— 3 — Od kod so prišli Slovani v svoje sedanje kraje. Preden se je slovanski zarod po Evropi razpose-lil, in tudi še pred, je prebival v Mali Azii, kakor nje stari zemljopis kaže. in kakor je soditi po imenih ljudi in druzih stvari, kar nam je znanih. Ako bi nas Slovence kdo pregnal ali končal, bi vender še čez tavžent let drugi Slovani vedili, de je tod nekdaj slovansko bilo, če bi le imena naše, imena naših mest in vasi vedili. Imena, postavim, Krajn, Kra-kovo, Ternovo, Šiška, Dobrova, Brezovica, Celje, Gorica, Gradec i.t.d. bi to pravile; ravno tako bi to govorile imena: Hribar, Potokar, Oko m, Levic ni k i.t.d. Vedilo bi se, de smo bili Slovani, če bi se ravno tudi ne vedilo, ali smo bili Slovenci, Horvat je ali Cehi, ali kaki drugi Slovani. Ravno tako, če pogledamo ime'na stariga zemljo-pisa in ljudi Male Azije, nam je spoznati, de so bili tamkaj nekdaj naši rojaki Slovani, akoravno ž njimi ne moremo govoriti, de bi jih po besedi spoznavali. De pa malo-aziatske imena svoj pravi slovanski obraz pokažejo, jim je treba le ptujo krabuljo (larfo) strani potegniti, jim posebno greški rep na koncu os ali us odščipniti, ali spačeno zgovorjenje zravnati. To pa ni vselej lahko. Ptujci slovansko sploh napak zgovarjajo, in se jim godi kot glušcam. Znana je povest, ko je nekdo žensko vprašal: ??Zenska! kam ta pot derži?" Odgovor: „En mernik reži," — ??Ali si gluha?" „Pred je bila rjuha, pred; zdaj pa kar sim sošila, ni rjuha ampak vreča (žakelj)." Ptujci ali od ptujcov popačeni Slovani so od Azije stare obraze delali, oni so imena zapisevali; zato so dostikrat tako popačene, de so skoraj vso pervo in pravo podobo zgubile. Kdo, če bere dalmatinske imena: Jadera, Tininium, Rhizinium, Almissa, A r-sa, Gravosa, bi uganil, de je to Zadar, Knin, Risan, O miš, Rasa, Gruz. Kdo bi uganil, de ponarejene in popačene nemške imena Feichting, Zarz, Malgern, Foerlach, Lohitsch, Rohitsch so slovensko: Bitnje, So r i ca, Mala Gora, Bor ovije, Logatec, Rogatec? Take besede je težko uga-njevati, ki so jih nekteri spremenili ali še spremenjajo, kakor bi bili pri babilonskim turnu zidali, ko je bil Bog pogovor zmedel. S ptujci je poterpljenje imeti, jim pomagati , če se jim naše besede spodtikujejo. De pa nekteri domači se zmiraj ptuje besede štulijo namest domačih, in de ž njimi ravnajo, kakor s-ja z menam, to pa vunder ni prav, naj reče kdo , kar koli hoče. (Konec sedi.) — 7 — Od kod so prišli Slovani v svoje sedanje kraje. (Konec.) Po Mali Azii, kakor nam nje stari obraz kaže, so bili Slovani; pa misliti si je, de so njih pogovor ptujci mešali, ker so se zmiraj z vojskami semtertje med njimi prerivali. Ti ptujci so bili Greki, kteri so večidel po Mali Azii, kot kupci, ob morji stanovali, Medjani, Sirci, Asirci, Peržani, Feničani, pozneje Latinci, in Bog sam ve, kdo še vse. Kar je tem ostalo, so na zadnje Turki, po svojih neumnih mislih pred Bogam odpustike zadobiti, popolnama pokončali. Med sto in sto drugimi zadevami, ktere so Slovane v Mali Azii zatirale, menim, de je bila zlasti Trojanska vojska in pa turško razveranje. Trojanska vojska se je bila pa končala po S i goni je vi štetvi 1181 let pred Kristusam, nekteri pa štejejo 1209, ker pred keršanska štetva let je bila različna. Po ti vojski se je bilo na svetu nekako vse pre-menilo. Gre ki kot premagavci, so se po Mali Azii razširjevali; Slovani so nekteri se ostali, drugi so se bili pa na gornje kraje po Evropi obernili. Turki so se bili pa673 let po rojstvu Krist. v Malo Azijo burili. Njih znana navada je bila, kamor so prišli, vse pokončati, kar ni bilo turškiga, če so le mogli. Le nektere ljudi so ohranili, de so jim namest živine delali, ali pa iz kakih druzih namenov. Pri vsim tem pa, de ravno nekdanje malo-aziatske imena kažejo, de so bili ondot Slovani, vender niso vse slovanske, veliko je greskih. Greki so tam ob morji stanovali, in pred ko ne nektere slovanske kraje po svoje imenovali in tudi njih rodii pisarji so blezo tako ravnali. Semtertje znabiti tudi kakšno ime od kakih druzih nam neznanih jezikov. Kakor v majhini krajnski deželi Kočevarji z nam ptujim jezikam stanujejo, tako je utegnilo tačas v veliko veči Mali Azii biti. Teh dežel Male Azije, ktere so bile nekdanji dom Slovanov, je sedemnajst; leže pa od nas južnih Slovanov proti jutru, kjer solnce izhaja. Nektera je velika kot Krajnsko ali Stajarsko ali Koroško; nektera je veči, nektera tudi manji. Imenitne so tudi zavolj nekterih zgodb s. pisma, in zavolj več svetnikov, ki so bili tam doma, ali so tam mučenje terpeli. Tačas, ko so mučenci v njih muke (jnartre) prestajali, so bile večidel pod rimsko oblastjo. Poženčan.