S. štev. postna plačana v gotovini V Ljubljani r sobota 23. februarja 1924. g°*ame*na ^vuka i-so pm. Leto " GLASILO NARODNO • SOCIIALISTICNE STRANKE. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gradišče št. 7, levo. Telefon štev. 77. — Izhaja vsako soboto. Mesečna naročnina: za tuzemstvo 4 Din za inozemstvo 6 Din. 3^747<* Inserati se računajo po velikosti: Cei. — . v oglasnem delu. Vabilo na V. redni strankin zbor NS! ki se vrši v nedeljo, 23. marca 1924 v veliki dvorani Narodnega doma v DNEVNI RED: » s--r ans« 1. Naznanilo predsedstva. 2. Poročilo načelstva: a) političnega tajnika, tov. Ivan Tavčar, b) organizacijskega tajnika, tov. Anton Brandner, c) blagajnika, tov. Josip Ambrožič, d) nadzorstva, tov. Fran Salehar. 3. Volitev: a) načelstva, b) nadzorstva, c) izvrševalnega odbora, d) širšega izvrševalnega odbora 4. Notranja in zunanja politika, poroča tov. Ivan Deržič. 5. Poročilo ustavnega odseka, poroča tov. dr. Ivo Politeo. 6. Socijalna zakonodaja in politika, poročata tov. Rudclf Juvan in Ivan Roglič. . 7. Resolucije. 8. Slučajnosti. Zborovanje se prične točno ob 9. uri dopoldne. Točna in neprekinjena udeležba dolžnost. Predloge za strankin zbor je treba poslati načelstvu stranke do 15. marca. Tovariši! Za razvoj naše stranke je to zborovanje eminentne važnosti. Zato je dolžnost vsakega zavednega narodnega socijalista, da se tega zbora prav zanesljivo udeleži. Na zborovanju bomo imeli zopet priliko, pozdraviti zastopnike bratske narodno-socijalistične stranke iz Čehoslovaške. V Ljubljani, dne 15- februarja 1924. Za načelstvo Narodno-socijalistične str .ke: Ivan Deržič, I. r. Ivan Tavčar, I. r. načelnik. tajnik. F. B. Poglavje o Marksizmu. V članku: »V boj za boljšega člo- veka! c sem skušal dokazati, da je ma-terijalistično svetovno naziranje rak-rana za človeško družbo, ki jo razkraja in uničuje. Na omenjeni podlagi pa sta zgradila Marks in Lassale svoj razredni nauk, ki prisezajo še dandanes manj socijalni demokrati. Vsi ljudje, tako učita apostola sod-jalnih demokratov, so i*o naravi enaki, le družabne razmere so povzročile neenakost. Kakor ni zgodovina ničesar drugega, kakor dolga vrsta razrednih bojev, tako je rodila tudi takozvana »nadvrednost* (dobiček) nagromadenje kapitala in to — veleindustrijo. Vsled tega sta ostali koncem koncev kot edini družabni nasprotji v novem veku bur-žuazija in proletarijat. Gospodstvo meščanstva se vzdržuje le s tem, da se je polastilo vseh produkcijskih sredstev. Do 18. stoletja je vladalo fevdalno plemstvo; od tu naprej se Je polastila vlade buržuazija. Zmagala je v veliki francoski revoluciji 1. 1789. Naslednja revolucija pa bo premenila človeško družbo v celoti in prinesla zmago in vlado delavstvu. To bo diktatura proletarijata, ki ne pomenja več vlade enega samega razreda* temveč človeštva vob-kajti interesi delavstva so Vsem Va£n, Kakor dolgo vladajo izkorišče-onih 1ilara52a čimdalje bolj število obuhrv* trpil° Pomanjkanje. Množice redkemu*10,’ ^Pltal se kopiči v vedno produkcijskih111' Le Podružabljenje vseh družbo. Do tiste cSf reŠltl čala nasprotstva ** Te stopnjevali razredni boji. Da jih zmaga proletariat, mora obuditi k ^ zavednosti. Spoznati mora svoje koristi, zavračati mora vse nacijonalne posebnosti, zanemarjati vsa druga čustva ter stremeti po internacijonalnl svetovij- zvezi. »Proletarci vsega sveta združite se!« kliče Marks svojim vernikom. Po zmagi proletarijata bo stopila na mesto kapitalističnega veleobrata demokratično - družabna, tehnično dovršena veleprodukcija, ki bo v rokah demokratičnega ljudstva - delavstva. |To ie zgodovinsko nevzdržni proces, ki bo dosegel cilj ne po idejah, ne po kaki £S&Unj osebi, pe vsled nravstvenega * - napredka, temveč edinole po neprestanem razvoju gospodarskih razmer. Opisani nauk in socialnodemokratski programi, ki so nastali na njegovi podlagi, vsebujejo čudno ^-nes opojnih puhlic ir. pretiravanj med upoštevanja vrednimi resnicami in upravičenimi tir-Jatvami. S prvimi se vnemajo in razburjajo nerazsodne množice še dandanes, z zadnjimi se pridobivajo izobra-ženejšl delavci in plemenHeišl omikan-ci iz drugih stanov za družabne preureditve. V naslednjem si hočemo Marksovo razredno teorijo nekoliko bolj od blizu ogledati, da ločimo zrno od plevela. Izrek, da smo vsi ljudje po naravi enaki, prija pač še danes priprostemu delavcu, toda verjel mu ne bo nikdo več, če ima le zdrav razum in malo kritičnega duha v sebi. Poskus zatreti v človeku patrlotlčno-nacijonalna čustva in povzdigniti intemacijonalizem Je na videz najpripravnejše sredstvo, ponižati v očeh proletarca vladajočo silo in Jo upropastiti; praktično pa je ustvaril današnji svetovni promet vse bolj važne internacionalne odnošaje. Vladarji, denar, znanost, veda, umetnost so dandanes veliko bolj mednarodne kot pa kedaj prej, toda s tem niso izguMe samostojnega narodnega značaja in ne znnostavHajo narodnih Interesov. Tudi delavstvo dobiva vsled tega mednarodni pomen. Toda baš svetovna vojna je dokazala, da daje tudi soclialna demokracija narodni stvari prednost pred mtem^rjionaino. Velika ruska revolucija le prinesla diktaturo proletarijata, toda pričakovanega Izenačenja razredov ni dosegla. Izginila je sicer aristokracija in denarna buržuazija v potokih krvi. Poleg delavskega razreda po industrijskih krajih pa je obstal povsod kmet s svojimi težnjami in predpravicami, ki se jih vladajoči boliševiški nasilniki niso upali odstraniti. Tudi naši socijaino-demo-kratski voditelji vedo prav dobro, da škodi vsaka krvava revolucija naibolj delavskemu stanu. Na tisoče ruskih re-volucijonarcev Je poginilo v različnih bojih, druge sta pokončala glad In brezposelnost. Diktatura proletariiata, ki naj bi človeka povedla v zaželjeni raj, se je izkazala ogromni večini kot pel c el in prekletstvo. Nauk, da propadajo nevzdržno množice radi izkoriščanja, draginje in sebičnosti, da izginja dosledno srednji stan in se kopiči bogastvo v rokah čimdalje bolj maloštevilnih posameznikov, zadobiva danes zopet videz resnice. Pred vojsko ni bilo tako in so ga že opuščali celo socijalno-demokratsii voditelji. Pospeševanje samozavestnega razrednega duha pa je upravičeno. Delavec se naj zaveda cene dela, ki ga opravlja, naj bo ponosen na žulie svojih rok! Toda ta »amozavest se naj ne izprevrže v zgolj fanatično sovraštvo in zavist do drugih razredov in naj ne ogroža mirnega sožitja družbe! Nad vse pa ponižuje Marksovo teorijo v očeh misleca sirovi materijalDtični duh, ki hlepi zgolj po mesenem užitku, se norčuje cinično iz vseh nravstvenih in narodnih idealov človeka ter se zadovoljuje z — brezdomovinstvoro. Navzlic vsem nedostatkom je pokazala teorija nižjim slojem, da se mo- rajo duševno, tehnično in gospodarsko dvigniti, ako nočejo propasti pri ogromnem razvoju gospodarskega življenja. Pokazala jim je pot, po kateri si morejo priboriti pravice in si izboljšati položaj. Sredstva pa, ki jih priporoča, so zavržna. Krvava revolucija ie dvorezen nož. ki reže globoko tudi v telo izmozganega proletarijata. Navzlic dvomljivim, v veliki meri celo krivim naukom, pa je vzbudil Marks iz spanja proletarske množice k delu in združevanju ter obudil vest vsaj — redkim posameznikom iz kapitalistične družbe. Družbe same pa ideje niso mogle izboljšati. To smo spoznali lahko tudi pri nas po prevratu, ko so socialnodemokratski voditelji iz osebnega ko-ristolovja pustili na cedilu proletarske množice in jih predali kapitalističnim mogotcem v kruto izkoriščevanje. Proletarijat se ne da rešiti z Marksizmom, ki stoji na napačnih temeljih, odvrača s cinično - materialističnimi nazori idealiste in žanje sam kot plod korupcijo in neznačnjnost. Smatrati ga moremo