne smejo biti preveč enakomerni, ne prekratki, a tudi ne pretenki in predolgi. Postava cvetja se največ podeduje po semenu ter ni odvisna samo od tega, kako smo dotično rastlino gojili in oskrbo- vali. Lepo obliko dajo cvetu široki cvetni (venčni) listi, ki so orav malo in elegantno privihani; slaboten in * Članek je izšel v izbornem našem me- Sečno izhajajočem »Sadjarju in Vrtnarju«, ki ga najtopleje priporočamo v naročbo (uprava v Ljubljani, Resljeva cesta 24/II). neučinkovit je cvet s preozkimi, pre- več uvitimi ali koničastimi venčnimi listi. Navadno kupujemo ciklamne pri vrtnarjih v pozni jeseni in začetkom zime. Ciklamni, ki so začeli cveteti že v avgustu, prezgodaj odeveto. Nabavi si torej rajši šele v oktobru takšne rastline, ki so se jim baš začeli od- pirati prvi cvetovi ter imajo nastav- Ijcnega mnogo popja. Izberi rastline, pri katerih sg vidi gomolj nad zemljo in so čvrsto ukoreninjene! Pri nakupu glej tudi na dobro razvito in zdravo listje, ki naj bo stasito, jedro raščeno in napeto. Mnogi tožijo, da jim od vrtnarja prinešeni ciklamni doma v sobi ni- kakor nočejo uspevati. Sicer obilno nastavljeno cvetno popje zastane med listi, listje obledi, vedno bolj rumeni ter se bolno pobeša in vsa rnstlina vidno sahne. Kaj je temu vzrok? Naj- večkrat nepravilno ravnanje. Zlasti škoduje pretopel ali presuh prostor. Ceprav cikiamen celo zimo cvete, mu ne ugaja toplota in posebno ne sun zrak v zakurjeni sobi. Loncev s ci- klamni navadno ne moremo postaviti med dvojna okna, ker so rastline pre- široke, Sicer pa tudi mraza ciklarnen ne prenese. Najboljše tedaj uspeva tik ob oknu v hladni ali malo zakurjeni sobi, kjer znaša toplota 8—12° C. Varuj, da ne vleče skoz okno na rast- line mrzel zrak. Vsekakor morajo do- biti ciklamni prav svetel prostor. Tu potem razvijejo mnogo lepega cvetja, včasih [tudi preko 30 evetov obenem. Daj jim tu in tarn nekoliko razredčene gnojnice in zmerno zamakaj! Zalivaj vedno ob robu lonca tako, da voda ne pomoči gomolja, ker bi sicer trpelo cvetno popje in bi se celo na gomolju utegnila pojaviti gniloba. Tudi listov ne smeš pomočiti, ker so ciklamni po- zimi v tern oziru dokaj občutljivi. Od- cvetelo cvetje in rumeno listje je treba s peclji izpuliti iz gomolja in ne re- zati. Ko je cvetenje pri kraju, odnehaj polagoma z zalivanjem, da se rastline umirijo. Tedaj listi usahnejo in odpa- dejo. Koncem maja ali v juniju po- stavi lonce z golimi gomolji na vrt v zaveten, hladen kraj n. pr. ob kakšnem grmovju. Tu jih včasih po potrebi za- lij, ker ciklamnom v dobi počitka ko- renine ne odmrjejo ter ne smemo pu- stiti, da bi se gomolji posušili. Po tri-, štirimesečnem odmoru, na- vadno v deževnem septembru, začno gomolji zopet odganjati. Tedaj jih vzamemo iz loncev in presadimo. Slabe, ničvredne korenine in vso staro prst odstranirno. Za presaditev ne jemlji prevelikega lonca; lahko uporabiš stari lonec, v katerem je dosedaj rastla dotična rastlina, a moraš ga dobro očistiti in oprati. Prst naj bo rahla, sprsteninasta; ciklamnu se najbolje prilega gnojevka, premešana z listovko, vresnico in svižem. Gomolja ne smeš vsaditi globoko, njegova gornja polo- vica naj ostane nad površjem. Presajene rastline postaviš v za- vetje, najprirnernejša je topla greda, ki s^ pokrije s steklom in se lahko zasenči, Če pa postaviš presajene rastline na prosto. izberi toplo lego, kjer ni prepiha in ne hudega solnca. Lonce