Popotno poročilo. Spisal Fr. Levec. (Daije.) njižnice in kabineti v ferdinandejski šoli so tako  napolnjeni in bogati, da bi zadoščali za vsako srednjo šolo; zlasti ranogo lepih in dragih učil je na razpolaganje za risanje, za fiziko in prirodopis. Tudi ucitelji mešeanske šole imajo v zbornici pri rokah prav lepe in porabne knjige; na razpolaganje jirn je tudi telefon. Na steni sem opazil v zbornici hišni red in klasifikacijski red, ki ju je sestavil učiteljski zbor, a potrdil deželni šolski svet. To se rai je tera čudneje zdelo, ker sem se spomnil, da je ukazal visoki ministrski razpis z dne 15. marca 1879., št. 1399, da glede ponavljanja razredov na ljudskih in meščanskih šolah ni ustanavljati posebnih določil, temuc da je v vsakem slučaju posebej postopati po §§ 44. in 46. š. i. u. r., pri čemer je natanko uvažati individualne razraere dotičnih -otrok. Vendar se ne da tajiti, da vlada med uoit.elji na raznih šolah različno ranenje, kakšen vpliv ima zlasti red »komaj zadostno" na občni napredek tega ali onega učenca in da se v tem oziru skoraj v vsakem šolskem okraju postopa drugače. Ni še dolgo tega, kar se je obrnil neki nadučitelj z dežele do mene z vprašanjem, če res štejerao v Ljubljani ,,komaj zadostno" za pozitiven red. Zatorej morebiti ne bode odveč, ako tukaj povern, kako s tem redom delajo v ferdinandejski šoli v Gradcu. Dotični klasifikacijski red slove namreč tako : Das Aufsteigen verhindern: 1.) Eine ,,ungenugende" Note aus einem der Hauptgegenstande (Religion, Sprache u. Rechnen); 2.) zwei wkaumgenugend1' in den Hauptgegenstanden; 3.) ein »kaurn geniigend" aus einera Hauptgegenstande nebst einem 8ungeniigend" aus einem der iibrigen Gegenstande; 4.) zwei ,,ungenligende" Noten iiberhaupt; 5.) flinf ,,kaum genugend", darunter eines aus einem Hauptgegenstande. Ein niingeniigend" aus dera Preihandzeichnen kann iiber Beschluss der Conferenz nachgesehen werden. Die Noten aus Gesang, Turnen und den weiblichen Handarbeiten sind hiebei nicht raafigebend. Ist durch Ausbesserung der Note aus einem Gegenstande das Aufsteigen eines Schiilers ermoglicht, so kann derselbe zu einer Nachpriifung, welche ara Schlusse der Perien stattfindet, zugelassen werden. Den Gegenstand der Priifung bestimmt die Conferenz u. zw. hat der Hauptgegenstand in der Regel den Vorzug . . . Iz tega se vidi, da v Ljubljani strože klasificiramo; zakaj pri nas učenec ne sme iraeti dveh komaj zadostnih redov iz glavnih predmetov, če hoce prestopiti v prvi višji razred. Vrhutega se pri nas vpoštevajo tudi redi iz petja, telovadbe, risanja in ženskih ročnih del; zadnjim se pripisuje časih skoraj veljava glavnih predmetov. Dasiravno pa se glede klasifikacije po raznih krajih postopa različno, vendar z ozirom na zgoraj navedeni ministrski ukaz ni pričakovati in tudi ne želeti, da bi nam zanjo naše deželno šolsko oblastvo dalo kakšna posebna ukazila; pač pa bi bilo želeti, da bi se učitelji vsakega okraja pri svojih uradnih konferencijah zmenili, kako bodo poslej klasificirali, da bi bila klasifikacija vsaj v enern ter istem šolskem okraju povsod enaka. Na Kranjskem tudi ne poznarao ponavljalnih preizkušenj ob koncu počitnic in lehko rečemo: «Hvala bodi Bogu, — da jih ne poznamo!" Izkušnja narareč uči, da ni pričakovati, da bi se učenec, ki pri naši dobro preraišljeni klasifikaciji ob koncu šolskega leta ni zrel za prvi višji oddelek, mogel ob počitnicah toliko naučiti, da bi bil njegov napredek ob začetku novega šolskega leta ugoden. Pomisliti je, da so na ljudski