naš tednik
LETO XXXVI. Številka 29 Cena 7.— šil. (15 din) Četrtek, 19. julija 1984
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Sinowatz „čaka“ na predloge koroških Slovencev . . .
Ob obisku dunajskih študentov pri zveznem kanclerju Sinovvatzu in predaji 11.000 podpisov proti šolskemu apartheidu, je kancler izrazil, da želi v zvezi z dvojezično trgovsko akademijo in dvojezičnimi otroškimi vrtci od osrednjih organizacij konkretne predloge. „Čud-na želja" saj so osrednje organizacije zanesle na Dunaj že tone predlogov. Ne verjamemo, da je vse to vzel Kreisky domov ...
Sinovvatz in referendum
Zvezni kancler Sinovvatz je proti spremembam v manjšinskem šolstvu in upa, da se bodo pogajanja z zastopniki koroških Slovencev kmalu premaknila z mrtve točke. Kljub temu osebnemu mnenju pa se v zvezi z manjšinskošolškimi zahtevami noče opredeliti, ker „pred izidom referenduma nič ne moreš reči“. Tako se je namreč dobesedno izrazil v pogovoru z dunajskimi študenti.
Kaj to pomeni? Za Sino-vvatza, ki je kot šef zvezne vlade pristojen za manjšinsko šolstvo, je merodajen rezultat referenduma. Dru-
gačna interpretacije njegove izjave ni možna.
Če bo Heimatdienst s svojo gonjo proti dvojezični šoli neuspešen, bo to Sinovvatz tudi upošteval ter se odločil za ohranitev dvojezičnega šolstva.
Če pa bo Heimatdienst zbral veliko podpisov — le kaj bo Sinovvatz potem rekel? Upravičeno se bojimo, da bo ravnal po stari avstrijski formuli: upoštevati moramo „željo večine".
Je pač še vedno tako, da na Koroškem odloča KHD — in ne ta ali oni slovenski volilni glas za večinsko stranko.
o	j 1« q4i i/jpnfjp Ahickflli l/findftrin SinQwol ji	n			za:
n	.000 pi	odpisa	iv prt	iti
ai	parthe	idu v j	Avstr	iii
Obisk pri Šinigoju
lalevj lGr1Hc. Ln pre^fdnlk
Delegacija Kluba slovenskih študentov in študentk na Dunaju je v ponedeljek predala zveznemu kanclerju Sinovvatzu več kot 11.000 podpisov proti apartheidu v Avstriji. Začetek marca je KSŠŠD predstavil „Apel proti apartheidu v Avstriji" javnosti in kljub le šibkim organizatoričnim zmožnostim je klubu v tem času s pomočjo nemškogovorečih prijateljev uspelo zbrati tolikšno število podpisov. To ponovno dokazuje, da je precej nemškogovorečih prijateljev, ki so pripravljeni zoperstaviti se zahtevam KHD in FPO.
To je v pogovoru s klubaši priznal tudi zvezni kancler. Rekel je, da odklanja Haiderjevo populistično politiko ter da se mu zdi paradoksno, če so na Koroškem na delu še vedno predvsem manjšini sovražne sile, medtem ko je vsa ostala Avstrija Slovencem naklonjena. On osebno je proti spremembam v manjšinskem šolstvu, ker sedanja ureditev najmanj obremenjuje sožitje na dvojezičnem ozemlju. Vprašanju, kako bo zvezna vlada reagirala na referendum KHD pa se je izognil: ta stvar je podobna Androschevemu dav-
čnemu aktu, je povedal. Dokler Androsch ni obsojen ali opravičen, ni možno nič reči, dokler pa rezultat referenduma ni znan pa tudi nič ne more povedati. Treba je počakati na deželnozborovske volitve, potem pa se bo marsikaj razjasnilo, meni Sinovvatz. V bistvu je torej za sedanjo šolsko ureditev, ampak narodnostna politika je pač zelo „težavna stvar" (Sinovvatz).
KSŠSD bo kopije podpisov predal tudi koroškemu deželnemu zboru, akcija pa bi se naj po možnosti nadaljevala še do septembra.
*
Zadnji petek so uredniki in sodelavci Našega tednika obiskali redakcijo mariborskega dnevnika „Večer“. NSKS je zastopal tajnik Franc VVedenig. Uredništvi sta se zmenili za konkretne oblike sodelovanja med obema časopisoma. Med drugim bodo lahko bralci Našega tednika prebirali vsake štirinajst dni kulturno-po-litično pismo iz Slovenije.
Politika
Politika
Tednikov
komentar
PIŠE FRANC VVAKOUNIG
Na najbolj južno mesto Avstrije, Borovlje in njihovo okolico, je v najkrajšem času ponovno padla težka senca: kot že v tovarni žice (Austria-Draht) so delovna mesta ogrožena sedaj tudi v orodjarni precizne tehnike (VA WP- Voest-Alpine INerk-zeugbau und Pracisions-technik). Od prejšnjega petka naprej so delavci in nastavljenei orodjarne obsojeni na skrajšan delavnik in s tem tudi na nižje plače.	Koroške stranke in njihove politike je v tem času odlikovalo samo politikantsko slepomišenje. Samo Koroška enotna lista in Koroška solidarnost sta se brezpogojno postavili za boroveljska podjetja in delavce. KEL je zahtevala za Austria-Draht samostojno odgovornega direktorja, pogovarjata se je z državnim sektretarjem Lacino in ustanovila v svojem sedežu (Viktringer Ring 26) posve-
Za osamosvojitev boroveljskih podjetij	
To bi delojemalci že še pogoltnili. Kar pa jih najbolj skrbi in jih spravlja skoraj že na rob obupa, pa je, da jim nihče ne pove, kako naprej! Skrajšan delavnik je zaenkrat omejen na tri mesece. To je vodstvo podjetja povedalo delavcem na obratnem zborovanju. A komajda se je ta vest raznesla naokoli, je že prišla nova: trije meseci so samo predvideni. Torej, skrajšan delavnik se lahko razleze še na več mesecev. Popolnoma razumljivo je, da vodstvo VAWP — vsaj na zunaj — celotne zadeve noče dramatizirati in kaže optimizem. Samo, dragi bralec, koliko pa dejansko velja beseda poslovodeče-ga v škripcih, v katerih se je znašla VAWP in ko koncern Voest nedvoumno govori, da so boroveljska podjetja deficitarna?! Poglejmo	samo	k Austria-Draht. Tedne in tedne se že vleče ta problem, delojemalci se ne spoznajo več, iz centrale v Brucku pa nobene jasne in odločne besede. Še vedno iščemo najboljšo rešitev, je stalnica na vsa vprašanja.	tovalnico za prizadete delojemalce. Zahteva KEL po lastnem direktorju za Austria-Draht le ni tako heretična, kot so jo na Koroškem nekaj časa gledali. V ponedeljek, 16. julija smo zvedeli, da jo podpira tudi delavska zbornica. Končno pravimo, je tudi zbornica spoznala to potrebo. Zato, ker podpira zahtevo KEL, ji pa tudi ne bo padla krona z glave. Od vseh koroških političnih struktur je KEL •imela od vsega začetka jasen koncept in tega tudi ni skri vala. V izjavi iz prejšnjega tedna zagovarja osamosvojitev podržavljenih boroveljskih podjetij. Delavcem je treba povedati vso resnico. Samo osamosvojitev	boroveljskih podjetij zagotavlja njihov obstoj, kajti Voest očitno ne kaže veliko zanimanja za to, pa se vodilni deželni politiki rajši vrtijo okoli problemov, kot dovjezično šolstvo. Tu je pač več glasov, kot pri reševanju ogroženih delovnih mest. In v senci deželnozborskih volitev si nobeden noče opeči prstov.
Bo občinski urd v Dobrli vasi kmalu oreložetv samostan?
Samostan v Dobrli vasi — nekoč samostan benediktincev — ima neprecenljivo kulturno-zgodovinsko vrednost. Občina Dobrla vas misli izdati novo poslopje za občinski urad. Že so se predstavniki občine pogajali za najem nekega zemljišča v velikosti 3000m2, cena pa je za nakup tega zemljišča previsoka (šil. 1,8 milijonov)
Ker pa so prostori v samostanu v Dobrli vasi prazni, ker so že pred nedavnim renovirali fasado dvorišča je Matrin VVASTL, občinski odbornik Enotne liste stavil občinskemu odboru predlog, da bi predstavniki občine Dobrla vas neumudtima začeli s pogajanji z lastnikom samostana o preložitvi zdajšnjih uradnih prostorov tržne občine Dobrla vas v samostansko poslopje. Da bi čimprej izdelali proračun stroškov za realizacijo tega projekta.
VVastl argumentira v svojem pismenem predlogu, da so visoki prostori vedno bolj priljubljeni in tudi zelo idealni za prostore tajniških pisarn, za sejne sobe itd.
Poleg tega imamo na Koroškem dosti primerov te vrste ( v zadnjem času so renovirali grad Por-cia, Dom prosvete v Št. Juriju ob Dolgem jezeru itd.). Enotna lista upa, da bo uspelo za zmogljivo ceno realizirati ta predlog Enotne liste, kajti lega samostana je idealna — leži v središču Dobrle vasi, okrog pa je tudi dosti parkirnih prostorov. Zaenkrat pa bo še treba čakati na odgovor SP/ VP/FP. Obenem pa samostan v Dobrli vasi velja tudi za znamenje
Tine VVastl — odbornik EL Dobrla vas.
tržne občine, zato tega pomembnega spomenika tudi ne smemo zanemarjati. „Še danes nas boli, da nimamo več sodnije v Dobrli vasi v samostanu," meni VVastl Pričakovati pa je tudi, da bi tak
Žitrajskim socialistom malo mar za sodelovanje
V Žitrajski občini vre. Vzrok tega je samopašno postopanje socialistov in z njimi pobratene Toniceve frakcije v zadevi asfaltiranja cest. Vse kaže, da Žitrajski socialisti in njihovi pomagači zgubljajo razsodnost, da si hočejo pred volitvami še nujno pripopati na svoje zastave neke uspehe — in vse to na račun dogovorov in vzdušja v
Doslej so bili v občini vsi načrti za asfaltiranje cest in financiranje le-teh sprejeti soglasno. Sedaj pa so socialisti in Toničevci vpregli svojo absolutno večino in hoteli izsiliti načrt. To pa jim je zaradi čuječnosti EL in ljudske stranke temeljito spodletelo. Na seji 13. julija so socialisti in Toničevci predlog gradbenega
odbora o asfaltiranju cest in financiranju tega načrta predložili kot svoj predlog in ga krstili kot ..nujnega".
EL in ljudska stranka sta se temu .uprli in nakazali vrsto prestopkov čemur socialisti-Toničevci niso mogli ugovarjati.
Stvar se je socialistom in Toničevcem končno tako opletta okoli vratu, da so se iz nje mogli izviti samo s tem, da so morali privoliti v odstranje-nje te točke z dnevnega reda. To je za socialiste in Toničev-ce velika blamaža, saj so morali priznati, da so ravnali proti predpisom in so meni nič — tebi nič razdirali sodelovanje v občini. In to vse samo iz volilno taktičnih razlogov?!
projekt finančno podpirali zveza in dežela.
Takoj za začetek zadnje občinske seje v torek, 10. julija, pa so morali občinski očetje obravnavati dve vprašanji Enotne liste. Ravnatelj Rohrmeister bo o stanju križev in znamenj v dobrolski občini odgovoril VVastlu pismeno. Povod za to vprašanje EL je bil totalno zanemarjeni križ, ki stoji ob cesti od Lovank v Priblo vas.
Prav tako bo občina Dobrla vas na predlog EL-Dobrla vas asfaltirala poleg drugih zelo važnih cest tudi cesto od hiše Hanscho v Kokju do Pliberške deželne ceste proti Metlovi. VVastl je namreč ugotovil, da je del prebivalstva že pred 15 leti plačal 20-odstotni prispevek za izgradnjo ceste, ki do danes ni bila uresničena.
Kontrolni odbor je ponovno kritiziral visoke telefonske 'stroške ljudske šole v Dobrli vasi. Gallo s tem v zvezi dobesedno: „Saj kontrolnega odbora ne potrebujemo več, ko pa niti župan ne upošteva in reagira na kritike tega odbora."
Pri seji so obravnavali tudi program za izgraditev cest, kritiziralo se je, da občina še do danes ni Pogodbeno uredila zadevo z vodo, ki jo občina skoraj brezplačno da-
je občini Velikovec — kritika je prišla od EL. Nadalje so razdelili industrijsko zemljišče domačim podjetnikom — Polascheku, Faa-ku, Erschenu, en del pa bo prevzela občina sama za tesarsko stav-bišče. Občinski odbornik VVastl je izrekel svoje zadovoljstvo nad tem, da končno tudi domači podjetniki dobijo ugodna zemljišča za ceno šil. 43.— na m2.
Odbor je tudi soglasno odobril redni dodatni proračun v višini šil. 1,977.000.—. Grascher (VP) je s tem v zvezi kritiziral, da avtoclub ARBO dobi za sorazmerno nizki jubilej že kar šil. 20.000.— (zani mivo, da je predsednik te organi zacije v tem okraju župan sam).
VVastl kritizira, da za nove oble ke MPZ „Srce“ ni denarja, za takš ne privatne organizacije pa je na prvi hip dosti denarja. Župan Pfei fer mu odgovori, da bo slovenski zbor že še dobil primerno vsoto.
Pri tej seji pa pohvali Pfeifer tudi g. VVastla — kar se najbrž ne zgodi zlahka — in meni, da je občinski odbornik EL eden od tistih odbornikov, ki najbolj natančno pregleduje razne stvari ter da redno prihaja v občino in si zelo natančno ogleda delo občinskega odbora.
Ob robu povedano:
Se Dobrla vas sramuje Slovencev?