poglobiš do roba v zemljc. — Lahko gojiš lonce s presajenimi go- molji tudi v sobi na okuu, ki pa naj bo zavetno in obsevano od jutranjega solnca. Izprva bolj malo zamakaj, a skrbno in enakomerno. Včasih traja Icp čas, preden se pokažejo prvi listi. Čiin več listov požene iz gomolja, tern pridneje zalivaj. V vrodh, suhih dneh poprši vso rastlino s prestano vodo. Presajene ciklamne, katere si gojil zu- naj, rnoiaš, ko nastopi hladno jesensko yreme, prenesti v sobo k svetlcmu oknu. Ciklamne, ki si jih kupil pri vrtnarju in prej odeveto, lahko v nastopnem letu prej presadiš, torej že v juniju in juliju, tako da dobe iznova odgnale rastline gotovo dovolj svetlobe. Ce pa nimaš pripravnega, dovolj svetlega prostora za gojitev ciklamnov, potem ne presajaj cjomoljev že v jeseni, ka- kor je bilo navedeno, ampak jim urav- naj dobo počitka tako, da jih presadiš v februarju ali marcu, ker potem je mladim rastlinam vedao več svetlobe na razpolago; toda v maju mesecu morajo ti rastoči ciklamni dobiti pri- memo senco, da jim solnčni žarki ne ožgejo listja. Ciklamnov gomolj si lahko ohraniš dokaj let. Marsikatera prijatcljica eve- tic ima desetleten ali pa še starejši cikiamen, ki vedno iznova neutrudno cvete. Ciklamni, ki jih sam gojiš v sobi, so bolj utrjeni, popolnoma navajeni na sobni zrak in prenescjo tudi večjo toplolo, ki bi v rastlinjaku vzgojenim rastlinam takoj škodila. Vsekakor je pa boljšc, da postaviš cvetoče ciklamne na primerno hladen kraj, sicer cvetje prezgodaj mine. Star gomolj tako naraste in se zde- beli, da mu že težko najdeš prikladen lonec. Delitev gomolja pa ne nudi kaj prida uspehov, ker dajo posamezni kosi gomolja slabotnejše in bolehave rastline. Če hočLš kljub temu poskusiti, razreži gomolj na polovici ali na več kosov tako, da ima sleherni izmed njih dobro ohranjene popke, a rczine posuj z ogljenim prahom; za vsaditev uporabi peščeno prst. Vrtnarji razmnožujejo in vzgajajo ciklamne izključno iz semena. Šejejo največ v avgustu in septembru v lonce in plitve zaboje, napolnjene s peščeno vresnico. Semenska zrnca se sejejo 72 do 1 cm narazen in pokrijejo s par milimetrov debelo plastjo lahke prsti, ki se nato z deščico nekoliko pritisne. Ob zadostni vlagi in toploti vzkali seme čez 3 do 6 tednov; naj- prej se napravi droben gomoljček in šele nato se pojavijo listki. Rastlinicam, ki so izkalile, je treba takoj nuditi dovolj svetlobe, a jih senčiti pred hü- dim solncem. Cim se razvijeta dodva lista, je treba sejančke prvič pikirati, po božiču, torej približno čez dva meseca, pa drugič. Navadno se do j konca marca mlade rastline toliko raz- \ vijejo, da jih tedaj presadimo posamič j v majhne lonce z močnejšo prstjo in jih vložimo v toplo grerio. Vrtnarji pote n mliide ciklamne od pomladi dalje ves čas do popolncga razvoja goje v gtiojnih gredah pod steklom. Rastline začno živahno rasti, treba jih je privaditi na zrak in svetlobo in še tckom poletja večkrat presaditi. V av- gustu, torei približno cno leto po setvi, presadimo te ciklamne v zadnje lonce in kmalu začne močno brsteti cvetno popje. Opisana vzgoja iz semena zahteva mnogo skrbi in dela ter zlasti pripravne prostore, ki so zračni, svetli, topli in čisti. Treba je čcsto dovajati svež zrak, a varovali rastlinc prcd prepihom, uravnavati vedno primerno toploto, senčiti. večkrat škropiti itd. Brez topic gredc, pokrite s steklom, skoraj ni mogoče vzgojiti lepih ciklamnov. Zato bo sobni vrtnar, ki nima vrta in drugih sredsiev ter si mora poma- gati s polico ob svetlem oknu, redko dosegel pri vzgoji ciklamnov iz semena zaželjene uspehe. Äko sejančkov z vso skrbjo ne gojiš in večkrat prc- sadiš, ti bodo kmalu opešali in gotovo ne bodo zacveteli že tekom enega leta. Že v prvi mladosti, torej zlasti tudi tekom zNQ;VA DOB At Stev. 136. 