Književnost in umetnost. Nove knjige in druge publikacije. —kpl. Ucteljska tiskarna je založila in izdala serijo razglednic »Stara Ljubliana« obsegajoč šest komadov, ki predstavljajo:' 1. Ribjo ulico, 2. Študentovsko ulico', 3. Rožno ulico, 4. Semeniški portal, 5. Pogled na stolnico, 6. Pred stolnico. Naslikal Saša Šantel. Serija stane v podrobni prodaji 10 Din. Za trgovca z razglednicami 7.50 Din. Razglednice so krasno umetniško delo v treh barvah, kakršnih Slovenci še nismo imeli. —kpl. Knjižica praktčne pedagogije. Radovi vježbaonica zagrebačke Viš. pedag. škole. Izdaje dr. Jure Turič, profesor praktične pedagogije. Prva knjiga: Metodika škole rada od dr. Jure Turiča Dobiva se u Upravi knjižnici praktične pedagogije. Zagreb, Tvornička 10. Cijena 20 Din i poštarina 3 Dinara. —kpl.. Zgodovina novega veka za nižje razrede srednjih in njim sorodnih šol. Spisal Jos. B u č a r , prof. Izdala in založila Jugoslovanska knjigarna. Cena 30 .Din. —kpl. Ivan Albreht: Ranjena gruda, povest. Splošna knjižnica št. 1 v Ljubljani 1923. Izdala in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. 104 strani. Cena broš. 12 Din, vezani 17 Din. —kpl. Josip Jurčič: Spisi. VIII. zvezek. Uredil dr. Ivan Gralenauer. 1923. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena broširani knjigi 20 Din, vezani 30 Din. —kpl. Citraši! Slovenske narodne pesmi s Koroškega za c.tre in petje, priredil in izdal Ivan Kiferle v Ljubljani, Krojaška ulica 8, II. nadstropje (gostilna Maček). Zvezek XI. vsebuje 30 narodnih pesmi, ki so razen zadnje vse s Koroškega. Vsebina bogata, oblika lepa, papir prvovrsten. Cena 20 Din, s pošto 2 Din več. Pošilja pa se le proti predplačilu, ker je to najhitreje in najceneje. kpl. Zgodovinske anekdote II. zvezek. Zbral dr. Vinko Šarabon. 1923. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 16 Din.  kpl. Zoologija za učiteljske škole i više razrede srednjih škola. Napisao Milan M. Tomič, prof. I. deo. O čoveku (anatomija). Odobreno od min. prosvete. Ca 246 slika u tekstu. Cena 45 Din. Str. 344. Izdanje: Izdavačka knjižara Rajkovič i Cukovic. Beograd. — Terazije. —k Fedor Mikič: Naše alkoholno gospodarstvo. Knjižica stane 3 Din in poštnina. Samozaložba: F. Mikič, Celje, Gregorčičeva ulica 3. Več o knjižici prihodnjič. —kpl. Naročnina za »Ženski svet« znaša letno 46 Din, polletno 24 Din, četrtletnc 12 Din. Upravo lista za Jugoslavijo ima ?a. Mila Prunkova, Karlovska cesta 20, I. nadstropje. —kpl. Vlatilmr Levstik: Gadje gnezdo. Druga izdaja. Izdala in založila knjigarna Kleinmayer & Rambefg. Cena vez. izvodu 30 Din. —kpl. L. N. Tolstoj: Hadži - Murat. Poslovenil Vladimir Levstik. Izdala in založila knjigarna Kleinmayer &. Bamberg. Cena vezanemu izyodu 32 Din. —kpl. Slikovice I. Otrok na prvem potovanju. Založil Kleinmayer &. Bamberg v Ljubljani. Cena 16 Din. —kpl. Slikovice II. Deca raja: vija, vaja. Založil Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani. Cena 20 Din. —kpl. Poezije dr. Fr. Prešerna. Uredil L. Pintar. Peti natisk. Izdala in založila knjigarna Kleinmayer & Bamberg v Ljubljani. Cena 20 Din. —kpl. Ivan Rozman: »Testament«. Ljudska drama v štirih dejanjih. Drugi popravljen natisk. V Ljubljani 1923. Natisnila in založfla Zvezna tiskarna in knjigarna. 