STTltosla-Tr I Danica. XXIII. 1870. Tudi zanovoleto. Te verstice le pridejo v marsikterem ozhu že pozno, pa tudi ne prepozno, ker ponavljati bi jih bilo treba vsak mesec dvakrat, preden bi nektere vesti in serca pretopile. Več kat. listov jih je že razglasilo in zdi se nam, da nas vest veže jih tudi naznaniti. Slavni profesor Alban Stolz je namreč pod napisom : ,,časništvo in katoliški duhoven" zapisal te-le prav posebnega pomislika vredne besede: BRazplodila se je poslednji čas kaj silna šega pridiganja, ki na teden in na dan pod videzom naznanil in novin zanikarne ali pa tudi dobre nauke ljudem iše vcepovati, namreč: časništvo. Marsikteri duhovni, ki so sicer dobri dušni pastirji, so v oziru na časništvo tako malomarni in mlačni, kakor bi živeli v tistih stoletjih, ko tiskarstvo še ni bilo iznajdeno. To po nekoliko od tod izhaja, ker naši posnetki v nravstvu in pastirstvu malo ali nič ne govore o veliki odgovornosti, ktero ima duhovni pastir v oziru na tiskarske plodove itd." Nato čvrsto govori o tej dolžnosti ter kaže na najboljši vzglcd — na Pija IX. itd. (str. 13). — V vezani besedi je prva pesmica v 1. 10 na pr.: Sem katoljške družbe člen, Te časti se zveseljujem; Solnčno-čist je moj namen, Za vse dobro se vojskujem, In za vero kristijan Vse storiti sem voljanl 1. Deklica mala Rožic iskala Je po dolini, Je po stermini; Rožic dišečih Ino cvetečih Rada bi dala Jezušku v dar. Katoliški družnik. 2. Up je moj Gospodov Križ, Ga v ljubezni čem nositi; On mi sveti v paradiž, Kamor slednjič mi je priti: Milost daje mi roko, čednost spremlja me v nebo. Deklica iše rožic. (Glasovanka atr. 301). 2. Moje sestrice In tovaršice, Ali vd veste In mi povdste: Ktere so cvetke Jezušku mar? Bi položila Jih na altar? Nepremaknjeno stojim, Četud' skalogrom stresuje;— Skala mi je sveti Rim, Papež Pij me navdihuje: Slava, slava Piju zdaj! Bog ga živi vekomaj! 3. Veš, o sestrica, Mlada devica: Cvetke vse blage Njemu so drage, če le noben'ga Terna ni vmes; Krono pa imela Lil'ja bo bela, Ki obletela Ne bo nikdar! S—v. Tretja je str. 357 BNa čast sv. Karolu Boromeju" v 12 kiticah; na pr. bodi: n Naj zapoje serce moje Pesem svet'mu Karolu, Ki vse boje — dela svojc Je dar'val na čast Bogu itd. Znad višave na nižave Sveti Karol, glej na nas; Za nas prosi, prošnje nosi Naše k Bogu vsaki čas. 12. Pa v molitve in prositve Cerkev tud1 preganjano Zdaj še jemlji, ki na zemlji Bojeval si se za-njo. S-v. Sv. misijon. (str. 401). nMilosti se čas odpira, — Ljudstvo se k mis'jonu zbira, — 0 kak' moli in zdihuje, — Svoje grehe objokuje: — Milost, milost, Oče Večni! — Milost ljudstvu grešnemu! itd." V uevezani besedi bodi na razgled: Rim in katoličanstvo (str. 10). Kdo je prost ali svoboden in kdo suženj? Kje je prava Ijubezen do revežev (27). BPogovor o plesu v kazališu. Stara in mlada opica (32). Anathema. S prestola ali ,,ex cathedra". Kaj marsikterega katoličana spravi v mlačnost, vnemarnost, v pregrehe ali celo v prostomavtarstvo. Kako Pij IX skerbe za deržine. Satanove utnetnosti zoper Vatikanski vesoljni zbor. Veliki zbor v peklu (86). Darvino-Durdikovstvo (90). Sv. katoliške Cerkve borbe in njene zmage. časnikarski motivci in papeževa nezmotljivost. Pervi in tretji Napoleon. Zoper napad na Rim. Pogovor Jezusa z lažnjivo - verniua kristjanom. Kaj so storili in kaj še namerjajo — liberaluhi in mavtarji (351). Ali so res mavtarji tako nedolžni (395)? Pogovor. Grajšak in šolarček. Grajšak. Kaj