2 VL državne obveznice za vojno škodo Žrebanje: 15. januarja in 15. februarja 1928. V teh dveh dnevih bodo izžrebani sledeči dobitki: 1 od Din 1,000.000 Din 1,000.000 2 » » 500 000 » 1,000.000 5 » * 200.000 » 1,000.000 10 » >^ 100 000 » 1,000.000 20 » » 50.000 » 1,000.000 50 » » 20.000 » 1,000.000 100 » » 10.000 » 1,000.000 _______28000 » » 1.000___________» 28,000.000 Petintrideset milijonov dinarjev skupaj Din 35,000.000 Že po prvem plačilu imate pravo na dobitek. Ta obrestovalna državna renta je najboljša in najsigurnejša hranilna vloga In obenem gratis-srečka, s katero se lahko milijoni dobijo, v nobenem slučaju pa ne kaj izgubi! Opozoritev! Opozarja se na nesolidne tvrdke, katere skušajo to rento potom razliČnih agentov raz- prodajati na obroke s skopuš- nimi obrestmi od 50, 60, da, celo 90%. Vi lahko dvignete to rento pri nas od 1 do 200 komadov proti mesečnemu odplačilu pod solidnlml pogoji in le proti zaračunavanju I5°|o cbresfi na leto pa Vam od dneva vplačila odobrujemo tudi obresti In sicer tako, da placate za kredlt de facto kvečjemu 8 do 9°/o dnev- nega kurza. Že po prvem vplaČHu popolno pravo na Jgranju dne 15. ja- nuarja in 15, februarja 1928. Prodajni pogoji: Na takojšnje odplačilo za komad (Nominala Din 1000'—) Din 400 -I- 5 Din za stroäke. No odplačilo v 1Z mesečnih obroHlh za homad mesečno Din 38 - Na odplacila v 211 mBsrfnlh obroHih za homad mesečno Din II - Več kot 200 kom. te rente proti meseünemu odplačilu se eni osebi ne odda. Naročlla najbolje potom dopisnlce s takojšnjo vpošiljatvijo prvega obroka potom poštne nakaznice na Bankovno komanditno društvo A. Rein i drug Zagreb Trg kralja Tomislava 15, Gajeva ul. 8, Preradovičev trg 5. Oglejte si natancno naslov in tvrdko!!! Ha bankovno komanditno društvo A. REIN i drug, Zagreb Danes sem Vam poslal po poštni nakaznici Din ter Vas prosim, da mi za nadomestilo ...................... kos 21/3°/q državnih obveznic vojne škode stavite v Vašo polirano. Prosim, da se mi takoj pošlje obročni list, zažnamovan s serijami in številkami meni dodeljenih obveznic. Bodoče obroke nakazova! Vam bodem v smislu obročnega lista točno vsakomesečno tekom nadaijnjih 12 mesecev po Din 38-— za komad, ali 24 mesecev po Din 22"— za komad, v katero svrho prosim, da mi vpošljete vplačilne listke čekovnega zavoda. _______________....................-........, due ----------------------- 192....... Ime:-----......................................................................................................................... Poklic'. ______________............................................._________.............__ Mesto ¦ ............................................__.»...___.„..._................__~............................. Pošta: ------------.......------------------------------............................................ Pro si mo za toCnl In CIllJIvI naslov 1 v z» ~y ffiiklavia _r kupite raznovrstne ^^L pletenine, trikotažo za odrasle in otroke,^ rokavice, nogavice, moško perilo, kravate, B a t'a čevlje, snežne čevlje „WIMPASSING" In druge v modno stroko spadajoče predmete L po najnižjiti cenati v a ^k MODNI TRGOVINI A ^^A. DROFENlKy^T ^^^ Celje, Glavni trg 9. ^p Od 1. do 6. decembra znaten popust. Objava. Naznanjam vsem trgovcem, da nisem plačnik za svojo ženo in otroke, ako so, ali bi kupili kaj brez denarja. UERB9NČIČ IflARTIN, Celje (Mestrai mlin). fCupiiti stare neuporabne pnevmatike. L1KAR (trafika), Celje, Kralja Petra c. 37, Strogo separirano opremljeno sobo za dve osebi se takoj odda. — Vpraša se v upravi lista. Kontorist(injo) zmožen hrvatskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, perfekten v stro- jepisju, po možnosti z znanjem ste- nografije, se išče za korespondenčni oddelek tovarniškega podjetja. Ceniene ponudbe je poslati na upravo lista pod 5tev. 1096. Plašce kostutne za dame, površnike, obleke izgo- tavlja po nizki ceni ter modernizira in obrača plašče in obleke KARL KRAMER, Celje, Ljubljanskac. 19 (poleg plinarne). 2-6 R. SAVNIK modna in galanterljska trgovina CeIieD Aleksandova ul. 4. nudi vsakovrstno blago, kakor n. pr. moško in žensko perilo, nogavice, ro- kavice, otroške obleke, dežne plašče ter dežnike, pletenine, klobuke, kape, vse vrste robcev itd. po najnižjih cenah. Postrežba solidna in točna. 26-26 Poceni se pri: 2 spalni sobii 1 jedilna soba ter razne druge mobilje, hišna in kuhinjska oprava Ogleda se ob delavnikih od 4.—7. U'e popoldne v Gaberju štev. 52 pritlično (Walzerieva hiša). Oglašujte v ,Novi dobi'! P^* Nova partija finega domačega haloškega mošfa se toči liter po Din 16'— v Nar. domu v Celju. LludsRa samopomoč podporno druStvo za slučaj srarti v MÄRIBORU sprejema vse zdrave osebe, bivajoče v Sloveniji, nad 50 do 80 let stare samo še clo 31. decembra 1927 Podporna vsota znaša od IOOO do 16.000 Din. — Društvo šteje danes že nad 1200 članov. Zahtevajte takoj pristopno izjavo zastonj iz pisarne ,vL.judske samopomf*&i" v IVlariboru, AIek<*an- d<»OYa cesta 45 IS. K oie . d i vj a 6h. c zajčje, lisičje, od kun in dehurjev itd. kakor vse vrste surovih kož kupuje po najvišjih cenah Makso Tandler Zagreb, Boskovičeva ulica št- 40 Brmojavl: Tanrla lagreb. Teleloa 13 - «»• Štev. 136_ > NOVA DOB Ac Stran 7. Pupilatrnovapen in javnokonisteri denarni zavod celjskega mesta Celfska mestna hranilnica n, V lastni palači pi?i kolodvoru. m Ustanovljena lets 1864. Ill VsiUranilničnlpoallseizvršujejo najkulsnlneje, hltro lntoč- m Pod trajnim dri. nadxorstvom. ™ no. Ugodno obresiovanle. Pojasnlla In n&sveli brezplačno, * Za hranilne vloge jamci mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davcno mocjo. Zahvala. Ob priliki izgube našega nepozabnega zlatega ateka, gospoda Josipa Zupaneka šolskega ravnjifelja v pokoju izrekamo vsem, ki so z nami sočustvovali, najiskrenejšo zahvalo. Zahvaljujemo se na tern mestu za vse ustmene in pismene izraze sočutja, Lovskemu druStvu za častno spremstvo in gin- Ijivo slovo, zastopnikom uradov in oblasti, govornikorn go- spodom Rihardu PestevSku, Prancu Brinarju in Rafku Salmiču za tople besedo ob odprtem grobu, vsem darovalcem cvetia, vsem, ki so darovali denarne zneske Dijaški kuhšnji in Zaščiti dece ter vsem onim, ki so spremljali to blago, zlato srce na njegovi zadnji poti. Vsem, vsem: prisrčna zahvala! V CKLJU, dne 29. novembra 1927. Žalujoči ostali. M fužnošfajersba vinnrsko ii\w v Celju CanKarjeva ul. &t. ti priporoča svoja