V soboto so v Dobrli vasi odprli novo Raiffeisenovo trgovino. Ob tej priliki je poleg dveh drugih zborov nastopil tudi mešani pevski zbor SPZ „Srce“.
Dobrolškega nemškega zbora seveda ni bilo. Po stari tradiciji se stanovitno brani, da bi kdaj nastopil skupno s „Srcem“. To ne priča ravno o pravem smislu za sožitje.
Vendar to še ni vse. Da ni domačega zbora, je že zadosti sitno. Še bolj sitno pa je nekaterim bilo, da je tu pel slovenski zbor in da se je predstavnik RAIK, gališki župan Josef Wutte, začel precej nerodno ..opravičevati".
SPD „Srce“, da je samo zaprosilo za nastop, no, pa smo jim dovolili, je rekel. Nihče pa si naj ne misli, da ima to politično ozadje, povabili smo jih zgolj iz gospodarskih razlogov, je dodal. Tudi Slovenci bi namreč naj nakupovali v novi trgovini pa je utemeljeval. Toliko, da pevcem „Srca“ ob takem govoru ni zmanjkalo glasu. Za Slovence se je torej treba javno opravičiti! Čudno, da slovenski šiling še ne smrdi...
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo »Narodni svet koroških Slovencev". Uredništvo: Jože VVakounig (glavni urednik), uredniki:	Janko Kul-
mesch, Heidi Stingler in Franc VVakounig; Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
Tisk: Mohorjeva/Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek,
naroča se na naslov:	„Naš
tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (0 42 22) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10,	61000 Ljubljana, tel.
22 30 23.
Letna naročnina: Avstrija: 210.— šil., Jugoslavija: 600.— din., ostalo inozemstvo: 350.— šil. (650.— šil. zračna pošta).
Bistrica v R.: nova občinska hiša — tudi z dvojezičnimi napisi?
Bistriška občina hoče zgraditi 20-milijonov drago občinsko hišo, v kateri bi poleg občinskega urada našli svoj „dom“ še žandarmerija, gasilsko društvo, neka banka, vrhu tega pa hoče spraviti pod streho nekaj občinskih stanovanj. Nadalje hoče poživiti tujski promet s tem, da razmišlja napraviti iz Mute počitniško naselje: 85 bungalovov bi zgradili, naselje bi stalo 120 milijonov šilingov, financirala pa bi vso zadevo neka družba iz Munchena.
Vendar mora občina na vsak način skrbeti, da bodo domača podjetja, ki zaposlujejo domače delavce, dobila dela. Nadalje pričakujemo, da bo nova občinska hiša zares hiša vseh občanov in da bo to vidno tudi na zunaj — z dvojezičnimi napisi! Prav tako važno je tudi vprašanje, kako bo veliki projekt izgledal: zato ne razumemo, da še do danes ni bilo razpisa za arhitektska dela. Z dobro premišljenim arhitektskim načrtom se lahko preprečijo nepopravljive napake: z novo občinsko hišo ne sme namreč priti do še večjega
uničenja vaškega centra. Saj vemo, da je le-ta že tako in tako precej uničen, zlasti zaradi svoječas-
ne nepremišljene gradnje glavne ceste skozi Bistrico.
Za konec pa še to: upamo, da se bo župan Baurecht za dvojezični otroški vrtec v svoji občini podobno zavzemal, kot za novo občinsko hišo. Dvojezični otroški vrtec bi bil najmanj toliko v ponos občini kot pa pametno zgrajeno 20-milijonov vredno poslopje.
Pretekli petek je bilo večje zborovanje bistriških občanov, na katerem je župan ravn. Baurecht Predstavil te milijonske načrte. OVP s Francem Stefanerjem na čelu je skušala proti Baurechtu °Ponirati, a kot poznamo Stefa-herja in njegove sodelavce, se njih »opozicija" ne more jemati resno: medtem ko na zunaj tu in tam glasno kričijo, pa v resnici vedno spet slepo glasujejo z večinsko frakcijo.
Da pomeni gradnja 20-milijon-ske občinske hiše več začasnih delovnih mest, o tem ni dvoma.
VV ohm n a m
As, i {' '
See"
mn.
Občina Bistrica v Rožu si je omislila prav babilonski projekt: neka mtin-chenska skupina hoče na Muti, tik ob Dravi, graditi turistično vas z vsemi pritiklinami, kot trgovine, bar in drugo. Projekt se suče v višini 120 milijonov šilingov. Reklama, tabla za projekt že stoji. Vprašanje je, kdaj bodo na tem lepem kraju zabrneli stroji in začeli uničevati del neokrnje-
ne narave.
Št. Jakob v Rožu
Kjer je nekoč obratovala Miklavčičeva betonarna v Št. Jakobu v Rožu, stoji sedaj novi in vzgled-no urejeni „Zadruga-market“ šentjakobske kmečkogospodarske zadruge. Poslopje se skladno ujema s sliko vasi in okolice, in kar je najbolj važno — novi zadružni market krepi gospodarsko moč kraja in daje delo domačinom.
Šentjakob:
Številni obiskovalci so si ogledali nove trgovinske prostore.
Zadruga ima novo trgovino
V soboto, 14. julija, so šentjakobski zadružniki slovesno odprli novi market in ga predali njegovemu namenu. Veliko domačinov in častnih gostov, med njimi župan Gressl, predsednik NSKS dr. Matevž Grilc, predsednik ZSO dipl. inž. Feliks VVieser, konzul SFRJ v Celovcu Zoran Markovič, predstavnik gospodarske zbornice Slovenije Črčej in predstavnik Ljubljanske banke Golc ter zastopniki južnokoroških zadrug so se udeležili otvoritve.
Domači zadružniki so tako kot gradnjo marketa tudi njegovo otvoritev odlično izvedli.
Igrala je godba na pihala tovarne Veriga iz Lesc, domači pevski zbor „Rož“, tokrat pod vodstvom Karla Krautzerja pa je slovesnost olepšal z izbranim petjem.
Slavnostni govor je imel predsednik nadzornega odbora zadruge Mihej Antonič. Dejal je: „Ko otvarjamo danes nove prostore šentjakobske zadruge, ta dogodek glede njegove pomembnosti za zgornje-rožansko področje in prebivalstvo lahko primerjamo z ustanovitvijo Kmečke gospodarske zadruge Št. Jakob v Rožu 22. novembra 1948 leta." Nadalje je dejal, da ima naša narodna skupnost smisel za gospodarske potrebe in zadeve. Gospodarska dejavnost pa zahteva vedno nove ideje, veliko podjetnosti in doslednosti. Če naj obdrži zadruga svoje mesto v gospodarskem življenju tega kraja, je potrebno razširiti blagovno ponudbo in ure-dit[ ustrezen market.
Šentjakobska zadruga je bila ustanovljena leta 1948 in je imela svoj sedež doslej sicer v središču vasi, a na dokaj neprimernem kraju. Vrhu tega so
Mag. Marjan Schuster je blagoslovil novo trgovino.
bili dosedanji prostori premajhni, nesodobni in niso dopuščali večjih podvigov. Zato so se domači zadružniki odločili, da na mestu nekdanje betonarne postavijo sodobno in vsem potrebam časa odgovarjajočo zadrugo. Čeprav so se do sklepa dokopali po dolgih in temeljitih razgovorih, je optimizem zadružnikov z gradnjo vred rasel: „z napredovanjem preurejevanja je rasel tudi naš optimizem" in so se zadružniki iz dneva v dan bolj zavedali, da je bil korak pravilen, kot je dejal predsednik upravnega odbora Lojzi Baumgartner: ..Prepričani smo, da nam je ekonomski razvoj zagotovljen!"
Da javnost ceni gospodarsko iniciativo domače zadru-
Slavnostni govor je imel predsednik NO M. Antonič.
ge, je izpričal župan Gressl, ki je dejal, da so zadružniki z resnim trudom in vzglednim skupnim delom ustvarili market, ki bo poživil gospodarstvo v občini, obenem pa poslopje olepšuje sliko vasi. Zupan je zadrugi čestital inyji želel vso srečo.
Predsednik Zveze slovenskih zadrug Fridl Kapun pa je uvodoma dejal, da je to že peta otvoritev novih zadružnih prostorov in je ugotovil, da imajo „naše zadruge izredno močan gospodarski napredek. To je razveseljivo, še bolj pa me veseli, da je koroški Slovenec spoznal, da bomo narodno preživeli le, če bo vzporedna k politiki iudi močna gospodarska krepitev".
Novi „Zadruga-market“ je
blagoslovil kaplan Marjan Schuster, navrh pa so si navzoči ogledali nove prostore in se lahko prepričali, da je market dobro založen. Novo moštvo, ki ga vodi Milan Kropivnik, pa je porok, da si bo „Zadru-ga-market“ v najkrajšem času pridobil mnogo poslovnih prijateljev. Kupci in obiskovalci pa imajo tudi možnost ogleda kmetijskih strojev in raznih pripomočkov.
Poglejmo še kratko v zgodovino šentjakobske zadruge: 22. novembra 1948 so se v Narodnem domu zbrali na pobudo Tevžija Omota šentjakobski kmetje in ustanovili Kmečko gospodarsko zadrugo. Ob ustanovitvi je zadruga štela 14 članov s 67 deleži. Predsednik upravnega odbora je postal Janez Miklavčič, p. d. Orlič v Gorinčičah, njegov namestnik pa Joži Sticker, p. d. Štikar v Št. Petru. Odborniki so bili Joško Serajnik v Svatnah, Franc Janach, Strovc na Reki, Matevž Nagele, Kovar v Št. Jakobu in Franc Mečina, Mečina v Veliki vasi. V nadzornem odboru pa so bili: Jože Miklavčič, Šče-demnik v Št. Janžu, Franc Keuschnig, Mlinarič v Brezni-ci, Janko Čuden na Bistrici, Vincenc Kunčič, Stantač v Dravljah in Peter Knafl, Fišetr v Veliki vasi. Poslovodja je postal, to lahko razberemo iz zapisnika, Tevžej Omota. 25. 11-1948 je okrajno sodišče v Ro-žeku potrdilo ustanovitveno listino.
Kraj, ki se ponaša z najstarejšo podeželsko zadrugo v Avstriji, je sedaj dobil nov gospodarski center — Zadruga market. Temelje so položili zadružniki sami, in sicer s trdim in načrtnim delom.
Franc VVakounig
Kostanje: Drabosniakov dom
popravljajo
V tem in minulem tednu se je na Drabosnjakovem domu v Kostanjah nad Vrbo zbralo devet mladincev iz Amerike, Avstrije, Belgije, Madžarske, Nizozemske, Poljske in Španije, da bi adaptirali domačijo za kulturne dejavnosti. Vsi so člani organizacije IFD (SERVICE CIVIL INTERNATIONAL/INTERNACIONALE FREIVVIL-LIGENDIENSTE), ki po vsem svetu pomaga s takoime-novanimi „workcamps“. Lani so delali pri Peršmanu blizu Železne Kaple, letos pa so si izbrali dom na Kostanjah.
Drabosnjakovo društvo ima namen, popraviti domačijo Pesnika Andreja Šusterja-Dra-bosnjaka in jo voditi kot muzej z dvorano in klubskimi prostori. Skedenj naj bi ostal, kakršen je, ker bi bil tako najbolj primeren za pasijon, ki ga društvo po desetletjih premora sPet uprizarja.
Rezultati dela so že vidni, ker mladinci pridno primejo za
orodje. Z vnemo pomagajo Slovencem in se ob bivanju pri njih zanimajo za njihov položaj in njihove probleme. Zastopniki slovenskih organizacij so jih informirali predvsem o šolskem vprašanju in tudi o zgodovini koroških Slovencev. Posebno zanimanje za koroške prijatelje sta pokazala Katalonec iz Španije, ki je sam pripadnik narodne skupnosti in Američanka, ki se že leta
ukvarja z manjšinami po svetu.
Člani IFD na ta način ne ak-centuirajo le svoje pripravlje-
Hildegard Uhl, voditeljica mladincev na Drabosnjakovem domu: „Nočemo postavljati v svet novih iniciativ, temveč hočemo pomagati z našimi vvorkcamps že obstoječim političnim skupinam, ki se branijo proti socialnemu, ekonomskemu in političnemu zapostavljanju. Naša pomoč je akt solidarnosti, ki naj dokumentira, da imajo Slovenci povsod prijatelje.
Pomagati pa hočemo še posebno v krajih, kjer je asimilacija že zelo napredovala, kot v Kostanjah."
Janez Lesjak, predsednik Drabosnjakovega društva na Kostanjah, je eden najbolj agilnih Drabosnjakov in z veliko vnemo in trudom pomaga pri adaptaciji doma. IDF se je po dogovorih s predsednikom pred meseci odločil, da bo letos poslal skupino na Kostanje. Na sliki vidite Janeza Lesjaka s skupino IFD.
nosti in volje k spravi in sporazumu med narodi, temveč postavijo znake prijateljstva, ki so trajni.
Arno, magister sociologije iz Linza, član IFD: „V Kostanjah sem spoznal, kako površno In neinformativno avstrijski mediji poročajo o koroških Slovencih. Imel sem čisto spačeno sliko o Slovencih, o realnem življenju narodne skupine sploh nisem imel pojma, zdaj dobivam polagoma v pogovorih, na prireditvah in v predavanjih bolj stvarne vtise.
Pri delu na Kostanjah in po dvojezičnem Koroškem sem videl, da slovenski jezik in z njim narodna skupnost, koro ški Slovenci, živita.
Z našim delom se hočemo solidarizirati s Slovenci in pokazati, da imajo prijatelje ne samo v Jugoslaviji, temveč tudi doma, hočem reči, da niso izolirani.
Naši člani bodo problematiko koroških Slovencev nesli v svet in ljudi informirali o položaju koroških Slovencev, saj je Drabosnjakov dom deležen mednarodne podpore."
