OB 27. APRILU - DNEVU USTANOVITVE OF SLOVENSKEGA NARODA v
Razvoj OF na področju naše občine
(1. del) ?m                          :--*>-;¦.-;.¦ '..¦•-'¦
Napredno delavsko gibanje na predelu Ljubljane in okolice, ki ga zajema današ-nja občina Ljubljana Vič-Rudnik, se je razvilo že kmalu po prvi svetovni vojni. Za ta predel je značilno, da sega v kmetijska področja okoli Ljubljane, vse do Velikih Lašč na eni strani in prek Barja do Polho-vega Gradca in Dolomitov na drugi strani. Le na skrajnem delu, v predmestju Ljub-ljane, v bivši občini Vič, ob Tržaški cesti in južni železnici se je razvila industrija. Po prvi svetovni vojni sta se tobačni in grad-beni industriji pridružila še kemična in ži-vilska.
Delavsko gibanje v industrijskem ob-močju današnje občine Ljubljana Vič-Ru-dnik ima bogato tradicijo zlasti v Tobačni tovarni in v gradbeni industriji. Leta 1927 je bila v Tobačni tovarni ustanovljena prva partijska organizacija; njen sekretar je bil Franc Černe iz Dobrunj pri Ljubljani. Le-ta 1932 se je organizacija razširila z novimi člani; v letu 1939 pa je že bil ustanovljen tovarniški partijski biro s tremi organizaci-jami. V mizarski zadrugi na Viču, ki so jo ustanovili delavci sami kot obrtno zadrugo in ustanovili napredni sindikati lesnih de-lavcev URSSJ, je deloval komunisti Maks Pečar iz Črnuč, ki je imel velik vpliv pri političnem usmerjanju delavstva v tej za-drugi. V Kozarjah je od leta 1930 dalje delovala partijska organizacija; isto leto so jo ustanovili tudi na Brezovici pri Ljublja-ni. Do ustanovitve teh organizacij je prišlo po ukinitvi partijske organizacije na Res-ljevi cesti v Ljubljani, katere člana sta bila
tudi Jože Kopitar iz Brezovice in Jože Prijon iz Kozarij. Oba sta ustanovila nove organizacije v svojem domačem kraju. V stanovanju Jožeta Prijona je bila tudi jav-ka za zveze Komunistične partije s tujino, pri Jožetu Kopitarju pa je bila zveza, prek katere so prihajali v Slovenijo politični emigranti iz Slovenskega primorja. V Vna-njih goricah pri Brezovici je Jožetu Kopi-tarju po navodilih CK KPŠ uspelo organi-zirati prostor v hiši pri Viktorju Novaku, kjer je delovala od novembra 1940 do
maja 1941 centralna tehnika KPS. Tiskali so Delo in komunistične letake.
V drugi polovici tridesetih let pred dru-go svetovno vojno je komunistična dejav-nost zajela še druga področja današnje viške občine; v Črni vasi so partijsko delo-vali Tone Jarc in Črne vasi, Alojz Kusold, delavec v Tovarni kleja v Mostah in Tone Dolinšek, delavec v tovarni Saturnus v Mostah. V tej vasi je bila v hiši pri Tonetu Jarcu leta 1939 pomembna partijska kon-ferenca za ljubljansko okrožje, na kateri je
takratni organizacijski sekretar Tone Tomšič govoril o notranjem in zunanjem političnem položaju in o nujnosti boja pro-ti fašizmu. Na Ižanski cesti in na Rudniku so politično delovali Lado in Zora Majcen, Polonca Škulj in Franci Podlipec, v Horju-lu pa je deloval Viktor Korenčan, delavec v Tovarni kleja v Mostah. Neposredno pred okupadijo pa se je komunistična de-javnost razvila tudi v Velikih Laščah, kjer sta delala Jože Gačnik in Janez Hočevar. Komunisti so bili aktivni pri razvoju partij-skih organizacij in v splošno politično na-prednem delavskem gibanju, poleg tega pa so sodelovali tudi v delavskokulturnih in drugih naprednih društvih.
V bivši občini Vič je bilo takoj po prvi svetovni vojni obnovljeno delavsko pro-svetno društvo Svoboda, ki se je po razpu-stitvi preimenovalo v Vzajemnost. Delav-sko-kulturno društvo Vzajemnost je delo-valo tudi na Ižanki cesti. Partijske organi-zacije in posamezni člani KPS, zlasti štu-dentska mladina Ijubljanske univerze, so prek teh društev razvijali živahno propa-gando med delavstvom in kmečkim prebi-valstvom v številnih političnih akcijah pro-ti reakcionarni politiki vladajočih slojev v Jugoslavji in protidraginjskih akcijah. Razgibano politično življenje na področju današnje občine Ljubljana Vič-Rudnik je neposredno pred napadom Nemčije na Ju-goslavijo doseglo svoj vrh v demonstraci-jah proti pristopu Jugoslavije k trojnemu paktu.
•      REZKA TRAVEN
.                       (nadaljevanje drugič)