le kot predhodno dobo v razvoju socializma. Mlzedja državnih nameščencev. Svoj čas so državni nameščenci na javnih zborovanjih manifestirali za v/oje pravice. Ponovno so dale tudi posamezne kategorije nameščencev svojim manifestacijam povdarka s pasivno rc-sistenco. Veliko sicer niso zalegle take akcije, vendar so pokazale vsaj de1oma samozavest, zaupanje v svojo moč. Neoporečno dobro stran so imele take akcije v tem pogledu, da je prišla do izraza kritika in pa zahteve nameščencev ter da so se s pravico prostega izražanja pokazali državni nameščenci kot svobodni državljani. Danes državni nameščenci ne prirejajo več javnih manifestacij. In zakaj? Gotovo ne radi tega, ker so jim zavezana usta. Sicer ne po zakonih, ampak po metodah, ki jih izvaja službodajalec — država napram službojemalcem — nameščencem. Ena izmed teh metod Je tudi redukcija. Strašilo, 'ki odvzema javnemu nameščencu vsako možnost svobodnega udejstvovanja. Strašilo, ki je v današnji dobi brezposelnosti tem bolj učinkovito, ker vsak reduciranec ve, da ostane Po redukciji na cesti brez kruha, z ženo in otroci vred. Gotovo je prav, da se pri nas izvede redukcija nekvalificiranega uradnlštva. Toda to redukcijo bj bilo treba izvesti smiselno in v najkrajšem času, ne pa puščati državne nameščence po cele mesce in leta v negotovosti ter jih po srednjeveško mučiti na duševnih natezalnicah. Molk državnih nameščencev torej ne pomeni, da ne trpe socijalnih in gospodarskih krivic. Tudi predujmi jih niso potolažili. S 100 ali 300 dinarji, ki jih dobi sedaj državni nameščenec več na mesec, gotovo ni veliko pomagano. Prav tako niso zadovoljni železničarji, posebno oni od južne železnice, ki po rimskem dogovoru ne dobe niti tistih prejemkov kot so jih dobivali doslej. Bivši južni železničarji ne dobe predujmov, ker ih še ne štejejo za državne nameščence in to z izgovorom, da rimski dogovor Še ni sprejet v skupščini. Radi formalitet naj stradajo družine in narašča nezadovoljstvo, ki go-,tovo ni v prid državni upravi! Nevzdržnega stanja javnih nameščencev mora biti konec! Zahteva naj *e od njih delo, kvalifikacija in disciplina. Dati se jim pa mora svoboda, brez demoklejevih mečev, dati se jim mora kruha! Socijalna pravičnost do množice stradajočih,-interes države in njene konsolidacije zahteva to! Lačni, nevoljni in raztrgani državni nameščenci ne bodo nikdar ustvarili redne državne uprave, ki jo zahtevajo vsi državljani brez razlike stanu. UradnSštvo In naši demokrati. Kako demokrati Izrabljajo uradništvo v svoje strankarske namene ln kako so ravno oni največ krivi sedanji uradniški bedi, je jasno iz naslednjega: Poglejmo malo nazaj v polpreteklo dobo! Leta 1919 tn 1920 so uradniške organizacije za takratne povojne razmere precej enotno nastopale, kazale so borbenost za izboljšanje materiialnega stanja uradni-Stva in dosegle tudi nekaj uspehov. Toda to je bilo samo začasno. Ko je postal pokret resnejši, ko je uradništvo pričelo kazati vladi — v kateri so sedeli tudi naši demokrati — zobe, takrat šo pričeli demokrati kazati svojo »ljubezen« do uradništva. Ob vsaki priliki so bobnali v svet vesti, da ie domovina »v nevarnosti«, »kakor hitro Izbruhne štrajk, imamo v Ljublianl Italijane, v Mariboru Avstrijce, v Prekmurju Madžare In — Jugoslavije bo konec. Kdo bo nosil to odgovornost?« Vsak uradnik, ki je samo mislil na besedico štralk, je dobil takoj žig protidržavnega elementa. In ne sa mo to. Denunclrali so ga na pristojnih mestih! Hočete dokazov? — Ko je gibanje državnih uslužbencev za svoje golo živllenie doseglo višek, ko so se našli možje in povedali demokratskim ministrom v brk, da bodo štrajkali, tedaj se je našel notranh minister demokrat — ln je pustil zapreti vn-dltelje*državnih uslužbencev, ki so prosil! kruha. Dr. Benkovič je bil ona žrtev, ki je s svojimi neustrašenimi tovariši okusf! demokratski bič zato, ker je zahteval kruha za uradniško brezpravno rajo. Priblčevič pa, za katerim drve danes naši demokrati, le bil oni trinog, ki je Iztrgal državnemu uslužbencu iz rok še to, kar ie imel — zavest, da sme za svoje pošteno delo zahtevati vsaj kruha. Od takrat je šlo z uradništvom rakovo pot. Organizacije so bile razbite. Sedaj ni bilo treba več frazariti, da je domovina v nevarnosti. — Državni uradnik je padel na stopnjo navadnega sužnja. In še so imeli demokrati prilike dovolj, pokazati svoje »dobrohotno« srce za uradništvo!« Toda tega niso storili, Jasi so imeli v rokah državne finance in sredstvo, s katerim se je vsak moment lahko povzročila vladna kriza. Nič niso storili za to ubogo rajo! Pač pa niso pozabili sami nase, na svojo stranko, na svoje liste! »Plačkall« so državne kase, »izplačkali« so jih, svoje partijske pa napolnili, da si s plenom še danes mažejo svoj opozicijonalni kruhek, da še dalje zastrupljajo s svojim tiskom naše javno življenje, da predbacivajo nasprotnikom nemoralo in slepe naše uradništvo še naprej. Pa se kljub temu še dobe ljudje, ki nasedalo tej zares nemoralni stranki, ki Ima najslabšo kvalifikacijo Izmed vseh. Tem je namenjen ta članek, da jim pokličemo v spomin preteklo dobo. In ko danes tudi Pašič mogoče manevrira s sličnimi metodami ko le zopet »domovina v nevarnosti«, da bi s tem razbil opozicijonalni b’ok, se dvigajo ravno one demokratske duše, ki so ravno tako manevrirale, ko je nastopalo uradništvo. nastopajo ti ubiialci uradniškega stanu in raznašalo Pašičeve manevre kakor neko senzacijo v svojih listih. Ali niso demokrati, če ne še bolj, vsaj prav tako koruptna stranka kakor Pašldevl radikali? Zato jim odrekamo vsako pravico, da se danes demagoško in farizejsko potegujejo za uradniške pravice, ker je vse to le njihova lopovska hinavščina. M J Državni nameščene*, Intelloenf« — - nroletarclt Organizirajte sel Cernu naj Vam bo — ierob?2 Uspeha tega vsi veseli so drugo nogo prat začeli in ni trpelo časa mnogo imel tud belo drugo nogo. _____________________________(Dalje sledi.) Občni zbori krajevnih organizacij NSS v Ljubljani: Za Trnovski okraj v soboto 23. februarja ob 8. uri zvečer v gostilni »pr! Lozarju« (soba na levo). Vsi somišljeniki na zbor, da se na novo poživite v ideji narodnega socijalizma! 7a Poljanski okraj v soboto 23. februarja ob 8. uri zvečer v društvenem lokalu (Streliška ulica). Poleg običajnih društvenih zadev je na dnevnem redu poročilo o položaju stranke z ozirom na notranjepolitični položaj v državi. Točnost je dolžnost! 7? Kollzcjskl okraj v nedeljo 24. februarja ob 10. uri dopoldne v tajništvu NS? (Narodni dom). Tovariši, vsf točno! 