šoli drugačne razmere kakor na srednjih šolah. Na gimnazijah in realkah uči v enein razredu skoraj vsak predmet poseben učitelj, in lehko se primeri, da kakšen učenec iz enega predmeta napravi neugoden napredek, bodisi da učitelj v prenapolnjenih razredih pri najboljši volji ni utegnil ueenca mnogokrat vprašati, bodisi da se je drugače precej dober učenec iz enega predmeta zanemaril. Tukaj je tedaj ponavljalna izkušnja na svojem mestu. V ljudski šoli pa v vsakera razredu domalega vse predmete uči en učitelj; ta ima učenca vsak dan pred seboj in ga vsak dan lehko vpraša iz tega ali onega predmeta in iz njegovih odgovorov in njegovega vedenja si v teku enega leta lehko naredi o njegovi individualnosti končnoveljavno sodbo, da mu ob koncu šolskega leta da z rairno vestjo dober, ali pa slab red. Pomisliti je tudi, da ponavljalne izkušnje niti na srednjih šolah ne dosežejo vselej svojega namena. Navadno tak ucenec ob počitnicah od dne do dne odlaga učenje; knjigo pač nosi s seboj, a ne ljubi se mu učiti; počitnic pa tudi ne more uživati in se telesno okrepoati, ker strašilo ponavljalne izkušnje noč in dan stoji pred rijim. Roditelji trepetajo v strahu in skrbeh, da sin izgubi leto; vsak ugrižljaj kruha in vsako žlico juhe rau greni očitanje, da se preraalo uči. Zadnje dni počitnic se resno poprime učenja, a čas je kratek, in tvarine je veliko, da je ne rnore predelati, in na dan preizkušnje stoji pred učiteljem z istirn znanjem, kakor ob koncu šolskega leta. Ta pa je v ravnotistem položaju, kakor je bil pred dvema mesecema, in ne ve, naj bi ga li railostno sodil, ali naj bi mu vrat zavil. Na podstavi svoje šestindvajsetletne šolske prakse bi zatorej ponavljalnih preizkušenj v ljudski šoli, kakor so navadne na ferdinandejski šoli v Gradcu, ne raogel priporočati. IV. S ferdinandejsko šolo je združen tudi učni tečaj za deška ročna dela, ob počitnicah za učitelje, ob šolskem času za učence. Ta učni tečaj vodi g. ravnatelj Sollner. Učenci izdelujejo sarao kartonažna dela. Učni tečaj je osnovan domalega tako kakor pri nas v Ljubljani na II. mestni deški petrazrednici. Od našega se loči samo v tem, da morajo v Gradcu a) vsi učenci ob istem času izdelovati iste objekte in iz istega materiala in b) da mora vsak učenec na raesec plačati po 20 kr. prispevka za material. Prva odredba je priporočila vredna, ker izvira iz pedagogičnih in vzgojnih razlogov; zakaj ako učitelj pri- pušča,-da učenci iz boljših rodbin izdelujejo fmejše objekte iz dražjega materiala, zbuja to pri ubožnejših učencih zavist in sovraštvo. Druge odredbe, da bi učenci plačevali material, bi pa ne mogel priporočati, ker je ravno po inestih toliko otrok, ki se z velikirn veseljem udeležujejo ročnega dela, ker natneravajo po dovršeni ljudski šoli prestopiti k obrtu, pa so tako ubožni, da bi njih roditelji te prispevke za material le težko utrpeli. Zatorej se nara naša uredba, da mestna oboina preskrbuje ves material, zdi pametnejša in bolj posnemanja vredna. Zapouk vdeški delarniprejemaučitelj po lOgl. nagrade za vsako tedensko uro na semester. To je ista nagrada, kakor jo daje naša mestna občina svojim dotičnira učiteljem. 