. fflgr Posamezna številka stane IO v. elfte 27. avgusta 5 917, Haroänlna listu: — Celo leto . . K 10 — Poj leta . . . „ 5 — Četrt leta . . „ 2 50 Mesečno. . . „ 1'— Zunaj Avstrije: —— Celo leto . . » 15 — ‘‘Posamezne številke — 10 vinarjev. — Inserati ali oznanila se računajo po 12 vin. od 6 redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik popust. — „Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo: Maribor SCoroSka ulica. 5. - Telefon St. 113. Neodvisen političen list za slovensko ifiidsivo. f vsX^n^dTi.^.^^^o^idn“ I&jttOTOjše avstrijsko uradno porodilo. Dunaj, 26. avgusta. Italijansko bojišče. Na Kraški gorski planoti je tudi včerajšnji dan potekel, ne da bi bilo prišlo do večjih infanterijskih bojev. Neposredno južno od doline reke Vipave smo odbili sovražni napad. Pri Biljah se je več slabe Jših italijanskih sunkov izjalovilo. T e ž k i boji so se vnovič ra z v i 1 i u a ozemlju g o r e S v. Ga b r i j e 1 a. Vsled hrabrosti branilcev, izmed katerih zaslužijo, da se jili posebno omeni, razven graških lovcev južnoštajerski p o 1 k št. 8 7 in ogrski črnovoj niški oddelki, sovražnik kljub velikim in krvavim žrtvam ni prodrl nikjer. 'Sveto Goro, katero smo v noči na 2 4. a v gust a brez bo j a i z p r a z n i 1 i , so lase d Vi L a h i. Na visoki planeti i! a j ušiva. Sv. Duh in vzhodno od Avč je prišlo do opetovanih spopadov. Na koroški in tirolski fronti nič pomembnega. Vzhodno bojišče. Živalrhi artilerijski ogenj na ozemlju fronte generalnega polkovnika nadvojvode Jožefa in Böhm-Ermollija traja dalje. Nobenih posebnih vojnih dejanj. Južno vzhodno bojišče. Položaj nespremenjen. Avstrijsko večerno poročilo. Dunaj, 26. avgusta. Boji severno od Gorice in na visoki planoti Ba-jnöica—Sv. Križ se nadaljujejo. Italijanski napadi so ostali brez uspeha. Italijani nočejo miru, ker hočejo Avstrijo raztrgati* Curih, 2o. avgusta. „Neue Züricher Zeitung“ priobčuje iz Rima naslednji dopis: „Prvi trenotek presenečenja, ki ga je izzvala papeževa mirovna nota, je že minil. Položaj se je sedaj nekoliko razjasnil. Cela Italija, razim katoličanov in socialistov, se je izrekla proti papeževemu posredovalnemu poizkusu. Italijansko javno mnenje s-roatra papeževo mirovno noto kot nekak rešilni poizkus za Avstrijo. Lahi so prepričani, da je notranji položaj v Avstro-Ogrski sedaj posebno težaven in da je želja po miru v Avstriji večja kot v vsaki drugi deželi. Mir, katcoršnega, predlaga sv. Oče. bi bil po mnenju italijanskih vojnih hujskačev za Avstrijo zelo ugoden in bi jo rešil pred razkosanjem. Avstrijo raztrgati je glavni italijanski vojni cilj! Kako nemški cesar govori, Z dne 23. t. m. se je uradno poročalo iz Berolina: „Cesar Viljem- je nagovoril danes na Flander-■skem odposlaništvo voj ako/. Rekel je: „Anglija je povzročila vojsko. Ona, je- glavni sovražnik. Predvsem se mora Anglija v r e-č inati a. Pri Bogu je, kdaj da nam podeli zmago. S starim nemškim zaupanjem v Boga se bomo o o r i 1 i in tolkli, d o -}lt 1 e r ne bo imel sovražnik d o v o 1 j.