Spominski pohod po poteh Domnove čete
Ob dnevu vstaje slovenskega naroda sta Zveza koroških partizanov, SRD Edinost, ZSO in ZSM priredili 5. spominski pohod na Komelj. Prireditev je bila letos posvečena 40. obletnici padle Domnove čete in 40. obletnici pohoda partizanskih edi-nic čez Dravo na Svinško planino.
Udeleženci iz Jugoslavije in Koroške so se zbrali ob 9. uri pri Apovniku in so se nato podali na 7 km dolgo pot
do spomenika pri Cimpercu. Med potjo so pohodniki obujali spomine na težke čase narodnoosvobodilne borbe
in se spominjali vseh tistih, ki so trpeli in žrtvovali življenje za svobodo. Predvsem mlajši rod se naj bi bolje seznanil s slavno preteklostjo. Ob 13. uri so pohodniki dospeli pri spomeniku. Sledila je spominska svečanost, kjer je spregovoril za Zvezo koroških partizanov Lipej Kolenik ter Feliks Wie-ser za ZSO. V imenu mestne občine Pliberk je spregovoril podžupan Fric Kumer, v imenu občine Globasnice pa Janez Hudi. Govorniki so se izrekli proti nemškemu nacionalizmu, ki je terjal med vojno toliko slovenskih življenj in ki je danes na žalost na
Koroškem še vedno globoko zasidran. Skupine kot Hei-matdienst in FPČ zgodovine še vedno niso prebolele in z vso vnemo zasledujejo svoje cilje. Jasen dokaz je zadnja zahteva po ločevanju šol, ki naj bi getoizirala koroške Slovence. Prireditev so zakrožili MPZ Edinost, pihalni orkester Šmihel ter harmoni-kaši iz Slovenije. Po svečanosti je sledil partizanski miting. Spominske svečanosti sta se udeležila za Narodni svet koroških Slovencev podpredsednica Valentina Kušej ter član predsedstva dipl. trg. Janko Urank.
S. K.
nosti.
(Nadaljevanje s 1. strani)	Beseda je tekla še o gospo-
zaskrbljenost matične domovi- darskem sodelovanju, kjer ima-ne In predstavnikov slovenske J° mešana podjetja na Korc
JSSst^sra: T«** 5, • „ s;«s„.r,TZ xs ess.
ve n sle603* * k uit u r nea a” mo s tora	fff
venskega kulturnega prostora. In elan predsestva dipl. trg.
V tem okviru se poleg kulturne Janko Urank. Za ZSO pa pred-
dejavnosti In sodelovanja raz- sednik Zveze koroških partiza-
šS8* 'orlU^ato k98ohdranievc Mada^Sturm^Sdeitec SZ.' njJ, afirmaciji In krepitvi polo- Teodor Domej.
Libuče: žalostni novici
Pred nedavnim je neusmiljena smrt obiskala Libuče in kar dvakrat potrkala na vrata: sprva pri Hanc-manu, kjer se je moral 69-letni Johann Buchhas za vedno posloviti od tega sveta. Zadnji petek zvečer pa je kruta usoda doletela Kanaufovo družino: družinski oče in hišni gospodar Anton Ebner se je s svojim traktorjem na vožnji domov smrtno ponesrečil.
Rajni Buchhas sicer ni bil rojen Libučan, temveč se je pred 8 leti priženil iz štajerskega mesta Murzzuscjplag na Hancmanov dom. Kljub temu se je znal v libuško življenje dobro vključiti, morda bolj kot kak „stari“ libuški vaščan. Predvsem je vzljubil slovensko petje oz. domači pevski zbor „Kralj Matjaž11, ki mu je na njegovo izrecno željno zapel pri odprtem grobu in v cerkvi.
V slovo p& so Matjaževci zadnjo nedeljo zapeli tudi Ka-naufovemu Toneju: saj sta Ka-naufova sinova Hanzej in Reinhold zavzeta člana libu-škega zbora in tudi rajni To-nej, ki je bil star šele 50 let, je
bil velik prijatelj libuških pevcev. Toneja smo vrhu tega poznali kot pridnega delavca, ki je poleg svoje službe pri Glavvarju delal še na domači kmetiji. Pa še nekaj: Tonejeva smrt je morala Kanaufove še posebno močno prizadeti zato, ker je ta družina ravno pred 20 leti zgubila starejšega sina Franca, ki se je na dan šentjurskega žegnanja, kot Tonej, smrtno ponesrečil.
Naj na tem mestu izrečemo vsem prizadetim naše iskreno sožalje. Johannu Buchhausu in Kanaufovemu Toneju pa želimo, da bi se mirno spočil pod libuško zemljo.
Čestitamo
Marjeta Sitter z Obirskega, praznuje te dni svojo 75-letnico. Iskreno čestitamo!
Prav tako praznuje svojo 75-letnico Leni Ottovvitz iz Podgo-rij. Iskreno čestitamo!
Dolgoletnemu bralcu Našega tednika, gospodu Ulrichu Dobniku, Hermanovemu očetu iz Prible vasi izrekamo k 77. rojstnemu dnevu naše iskrene čestitke!
Julijana LangenfuB iz Kot-mare vasi je te dni praznovala svoj 75. rojstni dan. K temu visokemu življenjskemu jubileju iskreno čestitamo!
Margareti Mochar iz Srej pri Škocijanu iskreno čestitamo k 72. rojstnemu dnevu!
Marija Gojer iz Lovank praznuje svoj 70. rojstni dan. Iskreno čestitamo!
Te dni je praznovala Nani Hribernik z Mač svojo 50-letnico. Zvesti cerkveni pevki želimo vse najboljše!
MARKTGEMEINDEAMT ROSEGG 2Z3Z ROSEGG
Rosegg, am 3. Juli 1984 Postgebtihr bar bezahlt !
AN EINEN HAUSHALT !
Merte Gemeindebiirgerinnen ! Vlerte Gemeindeburger !
Die Martctgeoeinde Rosegg beabsichtigt, aus AnlaB des 60--JShrigen Priesterjubilaums unseres Herm Pfarrers, Hoch-wUrden Nikolaus Marktl, den Jubilar am
SONNTAG, dem 8. Juli 1984'
in besonders feierlicher Form zu ehren,:
Nach dem Festgottesdienst, vrelcher um 9.30 Uhr in der Pfarrkirche- Rosegg stattfihdet, šoli um ca. 10.45 Uhr im bzw. vor dem Gemeindeamt ( im, Gemeindeamt Festsitzung des Gemeinderates und vor dem Gemeindeamt Ehrung durch Institutionen und Vereine) die Ehrung unseres Hochwtirden erfolgen.
Die Bevolkerung wird zu. dlesen Feierlichkeiten recht herzlich eingeladiem
Der BUrgermeister
PS,: Aus aktuellem AnlaB wird die Gemeindezeitthg t Rosogger-Informationen) erst nach dem 20. Juli er-scheinen. Wir bitten um VerstSndnis.
V/ . '■	. -v-
VIICHTIGI' MICHTIG! • UICHTIG! HICHTIG!
ZUSATZLICHE HiiLLABfUHR!
Mie bereits in deh'vdrgangenen Jnhren, werden auch heuer wieder zwischen de.n igeregelten Abfuhrterminen der Firma Edelhaff, 'weitere Abfuhren dirch die Ganeinde erfolgen. Diese Abhhren sind kosten!os und verden im Jahre 191)4 an folgenden Tagen dardigefiiirt terden:
KNTAG, dun^. Juli 1934 MuNTAG, dem 23.Juli, 1931
Ta letak je občina Rožek pred nedavnim poslala svojim občanom. Kaj ima rožeški biserni jubilej duhovnika opraviti z odvažanjem smeti? Malo več pietete bi res bilo na mestu. Tako ti pa na en sam list stlačijo duhovnika-jubilanta, občinski časopis in odvažanje smeti. Morda je pa zadnji odstavek mišljen tako, da bojo občani vedeli, kam položiti takšen letak ...
Pretekli četrtek so dijaki prvega razreda Slovenske gimnazije kot zaključek šolskega leta v avli zaigrali daljšo igro, ki jo je z njimi naštudiral profesor Janko Zerzer. Vsebina igre je bila precej zahtevna, dijaki pa so jo mojstrsko podali. Le publika se navzlic originalnosti igralcev ni mogla zadržati smeha.
Radiše: Cirilovo in Metodovo kresovanje
V soboto, dne 7. julija, so radiški društveniki pripravili kresovanje v spomin na Cirila in Metoda.
Ciril (Konstantin) in Metod sta delovala med Slovani v 9. stoletju. Cerkvene obrede sta vodila v slovanskem jeziku, zato sta morala celo na zagovor k papežu v Rim. Zložila sta tudi novo pisavo, tako imenovano glagolico, ki je omogočila prevajanje latinskih tekstov v slovanski jezik. Pozneje so učenci Cirila in Metoda na podlagi glagolice sestavili bolj pregledno abecedo — cirilico, ki jo v nekaterih državah še danes uporabljajo. Po zaslugi teh
dveh ..slovanskih apostolov", kakor ju danes mnogokrat imenujemo, se je šele začela razvijati slovanska književnost, ki je nedvomno vplivala tudi na poznejši razvoj slovenskega jezika.
Tokrat so Radišani k sodelovanju povabili kotmir-ške pevce, ki so olepšali to prireditev. Toni iz Ljubljane pa je skrbel za dobro pečene jedi na žaru. Kljub hladnemu vremenu so ljudje pozno v noč ..stražili" ogenj, preden so se umaknili v privatne hiše, kjer so menda praznovali do jutranjih ur.
F. W.
Kulturni večer „Danice“
SPD „Danica“ sodi med tista društva, ki poleti ne dopustujejo, ampak imajo dejansko glavno sezono. Vsako leto pripravi društvo vrsto kulturnih večerov za domačine in goste. Namen je, gostom prikazati pravo sliko kraja, kjer so. Te prave slike turistični prospekti in pa bleščeča reklama ne l^ažejo, prav tako pa tudi ne zvrst folklorističnega preganjanja dolgočasja in ponudbe vrste originalnih koroških večerov in sproščene družabnosti.
V torek, 12. julija, je bil v kulturnem domu Danice kulturni večer, ki so ga oblikovale skupine Danice: mešani zbor, mladinski zbor, tercet, trio Korotan in pove-
zovalci. Uvodoma je Stanko VVakounig, predsednik Danice, vse navzoče pozdravil in povedal nekaj o naši kulturi ter o deželi, v kateri živimo. Nato so omenjene skupine nudile obiskovalcem vpogled v raznolikost kulturne dediščine in stalnega ustvarjanja slovenske narodne skupnosti na Koroškem in izpričale delovanje društva. Dr. Mirko VVakounig pa je vmes vpletel globoke misli o jeziku, o identiteti in samobitnosti ter o naših prizadevanjih za ohranitev tega. Te misli so naredile na navzoče globok vtis in gost iz Alzaške, član tamkajšnje nemške narodne skupnosti, je dejal, da ga je to močno prevzelo.
Neljuba pomota
V zadnji številki se nam je v poročilu o občnem zboru Zveze slovenskih zadrug pripetila neljuba pomota s tem, da nismo objavili zadnjega odstavka članka, ki ga je napisal „job“. Zato ga posredujemo svojim bralcem naknadno, hkrati pa jih prosimo, da nam tega preveč ne zamerijo.
Predsednik nadzornega odbora Zveze Mihi Antonič je v svojem poročilu orisal delovanje nadzornega odbora in sodelovanja z upravnim odborom. Nadzorni odbor ni imel vzrokov za
posebne ukrepe. Predsednik Mihi Antonič se je vsem odbornikom, poslovodjem in nameščencem zahvalil za delovanje in občnemu zboru predlagal, da se računski zaključek za leto 1983 odobri in da se obema odboroma podeli razrešni-ca, kar je občni zbor vzel prav tako soglasno na znanje kot poročilo o izvedeni reviziji za leto 1983 po ARZ na Dunaju.
V pozdravnih govorih so gostje izrazili veselje nad dobrim uspehom Zveze in Zvezi zaželeli nadaljnje dobre uspehe in ponudili tudi v naprej svojo pomoč in podporo.
Kulturni večer, ki ni žel samo odobravanja
Slovensko prosvetno društvo „Bilka" iz Bilčovsa je preteklo soboto vabilo domačine in tudi turiste na kulturni večer, kjer so se društveniki potrudili, da bi prikazali ne le pevsko, ampak tudi literarno kulturo koroških Slovencev.
Pozdrav, povezava in tudi nastopi domačih zborov so bili docela dvojezični, žal pa niti besedice ni bilo slišati, da imajo koroški Slovenci morda tudi kakšne probleme. Peli so slovensko, peli so nemško, in nastal je, kot je to pri takih prireditvah že normalno, vtis, da je pač tako vse v najboljšem redu. To se pravi, vsaj do nastopa kantavtorice Micke Miškulnik, ki je menda napra-
mišljenjem hujša kot Lech VValensa.
Toda dovolj tega: zdi se mi, da je treba dati mladini šanso in ji pustiti svoje mnenje: in to povsod. Upam le, da se v Bil-čovsu zdaj ne bo zgodilo, da bodo „visoki že preplašeni funkcionarji" cenzurirali pred nastopi vse pesmi ali prepovedali pesmi, v kateri pač pove neki mladi človek, kar sam občuti.
S tremi pesmimi se je predstavil otroški zbor.
vila „škandal“, ko je s svojo dvojezično pesmijo „Hanzi“, opozorila na koroško realnost. Namreč v tem smislu, kako se godi slovenskemu otroku v šoli in kako pač iz Hanzija postane Hansi. Koroška realnost: slovenski otrok pride v šolo, je zaradi svojega materinega jezika zasmehovan. V glavni šoli že zna perfektno nemško, nato pristopi k organizaciji, ki se posebno zavzema za pravice nemških Korošcev.
