Kraner Dominik: ZaJružna vzgoja in naS kmetf Zadniina vzgoja Zadružna vzgoja potom šol Mnogo je k razvoju zadružništva pripomogla Zadružna šola v Ljubljani, katero v zadajem času obiskujejo po večini absolventje kmetijskih šol. Leta 1938. je ta šola dobila še drugi letnik, s čimer se je izpopolnila tako, da zamore učencem nuditi več praktičnega znanja. Naravno je, da se zadružništvo zavzema tudi za to, da bi se zanesel pouk o zadružaištvu še v osnovne in v srednje šole, najbolj pa v učiteljišča. Predvsem stremijo zadružni voditelji za tem, da bi se še v trgovskih šolah, kjer se danes vzgaja mladina v duhu, ki ie zadružništvu precej nasproten, preusmeril pouk v prid zadružništvu. Namen, ki se pri tem zasleduje, je, da se iz kmečkega fania ne napravi samo dober gospodar, temveč in predvsem, da ga jsposobi za dobrega zadružnega delavca, kajti člani in voditelji zadrug ne zmorejo vsega. Res je, da je že danes tucli mnogo kmečkih ljudi brez posebne šolsl^e izobrazbe, kateri so nadarjeni in dovolj zmožni, da bi mogli mnogo koristiti zadruž>J itvu in s tem kmečkemu stanu. Toda vsak izmed njih se brani, da bi kaj storil, kaj žrtvoval za spicšnost. Vsak skrbi za to, da se sam prerine na čira ugodnejše mesto, za druge mu ni mar. Povsod sicer to ne drži, toda mnogo je krajev, kjer se najbolj boje abso4ventov kmetijskih in zadružnih šol, ki so najbolj zmožni zanesti zadružništvo v praktično življenje kmetu. Zadružna vzgoja izven Sole Če hočemo pobliže pregledati pnov zadružne vsro^ izven šo!e, moravoo st.var razdeliti na uva dela ali dva odsiavka, ki t>ia: 1. Vegoja voditeljev Z besedo voditelji je označeno vse, kar more s svojim položajem neposredno vplivati na prospeh zadruge. Voditelji se dele v odbornike in nastavljence zadruge. Eden izmed najvažnejših pogojev, da se zadruga uspešno razvija, je brez dvoma pravilna izbira oseb, ki vodijo zadrugo. Zadružni delavci, člani uprave in nadzorstva, morajo biti možje idealnega mišljenja, ljudje požrtvovalnosti in dobri poznavalci gospodarskih prllik v kraju. Moje mnenje je, da se naj postavijo za zadružne voditelje osebe različne starosti, pa tudi mali in večji posestniki, ker na ta način pride do več razgovorov in različnih nasvetov. 2. Vzgoja množic Da bodo zadruge služile namenu, za katerega se zdaj v tako veliki meri ustanavljajo, se morajo v prvi vrsti zanimati in zasledovati delo in gospodarstvo v zadrugi člani sami. Za zadružno življenje in zadružno skupnost v današnjem času morajo namreč biti Ijudje zreli. Kjer živijo, delajo in mislijo iz dneva v dan, ne da bi si ustvarili jasne gospodarske načrte za bodočnost, tam se zadruga ne more ustanoviti, pa tudi obstoječa bo kmalu prenehala delovati, kajti v takih ljudeh ni zavesti ter prepričanja, da je napredek kmetijstva brez pomoči in sodelovanja zadrug nemogoč. Prav tako tudi ni dober zadrugar tisti, ki v presoji (kritiki) zadružnega dela ni dobrohoten, stvaren in previden, temveč obeša vsako malenkost takoj na veliki zvon. Vnet zadrugar bo v vednem stiku z razvojem zadruge ter bo proti vsem zadružnim porr.anjkljivostim, ki se posebno ob pričetku tu in tam pojavijo, dobrohoten in stvaren. Koliko je treba požrtvovalnosti pri