7« Št. Peterski in Kolodvorski okraj v sredo 27. februarja ob 8. uri zvečer v gostilni Zupančič (Ahacljeva cesta). Tovariši! Dolžnost Vam veleva, da se letošnjih ohčnih zborov po organizacijah v okrajih udeležite polnoštevilno! Razgovorimo se tudi o notranjepolitičnem položaju v naši državi z ozirom na predstoječe. važne politične dogodke. Narodni socijalizem se Jači in utrjuje v skupnosti, slogi in zavednosti. Letošnji občni zbori naj se vrše v znamenju pro-bude narodnega socijalizma med slovenskim proletariiatnm! — Okrajni odbor NSS v Ljubljani. REŽIMSKA BREZVESTNOST IN DELAVSKI POLOŽAJ. It Westfalske so se vrnili naši rudarji, 40.000 po številu. Ob tej priliki nam sili v roke pero, da ožigosamo to brerglavo, brezvestno in naravnost zločinsko delovanje naših vladnih mogotcev. Kako ]• bilo za spreiein t«h delavskih družin v hudi timi preskrbljeno, ie končno postranska stvar, tfasi je tudi zanimivo poglavje zase. Omenimo na kratko, da naša vlada ni niti obvestila državnih oblasti v Sloveniji, kedaj dospeio ti transporti. Šele »Jugoslovenska Matica«, obveščena po našem konzulu v Diisseldorfu o prihodu prvih transportov, ie zainteresirala državne oblasti, da bi v naglici preskrbeli za'uboge sestradane in premrle trpine prvo hrano — seveda brez denarja, ker ga v naših kasah ni. Tudi carinska procedura na Jesenicah je bila zanimiva, ker so ljudem kratkomalo odvzeli vso prtljago, ker carinarnici n!bče ni dal drugačnih navodil. Toda glavno pride sedaj! Kam z ljudmi, kje jih nastaniti, kie jih zaposliti. Nič preskrbljeno! Manjka stanovanj že tako in tako, in manjka tudi dela. Koliko pa se bo zaposlilo rudarjev v Sloveniji? Mogoče 100 ali pa še ne! Ali pa vse, a kaka bo plača? Sicer govori uradna statistika od lani, da Imamo v državi samo okrog 58.000 brezposelnih, toda to ni res, ta je bosa! Tej številki bi lahko pridejali še 100.000. In sedaj so naši modrijani to število še pomnožili za 40.000 la to po nčuntnem, brez premiselka, ali pa zato, da se bo ta položaj Se bolj lahko izrabljal v ekspoata-cijo delavstva od strani kapitalistov. Ko bi bili tem trpinom-rojakom pomagali z denarnimi sredstvi in jih pustil! za enkrat tam, kjer so imeli vsaj stanovanja? bi jim bili vsaj malo pomagali. Pozabiti nfe smemo, da se v Nemčiji razmere ie zboljša jejo in se bodo gotovo prej zboljšale kJt-kor pri nas. Z izselitvijo teh naših ubogih vojakov v domovino, pa je vlada pahnila nešteto družin v še večjo bedo, v obup ln strašansko socijalno stanje. Kdo bo nosil odgovornost? Zadnji čas je, da pridejo v parlament in v vlado tudi pri nas zastopniki delavstva — pa ne kaki demokrat). Besedo bo Imelo kmalu delav,&Uoi »NOVA PRAVDA.« Ugotovitev. »Jutro* )e v zadnjih svojih številkah izneslo o NSS klevete, za katere je načelstvo NSS pozvalo »Jutro«, da jih dokaže. VCerajšnje »Jutro« odgovarja na poziv načelstva NSS z novimi klevetami in zopet brez konkretnih dokazov. Konstatlramo še enkrat: Načelstvo NSS je ugotovilo, da je laž-njlva »Jutrova« trditev, da jc NSS politično zvezana z radikalno stranko. Načelstvo NSS je ugotovilo, da je laž, da »Nova Pravda« ni več v popolnem lastništvu stranke in da je vezana s posebnimi pogodbami z Zvezno tiskarno. Načelstvo NSS je ’ ugotovilo, da je laž, da so nekateri voditelji NSS »posajeni na rožca in vlečejo preskrbnlne«, kakor tudi, da je laž, če se govori o mili-jouafrlh fondih NSS. »Jutro« se na konstatacije načelstva NSS zvija kot Jegulja in ne more navesti nobenega jasnega odgovora. Od načelstva NSS zahteva »Jutro«, da objavi pogodbe, dogovore in obračune glede »Jutrovlh« tr- ditev. Edin dogovor obstoji med odposlane! NSS, NRS, SKS in NNS glede »Narodnega Dnevnika«. Ta dogovor se bo pa v javnosti objavil takrat, kadar se bo zdelo konzorciju »Narodnega Dnevnika* prav, ne pa takrat, kadar bo to hotelo »Jutro«. Dogovor za pristaše NSS ni ničesar tajnega In je bil prebran in odobren od zbora ljubljanskih zaupnikov in od širšega izvrševalnega odbora stranke. Kar se pa drugih strankinih dogovorov in obračunov tiče, se pač prav nikdar ne bodo mogli objaviti, ker jih sploh ni, ampak obstojajo le v bujni In seveda lažnjlvl domišljiji »Jutra«. V zadevi »nakupa Zvezne tiskarne po Jadranski banki«, o »sanaciji neke narodno-socijalne polomije« in »o decembersklh dogodkih« ve pa samo »Jutro«. Načelstvo stranke z vsemi temi zadevami nima nobenega opravka. Komur lahko očitate nepoštenost, ga linenulte z imenom. S splošnimi sumničenji še. nikoli ni bil podan dokaz resnice. — Za načelstvo NSS: Ivan Deržič L r. Široka plast naroda. V meščanskih listih beremo dan na dan o neki demokraciji ki čimdalje bolj prodira v široke plasti naroda. Take in enake slavospevne besede itovore političarji, ki med Širokimi plastmi naroda še nikoli bdi niso ali Jih pa poznajo samo takrat, kadar jih izkoriščajo ... Demokracije fe širokih plasti naroda so se naučile samo lz knjige. Kdo pa je široka plast naroda? Ako hočemo, narodni socijalistii, vzgajati ljudi v socijaliste, moramo vendar vedeti, kateri sloji spadajo v naš delokrog in našo stranko. V gostobesednih, prepisanih programih meščanskih strank beremo o vsestranski skupnosti in podpiranju vseh stanov in ljudi; njihova stranka zadovoljuje vse stanove, vsakega posameznika. — Da ovržemo nesmiselnost in frazeologijo meščanskih strank, bomo v naslednjih izvajanjih natanko opredelili posamezne stanove in jih uvrstili v stranke, kamor spadajo po svojem stanu, po delu in svojih interesih. Proletarijat mora biti enkrat za vselej prepričan, da so fulminantni članki v meščanskih dnevnikih, ki pišejo o veliki ljubezni delodajalcev do delojemalcev same fraze in goljufive vabe, ki nimajo za proletarijat nobene praktične vrednosti. Vse meščansko časopisje piše kot organ svoje stranke, da zastopa na gospodarskem in političnem polju velikega in malega človeka, delavca in uradnika, trgovca in kupca; skratka: stranka hoče zastopati tudi verižnike, špekulante, postopače, hoče biti stranka producentov in konsumen-tov. Logika meščanskih strank je čudovita, resnično čarugarska stranka vseh lipov tudi kriminalnih. Ali kaj pomaga vsa pisarija, ko pa vedo že vsi delovni sloji, da kapitalizem res obstoja in izrablja naše telesne in duševne energije ter izkorišča njemu ugoden položaj v sebične, osebne namene ter veča moč in oblast na račun izmozganega proletariata! Stranka buržujev nima src, Pač pa lepe besede; taka gospoda misli vedno na svoje koristi, a v istem trenutku piše, da je stranka malega človeka. Stranka, ki hoče zadovoljili in zastopati kapitaliste in proletarca obrnem živi samo od naše razrednost anovske nezavednosti, v resnici pa goljata naš narod z neko naučeno enakostjo in svobodo, ki velja samo za bogatine in katera sloni na bajonetih meščansko - kapitalističnega družabnega reda1 Proletarcu Samo socijalizem je naše odrešenje! Socijalizem pomeni odrešitev za vse, ki si morajo v potu svojega obraza služiti kruh ter so iz-rabljani, izkoriščani od kapitalizma! Ako hočemo narod razdeliti v politične stranke, moramo posamezne stanove združiti pod okriljem skupnih koristi. Navadna fraza meščanskih strank je: Mi smo socijalno čuteči, pri nas je spas delavstva itd.! Ironija usode ma-nuelnega in duševnega delavca je, če sedi skupno pri eni politični mizi z veleposestnikom, tovarnarjem, bankirjem! Kajti kočarji, mali kmetje, tovarniški delavci, duševni delavci spadajo v enotno fronto! Teh skupni interes le socijalizacija proizvajalnih sredstev* medtem ko je pTOgram pfvih: Nedo- takljivost krivično pridobljenih pravic in svobodna izraba delovnih moči. Da bomo na jasnem: Narod je treba razdeliti s stališča gospodarskih koristi posameznih stanov na reveže in bogataše, izkoriščance in izkoriščevalce. Kot sem prej govoril o narodu, moram pripomniti, da tvori jedro naroda proletarijat. Samo proletarijat ima v svoji originalnosti in priprostosti vse one duševne znake, po katerih tvori družba — narod. Ves proletarijat, kmetsko prebivalstvo'in industr. delavstvo bivata najštevilnejše zastopana na istem ozemlju, imata skupno žalostno preteklost in sedanjost, skupne šege in navade. — Sedaj nam je jasno, zakaj pravimo buržuju: »Ti si od naroda preveč oddaljen, ti nimaš z narodom ničesar več skupnega!