izvrstna namizna ier odbrana SoHimentna VINA vsch vrst v sodih in steklenicah po zmernih cenah. ^§0| 0V* Vzorci na razpolago ! vCillli llaAUl 1111 V tSIJll s© pripopoca za vsa \r tiskLi,ff»sl*:o stroko spa- Sclajoea dela, Hi jil* isEi^ri^suLJe okusno in ;po zmepjii oeni. Za negovanje parheta, iinaleja in pleshenih tal izposodlte si elehtrični aparat za poliranje prott odSkodnini Din 25"— poldnevno, Din 50'— celodnevno in jih polepžajte na ta način brez truda. uporabljajte „KOMET" telioCi yoseh ker je najboIjSai najizdatnejša in naj- cenejSa politura za tia. Zahtevajte v vseh trgovinah ali direktno v glavni zalogi: CELJE, Javno shSadišče in Gosposka ulica 27« Franjo Dolžan, Celje Za kresijo St. 4 Kleparstvo Vodoirodne in naprava streiovodov. lnötalaoije,naprava modernd« Pokrivanje streh in higijeničnih kopalnih sob, = ZVOnikoVa = klosetov in zdravstv. napra«. Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršujejo točno in solidno ter po konku- renčni ceni. — Proračuni brezplačno. — Za vsa nova dela se prevzame jamstvo. i I Wt Mm wk ^Bks 4f^m Pro^a v vsaki količini fJUmšF JBL ^HHr ^BmHj in po najnižjih cenah |Prva Jugoslovanska lesna industrija Celje, MajiiBija zaloga In samoprodQja zacneS »B]ppfpravnelSih S---^^S- PUCH koles if n i» k&le$ znamke lflJf ^ff A|) |*3f|'' ^ J§ßS&z% ^BEL——4te i, Vsa kolesa s torpe^o-prostotekom *^*. sZZLz/X yyfcrTT?^. in povratno-stopalno zavoro. Vsi stroji so za /^^\/^ra\ Can» od Din 1600- „„prej. ^ezenJe P"Pravni. lilfflpllPj 4 Največja zaloga delov koles in si- F ° \ \ \ ^«nJu WJJj^?»*^ NŠ2M8/ valnih strojev po najnižjih cenah. , zastonj. ^^—S Popravila tujih izdelkov strokov- Največja reparacij- 12 mesecev garancija. njaško, h i t r o, dobro in ceno, ska delavnica. A. NEGER, Celje, GosDosIca uliea ši. Wl. Gramofoni in plošče iz tovarne Edison Bell-Penkala Ltd. kakor tudi plošče «His Master's Voice» in «Columbia« katere vodi imenovana tovarna na zalogi, se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Goričor 8 Lesbovseli, Celje knjigavna in veletrgovina s papir|emv pisalnimi in riaalnimi predmeti. JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA CELJE Usianovljena lets 1«89. v lestni hiši WMMl ULlGil ST. 11 nasproti pošti. Ustanovlfona Icta 1889. Za varnostvlog jamčijo okraji: GORNJ1 GRAD, SEVN1CA, SMARJE pri jelšah, ŠOŠTANJ, VRANSKO in rezervni zaklad. Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure in jih obrestuje po kolikor mogoče najvišji obrestni rneri. Rentni davek plačuje hranilnica sama. Hipotekarna posojila in vsakovrstni drugi krediti pod ugodnimi pogoji. Poštne polož- nice na razpolago. Za varnost vlog jarttČijo okrajl: GORNJ1 GRAD, SEVNICA, ŠMARJE pri jelšah, ŠOŠTANJ, VRANSKO in rezervni zaklad. __ii_im_--^_______ ______i Stran 8. »NOVA DOB A« Štev. 136, Celjska posojllnlca d. d. Stenle hr^(WÖI.^Oö M_ WBl^***f* y UGIIU WfFfMfM» fSf^^f hnmllne vloge. Stanta otavntcfi in režferv nad ¦« ¦ ¦ ¦ ¦ *¦ a« _¦ ¦ _¦ ___ P p(wölj!W froste, •*- Kupuje raw »w^w j^ßßywj |f |astltl palaGl Narodnl OOm Ifl HHMtota fafa In valute. f^ Podružnicli Maribor« SoStanj *^| Elehtrotehniino podlstje Karol Florjančič p Celju* Conharjsya Geste št. Z (poleg davčnega urada). Inštalacija elektrlčnih naprav za lufi in pogon, teiefonov, zvoncev, radlo-aparatov. Popravljanje elektromotorjev in vsako- vrstnih elekMčnih aparatov. V zalogh lestonci, svetllke, likalniki, motorji, števci, žarnice, potrebščine za j radio ltd. in vcs elcktromaterijal. Točna postrcžba ! Cenc nizke ! Proračunl brezplsčno l I?jp©;p:K»i<5ajte seS ^Ü Vljudno opozarjam p. n. občinstvo na svojo mesarijo in prodajalno vsakovrstnih mesnih izdelkov po nizkih cenah. Prodajam sveže volovsko meso, prekajene Šunke kg po 30 Din in raznovrstnc sveže klobase. 