Časopis prebivalcev Občine Ivančna Gorica letnik XXX september 2024 št. 6 Srebrno partnerstvo V teh dneh mineva 25 let partnerstva med pobratenima občinama Ivančna Gorica in Hirschaid iz Nemčije. Srebrni jubilej smo praznovali občani obeh občin na svečanosti, ki je na severu Bavarske potekala konec septembra. Spomnili smo se korenin tega prijateljstva, ki segajo v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko sta zakonca Patzelt prvič obiskala samostan v Stični in v naslednjih letih s številnimi dobrodelnimi akcijami pomagala samostanu, s tem pa so se začele spletati trdne vezi med prebivalci obeh krajev in občin. Veliko skupnih dosežkov se je v tem obdobju zgodilo na področju cerkvenega življenja, kulture, izobraževanja, gasilstva in gospodarstva. Kot vsak odnos, tudi tak med pobratenima občinama, potrebuje obilo pozornosti in negovanja stikov, da se te vezi ohranijo in razvijajo. Leto 2024 je zaznamovano tudi z novo sestavo Evropskega parlamenta in Evropske komisije, ameriškimi predsedniškimi volitvami in številnimi geopolitičnimi izzivi, ki jih spodbujajo krizna žarišča. Iskanje skupnih interesov in učenje drug od drugega, kljub raznolikosti kulturnega, socialnega in gospodarskega okolja, je osnovno vodilo pri razvijanju odnosov obeh pobratenih občin. To je načelo, ki bi moralo veljati tudi v EU in širše. Pravzaprav bi to moralo veljati tudi na lokalni ravni, saj se tudi znotraj občinskih meja občanke in občani srečujemo z različnimi pogledi, ki kličejo po strpnosti, spoštovanju in sodelovanju. Po poletnem premoru na vaše domove spet prihaja Klasje, polno zanimivega branja. Ker se tudi naslednja številka že pridno polni, vas kmalu spet obiščemo. Med drugim bomo v njej obširno poročali o 25-letnem partnerstvu z občino Hirschaid. str. 2 V Ivančni Gorici s pomočjo donatorja odprli prizidek k osnovni šoli Matej Šteh, urednik str. 13 25 let DPM KALČEK: Združujemo tradicijo in inovacijo na podeželju str. 16 Mladinke PGD Krka državne prvakinje v gasilski orientaciji str. 5 Nova tržnica v Ivančni Gorici obratuje že od julija dalje 2 Občina september 2024 Na vrhu lestvice po naravnem prirastu Nedavna statistična raziskava o demografskih gibanjih v Sloveniji je prinesla razveseljive rezultate za občino Ivančna Gorica. Naša občina je po absolutnem naravnem prirastu krepko na prvem mestu med slovenskimi občinami. Tudi na lestvici t. i. selitvenega prirasta med občinami, smo na visokem 3. mestu. Vse to priča o razvoju naše občine, predvsem o ugodnih pogojih za bivanje pri nas. Visoka kakovost življenja v naši občini spodbuja mlade, da ostajajo v domači občini in se tu ustalijo, ustvarijo družine. Ob ugodni geografski legi s povezavami praktično na vse konce Slovenije je občina privlačna tudi za številne, ki se k nam priselijo od drugod. Z rastjo prebivalstva – občank in občanov nas je že več kot 18.000 - je pričakovati, da bomo v naslednjih nekaj letih že med 20 največjimi slovenskimi občinami. Vsi ti podatki pa zgovorno kažejo kako naraščajo tudi obveznosti občine, ki mora temu razvoju slediti tudi z gradnjo ustrezne infrastrukture. Lahko rečem, da na te izzive uspešno odgovarjamo. Trenutno smo z investicijami v vrtce zadostili potrebam na področju predšolske vzgoje, na področju osnovnega šolstva se je pravkar zaključila gradnja prizidka k OŠ Stična. V Šentvidu pri Stični se zaključek gradnje prizidka k OŠ Ferda Vesela pričakuje pred koncem leta, nato pa je na vrsti še izgradnja prizidka k podružnični šoli v Višnji Gori. N tem mestu moram omeniti neverjetno in velikodušno potezo donatorja, ki je omogočil izgradnjo prizidka OŠ Stična in s tem poklonil družbi, lokalni skupnosti in mlademu rodu izjemno darilo. Spoštujemo njegovo željo, da ostane anonimen, a s svojimi dejanji bo zapisan v naši občini z velikimi črkami hvaležnosti. Občanke in občani se boste zagotovo razveselili tudi novice, da bo v kratkem postavljen temeljni kamen za gradnjo doma starejših občanov v Višnji Gori. Projekt, ki smo ga skupaj z grosupeljskim domom starejših občanom smelo zastavili in omogočili, bo realiziran s pomočjo države. To bo velik doprinos k zagotavljanju zadostnih prostorskih kapacitet, na področju varstva starejših občanov v lokalnem okolju. Napredujemo tudi na drugih področjih. Izgradnja in rekonstrukcija cestne in komunalne infrastrukture je stalnica naših vsakoletnih načrtov. Letos smo položili zadnje metre vodovoda v naši občini, v vasi Ravni Dol, v Spodnji Dragi pa zaključili kompletno komunalno opremljanje naselja. Intenzivno načrtujemo tudi gradnjo kanalizacijskega omrežja na Spodnjem Brezovem in v Suhi krajini, ne pozabljamo pa tudi na druge potrebe naših občanov. Športni park v Ivančni Gorici je lepo zaživel, tudi v krajevnih središčih pa nadaljujemo z zagotavljanjem površin za šport in rekreacijo. Pred nami je obnova in širitev igrišča v Ambrusu in izgradnja novega v Zagradcu ter Sobračah. V načrtu je tudi na Krki. Pripravljamo se tudi na nove investicije, kot je gradnja obvoznice v Šentvidu pri Stični. Te se bodo začele izvajati takoj, ko bo zaključen postopek priprave novega Občinskega prostorskega načrta. Pred začetkom novega šolskega leta smo posebno pozornost namestili našim najmlajšim. Poskrbeli smo za izboljšanje pogojev za delo v nekaterih naših šolah, zlasti v Šentvidu pri Stični je poleti uspešno stekla rekonstrukcija upravnih prostorov in zbornice ter ureditev nove kuhinje. Novi asfalt od Ivančne Gorice do Marofa in pri Vzgojno-izobraževalnem centru pa pripomore k večji prometni varnosti. Pričakujemo, da bo kmalu uresničen tudi načrt za semaforizacijo križišča na Ljubljanski cesti v Ivančni Gorici. Seveda so vse investicije in druge zakonske obveznosti občine odvisne od finančnih sredstev, ki se stekajo v občinski proračun. Na tem mestu bi rad poudaril dobro in preudarno delo Občinskega sveta, ki sprejema vsakoletni proračun občine, ki ga pripravijo sodelavci občinske uprave. Prav njim pa gre zahvala, da marsikateri projekt in investicijo uspemo realizirati tudi s pomočjo dodanih finančnih sredstev iz naslova domačih in evropskih razpisov. Tako smo v zadnjem obdobju pridobili dodatna finančna sredstva za izgradnjo tržnice, za ograditev nogometnega igrišča, nedavno tudi za obnovo telovadnice v Šentvidu pri Stični in nakup novih električnih vozil za naše javne zavode. Pred dnevi je Občinski svet sprejel tudi rebalans letošnjega proračuna in tako omogočil, da bo občina uspešno poslovala do konca leta in seveda nadaljevala s projekti tudi prihodnje leto. Med njimi bo gotovo imel najvidnejšo vlogo začetek gradnje Kulturno-upravnega centra v Ivančni Gorici. Gre za največjo investicijo v dosedanji zgodovini naše občine, ki bo v letu 2025 praznovala 30 let samostojnega delovanja. V teh dneh obeležujemo tudi 25 let uspešnega in plodovitega sodelovanja s pobrateno občino Hirschaid iz Nemčije. Veliko medsebojnih stikov se je spletlo v tem obdobju in tudi letošnje praznovanje obletnice v Hirschaidu, z udeležbo več kot 100-članske delegacije iz naše občine, je dokaz, da naše partnerstvo živi in da se še lahko nadejamo skupnih aktivnosti in izmenjave na področju družbenih dejavnosti, kulture, izobraževanja, gasilstva in gospodarstva. Prav sobivanje in razumevanje dveh občin, dveh narodov, je lahko zgled današnji Evropi, ki jo pretresajo številna kulturna, verska in rasna razhajanja in nesoglasja. Drug od drugega se lahko učimo in si pomagamo. To naj bo tudi vodilo pri naših prizadevanjih za prijetno in domačo občino Ivančna Gorica. Dušan Strnad, župan K o l o fo n številka 6 V Ivančni Gorici s pomočjo donatorja odprli prizidek k osnovni šoli V petek, 20. septembra, sta ravnatelj Osnovne šole Stična Marjan Potokar in župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad v družbi učencev slovesno v uporabo predala nov prizidek k Osnovni šoli Stična. Gre za četrti trakt učilnic, s čimer je šola pridobila šest klasičnih učilnic in tri manjše učilnice, pet kabinetov, v katerih so prostor dobili predvsem učitelji dodatne strokovne pomoči ter sanitarije in prostor za hišnika. Izgradnjo dvoetažnega prizidka v skupni kvadraturi 1.100 m2 je financiral donator v sodelovanju z Občino Ivančna Gorica in OŠ Stično. Na željo donatorja je ostal za javnost anonimen. Vrednost investicije je 3,6 milijona evrov. Izvajalci so po predhodni prestavitvi ceste, ki jo je izvedla Občina Ivančna Gorica, z gradnjo začeli konec februarja in jo zaključili v dobrih petih mesecih. To pomeni, da so s 1. septembrom v nove šolske prostore že vstopili učenci. To je bil res izjemen gradbeni in organizacijski podvig. OŠ Stična, skupaj s podružnicami na Muljavi, v Stični in v Višnji Gori, v tekočem šolskem letu obiskuje 1.140 učencev. Po besedah ravnatelja Marjana Potokarja se z novimi prostori pouk matične šole končno izvaja le na eni lokaciji in gostovanje petih oddelkov razredne stopnje na sosednji srednji šoli ni več potreben. Z novim prizidkom se je za nekaj naslednjih let rešila tudi prostorska stiska na matični šoli v Ivančni Gorici. V nagovoru se je Potokar dotaknil tudi dobrosrčnosti donatorja in povedal: »V šoli, na Občini in v občini smo priča izjemnemu dejanju velikodušnosti, ki bo imelo dolgoročen vpliv na izobraževalno skupnost. Ko v pogovorih komu omenim donatorjevo gesto, številni ostanejo anemični, drugi začudeni, ker preprosto ne verjamejo, da tako plemenit namen sploh obstaja. Žalostno. Ampak pri nas v Ivančni Gorici je drugače,« je zaključil Potokar. Slednji se je skupaj z županom ob odprtju, s spominskimi plaketami, pričakuje. »Hkrati pa je to znak, da delamo dobro in da nam ljudje zaupajo.« Po naravnem prirastu je občina Ivančna Gorica v samem vrhu med slovenskimi občinami, kar pomeni, da se stalno pojavlja potreba po gradnji novih kapacitet v vzgojno – izobraževalne ustanove. »Trenutno poleg danes odprtega prizidka k OŠ Stičn, izvajamo gradnjo prizidka k Osnovni šoli Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični, pripravljamo pa tudi dokumentacijo za gradnjo prizidka k Podružnični šoli Višnja Gora, ki jo bomo začeli v naslednjem letu.