zadrugi, to dobro vedo starejši zadrugarji. zato naj kritika, ki jemlje veselje do dela onim, ki se postavljajo v vrsto zadružnih delavcev, preneha. Imeti moramo pred očmi, da znajo priti še hujši časi, v katerih si bo moči pomagati le potom zadrug, za kar se je pa treba pripravljati z zadružno vzgojo. Zadružnišrfvo v .praLsi Radi slabih gospodarskih razmer v kmetijstvu trpi vsa država. Težave, ki jih ima kmet pri prodaji svojih pridelkov, so vzrok, da vedno išče pota, kako bi si pomagal. V zadrugah je našel uspešno sredstvo, ki ga skuša uporabljati zlasti v zadnjem času z zadružnim vnovčevanjem avojih pridelkov. S tem je prišlo zadružništvo tudi na polje živinskega vnovčevanja. Za slovenskega kmeta je živina eden izmed glavnih virov njegovih dohodkov. Od dobre prodaje živine je odvisno vse njegovo gospodarstvo. Za to pa potrebujemo predvsem močne zadružne organizacije, katere pa mora kmet poznati ne samo v slabih časih, ampak tudi v dobrih. Dejstvo je, da vlada blagostanje kmetov v tistih krajih, kjer so močne zadružne organizacije. Vidimo, da kjer so kmetje dobri zadrugarji, imajo urejene hleve, lepo živino, pravilno oskrbovano polje. To so dejstva, ki jih ne more utajiti še tako zakrknjen nasprotnik zadružništva. V prvi vrsti so pa poklicani kmetje sami, da delajo na izboljsanju vnovčevanja. Samopomoč je bila še vedno najzanesljivejše sredstvo. Zadruge za vnovčevanje kmetijskih pridelkov naj bi bile tiste, ki bi prevzele trgovino — v kolikor se pač da — v svoje roke. S tem bi bilo doseženo, da bi potom zadrug postal kmet sam svoj trgovec, kar bi pomenilo zanj dvojno korist. Na eni strani bi imel za svoje pridelke stalnega odjemalca, na drugi strani pa bi se iz gospodarstva izločila cela vrsta posredovalcev in bi kmetu ostal od končne cene večji del kakor pa sedaj. Od vodstva zahteva kmetijska zadruga mnogo več kakor kaka kreditna, in to ne samo trgovskih spretnosti, ampak tudi požrtvovalnosti in vztrajnosti. Seveda je potrebno, da je vodstvo zadruge v dobrih in zaupanja vrednih rokah. Našim zadružnikom v mnogih primerih manjka zavest, da je pri zadružnem delu potrebna tudi kaka žrtev. Ni pa nobena žrtev doprinešena zaman, ampak omogoča, da bo delo zadrug v bodočnosti tem uspešnejše. Kakor skrbi kmet za svoj vinograd, za svoj gozd, za svojo živino, da dobro uspeva, tako mora skrbeti tudi za svojo zadrugo, kajti zavedati se mora, da korist, ki jo ima zadruga, je njegova korist. Čim večja bo kme- tijska zadruga, tem večje koristi mu bo nudila. Da rešimo slovenskega kmeta ob severni meji, moramo vse storiti, da ustvarimo močno organizacijo kmetijskega zadružništva, katero združimo v dobro delujoči osrednji zadrugi. Kakor smo potom denarnega zadružništva uničili oderuštvo ter dosegli primerno obrestno mero, tako bo potom dobre kmetijske zadruge mogoče pospešiti vnovčevanje kmetijskih pridelkov, dobiti dobre odjemalce v tujini, osobito pa uravnati cene. Da osamosvojimo kmečki stan, je potrebno v vsakem večjem kraju ustanoviti eno kmetijsko zadrugo. S tem omogočimo kmetu cenen nakup in ugodno prodajo. Vse to delo bo pa le tedaj uspešno, ako bo ves kmečki stan in vsi, katerim je za dobrobit kmečkega stanu, vse delo podpiral.