“ { Kako Anglija govori« »Daily News« pišejo: »Vodilni državniki Anglije in drugih zvezanih držav so ponovno izjavili, da nimajo niti namena, niti želje, Nemčijo vreči ob tla. Razven predloga, da se vrne Alzacija-Lotrinška Franciji, ni nihče zahteval, da bi morala Nemčija svojega ozemlja v Evropi oddati tudi le sa ped. Kar se tiče nemških naselbin, je njih prihodnjost odprto vprašanje.« »Daily Express« piše: »Sovražniki Nemčije ne želijo, da bi jo uničili. Noben še tako močan narod ne more misliti na to, da bi uničil narod od 70 milijonov. Mi želimo le odstraniti oboroženo roko, stremljenje po vojaški nadvladi in brezčutno strast po svetovni nadvladi.« Ali bo mir? Iz listov nevtralnih držav izvemo, da je .papež jako ugodno izbral trenotek, v katerem je poslal vojskujočim se državam svojo mirovno noto. „Züricher Post“ javlja iz Londona, kako se tamkaj misli o miru. Piše o tom; „Mir je mogoč, ako dovoli Nemčija one k-o u e e s i-j e, ki se zdijo neobhodno potrebne. Papež je ugodno izbral trenotek za svojo noto. Ako centralne vlade, brez velikih sprememb sprejmejo vsebino note, potem je v sporazumovih deželah, ako sodimo po Londonu, mogoče, kar se najmanj pričakuje.“ Po govorih cesarja Viljema in po uslužnosti našega zunanjega ministra grofa Czernina napram Viljemovi politiki, ne smemo veliko upati. Kdo jo kriv brezkončnega sadaljwanja vojsko? O tem bo se še le dlalo po vojski pisati. Ne smemo zdaj vsega povedati, kar nam pero narekuje, ludi nemško ljudstvo kot ljudstvo ni krivo, da vojske ne moremo končati. Tiega še njega najhujši nasprotniki Angleži nočejo trditi. A so stranke v vsakem narodu, ki trpe na megalomaniji, katerim je Nie-tsche prerok, ki bi radi vse uničili, kar ni njihovo, ki so radikalni do blaznosti. In taka stranka je vse-nemška. Malo privržencev ima. A ima jih v vsaki vasi. In povsod igrajo ali vsaj hočejo igrati veliko vlogo. Njihovo geslo je: Willst Du nicht mein Bru-djer sein, hau ich Dir den Schädel ein? Zdravo nemško ljudstvo jih ne mara, a s svojim besnim, ljutim nastopom premotijo tudi dobro misleče'. So bili časi, ko so vodili vse .javno mnenje in je še vodijo. Ti ljudje so rak-rana na telesu nemškega naroda. Ti ljudje so spravili v slab glas nemški narod, in so ga kompromitirali pred celini svetom. In če se bo nemški narod od teh ljudi dal komandirati, gre v prepad. Kajti izjave in obnašanje teh ljudi je pajologicno. Za kak pameten sporazum niso. Najboljši prostor bi za njih bil — sanatoHj. Neznosno trpi ubogo ljudstvo na nasledkih vojske. Ubogi otročiči, uboge žene, o-pognjeni starčki, „i jih vidiš vsak dan na cesti, se morajo kamnu usmiliti. Neštevilni potoki krvi in sicer najboljše kryi, so že tekli, neštevilni pohabljenci hodijo okoli, morje gorja in trpljenja je povzročila vojska. Vse hrepeni po miru. In Čujte! Vsenemška stranka, pa je še ne dolgo po svojem zastopniku na nekem shodu v Mariboru izjavila, da je to hrepenenje po miru javkanje starih bab. Tega govornika bi morali dati takoj zapreti kot nenormalnega. In poslušajmo še nekatere druge skrajno abotne izjave teh ljudi! Vsenemec Röder piše: Vsenemško svetov- no naziranje hoče iztrebiti povsod mehko krščansko vero in njeno etiko (nravoslovje); taka vera je naša, ki se naslanja na star Votanov kult, ki ga so gojili naši pradedje. Seveda se mora ta kult očistiti z moderno Darvinovo teorijo in z nazori modroslovja- o nadčloveku, tako da ne ostane nič drugega kot golo brezboštvo (ateizem); nemško ljudstvo kot najplemenitejše in najodličnejše vseli plemen, kot najvišje razodetje človeštva, je svoj lastni Bog postalo. Velik je le tisti, ki ima moč in zna svojo moč izrabljati.