« je še povedal župan Strnad. Poudaril je še, da državnih razpisov zahvalil posameznikom in podjetjem, ki so pomagali pri izgradnji novega šolskega kompleksa v naši občini. Župan Dušan Strnad je ob odprtju številnim prisotnim izrazil veselje, da danes še obstajajo ljudje, ki razumejo potrebe skupnosti in so za njene potrebe pripravljeni prispevati več, kot se od njih lahko za gradnjo tovrstnih objektov ni in tako so prisiljeni vse graditi z lastnimi sredstvi. V veliko pomoč pri tem so jim sredstva, ki jih pridobijo izven rednih načinov financiranja občin. Brez teh sredstev bi se časovnica gradnje podaljšala za več let, je ocenil Strnad. Spremljajoči kulturni program je v celoti pripadel učencem in zaposlenim na Osnovni šoli Stična. Nastopili so otroški pevski zbor matične šole, pod vodstvom zborovodkinje Bojane Mulh, plesno točko so pripravili učenci tretjih razredov, za pevsko – glasbeno točko pa so poskrbeli šolski band OŠ Stična ter učitelja Suzana Kolšek in Luka Gluvić. Za scenarij prireditve je poskrbela učiteljica na šoli, Urška Petek. Gašper Stopar Foto: Gašper Stopar in Klemen Ceglar Prispevke za naslednjo številko sprejemamo do 13. oktobra. Klasje - Glasilo prebivalcev občine Ivančna Gorica; Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Ivančna Gorica; Sedež uredništva: Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, telefon: 781 21 30, faks: 781 21 31, e-pošta: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net; Uredniški odbor: Matej Šteh - glavni in odgovorni urednik, Simon Bregar, Magdalena Butkovič, Irena Goršič, Franc Fritz Murgelj, Tanja Škufca, Dušan Štepec; Jezikovni pregled: Mateja D. Murgelj; Oblikovna zasnova: Robert Kuhar; Priprava za tisk: AMSET, d. o. o.; Tisk: Tiskarsko središče d.o.o., Časopis KLASJE izhaja v 6.850 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. september 2024 OBČINA IVANČNA GORICA V ZADNJIH 5 LETIH WZsWKEZsEDWZ/Z^dhs^>KsE/:/ Občina Ivančna Gorica v zadnjih številka 6 Občina 5 letih prva po naravnem 3 OBČINA IVANČNA GORICA V ZADNJIH 5 LETIH Občina Ivančna Gorica je v zadnjem obdobju prepričljivo prva po naravnemu prirastu med vsemi slovenskimi občinami. V letih 2020, 2022 in 2023 prva in prav tako v povprečju. Kar za 411 občanov se WZsWKEZsEDWZ/Z^dhs^>KsE/:/ je povečalo število poleg priseljevanja iz drugih slovenskih občin in iz tujine. Precej pa je tudi priseljevanja iz drugih slovenskih občin, saj je občina Ivančna Gorica zanimiva prirastu v Sloveniji predvsem za mlade družine in se prav tako v samem naobčin, 3.namestu. Občina Ivančna v zadnjem obdobju prepričljivo prva po naravnemu prirastu med vsemi Precej pa jenahaja tudinahaja priseljevanja drugih vrhu slovenskih saj3. je občina Ivančna Gorica zanimiva Občina IvančnaGorica Goricaje je v zadnjem obdobju prepričljivo prva po naravnemu prirastu med tako vizsamem vrhu mestu. ϮϬϭϵͲ predvsem za mlade družine in se prav predvsem za mlade družine in se prav tako nahaja v samem vrhu na 3. mestu. slovenskimi občinami. V letih 2020, 2022 2020, in 20232022 prva in prav tako v povprečju. Kar za 411 občanovKar se za vsemi slovenskimi občinami. V letih in 2023 prva in prav tako v povprečju.  EĂƌĂǀŶŝƉƌŝƌĂƐƚͲ^ŬƵƉĂũ ϮϬϭϵ ϮϬϮϬ ϮϬϮϭ ϮϬϮϮ ϮϬϮϯ Ϯϯ Selitveni prirast med občinami ϮϬϭϵ ϮϬϮϬ ϮϬϮϭ ϮϬϮϮ ϮϬϮϯ ^ŬƵƉĂũ je povečalo število priseljevanja drugihpriseljevanja slovenskih občin in iz tujine. Selitveni prirast med občinami ϮϬϭϵ ϮϬϮϬ ϮϬϮϭ ϮϬϮϮ ϮϬϮϯ ^ŬƵƉĂũ 411 občanov se jepoleg povečalo številoizpoleg iz drugih slovenskih občin in iz tujine. ϭ Ivančna Gorica ϳϭ ϭϭϲ ϳϳ ϲϯ ϴϰ ϰϭϭ <ŽƉĞƌͬĂƉŽĚŝƐƚƌŝĂ ϭϬϭ ϯϮ ͲϮϳ ϲϴϵ <ŽƉĞƌͬĂƉŽĚŝƐƚƌŝĂ ϭϬϭ ϯϵϰ ϯϮ ϯϵϰ ͲϮϳ ϭϴϵϭϴϵ ϲϴϵ ϮϬϭϵͲ Rače Ͳ&ƌĂŵ ϭϱϱ ϭϭϳ ϭϱϳ ϱϱϯ Ϯ Domžale ϭϮϬ ϱϭ ϳϭ Ϯϱ ϯϭ Ϯϵϴ Rače Ͳ&ƌĂŵ ϭϱϱ ϱϭ ϭϭϳ ϱϭ ϭϱϳ ϳϯ ϳϯ ϱϱϯ Ivančna Gorica ϰϵ Ϯϲϳ Ͳϭϱ ϯϰ ϭϵϲ ϱϯϭ  EĂƌĂǀŶŝƉƌŝƌĂƐƚͲ^ŬƵƉĂũ ϮϬϭϵ ϮϬϮϬ ϮϬϮϭ ϮϬϮϮ ϮϬϮϯ Ϯϯ ϯ 'ŽƌĞŶũĂǀĂƐͲWŽůũĂŶĞ ϱϱ ϰϬ ϰϵ Ϯϭ ϱϲ ϮϮϭ Ivančna Gorica Ϯϲϳ Ͳϭϱ ϯϬ ϯϰ ϭϵϲ ϴϲ ϱϯϭ Škofljica ϰϵ ϮϯϬ ϯϬ ϭϭϭ ϰϴϳ ϭ Ivančna Gorica ϳϭ ϭϭϲ ϳϳ ϲϯ ϴϰ ϰϭϭ ƌĞnjŽǀŝĐĂϮϯϬ ϭϲϱ ϴϯ ϭϭϭ ϱϰ Ϯϱ ϴϲϭϱϳ ϰϴϰ ϰ EŽǀŽŵĞƐƚŽ ϱϰ ϭ ϲϯ ϯϱ Ϭ ϭϱϯ Škofljica ϯϬ ϯϬ ϰϴϳ Ϯ Domžale ϭϮϬ ϱϭ ϳϭ Ϯϱ ϯϭ Ϯϵϴ DĞĚǀŽĚĞ ϭϰϯ Ͳϵϯ ϲϲ Ϯϭϳ ϭϮϵ ϰϲϮ ϱ <ŽŵĞŶĚĂ ϯϭ ϰϯ ϭϴ ϯϲ ϭϰ ϭϰϮ ƌĞnjŽǀŝĐĂ ϴϯ ϱϰ ϭϭϰ Ϯϱ ϭϱϳ ϳϭ ϰϴϰ Mengeš ϭϲϱ ϭϮϬ ϴϮ ϲϱ ϰϱϮ ϯ 'ŽƌĞŶũĂǀĂƐͲWŽůũĂŶĞ ϱϱ ϰϬ ϰϵ Ϯϭ ϱϲ ϮϮϭ ϲ ϭϱϯ ϯϭϱϯ ϭϰϮ WĞƐŶŝĐĂ ϭϰϯ ϲϳ ϭϮϴ ϲϮ ϰϰϵ DĞĚǀŽĚĞ Ͳϵϯ ϲϲ ϴϳ Ϯϭϳ ϭϮϵϭϬϱ ϰϲϮ ϰ <ƌĂŶũ EŽǀŽŵĞƐƚŽ ϱϰ ϭ ϮϮ ϲϯ Ͳϭϳ ϯϱ Ͳϭϵ Ϭ WŽůnjĞůĂ ϴϴ ϭϬϮ ϭϭϭ ϰϰ ϭϬϮ ϰϰϳ ϳ sĞůĞŶũĞ ϲϴ ͲϮϳ ϯϮ Ϭ ϲϰ ϭϯϳ Mengeš ϭϮϬ ϭϭϰ ϴϮ ϲϱ ϳϭ ϰϱϮ ϱ <ŽŵĞŶĚĂ ϯϭ ϰϯ ϭϴ ϯϲ ϭϰ ϭϰϮ sŽũŶŝŬ ϴϴ ϴϬ ϭϭϲ ϳϬ ϳϳ ϰϯϭ ϴ  WĞƐŶŝĐĂ ϲϳ ϴϳ ϭϮϴ ϲϮ ϭϬϱ ϰϰϵ ϲ Škofja <ƌĂŶũ Loka ϭϱϯϱϮ ϮϮ ϭϵ Ͳϭϳ ϭϰ Ͳϭϵ ϯϯ ϯ ϭϭϭϰϮ ϭϮϵ ϵ ϳ Šentjernej sĞůĞŶũĞ ϲϴϮϳ ͲϮϳ ϭϱ ϯϮ ϰϬ Ϭ Ϯϱ ϲϰ ϭϳϭϯϳ ϭϮϰ sƐĞƐŬƵƉĂũǀƉůŝǀĂŶĂƌĂƐƚƉƌĞďŝǀĂůƐƚǀĂ͕kjer se občina Ivančna Gorica na 25. mestu v Sloveniji WŽůnjĞůĂ ϴϴ ϭϬϮ ϭϭϭ ϰϰ nahaja ϭϬϮ ϰϰϳz ϭϴ͘ϭϰϰƉƌĞďŝǀĂůĐĞǀ(v času prispevka že precej več). Tik za občinami Piran, Vrhnika in Murska Sobota ϭϬ ϴ Moravče Škofja Loka ϱϮϯϴ ϭϵ ϭϲ ϭϰ ϮϬ ϯϯ Ϯϯ ϭϭ ϮϱϭϮϵ ϭϮϮ sŽũŶŝŬ ϴϴ ϴϬ ϭϭϲ ϳϬ ϳϳ ϰϯϭ ŬĂƚĞƌĞƉĂďŽŶĂũǀĞƌũĞƚŶĞũĞǀŶĂƐůĞĚŶũŝŚĚǀĞŚůĞƚŝŚƉƌĞŚŝƚĞůĂ͘  ϵ Šentjernej Ϯϳ ϭϱ ϰϬ Ϯϱ ϭϳ ϭϮϰ  Vse skupaj vpliva na rast prebivalRast števila prebivalcev ϭϬ Moravče ϯϴ ϭϲ ϮϬ Ϯϯ Ϯϱ ϭϮϮ Za boljšo predstavo še grafična ponazoritev͘ sƐĞƐŬƵƉĂũǀƉůŝǀĂŶĂƌĂƐƚƉƌĞďŝǀĂůƐƚǀĂ͕kjer stva, kjer se občina Ivančna Gorica ϮϱϬϬϬ se občina Ivančna Gorica nahaja na 25. mestu v Sloveniji z  Za boljšo predstavo še grafična ponazoritev. nahaja na 25. mestu času v Sloveniji z že precej več). Tik za občinami Piran, Vrhnika in Murska Sobota ϭϴ͘ϭϰϰƉƌĞďŝǀĂůĐĞǀ(v prispevka Za boljšo predstavo še grafična ponazoritev͘ 18.144 prebivalcev (v času priŬĂƚĞƌĞƉĂďŽŶĂũǀĞƌũĞƚŶĞũĞǀŶĂƐůĞĚŶũŝŚĚǀĞŚůĞƚŝŚƉƌĞŚŝƚĞůĂ͘ EĂƌĂǀŶŝƉƌŝƌĂƐƚϮϬϭϵͲ ϮϬϮϯ spevka že precej več). Tik za ob- ϮϬϬϬϬ ϰϱϬ EĂƌĂǀŶŝƉƌŝƌĂƐƚϮϬϭϵͲ ϮϬϮϯ činami Piran, Vrhnika in Murska Rast števila prebivalcev Sobota katere pa bo najverjetneje ϭϱϬϬϬ ϰϱϬ ϰϬϬ v ϮϱϬϬϬ naslednjih dveh letih prehitela. ϰϬϬ ϯϱϬ Tudi po kriteriju povprečne starosti je občina Ivančna Gorica na odlič- ϭϬϬϬϬ ϯϱϬ ϯϬϬ nem 5. mestu s 40,5 leti medtem, ϮϬϬϬϬ ϯϬϬ ko je povprečje v Sloveniji 44,2 let. ϱϬϬϬ ϮϱϬ Vse skupaj nakazuje nadaljnjo rast ϮϱϬ ϮϬϬ prebivalstva v prihodnosti in s tem Ϭ ϭϱϬϬϬ ϮϬϬ dodatne potrebe po infrastrukturi ϮϬϬϴ ϮϬϬϵ ϮϬϭϬ ϮϬϭϭ ϮϬϭϮ ϮϬϭϯ ϮϬϭϰ ϮϬϭϱ ϮϬϭϲ ϮϬϭϳ ϮϬϭϴ ϮϬϭϵ ϮϬϮϬ ϮϬϮϭ ϮϬϮϮ ϮϬϮϯ ϮϬϮϰ ϭϱϬ in raznih storitvah. Ivančna Gorica DƵƌƐŬĂ^ŽďŽƚĂ WŝƌĂŶͬWŝƌĂŶŽ sƌŚŶŝŬĂ ϭϱϬ  Tomaž Smole ϭϬϬ ϭϬϬ ϱϬ ϱϬ Ϭ Ϭ ͲϱϬ ͲϱϬ Ivančna Ivančna 'ŽƌŝĐĂ 'ŽƌŝĐĂ Domžale 'ŽƌĞŶũĂǀĂƐ EŽǀŽŵĞƐƚŽ <ŽŵĞŶĚĂ Domžale 'ŽƌĞŶũĂǀĂƐ EŽǀŽŵĞƐƚŽ <ŽŵĞŶĚĂ ͲWŽůũĂŶĞ ͲWŽůũĂŶĞ <ƌĂŶũ <ƌĂŶũ sĞůĞŶũĞ sĞůĞŶũĞ Škofja Loka Šentjernej Škofja Loka Šentjernej Tudi po kriteriju povprečne starosti je občina Ivančna Gorica na odličnem 5. mestu s 40,5 leti medtem, ko je povprečje v Sloveniji 44,2 let. Vse skupaj nakazuje nadaljnjo rast prebivalstva v ƉƌŝŚŽĚŶŽƐƚŝŝŶƐƚĞŵĚŽĚĂƚŶĞƉŽƚƌĞďĞƉŽŝŶĨƌĂƐƚƌƵŬƚƵƌŝŝŶƌĂnjŶŝŚƐƚŽƌŝƚǀĂŚ͘ Spodnja Draga z novimi pridobitvami še prijetnejša za bivanje ϭϬϬϬϬ ϱϬϬϬ ϮϬϭϵ ϮϬϮϬ ϮϬϮϬ ϮϬϮϭ ϮϬϮϭ ϮϬϮϮϮϬϮϮϮϬϮϯϮϬϮϯϮϬϭϵͲϮϯ ϮϬϭϵͲϮϯ ϮϬϭϵ Žal pa so podatki za Slovenijo ne najbolj spodbudni, saj je v zadnjem obdobju naravni prirast   Žal pa so podatki za Slovenijo ne najbolj spodbudni, saj je v zadnjem obdobju naravni prirast Ϭ negativen in sicer za več tisoč na leto.  Podatki sopridobljeni pridobljeni izSISTAT SItisoč STAT portala, kivjedomeni jev vdomeni domeni Statističnega urada Republike Slovenije. ϮϬϬϴ ϮϬϬϵ ϮϬϭϬ ϮϬϭϭ ϮϬϭϮ ϮϬϭϯ ϮϬϭϰ ϮϬϭϱ ϮϬϭϲ ϮϬϭϳ ϮϬϭϴ ϮϬϭϵ ϮϬϮϬ ϮϬϮϭ ϮϬϮϮ ϮϬϮϯ ϮϬϮϰ Podatki so STAT portala, kispodbudni, urada Republike Slovenije. negativen in sicerzazaSlovenijo več na leto.ki je Podatki so pridobljeni iziz SI portala, Statističnega urada Republike Slovenije. Žal pa so podatki ne najbolj sajStatističnega je v zadnjem obdobju naravni prirast Žal pa so podatki za Slovenijo ne najbolj spodbudni, saj je v zadnjem obdobju naravniϮϬϭϵͲ prirast Letos so se krajaniIvančna Spo- Gorica DƵƌƐŬĂ^ŽďŽƚĂ WŝƌĂŶͬWŝƌĂŶŽ sƌŚŶŝŬĂ in sicer sicer za  negativen negativen ϮϬϭϵͲ EĂƌĂǀŶŝƉƌŝƌĂƐƚͲ^ŬƵƉĂũ ϮϬϮϬ ϮϬϮϭ ϮϬϮϮ ϮϬϮϯ Ϯϯ in za več večtisoč tisočna naleto. leto.ϮϬϭϵ dnje Drage v Krajevni EĂƌĂǀŶŝƉƌŝƌĂƐƚͲ^ŬƵƉĂũ ϮϬϭϵ Ϯϯ ^>KsE/: ͲϭϮϲϬ ϮϬϮϬ ͲϱϮϰϵ ϮϬϮϭ ͲϰϮϳϳ ϮϬϮϮ Ͳϰϴϲϱ ϮϬϮϯ Ͳϰϱϱϭ ͲϮϬϮϬϮ ϮϬϭϵͲ skupnosti Ivančna Go-starosti je občina Ivančna Gorica na odličnem 5. mestu s 40,5 leti Tudi po kriteriju povprečne ^>KsE/: ͲϭϮϲϬ ͲϱϮϰϵ ͲϰϮϳϳ Ͳϰϴϲϱ Ͳϰϱϱϭ  EĂƌĂǀŶŝƉƌŝƌĂƐƚͲ^ŬƵƉĂũ ϮϬϭϵ ϮϬϮϬ ϮϬϮϭ ϮϬϮϮ ϮϬϮϯ Ϯϯ ͲϮϬϮϬϮ rica razveselili novih medtem, ko je povprečje v Sloveniji 44,2 let. Vse skupaj nakazuje nadaljnjo rast prebivalstva v  ^>KsE/: ͲϭϮϲϬ ͲϱϮϰϵ ͲϰϮϳϳ Ͳϰϴϲϱ Ͳϰϱϱϭ ͲϮϬϮϬϮ pridobitev v kraju. Teh ^ƚŽtežavo se srečujejo večja slovenska mesta͕ƉĂƚƵĚŝƐŝĐĞƌũĞŶĞŐĂƚŝǀĞŶƉƌŝƌĂƐƚǀŬĂƌϭϰϵƐůŽǀĞŶƐŬŝŚ ƉƌŝŚŽĚŶŽƐƚŝŝŶƐƚĞŵĚŽĚĂƚŶĞƉŽƚƌĞďĞƉŽŝŶĨƌĂƐƚƌƵŬƚƵƌŝŝŶƌĂnjŶŝŚƐƚŽƌŝƚǀĂŚ͘  po besedah krajanke in ^ƚŽtežavo sejesrečujejo srečujejo večja Še slovenska karse zaskrbljujoče. posebejmesta͕ƉĂƚƵĚŝƐŝĐĞƌũĞŶĞŐĂƚŝǀĞŶƉƌŝƌĂƐƚǀŬĂƌϭϰϵƐůŽǀĞŶƐŬŝŚ v Mariboru. Sobčinah, to težavo večja slovenska mesta, pa tudi sicer je negativen prirast v kar 149 slopovezovalke prireditve občinah, karsejesrečujejo zaskrbljujoče. Še posebej v Mariboru. ^ƚŽtežavo slovenska mesta͕ƉĂƚƵĚŝƐŝĐĞƌũĞŶĞŐĂƚŝǀĞŶƉƌŝƌĂƐƚǀŬĂƌϭϰϵƐůŽǀĞŶƐŬŝŚ venskih občinah, kar je večja zaskrbljujoče. Še posebej v Mariboru. ob otvoritvi novih pridoϮϬϭϵͲ občinah, kar je zaskrbljujoče. Še posebej v Mariboru. bitev Rože Kek ni malo: ϮϬϭϵͲ EĂƌĂǀŶŝƉƌŝƌĂƐƚͲ^ŬƵƉĂũ ϮϬϭϵ ϮϬϮϬ ϮϬϮϭ ϮϬϮϮ ϮϬϮϯ Ϯϯ »Zgrajeno je javno kaEĂƌĂǀŶŝƉƌŝƌĂƐƚͲ^ŬƵƉĂũ ϮϬϭϵ ϮϬϮϬ ϮϬϮϭ ϮϬϮϮ ϮϬϮϯ Ϯϯ ϮϬϭϵͲ >ũƵďůũĂŶĂ Ϯϴϱ ͲϭϮϲ Ͳϰϱ ͲϮϮϰ ͲϮϵϱ ͲϰϬϱ nalizacijsko in obnovljeEĂƌĂǀŶŝƉƌŝƌĂƐƚͲ^ŬƵƉĂũ ϮϬϭϵ ϮϴϱϮϬϮϬ ͲϭϮϲϮϬϮϭ Ͳϰϱ ϮϬϮϮ ͲϮϮϰ ϮϬϮϯ ͲϮϵϱ Ϯϯ >ũƵďůũĂŶĂ ͲϰϬϱ dŽůŵŝŶ Ͳϳϴ Ͳϳϰ ͲϵϬ Ͳϴϭ Ͳϴϲ ͲϰϬϵ no vodovodno omrežje, >ũƵďůũĂŶĂ Ϯϴϱ ͲϭϮϲ Ͳϰϱ ͲϮϮϰ ͲϮϵϱ ͲϰϬϱ dŽůŵŝŶ Ͳϳϴ Ͳϳϰ ͲϵϬ Ͳϴϭ Ͳϴϲ ͲϰϬϵ Brežice Ͳϱϰ ͲϭϬϬ Ͳϵϲ ͲϭϬϴ Ͳϲϴ ͲϰϮϲ postavljena je javna dŽůŵŝŶ Ͳϳϴ Ͳϳϰ ͲϵϬ Ͳϴϭ Ͳϴϲ ͲϰϬϵ Brežice Ͳϱϰ ͲϭϬϬ Ͳϵϲ ͲϭϬϴ Ͳϲϴ ͲϰϮϲ ^ĞǀŶŝĐĂ Ͳϴϱ ͲϵϬ Ͳϵϲ Ͳϭϯϭ Ͳϱϳ Ͳϰϱϵ razsvetljava, do interneBrežice Ͳϱϰ ͲϭϬϬ Ͳϵϲ ͲϲϴͲϱϳ ͲϰϮϲ ^ĞǀŶŝĐĂ Ͳϴϱ ͲϵϬ Ͳϵϲ ͲϭϬϴ Ͳϭϯϭ Ͳϰϱϵ <ŽƉĞƌͬĂƉŽĚŝƐƚƌŝĂ Ͳϲϴ Ͳϳϱ Ͳϭϭϳ ͲϭϮϬ Ͳϭϰϰ ͲϱϮϰ ta dostopamo z optično ^ĞǀŶŝĐĂ Ͳϴϱ ͲϵϬ Ͳϵϲ Ͳϭϯϭ Ͳϱϳ Ͳϰϱϵ <ŽƉĞƌͬĂƉŽĚŝƐƚƌŝĂ Ͳϲϴ Ͳϳϱ Ͳϭϭϳ ͲϭϮϬ Ͳϭϰϰ ͲϱϮϰ povezavo, vaške ceste so WƚƵũ Ͳϴϱ Ͳϭϲϴ Ͳϳϳ Ͳϵϳ Ͳϭϭϭ Ͳϱϯϴ <ŽƉĞƌͬĂƉŽĚŝƐƚƌŝĂ Ͳϲϴ Ͳϳϱ Ͳϭϭϳ ͲϭϮϬ Ͳϭϰϰ ͲϱϮϰ WƚƵũ Ͳϴϱ Ͳϭϲϴ Ͳϳϳ Ͳϵϳ Ͳϭϭϭ Ͳϱϯϴ širše in na novo asfaltiEŽǀĂ'ŽƌŝĐĂ Ͳϵϰ ͲϭϮϭ ͲϵϮ ͲϭϰϮ Ͳϭϭϭ ͲϱϲϬ WƚƵũ Ͳϴϱ Ͳϭϲϴ Ͳϳϳ Ͳϵϳ Ͳϭϭϭ Ͳϱϯϴ rane, izvedena je bila sanacija potoka z novimi, večjimi mostovi in urejenimi brežinami EŽǀĂ'ŽƌŝĐĂ Ͳϵϰ ͲϭϮϭ ͲϵϮ ͲϭϰϮ Ͳϭϭϭ ͲϱϲϬ dƌďŽǀůũĞ Ͳϳϳ Ͳϭϯϲ Ͳϭϯϭ Ͳϭϯϱ Ͳϭϭϭ ͲϭϬϭ ͲϱϲϬ ͲϱϴϬ EŽǀĂ'ŽƌŝĐĂ Ͳϵϰ ͲϭϮϭ ͲϵϮ ͲϭϰϮ ob potoku.