tako prevzetno memo mene štercaš, paglavec? Ne veš več, da sem ti bil undan jabelk dal iz svojega verta? Šolarček. To je že res, ali mi mali smo modrejši od vas bogatih gospodov, kmetov in vertnarjev, boste Vi nam morali poklone delati, se nam odkrivati. Gr. Kako to inisliš? Š. Vam dajejo premije, da redite lepo živino, rudeče jabelka, zalo grozdje, vihrovito solato, bogat fižol in debele buče po vertih in mejah: nas pa imajo za toliko modre in popolnoma, da tacih posvetnih nagibov ne potrebujemo pri učenji. Gr. Lejte ga smerkovca, sej res ni brez glave! — Snoval je v tem letniku še BTri mesce na Jutrovem", veliko in gorko se boril s nTagblattom" v ,,Pelinovcu, Ogledu in Razgledu", poročal pridno o MKatoliški družbi" itd. — BZgodnja Danica iraa tako obširno polje za obdelovanje, tako mnogotere dopise in spise skorej iz vseh delov sveta (hvala pridnim sodelavcem!), tako različne iu rodovitne tvarine, in njen namen je tako imeniten, da ga menda ni Slovenca, kteremu bi Danica ne bila mična, koristna, dostikrat prav močno potrebna. Nadjatno se, da prihodnje leto bodo pridne čebelice nove sladke sterdi nanašale v prid našega preijubega naroda. Velik je trud, kterega to delo prizadeva dan na dan skoz celo leto; pomagajte toraj, pišite, naročujte se, spoštovani Slovenci! prav obilno, da se širi olika, bogoljubnost in vnema za našo sveto vero in za vsako pravično reč (416) itd." — 28. Šmarnice Marije Device. Peti letnik. Spisal L. Jeran, duhoven ljubljanske škofije. V Ljubljani 1870. 8. 284. Nat. J. Blaznik. I. Zlati klas iz Jezusove Cerkve (poduk o kat. cerkvi, papežu, njegovi oblasti, veljavi). II. Rožica iz Marijnega verta ali premislek o kaki lastnosti in čednosti Marije Device. III. Cvetek ali vaja po natori posneta. IV. Naloga v par versticah. Sveta maša. Lavretanske litanije. XXIV. 1871. nMolitev v sedanji britkosti za našega sv. Očeta" je prva pesem, katero je poslovenil Svitoslav v le-tem tečaju po latinski himni F. Ks. Karniera od 1. 1810 v 13 kiticah (str. 17). Na primer bodi: 1. 0 Zveličar! z visokosti 2. Kar je tvoja roka dala — 9. Peter, Pavel, o pervaka! Svoje Cerkve glej britkosti, Dedina je rop postala, Ki za Cerkev sta vojšaka, In terpljenja jo oprosti!Skruni se nevesta KraljalPija rešita ,,Križakala 12. Ropar z laškimi derhali13. Glej, na tron se je posddil, Naj svetiša več ne žali,Pa njegov ni, — ga je vkradel; Čuti naj pravice kali!Verzi Bog ga v svetem jadu (serdu)! Vošilo svetemu Očetu Piju za slovesnost pet in dvajsetletnega papeštva je čestitka pesniška (sfr. 197), katero sta zložila bratec in sestrica, pravi Svitoslav, p:\ jo je vendar on bistveno opilil in dopolnil za govor v katoliški Besedi. — Sicer pa je Jeran spisal p. za novo leto: Bohinec, Kumljan in Ipavec možujejo o svobodi ali prostosti (str. 14). Velikoserčno iskanje resnice. Svoboda in narodnost. 0 adresi in resolucijah Ljubljanskih konštitucijonalcev v pvid Dollingerjevega odpada, govor v kat. pol. Besednici (str. 151). Petindvajsetletnica Pija IX (str. 181). Pogled na 251etnico, govor v kat. Besednici. Pesjarija sestra opičarije (str. 253). Toča pa černa šola (257). Kaj si nakopuje svet, ker rop poterjuje. Ali je olika izvir nejevere? Bav-bav — liberalce pobral I—III (str. 376—392). Pij IX pred zborom v Parizu 1. 