Čudno pa je to: najbolj zgražali so se domačini — seveda iz obzirnosti do drugih —, ne pa turisti ali pa nemškogovo-reči domačini. Seveda z izjemami, kot je to dokazal primer, ko je nemškogovoreči domačin izrazil mnenje, da bi bilo treba v naši „demokraciji“ poslati take ljudi na Poljsko. Nadalje je tisti izrazil svoj „prastrah“, da bo Micka Mi-škulnig najkasneje v petih letih s svojim revolucionarnim
Domači mešani pevski zbor pod vodstvom Urha Kassla je zapel slovenske in nemško pesem, prav tako moški zbor, ki ga vodi mag. Mirko Lauseg-ger. Močnega aplavza se je razveselil tudi domači pevski zbor pod vodstvom Micke Mi-škulnig, ki je v času zadnjega leta imel že pri več nastopih lep uspeh.
Spored sta v novi obliki povezovala Kristijana Krušic in Rupert Gasser. Poleg nastopajočih zborov sta predstavila dela štirih domačih pesnikov in sicer Valentina Polanška, Milke Hartmanove, Andreja Kokota in Gustava Januša.
Posebno so domačini bili veseli, da je ta večer obiskal tudi znani dunajski pisatelj Peter Paul VViplinger.
Kulturnemu delu večera je sledil zabavni del. Za ples je do jutranjih ur igral znani ansambel „Modrina“ iz Kranja.
Heidi Stinoler
Reportaža
STRAN n ČETRTEK,	STRAN q ČETRTEK,
O 19. julija 1984	C7 19. julija 1984
Reportaža
Ivica Štern: „Če bi dvojezično šolstvo hoteli uničiti, bi naše ljudi spravili tudi na cesto.“
Kontakt do nemške mladine...
Ivica Štern: Živim v Stari vasi. Spoznala sem, da Slovenci težko pridemo v stik z nemško mladino. Večkrat smo povabili na kakšen družaben večer tudi nemško mladino. Na žalost so se le redki odzvali povabilu. Kljub temu pa se moramo danes odpreti nemškim sodeželanom.
Dorica Lepuschitz: Krivi smo tudi sami. Spomnimo se samo zadnjega mladinskega dneva. Čeprav bi naj bil to dan pogovora med nemško in slovensko mladino, so tako nemškogovoreči kot tudi slovenski mladinci ustvarili svoje skupine. Zdi se mi, da se včasih bojimo govoriti z mladino druge narodne skupnosti. Saj to niso gobavci, katerih se bi ne smeli dotakniti! Mogoče bi bilo celo primerno, da bi pri naslednjem mladinskem dnevu ..prisilili" nem-škogovorečo in slovensko mladino v iste skupine.
Franc Kumer:. Že dalj časa sodelujem pri klubu KDZ-Blato. Spoznal sem, da lahko pridobimo mladino. Izbrati pa moramo pravo pot. V klubu smo se zavedali, da s političnimi predavanji, npr. o koroških Slovencih, vsaj ob začetku nikogar ne boš pridobil. Skušali smo ustvariti prijetno družbo vaške mladine, kar je nam tudi uspelo. Danes na Blatu iz ust ne-mškogovoreče mladine ne slišimo več žaljivih besed o Slovencih.
Ivica Štern: Moram Ti pritrditi. Tudi jaz mislim, da lahko le z osebnimi kontakti odpravimo predsodke do druge narodne skupnosti. Škoda, da danes še vedno nekateri funkcionarji le govore in pojmujejo kulturne nastope kot delo za narodno manjšino. Mnogokrat je pogovor v gostilni z nemškogovorečim mladincem dosti važnejši kot najbolj pametne besede naših narodnih voditeljev.
Kristijana Grilc: Naši voditelji se že leta pogovarjajo z vlado.
Kristijana Grilc: „Zdi se mi, da KKZ in SPZ le tekmujeta, kdo bo pripravil več prireditev, pod tem pa trpi kakovost
Uspehov pa skorajda ni. Bolje bi bilo, da bi sedli med ljudi in z njimi govorili. Danes je tako, da pridejo na slovenska predavanja in prireditve samo tisti nemškogovoreči, ki imajo dobre prijatelje med Slovenci. To se pravi, da bi mnogokrat slovenski politiki sploh ne imeli dostopa do nem-škogovorečih sodeželanov, če bi podeželani ne navezali omenjenih stikov. Geslo za našo politiko se bi moralo glasiti: „lz centrale nazaj na podeželje!"
Franc Kumer: Seveda pa so tudi prireditve važne, npr. prireditve pod geslom „Dober večer sosed" so izredno dobra zamisel. Tja pride tudi nemška mladina, ker sodelujejo tudi nemške skupine. Njih narodni sovrstniki jih pa ne morejo obsojati, češ da so bili na izrecno slovenski prireditvi. Nemškogovoreči sodeželani pa pridejo v stik z našo kulturo in jo začnejo ceniti.
Politika in
narodna
zavest
Dorica Lepuschitz: Zakaj tako težko pridemo v stik z nemško mladino? Mislim, da je to tudi vprašanje narodne zavesti. Kdo pa je danes še tako zaveden, da se loti v nemški družbi diskusije o manjšinskem vprašanju? Čeprav vsak to diskusijo pričakuje, se je tako Nemci kot Slovenci izogibamo. Tu mladini nekaj manjka.
Kristijana Grilc: Seveda primanjkuje mladini narodne zavesti. Krivdo vidim predvsem v tem, da mladinske organizacije spijo in ne pripravljajo svojih članov za narodno delo. Krivda leži tudi pri osrednjih organizacijah. Sama že nekaj let delujem pri KDZ. Mislim da mladinske organizacije ne dobijo zadostne moralične in predvsem strokovne podpore od osrednjih organizacij. Mladinske organizacije pač potrebujejo mentorja, ki da-
Dostikrat slišimo očitek, da slovenske os Mladinci so še najbolj pristni. Ne govorijo rednje politične in kulturne organizacije n* v floskulah, kot jih radi uporabljajo številni upoštevajo v zadostni meri mnenja in misli „S|avni“ govorniki. Tudi ne govorijo z na-pripadnikov slovenske narodne skupnosti gobčnikom; govorijo, kar mislijo, in to je Prepričani smo, da moramo kontakt do na osnova za zdravo in odprto diskusijo, ših ljudi izboljšati in da morajo predvsem Ivica Štern, delavka pri IPH, Dorica Le-koroški Slovenci, ki živijo na podeželju puschitz, nova tajnica Katoliške mladine, odločati o pravilnosti naše politike.	Kristijana Grilc, dijakinja Slovenske gimna-
Tokrat smo dali besedo mladini. V dis zije in Franc Kumer, kmet na Blatu, so v kusiji smo slišali razna zanimiva mnenja pogovoru z NT diskutirali o raznih perečih ki jih bodo morale organizacije upoštevati vprašanjih.
Iz sproščnih ust...
Iz sproščenih ust-sto novo rubriko hočemo spodbudilo izražanje mnenj in pogledov na vprašanja naše narodne skupnosti. Najprej smo potrkali pri mladi^erimi sta se pogovarjala Rihard Grilc in Rudi Vouk.
Franc Kumer: „Ni potrebno, da osrednji organizaciji z ideološkimi diskusijami zastrupljata slovensko mladino, tako, da se ta že razdvaja na dva tabora.“
je mladini navodila. Nekoliko nas pustijo organizacije na cedilu.
Ivica Štern: Mladina danes ni dovolj spolitizirana, to velja tudi za nemško mladino. Depolitizirana mladina pa ne more oceniti politične situacije. Takšni mladinci pa postanejo marionete. Organizacija, ki jih najprej nagovori, jih bo tudi zajela. Ker pa imajo nemške organizacije dosti močnejšo propagandno mašinerijo., jih večinoma te zajamejo. Podobne marionete so imeli tudi nacisti med in pred drugo svetovno vojno. De-
politizirana mladina nam pa vsekakor škoduje. Mora biti naša naloga, da jo v pogovoru spet „politiziramo".
Zavedati se tudi moramo, da je bila slovenska mladina vedno tedaj politično zainteresirana, če smo delovali v obliki političnih akcij. Danes se ljudje zanesejo na narodne voditelje, ki naj bi v pogovorih z avstrijsko vlado rešili manjšinsko vprašanje, sami pa niso zadosti motivirani, da bi aktivno sooblikovali manjšinsko politiko. Mislim pa, da se situacija lah-
ko hitro spremeni. Če bi dvojezično šolstvo hoteli uničiti, bi naše ljudi spravili tudi na cesto, kajti preživeti pa hočemo.
Franc Kumer: Informirana slovenska mladina se danes jezi tudi nad tem, da imamo še vedno dve osrednji politični organizaciji. Še vedno pride do precejšnjih nasprotovanj med ZSO in NSKS — predvsem ideologija je vzrok teh razprtij. Slovenci pa ne potrebujemo ideoloških diskusij. Ni potrebno, da s temi ideološkimi diskusijami zastrupijo tudi slovensko
mladino, tako, da se tudi ta že razdvaja na dva tabora. Včasih se celo zgodi, da mladinec ne pride na slovensko prireditev, ker jo prireja ..nasprotna" slovenska organizacija. Je to tista akcijska enotnost, ki jo nekateri tako propagirajo?
Škof — duhovni pastir vseh Korošcev?
Dorica Lepuschitz: Precej kritičnih besed sem že slišala na račun tako imenovane „taizejske mode" v katoliški cerkvi. Sama zagovarjam te meditacije in filozofske diskusije. Ne zagovarjam pa mnenje škofa, ki pravi, da naj slovenski duhovniki ne „politizirajo". Prepričana sem, da se morajo vsaj slovenski duhovniki zavzeti za slovenski jezik v cerkvi. Drugače bomo kaj kmalu v cerkvah slišali le še nemške besede. Sicer pa bi moral biti boj za enakopravnost tudi naloga katoliške cerkve, če
Dorica Lepuschitz: „Mogoče bi morali slovensko in nemško-govorečo mladino „prisiiiti“, da bo diskutirala v isti skupini.“
že hoče delovati po Kristusovih navodilih.
Ivica Štern: Meditacije so sicer dobre, danes pa jih je vsekakor preveč. Vsi se zavedamo, da lahko cerkev močno vpliva na razvoj slovenske narodne skupnosti. Mislim, da škof igra dvojno igro. Najprej se uči slovenščine in nam zatrjuje, da bo deloval za obe narodni skupnosti, zdaj sem pa slišala, da hoče nekatere slovenske duhovnike poslati v popolnoma nemške kraje. Če bo to storil, ne more več zatrjevati, da je škof nas vseh!	(Dalje na 14. strani)
Morda bo spet kdo rekel, da NT le še kritizira in ne piše več tistega, kar ljudje radi čujejo. To je vsakogar dobra pravica; jaz pa vendar mislim, da tudi pri Slovencih ni vse medeno, včasih je zdrava tudi kapljica pelina. Nisem črnogled in nobenemu nočem vzeti zagona. Le včasih si malo nekaj mislim ...
Kar si pa mislim, je to: naši mladini danes manjka pravega zagona, navdušenja, in marsikdo je že nažrt od stalne narodnostne politike. Prva napaka: nekateri „odrasli“ mislijo, da brez njih nič ne gre in tako kradejo mladini smisel za samostojno delo. Drugi pa mislijo, da zna mladina čisto vse sama in jo pustijo na cedilu. Pravo mešanico le redko najdemo in še to najbrž le slučajno. Druga napaka (ta bo gotovo največja): strašno je, kako se zanemarja šolanje (politično, kulturno itd.) mladine. Tu en ples, tam en nogometni turnir (seveda, zakaj ne!?) — to pa je večinoma tudi že vse. Potem bomo pa imeli narodne delavce in funkcionarje, ki ne bojo rekli nič pametnega in nič neumnega (zakaj ne? Iz neumnosti se učiš!); nič ne bojo rekli, le po seji bo morda kdo kaj
V zadnjem času se dos^.Je, da naše mladinske organizacije vse po vrsti tavajo Palici in ne vejo prav, kam bi se obrnile. Če toliko ljudi % bo pa že nekaj resnice za tem. Potem pa se lahko r^cfpo, kaj le je z našo mladino? Po navadi se je zbudila vs^ ce je Slovencem trda predla. No, zdaj nam res prede, Ppo trda; kot se čuje, pa naša mladina kljub temu bolj ajsladko dremucka.
Kaj le ]z našo mlaHo?
čveknil — kot je to že zdaj praksa pri večini mladinskih sestankov. Doživel sem že dosti diskusij z drugimi mladinskimi organizacijami: o našem manjšinskem vprašanju smo še znali kaj povedati, če pa je šlo za kaj drugega, pa se je kar hudo pokidalo. Tretja napaka: včasih je celo v govoričenju kahadeja malo nekaj resnice; odprti smo sicer na vse strani, še vedno pa se premalo pomujamo, da bi navezati trajne stike z nemškogovore-čimi organizacijami. Malo za

Pojemo, malo pokramljamo, po enem letu pa vse zaspi. Ravno zdaj smo navezani na naše nemškogovoreče prijatelje, kot Se nikoli prej! Zakaj pa še zmeraj najraje gledamo naš [astni popek? Četrta napaka: ideje so tu, nihče pa jih ne uresniči. Ali se ne upamo? Ne Verjamem. Najbrž smo le prelepi- \/endar, pustimo napake. Mnogo je dobrega, mnogo tudi slabega, jaz pa nisem učitelj, M popravlja diktat.