105 strani. Cena broš. 12 Din, vez. 17 Din. —kpl Dečji list »Zavčaj«. Izašao je iz štarnpe septembarski broj dečjeg lista »Zavičaj« sa odabranim patriotsko - zabavnim sadržajem. lepo ilustrovan in povezan. Pošto se ove godine list neče nikome slati bez porudžbine, uredn. moli stare pretplatnike i poverenike, da se blagovremeno jave sa novim porudžbinama. Takode uredništvo apeluje i na sve prijatelje narodne prosvete. da ovaj jedini omladinski list na Srpskom Jugu pomognu pretplatom i rasturanjem. Godišnja pretplata 10 dlnara, mesečna ili pojedini brojevi 1 dinar. Poverenička nagrada 10r'. Adresa: Uredništvo Zavičaja — Skoplje. —kpl. Dr. P. Strmšek: O naših dijaških internatih. Izdal Dijaški dom v Mariboru. Ocene. —k Fedor Mik!č: Naše alkoholno gospodarstvo. To malo študijo posvetim mojemu spoštovanemu bratu in velikemu jugoslovenskemu borcu za abstinentske ideale dr. Milošu Gj. Popoviču. Vsebina: Žalostna štatistika pijančevanja v Jugoslaviji. — Kažipot za reformo alkoholnega gospodarstva. — Knjižica je bogato opremljena s štatističnim materijalom. Glavni njen namen pa je vzbuditi zanimanje za globlji študij tega vprašanja. kar je razvidno iz avtorjevega predgovora, kjer pravi: Na tem mestu izrekam željo, da me vsi bratje in sestre abstinentje v bodoče podpirajo v zbiranju sličnega res štatističnega materijala. Mala študija je samo poskus bodočega večjega dela. ki naj bi potem res baziralo na pravem štatističnem materijalu. —k Ivan Rozman: »Testament«. Ljudska drama v 4. dejanjih. »Splošna knjižnica«. ki je pred kratkim zacela izhajati v založbi Zvezne tiskarne in knjigarne v Ljubljani, si je nadela hvaležno nalogo: širiti hoče dobre knjige v skromni. a lepi opremi med ljudstvo po kolikor mogoče zmernih cenah. Na ta način bo lahko gotovo mnogo koristila. Koliko je med nami tuje, slabe navlake, ki jo ljudje kupujejo in berejo! Naj pride domača knjiga in domača beseda do veijave! To želinio tudi ljudski drami Ivana Rozma: na: »Testament«. Legenda. posneta po romanu Janka Kersnika, je obdelana popolnoma samostojno. Uprizoritev je omogočena povsod, tudi na takih odrih, ki ne zmorejo za svoje predstave prevelikih stroškov. Zato toplo priporočamo knjigo raznim odrom kakor tudi zasebnim bralcem. —k Dr. P. Strmšek: O naših dijaških internatih. Mala knjižica nudi bogato orientacijo glede internatov vobče. Ni to navadna reklamna knjižica za Dijaški dom v Mariboru, katerega slika je na čelu spisa, temveč je to globoka vžgojna študija med internatsko in privatno diiaško oskrbo in programatična študija glede vzgoje dijaštva izven doma vobče. Knjižica obsega sledeča poglavja: Javno mnenje: zavod in privatno stanovanje; šola in dom; zavodi in njihova oprava. Delce toplo priporočamo vsem, ki imajo dijake izven doma, dijaškim gospodinjam in gospodarjem ter vzgojevalcem v internatih. —k Gaspari T. — Košir P.: Sijaj, sijaj, solnčece! Zbirka koroških popevk. I. zvezek. V Ljubljani 1923. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Str. 36; cena vezani knjigi — Din. — Učitelja T. Gaspari in P. Košir sta bila pred nesrečnim koroškim plebiscitom urednika otroškega lista »Mlada Jugosla- vija«. ki je izhajal v Velikovcu in je nadomestoval otrokom šolske čitanke. V tem listu sta posvečala posebno skrb koroškemu narodnemu blagu in nekaj tega gradiva (27 pesmic), ki jima je ostal še v rokopisu, obsega zgorajšnja zbirka. Drobna, lepo opremljena knjižica pa ni zanimiva samo v folklorističnem oziru, temveč bo razveselila zlasti mladino najnižjih šolskih let, katerim je v, prvi vrsti namenjena. .Vesele, solnčne pesmice krasi tudi par dobro posrečenih Medičevih vinjet, zato jih staršem prav toplo priporočamo. —k Zgodovinske anekdote II. zvezek. Dr. V. Šarabon. Anekdote so kratke dogodbice, ki so se v resnici dogodile ali pa, ki naj bi se bile dogodile. Vsaka