8 Oddajam na drobno in na debelo ! 36 Specijallteta blaga zajamčena ! Točim tudi več vrst domačih vin. Vljudno se priporoča JO3IP GORENJAK, mesar in klobasičar, CELJF, Kralja Petra cesla. P. n. občinstvu na znanje! Speci/amo izdelovanje vseh vrst finega mehkega in škrobljenega moškega per/la po men in dunajskem kroju priporoča c. občinstvu konfekcija moškega peri I a M. Z. S>ajh Celje, Do I go po/je 9 a {vila Winter) 52 - 9s ŠvicarsRe ure, zlato, srebro, brillante, opfiKa, ocala Nafvečja deiavnlca za vse v to stroko spadajoča dela. Anton Lečniit urar, fuveltr, opliK CELJE, Glavnfi trg 4. Deiaj, nabiraj in PopoSnomo vsmo oaložite denarne prihranke pri vareuj v miadosti, hrani, varčevati , , . . . ... , , . ..^«.^, . r l ¦ • «¦ «• da stradal ne boš se ne brani! stavb8f» in kreditm zadsugi z omej. zavezo v Gaberju pn Celju v starostü ^^^m ^^^^^^^^l. ^HB^^^^Bfck. fl^^Bi 1^^^^^^^^. I ^^^^1 ^^^^h~- ^^^^^K ^BHB BH^H l^^fl^^^^. .^^^^hG^B Obrcstuje luremilne &ŠL ^/ert VečjG stalne vloge po dogovoru najugodneje. | vloge po UP /«-> Tamstvo za vloge uad 2,000.000 5>ii&. | Marliivost, treznost ^r5 najožbi uneska rio 5& Dir» se doh5 nabitralnik na tieiti. | in varčaost so pred- ¦%« xh ¦• ¦* v ¦•/••» ,, . 1 pogojnravnosti ^\%m^ v Cslju, Presemova ulica 6. Josip PSevcak izdeSov&Enica cewljev Celje, Kralja Pete*a c. 28 se priporoča cenj. občinstvu 2a razna prvovrstna dela : moških, ženskih ter 6 sportnih in luksuznih čevljev. 12 Cene zmerne. *JK nHAR«nfl \Mm\\ tap in \i riKitlllli ?»* dniBift radnlbov Aobivlii nil vfiiivy in Aastavlja n dom n lesti II «a in ololici Franio Jo&t, Celje, Aleksandrova \\\. 4 POZOR! Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da imam v C e 1 j u, Slomškov trg 1 (tik fame cerkve) toverniftko sealogo wseh vrst pletenin kakor: nogavice, rokavice, ple- teno perilo, puloverje itd. po najnižjih kon- kurenčnih cenah. Za prvovrstno blago se jamči. Se priporoča Ženko Hribar. 29-43 Trajni kodri po najnovejšem sistemu kakor tudi vodni kodri po znižani ceni! FR1ZIRANJE, MAN1KIRANJE, PEDIKIRANJE, BLANDI- RANJE in SPECUALNO BARVANJE s HENNE. — Prevzema.. tudi vsa lasna dela ter se priporoča ctvgust Taček frizerski salon za dame In gospode Celje, Gosposka ulica P r a t i k e BlazniSiQve in družlnsHe, reklamtie koledarje z nfltiskom firme, božične okraske: hpsppopir, svileni papir, bapunno ps; is zo rcžE, rutftB, čarobne svečice za dFBHQ za preprodajo po najnižji ceni in v veliki izbiri pri tvrdki Goričar & Leskovšek, Celje LJUBLJANSKA KREOITNA BAMKA Delniitca glavnica Din 50,000.003'— ftezerwni xaklad okoll Din 1OSOOO.OOO-— Centrala: Ljubljana» Dunajska c. PODRUŽNICE: BreLice( Celje, Črnomelj, Gorloa, Kranj, Logatecv Mari- bor, Metkovic, Novi Sad, Novo mesto, Prevalje, Ptuj, -----Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Trst.------ Brzoi^vnl na»lo** Banka Ljubljana Telefon šft. 261, 4(3,502,503 m 504 se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Tiska in izda^, Zvezna tiskarna. —. Odgovoreta za izdajatelja, tiskarno in redakcijo Milan Öetina v Celjut .