« Buržuj je pretrgal z narodom vse duševne vezi, niti istega jezika ne govori! Vse nekam spačeno! Za narod Je izgubljen, ker so ga boljše ali slabše tuje šege in navade, ki narod duševno oblikujejo, odtrgale od starih tradicij njegovega naroda. Sramuje se zato proletarcev, celo svoje proletarske matere! Pljunil je na zgodovino svojega naroda./ Narod pozna samo še takrat, kadar ga izkorišča. Resnično, pozno kapitalistična doba ima polno takih tipov. Zbudi se jim pa včasih slaba vest; zato napijejo, ako pričakujejo osebnih koristi, domovini in državi, zapojo narodne pesmi, da sl potolažijo pekočo vest, ki se jim oglaša. Kmetsko prebivalstvo in industrijski proletarijat sta številno najmočnejša; zato moramo govoriti pri grupaciji stanov v stranke v glavnem o teh dveh izrazitih zastopnikih vsakega naroda. Oba sloja bi morala v gospodarskem, socijalnem in političnem žlvlje-. nju igrati prvo in odločilno vlogo že radi številčne premoči in odlične naloge, ki jo Izvršujeta v gospodarskem življenju; kmetsko ljudstvo zaradi poljskega dela in industrijski proletarijat radi odličnega mesta, ki ga zavzema v procesu proizvajanja. Oba sta pa socijalno na nizki stopnji, politično zapostavljena in gospodarsko izkoriščana. Naloga narodnega socijallzma je, da vzgoji narod za boljšega človeka, da ga vsposobi za Javno službo in delo* za socijalizacijo proizvajalnih sredstev. Pritegniti moramo k javnemu delu kmetsko prebivalstvo in industrijsko delavstvo. — Pot v dosego smotrov jima' mora kazati taka inteligenca, o kateri bo govor prihodnjič. A. Boj kliki I Zastrupljevalci. Odkar se je demokratskim mladlnom »onesrečila njihova koncentracija naprednih sil, sikajo krog sebe kot razkačeni gadi. Njihov dnevnik mrgoli dnevno sumničenj in obrekovanj, s katerimi skušajo zastrupiti vse, kar je ostalo pri nas še poštenega. Ne bi se ozirali na natolcevanja teh verolomnih In brezčastnlh elementov; toda iz ozirov na javnost ter Iz razlogov, da obrekovalci našega molka ne .bodo izkoriščali zopet v svoj prid, smo primorani, , da vračamo izzvani milo za drago. Ko bodo zlobni elementi ponehali z nedostojnimi napadi, bomo tudi mi tako) opustili obrambo. Človeku je hudo, da se mora tratiti dragoceni čas in papir v obrambo proti zločinskim izkoriščevalcem tiskovne svobode v dobi, ko bi morali sodelovati vsi pošteni sodržavljani na ozdravljenju naših gospodarskih in socijalnlh razmer. Na iavnostl je ležeče, da člntpreje obračuna z ljudmi, ki so izgubili vsakoršen smisel za čast in dostojnost. Dokazovati ni treba mladlnom, če oni podtikajo kako podlost. Ti poštenjaki in kronjurlstl zahtevajo, da bo obdolženec dokazoval, česar ni storil-Med poštenimi Uudmi je navada, da v časopisu očitek dokažejo in s podpisom pod-krepe. Tega sl pa obrekovalec ne upa, marveč kriči izza plota, da naj obrekova-nec dokaže, da ni tat. Na dan s podpisom podlež, pa boš prejel dokaze, da jih boš pomnil! • + • Rjoveči levi so sc .spremenili v prav ponižne kužke in sedaj prav prijazno migajo z repkom pred Pašičevlmi nogami. Kako pa je prišlo do tega? Pred dnevi je demokratski klub z velikanskim truščem razkrlčal v širni svet, da bo obtožil bivšega ministra Lazo Markoviča radi neke korupcijske afere; pobiralo se je podpise po celem parlamentu in vsakdo je pričakoval, da bo hudobni Laza že ta teden jedel ričet v bržonu. Ko Je na postalo staremu Pašiču špasa doval}. je segel med zaprašene predale državnega pravdnlštva ter pomolil demokratom pod nos svinčene akte iz Mežice rekoč, da bo povabH na zatožno klop tudi tega in onega, ki je imel svoj čas s tem opravka. Odmah je padel rep med noge; — na obtožnici se pa dolgočasi samo petnajst najbolj poštenih in junaških demokratskih podpisov. Podpisa častivrednega ljubljanskega zastopnika uradnikov in hišnih posestnikov ni na obtožnicL • * * Po lastnih zobeh se bijejo! »Jutro« se z žalostjo spominja onih leih časov, ko so idealni narodni delavci svoj čas snovali nar. delavsko organizacijo in potem narodnosocljalno zvezo kot strokovno organizacijo v najtežjem boju s tujci in internacljonalci. — Ml se z žalostjo spominjamo onih nedavnih grdih časov, ko je šef »Jutra«, dr. Žerjav, Ijuto navalil na te organizacije in podli naše slovenske delavce med tujce in internacljonalce češ. tam je prostor za našega človeka! • * ♦ Plače jih zanimajo. Naše mladinčke zanima plača, ki jo prejema človek, ki iz zasebne pridnosti v nočnem času dela pri listu, kjer ima vsakdo dostop — še celo Jutrov mucafizclj. Mene n. pr. pa zanima sledeče: 1. Koliko plače prejema macafizel) za svoje neslanosti pri »Jutru«? 2. Koliko je prejemal pri Agcnce central? 3. Kdo dela pri »Jutru« ponoči zastonj? * • • Radikalskl blok oziriiniu Jikalski konglomerat nazivljejo užaljeni in zapuščeni mladini one stranke, ki niso hotele pod vodstvom ljudi, ki ne vedo, kaj Je častna beseda, stvorih demokratskega bloka. Ker so ustanovile napredne stranke skupno nadstrankarsko glasilo in ker se nočejo ukloniti pod peto Praprot-nik-Arkovega časopisnega konzorcija, je ta samoobrambna akcija po zmešanih nazorih nezrelih ljudi krog »Jutra« seveda nepoštena zveza zoper demokrate. Ce že dru-zega ne, je s tem vsaj podan javen dokaz, da z verolomneži pač nobena dostojna stranka ne mara nikakih stikov. Dosegel se je pa s tem veliko važnejši namen, da so vse napredne stranke izbacnlle, upamo, da enkrat za vselej, mladinsko kugo iz vseh bodočih politlčno-taktičnih kombinacij. — En milijoni! Le vkup, fanije, sedaj imamo denar! Nakazala nam ga je Slavenska banka: »Jutru« solde in nam solde. Gospod Deržič bo delil solde vsak dan v uredništvu »Jutra« in tam tudi polagal račune za Slavonsko banko. Ko bomo denar zaluftali, gietno nad mežiški svinec, potem gremo skupaj s Petrom Smolo nad Jadransko, katero bomo pa to pot do čistega opljačkali in končno si razdelimo še avstrijske kronice! s katerimi so naši prijatelji napravili škandalozno sijajen kšeft. Kakor vidite, zadeva sijajno poteka dotlej, ko bodo prejeli gospodje jutrovcl za svojo brezvestnost pošteno lekcijo. Prav bojimo se, da bo imel gospod državni pravdnik še prav obilo posla z avstrijskimi kronami! Upamo, da nas gospodje pri »Jutru« dobro razumejo. A—m. Notranje-politični položaj. Pašič in Ninčič sta ozdravela od bolezni, ki sta si jo nakopala v italijanskem Rimu. V pondeljek je prišel nato Ninčič v narodno skupščino, da zagovarja ratifikacijo reškega sporazuma. Njegov ekspoze je sprejela opozicija s precejšnjimi kravali. Kakor je bila opozicija soglasna v kričanju, je pa bilo soglasnosti takoj konec, ko se je bližalo glasovanje o sporazumu z Italijo. Pri glasovanju so edinole klerikalci in muslimani zapustili zbornico, dočim je del demokratov ostal v zbornici, da je omogočil vladi pri glasovanju kvorum. V zbornici so ostali tudi vsi zernljorad-niki. Srbski demokrati in zemljoradniki se niso upali odločno nastopiti proti sporazumu, ker so se bali svojih vo-lilcev, ki so za sporazum. Srbsko ljudstvo bi namreč smatralo odklonitev sporazuma za napoved vojne z Italijo. Vojne pa nihče noče. Sporazum z Italijo je bil v narodni skupščini sprejet s 123 glasovi proti 21 glasovom. Vlada je z glasovanjem nedvomno dosegla uspeh. Opozicija se je Pa nasprotno pokazala razdvojeno in nezmožno izvesti akcije, ki jih je pred glasovanjem o sporazumu obetala potom svojega časopisja. Vlada ima sedaj nad seboj še kočljivo zadevo z Markovičevo obtožbo. V razpravo pride obtožba te dni. Markovičeva zadeva ne razburja samo opozicije, ampak povzroča tudi v radikalnem klubu srdita nesoglasja. Voditelj radikalnih kmetskih poslancev Ranko-vič je izjavil, da bo v zbornici nastopil proti Markoviču in glasoval za obtožnico. Kakor vedo povedati beograjska poročila, bo klub radikalnih poslancev kot tak glasoval proti obtožbi Markoviča. Večina demokratov ne kaže nobenega posebnega bojnega razpoloženja, da nastopi proti Markoviču. Zbali so se grožnje radikalov, da bi z even-tuelno izročitvijo Markoviča sodišču ne izostala tudi obtožba proti raznim bivšim demokratskim ministrom. In demokrati nimajo dobre vesti in so zato raje popustljivi, kakor da bi se izpostavljali nevarnosti, da se prične prati tudi njihovo umazano perilo. Vlada ima namen po zaključku Markovičeve afere v prihodnjih dveh mescih izvesti ta-le