“ — Drugi Vsenemec piše: „Mi moramo svojo moč in oblast brezobzirno razvijati. Vse moramo poteptati, kar se nam noče klanjati-“ Zdravniški svetnik dr. Fuchs, pa pravi: „Mi moramo svojo mladino vzgojiti za sovraštvo. Otroci morajo ljubiti sovraštvo. Sovraštvo se mora organizirati.. Proč z nezrelim strahom, pro5 s sramežljivostjo pred brutaliteto in fanatizmom! Nairn ostanejo tri čednosti vera., upanje in sovraštvo, pa največja med njimi je sovraštvo (!).“ Z ozirom na neuspehe nemške diplomacije pa piše nek anonimni pisatelj v binkoštni številki „Alldeutsche Blätter“: ..Ce ne bo nič pomagalo, pa bomo s hudičem napravili pogodbo. Le sem ž njo! Naj pomaga, kar more.“ Kako bomo prišli do miru, če ti ljudje tako iz-/.fajo, če je refren teh ljudi vedno in vedno. Deutschland, Deutschland über alles“ ali „Wir fürchten Gott und sonst niemand auf der Welt“? Ali se nasprotnik s tem pridobi, če se venomer draži? Avstrlia in njen cesar želita mir, ti liudje pa zidajo vedno še svoje mostove po tujih jim zemljah. Cel svet je proti njim, pa so še trdno prepričani, da se jim oo kmalu cel svet klanjal! To že ne spada več v patologijo. In čujmo še nekatere poetične proizvode le-teh blaznežev. , Friedrich Hussong poje v pesmi „Regiment greift an“ tako-Ie: Schlagt alles tot, was um Gnade fleht, Schiesst alles nieder wie Hunde, Mehr Feinde, mehr Feinde, sei euer Gebet, In dieser Vergeltungsstunde! In nek drugi pesnikuje: Und geht, die ganze Welt kaput In Blutt und Flammenmeer, Und wird so wirklich jüngster Tag, Wir bleiben und wir stehen! Wir bleiben Michel und wir stehen Vor Gottes Thron zu sagen: Allwie man ihn und seine Welt An elende Habsucht verraten. Povsod so že iskali krivce te strašne vojske, le tam ne, kjer bi jih gotovo našli. E. Ptujska okrajno glavarstvo Piše se nam: Dobro je zadnjič „Straža“ okrtačila naše slavno glavarstvo. To nam je že dolgo jasno, da obstoja med glavarstvom in mestnim uradom v Ptuju ozka prijateljska zveza; glavarstvo je nekak izvršilni organ vseh želja ptujskih mestnih gospodov. Javno povejmo tukaj g. glavarju, da izgublja vedno več na zaupanju in spoštovanju okraja, čim bolj postaja poslušen suženj gospodov nemškega Volksrata. Od c, kr. glavarja zahtevamo po vsej pravici več samostojnosti, kakor jo kaže g. Netoliczka. V posebno slabo luč pa stavi to prijateljsko zvezo dejstvo, da je gospodom na rotovžu v vprašanjih prehrane in preskrbe mesta svetovalec in poročevalec socij Linhart. Pristni, pošteni okoličani se zgražamo nad tako zvezo, ki je v škodo celemu okraju. Dal Bog, da nastopijo na ptujskem okrajnem glavarstvu zopet: boljše razmere! Kar pa zadleva. jajejo kupčijo gospodarskega urada c. kr. okrajnega glavarstva, bi pred vsem