Začnimo od spredaj, pri naj-brž največji mladinski organi-
zaciji, pri Katoliški mladini. Že nekaj let se pomuja, da bi napravila cerkveno življenje za mladino zanimivejše. Začela je z „alternativnimi“ molitvami, s petjem in z meditacijo. Potuje v Taize, nekateri so menda bili tudi že v Medjugorju. Vse lepo in prav. Sprva je to bilo iskanje novih oblik, tudi majhen znak protesta proti uradni Cerkvi z njenimi dogmami. Medtem pa je nekaterim uspelo, tudi to gibanje do zadnjega zorganizira-ti in krčevito se skuša, vse to prodati kot nekaj novega, alternativnega. Le da je morda vse to postalo že prealternativ-no, če na primer dobi molitev značaj napol javne spovedi!
Letošnji mladinski dan bi naj bil znak za bodočnost, bil je dvojezičen. Pustimo zdaj našega škofa ob strani, dosti diskusij je že bilo o tem. Raje se lotimo gesla mladinskega dneva: obe narodni skupnosti bi se naj zbližali, kar zelo pozdravljam. Težava je ta, da se o tem le filozofira, oprijemljivega, konkretnega, pa ni veliko. Kot je sploh narodnostna „po-litika“ že dolga leta šibka točka KM. Tudi farna mladina nagovarja vse manj mladincev. Vprašam se, zakaj? Najbrž se preveč filozofira ...
Kaj pa ZSM? Najkrajši odgovor je: nič, čisto nič! Nekateri pravijo, da je vsega kriv tovariš predsednik. Morda. Ampak kljub temu, prosim vas! AH je ZSM diktatura, da brez predsednika nič ne gre? Tako daleč smo že, da bi najbrž nihče ne opazil, če bi ZSM razpustili. Zelo so se pomujali, da bi zgradili krajevna združenja ZSM. Izvrstna zamislica, saj naša mladina na podeželju nima, razen kulturnih društev, nobenega zastopstva. Zdaj pa lepo počasi splava vse po Dravi navzdol (čeprav so stiki s Slovenijo zelo važni. Pomisliti pa je treba, da le od stikov samih ne bomo preživeli. Kdo jih bo pa vzdrževal, če ni organizacije, ki dela?). Peršmanova domačija je že nekaj časa obnovljena, treba bo poiskati kaj novega. Upam, da se bo le še kdaj zbudila tale ZSM, da je ni zadela srčna kap!
Tudi KDZ-jevci jamrajo. Predavanj ni, odsekov tudi ne, politična akcija letos ena, članka pa dva. KDZ-Blato obnavlja prostore in igra nogomet, celovški klub pa je bolj zaprt, kot odprt. Petošolci pa menda sploh nimajo več pravega odnosa do KDZ, tako da nekateri osmošolci nočejo več sodelo-
vati z njimi oz. vsaj radi tega ne delajo. Hmja, kaj boš, škoda je. Ravno zdaj bi bilo toliko priložnosti za delo, ko pa gre za naše šolstvo! Kaj takega zamuditi, res ne govori za KDZ. Vem, vem, oder, lutke in kabaret mladje pridno igrajo in odbor ima vsaj svoje seje. Vprašam se le, od kod se bo v dveh letih vzel odbor, ko pa politični odsek ne deluje. Naja, v zadnjem Informativnem listu KDZ so obljubili, da se bojo jeseni s polno paro zagnali v delo. Če je bila vsa doslejšnja samokritika resno mišljena, jim lahko verjamemo, vsaj upam tako.
Ostanimo še pri dijakih. Na Slovenski gimnaziji se je res nekaj spremenilo: Dijaški glas je očitno dokončno vstal od mrtvih, Kontaktna leča pa bo menda tudi preživela, čeprav je postala malo manjša. No, vidiš, tudi nekaj pozitivnega se da povedati!
Mučno bi bilo, sedaj obdelati tudi še študentske klube in še to ali ono organizacijo. Morda kdaj drugič o njih. Če sem se kje zlagal, mi, prosim, povejte, da ne bo kdo užaljen, pa tudi upam. Včasih si pač kaj mislim...
Rudi Vouk
Podlistek
„Tudi. Da bo knjiga bolj pestra."
„Kdo vas je pa portretiral?"
„Naš profesor risanja in umetnosti."
»Poznam ga. Dober slikar je, umetnik."
Medtem so sedli. Študent je ob plašču snel tudi klobuk in skupaj s profesorjem oboje odložil na obešalnik. Rokopise in slike je izročil ravnatelju, ki je z zanimanjem prelistaval šop papirjev, tu in tam kaj prebral, predvsem pa, se zaziral v lepe mlade obraze, ki so ga gledali s papirja sanjavo, svetlo, odločno, polni samozavesti in upanja.
„Da, da, mladost. Lepa je. Posebno v času okrog mature in za tiste, ki pišejo. Čestitam vam, da ste se odločili za almanah. Radi vam bomo tiskali. In tudi kar najbolj poceni. Vesel sem, da imamo takšno mladino. In tudi vašemu profesorju in mentorju, ki je velik poznavalec slovenske besede in svetovne književnosti, moramo biti vsi skupaj hvaležni za njegovo delo in skrb."
Dogovorili so se glede opreme, pa tudi glede naklade, približne cene, popravljanja stolpčnih odtisov, roka tiska in še česa.
Za^Staneta je bilo vse novo. Čutil pa je pri vsem tem uvajanju, da bo odslej še mnogokrat prihajal v tiskarno. Če bo zares dozorel v pravega pisatelja, bo s tiskarno na poseben način povezan kar vse življenje. Kot je z njo povezan njegov profesor slovenščine, ki je že mnogokaj napisal in tiskal, pred kratkim pa izdal svojevrsten pregled svetovnega slovstva vse od Mojzesa do današnjih dni. Urejuje tudi kulturno revijo Dom, kjer je izšla prva Stanetova natisnjena pesem. Tudi zato svojega profesorja ne le spoštuje, temveč ga ima resnično rad. Čuti, da je v nekem oziru njegov duhovni oče. Podobno gledajo nanj tudi drugi majolikarji, posebno nekateri. Brez njega Majoli-ka najbrž sploh ne bi zagledala belega dne)
Stane je pospremil profesorja do učiteljišča, potem pa se skozi park izgubil v samotne gozdove za Piramido.
Čutil je, da se v njem rojeva nova pesem. Nekje v tišini dreves bo morda dozorela in našla pot na papir. In Stane se bo pomirjen vrnil med svoje sošolce, šolske knjige in svoje vsakodnevne dolžnosti.
Njegova misel pa bo znova in znova zahajala v tiskarno, do ravnatelja, do čr-kostavcev, do vseh, ki bodo
morali vsi govoriti samo o njej.
Razrednik A razreda, ki je učil matematiko, fiziko in kemijo, je drugi dan res spregovoril o knjigi. Na splošno je pohvalil prispevke, le ob Jožetovi noveli se je obregnil, češ da je preveč zapletena in temna in malo povedna. Avtor bi se naj raje bolj posvetil stvarnemu
Stanko Janežič	6.
Na razpotju
Zgodbe iz študentskega življenja
kakorkoli sodelovali pri rojstvu nove knjige — Majo-like.
6
V zraku je bila pomlad.
Češnje in hruške in jablane so odcvetele, gozdovi so dobivali prvi svetlo zeleni okras, veter je prinašal iz dneva v dan toplejše sape.
Velika noč je minila, dijaki so se vrnili s počitnic, vstajenjska prazničnost "pa je še vedno vsem odsevala v očeh.
Najbolj osmošolcem — maturantom.
Njihov čas srednješolskega študija se izteka. To so bile zadnje vuzmene počitnice zanje. Pred njimi je matura. Se dobra dva meseca in zreli bodo za življenje. Če bo šlo vse po sreči.
Majolikarji so v tednu po veliki noči, ob kipečem prebujanju pomladi, doživeli svoj veliki dan: izšel je njihov almanah — Majolika.
Čutili so, da je to zanje praznik, kot ga še ni bilo.
Knjiga z žarno rdečo ma-joliko na svetlo rumenem ovitku je dihala prazničnost, mladost, veselje, polet.
Majolikarji so prišli v razred praznično oblečeni, sramežljivo in samozavestno obenem so ponujali knjigo sošolcem, profesorjem. Njihove misli so bile tudi med šolskimi urami le pri Majoli-ki. Zdelo se jim je, da bi
študiju, posebej še matematiki, ne pa da sanjari in besediči o stvareh, ki jih ne razume. Človek mora prej marsikaj doživeti, šele potem lahko piše. Predvsem pa mora stati na trdnih tleh in se učiti in učiti. To je najboljša priprava na življenje.
Razrednik je pogosto dajal podobne nauke svojim dija kom varovancem, ki jim je bil razrednik že vrsto let. Vedeli so, da je v življenju doživel mnogo hudega in da jim hoče dobro. Kljub pogostemu kreganju (najraje je uporabljal besedo „kozel“, kar se je končno prijelo njega samega), kljub ne najbolj jasni razlagi in raznim neuspelim poizkusom v fizikalnem kabinetu so ga dijaki cenili in ga imeli radi. Zdaj pa se jim je zdelos da njegova sodba o Jožetovi noveli ni bila na mestu. Vsi, ki so poznali Jožetovo pisanje, so bili prepričani, da je njegova stvar ena najboljših v almanahu in da se bo Jože po vsej verjetnosti razvil v pomembnega pisatelja.
Jože sam, ki je bil že vsa leta skregan z matematiko in zato tudi s profesorjem tega predmeta, pa razredniku ni nič zameril. Molčal je in si mislil svoje. Vedel je, da se bo od matematike kmalu povsem ločil in da bo tudi brez nje lahko izhajal v življenju. Posebno pisatelj pravzaprav nima kaj dosti opraviti z njo.
Bolj mora znati opazovati, gledati v dušo, razmišljati in tudi sanjati. Predvsem pa se mora znati izražati. Saj bo bolj kot zase moral govoriti in pisati za druge. To pa je težko. Tudi razrednik sam bi moral glede tega imeti že svoje izkušnje. Tiste popoldneve so majolikarji po dva in dva ali tudi posamič hodili po mestu, vstopali v gosposke hiše, k poznanim in nepoznanim ljudem, in ponujali novo knjigo — almanah maturantov klasične gimnazije.
Nekateri so kupili, ker so jim knjigo ponudili mladi ljudje, in to celo maturanti — avtorji, drugi so jo vzeli ob spominu na svoje šolanje v isti gimnaziji, tretji pa tudi iz resničnega zanimanja. Le redki so odklonili.
Sedem majolikarjev je prebilo prvi teden po izidu Ma-jolike v svojevrstnem prazničnem razpoloženju. Kot da so slavili poroko in so na poročnem potovanju, čeprav v domačem kraju, med domačimi ljudmi.
Prvikrat so doživeli, kaj pomeni biti pesnik, pisatelj, ne le zase, ne skrivaj, temveč javno, sredi družbe, in kaj pomeni pestovati v rokah knjigo, ki si jo sam soustvarjal in ji dal življenje.
7
Na prvo majsko nedeljo so se majolikarji odpeljali na deželo. Skupno z oktetom Srako in folklorno skupino.
Na lepem griču sredi goric, sadovnjakov in njiv so popoldne v dvorani ob Geli cerkvi pripravili svojevrstno kulturno prireditev s petjem, recitacijami, folklornimi plesi.
Krajani, stari in mladi, so nastopajoče študente pozdravljali z navdušenjem. Vse jim je bilo všeč — lepa beseda, pesem, ples. Ure in ure bi jih tako gledali in poslušali.
Po nastopu so sorodniki enega izmed nastopajočih, pa tudi nekateri drugi kmetje, prinesli v dvorano domačih dobrot iz tunke, peči in kleti, mnogi so posedli med mlade goste in veselica se je zavlekla pozno v večer. •
(Dalje prihodnjič)
Kultura
,Slovenskega javnega mnenja ni...1
(Celovški Zvon, 11/3, junij 1984, 94 str.)
Trde, krute misli povite v besede, ki jih je rekel tržaški pisatelj Alojz Rebula v Dragi leta 1968. Pavel Apovnik jih je prevzel v svoj članek o kulturi koroških Slovencev in njenem odnosu do kulture sosedov. V svojem prispevku razglablja avtor o tem, kaj je značilno za našo kulturo in s čim bi se mogli izmotati iz vezi, ki smo si jih kar pridno ovili sami.
Razumljivo je, da prežema naša narodna problematika, vprašanje naše biti in nebiti celotno številko. Naj bo to uvodnik glavnega urednika Re-ginalda Vospernika ali samo pesem, ki jo je napisal naš ameriški rojak Miro Čokelj v spomin sinu Frančku, ki se je smrtno ponesrečil v atomski podmornici pri vojaških manevrih.
Udušljivost, v kateri živimo ali morda le še životarimo, je vzel za temo Andrej Capuder v ekološki drami Medeja ali težave z dihanjem. Žar upanja Pronica iz misli, ki jih je zapisala ruska ali, če hočete, sovjetska spreobrnjenka Tatjana Goričeva. Človeku kot vedno nemirnemu, ustvarjalnemu bitju, se je posvetil znani slovenski psiholog in duhovnik Anton Trstenjak. O arhitekturi dveh duhovnih središč, cistercijanskih samostanov koroškega Vetrinja in dolenjske Stične, ki sta obogatili, in v Primeru Stične še bogatita naše slovenstvo, poroča Marijan Zadnikar. Dnevnik 1965 Alojza Rebule nas prav tako popelje Ted slovensko kraševsko kajenje kakor slike Andreja Kosiča in Ivana Sedeja esej o Umetniku. No, Alojz Rebula se tudi spominja umrlega slovenskega publicista Franca Jeze in se dostojno spopada z djegovimi naziranji.