delovni program: Urede se odnošaji do sosedov v solunski luki in pripravi se materijal za konferenco Male antante v Pragi. V notranji politiki pa namerava vlada rešiti vprašanje državnega proračuna za leto 1924, invalidskega in tiskovnega zakona ter vprašanje upravne razdelitve države. Ce bo pa vladi mogoče izvesti vse naloge, katere si stavlja, je drugo vprašanje. Opozicija še vedno obeta prihod Radičevcev, ki naj pomagajo, da izgine samoradikalna vlada iz površja. Pri opozicijonalni akciji pa Pribičevič še vedno igra zelo dvoumno vlogo. Na eni strani se prišteva k Davidovičevi akciji za stvoritev opozicijonalnega bloka proti radikalom, dočim po drugi strani še vedno dela potom svojih eksponentov za radikalno - demokratsko vlado. Kaj bo iz zamotane opozicijo-nalne situacije nastalo, pokaže praiv kmalu bodočnost. Eno je gotovo, da si delovno ljudstvo ne od radikalov, ne od radikalov in demokratov in ne od Radičevcev nima posebnega obetati. Delavstvo je danes na vodilnih državnih mestih brez vpliva, ker je brez zastopnikov. O njegovi usodi odjočujejo meščanske, kapitalistične in agrarne stranke, ki so si v svoji neljubezni do trpečega delovnega ljudstva enake kot dinar dinarju. Opozlclionalnl bloki? Demokratsko časopisje maskira paktl-ranjc demokratov z radikali za koalicijsko vlado s stvoTJenim (!) opozicijonalnim 'dokom. Saj Jih poznamo in vemo, za kaj Um gre. — Danes menda pač nikdo več ne verjame tem demokratskim maskam. Parcelacija pokrajinskih uprav — formalnost. Radičevci so mnenja, da radikali samo formalno na papirju izvršujejo parcelacijo prečanskih pokrajin, da bi ljudstvu pokazali svojo neizprosno roko ter ga oplašili. — V tem imajo radičevci čisto prav. Ko bi radikali že sami ne spoznali to svojo velikansko neumnost, ko bi si ne bili v svesti, da jih čaka v slučaju izvedbe neizmerna škoda, bi bili to že zdavnaj izvedli. — Tako pa je čas. Ko pa pride ugoden trenutek, bodo to parcelacijo na papirju prepustili svoji usodi. In vse bo zadovoljno! Še celo naši demokrati ! Sporazum z Italijo. Parlament je z navzočo večino ratificira! rimski pakt. In kralj ga je podpisal. Listine so izmenjane. O točkah sporazuma govoriti je težlco, ker sploh niso znane. Korektura meja ob Sloveniji je menda izginila. — Jugoslavija naj bi dobila Skader. — Trgovinska pogajanja v Beogradu so v teku. Pri pooblaščenem ministru dr. Rybaru se oglašajo številne deputacije. Uverjenl hioi^°1>0,dne v ®°stHnI g. Kremžarja ^ J°roča Clan načelstva Iz 525? iJSES* 8twtte dolžnost in pridite polnoštevilno. _ odbor Strokovni vestnik. NEZAPOSLENOST. Ena najkoSjivejših nadlog, ki terejo danes delavski stan, je — nezaposlenost. Zato se nam zdi potrebno, da ponatisnemo t* »Narodnega Dnevnika« sledeče vrsUce: »To socijalno zlo, pod katerim tako zelo trpe nekatere Industrijske države, nam je lansko leto ln tudi letos še precej prizanašalo. Nezaposlenost se Je sicer vedno pokljala, sedaj tu, potem zopet tam v večji *** ®anjšl meri. Toda pretežno Je bilo po-*®*M«vaai* po delovni sili precejšnje, ta- ko da nezaposlenosti v večjem obsegu ni bito in da se je delovna sila nekaterih vrst kvalificiranega dela celo precej podražila. Delovna sila je pri nas tudi sicer zelo draga, kar pa je največ posledica draginje. Dvig dinarja pa je nezaposlenost v naši državi precej povečal. Celokupno število nezaposlenega delavstva v državi cenijo na 180.000 do 200.000 oseb (ročnih in duševnih delavcev). Zlasti občutna je — in najbrž bo postala še v večji meri — nezaposlenost v stavbni stroki. Zato bo na vsak način treba najti sredstev, da se dlaj-ša beda brezposelnih in da se po možnosti sploh odpravi Tako država, kakor tudi privatniki bodo morali ukreniti vse potrebno. Na vsak način je treba strogo Izvajati predpise o zaposlitvi inozemcev. Noben tujec ne sme biti pri nas zaposlen, dokler imamo dovolj domače delovne sile. Natančno Izvajanje teh predpisov je treba strogo kontrolirati in se ne sme v nobenem slučaju dovoljevati izjem. Najprej kruha domačinom, ki daiejo poleg drugih tudi krvni davek, in kadar ga imajo ti, potem šele smejo najU posla tudi inozemci. Ne samo radi skrbi d'.7mačega življa, temveč tudi radi reda ln miru je treba pravočasno preprečiti nezaposlenost. Ta povzroča silno bedo in Jo prav rada spremljajo razna gibanja ter nemiri. To se ne sme goditi, zato naj se pravočasno ukrene vse potrebno, da se nezaposlenost prepreči in obstoječa vsaj ublaži.« Narodrco-socijalna strokovna zveza se že od nekdaj bori za pravo domačega delavstva in je njeno geslo: »Najprej kruha domačinom, potem šele tujccm.« Da se pri nas tega ne vpošteva, je mnogo kriva inter-nacijonala, ki ščiti vsakega tujega delavca, če le malo diši po internacljonali in če Je le voljan povečati številko podrugov, katerih večina se rekrutira iz inozemcev. Domače delavstvo naj sprevidi svoje zlo in se naj organizira v tako strokovno organizacijo, ki ščiti predvsem domačine. Domačim delavcem dela In kruha, s tujci ven iz države, pa bo kmaf.u manj brezposelnosti. Westfalskl Slovenci. V prihodnjih tednih se vrao večje Število brezposelnih rudarjev iz Porenja v domovino. Ti naši rojaki ki se vračajo v svobodno domovino, prihajajo v slabem času, prihajajo v času, ko pri nas rajlepše cvete brezposelnost in bodo to brezposelnost še v veliki meri povečali. Pred prihodom teh trpinov se moramo vprašati, kaj hi kako z njimi. Moramo jim vsekakor pomagati, kajti ne smemo nikakor dopustiti, da bi tudi v svoji domovini, kamor gotovo željno hrepenijo, stradali in bede poginili. Naše mnenje je, da mora predvsem centralna vlada tu nekal pomagati in takoj odobriti primerne kredite za preskrbo ln nastanitev vračajočih se rojakov. Poleg vlade maramo pa tudi poedinci pomagati vračajočim se rojakom In Jim lajšati vsaj prve dni povratka v domovino. Mnogo jim posamezniki ne bodo mogCii nuditi, toda če se strnemo In pomagamo vsi, jim bomo vsaj za prvo sila lahko bratsko pomagali. Delavska zbornica za Slovenijo Je zaprosila našo organizacijo, naj uvedemo med svojimi člani zbirko za vračajoče se rojake. Radi se odzovemo klicu delavske zbornice ter pozivljemo vse naše podružnice, naj uvedejo zbirke za vvestfalske rudarje ter nam denar in sezname darovalcev dopošljejo v Ljubljano. Podružnica Blejska Dobrava je že storila brez našega klica svojo dolžnost, posnemajte jo sedaj vse os tar'e podružnice in pomagajte. Na5 klic pa ne velja samo našim članom, temveč vsi javnosti in upamo, da se bo vsak rad odzval tej plemeniti akciji In da bo vsak rad pomagal vračajočim se rojakom. Pomagajmo vsi in se zavedajmo dejstva. da, kdor hitro da. dvakrat dal Poziv! Osrednje vodstvo NSSZ poziva tem potom vse podružnice in vse člane, da podpirajo po s volih močeh vračajoče se westfallske rudarje. Povsod naj podružnični odbori uvedejo zbirke in člani naj po svojih močeh prispevajo. Nabrani zneski naj se s seznami darovalcev pošljejo centrali v Ljubljano. Tovariši! Ne čakajmo, da bodo premožni pomagali trpinom, ml sami. ki smo rojeni v bedi in poznamo bedo, mi sami lahko pomagamo. Zato vsi na delo, da po svojih skromnih močeh pomagamo tem trpinom. — Za Osrednje vodstvo NSSZ v LJubCjanI: Rudolf Juvan 1. r.. načelnik. Jesenice. Podružnica NSSZ tu pri nas rapldno narašča. Imamo tupatam sicer kako prasko z Internacijonalcl, ki bruhajo svojo jezo na nas, ker se delavstvo spametuje ln prihaja v naše narodne vrste. Ta teden se vršijo volitve obratnih zaupnikov in Je tudi NSSZ postavila svojo lastno kandidatno listo, če bo narodno delavstvo volilo pravilno in pametno, bo Imelo tudi v obratih svoje prave zastopnike. O rezultatu volitev prihodnjič. I Jesenice. Tukajšnja podružnica Nar. soc. strok, zveze