« S tako urejeno infrastrukturo se Spodnja Draga uvršča v družbo komunalno dƌďŽǀůũĞ Ͳϳϳ Ͳϭϯϲ Ͳϭϯϭ Ͳϭϯϱ ͲϭϬϭ ͲϱϴϬ ĞůũĞ Ͳϵϱ Ͳϭϱϵ Ͳϭϰϯ ͲϭϬϮ ͲϭϬϭ ͲϵϮ ͲϱϴϬ Ͳϱϵϭ dƌďŽǀůũĞ Ͳϳϳ Ͳϭϯϲ Ͳϭϯϭ Ͳϭϯϱ zgledno urejenih naselij v Sloveniji. ĞůũĞ Ͳϵϱ Ͳϭϱϵ Ͳϭϰϯ ͲϭϬϮ ͲϵϮ Ͳϱϵϭ DƵƌƐŬĂ^ŽďŽƚĂ Ͳϴϳ ͲϭϴϮ Ͳϭϯϭ Ͳϵϳ ͲϭϮϮ Ͳϲϭϵ ĞůũĞ Ͳϵϱ Ͳϭϱϵ Ͳϭϰϯ ͲϭϬϮ ͲϵϮ Ͳϱϵϭ Na slovesnosti so zbrane krajanke in krajane nagovorili predsednik Sveta Krajevne skupnoDƵƌƐŬĂ^ŽďŽƚĂ Ͳϴϳ ͲϭϴϮ Ͳϭϯϭ Ͳϵϳ ͲϭϮϮ Ͳϲϭϵ DĂƌŝďŽƌ ͲϯϮϱ Ͳϳϲϳ ͲϲϳϬ Ͳϱϱϵ ͲϱϮϱ Ͳϲϭϵ ͲϮϴϰϲ sti Ivančna Gorica Refik Hodžić, direktor Javnega komunalnega podjetja Grosuplje Stane DƵƌƐŬĂ^ŽďŽƚĂ Ͳϴϳ ͲϭϴϮ Ͳϭϯϭ Ͳϵϳ ͲϭϮϮ DĂƌŝďŽƌ ͲϯϮϱ Ͳϳϲϳ ͲϲϳϬ Ͳϱϱϵ ͲϱϮϱ ͲϮϴϰϲ Zgornja tabela prikazuje občine z najslabšim naravnim prirastom. Stopar in župan Dušan Strnad, ki je poudaril, da je množični obisk na slovesnosti dokaz, DĂƌŝďŽƌ ͲϯϮϱ Ͳϳϲϳ ͲϲϳϬ Ͳϱϱϵ ͲϱϮϱ ͲϮϴϰϲ Zgornja tabela prikazuje občine z najslabšim naravnim prirastom. da so bile pridobitve v kraju res potrebne. V nadaljevanju je povedal, da je bil projekt v Zgornja tabela prikazuje občine z najslabšim naravnim prirastom. Težave zaradi prebivalstva rešujejo s ƉƌŝƐĞůũĞǀĂŶũĞŵŝnjƚƵũŝŶĞ͕ŬũĞƌũĞƐŝƚƵĂĐŝũĂŽďƌŶũĞŶĂ͘ Zgornja tabelazmanjšanja prikazuje občine z najslabšim naravnim prirastom. Spodnji Dragi zahtevne narave, tako izvedbeno kot finančno. Vse skupaj je občinski proraTežave zaradi zmanjšanja zmanjšanjaprebivalstva prebivalstvarešujejo rešujejo ss ƉƌŝƐĞůũĞǀĂŶũĞŵŝnjƚƵũŝŶĞ͕ŬũĞƌũĞƐŝƚƵĂĐŝũĂŽďƌŶũĞŶĂ͘ Težave prebivalstva rešujejos ƉƌŝƐĞůũĞǀĂŶũĞŵŝnjƚƵũŝŶĞ͕ŬũĞƌũĞƐŝƚƵĂĐŝũĂŽďƌŶũĞŶĂ͘ priseljevanjem iz tujine, kjer je situacija obrTežavezaradi zaradi zmanjšanja čun stalo 1,7 milijona evrov, s tem pa je Spodnja Draga eno redkih naselij, ki je kompletno  njena. opremljeno s komunalno in cestno infrastrukturo. S to investicijo so se po besedah župana  uredili tudi vodotoki, saj je bila vas v neurjih leta 2023 dobesedno pod vodo. Vsem krajan^ĞůŝƚǀĞŶŝƉƌŝƌĂƐƚƐƚƵũŝŶŽ ϮϬϭϵ ϮϬϮϬ ϮϬϮϭ ϮϬϮϮ ϮϬϮϯ ϮϬϭϵͲϮϯ ^ĞůŝƚǀĞŶŝƉƌŝƌĂƐƚƐƚƵũŝŶŽ ϮϬϭϵ ϮϬϮϬ ϮϬϮϭ ϮϬϮϮ ϮϬϮϯ ϮϬϭϵͲϮϯ kam in krajanom je ob zaključku zaželel naj nove pridobitve z veseljem uporabljajo. ^ĞůŝƚǀĞŶŝƉƌŝƌĂƐƚƐƚƵũŝŶŽ ϮϬϭϵ ϮϬϮϯϭϭϱϮϴ ϮϬϭϵͲϮϯ ^>KsE/: ϭϲϮϭϯϮϬϮϬ ϭϴϯϲϱϮϬϮϭϮϰϴϬϮϬϮϮϭϰϲϱϳ ϲϯϮϰϯ V imenu predstavnice vasi v Svetu KS Ivančna Gorica se je ob zaključku izgradnje vod^>KsE/: ϭϲϮϭϯ ϭϴϯϲϱ ϮϰϴϬ ϭϰϲϱϳ ϭϭϱϮϴ ϲϯϮϰϯ ^>KsE/: ϭϲϮϭϯ >ũƵďůũĂŶĂ ϯϬϭϲ ϭϴϯϲϱ ϯϭϳϬ ϮϰϴϬ ͲϮϬ ϭϰϲϱϳ ϮϯϱϮ ϭϭϱϮϴ Ϯϭϭϳ ϲϯϮϰϯ ϭϬϲϯϱ stvu občine in izvajalcem zahva>ũƵďůũĂŶĂ ϯϬϭϲ ϯϭϳϬ ϯϭϳϬ ͲϮϬ ϮϯϱϮ ϮϯϱϮ Ϯϭϭϳ ϭϬϲϯϱ >ũƵďůũĂŶĂ ϯϬϭϲ ͲϮϬ DĂƌŝďŽƌ ϭϭϲϲ ϭϱϵϬ ϮϵϬ ϴϬϰ Ϯϭϭϳ ϭϯϰϯ ϭϬϲϯϱ ϱϭϵϯ lila gospa Meta Jeras. Zahvalo je DĂƌŝďŽƌ ϭϭϲϲ ϭϱϵϬ ϮϵϬ ϴϬϰ ϭϯϰϯ ϱϭϵϯ ϭϭϲϲ ϮϵϬ ĞůũĞ ϰϴϯ ϭϱϵϬ ϱϮϭ ͲϮϭ ϴϬϰ ϰϳϯ ϭϯϰϯ ϱϲϭ ϱϭϵϯ ϮϬϭϳ namenila tudi krajanom za potrĞůũĞ ϰϴϯ ϱϮϭ ͲϮϭ ϰϳϯ ϰϳϯ ϱϲϭ ϮϬϭϳ ϰϴϯ ϱϮϭ ͲϮϭ <ƌĂŶũ ϳϵϲ ϱϮϰ Ͳϭϳϴ ϱϴϱ ϱϲϭ Ϯϰϰ ϮϬϭϳ ϭϵϳϭ pežljivost v času gradnje. »Lahko <ƌĂŶũ ϳϵϲ ϱϮϰ Ͳϭϳϴ Ͳϭϳϴ ϱϴϱ Ϯϰϰ ϭϵϳϭ ϳϵϲ ϱϮϰ <ŽƉĞƌͬĂƉŽĚŝƐƚƌŝĂ ϯϱϯ ϯϯϯ Ϯϱϴ ϱϴϱ ϱϲϮ Ϯϰϰ ϯϯϯ ϭϵϳϭ ϭϴϯϵ smo ponosni, da je ravno v naši <ŽƉĞƌͬĂƉŽĚŝƐƚƌŝĂ ϯϱϯ ϯϯϯ Ϯϱϴ <ŽƉĞƌͬĂƉŽĚŝƐƚƌŝĂ ϯϱϯ ϯϯϯ Ϯϱϴ ϱϲϮ ϱϲϮ ϯϯϯ ϭϴϯϵ vasi toliko novih pridobitev. S tem sĞůĞŶũĞ ϰϬϲ ϯϵϲ ϭϭϱ ϰϳϰ ϯϯϯ ϰϰϱ ϭϴϯϵ ϭϴϯϲ ϰϬϲ ϯϵϲ ϭϭϱ sĞůĞŶũĞ ϰϬϲ ϯϵϲ ϭϭϱ ϰϳϰ ϰϰϱ ϭϴϯϲ je Spodnja Draga še prijetnejša za WŽƐƚŽũŶĂ Ϯϯϳ ϮϮϰ ϯϯ ϰϳϰ ϰϲϲ ϰϰϱ ϯϴϱ ϭϴϯϲ ϭϯϰϱ bivanje,« je še dodala Jerasova. WŽƐƚŽũŶĂ Ϯϯϳ ϮϮϰ ϯϯϯϯ ϰϲϲ ϯϴϱ ϭϯϰϱ Ϯϯϳ ϮϮϰ ϰϲϲ ϯϴϱ ϭϯϰϱ :ĞƐĞŶŝĐĞ ϯϬϳ ϰϬϵ ϭϴϯ ϭϴϴ Ϯϱϭ ϭϯϯϴ Nove pridobitve v kraju je blaϯϬϳ ϰϬϵ ϭϴϯ Ϯϱϭ ϭϯϯϴ :ĞƐĞŶŝĐĞ ϯϬϳ ϰϬϵ ϭϴϯ ϭϴϴ ϭϴϴ Ϯϱϭ ϭϯϯϴ EŽǀŽŵĞƐƚŽ ϱϳϭ ϭϲϰ ϭϭϳ Ϯϵϯ ϭϵϬ ϭϯϯϱ goslovil stiški opat Maksimilijan EŽǀŽŵĞƐƚŽ ϱϳϭ ϭϲϰ ϭϭϳ Ϯϵϯ ϭϵϬ ϭϯϯϱ EŽǀŽŵĞƐƚŽ ϱϳϭ ϭϲϰ ϭϭϳ Ϯϵϯ ϭϵϬ ϭϯϯϱ EŽǀĂ'ŽƌŝĐĂ Ϯϵϵ ϮϮϱ ϴϭ ϯϴϱ ϭϯϴ ϭϭϮϴ File, za kulturni program pa sta na EŽǀĂ'ŽƌŝĐĂ Ϯϵϵ ϮϮϱ ϴϭϴϭ ϯϴϱ Ϯϵϵ ϮϮϱ ϯϴϱ ϭϯϴ ϭϯϴ ϭϭϮϴ ϭϭϮϴ  EŽǀĂ'ŽƌŝĐĂ poskrbela citrarka Eva Medved in  tem kriteriju se občina Ivančna Gorica uvršča na 39. mesto s 388 priseljenci iz tujine v obPo harmonikaš Nace. WŽƚĞŵŬƌŝƚĞƌŝũƵƐĞobčina Ivančna Gorica uvršča na 39. mesto s 388 priseljenci iz tujine v obdobju dobju 2019 do 2023. Predvsem gre za zaposlene v39. industriji. WŽƚĞŵŬƌŝƚĞƌŝũƵƐĞobčina Ivančna Gorica uvršča na mesto s 388 priseljenci iz tujine v obdobju Gašper Stopar WŽƚĞŵŬƌŝƚĞƌŝũƵƐĞobčina Ivančna Gorica uvršča naobčin, 39. mesto 388 priseljenci iz tujinezanimiva v obdobju ϮϬϭϵĚŽϮϬϮϯ͘WƌĞĚǀƐĞŵŐƌĞnjĂnjĂƉŽƐůĞŶĞǀŝŶĚƵƐƚƌŝũŝ͘ Precej pa je tudi priseljevanja iz drugih slovenskih saj jesobčina Ivančna Gorica ϮϬϭϵĚŽϮϬϮϯ͘WƌĞĚǀƐĞŵŐƌĞnjĂnjĂƉŽƐůĞŶĞǀŝŶĚƵƐƚƌŝũŝ͘ ϮϬϭϵĚŽϮϬϮϯ͘WƌĞĚǀƐĞŵŐƌĞnjĂnjĂƉŽƐůĞŶĞǀŝŶĚƵƐƚƌŝũŝ͘      4 Občina september 2024 številka 6 Velik dan za prijateljski občini Ivančna Gorica in Grosuplje S slavnostnim prerezom traku je bil v naselju Ravni Dol, v občini Ivančna Gorica, uradno namenu predan vodovodni sistem Ilova Gora – Ravni Dol, ki ne povezuje zgolj dve naselji (Ilova Gora in Ravni Dol) temveč tudi sosednji občini, Ivančno Gorico in Grosuplje. Prav zato sta se slovesne otvoritve, ki je potekala junija, udeležila tudi župana obeh omenjenih občin in v nagovorih poudarila dobro medobčinsko sodelovanje in še potrdila nadaljnje prijateljsko povezovanje med občinama. »In prav to je tisto kar danes šteje,« sta še poudarila ivanški župan Dušan Strnad in dr. Peter Verlič, župan Grosuplja. V nadaljevanju je župan Strnad povedal, da je naselje Ravni Dol, ki spada v Krajevno skupnost Krka, poleg vodovoda dobila še popolnoma prenovljeno cesto, sočasno z gradnjo pa je bila na novo zgrajena tudi javna razsvetljava. Celotna vas je ob zaključku opremljena tudi s požarnimi hidranti, kar še izboljšuje požarno varnost. Z zaključeno iz- gradnjo vodovoda v Ravnem Dolu, je v ivanški občini v večini zaključeno opremljanje vseh 137 naselij z javnim vodovodom, kar je po besedah župana Dušana Strnada, velik uspeh. V imenu krajanov in gradbenega odbora je prisotne nagovoril domačin iz Ravnega Dola, Franjo Skarlovnik. Povedal je, da je za vaščane nova pridobitev velikega pomena, saj je voda v kraju olajšanje za starejšo in mlajšo generacijo, ki bo ostajala doma in imela dane osnovne življenjske pogoje za razvoj in normalno življenje. Prireditev v Ravnem Dolu so obogatili otroci Podružnične šole Krka, plesni par ob spremljavi harmonikarja Jake Podržaja in družina Zajc iz Laz nad Krko. Člani PGD Krka pa so prikazali gasilski vaji napad s hidranta in gašenje z gasilskega vo- Sejo občinskega sveta začeli z ogledom kamnoloma Podsmreka Občinski svet Občine Ivančna Gorica si je pred začetkom 15. redne seje, ki je potekala v četrtek, 4. julija 2024, ogledal kamnolom Podsmreka ter se seznanil z delovanjem in načrti kamnoloma v bodoče. Po ogledu kamnoloma na terenu in pojasnilih projektanta ter predstavnikov podjetja Peskokop Universal, je Občinski svet v nadaljevanju seje soglasno potrdil Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Ureditvenega načrta za območje kamnoloma Podsmreka. Sestavni del prostorskega načrta je tudi predvidena krajinska sanacija. Ta je predvidena za severni del kamnoloma (južno pobočje, ki je vidno iz avtoceste) se bi izvajala na način zasipanja od spodaj navzdol, kar pomeni, da je ni mogoče izvajati sproti, tako kot tehnično in biološko, ki pa je predvidena za južni del kamnoloma. Prednost krajinske sanacije je v bolj naravnem izgledu, kajti po končanju del ni več vidnih teras. Za nasipanje bodo potrebne ogromne količine materiala, zato je v kamnolomu predvidena tudi predelava gradbenih odpadkov. Na seji so se občinski svetniki seznanili tudi s polletno realizacijo Proračuna Občine Ivančna Gorica za leto 2024 in poročilom delovne skupine v zvezi s postopkom sprejemanja Občinskega prostorskega načrta Občine Ivančna Gorica. Na dnevnem redu 15. redne seje so bila tudi številna poročila o delovanju naših javnih zavodov. Poročilo o delu za preteklo leto so predstavili ravnatelji oz. predstavniki Osnovne šole Zagradec, Osnovne šole Ferda Vesela Šentvid pri Stični, Zdravstvenega doma Ivančna Gorica in Mestne knjižnice Grosuplje – izpostava Ivančna Gorica. S strani Odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti so bila predstavljena še poročila o delu Zveze športnih organizacij Ivančna Gorica, Zveze kulturnih društev občine Ivančna Gorica in Centra za socialno delo Ljubljana, Enota Grosuplje. Občinski svet se je seznanil tudi s sklepom Sveta KS Višnja Gora in soglasno potrdil prenos vodovodnega sistema Višnja Gora v last in posest Občini Ivančna Gorica. Na mesto direktorja Javnega zavoda za kulturo in turizem Prijetno domače Ivančna Gorica, za petletno obdobje, je bila ponovno imenovana trenutna direktorica Maja Lampret. Imenovana pa je bila tudi nova sestava Občinske volilne komisije, z novo predsednico Vlasto Polak. Občinski svet se je po dopustih prvič sešel 23. septembra, na seji pa so občinski svetniki obravnavali rebalans proračuna za leto 2024. Prerazporeditev sredstev na posameznih proračunskih postavkah bo omogočalo izvajanje investicij do konca leta. Občina ima tudi že sprejet proračun za prihodnje leto, s čimer je zagotovljeno nemoteno poslovanje. Občinski svetniki so se na seji seznanili tudi z varnostnimi razmerami, ki jih je v poročilu o delu Policijske postaje Grosuplje podal načelnik Mitja Belec. Ocenil je da so varnostne razmere dobre, spodbudna je bila tudi napoved, da bo postaja z oktobrom zaposlila dodatnih sedem policistov. V nadaljevanju so občinski svetniki sprejeli nov Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Ivančna Gorica, občinski svet pa je bil tudi soglasen s predlogom, da se sredstva za spodbude kmetijskim gospodarstvom v prihodnjem letu povečajo. Sprejeti sklep o številu in višini štipendij iz proračuna Občine Ivančna Gorica za šolsko in študijsko leto 2024/2025 bo omogočal objavo javnega razpisa za 15 dijaških in 10 študentskih štipendij v višini 150 evrov mesečno. Direktorica občinske uprave dr. Andrejka Miše Glavič pa je predstavila tudi poročilo za leto 2023 o rezultatih Vizije in strategije občine na osnovi vrednot prebivalcev. Matej Šteh zila. Nove pridobitve je blagoslovil domači župnik Župnije Krka, Dejan Pavlin. Prireditev je povezovala, čla- Kratke občinske V sklopu investicijskega vzdrževanja cest je Občina Ivančna Gorica poleti v Metnaju na novo asfaltirala makadamski odsek ceste v dolžini 300 metrov. Na prenovljenem odseku, ki pelje od podružnične cerkve sv. Magdalene proti Mali Goričici, poteka še ureditev bankin. V teku je tudi ureditev sredinskega otoka krožišča »Marof« na zahodni obvoznici v Ivančni Gorici. Ureditev se izvaja po predhodno zaključenem javnem natečaju, ki ga je Občina izpeljala v letu 2023. Na natečaju je sodelovalo šestnajst idejnih predlogov, za zmagovalnega pa je bila izbrana rešitev avtorice Dragice Šteh. Zmagovalni predlog predvideva umestitev nalivnega peresa v krožišče, ki simbolizira stičišče, razvoj in željo po napredku. Poleg peresa bo umeščen tudi fragment Stiškega rokopisa iz leta 1428, ki predstavlja temelj slovenske besede in identitete. Okoli krožišča bo cvetlična zasaditev, ki bo simbolično povezana z bližnjo samostansko vrtnarijo. Pred začetkom novega šolskega leta je