1860 in Keršansko katolištvo pred sodnjim stolom evropskih deržav (str. 399—400 po Vaterl. iz German.). Pij IX v Vatikanu, Viktor Emanvel na Čitoriju, Garibaldi na ulicah. Ali so res reveži poškodovani z darovi za papeža (401)? Za novo leto (415). — Prežalostna, a za tisti čas ze!6 pomenljiva je opazka, katero ima vredništvo na strani 384: nKakor slišimo, tudi v Ljubljani ni brez peržanskih ,,feuer- in sonnen-anbeterjev". Te dni je prišel mlad gimnazijalec iz šole in je ves osupnjen svojim ljudem pričel pripovedovati, kakošnega nevernega profesorja da imajo: ,,H6ren Sie, was uns der Professor erklart hat, dass es keinen Gott gibt" itd. — Drugi šum, ki gre po mestu, je ta-le: nEden profesorjev na gimnaziji je učil, da solnce je tista moč, ki vse vstvarja in ohranuje, Bog je le ime; mi ga ne poznamo; kteri naj več o njem govorijo, vedo naj manj o njem" itd. ¦— Drugi je pred katoliško mladino Lutra nad vse povzdigoval; široko-ustno pa učenceni pravil: »Kolikor listkov je kdo kupil, toliko grehov odpušenjeje dobil!" . . . Naj bi bil saj mož, preden je šel v šolo, v katekizmu iz normalke prebral, kaj so odpustki, in bi ne bil za sovražniki naše vere lagal ter se pred lastnimi učenci tako neusmiljeno »blamiral". — Rekli smo, da učenci tako pripovedujejo, in že o drugi priliki je Danica zavračala na ojstro dolžnost višjih, da take reči preišejo; zakaj če se to poterdi, bi taki kakor zapeljivec mladiue ue eno uro ne smel več v šolo. če pa tako imenovane nkonfessionslozne šolske postave" tudi take pošastnosti dopušajo, se s tim bolj same sebe obsojujejo". nČudno je, da velik del gospodov, tudi še tacih, ki se imajo za bolji, v cerkvi devajo roke v žep, ali pa jih imajo zadej sklenjene na nekem kraju, ki se v čednih drušinah še ne imenuje, v Božji hiši jim je pa tisti kraj vender prav ljubo počivališče za roke, klobuk in palico (str. 319)!" ,,Petindvajseti letnik prične ob novem letu ,,Zgodnja Danica". Tedaj petindvajsetletnica; to je tudi za časnik kaj imenitnega, kaj veselega zanj in za častite čitatelje. Sovražniki sv. Cerkve skladajo po več stotisučev za časnike, da z njimi napadajo vero našo, narod naš. Ali ni tedaj nam dolžnost saj kaj malega storiti za katoliški tednik, da se nied Slovenci ložej ohrani in bolj rodovituo dela? Danica prav malo darežljivosti prosi; nobenih skladov in kapitalov; oskerbite ji za vezilo le samo nekoliko obilniših naročil po Slovenskem, da se zmagajo ložej veliki stroški, ki jih tudi vredništvo ima, ne le samo založništvo. — Vsak častiti gospod duhoven svoj list; vsako društvo svoj list; vsaki farovž en iztis posebej za ljudstvo, ki Božje službe čaka, ali po opravilih pride; po 4—6 umetniših bravcev svoj list saj po večih vaseh; gostilnice vsaka svoj list; pa pranožniši posestniki sem ter tje posebej zase, tudi marsikteri orglavci in cerkveniki, gg. učitelji, pevstvo svoj list: tako se bo z Danico dober sad razširjal in z Božjo pomočjo bode našemu narodu k vterjenju v sv. veri, k keršanski oliki in spodbudi pripomogla čedalje več. Prosimo svoje prijatle, da bi po taki poti delali v korist našega naroda. Gospodje pisatelji za Danico pa z vsakim dobrim spisom gotovo več kot pred polno cerkvijo pridigajo; zakaj nauki ne le, da se nasproti močno bero in listi gredd od roke do roke; ampak se tudi ohranijo za prihodnje čase in pisavci bodo tako koristili uarodu, kadar jih že davno več ne bode tukaj. To naj jih tem bolj spodbuda blagoserčuo nam pošiljati obilno dobrih spisov za občinstvo (str. 414)" itd. 29. MladenčeJc Dominik Savio, gojenec v vstavu sv. Frančiška Salezija v Torinu. V laškem jeziku spisal 1866 duhoven Janez Bosko, vodnik tega vstava. Slovensko vravnal L. Jeran. Založila katoliška družba za Kranjsko. V Ljubljani 1870 — 71 v 4 zvezkih. 