priredi v nedeljo 24. le-brnarja t. L ob 2. url popoldne v gostilni Ravhekar jaVen strokovni shod', na katerem poroča načelnik tov. Rudolf Juvan. Tovariši In sploh kovinarji, udeležite se strokovnega shoda polnoštevilno! Iz strokovnega tajništva. Mesec februar se bliža koncu, a še nimamo vseh obračunov naših podružnic, kar ni dobro znamenje, ker stojimo pred glavnim delegatskim zborom Poživljamo zato vse zamudne podružnice, naj urede obračune takoj. Od nekaterih podružnic pogrešamo tedenskih poročil in poročil za list, zato Jih prosimo, naj nam to odslej redno pošiljajo, ker hočemo tudi v tem oziru imeti red. Opozarjamo obenem še enkrat na glavno delegatsko zborovanje, ki se vrši 4. maja t. 1. v Sent Pavlu v Savinjski dolini. Pripravljajmo se vsi na ta dan, ki mora biti obenem veličastna manifestacija Narodno-socijalne strokovne zveze. Tovariši! Na delo, da bomo ponosni na uspehe. NSSZ in »Nova Pravda«. Gospodje okrog »Jutra« so zagnali krik in vik, češ da zlorablja NSSZ svoje člane v politične svr-he, ker jim vsiljuje »Novo Pravdo«. Z »Jutrom« se ne bomo prerekali, povemo pa to, da je glavni delegatski zbor NSSZ v Zagorju sklenil lanskega leta, da bodi »Nova Pravda« list strok, organiziranih, ker Ima stalni strokovni vestnik. NSSZ namreč nima fondov za izdajanje strokovnega lista. Tega ji za enkrat nadomestuje rubrika v »Novi Fravdl«. Gospodje pri »Jutru« pa naj pogledajo v zadnje številke umrle »Unije*, ki je kot strokovni list prinašala samo politično vsebino In pela slavo JDS. Zato je tudi legli a v ran! grob. Naši člani bodo za enkrat brali ter širili sKovo Pravdo«, pa če je to >Jutru« prav ali nol Ko pa bo organizacija finančno toll močna, da bo mogla vzdrževati sama svoj list, ga bo tudi ustanovila, toda ne na takih principih kot od »Jutra« objokovana »Unija«. Tedenske Mladinski vestnik, »Bratstvo« v Litiji je priredilo v soboto dne 16. t. m. svojo maškerado v vseh prostorih restavracije »Pri pošti«. Prlrodl-tov je nadvse lepo uspela in prinesla društvu tudi lepe gmotne uspehe. Pri prireditvi jr pridno sviral tamburaškl zbor Htllskeg? »Bratstva«. Na večeru je bilo opaziti vrlo 5epo število čednih in okusnih mask. Zabava se je končala mtrno In dostojno. »Bratstvo« v Zs&orju nadvse asrluo deluje. Dramatični odsek pod vodstvom br. Groharja ln pod režijo br. Juvana ml. vidno napreduje. Ravnotako pridno deluje tam-Hiraškl zbor pod vodstvom br. Mlakarja. Br. Drnovšek vodi abstinenčni krožek, ki lepo uspeva hi Ima vidne uspehe. Pod vodstvom br. Bosttča. Kršnika in Medveda se je osnoval prireditveni odsek, ki pripravila načrte za Tazne prireditve. Mlado društvo je v najžlvahnejšem razmahu In kaže lepo bodočnost. Želimo mu pri delu obilo sreče in uspehov. Izobraževalno uruštvo delavske mladine »Bratstvo« v Zagcrju priredi v nedeijo dne 2. marca t. 1. o>b 7. uri zvečer v restavraciji ln rostllnl »Mtillar« v Zagorju »Veliko plesno predpustno veselico«. Svlra zagorski kvartet. — Snljlva pošta. Maskam je dostop dovoljen. — Cisti dobiček je namenjen društvu. Vabimo vse prijatelje naše mladine, da se te veselice v velikem številu udeleže. »Bratstvo« Celje. O priliki odhoda brar tov podpredsedn. Rudolfa Germa fn Jos. .lazblnška k vojakom, jima je priredila organizacija dne 18. t. m. »na Skarpl« od-hndnico, ki je prav lepo potekla. Predsed nlk br. Bervar je orisal delovanje obeh, osoblto zasluge br. Germa, ki je kot predsednik šolskega odseka s svojim marljivim delovanjem mnogo pripomogel k razvoju fn konsolidaciji društva. V vznešenlh besedah, v nadl, da se zdrava In srečna zopet vrneta v vrste narod, soclj. mladine ter ostaneta zvesta Idejam narodnega socija-llzma In značaja na poti v novo življenje ter Se prisrčno poslovil od obeh odhaiajo-člh bratov. Tudi načelnik kraj. org. NSS v Celju br. Gobec je v lepem nagovoru priporočal imenovanima vztrajnost v svojih nazorih ter Jima želel obilo STeče v novem stanu. Da je bi! večer tem veselejši, sta poskrbela br. Dečman — osoblto pa br. Tone Kresnik, ki je bil v svojem šaljivem govoru neprekosljiv teT je žel obilo smeha. Odhodnico je Izpopolnil del društvenega orkestra. Članom »Bratstva« Celje. Onim, ki članarine za mesec januar in februar t. L še niso poravnali, bomo poslali položnice, da zadoste svoji dolžnosti. Oni, ki zaostale članarine ne vpošljejo do 29. t. m., ne bomo več smatrali članom »Bratstva«. Kdor se ne zaveda obveznosti napram organizaciji, ni zaveden ud JNSM. Predavanje »Bratstva« v Ljubljani. V sredOi dne 20. februarja Je nadaljeval g. dr. Tone Jamar svoje predavanje o Jetiki. Predaval je na podlagi številnih vprašanj, ki so mu Jih stavili obiskovalci predavanj. Stavljena vprašanja so pokazala, kako zelo so ljudje potrebni pouka o tej kruti bolezni in kako napačni pojmi krožijo o njej. Gospod predavatelj le v potankostih pokazal uničevalno delo tuberkuloznega bacila, razlagal znake, ki se na človeku pokažejo, če ga bacil napade In orisal načine zdravljenja tuberkuloznih. Poslušalci so lz predavanja razvldel!, da je za ozdravljenje potrebna popolna volja In vstrajnost In da Je predpogoj uspešnemu zdravljenju zrak, dobra hrana in mir. Sama Slovenija ima primerne kraje, kjer bi se dalo jetičnike z uspehom zdraviti. Narod sam je poklican, da se združi v samopomoči in organizira boj proti jetiki, kajti le z delom vseh sc bo zajezilo razširjenje pogubonosne bolezni. — Poslušalci so bili g. predavatelju za po-; treben pouk hvaležni in so mu živahno * aplavdlrall. — Prihodnje predavanje se vrši v sredo 27. februarja. Snov se naznani i v »Narodnem Dnevniku«. novice. Opozorilo. Vsem naročnikom, ki nam še niso poravnali naročnine za leto 1923, bomo z 8. marcem ustaviti pošiljanje tista, če dotlej ne poravnajo svojih zaostankov. Zneski so razvidni iz položnic, ki smo jih priložili novoletni številki. S tem, da zamudnikom ustavimo list, pa zadeva še ni končana. Po 8. marcu bomo izterjali vse dolgove, kakor smo to delali do sedaj. Zato je v interesu cenjenih naročnikov, da se takoj odzovejo našemu opominu ter se tako obvarujejo nepotrebnih stroškov. Našim čitateljem nenaročuikom. Naše čltateJJe nenaročnike, ki so dobili »Novo Pravdo« zadnji čas na ogled, prosimo, da nam naj takoj sporoče, ali mislijo list naročiti ali ne, ker bomo pošiljanje sicer ustavili s prihodnjo številko. Današnjo številko pošljemo na ogled na nekatere nove naslove. Položnice priložimo prihodnjič. Kdor se misli naročiti, naj vplača naročnino po položnici — »Nova Pravda« je najboljši slovenski tednik, ki naj ga vsakdo čita. Sicer pa tudi zastopa naše slovenske interese ln posebno one, malih, revnejših ljudi — Da bo naš boj uspešen, nas mora biti veliko, člin največ. Zato naročite »Novo Pravdo«! Vabila Podporno društvo železniških uslužbencev sklicuje za nedeljo dne 24. februarja 1924 ob 8. uri zjutraj v prostorih društva »Slavec* v Narodnem domu v Ljubljani občni zbor z dnevnim redom: 1. poročilo odbora, 2. določitev podpore in članarine, 3. volitev novega odbora, 4. raznoterosti. »Jutro« laže naprej in ne ve nobenega odgovora na poziv načestva NSS, da navede dokaze za Iznešene očitke. »Jutro« laže ln zavija naprej glede službenega razmerja tov. Ivana Tavčarja do konzorcija »Narodnega Dnevnika« In laže glede višine plače, ki jo dobiva tov. Tavčar za svoje delo. »Jutro« se pač ravna po pravilu: Četudi je drugačna r^rica. laži ln obrekuj! Glavno Je, da govoriš slabo o nasprotniku. Nekai bo mogoče končno le ostalo od vsiljene laži, saj ljudje marsikaj verjamejo. To Je politična morala mladinske Inteligence, ki se šteje med sol Jugoslavije. »Pfuj. Teufel!