v-prašali: Kam le gredo vse te množine jajc, ki so jih do zdaj morali do naš ati trgovci iz dežele za odkaza-ni sladkor? Mi vemo, da, morajo uradniki tudi živeti, a to pa ne gre, da bi se delila, potrebna živila le pori pogojem, da. prinesejo kupčevale! za sladkor jajca in da se nakaže sladkor trgovcem po množini nabranih jajc. In če dela to c. kr. urad., ki je postavljen ravno za prehrano prebivalstva, potem zasluži tako početje najstrožjo grajo. Se ni dolgo, ko mi je pravil trgovec, da je prišel v imenovani urad, da se mu nakaže sladkor, in da, ga je uradnik vprašal: Koliko jajc imate? Morate več prinesti, drugače Vam ne bomo več nakazali sladkorja! In to se ponavlja že več meseoev. Mi prosimo gospode poslance, da tukaj Stran 2. 81848* napravijo red! To je kupčija,, ki je protiposiavna. -Ce zahteva trgovec za blago živila, mu ne zamerimo toliko, akoravno je tudi njegova zahteva protipostav-na; da bi pa cesarski urad za to, kar nam gre po postavi, zahteval še nekako odškodnino, to moramo vsi obsojati! Pričakujemo od g. okrajnega glavarja, da napravi konec tej protizakonitosti na ptujskem c. kr. okrajnem glavarstvu! Prej ne molčimo. Pravico živeti ima vsak, tudi tisti, ki ne more prinesti jajc za sladkor! Višja državna obrtna šola v Ljubljani Ravnateljstvo c. kr. državne obrtne šole v Ljubljani nam pošilja: Državna obrtna šola v Ljubljani se pričetkom novega šolskega leta izpopolni v višjo obrtno šolo in sicer se otvori prvi letnik višje stavbne šole, ki nosi ime stavbna strokovna šola, in prvi letnik višje obrtne šole mehanično-tehnične smeri. Višja obrtna Šola podaje učencem ono tehnično znanje in one spretnosti, ki so potrebne za večje in važnejše tehnične in obrtne obrate, ob enem pa nudi obiskovalcem višjo stopnjo splošne izobrazbe, da se morejo tudi v družabnem življenju primerno uvelja-Kiti. Absolventje postanejo sposobni, da izvršujejo itak tehnični obrt na širši podlagi in z višjimi cilji, ali pa da zavzemajo kot tehnični uradniki odgovornejša in tudi vodilna mesta v raznih tehničnih podjetjih. Učenci stavbne strokovne šole postanejo stavbni mojstri ali pa tehnične pomožne moči pri stavbnih u-i'adlili in privatnih stavbnih obrtih. Učenci višje obrtne šole mehanično-tehnične smeri bodo dobivali tudi pouk v elektrotehniki. Usposobijo se za samostojno izvrševanje raznih kovinskih obratov in za tehnične uradnike strojne industrije in drugih mehanično-tehničnih obrtov in podjetij. Kot začetniki dobe službe v strojnih in elektrotehničnih tvornicah, v železniških delavnicah, v risalnih birojih in uradih. Odhodno spričevalo velja kot dlokaz u-sposobljenosti za samostojno izdelovanje in popravo .parnih kotlov in za izvrševanje obrta instaliranja plinovodnih, vodovodnih in razsvetljevalnin naprav. 