bila izvedena prenova ceste in makadamskega parkirišča pri Vzgojno-izobraževalnem centru Ivančna Gorica. Prav tako je bila tudi na novo asfaltirana Cesta II. grupe odredov od križišča z Ljubljansko cesto do Marofa. Z novo prometno ureditvijo je zagotovljena večja prometna varnost, učitelji, vzgojitelji in delavci šol ter vrtca pa imajo na novo urejen parkirni prostor. Matej Šteh nica KD Krka, Anica Kozinc. Skupna dolžina cevovodov, z navezavo na vodovodni sistem občine Grosuplje, po izgradnji znaša 3300 metrov, od tega skoraj 2 kilometra poteka po trasi ivanške občine in dober kilometer po trasi občine Grosuplje. Vrednost vseh opravljenih del z vodovodom, cesto in razsvetljavo je Občino Ivančna Gorica stal nekaj manj kot 750.000 evrov, od tega je slabih 215.000 evrov prejela iz sredstev nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost. Preostanek sredstev je občina sredstva zagotovila iz proračuna. Na nov vodovodni sistem se bo v obeh vaseh priključilo dobrih 30 objektov. Gašper Stopar september 2024 Občina številka 6 Tradicionalna medgeneracijska prireditev združila vse generacije v Ivančni Gorici 5 V petek, 6. septembra, se je na ploščadi nove Tržnice Ivančna Gorica odvila tradicionalna medgeneracijska prireditev Vsi smo ena generacija v organizaciji Občine Ivančna Gorica in Sveta za starosti prijazno občino. Ta dan je nova tržnica prvič postala tudi prireditveni prostor. Pred kulturnim programom prireditve, ki je bila letos 11. po vrsti, so ob 16. uri številna lokalna društva, organizacije in posamezniki iz občine Ivančna Gorica predstavljali svoje dejavnosti in aktivnosti. Dogajanje je moderirala Majda Verbič z učenko Evo Selko. Na stojnicah so se predstavili: Center za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Ivančna Gorica, Knjižnica Ivančna Gorica, Zveza kulturnih organizacij Ivančna Gorica, Zavod Prijetno domače s Hišo kranjske čebele, Turistično društvo Ivančna Gorica, Likovno društvo Ferda Vesela Šentvid pri Stični, Društvo upokojencev Stična, Društvo upokojencev Šentvid pri Stični, UTŽO Ivančna Gorica, Društvo upokojencev Ivančna Gorica, Župnijska Karitas Šentvid pri Stični, Društvo upokojencev Višnja Gora, Študentski klub Groš, Ivankine spominčice, Zorec Art in Gobarsko društvo Štorovke iz Hočevja. Po končanih predstavitvah na stojnicah se je dogajanje preselilo na glavni oder pod streho tržnice. Z glasbeno plesnimi točkami so se predstavili Ženski pevski zbor Harmonija, otroci iz Vrtca Ivančna Gorica, učenci Osnovne šole Stična, Zagradec in Ferda Vesela iz Šentvida pri Stični, Marija Zaman, Moški pevski zbor Dob, Folklorna skupina Vidovo in Šola zdravja. Prisotne na prireditvi sta nagovorila župan Dušan Strnad in predsednica Sveta za starosti prijazno občino Milena Vrenčur, ki sta predstavila aktivnosti in načrte s področja starejših v Občini Ivančna Gorica. Predsednica sveta je ravnateljici Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica Ajdi Erjavec v imenu Sveta za starosti prijazno občino podelila tudi zahvalo za medgeneracijsko sodelovanje – pomoč pri uporabi mobilnih telefonov. Prireditev sta povezovala dijaka Srednje šole Josipa Jurčiča, Karolina Genorio in Matic Šteh, pod mentorstvom Dragice Šteh. Jasmina Selko, članica Sveta za starosti prijazno občino Nova tržnica v Ivančni Gorici obratuje že od julija dalje Pred poletjem se je uspešno zaključila gradnja nove tržnice na platoju pri banki v središču Ivančne Gorice. Prvi tržni dan je bila sobota, 6. julija. Po novem je upravljanje tržnice zaupano Javnemu komunalnemu podjetju Grosuplje. Tako kot do sedaj, tudi na novi lokaciji na tržnici kupci lahko v lokalni ponudbi najdejo sadje, zelenjavo, meso in mesne izdelke, mleko in mlečne izdelke, med ter kruh in pekovske izdelke. Na volj so tudi razni izdelki ročnih del, domače obrti in umetnosti, suha roba ipd. Tržnica obratuje vsako soboto od 8. do 12. ure. Vabljeni na jubilejni 10. pohod po Krožni poti Prijetno domače Od petka 4. oktobra, do nedelje 6. oktobra 2024, bo potekal tridnevni pohod po Krožni pešpoti Prijetno domače, na kateri bodo pohodniki obiskali vseh 12 infotočk v naši občini in po približno 100 kilometrih poti prehodili vseh 12 krajevnih skupnosti. Organizatorji vabijo k udeležbi vse občane in tudi druge pohodnike, ne glede na to, koliko poti kdo zmore prehoditi. Morda boste v času organiziranega pohoda prehodili le del poti in boste preostalo pot obiskali kasneje. Pot je označena in odprta vse dni v letu. Kartonček za kontrolne žige je na voljo v pisarni Zavoda Prijetno domače. Organizatorji pripravljajo popestritev pohoda z zanimivimi aktivnostmi ob poti, zato še posebej vabljeni vsi, ki imate radi rekreacijo, zdrav način preživljanja prostega časa in uživate v prelepi neokrnjeni naravi naše občine. Na pohod se je treba predhodno prijaviti na tel. št.: 01/ 781 21 00 ali na elektronsko pošto obc.ivancna. gorica@siol.net, kjer dobite tudi vse dodatne informacije. OKVIRNI POTEK 10. POHODA PO KROŽNI PEŠPOTI PRIJETNO DOMAČE 1. dan (petek, 4. oktober 2024) Trasa poti: Ivančna Gorica – Stična - Metnaj – Višnja Gora - Muljava 6:45 Zbor pohodnikov pred stavbo Občine Ivančna Gorica 7:00 – Odhod proti Turistični infotočki Ivančna Gorica 2. dan (sobota, 5. oktober 2024) Trasa poti: Muljava – Krka - Korinj – Ambrus – Bovljek - Zagradec 7.00 Zbor pohodnikov na turistični infotočki na Muljavi 3. dan (nedelja, 6. oktober 2024) Trasa poti: Zagradec – Lučarjev Kal – Dob – Temenica – Debeli Hrib – Sobrače – Šentvid pri Stični - Gradišče 7.00 Zbor pohodnikov na turistični infotočki v Zagradcu 18.00 Zaključek na Gradišču Občina Ivančna Gorica je imela za izgradnjo zagotovljena finančna sredstva v letošnjem proračunu, uspešna pa je bila tudi na javnem pozivu za sofinanciranje projektov promocije rabe lesa v obliki javnih demo lesenih objektov. Iz sklada, ki sta ga zagotovila Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je za projekt tržnice občina prejela sredstva v višini 89.479,06 evrov. Z uspešno pridobljenimi sredstvi se Občina Ivančna Gorica še naprej zavzema za trajnostni razvoj in kakovost življenja prebivalcev. Naj spomnimo, da se bo s selitvijo tržnice na novo lokacijo lahko začel izvajati projekt gradnje novega kulturno-upravnega centra. Ta bo nastal na lokaciji sedanjega starega kulturnega doma, kjer je od leta 2011 obratovala tudi ivanška tržnica. Matej Šteh 6 Občina september 2024 številka 6 Začetek novega šolskega leta v občini Ivančna Gorica: 1995 učenk in učencev, 236 prvošolcev V občini Ivančna Gorica je prvi šolski dan ponovno napolnil osnovne šole z živahnim vrvežem in pričakovanji. V novem šolskem letu tri osnovne šole in šest njihovih podružnic po občini obiskuje kar 1995 učenk in učencev. Posebno mesto med njimi je prvi dan pripadlo 236 prvošolcem, ki so bili na svojih šolah deležni tople dobrodošlice. Sprejemov za prvošolce so se udeležili tudi župan Dušan Strnad, podžupan Tomaž Smole in direktorica občinske uprave dr. Andrejka Miše Glavič. Na Osnovni šoli Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični je šolski prag prvič prestopilo 50 prvošolcev, na Podružnični šoli Temenica pa 9. V jutranjih urah se je sprejema v Šentvidu udeležil župan Dušan Strnad, ki je učencem in njihovim staršem zaželel uspešen začetek šolanja in veliko veselja ob novih izkušnjah. Kasneje je obiskal še sprejeme na Osnovni šoli Stična (63 prvošolcev) in Podružnični šoli Stična (24 prvošolcev), kjer bo prvi razred letos obiskovala tudi županova vnukinja. Župan je ob tej priložnosti poudaril, da je občina v poletnih mesecih izvedla številne izboljšave na šolskih objektih. Največ novosti je na šentviški šoli, kjer poteka gradnja prizidka, občutek miru ob začetku novega šolskega leta. Z varnostjo ob šolskih vpadnicah so skrbeli še naslednjih 14 dni. Gašper Stopar medtem ko so šolsko kuhinjo, zbornico in nekaj kabinetov že popolnoma prenovili. Novi prizidek so zgradili tudi na Osnovni šoli Stična s pomočjo donatorja. Poleg tega je občina veliko postorila tudi za varnost šolarjev na poti v šolo in domov. Dobrodošlico prvošolcem na Osnovni šoli Zagradec (13 učencev) ter njenih podružnicah na Krki (21 učencev) in v Ambrusu (6 učencev) je v dopoldanskem času izrekel podžupan Tomaž Smole. Prvošolci so ob podpori staršev in učiteljev s nasmehi vstopili v nov svet znanja, igre in prijateljstva. V nadaljevanju je obiskal še učence na Podružnični šoli Muljava (16). Na Podružnični šoli Višnja Gora je prvošolce (34) pozdravila direktorica občinske uprave dr. Andrejka Miše Glavič. Zaželela jim je uspešen začetek izobraževalne poti ter jih spodbudila k radovednosti, vztrajnosti in odprtosti za nova znanja. Pomembno vlogo pri zagotavljanju varnosti na prvi šolski dan so imeli člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica. Njihova prisotnost na šolskih poteh je pripomogla k varnosti najmlajših udeležencev v prometu ter staršem vlivala Šentviška šola je v novo šolsko leto vstopila z novo kuhinjo in razširjenimi upravnimi prostori, gradnja novega prizidka z učilnicami še poteka. Tudi letos so za varnost šolarjev ob začetku novega šolskega leta skrbeli člani ZŠAM Ivančna Gorica in policisti PP Grosuplje. Občina številka 6 september 2024 Množično proslavili dan državnosti na Polževem 7 Tudi letos je ob dnevu državnosti Občina Ivančna Gorica skupaj s soorganizatorji na vrhu Polževega pripravila osrednjo slovesnost, na kateri sta prisotne nagovorila župan občine gostiteljice Dušan Strnad in Lojze Peterle, prvi predsednik slovenske vlade, ki je izpeljala osamosvojitev v letih 1990 in 1991. Lojze Peterle se je v nagovoru sprehodil skozi zgodovino, da bi se spomnili, kako smo leta 1991 prišli do osamosvojitve. »To ni bilo samoumevno, dolgo smo sanjali, si želeli in pričakovali, ampak leta 1990 in 1991 so nastopile razmere, ki smo jih razumeli, stopili skupaj in dosegli nepozabne trenutke enotnosti, predvsem pa smo zmagali v vojni za Slovenijo.