0 šolskih delarnah je razpravljal tudi deželni zbor kranjski v svojera lanskem zborovanju in — če se ne motim — naročil deželnemu odboru, naj mu poroča v prihodnjera zborovanju, če so šolske delarne na Kranjskem sploh potrebne. Tožilo se je ob tej priliki, da se mnogokrat kupi tej ali oni šolski delarni drago orodje za deželne novce. Gez nekoliko časa pa je dotični učitelj prestavljen na drugo službeno mesto, njegov naslednik ni zmožen prevzeti pouka v delarni in drago orodje se raznese in poizgubi: deželni denar je bil zavržen. Vprašalo se je tudi, kdo naj nadzoruje šolske delarne. Ker se rai zdi uredba šolskih delaren po Kranjskem zelo važna, in ker pride to vprašanje brez dvojbe v našem deželnem zboru prej ali slej spet na razgovor, rnenda ne bode odveč, ako tudi o tej stvari izpregovorim nekoliko besed. Opiral se bom tukaj zlasti na izkušnjo, ki smo jo naredili s šolskimi delarnami v Ljubljani. Tukaj smo uvedli najprej delarno za kartonažo in delarno za mizarstvo. Za obe delarni se je zglasilo takoj več ucencev, nego srao jih raogli sprejeti. Pokazalo se je, da mnogi učenci, ki niso iraeli posebne volje do učenja in ki so samim sebi prepuščeni, ob prostera času pohajali po ulicah, kar silili v delarno. Tu se jirn je zbudilo veselje do dela, ponosni so bili na izdelke svojih rok in ranogokrat so prosili učitelja, naj jim učni čas podaljša. Navadili so se ceniti etično vrednost človeškega dela. Slep bi moral biti, kdor bi tajil veliki vzgojni rnoment šolskih delaren. Zlasti v raestih so za zanernarjene dečke prava dobrota. Posebno lepo pa je napredoval od prvega časa doslej oddelek za kartonažo. Veselje je gledati, kako učenci tekmovaje izdelujejo razna geotnetrijska telesa; kako kaširajo različne podobe, napise in zeraljevide; kako izgotavljajo najtnnogovrstnejše uporabe (tablice, skledice, škatlice, peresnice, mape, stenske torbice, stojala i. t. d.) za šolsko in domaco potrebo. Lansko leto (1897/98.) je 30 učencev izdelalo 948 takih ličnih objektov, in pridnost med njirai je bila tolika, da je bilo raed 30 učenci 20 odličnjakov. Priporaniti je, da se učenci poleg teh praktičnih objektov, ki jih igraje izdelujejo, navadijo tudi natančno meriti, raero uporabljati in papir lično rezati in prikrajati. Ravnotako pridno so delali ves čas v oddelku za mizarstvo. Vendar izdelani objekti niraajo tiste praktične vrednosti kakor kartonažni izdelki, ampak so le bolj igrače. Tudi ni mogoče v ta oddelek sprejeti mnogo učencev, ker potrebuje vsak več prostora nego pri kartonaži. Vrhutega smo opazili, da so mestni otroci nekoliko prešibki, da bi spretno les žagali in skobljali. Zato smo ta oddelek opustili ter ga nadomestili s pletarstvom., Takoj prvo leto so bili učni uspehi jako ugodni. Izdelalo je 10 učencev 128 jako ličnih uporab jerbasov, .ročnih košaric, šivalnih jerbaščkov, okrožnikov za vizitnice, cvetličnih košaric in drugih takih stvari. Učenci so si v kratkem času pridobili toliko spretnost v pletarstvu, da bi marsikateri lehko s tem svoj kruh služil, dasi ni to namen šolskih delaren. Delarno za mizarstvo pa smo iz Ljubljane premestili na Barje. Tu je g. učitelj Grnagoj zbral okoli sebe 8 krepkejših deekov ter dal pouku nekako bolj praktično smer, oziraje se posebno na potrebe po 1 j e d e lč e ve. Učenci so izdelovali preprosto vrtno in poljsko orodje, delali čebelne panji, popravljali grablje in ročaje ter se sploh učili pravilno žagati, rezati, skobljati, meriti, pribijati itd. Ne da se tajiti, da je za kmeta velika dobrota, ako se nauči že v otroojih letih, kako je mizarsko orodje pravilno uporabljati. Zatorej mislim, da bi bilo za šolske delarne po kmetih v prvi vrsti priporočati rnizarstvo in pletarstvo — in tudi rezbarstvo, toda zadnje le tam, kjer najde v hišni industriji kaj opore. Za mestne šole pa sodita v prvi vrsti kartonaža in p 1 e t a r S t V O. (Dalje prih.) WEŁ^*-