8. str. 112. Nat. Eger. XXV. 1872. ,,SvetiMartin, škof, patronvečduhovnijpoSlovenskem" — je čvrsta-pesem 1. 43 v 11 odstavkih z nekaterimi zgodovinskimi pojasnili in z razliko, kako naj se poje, kjer sv. Martin ni patron (Glej Drobtince 1. 1856). Na primer bodi: 1. Faral svetega Martina, Varha svojega spoštuj; Dan njegovega spomina Kakor praznik posvečuj. 0 glej, da ga častiti Nikolj ne opustiš, In prav Bogu služiti Od njega se učiš . . . 9. Star je, željin že umreti, Iti k Bogu v sveti raj; Pa voljan le je živeti, če je še potreben kaj . Sveto na prahu umira, Proti še satanu; V nebesa se ozira, Zroči duha Bogu . . . V nevezani obliki je spisal p.: Za novo leto. Zatajevanje Kristusovo in kriva vera liberalcev v tem oziru. Kristus je povzdignil tiste, ki jih svet za nič ima; liberalizem v nič deva tiste, ki jih je Kristus povzdignil (str. 9. 25). Kako sta se dva človeka kletvinje odvadila. Antikrist v Rimu in drugod (26). Vlade potrebujejo sv. Očeta (49). Vlade in narodi skušajo, da brez Cerkve in papeža ne morejo biti (105). Judje bogate, kristjanje sirote. Antikristovstvo. Šola, Cerkev, rudečkarstvo (145). Zoper prostozidarsko kugo. Komii je verjeti: Kristusu ali lažiliberalcem (161)? Tolažilo za boječnike pred jezuiti (186) itd. »Bolj ko čas napredva v mnogoterih vedah, umetnijah in časnib. koristih, bolj je treba tudi cerkvenih časnikov, ki zaznamnujejo povsod pravo stezo med mnogimi zmotami posvetnih prizadevanj, pravi Jeran v vabilu k naročevanju za drugo polovico; potreba je zvezd, ktere med skalovjem in močnimi viharji kažejo varno pot v večnost. Zgodnja Danica si s pomočjo verlih sodelavcev vestno prizadeva to nalogo spolnovati. Vi preblagi Slovenci pa jo pridno podpirajte z obilnim naročevanjem in pisanjera, da toliko ložej spolnuje to dolžnost. Kdor tek dogodb in človeške djanja bistro opazuje, je lahko že vidil, kako je ta in uui v tehtnih rečeh po strani mahnil ali zavil v svojo lastno dušno škodo in v kvar sv. Cerkve, ker katoliško časništvo zanemarja in toraj iz lastnega zadolženja ne ve, kaj je pravo. Ni toraj majhna dobrota, ako duhoven ali drugi rodoljub poskerbf, da katoliški list bolj obilno med narod pride. Brez truda so besede: BKdor želf kako šestico za Danico dati, da jo bodete med seboj imeli, naj ta in ta dan pride", pa utegnejo veliko sadu roditi in v vsako dubovnijo med narod nektere iztise spraviti. To je toliko bolj želeti, ker posamezne škofije si čedalje bolj napravljajo svoje lastne liste in dasiravno ni dvomiti, da Danica zarad svoje davno poterjene veljavnosti in daljnih dopisnih zvez ostane tudi nadalje v vsih slovenskih škofijah razširjena, vender utegne tu ali tam kaki iztis odleteti (str. 208) itd." — Križ. MOd kod je to, da novo-dobarji večkrat sv. podobe in križe iz sob, učilnic, šol mečejo? . . Huda vest . . Znano je, da se hudič boji križa. Pošten kristjan križ ljubi; odpadnik, tat in prešestnik se ga boje, toraj ga žele zatreti (214)." — Pogovor. Prostomišljak pa Zasolivec. — Molitev za sv. Očeta Pija IX. Kaj pravijo nekatoličani o pruski vojski zoper katol. Cerkev? Sveti Oče rimski mladini na mali Šmaren. Svoboda naše sv. katoliške Cerkve (333). Laži-liberalizem (350). Laži-liberalizem je oče mJeč- karstva (368). Ali stne liberaluh krasti in ropati (385)? Vse naj raoli za sv. Cerkev (397. 