anekdota naj ima poanto, zamislek, nauk, duhovitost. Drugi narodi imajo cele zbirke anekdot, ki so točno opredeljene na čas, na posamezne stanove, kraje itd. Dr. Šarabon je začel tozadevno pri nas šele orati ledino in priobčeval je v Mentorju nekaj poučnih in zabavnih prigodbic. Anekdote so vestno prebrane in prerešetane in kar nam nudi pisatelj, niso vsakdanje šale, ampak dobro premišljene dogodivščine, ki so v celoti usmirjene v poučno smer in to daje Šarabonovi zbirki posebno vrednost. Dijak bo lahko črpal marsikaj koristnega iz njih, učitelj bo s temi anekdotami poživil poduk, vsakdo, prav vsakdo bo imel korist od njih. 2e razvrstitev kot: dobro srce, domišljavost, hladnokrvnost, nagajivost, točnost, odkritosrčnost, ponos, prebrisanost, skopost, prisotnost duha itd. itd., kaže bogastvo duha in mnogovrstnost in vsestranost obdelane snovi. Knjižica bo v sedanjih resnih, težkih solza in trpljenja polnih časih zašla v zadnjo gorsko vas in nam nudila marsikatero veselo urico prijetnega odpočitka in vesele zabave. —k Slovenske narodne pesmi s Koroškega za citre in petje. Priredil in izdal Ivan Kiferle v Ljubljani. Zvezek XI. Vsebina: 1. Ko bi Zilo in Dravo. 2. Pa že solnčece sije. 3. Pa tja doli jaz pojdem. 4. Kje so tiste stezice. 5. Spet ptice pojo. 6. Pa bom njive razoral. 7. Tam dol za jezerom. 8. Je na Dravi meglica. 9. Notri pojd'. 10. Dober večer ljubo dekle._ 11. Dekle poglej me prav." 12. Rožekarji* mi. 13. Pa tam dol za Dravo. 14. Je žalostno moje srce. 15. V Šmihelu jaz hišco imam. 16. Gorjanr.ku. 17. Na hribec bom stopil. 18. Pojte, pojte drobne ptice. 19. Od Celovca pa do Drave. 20. Vsa najlepša leta. 21. Lepo je poletje. 22. Dekle,.to mi povej! 23. Lepo je vigred (pomlad). 24. 26. Pojdem v R«te. 27. Oj ta mlinar. 28. Gor čez jezero. 29. Planinska. 30. Hribčki ponižajte se. —k Ranjena gruda. Spisal Ivan Albreht. Ta knjiga je prvi zvezek nove »Splošne knjižnice«, ki je začela izhajati v založbi Zvezne tiskarne in knjigarne v Ljubljani. Nova »Splošna knjižnica«, čije knjige so lepo in okusno opremljene, v enotnem formatu 15 X 12 cm in ki se bo prodajala po razmeroma nizkih in zmernih cenah, bo obsegala izvirna slovenska leposlovna in znanstvena dela, eseje, študije in spise poljubno-znanstvene in zabavne vsebine, razen tega pa tudi dobre prevode iz svetovne leposlovne in strokovne književnosti. Po svojem namenu in obsegu je torej »Splošna knjižnica« vsega^ uvaževanja vreden kulturen pojav. 2eleti je, da se ta knjižnica v prid slovenski književnosti čtivaželjne javnosti lepo razvije in uspešno izpolni namen, ki si ga je ppstavila. Povest »R a n j e n a g r u d a« našega že dobro znanega pisatelja I. Albrehta, ki je izšla kot prvi zvezek te knjižnice, je po svoji vsebini, tendenci ter po svojem gladkem slogu zelo zanimiv pojav v naši pripovedni književnosti izza zadnje dobe, ki žalibog izkazuje veliko vrzel glede obširnejše zasnovanih izvirnih pripovednih spisov. Posebno zaniriianje pa bo »Ranjena gruda« vzbudila tudi radi svoje aktualne vsebine, ki razmotriva pereče moderne probleme in posega z drugim delom v vojno in povojno okupacijsko dobo, ki je bila za naše primorske kraje na splošno in za mnoge posameznike tako usodepolna. Nizka cena knjige bo poleg tega gotovo obodrila mnogokaterega, da si omisli I. zvezek »Splošne knjižnice« kakor tudi nadaljne, ki bodo, kakor čujemo, sledili v pestri in številni vrsti kmalu drug za drugim. Kakor je razvidno iz prospekta »Splošne knjižnice«, bodo v njenih izdajah zastopani vsi najboljši leposlovni kakor tudi