'Absolventje ene ali druge vilšje obrtne šole vži-vajo pri oddaji volonterskih mest pri državnih železnicah iste udobnosti kakor absolventje srednjih in višjih trgovskih Šol; tudi pri oddaji praktikantskih mest pri carinskih uradih se enako upoštevajo kakor absolventje gimnazije ali realke. Učna doba na stavbni strokovni šoli traja 4:4 leta,, na višji obrtni šoli mehanično-tehnične smeri pa 4 leta. Po dokončani učni dobi delajo učenci maturo ter imajo pravico do enoletnega prostovoljstva v armadi ali pa do dveletne prostovoljske služba v mornarici. Za vstop v višjo obrtno šolo se zahteva: 1. Ugodno dovršena- spodnja gimnazija ali realka. (Nezadostni redi v tujih jezikih se ne upoštevajo, v tem slučaju morajo ostali redi biti povprečno „dobri“); ali apsolviranje trirazredne meščanske šole. oziroma 8. razreda, osemrazredne ljudske šole. oboje s povprečno povoljnim uspehom. 2. (Starost 14 let. 3. Sprejemni izpit iz učnega jezika, matematike, fizike in v posebnih slučajih tudi iz risanja. Za obisk višje obrtne šole je ustanovil kranjski deželni odbor 10 Štipendij po 500 K, mestna občina liubljanska pa 6 štipendij po 500 K na leto. Tudi državnih ustanov je večje število na razpolaganje. Vpisnina znaša 2 K, šolnina pa 5, K na semester. Od plačevanja šolnine oprošča c. kr., deželna vlada. Iz navedenih podatkov je razvidno, da, je višja obrtna šola za naš narod velikega pomena. Kdor nima veselja do nehvaležnega in dolgotrajnega ah anemičnega Studiranja, temu se sedaj nudi prilika,v dogledno kratki dobi završiti svojo izobrazbo, se postaviti na lastne noge in si ustvariti temelj za sigurno in čestokrat cvetočo eksistenco. Osobito sedaj, ko je po vojni pričakovati ogromnega dela in zaslužka na tehničnem polju, bode novi zavod dobro došel naši podjetni in za tehnične vede nadarjeni mladini. Sta-riši in odgovorni reditelji se torej na navi zavod kar najnujnejše opozarjajo! italijansko bojišče. Težišče bojev ob Soči je ravno pr stekle dni bilo severno od Gorice. Na visoki planoti Bajn&L ca—Sv. Križ (južnovzhodno od Avč) smo se radi silnega pritiska sovražne premoči umaknili iz dosedanje črte nekoliko v ozadje, kjer so za obrambo ugodnejša tla. Lahi so spravili na zasedeni del visoke planote veliko število topov, s katerimi obvladujejo o-zemlje severovzhodno od Gorice, n. pr. S v. goro, .katero smo ra d i n e u godnega polo ž a -j a v noči dne 24. avgusta prostovoljno i z p r a z -n lili, Lahi sedaj silovito napadajo sosedni hrib Sv. G a b r i e 1 a, kaerega krepko branijo n a š i slovenskost a j e r s k i j u n a k i 8 7. peš-p o l K a. Sovražni napadi v V i p a v s k i d o 1 i u i so se izjalovili. Borba za Grmado se n a d a-1 j u j e. Artilerijski ogenj je na tem prostoru nekaj strašnega. Laška inf anterija je napram naši v d v a n a j s t K r a t n i premoč i. A kljub groznemu ognju in veliki premoči naši Laha ne pustijo proti Trstu. N a G r m a d i se borijo s e -d a j skoro v s i slovenski p o 1 k i. Tudi naš slavni slovenskoštajerski 4 7. p e š p o 1 k brani na tem prostoru našo slovensko zemljo. Naša bramba pred Trstom in na celi primorski črti stoji ugodno. 