Vinko Ošlak utemeljuje, za-taj ni podpisal pobude za od-Pravo smrtne kazni v Jugoslaviji, čeprav je sam prepričan Nasprotnik tega »barbarizma [5 predhomerskega tipa druž-°e“, dodaja svoje poglede o ^ristjanstvu Celovškega Zvona '„n ocenjuje Borisa Pahorja tr-2aški mozaik, ki je izšel lani Pri Cankarjevi založbi v Ljub-idni. Andrej Capuder razglab-'ia o namenu Celovškega Zvo-Pa, da bi bil vseslovenska in krščanska revija, Dušan Nendl Pa, eden izmed preštevilnih slovenskih akademskih ga-starbajterjev v Nemčiji (morajo biti že presnemano močni
»Slovenskega javnega mnenja ni. Med nami ni ne upov ne spreobrnjenj, ni resničnih stikov ne resničnih konfliktov, ne dopisujemo si in se ne sestajamo (pač pa imamo vsak dan pet sej), slovenska kultura se je izselila celo iz svojih edinih tradicionalnih salonov ošterije in farovža. Ne bomo se mogli življenjsko sprostiti kot ljudje, če se ne bomo ohranili kot Slovenci. “
in mogočni, da si moremo kot dvamilijonski narod dovoljevati tako močan odliv strokovnjakov v tujino), o klerikalizmu in ne-klerikalizmu. Janez Gradišnik vzame pod oko Jožeta Javorška Adamovo jabolko (založba Drava Celovec, 1983), France Pibernik pa Andreja
Capudra zgodovinski roman Rapsodija 20 (Slovenska Matica, Ljubljana, 1982) in pesniško zbirko tržaške rojakinje Alenke Tute-Rebule Mavrični ščit (Založništvo tržaškega tiska, Trst 1983). Janez Gradišnik je namenil tudi krajšo razpravo tržaški reviji Zaliv (glavni urednik in sodelavec Boris Pahor), Lojze Dolinar podaja ocene Dolganove Kompozicije Pregljevega pripovedništva (Lipa, Koper 1983), Igor Prodnik pa ocene nekaterih slovenskih filmov.
Ostaneta v glavnem samo še dve stvari. Dokumentacija iz Doma in sveta iz leta 1904, ko so blagovoljivo sklenili postaviti v Ljubljani spomenik njihovi presvetlosti cesarsko-kraljevskemu visočanstvu Francu Jožefu I., in pogovor Petra Milloniga s Petrom Remcem, zastopnikom Svete stolice pri OZN.
Ljubljana je videla že nekaj spomenikov, nekaj jih je tudi
že šlo. Čakam samo, kdaj bojo postavili spomenik slovenskemu očetu in slovenski materi in pa tudi spomenik slovenskemu mladincu in mladinki. Z mislimi svojega rojaka Petra Remca pa naj se vsak sam spopade, preden bo na podlagi nekaterih njegovih besed in izjav začel metati kamen na njega in na Zvon.
Za zaključek temu bežnemu naštevanju bi dodal samo še svoj čisto osebni pomislek. Ko je lani Celovški Zvon začel izhajati, je za nekaterimi grmov-ci zasršelo. Preplah je prevzel nekatere, drugi so spuščali mastne o sovražni literaturi, namesto da bi se s to vrsto »sovražne11 literature spopadli na edini ravni, vredni kulturnega naroda. Spet drugi so že videli svoje slike v svetem sijaju nekje prav visoko na narodnih oltarjih. CZ bojo bralci brali, če ga bojo razumeli. Nekatere stvari pa so sfrkale že tako visoko, da jim človek nikakor več ne moreš slediti, kaj da bi jih sploh dohajal. Bodimo si drug drugemu odkriti — pa brez zavisti in pišimo tako, kakor nam je gobec zrastel in kar tudi sami brez posebnih učenih razlag in slovarjev tujk razumemo.
Jože VVakounig
Pregled o Slovenski gimnaziji
(Letno poročilo 27, 1983/84, 104 str.)
Najnovejše letno poročilo Slovenske gimnazije daje jasen pogled v notranje življenje in delovanje te naše izobraževalne ustanove. Običajnemu pregledu iz učiteljskega zbora in pregledu razredov sledi v pestrem zaporedju vrsta podatkov in poročil, tako npr. o letošnji maturi. Posebno mesto zavzema spet letošnja akademija.
Ravnatelj Reginald Vospernik in nadzornik in vodja manjšinskega šolskega oddelka se spominjata prezgodaj umrlega Janeza Polanca, človeka prve ure Slovenske gimnazije. Poseben članek je posvečen tudi prvemu ravnatelju Jošku Tischlerju; v gimnaziji so mu letos januarja ob petletnici smrti odkrili doprsni spomenik.
Posebno mesto zavzema nagrajeni _ spis osmošolca Gorazda Živkoviča iz Kotma-
ietno poročilo
XXVII.	1983-84
re vasi. Za svoj članek »Euro-pa — Union freier Volker11 (Evropa — zveza svobodnih narodov) je dobil od ustanove Evropska hiša (Europa-haus) prvo nagrado.
Božena Antonič z Inštituta za geografijo na ljubljanski univerzi je napisala temeljito razpravo o regionalnem in socialnem poreklu dijakov SG v šolskem letu 1983/84.
Sledijo poročila o pestri športni in umetniški dejavnosti, o neobvezni vaji »politična izobrazba11, o avdiovizualnih pripomočkih v pouku, o izletu sedmih razredov na Dunaj in 6. A razreda v Rim ter o študijskih uspehih absolventov Slovenske gimnazije.
Letno poročilo je mogoče naročiti v pisarni Slovenske gimnazije.
Radio/televizija
STRAN -i q ČETRTEK, ________IO 19. julija 1984
Radio/televizija
1. SPORED
Petek, 20. julija:
9.00	Poročila — 9.30 Latinščina
—	10.00 Angleščina — 10.30 Rdeče-belo-rdeči kviz — 11.20 Franz Ferdinand — 11.45 Orientacija — 12.15 Poročila iz inozemstva — 13.00 Poročila —-
15.00	Lou Grant — 15.45 Top c at — 16.10 Šport — 17.00 Poročila — 17.05 Am, dam, des — 17.30 Don Quixote — 18.00 Pan-optikum — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki
—	20.15 Derrick — 21.20_ Avstrijski proizvodi — 22.10 Šport
—	23.15 Poročila
Sobota, 21. julija:
9.00	Poročila — 9.05 Italijanščina — 9.35 Latinščina — 10.05 Angleščina — 10.35 Grajski norec — 12.10 Nočni študij — 13.15 Poročila — 15.00 Pod vročim nebom — 16.30 Ladakh — obrobna dežela — 17.00 Poročila — 17.05 Šport ABC — 17.30 Skrivnostna globočina— 18.00
2. SPORED
Petek, 20. julija:
17.35 Kompas — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Vesoljska ladja Enterprise — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Pregled — 21.00 Odporniki proti Hitlerju — 21.15 Čas v sliki — 22.30 Radetzky — 22.15 Kako globoko sem padel — 0.00 Poročila
Sobota, 21. julija:
15.00 Dva krat sedem — 15.30 Brez nagobčnika — 17.00 Proti vetru — 1/.45 Tedenski pregled
—	18.10 Šport — 19.00 Trailer
—	19.30 Čas v sliki — 20.00 Ak-
tualna znanost — 20.15 Smrt Engelberta Dollfussa — 21.40 Poročila —	21.25 Vprašanja
kristjana —	21.50 Zemeljski
vrti— 21.55 Pariške noči — 23.25 Jazz — 0.10 Poročila
Nedelja, 22. julija:
9.00 Orgle — 9.55 Zemeljski vrti
—	10.00 Sv. maša — 11.15 Zadnji mož — 14.00 Športni popoldan — 17.45 Ljubite klasiko
—	18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Primer za ljudskega odvetnika — 20.15 Kraj dejanja — 21.50 Šport — 22.10 Bogat in reven — 22.50 Podijska diskusija o demokraciji
—	23.50 Poročila
Dvakrat sedem — 18.30 Cirkus je tu — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Šport — 20.15 Jajce kukavice — 21.55 Šport — 22.50 Dve nebeški hčerki — 23.55 Poročila
Nedelja, 22. julija:
11.00	Šport — 12.00 Ura tiska —
15.00	Žena v zlatem avtomobilu
—	16.35 Secret Sguirrel — 16.45 Tao, Tao — 17.10 Veter v rokah
—	17.40 Helmi — 17.45 Klub seniorjev — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Šport — 20.15 Italijanska legenda — 21.10 Panorama —
22.00	Nočni studio — 23.00 Čas za liriko — 23.05 Poročila
Ponedeljek, 23. julija:
9.00	Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Pogled v. lonec —
10.00	Angleščina — 10.30 Pod vročim nebom — 12.00 Tom in Jerry — 12.15 Goethe in naravoslovje — 13.00 Poročila —
15.00	Tarzan v New Vorku — 16.15 Družina Feuerstein —
16.40 Nekaj za smeh — 17.00 Poročila — 17.05 Am, dam, des
—	17.30 Boomer, potepač — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Hitrejši, višji, močnejši — 18.30 Mi
—	19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport ob ponedeljkih — 21.15 Ceste v San Frančišku — 22.05 V kleščah — 23.05 Poročila
Torek, 24. julija:
9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Latinščina — 10.00 Angleščina — 10.30 Zlati časi — 11.20 Šport ob ponedeljkih — 12.10 Avstrija v sliki — 12.40 Šiling — 13.00 Poročila — 15.00 Strah vohunov — 16.45 Možje brez živcev — 17.00 Poročila — 17.05 Am, dam, des — 17.30 Tudi hec mora biti — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Peanuti — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Poročila o naši državi — 21.15 Kupljena smrt — 23.05 Poročila
Sreda, 25. julija:
9.00 Poročila — 9.05 Tudi hec
Ponedeljek, 23. julija:
17.05 Kompas — 17.30 Vodne poti v svobodo — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Vesoljska ladja Enterprise — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Zlati časi — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Šiling — 22.05 Valentin ali veselje nad ljubeznijo — 23.25 Poročila
Torek, 24. julija:
17.05 Kompas — 17.30 Orientacija — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Vesoljska ladja Enterprise — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Dallas — 21.00 Ptice selivke — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Klub 2
Sreda, 25. julija:
17.05 Kompas — 17.30 Dežela in ljudje — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Vesoljska ladja Enterprise — 19.30 Olimpijske igre v Athe-nah 1896 — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Kulturni žurnal — 22.30 Glasovi iz Marrakeša — 23.50 Poročila
Četrtek, 26. julija:
17.35 Kompas — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Vesoljska ladja Enterprise — 19.30 Prve olimpijske igre v Athenah leta 1896 — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Otvoritev salzburških iger — 23.15 Poročila
mora biti — 9.30 Latinščina —
10.00	Angleščina — 10.30 Žena v zlatem avtomobilu — 12.05 Poročila o naši državi — 13.00 Poročila — 15.00 Lou Grant — 15.50 Top c at — 16.15 Šport —
17.00	Poročila — 17.05 Čopič — 17.30 Čebelica Maja — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pisarna, pisarna — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Jaz, Natali — 22.00 Poročila
Četrtek, 26. julija:
9.00	Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje —
10.00	Angleščina — 10.30 Olimpijske igre v Atenah leta 1896 —
12.15	Klub seniorjev — 13.00 Poročila — 15.00 Prix Jeunesse — 20 let — 16.25 Tenis — 17.00 Poročila — 17.05 Am, dam, des — 17.30 Levo od piriguinov — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Prosim k mizi — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Smej se spet —
21.15	Vroči julijski dnevi — 23.05 Poročila
1. SPORED
Petek, 20. julija:
18.10	Poročila — 18.15 Rock portret — 18.45 Trnov grad — 19.30 TVD I — 20.00 Modrost telesa — 20.55 Ne prezrite —
21.10	Marlovve — 22.00 TVD II — 22.15 Zardoz
Sobota, 21. julija:
16.00 Poročila — 16.05 Ciciban, dober dan — 16.15 Zgodbe o poluhcu — 16.55 Zgodbe iz Nepričave — 17.05 Modrost telesa — 17.55 Ženska za pultom — 18.45 Ameriško živalstvo — 19.30 TVD — 20.00 Sadovi jeze — 22.05 Zrcalo tedna — 22.25 Faust — 00.45 Poročila
Nedelja, 22. julija:
8.50 Poročila — 8.55 Pihalni orkester jeseniških železarjev — 9.25 Živ, žav — 10.10 Trnov grad — 10.40 Veliko mesto — 11.45
625 — 12.00 Ljudje in zemlja — 13.00 Poročila — 15.40 Mostovi
—	16.10 Poročila — 16.15 Potovanje v skrajnost — 17.05 Pihalni orkestri — 18.00 Nevidni bataljon — 19.24 TV in radio nocoj
—	19.30 TVD - 20.00 Gabrijel
—	21.05 Čas, ki živi — 21.35 Športni pregled — 22.05 Poročila
Ponedeljek, 23. julija:
18.05 Poročila — 18.10 Zgodbe iz Nepričave — 18.40 Pet minut za rekreacijo — 18.45 Video šola — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Hudič na filozofski fakulteti — 22.05 TVD II.
Torek, 24. julija:
18.05 Poročila — 18.10 Zgodbe o Poluhcu — 18.30 Izročila — 19.00 Knjiga — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Cigan — 21.20 Aktualno — 22.20 TVD II
• Št. Jakob
Poletna noč
Prireditelj: SPD „Rož“ v Št. Jakobu v Rožu
Čas: sobota, 28. julija 1984, ob 20.30 uri
Kraj: kulturni dom v Št. Jakobu Igra: „Alpski Kvintet"
• Obirsko
Koncert
Prireditelj: Alpski klub „Obir“ Cas: sobota, 21. julija 1984, ob 20.uri
Kraj: glavna šola v Železni Kapli
Nastopajo: Kasermandln (Sepp ln Ferdi), Obirski vižarji, Harmonikar Engelbert, Trio Pavlič
(pjfr RADI0LOVEC
Slovensk^daje
'fp
6da, 25. julija:
15.00 Koroški obzornik , ^aša beseda.
,n°0~22.00 10 let MePZ „Pod-ag0v a‘ (Koncert v Pliberku).