« Kot prvi predsednik slovenske vlade je omenil tudi veliki razliki med letoma 1945 in 1991. »Druga svetovna vojna in revolucija sta nas razdelili, leto 1991 pa nas je povezalo in dosegli smo tisto, kar smo si stoletja želeli. In to je vredno praznovanja,« je še dodal Peterle in številnim navzočim na Kriško-polževski planoti čestital ob današnjem prazniku. Številne občanke in občane ter dru- ge obiskovalce iz vseh koncev Slovenije je pozdravil tudi župan Dušan Strnad, ki je poudaril, da se že več kot dve desetletji množično zberejo na Polževem ob prazničnem dnevu. Po besedah Strnada te prireditve ne bi bilo možno izvesti brez številnih društev in posameznikov, ki že vrsto let skrbijo za organizacijo vsakoletnega praznovanja. Zadnja leta pa gre v prvi vrsti velika zahvala domačinu Blažu Miklavčiču in še nekaterim dobrim ljudem, ki skrbijo in omogočijo, da se na ta prelep praznični dan, na Polževem, počutimo prijetno in domače. V nagovoru se je zahvalil slavnostnemu govorcu Peterletu, ki je orisal pot samostojnosti od ideje do uresničitve, ter upokojenemu beograjskemu nadškofu Hočevarju, ki je v vsebinsko bogati pridigi nakazal, kam in kako moramo gledati, da bo v tej državi še boljše kot danes. Prireditev pri cerkvici svetega Duha se je začela s tradicionalno mašo za domovino, ki jo je, ob somaševanju župnika župnije Krka Dejana Pavli- V Šentvidu pri Stični je znova zapel največji zbor v Sloveniji Tudi letos je na tretji junijski konec tedna Šentvid pri Stični zažarel ob tradicionalnem pevskem prazniku, 53. Taboru slovenskih pevskih zborov. Sobotnemu koncertu pevskih zborov iz zamejstva in tujine se je v nedeljo pridružil zaključni nastop združenih pevskih zborov, ki so letos pod geslom Ta šmentana ljubezen prepevali ljubezenske pesmi iz zakladnice slovenske ljudske pesmi. Ob sicer že utečenem konceptu prireditve so prepevali združeni ženski, moški in mešani zbori. Tudi letos se jim je na veselje organizatorjev pridružila večina pevskih zasedb iz naše občine, žal pa skupno število sodelujočih zborov ni prineslo kakšnega presežka v številčnosti. To ostaja že kar »večno« vprašanje organizatorjev, ki si belimo glave, kako v Šentvid privabiti več zborov. Zagotovo nam letos ni bila v prid odpoved televizijskega prenosa s strani RTV Slovenija, ki se po več desetletjih sodelovanja zaradi finančnih rezov v programu ni odločila za prenašanje naše prireditve. V želji, da bi se pesem iz Šentvida le zaslišala po slovenskih domovih, smo s finančno pomočjo Občine Ivančna Gorica, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in donatorjev zagotovili produkcijo prenosa, ki ga je v svoj program uvrstila televizija Planet. Tehnično zahtevna naloga je imela nekaj napak, a pesem iz Šentvida je tudi letos zazvenela širom po domovini. Slovenska ljudska pesem, ki so jo na in stiškega opata Maksimilijana Fileja, daroval upokojeni beograjski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Hočevar. Tudi letos so slovesnost na vrhu Polževega s petjem pri sveti maši in v kulturnem programu obogatili člani Slovenskega okteta, na violončelu instrumentalistka iz Ambrusa, Monika Tekavčič, pod recitacije pa se je podpisala letošnja voditeljica praznične prireditve, Mateja Zupančič. Goste so na vrh Polževega s kočijami popeljali člani Društva prijateljev konj Višnja Gora, za tradicionalni golaž pa so letos poskrbeli gasilci PGD Kriška vas. Častni občan Pavel Groznik se je v imenu organizatorjev gostom zahvalil s spominskim darilom. In ob kocu so zaigrale tudi orglice, ki so prepoznaven znak Lojzeta Peterleta. Gašper Stopar Dan odprtih vrat ZD Ivančna Gorica zbori prepevali pod vodstvom dirigenta Igorja Švare, je bila tista, ki je nagovarjala poslušalce in jim prinašala lepote slovenske kulture in jezika. Pri tem so se odlično odrezali tudi otroški in mladinski zbori domače OŠ Ferda Vesela, OŠ Stična in OŠ Dobrepolje. Škoda, da se jim na tem edinstvenem prazniku niso pridružile še ostale naše šole. Zaplesala je Folklorna skupina Vidovo, recitatorji Kulturnega društva Srednje šole Josipa Jurčiča so s svojo igrivostjo in mladostjo napolnili prizorišče koncerta, na katerem so ponovno letos odzvanjali zvoki mogočnega Policijskega orkestra. Slavnostni gost in govornik 53. Tabora je bil nekdanji predsednik države Borut Pahor. Dobro se še spominja svojega zadnjega obiska na jubilejnem 50. taboru leta 2019. Pevce je tudi letos bodril in vabil k vztrajanju pri njihovem poslanstvu. V imenu občine gostiteljice in organizatorjev je pevce povabil na prihodnji tabor župan Dušan Strnad. Z vabilom pa naložil organizatorjem, da kljub nezavidljivim razmeram, strnejo svoje vrste in vložijo ves potreben trud za pripravo prihodnjega tabora. V Šentvid privabilo obiskovalce tudi sejemsko dogajanje VidArt Vzporedno z osrednjim pevskim programom je bilo že od jutranjih živahno na šentviških ulicah, ki so jih napolnile stojnice sejma obrti in umetnosti, domačih društev in ponudnikov kulinaričnih dobrot. Piko na i dobremu razpoloženju so dali nastopajoči: zmagovalec šova Slovenija ima talent Domen Kljun, godbi Stična in Vodice, ansambel Razgled, artista Arbadakarba, in duet harmonikaric, Klavdije Ceglar in Špele Šemrl. Seveda 53. tabora ne bi bilo brez sodelovanja Občine Ivančna Gorica, Javnega sklada za kulturne dejavnosti, domače osnovne šole, krajevne skupnosti Šentvid pri Stični, zveze kulturnih društev ter donatorjev. Skupaj s številnimi posamezniki in člani domačih društev, med katerimi še posebej izstopajo šentviški gasilci, je Šentvid pri Stični tudi letos postal središče zborovskega petja. Organizatorji pa že pogledujemo v prihodnost, kako šentviški pevski praznik narediti še boljši. Matej Šteh »Tukaj smo za vas« se je glasil slogan Dneva odprtih vrat, ki ga je pripravil Zdravstveni dom Ivančna Gorica. Obiskovalcem je osebje zdravstvenega doma približalo vsakdanje delo, ki ga izvajajo v prostorih zdravstvene ustanove. Na številnih stojnicah so svoje dejavnosti predstavile službe in področja storitev v ZD Ivančna Gorica, nasvete pa so na stojnicah delili še državni presejalni programi, društva, podjetja, s katerimi sodelujejo in posamezniki iz različnih področij. Prisotne sta na dogodku pozdravila tudi direktor ZD Ivančna Gorica Janez Zupančič in župan Dušan Strnad. Slednji se je v nagovoru zahvalil zdravstvenim delavcem, ki skrbijo za zdravje naših občank in občanov. V nadaljevanju je predstavil še načrte investicij v zdravstveno ustanovo v prihodnjih letih, že letos pa bo Občina priskrbela dve novi električni vozili za potrebe patronaže in nege na domu. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi likovno razstavo učencev Osnovne šole Stična, Podružnične šole Višnja Gora in Osnovne šole Zagradec, pod mentorstvom učiteljev Anke Švigelj Koželj in Luke Gluviča. Gašper Stopar Obvestilo o javnem razpisu za podelitev občinskih štipendij za šolsko/študijsko leto 2024/2025 Občina Ivančna Gorica obvešča vse dijake/inje in študente/tke s stalnim prebivališčem v občini Ivančna Gorica, da bo Javni razpis za pridobitev štipendije iz proračuna Občine Ivančna Gorica za šolsko oziroma študijsko leto 2023/2024 objavljen na spletni strani Občine Ivančna Gorica na naslovu www.ivancna-gorica.si v prvih dneh meseca oktobra. Zainteresirani se lahko prijavijo v skladu z določili javnega razpisa na predpisanem obrazcu, do roka, ki bo določen v javnem razpisu. Za šolsko oz. študijsko leto 2024/2025 se podeli 15 štipendij za dijake/inje in 10 štipendij za študente/tke, v višini 150,00 EUR/mesec. Občina Ivančna Gorica 8 Občina številka 6 september 2024 34. Obletnica vzpostavitve MSNZ na Pristavi nad Stično V petek, 6. septembra, je Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve na Pristavi nad Stično pripravilo slovesno obeležitev 34. obletnice sprejetja strateških dokumentov za zavarovanje osamosvojitve Slovenije. 7. septembra 1990 je na Pristavi nad Stično potekal pomemben sestanek, ki so se ga udeležili najpomembnejši tvorci Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ) Igor Bavčar, Janez Janša, Tone Krkovič, Vinko Beznik in Jože Kolenc. Na sestanku so analizirali nastali položaj in dotedanje ukrepe pri organizaciji MSNZ, dorekli so globalni načrt delovanja Narodne zaščite, še posebej sodelovanje milice, ki je bila neločljivi del MSNZ. Tone Krkovič je pripravil in predstavil predlog vojnega načrta, predstavil je tudi dokončno organizacijsko shemo MSNZ ter druge ukrepe na podlagi navedenih dokumentov. Po sestanku je pripravil tudi nujne delovne dokumente in delovne karte. Prvič je bila v teh dokumentih JLA tudi jasno opredeljena kot morebitni agresor oziroma ključna nevarnost za slovensko osamosvojitev. Sestanek na Pristavi je prišel v zgodovino, saj je bil na njem sprejet in potrjen dokument za vojaško zavarovanje osamosvajanja Republike Slovenije. Ključ zmage nad agresorjem je bil, kot je pred sedmimi leti na Pristavi dejal prvi načelnik Slovenske vojske brig. general Tone Krkovič, v pravilni oceni in dojemanju izhodiščnega položaja ter pravočasnih pripravah na agresijo, ki je kasneje tudi dejansko sledila. Letošnje obeležitve sta se udeležila tudi akterja dogodka, Janez Janša razpisuje delovno mesto RAVNATELJA / RAVNATELJICE in Igor Bavčar. Številne navzoče sta pozdravila podžupan občine Ivančna Gorica Tomaž Smole in predsednik Združenja VSO Alojz Peterle, ki je v svojem nagovoru izpostavil vprašanja mnogih, kako smo osamosvojitev Slovenije uspešno zaključili: ''Uspeli smo zato, ker so se s pravimi ljudmi, v pravem času, na pravih točkah, zgodile ta prave stvari. In ena od teh se je zgodila tukaj na Pristavi. Ta pristavska zgodba, ki je res vredna hvaležnega in trajnega spomina, se verjetno ne bi zgodila, če ne bi prepoznali v odvzemanju orožja oziroma razorožitvi Slovenije na dan izvolitve Demosove vlade, vojne napovedi Sloveniji. In jaz sem vesel, da so ključni ljudje razumeli zakaj je šlo in da smo pripravili vse potrebno.'' Slavnostni govorec je bil načelnik Pokrajinskega štaba MSNZ Vzhodnoštajerske pokrajine 1990 in član Republiške koordinacije 1991 mag. Marjan Fekonja, ki je zbrane uvodoma nagovoril s preprostim stavkom: ''Najpomembnejše tri besede zame so družina, dom in domovina!'' V nadaljevanju je izpostavil dolgotrajne priprave na osamosvojitev vse od izvolitve Demosove vlade in razorožitve Teritorialne obrambe v mesecu maju in zaključil z besedami, da smo imeli veliko sreče, da so nas takrat vodili pravi možje in domoljubi: Jože Pučnik, Andrej Bajuk, Lojze Peterle, Janez Janša, Igor Bavčar in mnogi drugi, žal, tudi taki, ki jim osamosvojitev in samostojna Slovenija ni bila intimna opcija. Kulturni program sta oblikovala Moški pevski zbor Prijatelji in pesnik Igor Pirkovič. Združenje VSO takrat obsegala še območja občin Mirna, Mokronog-Trebelno in Šentrupert. Posebno strokovno skrb je namenjal ozaveščanju o pomenu varstva in ohranjanja podeželske stavbne dediščine, ki je zaradi izgube prvotne namembnosti postala še posebej ranljiva: stare kmečke hiše, mlini in žage, kovačije, sušilnice za lan in sadje, kozolci, kašče, skednji, kot na primer Šumaštrova hiša v Martinji vasi, sušilnica sadja v Razborah pri Čatežu, vaško perišče v Jezeru, vaško jedro Sel pri Šumberku, stara šola na Selih pri Šumberku, Pakarjev toplar na Veliki Loki, Mežnarjeva kašča na Babni Gori, itd. Prav posebej velja izpostaviti njegovo dolgoletno strokovno delo s Krajevno skupnostjo Čatež in lokalnim Društvom Popotovanje Frana Levstika od Litije do Čateža. Pomemben je tudi njegov prispevek k razvoju Društva vinogradnikov Lisec Dobrnič. Je avtor naslednjih monografij: O vinogradniški gorici Lisec in o zgodovini razvoja njenega vinogradniškega društva (2013), Izzivi razvoja vinogradništva in turizma na vinogradniških goricah na začetku 21. stoletja – primer vinogradniške gorice Lisec v Suhi krajini (2023) in Šmarnica (2019). Posebno poglavje v njegovem Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr., 25/17 – ZVaj, 123/21, 172/21, 207/21, 105/22 – ZZNŠPP, 141/22, 158/22 – ZDoh-2AA in 71/23; v nadaljnjem besedilu: ZOFVI). Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev morajo vsebovati: – dokazilo o izobrazbi, – dokazilo o pridobljenem nazivu, – dokazilo o opravljenem strokovnem izpitu, – dokazilo o opravljenem ravnateljskem izpitu (kandidat lahko kandidira tudi brez ravnateljskega izpita, vendar si ga mora pridobiti v enem letu po začetku mandata) – dokazila o delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju (najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju, obrazec ZPIZ – izpis obdobij zavarovanja), – potrdilo o nekaznovanosti iz kazenske evidence Ministrstva za pravosodje (ne sme biti starejše od 30 dni), – potrdilo sodišča, da kandidat ni v kazenskem postopku (ne sme biti starejše od 30 dni), – program vodenja zavoda za mandatno obdobje, Od kandidata se pričakuje, da ima pedagoške, vodstvene in organizacijske sposobnosti za uspešno vodenje šole. Poleg dokazil o izpolnjevanju zahtevanih pogojev je zaželeno, da kandidat priloži kratek življenjepis z navedbo dosedanjih delovnih izkušenj ter izkazanih delovnih uspehov pri pedagoškem in drugem delu. Kandidati bodo vabljeni na javno predstavitev. Delovno razmerje z imenovanim kandidatom se sklene za določen čas, za čas mandata, ki traja 5 let. Predviden začetek dela bo dne 1. 2. 2025. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev kandidati pošljejo na naslov: Svet zavoda, Osnovna šola Ferda Vesela Šentvid pri Stični, Šentvid pri Stični 46, 1296 Šentvid pri Stični, z oznako »Prijava na razpis za ravnatelja«. Vloga bo šteta za pravočasno, če bo oddana na pošti s priporočeno pošiljko zadnji dan roka, 14. 10. 2024. Kandidati bodo pisno obvestilo o izbiri prejeli v zakonitem roku. Svet zavoda Osnovne šole Ferda Vesela Šentvid pri Stični Mag. Dušan Štepec postal občinski nagrajenec trebanjske občine Letošnji občinski nagrajenec v sosednji občini Trebnje je postal tudi naš občan, mag. Dušan Štepec iz Hrastovega Dola. Iz rok županje Mateje Povhe je prejel Plaketo Občine Trebnje, za njegov pomemben prispevek k razvoju občine Trebnje na področju varstva in raziskovanja kulturne dediščine. Mag. Štepec je univerzitetni diplomirani etnolog in kulturni antropolog ter profesor umetnostne zgodovine, s trebanjsko občino pa je v prvi vrsti povezan »rodno«, saj je v njej bival od rojstva do leta 2003, in seveda poklicno, saj od leta 2022 vodi novomeško območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, kjer je zaposlen že od leta 1998. Iz obrazložitve priznanja: Mag. Dušan Štepec je že v času študija posvečal veliko zanimanja za različne domoznanske teme in za bogato ter raznovrstno kulturno dediščino v občini Trebnje (Zagorica pri Velikem Gabru, Trebnje, Sela pri Šumberku, Galerija likovnih samorastnikov …). Zgodovini in kulturni dediščini v občini Trebnje je posvečal posebno pozornost tudi poklicno kot konservator. Konec devetdesetih let je izdelal prvo celovito evidenco nepremične kulturne dediščine na območju občine Trebnje, ki je Svet zavoda Osnovne šole Ferda Vesela Šentvid pri Stični, Šentvid pri Stični 46, 1296 Šentvid pri Stični, na podlagi sklepa 12. redne seje z dne 26. 9. 2024 strokovnem delu predstavlja raziskovanje razvoja Galerije likovnih samorastnikov, saj jo je posebej obdelal že v času študija na Oddelku za umetnostno zgodovino, objavil o njej prvi pregledni članek v reviji Rast (1998), nato še v posebni monografiji Podobe zbirke Galerije likovnih samorastnikov Trebnje (2017) in zaključil z razstavo Od včeraj do jutri: pol stoletja Taborov likovnih samorastnikov v Trebnjem, ki sta jo osnovala skupaj s kustosinjo Andrejko Vabič Nose (2017). Mag. Dušan Štepec je sicer avtor več kot 160 različnih strokovnih in poljudnih člankov o dediščini. Je Obvestilo o javni dražbi za prodajo nepremičnin v Dečji vasi Obveščamo vas, da je na spletni strani Občine Ivančna Gorica (www. ivancna-gorica.si) objavljen razpis o javni dražba za prodajo nepremičnin v Dečji vasi. Predmet prodaje so nezazidana stavbna zemljišča v lasti Občine Ivančna Gorica. Občina Ivančna Gorica želi s prodajo nepremičnin omogočiti iskalcem gradbenih parcel ustrezne pogoje za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš v Dečji vasi. Skladno z Odlokom o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Zagradec – Dečja vas (Uradni list RS, št. 10/15) je na vsaki zemljiški parceli, ki bo predmet javne dražbe, predvidena izgradnja prostostoječe stanovanjske hiše z vso potrebno infrastrukturo. Datum in kraj dražbe: torek, 15. 10. 2024, ob 9.00, na Občini Ivančna Gorica, Sokolska ulica 5, 1295 Ivančna Gorica, v sejni sobi, v 1. nadstropju. Dražitelji morajo za pristop k dražbi plačati varščino v višini 5.000,00 EUR, zadnji rok za plačilo varščine je 11. 10. 2024. Ostale informacije in pogoji opredeljeni v razpisu o javni dražbi. Občina Ivančna Gorica avtor znanstvene monografije o kozolcih na Slovenskem Kozolec na prepihu časa (2011). Je prejemnik Steletovega priznanja, ki ga podeljuje Slovensko konservatorsko društvo za izjemne dosežke na področju konservatorstva. Od vsega začetka je stalni član organizacijskega odbora mednarodnega simpozija etnologov konservatorjev, ki je bil prvič organiziran leta 2000 v Metliki. Dušan Štepec je tudi vesten sodelavec našega časopisa in član uredniškega odbora, zato njegovo strokovno in publicistično delo lahko spremljamo tudi v naši občini. Tudi sicer je aktiven pri številnih projektih v naši občini, je avtor in urednik publikacij, jubilejnih zbornikov, zlasti velja izpostaviti njegovo uredništvo monografije izdane ob 1000-letnici pražupnije Šentvid pri Stični (2017). Poznano je tudi njegovo sodelovanje z Univerzo za tretje življenjsko obdobje Ivančna Gorica, pri kateri vodi domoznanski krožek, prav tako je bil urednik monografije o kaščah na območju občine Ivančna Gorica (2022). S svojimi izkušnjami in strokovnostjo uspešno sodeluje z lokalno skupnostjo in že več kot dvajset let spodbuja tudi občanske in občane naše občine k ozaveščanju in odgovornemu odnosu do naše bogate kulturne dediščine. Zapisal Matej Šteh september 2024 Stranke številka 6 Poletje je za nami z novimi načrti v jesen! Svetniška skupina SDS v Občinskem svetu Občine Ivančna Gorica v sestavi Janez Mežan, Magdalena Butkovič, Silvo praznik, Martina Hrovat, Irena Brodnjak, Jože Kozinc, Mateja Žaren, Jure Omahen, Tone Mestnik, Helena Žnidaršič in Tomaž Smole, je tvorno sodelovala na 15. in 16. redni seji Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica. 15. redno sejo smo začeli v kamnolomu Podsmreka z ogledom trenutnega stanja. V nadaljevanju seje nas je župan Dušan strnad seznanil z aktualnimi dogajanji. V okviru te točke je Vodja oddelka za finance predstavila polletno realizacijo proračuna, poročilo delovne skupine v zvezi s postopkom sprejemanja Občinskega prostorskega načrta Občine Ivančna Gorica, pa je predstavil Silvo Praznik, vodja delovne skupine za pripravo OPN. Ta seja je potekala v znamenju poročil za preteklo leto in sicer smo se seznanili z delom OŠ Zagradec, Mestne knjižnice Grosuplje – enota Ivančna Gorica, ZD Ivančna Gorica, OŠ Ferdo vesel, ZŠO Ivančna Gorica, ZKD Ivančna Gorica, CSD Ljubljana enota Grosuplje. Sprejeli pa smo tudi Predlog Odloka o spremembi Odloka o Proračunu Občine Ivančna Gorica za leto 2024 in Dopolnjen predlog Odloka o oblikovanju volilnih enot za volitve članov občinskega sveta (posebej velja omeniti, da je po novem KS Muljava v tretji volilni enoti!) in župana v občini Ivančna Gorica. Prav tako smo imenovali direktorico Javnega zavoda Prijetno domače, ki je znova Maja Lampret in občinsko volilno komisijo. Septembra pa je bila izvedena 16. redna seja. V uvodu je župan predstavil pestro dogajanje skozi poletje, s poudarkom na otvoritvi prizidka k Osnovni šoli Stična, ki ga je skoraj v celoti financiral donator, ki želi ostati anonimen. Znotraj te točke je podžupan Tomaž Smole predstavil javno dostopne podatke SI STAT SURS, iz katerih je razvidno, da je občina Ivančna Gorica zadnjih pet let prva po naravnem prirastu v Sloveniji, kar je spodbuden podatek. Prav tako smo v vrhu po skupni rasti prebivalstva in smo ene izmed občin z najnižjo povprečno starostjo. Sprejeli smo rebalans Proračuna Občine Ivančna Gorica za leto 2024 in se seznanili z delom Policijske postaje Grosuplje v letu 2023 in aktualnih razmerah v občini Ivančna Gorica. Prav tako smo sprejeli Predlog Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja ( razpis bo v naslednjem letu, sredstva se prenesejo.) in predlog Sklepa o številu in višini štipendije iz proračuna Občine Ivančna Gorica za šolsko oziroma študijsko leto 2024/2025. Seznanili smo se tudi z rezultati in poročilom o uresničevanju vizije in strategije na osnovi vrednot prebivalcev za leto 2023, kjer ugotavljamo, da v globalu sledimo zastavljenim ciljem na posameznih področjih pa so odstopanja. Prihodnje leto bomo že lahko ugotavljali trende in kje smo uspešni oz. neu- 9 Dogodek organizira Občina Ivančna Gorica in DPŽ Ivanjšice spešni – smiselno pa bo tudi preveriti korektnost in uresničljivost ciljev in jih po potrebi korigirati. Skratka občina Ivančna Gorica lepo napreduje. Žal na državni ravni ni tako in spremljamo prav bizarne situacije v Državnem zboru in vladi RS. Škoda besed. Očitno je dobro delo prepoznano s strani ljudi, ki se odločajo za otroke, ali pa se k nam priseljujejo. Nekdo pa se je odločil, da pomaga bolj kot smemo in lahko pričakujemo. SPOŠTOVANI DONATOR, HVALA ZA DONACIJO IN ZAUPANJE, KI STE GA NAM IZKAZALI! Tomaž Smole, predsednik OO SDS Razpisuje PROSTI DELOVNI MESTI RAZPIS ZA DELOVNO MESTO V LESNI PREDELAVI Smo družinsko podjetje s 35-letno tradicijo. Vršimo razrez vseh vrst hlodovine listavcev in iglavcev v različne dimenzije. Za našo