51 italijanskih brigad. Iz nekega kraškoga taborišča se poroča, da so naši poizvedovalci dognali, da na približno 20 km dolgi črti od Vipave t do morja stoji 19 italijanskih brigad v prednji (bojni) črti, 32 brigad pa v rezervi. Skupno je torej na tem kratkem odseku nakupičenih 51 sovražnih brigad, t. j. približno 500.000 mož. — Cadorna je zbral na tem prostoru najboljše italijanske polke z mladim, čilim moštvom, ki je za naskoke in boje iz bližine dobro izurjeno. Italijanski generalni štab je sklenil, da morajo dobiti te čete vsak dan častniško hrano. Vsak mož baje dobi na dan pol litra vina. Nad -1000 avtomobilov vozi vojne potrebščine na fronto. Grmada podobna peklu . . , Težka francoska, ameriška, angleška in laška artilerija strelja z morja, od Gradeža in z Doberdob-ske planote noč in dan na Grmado. Sovražne krogle padajo po celem našem obrambnem ozemlju do 'Opči- .27. avgusta 1917. ne v tržaški okolici. Krogle dosežejo tudi Trst. Grmada je podobna peklu, kjer frčijo noč in dan in na vse strani smrtonosni kosi skal, razbeljeni kosi že-lezja. Cela kraška fronta je zavita v črn in smrdeč dim. Sirijo se strupeni plini in grozen mrliški vz-duli. Nemogoče je namreč vse mrliče sproti pokopati. In vendar vstrajajo naši junaški branitelji in odbijajo ogromne sovražne navale. Trst mora pasti. . . »Corriere della Sera« piše: »Cadorna ima povelje, da Trst mora pasti, naj stane kar hoče. Če ne bo padel v enajsti, mora pasti pa v dvanajsti, trinajsti, štirnajsti ali petnajsti . . . ofenzivi. Pri vsaki ofenzivi bo prišla italijanska armada vsaj nekaj kilometrov naprej. Porušili pa Trsta ne bomo, ker je v njem mnogo italijanskih hiš . . .« Torej so Lahi že izgubili upanja, da bi Trst padel v sedanji ofenzivi. Na soški fronti se bije en milijon vojakov. Skupno število vojakov, ki se na obeh straneh borijo ob Soči, se računa sedaj najmanj na en milijon. Ravnotoliko pa šteje približno tudi rezerva na avstrijski in italijanski strani. Napor Italijanov je hujši kot je bil napor Francozov in Angležev na zahodu in mnogo silnejši kot napor Rusov v Karpatih. Težaven dovoz. Dovoz streliva, živil in drugega vojnega gradiva na fronto pred Trstom je silno težaven. Avtomobili, tovorna živina in nosači spravljajo neprestano vojne potrebščine na Grmado, da so tako branitelji z vsem potrebnim preskrbljeni. Laška artilerija in letalci mečejo na, cesto bombe in (granate z duš-Ijivim plinom. Naši morajo plezati na Grmado po nevarnih stranskih potih. Lah bi nam na vsak način rad zaprl dovoz in uničil naše rezerve-. Italijajisko uradno poročilo. Italijansko uradno poročilo z dne 24. avgusta nravi med drugim: Bitka se nadaljuje. Iztrgali smo Avstrijcem nove postojanke. Do sedaj smo vjeli 500 avstrijskih častnikov in 20.000 mož, vplenili pa 60 topov. la dragih bojii&ilu Na posameznih odsekih ruske i p rumu n-ske fronte živahnejši artilerijski ogenj in delni in-fanterijšM spopadi. Položaj pa je nespremenjen na celi črti od Severnega do Črnega morja-. Na francoskem bojišču hudi boji v Flandriji, kjer se je Angležem na črti Ypern—Menin posrečilo potisniti nemško bojno črto za nekoliko kilometrov nazaj. Tudi v Champagni je prišlo do hudih bojev pri St. Quentinu, ob obeh bregovin reke Može ter na črti Malaneourt—Bethineourt, kjer so Francozi navalili z veliko silo na nemške bostojanke, toda brezvspešno. V ameriških pristaniščih je baje že pripravljenih 800 parnikov za prevažanje ameriških čet na francosko bojišče. LISTEK. Materina beseda. ''7