Sobota, 21. julija:
09.00—09.55 Voščila.
Nedelja, 22. julija:
07.05—07.35 Duhovni n
-	Voščila.	t
,6trtek, 26. julija:
Ponedeljek, 23. ju"J»- '.M5 00 KoroSkl obzomik
14.10—15.00 Koroški ob^nski magacin.
—	Koroški zbori.
Torek, 24. julija:
*tQk, 27. julija:
4,1 Q
hayfs „ ^15.00 Koroški obzornik 09.30—10.00 Domača žaba Kar po domače, glasba.	,
14.10-15.00 Koroški ob2<JObota> 2g — Rdeče-rumeno-rdeče ^ e	1	*
u~"09.55 Voščila.
Sreda, 25. julija:
18.25 Poročila — 18.30 Ciciban, dober dan — 18.45 Mozaik kratkega filma — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Film tedna: Sum — 21.35 Kulturne diagonale — 22.05 TVD II
Četrtek, 26. julija:
18.00 Poročila — 18.05 Trapollo HH 33 — 18.45 Želeli ste — poglejte — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Tednik — 21.05 Življenje Verdija — 22.15 TVD II
Petek, 27. julija:
18.10	Poročila — 18.15 Čez tri gore — 18.45 Trnov grad — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Modrost telesa — 20.55 Ne prezrite — 21.10 Marlovve — 22.00 TVD II — 22.15 Spirala
Sobota, 28. julija:
16.10	Poročila — 16.15 Ciciban, dober dan — 16.25 Zgodbe o
Poluhcu — 16.45 Zgodbe iz Nepričave — 17.20 Modrost telesa — 18.10 Ženska za pultom — 18.55 Čudeži narave — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Animirani film — 20.15 Zlata vrtnica Vrbskega jezera — 21.50 Zrcalo tedna — 22.10 Tek je moje življenje — 23.45 Po notah — 0.20 Poročila — 0.30 La ’84: Olimpijska kronika — 1.25 La '84: Otvoritev Olimpijskih iger
• Kališe-Sele
Počitniška tedna za otroke
Prireditelj: Katoliška otroška mladina
Čas: od nedelje, 5. 8. do nedelje, 12. 8., ali pa od nedelje, 12. 8. do sobote, 18. 8. 1984 Kraj: na Kališah v Selah — v višini 1000 m Cena: 350.— šil.
Prijave sprejema:	Katoliška
otroška mladina, Viktringer Ring 26, Celovec
2. SPORED
Petek, 20. julija:
17.55	TVD — 18.15 Avtogrami —
18.45	Večer z orkestrom — 19.30 TVD — 20.00 Portret skladateljev — 20.45 Poročila — 20.50 Krleža v video medijih — 21.45 Gazija
Sobota, 21. julija:
16.55	Sedem malih zgodb o ljubezni — 18.00 Razigrana mladost — 19.00 Narodna glasba
—	19.30 TVD — 20.00 TV kaseta
—	20.30 Feljton — 21.15 Poročila — 21.20 Športna sobota —
21.45	Kennedy — 22.35 Poezija
Nedelja, 22. julija:
15.45	Avtomobilske dirke formule I za VN Velike Britanije — 18.25 Kulturne zakladnice: Brioni — 19.10 Na štirih kolesih — 19.30 TVD — 20.00 Andree Chenier — 22.35 Poročila
Ponedeljek, 23. julija:
17.55	TVD — 18.15 Zgodba o pradeklici — 18.30 Zarzuela —
18.45	Škotski ansambel dud 19.00 Športna oddaja — 19.30 TVD — 20.00 Znanost in mi — 20.50 Poročila — 21.00 Očaranje
—	22.05 Dinastija
Torek, 24. julija:
17.55 TVD — 18.15 Mali svet — 18.45 Francija skozi šanson —
19.30 TVD — 20.00 Tpp lista nadrealistov — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Po poteh svobode
—	21.35 Poročila — 21.40 Iz koncertnih dvoran — 22.25 Knjige in misli
Sreda, 25. julija:
17.55 TVD — 18.15 Gusarji kapitana Kavlja — 18.45 Festival ob-donavskih dežel — 19.30 TVD — 20.00 Olimpijska sreda — 22.00 Poročila — 22.05 Melodije Istre in Kvarnera
Četrtek, 26. julija:
17.55 TVD — 18.15 Junaški rod
—	18.45 Mali veliki svet — 19.30 TVD — 20.00 Umetniški večer: Skopuh — 21.10 Poročila — 21.15 Kronika Puljskega festivala
Petek, 27. julija:
17.55 TVD — 18.15 Avtogrami — 18.45 Na obisku v Garnizonu — 19.30 TVD — 20.00 Koncert zbora „lvo Lola Ribar" — 20.45 Poročila — 20.50 Krleža v video medijih — 21.45 Major Bauk
Sobota, 28. julija:
16.35	Dekle in fant — 18.00 Otroška predstava — 19.00 Zakladnica narodne glasbe — 19.30 TVD — 20.00 Zabava vas Lola Novakovič — 20.30 Feljton — 21.15 Poročila — 21.20 Športna sobota — 21.45 Kennedy —
22.35	Poezija
Prireditve
PRIREDITVE
Krščanska kulturna zveza razpisuje v okviru akcije zveznega ministrstva za pouk
NASTAVITEV ABSOLVENTA PEDAGOŠKE AKADEMIJE
za delovno območje izobraževanja odraslih.
Interesenti naj se oglasijo pri Krščanski kulturni zvezi, Viktringer Ring 26, v Celovcu; tel. (0 42 22) 51 25 28 *23 ali 24
•	Rebrca
TEDEN MLADIH UMETNIKOV Iz organizacijskih razlogov je teden preložen na drug termin: od ponedeljka, 30. 7., do sobote, 4. 6. 1984.
Kraj: mladinski center na Rebrci
Prireditelja: Krščanska kulturna zveza in Mladinski center na Rebrci. Vsi, ki bi radi sodelovali naj se že sedaj prijavijo!
•	Borovlje
Nastop folklorne skupine „KO-LO“ iz Beograda
Čas: nedelja, 5. avgusta 1984, ob 14.30 uri
Kraj: Mestna hiša v Borovljah Prireditelj: Krščanska kulturna zveza iz Celovca Soprireditelji: sosednja društva iz Borovelj, Slovenjega Plajber-ka, Sel in Šmarjete v Rožu
Klub KDZ Blato vabi na
NOGOMETNI
TURNIR,
ki bo v soboto, 21. julija 1984 od 13. ure naprej na igrišču na Blatu.
Od 20. ure naprej bo v klubu predaja nagrad.
Navrh ples in zabava!
Vsi prisrčno vabljeni!
• Pliberk
Klavirski koncert Sonje Kert
Čas: petek, 20. julija 1984, ob 20.00 uri
Kraj: Posojilnica Pliberk Prijatelji in ljubitelji klavirske glasbe prisrčno vabljeni!
e Radiše
Tekma koscev
Prireditelj: SPD „Radiše“ na Ra-dišah
Čas: nedelja, 22. julija, ob 15. uri Kraj: pri Lipšu v Kozju
Sv. maša pri Veškem stanu na Peci bo v nedeljo, 29. julija, ob 10. uri (Šentanino žegnanje).
Obiščite VVerner Bergovo Galerijo v Pliberku!
Odprta je dnevno od 10. do 12. ure ter od 16. do 18. ure.
• Dom v Tinjah
od nedelje, 19. 8. ob 18. uri do nedelje, 26. 8. ob 13. uri Slovenske počitnice Slovenščina kot seminarski in pogovorni jezik za začetnike in napredujoče
Vodi: ravn. prof. dr. Reginald Vospernik s profesorji, učitelji in študenti
od četrtka, 30. 8. do četrtka, 6.
9. Polet na Kreto
Vodi: rektor Jože Kopeinig
KOORDINACIJSKI ODBOR ZA LETOVANJE OTROK NA MORJU Viktringer Ring 26 (Vinko Kušej) Gasometergasse 10/1 (Milka Kokot) s (0 42 22) 51 25 28	s (0 42 22) 32 5 50
Spoštovani starši!
Vljudno Vam sporočamo, da bo LETOVANJE OTROK NA MORJU V SAVUDRIJI letos v eni izmeni in sicer: od 7. avgusta do 21. avgusta
Koordinacijski odbor nudi:
prostore za bivanje, 5 obrokov hrane dnevno, za vsakih deset otrok enega vzgojitelja, zdravstveno oskrbo in v primeru potrebe prevoz bolnega otroka v bolnico ter prevoz v Savudrijo in nazaj.
Cena za 14-dnevno bivanje znaša 1400 šil., prevozni stroški 400 šil.
Prijavnice dobite pri zgoraj omenjenih naslovih. Zadnji rok prijave je 27. julij 1984.
Ker je število prostih mest omejeno, prosimo za čimprejšnje prijave.
Iz sproščenih ust...
(Nadaljevanje s str. 8 in 9)
Franc Kumer: Če bi slovenske duhovnike škof poslal v nemške fare, bi najbrž celo konzervativni Slovenci nastopili proti temu ukrepu. Verne slovenske fare zaslužijo slovenske duhovnike, to mora vzeti tudi škof na znanje.
Kultura — tradicionalne ali modernejše oblike?
Kristijana Grilc: Ta nasprotovanja lahko opazimo tudi pri obeh osrednjih kulturnih organizacijah K KZ in SPZ. Včasih se mi zdi, da obe le tekmujeta, kdo bo pripravil več prireditev. Ne spoznata pa, da pod tem trpi kakovost prireditev. Večina mladine je tako že nažrta od koncertov, masovnih prireditev ipd. Tudi starejši včasih pridejo na prireditve le, da bo dvorana polna. Najti moramo nove oblike. Dober začetek sta npr. kabaret Mladje-KDZ in igra dunajskih študentov „Striptease“.
Dorica Lepuschitz: Seveda moramo najti nove oblike. Kljub temu pa moramo obdržati tudi tradi-
cionalno kulturo. Ne smemo je izbrisati, ker je važen del naše narodne zgodovine. Potrebujemo več iger, predvsem za tiste ljudi, ki ne znajo peti, pa bi radi ustvarjali na kulturnem področju. Pri igrah ne mislim na „fajmoštrovske“ igre, temveč na modernejše oblike. Najprej bi ljudje sicer „kuntrali“, potem pa bi se tudi na novejša kulturna dela navadili. Ne smemo ostati vedno na isti ravni in se bati, da dvorana ne bo polna, če pridemo z drugimi oblikami kulture.
Opazila sem, da pride mnogo ljudi, če nastopi kakšna skupina iz bolj oddaljenega kraja, npr. podjunska skupina v Rožu. Ljudi zanima, kaj ustvarjajo skupine drugod na južnem Koroškem. Kulturno izmenjavo med Rožem, Podjuno in Žilo moramo pospeševati.
Ivica Štern: Nekateri se razburjajo, da imamo preveč skupin. Mislim, da je vsaka skupina sono-siteljica naše kulture. Poleg tega pa lahko v teh skupinah vežemo slovensko mladino in tudi številne mladince, ki so v nevarnosti, da se asimilirajo. Zopet lahko odpravimo predsodke. Važno je, da pri zborih, igralskih skupinah poleg resnih vaj upoštevamo tudi družabnost po vajah, kajti ta združuje člane prav tako, kot uspešen koncert. Prijetno vzdušje v skupinah je osnova za plodovito delo.
Darovi za tiskovni sklad 1984
Franc Truppe, Ločilo 50.—; Rudi Pichler, Gorpiče 30.—; Franc Miki, Št. Lenart 30.—; Frančiška Pipp, Bistrica 40.—; Alojzij Zwit-ter, Bistrica 135.—; Johan VViege-le, Zahomc 50.—; Preč. g. Stanko Trap, Ziljska Bistrica 100.—; Franc Portsch, Bistrica 90.—; Amalija Krištof, Bistrica 20.—; Rudolf Ciril, Bistrica 40.—; Janko Pečnik, Rute 35.—; N. N., Dvor 20.—; N. N., Šmihel 40.—; Janez Snedec, Ponikva 50.—; Ana Pa-sterk, Kokje 10.—; Alojz Čik, Libu-če 10.—; Fridrih Snedec, Libuče
20.—; Margareta Krajnc, Libuče 40.—; Janko Igerc, Podkraj 10,—I Luka Boročnik, Podkraj 30.—I Franc Lienhart, Libuče 30.—; N. N., Senčni kraj 10.—; Johan Maček, Grablje 30.—; Nežka Kert, Nonča vas 40.—; Andrej Milavec, Brege 20.—; N. N., Brege 50.—I Engelbert Homer, Brege 20.—; Lorene Kert, Dob 20.—; Ludovik Krasnik, Dob 40.—; Terezija Kužnik, Vidra vas 20.—; Maks Piko, Vidra vas 10.—; Marija Adlasnig. Novo selo 30.—; Ivanka Adlasnig> Novo selo 20.—; Tomaž Koban, Št. Kandolf 40.—; Ivanka Živkovič, Kotmara vas 40.—; Anton Valenti-nič, Potok 40.—; Peter Mečina, Gora 50.—.
Slovensko prosvetno društvo „ZVEZDA“ v Hodišah
POLETHO
NOČ
ki bo v soboto, 21. julija 1984 •	ob 20.00 uri
pri ČIMŽARJU v Dvorcu
SODELUJEJO: Trio „Korotan“ Volkstanzgruppe Keutschach Tamburaši iz Hodiš
za ples igrajo
IL »DOBRI ZNANCI**
^sS7‘
Zdravnik dr. Franc Wutti, Borovlje, je od 23. 7.-27. 7. 1984 na dopustu.