proizvodnjo zaposlimo: - VILIČARIST - DELAVEC NA ROBILNIKU - POMOŽNI DELAVEC Nudimo urejeno delovno okolje. Vsi, ki vas veseli delo v lesni predelavi, nas lahko kontaktirate na e-mail: info@woodtrade.si. OPERATIVNI VODJA PROJEKTOV - PRIPRAVNIK • sodelovanje pri vodenju, organiziranju in koordiniranju izvedbe projekta ter komunikacija z inženirji, arhitekti in delavci • pregled projektne in druge tehnične dokumentacije (priprava osnove in izdelava ponudbe) ter priprava obračunov izvedenih del VODJA MONTAŽE • vodenje skupine zaposlenih, zanesljivo branje projektov/montažnih načrtov, organiziranje dela, vodenje dokumentacije Vse dodatne informacije dobite na tel. št. 041/658-507. Prijave sprejemamo na naslov: Kliminstal d. o. o., Adamičeva 51, 1290 Grosuplje ali na mail tajnistvo@kliminstal.com. 10 september 2024 številka 6 Javni zavod za kulturo in turizem Prijetno domače Ivančna Gorica Občina (Po)poletna vročica v Hiši Kranjske čebele in na ZKT Prijetno domače Ivančna Gorica Kavarna v Hiši kranjske čebele je dobila v juniju prav posebno vsebino - razstavo panjskih končnic, v organizaciji Strokovnega centra Višnje Gore. Likovno druženje mladostnikov iz vzgojnih zavodov je bilo zaključeno z bogatim spremljevalnim programom. V kvizu o spoznavanju srednjeveške Višnje Gore je sodelovalo šest skupin. Iz rok ravnatelja Strokovnega centra Višnja Gora Petra Pala pa je darilo prevzela Milena Stojanovic. V okviru študijske poti po Dolenjski so nas obiskali Turistični novinarji Slovenije. Kot odlični gostitelji smo jih popeljali v čebelji svet skozi edinstveno doživljajsko razstavo z virtualnimi junaki, člani slovite čebelarske družine Rothschütz iz Višnje Gore. Zaključili pa so z ogledom igranega inserta Iz Kozlovske sodbe, ki so ga odlično uprizorili otroci iz OŠ Stična. Naši gostje so bili še posebej navdušeni nad butičnim Honeybee Hostel' z 12-imi sobami, ki privabljajo goste iz celega sveta. Z odličnimi vtisi Hiše kranjske čebele in nepozabno kulinarično izkušnjo kmečkega turizma Obolno so zapustili našo prijetno domačo destinacijo. Predstavitev osveženih lahkih dostavnih vozil avtomobilske blagovne znamke Opel Avtomobilska blagovna znamka Opel je junija na poseben način zasenčila Hišo kranjske čebele. Z spremljevalnim programom so predstavili »sveža« lahka dostavna vozila, ki smo jih vsi navdušeno ogledovali. Maskota Višnja je poletela na Dan odprtih vrat ZD Ivančna Gorica z sloganom: »TUKAJ IN ZA VAS«. Številne aktivnosti in pester spremljevalni program so ustvarili prav prijetno sobotno druženje. V soboto, 11. junija, je v Hiši kranjske čebele - ApiLab potekal mednarodni šahovski turnir. Prestižnega tekmovanja z mednarodno udeležbo, ki ga sta ga priredila Šahovski klub Višnja Gora – Stična in TD Polževo se je udeležilo 29 tekmovalcev. Tekmovanja se je udeležila tudi Laura Unuk, slovenska šahovska velemojstrica, ki je slavila v pospešenem turnirju. Na hitropoteznem pa je slavila gostja Nadiia Shpanko iz Ukrajine. Obiskali smo Oratorij v Šentvidu pri Stični Zabavali smo se ob igrah, se učili o čebelah ter njihovem pomenu za naše življenje. Preko 160 otrok je na interaktiven način spoznalo čebelji ples pod vodstvom odlične animatorke Eve Zupančič iz Hiše Kranjske čebele. Maskota Višnja je s svojimi pridnimi spremljevalkami čebeli- cami poletela na zadnji julijski vikend na semanji dan, na Anin sejem v Višnji Gori. Živahno sejemsko dejavnost smo popestrili z vodenimi ogledi doživljajske razstave v Hiši kranjske čebele, kjer so obiskovalci lahko izvedeli, zakaj je kranjska čebela tesno povezana z zgodbo čebelarske družine Rothschütz in čisto od blizu spoznali življenje sedmih čebeljih družin v steklenih panjih. V zadnjih dneh počitnic smo pod zavetjem lipe in kostanja pred Hišo kranjske čebele prisluhnili akustičnem JAZZ koncertu Maj Kavšek Kvintet. V sodelovanju z Turističnim društvom Polževo smo konec avgusta odprli razstavo »Likovna ustvarjalnost na Polževem«. Pripravili smo tudi srečanje z ekološkim čebelarjem Romanom Košaletom, ki je predstavil svojo življenjsko zgodbo z čebelami in spregovoril o blagodejnih učinkih čebeljih pridelkov za zdravje človeka. Njegove unikatne izdelke lahko celo leto kupite v Info centru Hiše kranjske čebele. Vrhunec dogodkov pa je bil vsekakor slavnostni sprejem medene kraljice v Hiši kranjske čebele. Medeno krono ponosno nosi Rebeka Medved in prihaja iz vrst Čebelarskega društva Stična. Ponosni smo, da je medena kraljica tudi občasna sodelavka Hiše kranjske čebele in želimo ji uspešno promocijo čebelarstva po širni Sloveniji in tujini. V jesen smo vstopili povsem zmagovalno! Za kulinarični dogodek Štrudeljfest 2024 smo se »medeno« pripravili. Med 58 vrstami različnih štrudljev je sodelavka Andreja Vesel obiskovalce navdušila z inovativnim okusom štrudlja. Njen MEDštrudelj je bil najboljši štrudelj po izboru obiskovalcev Štrudeljfesta 2024. Čestitke za medeno zmago! Slavje pa se je nadaljevalo kot po tekočem traku. Javni zavod za kulturo in turizem Prijetno domače Ivančna Gorica se je v preteklem tednu predstavljal na sejmu MOS Turizem v Celju. V petih segmentih celotnega celjskega sejma smo med 650 razstavljavci in 1100 blagovnimi znamkami prejeli zlato priznanje za najboljšo celostno predstavitev destinacije Prijetno domače Ivančna Gorica. Na zmagovalne stopničke je destinacijo popeljala Andreja Vesel s sodelavci ZKT Prijetno domače Ivančna Gorica in smo se tako še bolje postavili na turistični zemljevid Slovenije. V okvirje najvišjega priznanja je bilo vgrajeno izjemno veliko elana, energije, premišljene vsebine in vloženega časa, ki so stalno potrebni pri razvoju turizma. Vtisi iz vseslovenskega dogodka Stična mladih 2024 so bili izjemni. Hišo kranjske čebele je zastopala sodelavka Irena Bjeli in pripravila delavnico za mlade z naslovom »Zakaj je med simbol vztrajnosti?« Odgovor se je skrival v svetopisemski zgodbi Samsona. Delavnica je vzbudila velik interes o čebeljem svetu in veseli smo, da smo bili del tega uspešnega dogodka. Naš pogled pa je že usmerjen v jesen, ki nam bo spet prinesla različne dogodke v edinstveno Hišo kranjske čebele. Naredite si tople jesenske dni in vabljeni, da obiščite kavarno Hiše kranjske čebele, kjer že diši po medenih in jesenskih sladicah. Andreja Vesel ZKT Prijetno domače Ivančna Gorica Javni zavod za kulturo in turizem Prijetno domače Ivančna Gorica september 2024 številka 6 11 Jurčičeva domačija v obleki jeseni Jurčičeva zgodba – navdih za vse generacije Z novim šolskim letom smo spet v polnem zagonu vodstev osnovnošolskih skupin tretje triade. Naši termini čez teden so polni. Poleg učencev slovenskih šol, so nas obiskali tudi učenci iz pobratenega Hirschaida. Prava popestritev. In tudi priložnost za ugotavljanje podobnosti in različnosti s slovenskimi učenci. Hitra ohladitev pa nam je odnesla tudi nekaj srednješolskih oz. gimnazijskih skupin, ki so imele v načrtu poleg obiska Jurčičeve domačije tudi pohod po Jurčičevi poti. Ker smo v letu obletnic, obiskovalcem, ki se zanimajo za doživetje na Muljavi, letos ponudimo tudi šolski muzej Podružnične osnovne šole Muljava, OŠ Stična in tudi cerkev sv. Marijinega vnebovzetja na Muljavi - tudi kot prizorišče Jurija Kozjaka. Kar veliko jih je ob ogledu Jurčičeve domačije izbralo tudi ti možnosti. Vse omenjeno so v svoj obisk Jurčičeve domačije vključili tudi seminaristi slovenskega jezika pri ZRSŠ, ki v zamejstvu – v Italiji poučujejo slovenski jezik. Obiskali so nas v drugi polovici avgusta. Bili smo počaščeni, ker jih je v imenu OŠ Stična pozdravil tudi ravnatelj, g. Marjan Potokar. Ob tej priložnosti se za sodelovanje zahvaljujemo tudi ge. Mateji Jere Grmek, kot odlični interpretki »gospodične učiteljice« 19. stoletja ter g. Stanetu Kovačiču, ki obiskovalcem razkrije zanimivosti poznobaročnega zlatega oltarja muljavske cerkve. Učitelji seminaristi pa so nam posredovali tudi kontakte vodstva OŠ Josipa Jurčiča v Devinu. V poletnih in tudi jesenskih mesecih smo ob koncu tedna mala družinska destinacija. Smo t. i. kulturni del praznovanja rojstnega dne enega izmed članov družine. Veseli nas, da tudi starejše generacije, ki nas obiščejo, po obisku Jurčičeve domačije ne ostanejo ravnodušne. V okviru dogajanja v Občini Ivančna Gorica pa smo bili v septembru tudi del lepih zgodb. Ena od teh je bila Stična mladih 2024 (21. septembra), kjer so se nam na stojnici pridružili še člani Komisije za mladinska vprašanja. S skupnimi močmi je bila naša stojnica polno vidna in obiskana. Mladi igralci KD Josipa Jurčiča na pripravi za predstavi Tipna izkušnja Stična mladih 2024 zbirko, kjer hranijo osebne dokumente Josipa Jurčiča ter vso dokumentacijo iz Zbirke gradiva s stalne razstave v rojstni hiši Josipa Jurčiča na Muljavi. Zelo pozitivno so se odzvali na naše povabilo k sodelovanju pri ohranjanju in osvežitvi omenjene razstave. Obisk v NUK-u je bil zelo prijeten. Teden otroka – igrivo doživetje v naročju jeseni Najmlajši Gašper na tipni izkušnji – pogumen triletnik Jurčičeva domačija – muzej na prostem, etnopark, ekomuzej Imeli smo pomemben sestanek z vodjo oddelka za dokumentacijo pri SEM Miho Špičkom in dorekli prav vse kategorije predmetov, ki bodo kompatibilne tudi s celovito dokumentacijsko muzejsko platformo. Vključuje beleženje dokumentarnega gradiva in vodenje z njim povezanih procesov. Informacijski sistem Galis uporablja že več kot 60 slovenskih muzejev in je najbolj razširjen program. Njegova prednost je v celovitosti, redni nadgradnji in enostavni uporabi. Popis predmetov na Jurčičevi domačiji gre počasi h koncu. Pri čiščenju rojstne hiše v začetku leta smo našli precej gradiva povezanega z Jurčičevo domačijo. V poletnem času, ko je obiskovalcev manj, smo ga lahko pregledali. Veseli smo bili vsebin v dokumentih, ki razkrivajo vsa prizadevanja izgradnje muzejske dejavnosti skozi nekaj desetletij. Uspeli smo jih dešifrirati in kronološko razporediti. Lastniki in upravljavci so kar dinamično menjavali svoje organizacijske strukture. Prizadevanja vseh pa so bila osredotočena v cilj ohranjanja Jurčičeve tako premične kot nepremične dediščine domačije. Tudi zbirateljstvo, konzervatorsko-restavratorska dela pa postavitve razstav in organizacija dogodkov so del te zgodbe. So pa dokumenti tudi nujen verodostojni vir internega popisa muzejskih predmetov. Po dogovoru z vodstvom zavoda in priporočilu OE ZVKDS Ljubljana, so nam vso najdeno arhivsko dokumentacijo digitalizirali na Oddelku za digitalne vsebine v NUK-u, ki ga vodi mag. Zoran Krstulović. Ob oddaji dokumentov smo izkoristili priložnost in si pogledali še