« Brezvestnost — »Jutro* podtika naši stranki razne stvari, ki Imajo Javno gospodarski značaj in ki segajo tja. kamor dnevna politika ne bi smela imeti dostopa. Pred-baclvajo nam neko »naše« podjetje, ki žal ni naše, in katerega so ravno demokrati hoteli upropastiil. Demokrati so hoteli za vsako ceno ubiti našo stranko. Zato so šil preko vseh mej obzirnosti; spravili so v nevarnost nešteto eksistenc, nešteto malih ljudi. In ker smo jim to preprečili, ker smo obvaroval!! ljudi katastrofe, — nam sedaj podtikalo, da smo podkupljeni od bank. Radovedni smo, kaj bi porekli ti gospodje, ako bi mi sedaj začeli razkrinkavati gnilobo v demokratskih podjetjih. Nič vam ue koristi gospodje, ljudstvo vas spoznava in nas tudi! Smo sicer šibki, a pošteni in zavod, v katerem so tudi naši ljudje, stoji trdnoI Smatramo, da smo postopali tako, kakor veleva ljubezen do bližnjega In nič bi nas ne biki sram, ako bi se bili v dosego tako človeškega čina — tudi res kam prodali! Vendar tega ni bilo treba in imamo tudi v tem pogledu popolnoma čiste roke. — Clfutarije pri nas n1! Zapomnite sl! — Ne sodite drugih po sebi! Kake dohodke Ima k. Ribnikar kot upravni svetnik »De.niške tiskarne«, kot sotrudnlk »Jutra«, kot vrhovni upravnik »Jutra«, kot ravnatelj »Aloma Company«, kot penzlonlranl poverjenik pokrajinske uprave, kot večkratni posestnik fn upravni svetnik raznih akcijskih družb? — Naj nam to odgovori on sam! Rušenje strokovnih organizacij! — Dož-KO se že čuje o tajnem izpodkopavanju tal strokovnim organizacijam. Zadnje čase pa je to nesocljalno delovanje postalo Že skoro kar očito. Gotova politična klika, ki ne pozna nobenih mej, hoče razdreti še to, kar Je doslej ostalo v obrambo uradniških in delavskih pravic ter v pomoč v sili In potrebi. Pa ne samo to, razdreti hočejo še gospodarske in socljalne Institucije, samo da bi trenutno od tega vlekli svoje strankarske koristi, ne oziraje se pri tem na katastrofalne posledice. Ta politična klika je po-gnafa na to delo svoje prihuljene agente rovarje ln provokaterje. Opozarjamo na to vse dobromisleče uradništvo, služabnlštvo in delavstvo! Oni sami naj poženo te agente s pasjim bičem proč od strokovnih organizacij na Miklošičevo cesto. Ako to ne bo zadostovalo, bo pač potrebno, da se v tem pogledu strnejo vse politične stranke In da one nauče to predrzno kliko, kaj sme In kaj ,ne! — Za enkrat toliko! Ako še ne bo miru, potem pa bomo napeli druge strune In te rovarje !n agente mak) prijeli za ušesa, da bo nekaj časa bolelo! — To smo napisali kot uvod k naši borbi, ki bo brezobzirna, da se nam ne bo pozneje očitalo denunci-jantstvo. K padcu socljaldemokraclje v Thiiringu. — O vzrokih socialnodemokratskega poloma pri zadnjih volitvah v deželni zbor na Thlirinškem se čujejo iz socljalnodemokrat-sklh listov razni glasovi. Iz vseh Izzveni to, kar smo ml že tolikokrat napisali, da je razredni proletarijat pritisnjen ob tla za dolgo vrsto let. In da se Marksizem preživlja. Najti bi se moral novi mož velikega duha da b! zamogel v vse te delavske mase spraviti pravega duha. Kakor voditelji naših socijafnlh demokratov, tako so se tudi ‘ oni v Nemčiji udali zlatemu mamonu. Pu- stili 9o svoje ljudi kmalu po prevratu in s tem zakrivili, da so prišli v posest državne moči drugi. Socijalnademokraclja je {Aipol-norna odpovedala. — In pri sedanjih volitvah je istotako denar igral svojo vlogo ia zmagal. Meščanske stranke so razpolagale z ogromnim kapitalom — ta je odločil___ V šolah sedaj ne bo več mraza! — Vlada je sedaj ministrstvu prosvete odobrila kredit od 500.000 Din za kurjavo v Šolah v Sloveniji. Sedaj smo za naše otroke zopet lahko kar brez skTbi, da se v šoli ne bodo prehladili, zlasti z ozirom na okolnost, ker se bliža spomlad. — Pa naj še kdo reče, da centrallzesn ni dober!? — Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina et Ko., c znamko Peko, ker so Isti priznano najboljši In najce-nejši. Glavna zaloga na drobno in debelo v Ljubljani, Breg 20 in Aleksandrova cesta 1 Priporočamo domačo tvrdko »FORTUNA«, trg. dr. Bizjak & Comp LJuDljana, Krekov trg 7 (poleg Mestnega doma), ki Ima vedno veliko izbiro kuhinjske emajlirane posode prve vrste po izvanredno nizkih cenah. Blago Je res prvovrstno, zatorej toplo priporočamo, da podpirate to novo podletje. Giej dannšnii inserat. (10) IV. Ljubljanski velesejem. Ta eminentna narodno-gospodarska prireditev se vrši letos od 15. do 25. avgusta. Ogledalo gospodarske sile vsakega naroda so njegov! proizvodi v poljedelstvu, obrti oziroma Industriji. To Je dvoje oči skozi katera se gleda v njegovo bodočnost Ml, Jugoslovani, smo mlada država, ki je polna narodnega bogastva: polje, pašniki, gozdovi, rudokopl, morje za trgovinsko plovitev, vodne sile za ceneno proizvajanje električne moči. Ves svet gleda sedaj, ko smo dosegli svobodo, na nas, če smo sposobni in pripravljeni, da vse te naravne dobrine Izkoristimo v obrti In Industriji ter naši mladi državi pripravimo boljšo bodočnost. — Pokazali smo v resnici, da Imamo voljo In sposobnost. Dosedanji ljubljanski velesejmi so veseli dogodki v tem oziru; naš narod Ja sijajno dokazal svojo sposobnost in položil temelj naši boljši bodočnosti. Odlični strokovnjaki Iz čehoslovaške, Francoske, Belgije, Svlce In od drugod, so priznali veliki napredek našega naroda v kratkem razdobju petih let; odkar se je osvobodil. Naša Industrija je takorekoč še v povojih, ali v Izobilju imamo vsakovrstnih surovin, najboljši predpogoj za njen razvoj. Gledati moramo, da postanemo kar najbolj mogoče neodvisnih od tujih tovarn, tujega kapitala. Gledati moramo, da bo naš izvoz mnogo ' večji od uvoza. Agraria In industrija na| bo dvoje rok na telesu Jugoslavije, ki naj druga drugi pomaga, da naše gospodarstvo v polni meri napreduje. Naš napredek pa je treba svetu, tujini, pokazati, ako hočemo, da bo naš ugled In z njim naš vpliv zrastel, kar bo v našo neizmerno korist. Najlepšo priliko za to nudijo ravno ljubljanski velesejmi. Vsi naši stvareči krogi morajo tu na plan, da dokažejo svoj napredek, po katerem nas bo sodil svet. Od napredka Je odvisna ta sodba. In za to, da bo dobro Izpadla, mora Jamčiti naS velesejem. — Razun tega pa blaže velesejmi težke krize, k! vladajo sedaj, ter so v veliko moralno !n materljalno oporo tako našim Industrljcem ln obrtnikom, kot trgovcem. Gospodarstvo Koliko j« vreden dinar ? 100 švlc. frankov stane 100 franc, frankov „ 100 laških lir „ 100 Seških kron „ 1 milijarda nem. mark« Prejšnji Ta teden teden dinarjev 1377*50 1445*— 832-50 367-6 841-— 357-5 231-— 240-5 loo poljskih mark n 0-003 0-0083 100 avstrijskih kron * 0*1145 0*1190 100 ogrskih kron e* 0265 0*27 100 bolg. levov a* 61*8 62*28 10C dolarjev *» 7800*— 9210*— 100 angl. funtov f* 34150*— 35550*— Cnriika bona. 20. februarja 14. februarja. švicarskih frankov 100 dinarjev je stalo 7 80 6-87 100 franc, frankov H 23 05 26*10 100 laških Ur tt 25-80 1507 100 Seških kron •» 16*75 16-70 1 milijarda nem. mark „ — 100 poljskih „ *» 0*00022 0-00022 100 avstrijskih kron „ 0*008125 0*0081 100 ogrskih „ •» 0014 o-oi 100 bolg. levov N 4*5 4-81 100 dolarjev O 577-75 574*75 100 angl. funtov H 2484 — 2475'— Odgovorni urednik Anton Brandner, Tisk* »Zvezna tiskarna« v Ljubljani, Izdaja konzorcij »Nove Pravde#, »KINO IDEAL" 21. do 24. februarje PLAMEN ŽIVLJENJA rudarska tragedija v 6. dejanjih ( igralko Prisdla Dean. 25. do 27. februarje OTOK (3ROZOTE ali TORENT senzacijska drama v 5. dejanjih v glavni vlogi Eva Novak. Tajinstoeni morilec deklet. (Pravica ponatisa pridržana.) (Nadaljevanje.) »O,« se baron vražje nasmehne, »potem bo lepa Ellen ležala pred mojimi nogami in me milo prosila, da ji rešim njenega ljubimca. Du sem jaz oseba, ki mu more pomagati zopet na svobodo, In da bo to lepi deklici prišlo na uho, zato bom že vse potrebno ukrenil.