• Celovec
Predavanje prof. dr. Ernesta Bornemanna
Tema: ..Seksualna vzgoja: njeni vplivi na partnerstvo in politiko"
Čas: četrtek, 9. 8. 1984, ob 20-uri
Kraj: Celovec, hiša OGB, Bahn-hofstraBe
Prireditelj: Socialistična mladina Celovec.
Šport
Obnovljeni prostori, ki zdaj nudijo mladini vse udobnosti — prostori za disco glasbo in za predavanja ter diskusije, niso mogli sprejeti vseh mladincev ki so prišli na otvoritev. Pred klubom je igral Šmihelski pihalni orkester mladim staršem, ki so se sami prepričali o delu Kluba.
Klubske prostore so člani s pomočjo vaščanov čisto sami obnovili. Pri tem velja prav posebna zahvala g. Hoblu od lesnega podjetja Trampusch iz Nonče vasi, mizarstvu Skias, tovarni Klima Celje, Fritzu in Ančki Kumer ter vsem, ki so na kakršenkoli način prispevali k obnovitvi. Zdaj, ko so prostori urejeni, kujejo klubaši že načrte za bodoče delo. Za naslednje leto so izdelali obširen program, ki je osredotočen na delo s kmečko in delavsko mladino. Ta na podeželju skoraj nima zastopstva in je o svojih pravicah ter možnostih le pičlo informirana. Tej mladini hoče klub nuditi možnost smotrnega oblikovanja prostega časa, katerega ima mladina v zadnjem času vedno več. Možnosti je veliko. Od kulture do športa se odpira veliko polje, ki gotovo nudi vsakemu nekaj. Klubaši na Blatu so navezali v zadnjem času tudi ozke stike s klubom Podjunske mladine pri Globasnici in bodo z njim pripravili nekatere prireditve. Sodelovanje z mladino tovarne Klima pelje pa bo tudi v bodoče šlo 'sto uspešno pot kot doslej.
Sobotne otvoritve so se udeležili predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev
Odprtje kluba KDZ na Blatu:
V novih lepih prostorih hočemo nuditi mladini še več
V soboto, 14. 7. 1084 je klub KDZ Blato po štirimesečnem prenavljanju zopet odprl svoja vrata. Klub KDZ Blato obstaja že dve leti in šteje lepo število članov, ki prihajajo iz krajev od Globasnice do Žvabeka. Namen klubašev, v prvih dveh letih načrtno zbirati člane, je bil uspešen. Klub je bil v soboto docela poln.
Pihalni orkester iz Šmihela je navdušil na otvoritvi mlado in staro. Po koncertu na prostem se je mladina podala v klubske prostore, ki so po obnovitvi krasno opremljeni.
dr. Matevž Grilc s soprogo, podpredsednica Valentina Ku-šej, podžupan Fric Kumer s soprogo, mestni svetnik Stan-
ko Vauti s soprogo, zastopniki mladine Klima Celje ter zastopnik kluba podjunske mladine.
Kratke športne novice
Kapetan Olimpije iz Ljubljane Vili Ameršek je podpisal pogodbo s koroškim ligašem VSV. V Beljaku bo igral tudi Župančič, ki bi moral lani igrati za SAK.
Dževad Salkič, ki je Igral v sezoni 1982/83 za SAK, bo po vsej verjetnosti igral letos za
Klopinj.
Sinča vas je pridobila za trenerja Nežmaha, ki je treniral mdr. tudi že SAK in Šmihel. V Sinči vasi bo pa igral tudi Prašnikar, eden najboljših strelcev slovenske lige.
Matjaž Kek, ki naj bi igral letos za Spittal, bo verjetno le ostal v Mariboru. Klub mu je grozil s sankcijami, če se ne bo v času tega tedna pojavil pri treningu.
Dietmar Ramusch si je le premislil. Ker mu verjetno drugi klubi (mdr. Pliberk In WAC) le niso hoteli izpolniti vseh želja, se bo po letu odmora le zopet odtočil za Šmihel. Po zadnjih informacijah je že podpisal enoletno pogodbo v Šmihelu.
3. avgusta bo igrala v Beljaku Olimpija Ljubjjana proti dunajskemu Rapidu.
Nogometni turnir v Globasnici je dobil SAK pred Šmihelom, Sinčo vasjo, Žvabekom, Globasnico in Metlovo.
Podliga: letos skoraj vsako kolo derbi
Izredno zanimiva je letos vzhodna podliga. V prvem kolu imajo naša moštva precej težke nasprotnike. Najtežjo nalogo ima gotovo SAK, ki mora nastopiti v Borov-Uah, Sele morajo v VVeitensfeld, Šmihelčani pa igrajo
doma proti favoritu iz Wolfs-berga.
V prvenstvu bo 5 večjih derbijev: 3. kolo Šmihel — Sele; 5. kolo Borovlje — Sele; 7. kolo Šmihel — Dobrla vas; 8. kolo Sele — SAK; 12. kolo Šmihel — SAK.
PODLIGA VZHOD
•	1-kolo (4./5. 8.): Št. Leonhard — Dobrla vas, VVeitensfeld — Se-le, Liebenfels — Žrelec, Šmihel — VVolfsberg, ASV — KAC, Borovlje ~ SAK, Velikovec — Št. Andraž.
•	2. kolo (11./12. 8.): Dobrla vas — Št. Andraž, SAK — Velikovec, KAC — Borovlje, VVolfsberg — ASV, Žrelec — Šmihel, Sele — Lie-“enfels, Št. Leonhard — VVeitensfeld.
3. kolo (18./19. 8.): VVeitensfeld — Dobrla vas, Liebenfels — Št. Leonhard, Šmihel — Sele, ASV — Žrelec, Borovlje — VVolfsberg, Velikovec — KAC, Št. Andraž — SAK.
•	4. kolo (25-/26. 8.): Dobrla vas — SAK, KAC — Št., Andraž, VVolfsberg — Velikovec, Žrelec — Borovlje, Sele — ASV, Št. Leonhard — Šmihel, VVeitensfeld — Liebenfels.
•	5. kolo (1.12. 9): Liebenfels — Dobrla vas, Šmihel — VVeitensfeld, ASV — Št. Leonhard, Borovlje — Sele, Velikovec — Žrelec, Št. Andraž — VVolfsberg, SAK — KAC.
•	6. kolo (8./9. 9): Dobrla vas — KAC, VVolfsberg — SAK, Žrelec
—	Št. Andraž, Sele — Velikovec, Št. Leonhard — Borovlje, VVeitensfeld — ASV, Liebenfels — Šmihel
•	7. kolo (15./16. 9.): Šmihel — Dobrla vas, ASV — Liebenfels, Borovlje — VVeitensfeld, Velikovec — Št. Leonhard, Št. Andraž — Sele, SAK — Žrelec, KAC — VVolfsberg.
•	8. kolo (22-/23. 9.): Dobrla vas — VVolfsberg, Žrelec — KAC Sele — SAK, Št. Leonhard — Št. Andraž, VVeitensfeld — Velikovec, Liebenfels — Borovlje, Šmihel — ASV
S 9. kolo (29./30. 9.): VVolfsberg — Žrelec, ASV — Dobrla vas, Borovlje — Šmihel, Velikovec — Liebenfels, Št. Andraž — VVeitensfeld, KAC — Sele, SAK — Št. Leonhard.
S 10. kolo (6-/7. 10.): Dobrla vas — Žrelec, Sele — VVojfsberg, Št. Leonhard — KAC, VVeitensfeld — SAK, Liebenfels — Št. Andraž, Šmihel — Velikovec, ASV — Borovlje.
•	11. kolo (13./14. 10): Borovlje — Dobrla vas, Velikovec — ASV, VVolfsberg — Št. Leonhard, Žrelec — Sele, KAC — VVeitensfeld, Št. Andraž — Šmihel, SAK — Liebenfels.
•	12. kolo (20./21. 10): Dobrla vas — Sele, Št. Leonhard — Žrelec, VVeitensfeld — VVolfsberg, Liebenfels — KAC, Šmihel — SAK, ASV
—	Št. Andraž, Borovlje — Velikovec.
•	13. kolo (27.Z28. 10): Sele — Št. Leonhard, Žrelec — VVeitensfeld, VVolfsberg — Liebenfels, KAC — Šmihel, Velikovec — Dobrla vas, Št. Andraž — Borovlje, SAK — ASV.
Šport
Presenečenje pri novincu podlige:
Martin Hobel in Igor Viiiovec bosta igrala v Seiah
Pravzaprav je to senzacija: novincu v podligi, Selanom, je uspelo pridobiti dva odlična igralca, ki bosta prav gotovo zelo okrepila moštvo. Od Slovenskega atletskega kluba je prišel napadalec Martin Hobel iz Bil-čovsa in od Slovana se je preselil v Sele branilec Igor Vrhovec. Z novima igralcema upajo Selani doseči sezonski cilj — obstoj v podligi.
Odgovorni funkcionarji DSG Sele so pred pričetkom prvenstva odlično rešili vsa vprašanja. Uspelo jim je obdržati trenerja Jožeta Fero, pretekli teden pa so po odhodu legionarja Toneta Hrovatiča, ki še vedno pripada Špitta-lu, pridobili Hobla in tretjega legionarja Vrhovca. S tem imajo tudi Selani tri legionarje, čeprav smeta od letos na-
Osemindvajset letni Igor Vrhovec je preteklo sezono igral za Slovan.
prej igrati samo še dva. Trener Fera, ki bo moral odločati med Vrhovcem, Jakopičem ali Golečem, bo upošteval vsakič formo posameznega legionarja. Ta zdrava konkurenca med legionarji bo prav gotovo povečala moč moštva.
Selani trenirajo pred prvenstvom trikrat tedensko. Trener Jože Fera polaga na prvih treningih važnost predvsem na kondicijo, moč in vzdržljivost. Treningi so deloma pri Kališniku, ker se igrišče obnavlja. Od 16. junija do 12. julija je igrišče bolj ali manj nedostopno. Po besedah predsednika Olipa bo igrišče do prvenstva v odličnem stanju.
Z gradnjo kabin so začeli pretekli ponedeljek. Ves projekt bo stal približno
600.000,	— šilingov. 400.000,— šilingov bo prispevala občina,
150.000,	— je klub v zadnjih letih sam prihranil, manjkajočo vsoto bodo skušali Selani do-
Martin Hobel je bil v zlatih časih SAK najboljši strelec moštva.
biti iz raznih podpor dobrotnikov. Seveda bodo domačini in igralci sami pomagali pri gradnji in tako zmanjšali stroške. Ce pri gradnji ne bo večjih težav, bodo kabine v jeseni postavljene.
Preteklo soboto in nedeljo so Selani sodelovali na turnirju v Galiciji in zasedli za domačinom po streljanju enajstmetrovk drugo mesto. V dresih NT sta igrala že Hobel in Vrhovec. Hobel je dal kar 4 gole, Vrhovec pa je igral zelo zanesljivo v obrambi in zapustil odličen vtis. Ta konec tedna bodo igrali Selani na turnirju v Klopinju, kjer hočejo že predstaviti moštvo, ki bo tek-, movalo v podligi.
SAK dobil turnir v Globasnici
SAK je pretekli konec tedna sodeloval na turnirju v Globasnici, in kot že na Met-lovi, osvojil prvo mesto. Za SAK je tokrat poleg Sterna in Razcynskega igral tudi vratar Naschenvveng, ker je bil Mrkun na dopustu. Moštvo je igralo zelo disciplinirano, novinci so se že udomačili. Predvsem zadnji branilec Štern je igral izredno zanesljivo in dokazal, da je na igrišču velika okrepitev za SAK. Opazovalci so z zanimanjem opažali, da je bil pogovorni jezik igralcev SAK izključno slovenski, kljub te-
Trener Jagodič daje svojim igralcem taktična navodila. Prvo moštvo |J|U> da so igrali že trije nem-SAK je očitno športno v odličnih rokah, moštva naraščaja pa so še škogovoreči igralci za slo-vedno brez vodstva in deloma tudi še brez igralcev.	venski klub.
Ob robu povedano...
Čakamo na odgovor
Na nogometnem turnirju v Globasnici je tudi letos sodeloval SAK in kot po navadi osvojil prvo mesto. Turnir je potekel — razen finalne tekme — zelo športno. Lahko bi rekli, da je bilo vse v najboljšem redu, nič ni bilo nenavadno.
Kljub temu pa je marsikateri pristaš SAK zvečer v šotoru obsedel prizadet na klopi. Organizator turnirja, športni klub Globasnica, ki se sicer sam še ni dokopal do dvojezičnosti, se že leta zanaša na slovenske besede kapetana SAK — tako tudi letos. Toda tem bolj začudeno so gledali vsi navzoči, ko je SAK kot edino moštvo sprejel pokal brez zahvalnih (slovenskih) besed. Mutasto je zapustil kapetan SAK oder s pokalom.
Zakaj? Čakamo na odgovor.
SAKEC
Dragan Rogič novi trener Slovana
Nekdanji trener SAK in Olimpije Dragan Rogič je po izpadu Olimpije iz 1. zvezne jugoslovanske lige prevzel nekdanjega drugoligaša NK Slovan iz Ljubljane. Rogič, katerega so si odborniki SAK že lani želeli kot trenerja, bo pri Slovanu polnopoklicno zaposlen'. Dragan Rogič velja kot oče uspehov SAK v zadnjih letih. V njegovem času so igralci kot Velik, Polanšek itd-začeli igrati v članskem moštvu-Prav ti igralci so še danes nosilci igre SAK. Rogiču želimo pri Slovanu veliko uspeha in obenem upamo, da se bo nekoč vrnil kot trener k SAK.