405) itd. rSlovenskinarodjekatolišk narod, je celina brez strank; v stranke razcepiti ga išejo le nekteri liberalci, neprijatli, ali lažnjivi prijatli. 0 pobožnosti za sv. Očeta, o slavni 25letnici je slovenski narod v velikanskih množicah poterdil, da je res to, za kar se je vedno skazoval, da je popolnoma vdan svoji veri, svoji Cerkvi, vesoljnemu poglavarju rimskemu papežu, da noče nič vediti o kakem brezverstvu v deržini, v šoli, ali kjer si bodi. Vsi pravi domoljubi so prepričani, da je dolžnost to edinost v veri našega naroda spoštovati in vterjevati; ne pa motiti je. — Stranke tistih pa, ki hočejo narod voditi, so po podlagi, na kteri delajo, zlasti tri. Eni je glasilo: narod, svoboda in olika in hodi svojo pot, kteri ne moremo priterditi; drugi: vera, domovina, cesar, pa na podlagi decemberskih cerkvenih in šolskih postav (taki se sem ter tje love, in v tem naj se iše ključ, zakaj da marsikterih početij ne moremo tako iskreno priporočati v našem listu, kakor bi sicer serčno radi); — tretja je enako za vero, domovino, cesarja, toda čisto in nepremakljivo na katoliški, cerkveni podlagi z narodom vred. — Da Danica le poslednjo določno terdi. kar mora tudi vsak pravi katoličan kakoršnega koli stanu, to je slehernemu znano, kdor naš list prebira. V tem ponienu bode Danica, kolikor ji dobrotljivi Bog zmožnosti podeli, ludi v prihodnje delala, in v tem zmislu prosi še zanaprej goreče in izdatne pomoči od vernih slovenskih domoljubov z naročevanjem, pisanjem in razširjanjem našega cerkvenega lista. Kolikor globokeje bodo med narod segali katoliški listi, toliko manj močf bo imelo do Djega brezversko in prekucno časništvo, kakoršno se je jelo celo že na šolsko ledino vsilovati. Cerkev in resnica ima veliko sovražnikov, kterim ni nič za Boga, dušo in večnost, ampak vse le za časno, za posvetnost: kaj bo vsakemu izmed nas pomagalo to čez kacib 10—30 let? Bode mar -konfesionsloznost'* zveličala tebe, ali pa naš narod? . . Toraj edino, serčno in neutrudeno na delo za pravo, stanovitno časno in še bolj večno srečo našega preljubega naroda (421)!" 30. Šmarnice Marije Device. Šesti letnik. Spisal L. Jeran. V Ljubljani 1872. 8. 304. Zal. Ničman. Nat. Blaznik. Roža ali kraj Marije Device v Sveti deželi. Duhovna roža ali kratek prevdarek, kako bodi kristjan Bogu vdan in darovan (P. Grou). Molitev od kacega svetnika. Cvetlica ali koristna vaja. Rožica ali par odstavkov prelepe pesmi sv. Kazimira ,,0mni die" tako, da je v 31 dneh vseh 60 odstavkov poslovenjenih. Na primer bodi: 1. Duša, vsaki dan enaki60. Vselej milo tolažilo, Slovez do Marije poj;0 Marija! njemu daj, Le preslavljaj in ponavljajKi rad poje dela tvoje, — Njene čednosti, duh moj!Sprosi njemu sveti raj 1 31. Popotvanje v Sveto Deželo, v Egipt, Fenieijo, Sirijo, na Libanon, Carigrad in druge kraje. Obhodil in popisal L. Jeran. Ponatis iz -Zgod. Danice". V Ljubljani 1872. 8. 424. Zal. pisatelj. Nat. Blaznik. Na prodaj pri M. Gerberju. — .Kdor je posaraezne oddelke po Danici kaj prebiral, se je lahko prepričal, koliko raznotere tvarine obsega in pa koliko truda, branja in študiranja je bilo zraven lastne skušnje k temu potreba. Pri vsih nekoliko znamenitiših mestih in krajih so zraven druzega ob kratkem poznamnjane tudi zgodovinske čertice in sedanji stan. Jutrovo je dandanašnji posebno imenitno in zato se zanašam, da branje te knjige ne bo le samo mično, ampak tudi na več strani koristno" (str. 112).