« »Vaš načrt je res izborno zasnovan,« pritrdi Clifford. vzradoščeno, »vse hočem podvzeti, da se tudi posreči.« »2e prav, ampak zelo oprezno morava iti na delo,« meni baron, »s silo ni mo?oče ničesar doseči — temveč pa z zvijačo. Vrhutega sem uverjen, da se bo gospodična Morris z gnjusom obrnila od svojega liu-bimca, ko izve, česa ga dolže. Krasna deklica mi bo potem kot zrelo Jabolko vsekakor za dalj časa padla v naročje.« Po teh besedah se Hardy zmagoslavno smehlja, saj si v duhu že predstavlja, kako udano ga lepa Ellen objemlje in poljublja. »Udarrec z bičem mi bo drago plačala,« nadaljuje komaj slišno, »na kolenih me bo prosila oproščenjal« Clifford je seveda ves srečen, da more oditi iz Londona, kjer so mu zagonetni zasledovalci vsak hip za petami. Pod morsko gladino. Ko Je srečal natakarja na parniku, le mož s krinko hitrih korakov odšel proti ograji na krovu In od tam prav gibčno skočil s parnika. — Stari mornar opazi temno postavo, ki Je skočila preko krova, In prične klicati na pomoč. Predno pa dospe pomoč, Je zagonetni mož že na krovu podmornice, kjer ga že pričakuje Edvard, na kar izgineta oba v njeno notranjščino. Z velikim šumom se spušča čudežno vozilo v morske globine. Zagonetni mož kaže na zunaj zopet tisto čudno razburjenje, ki ga napravlja tako strašnega. Ko se Edvard slučajno ozre na njegov plašč, opazi, da je roka, ki je napol pokrita s plaščem — močno okrvavljena. Brez dvoma, žrtev je zopet padla. Strašni mož Je umoril lepe* Amerikanko. Mož s krinko gre po hodniku naprej kot bi se ne zavedal, da Je Edvard poleg njega. V pretrganih stavkih sliši Edvard prav dobro naslednje besede ki jih mrmra zagonetni mož sam s seboj: »Ellen — če bi vedela — ti nedolžni angel — toda divja strast puhteča kri----------- Sedaj odpre vrata kabine, v katero ni imel nihče dostopa. Na pragu stoieč se obrne proti Edvardu ter nr< kratko, četudi ne neprijazno ukaže: »Terror naj plove v domači pristan!« in zapre vrata. Edvard se takoj napoti v krmarjev prostor, k zvestemu Tomu. »V katero smer naj plove Terror, gospod?« vpraša krmar takoj ko zagleda Edvarda. »Doslej sem križaril sem in tja. Ali naj gremo še enkrat za parnikom?« »Ne, Tom, sedaj se odpeljemo proti domu,« de mirno Edvard. Dasl se mladi krmar dobro zaveda obljube, storjene ob vstopu v službo, vendar le v njegovem pogledu, ki počiva na Edvardu, tesno čitatl nemo vpr^*anje, ki seveda ne tiide Edvardovemu Hstremu očesu. »Naš poveljnik Je imel 7nancu, ki se Pelje s parnikom v Ameriko. Izročiti 5e prav nujno naročilo,« reče Fdvard mlademu krmarju. »A tako — no, za kaj t^ega Je Terror kot nalašč pripraven. To vam Je ladja, prj-vo veselje jo je voditi.« »Ali vas morda motim pri krmarjenju s svojim govorjenjem?« vprašuje Edvard Toma, čegar oči so venomer obrnlene v kompas in karto, ki kaže smer vožnje. »Nikakor ne, gospod, r?rprotno, prav vesel sem. če morem z vami IzpregovoritI nekaj besed. Vsled tega bom z enako pozornostjo vodil krmilo.« »Zdi se ml,« nadaljuje Edvard, »da Jim resnično obžaluje svoj čin. Ravno prej v;m bij pri njem In se nisem malo čudil nad njegovim popolnoma izpremenjenim obnašanjem. Prej tako trmoglav človek se je docela izpremenil.« »Ce se le ne dela samo navidez takega,« pristavi pomenljivo Tom. »Tega ne morem verjeti. Skoro sem uverjen, da je postal drugačen le radi tega, ker ga je Molly Gordon s svojo prošnjo rešila gotove smrti. Tega ji celo življenje ne bo pozabil.« »Jaz bi mu tudi ne svetoval, da se še enkrat spozabi nad ljubko deklico,« vzklikne Tom odločno, »ker bi se nič več ne rešil živ iz mojih pesti.« »Gospodična Oordon vam je bila gotovo zelo hvaležna?« »Seveda se mi je zahvaljevala, ko sem jo tisti dan odnesel v njeno sobo. Mnogo pač ni mogla govoriti, ker jo je tako divie davil za vrat. Saj je bilo na njenem belam vratu čisto jasno videti odtiske njegovih rok.« »Ali od tedaj niste še videli Molly?« ga nekako začudeno vpraša Edvard. »Ne, gospod, ker je morala dalj časa ostati v postelji, potem smo se pa odpeljali. Ravno danes opoldan ml Je vaša .ie-vesta, gospodična Bessy, pravila, da še vedno ni docela okrevala.« »No, potem se vam bo gospodična Molly že še enkrat zahvalila, ker ste ii rešili žvljenje,« meni Edvard dobrodušno. »Oh, tega niti ne zahtevam. Storil sem nmo svojo dolžnost. Vsakdo na mnlem mestu bi bil ravno tako ravnal.« »Ampak Jim je zelo močan. Va?.e življenje Je bilo v veliki nevarnosti, ker bi vam Jim v svoji besnosti pač ne bi bil url-zanesel.« »Tudi Jaz nisem od muh. Mislim, dn se morem v moči z Jimom vsak dan še poskusiti. Ce Je sedal prišel k pameti, me 7elo veseli, drugače pa — — —« Edvard se prijazno nasmehne rek'<č: »Za gospodično Molly bi se torej vsak hip zavzeli?« »Kot sam zase. Ne, še več,« di Tom odkritosrčno, ne da bi pri tem niti za sekundo pustil krmilo izpred oči. Edvard ogleduje sedaj morsko karto. »Da, gospod, Terror je naravnost čudežno vozilo, vozi s hitrostjo približno 30 morskih milj na uro,« povzame Tom, ko vidi, da gleda na morsko karto. »Proti poldnevu zavozimo že v Temzo. Zvečer je Terror že zopet v svojem pristanišču.« »Kako ie vaše mišljenje o Elizi?« ga nenadoma vpraša Edvard. »Ta?« meni Tom zaničljivo. »To vam Je prava hinavka.« »Tudi la* sem istega mnenia. Ona ne sovraži samo gospodične Gordon, marveč nas vse.« , Tom skomizne z ramami. »Ene ženske se nam ni treba bati, najmanj pa Elize Ko sem zopet doma, Je ne pustim nič več izpred oči.« Edvard postane pozoren. »Kaj pomeni to? Ali ste o Elizi kaj sil- . šali, česar drugi ne verno?« »Kakor se pač vzame, gospod. Jaz sem samo opazil, da sta se Jim in Eliza pogosto skrivaj pogovarjala Ce se je kdo približal, sla takoj skočila narazen.« Edvard in Tom se še dolgo časa raztovarjata r> raznih vsakdanjih zadevah. Ko se vrne potem Edvard v veliko kabino, se uda tihemu razmišljevanju zadnjih dogod- kov. Posla itak sedaj ninia nobenega; mož s krinko je še vedno v svoji kabini, za vožnjo Pr°ti domu pa Tom tudi ne potrebuje nobenih nadaljnjih navodil. Naenkrat se komaj slišno odpro vrata kabine, ki je bila določena leot bivališče za naši znanki: Bessy In Ma'iy. Med vrati pa se prikaže krasna Bessyna glavica. Z ljubezni polnimi pogledi upira deklica svoj# oči v svojega sanjajočega ljubimca. »Edvard!« se tiho oglasi. Hip nato 1« Edvard že pri ljubici, katera mu nudi svoje cvetoče ustnice v poljub in ga tesno objame. »Je izvršeno?« vpraša Bessy tiho. »Ne vem — saj poznaš navade zagonetnega moža — draga moja. O svojih činih nikdar ne govori.« »O, občutek imam, da je zopet ena pustolovka končala svoje življenje. Sicer se ne bi vračal. O ne — tega ne stori nikoli.« »Zakai si že vstala, moje srce?« jo vprašuje Edvard, hoteč zasukati pogovor v drugo smer. »Nisem mogla še naprej spati. Tudi Molly gre tako. SlišaFa sem, da si prišel v kabino in — ker nisem mogla nič več vzdržati, da te ne bi Imela pred očmi, — sem stopila Iz kabine. — Ce bi vedel, dragi Edvard, kako iskreno te Uubim...« Očala, ščiplci ure, zlatnino najbolje kiipite pri Fr. P. Zajec, izprašan optik in urar Ljubljana, Stari trs St. 9. Stekla natančno po zdravniških predpisih. ! I I I Štefan Ferant i OGLAŠUJTE v NOVI PRAVDI! i 1 urar državnih žele*nlc Celje. Mov trg. St. 3 priporoča svojo urarsko in zlatarsko obrt, — Cene solidne. R S t r o i e n | c. hananlt izdelava lisliiit Hai LbSI krznar L. ROT, H LJUBLJANA, Gradišče 7. Jalona koSSe! Mm Ko? od divja^ip! ••»•••• mnmm — •—————— m—mm •• m« i Priooroča se tvrdka JOSIP PETELINC, Ljubljana Sv. Petra nasip St 7. Najboljše šivalne stroje GRITZNER in ADLER za rodbinsko in obrtno rabo v vseh opremah, istotam Igle zn vse sisteme strojev in koles ter posamezni deli. |Sf8>H3|UOM