znanstveni in strokovni slovenski in tujejezični pisatelji. —k Josip Jurčlč, Spisi. VIII. zvezek. Uredil dr. Ivan Grafenauer. Grafenauer je Jurčičeve zbrane spise pomnožil za en zvezek. tako, da bomo imeli kmalu celotnega Grafenauerjevega Jurčiča v ljudski izdaji. VIII. zvezek vsebuje dela: Ivan Erazem Tatenbach, Bojim se te, Črtica iz življenja političnega agitatorja, Telečja pečenka, Šest parov klobas, Po tobaku smrdiš, Ženitev iz nevoščljivosti in Andreja Pajka spomini, starega Slovenca. V tem zvezku zbrani Jurčičevi spisi so po večini literarni feljtoni, ki jih je priobčeval Jurčič kot urednik »Slovenskega Naroda« v svojem listu. Kaj naj vam mnogo govorim o teh Jurčičevih spisih. Saj je Jurčič naš klasični realist in vsakdo ga je svoje dni že bral, dandanes ga pa ni mogel več brati, ker so Jurčičeva dela že pošla in dr. Prijateljeva zbirka počasi napreduje. Sedaj je Grafenauer preskrbel, da bo Jurčiča lahko vsakdo čital. Saj Jurčič je eden tistih redkih pisateljev, ki ga smeš dati v roke brez skrbi celo 141etnemu dečku ali deklici. Zato mora naš pripovedni klasik v zadnjo gorsko vas, vsaka ljudska knjižnica naj si naroči po več izvodov in vsak izobraženec naj pomnoži svojo knjižnico z Jurčičem. Grafenauerjeve opomnje so prvovrstne. Uvod k Ivanu Erazmu Tatenbahu je prav vesten in nas uvede prav poljudno znanstveno v zgodovinsko ozadje povesti. Seznani nas tudi z viri, katere je Jurčič uporabljal pri izpisovanju te povesti. Ostale povestice so drobiž, ki imajo pač svojo ceno sartjo zato, ker so Jurčičeve. Trajno vrednost pa imajo »Spomini starega Slovenca«, ki so vsaj oblikovno popolnoma Jurčičcva last. Pripovedovanja starega Jakša iz Stične so zelo zanimiva in jih je svoje dni ljudstvo, ko so izišli v Večernicah Mohorjeve družbe, kaj rado bralo. Saj spomini na turške vojske in na Francoze še danes niso med narodom izumrli. Ker je pripovedovanje zelo priprosto, bo ugajalo vsakomur, povprečniku radi lahkote pripovedovanja, inteligentu zato, da se bo pri čtivu oddahnil od nezdravo prenapetega sloga današnjih literatov. —k »Ženski svet«. V tem tednu ste bili cenj. naročnioam razposlani 7. in 8. številka »Ženskega sveta«. Ker je več izvodov 7. številke dospelo šele pred par dnevi, ni bilo mogoče lista razposlati vsem pravočasno. Prosim cenj. naročnice, da oproste to zamudo. Vsebina 7. številke je sledeča: Dr. Iv. Lah: Gabrij a n i n Š e m b i 1 j a. Kuprin-Hočevarjeva: Olesja. Vera Albrechtova: P es e m č a s a. Mar. Kmetova: 2 e n s k i s v e t. Štebi Al.: Ointernacijonalnem kongresu za žensko volivno pravico. A. Lebarjeva: S1 a boten otrok — materins.ka posebna skrb. Dav. Deželova: L e pi dom — ljubi dom. :—Izvestja: Našim dobrotnikom! — Po ženskem svetu. — Ročno delo. — Kuhinja. — Higijcna. — Književnost in umetnost. — Razgovori. — Listnica uprave. — Modna priloga prinaša 3 bluze, 1 žensko obleko in eno dečjo. — Vsebina 8. številke: Srečko Kosovel: Obrazi in dušeVl. Lepa Vida (Slika Divinskega grada). Dr. Iv. Lah: Gabrijan in Šembilja. Kuprin - Hočevarjeva: O 1 e s j a. Poldi Leskovc: D e k 1 i š k a. (Pesem). Ad. Milčinovič: Slutnje. Jos. Ribičič: T r o j e p u t k. Dav. Deželova: L e p i dom — ljubi dom. Š.: Ne žensko — moško vprašanje. — Izvestja: Društvena poročila. — Po ženskem svetu. — Gospodinjstvo. — Higijena. — Knhinja. — Književnost in umetnost. — Listnica uprave. — V prilogi več ročnih del z narodnimi motivi in štirje različni vzorci križnega vezenja. —k Ocene drugih vposlanih knjig smo morali radi tesnega prostora odložiti za prihodnjo številko.