rokopisno Jesen je tu. Jablana pred sprejemnico, obrezana v okviru sodelovanja s TD Muljava, je prvič obrodila. Hruška moštnica, prepolna sadežev, je odvrgla nekaj prepolnih vej. Jesenski listi, kot veliki cekini krasijo slamnato streho Krjavljeve koče. Jesen v popolni obleki … na Jurčičevi domačiji. Poletna gledališka delavnica pa bo v tednu otroka obrodila sadova – gledališki produkciji, s katerima bo razveselila tudi širšo javnost. Znano pravljico boste lahko doživeli torej v dveh različicah, saj so se mladi igralci tokrat preizkusili tudi kot režiserji, kreatorji scenarija, kostumov, maske. Sami so izbrali tudi prizorišče dogajanja. Da se bomo imeli lepo, poleg ZKT Prijetno domače Ivančna Gorica za vsem stoji tudi vodstvo KD Josipa Jurčiča skupaj s TD Muljava ob strani. Toplo povabljeni na družinsko doživetje v petek, 11. oktobra, ob 17. uri. Po pravljicah boste lahko pekli jabolka in še kaj. Oživljamo svet starih šeg in navad. Lepo povabljeni na Jurčičevo domačijo. Jurčičev rokopis – misel, zapis na koščku papirja iz Rokopisne zbirke NUK Učenci in učitelji pobratene občine Hirschaid Obisk seminaristov – slovenistov v zamejstvu (Italija) v organizaciji ZRSŠ 12 Kmetijstvo številka 6 september 2024 Čebelarka ČD Stična okronana za medeno kraljico Slovenije Za čebelarje ima vsakoletni kmetijsko-živilski sejem AGRA v Gornji Radgoni poseben pomen. Na njem se že tradicionalno vsako drugo leto zberejo praporščaki iz vse Slovenije, zato je dogodek je zato posebno lep in svečan. Naše društvo je letos zastopal praporščak Franc Bobnar. V prijetnem vzdušju in ob prijaznih besedah prirediteljev ter predsednika Čebelarske zveze Slovenije Boštjana Noča, ki je poudaril pomen zaščite in promocije domačih čebelarjev in kvalitetnega domačega medu širom Evrope, so bile podeljene številne bronaste, srebrne in zlate medalje za izredno kvaliteten med in medene pijače. Najboljši medovi so prejeli posebna priznanja. Letošnji, že 62. sejem po vrsti, ki je potekal od 24. do 29. 8. 2024, ima za naše društvo poseben pomen. S ponosom sporočamo, da je naša članica Rebeka Medved, postala medena kraljica. Celoten dogodek smo z udeležbo počastili tudi čebelarji Čebelarskega društva Stična. Marsikdo bi ob tem pomislil: »Ah, še ena mis,« in se pri tem krepko zmotil. Postati medena kraljica ni kar tako. Poleg prikupnosti, stroga komisija išče izobraženo, razgleda- no, komunikativno in srčno mlado čebelarko, ki širi znanje o čebelah in čebelarstvu v najširšem pomenu besede doma in v tujini. In naša Rebeka vse to ima. Članica Čebelar- skega društva Stična je postala leta 2022. V društvu jo imamo zelo radi in jo spoštujemo, ker je mirna, delovna, razgledana in vedno pripravljena pomagati. S svojo srčnostjo je prepričala tudi komisijo. Poleg tega z veseljem nadaljuje domačo čebelarsko tradicijo, ki jo je prevzela od svojega dedka. Kjer je možno, promovira slovenski med in slovensko čebelarstvo. Čebelarsko znanje poglablja in nadgrajuje med drugim z rednim obiskovanjem čebelarskih seminarjev. Izkušnje rada deli z drugimi. Tako na primer vodi skupine obiskovalcev v Hiši kranjske čebele v Višnji Gori. Kot diplomirana inženirka strojništva ves čas išče nove rešitve v čebelarstvu. Velja za pravo inovatorko na tem področju. Njeno diplomsko delo se osredotoča na mehansko analizo naprav za premikanje panjev. Rebeka Medved je postala šesta medena kraljica. Njen dvoletni mandat se je začel s pravim kronanjem, ki se je odvilo v okviru čebelarske prireditve. Krono in lento sta ji nadela predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč in predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec. Rebeka je v svojem govoru poudarila, da bo s hvaležnostjo, ponosom in predanostjo skrbela za naslednje vrednote. Varovala in promovirala bo kranjsko čebelo kot naravni zaklad. Skrbela bo za njeno ohranjanje in zaščito. Podpirala in spodbujala bo napredek v čebelarstvu. Promovirala bo ekološko in doma pridelano hrano. Širila bo interese čebelarjev in jim pomagala pri izzivih, s katerimi se srečujejo. Služila bo naravi, čebelam in skupnosti, ki so bistveni za naš razvoj. Verjamemo, da bo Rebeka izpeljala zastavljene cilje, na njeni poti jo podpiramo in ji za osvojeni naslov iskreno čestitamo. Čebelarsko društvo Stična Podeželska mladina Kalček pripravila tradicionalno oranje z blagoslovom traktorjev Zadnji julijski vikend je Društvo podeželske mladine Kalček ponovno združilo tradicijo in inovacije. Poleg vsakoletnega tekmovanja v oranju so dodali še blagoslov traktorjev in demonstracijo obdelave tal, ki so jo izvedli v sodelovanju z Mehanizacijo Miller. Svoje izdelke je razstavilo tudi podjetje Husqvarna Slovenija, s čimer so dogodku dodali še pridih gozdarstva. Blagoslova traktorjev se je udeležilo 35 traktoristov, ki so pri tem prosili za zaščito in varstvo pri njihovem vsakdanjem delu na kmetijah. Blagoslovil jih je ivanški župnik Jurij Zadnik. PETRA PEUNIK OKORN Čebelarka, apiterapevtka in zeliščarka ZEL IŠ ČA V NAŠEM DOMU Zelišča poleg učinkovin zagotovo odlikuje njihova vsestranskost. Ljudje so jih od nekdaj vnašali v svoj dom, ga z njimi okrasili, odišavili in jih uporabili za osebno nego. ZELIŠČA V GOSPODINJSTVU Z zelišči v lončkih si olepšamo stanovanje, odišavimo ga lahko z različnimi hidrolati ali mešanico suhih aromatičnih zelišč (potpuri). Na ta način se bomo rešili neprijetnih vonjav, obenem pa zeliščne vonjave odženejo mrčes. Tudi za čiščenje lahko uporabljamo zeliščne pripravke. Lesena tla in pohištvo bo zasijalo z loščilom iz čebeljega voska z dodatkom zelišč. Prav tako si lahko pripravite domača čistila z dodatkom rožmarina, sivke, limone in drugih, s katerimi očistite kuhinjski pult, kopalnico. V vodo za pomivanje tal dodajte nekaj kapljic eteričnega olja limone. Vaš dom bo čist, dišeč, predvsem pa manj obremenjen s kemikalijami. S pomočjo zelišč pa lahko celo obarvamo naravne materiale, kot sta npr. bombaž in volna. ZELIŠČA V KOZMETIKI Za nego telesa vse pogosteje posegamo po naravnih preparatih, ki vsebujejo manj nevarnih kemikalij. Številni proizvajalci naravne kozmetike se poslužujejo zelišč, mnoge preparate za nego telesa pa si lahko izdelate kar sami. Na voljo je veliko uporabne literature, ki vam bo v pomoč. Za začetek si lahko izdelate preprosto mazilo, balzam za ustnice, kopalne kroglice itd. Za krepitev las in lasišča pripravite prevretek ustreznega zelišča. Tudi zeliščne kopeli niso prezahtevne. Kmalu si boste lahko izdelali še zeliščno milo in kremo za telo, od zobne paste pa vas loči le še korak. LAS Stik_5clanek zeliscarstvo_06-2024.indd 2 VSESTRANSKA ZELIŠČA Zelišča lahko uporabljamo kjerkoli in kadarkoli, odvisno od naših želja in potreb. Naj ne ostanejo le lep okras vrta in okenske police. Dodajte jih v najljubšo jed, pripravite opojen čaj, pod blazino položite vrečko s posušeno sivko za mirnejši spanec, izdelajte si mazilo. Pobrskajte po različni literaturi in drugih virih, vprašajte sorodnike in znance ter se podajte v čudoviti svet zelišč. 5. 07. 2024 09:04:47 Na demonstraciji strojev so sodelovala tudi podjetja Gorenc, Marko Leščanec s. p. in domače podjetje ABV, ki je predstavilo svoj podrahljač. Obiskovalci so lahko videli kar nekaj sodobne mehanizacije, ki postaja vse bolj zaznamovana v kmetijstvu. Člani DPM Kalček se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli prispevali k njihovem dogodku. S tem so dokazali pomembnost kmetijstva v našem vsakdanjem življenju. Gašper Stopar september 2024 Kmetijstvo številka 6 25 let DPM KALČEK: Združujemo tradicijo in inovacijo na podeželju V prelepem junijskem dnevu, 16. junija 2024, je v Škrjančah pri Ivančni Gorici potekalo praznovanje 25. obletnice našega društva. Dogodek, ki je privabil številne obiskovalce, je bil poln aktivnosti, ki so združevale tradicijo in inovacijo v kmetijstvu. Ob 11.30 se je pričelo tekmovanje v košnji s starimi kosilnicami BCS, kjer se je pomerilo 12 tekmovalcev iz okoliških krajev. Tekmovalci so morali kar se da hitro pokositi parcelo v velikosti 6,35x35m, za napake pri natančnosti pa so prejeli pribitek časa. Spretnost in vztrajnost so pokazali naslednji zmagovalci: prvo mesto je osvojil Gregor Slak iz Podbukovja s časom 2 minuti in 31 sekund, drugo mesto je pripadlo Darku Anderliču (Trebelno, 2 minuti in 48 sekund), tretje mesto pa Davidu Čožu (Leskovec pri Višnji Gori, 2 minuti in 51 sekund). Prav vseh 12 tekmovalcev pa je za svoj dosežek prejelo praktične nagrade. Tekmovanje je bilo pravo doživetje, saj so gledalci lahko občudovali veščine, ki so jih naši predniki uporabljali za spravilo krme. Ob 14. uri je sledila demonstracija sodobnih strojev senene linije Pöttinger, ki je navdušila vse prisotne. Podjetje Zupan Trade je predstavilo najnovejše tehnologije, ki bodo nedvomno oblikovale prihodnost kmetijstva. Ta prikaz inovacij je lepo dopolnil zgodovinski del dogodka, saj smo na enem mestu združili preteklost in prihodnost našega dela na zemlji. Društvo podeželske mladine je bilo ustanovljeno leta 1999, pred tem smo delovali pod imenom Mladi zadružniki. Pred ustanovitvijo društva smo nekaj časa delovali neuradno, člani so veliko sodelovali in se dobivali v Zadružnem hramu in gostilni Antonač. Leta 1999 pa je bila pobuda, da bi stopili skupaj in sestavili društvo podeželske mladine. S pomočjo takratne kmetijske svetovalke Irme Lekan je bilo tako is- tega leta ustanovljeno Društvo podeželske mladine Kalček. Vodenje društva pa je kot prvi predsednik za štiriletni mandat prevzel Matej Adamlje. Kot predsedniki so sledili Franci Omahen, Andrej Škufca, Jaka Mandelj, Marko Struna, Nika Struna in sedanji predsednik Luka Urh. Kot edino društvo podeželske mladine v Sloveniji smo vsa leta organizirali Regijsko oranje in dva najboljša tekmovalca poslali na državno tekmovanje. Leta 2008 je društvo s pomočjo Kmetijske zadruge Stična organiziralo tudi državno tekmovanje na domačih tleh, tekmovanje je nekdanjim članom ostaja v lepem spominu, saj so nadgradili regijsko tekmovanje. Društvo se lahko pohvali tudi z dvema državnima prvakoma v oranju, in sicer Franc Kavšek v kategoriji plugi krajniki, ter Janez Čebular v kategoriji obračalni plugi. Oba sta kasneje odpotovala tudi na svetovno prvenstvo, Franc v Švico, Janez pa na Češko. Ponosni smo na našo preteklost in na vse, kar smo dosegli kot eno izmed osrednjeslovenskih društev pod okriljem Zveze slovenske podeželske mladine. Združujemo približno 60 članov iz občin Ivančna Gorica, Grosuplje in Dobrepolje, ki skupaj soustvarjamo spoštljiv od- nos do naše zemlje in podeželja. Skozi celotno leto se udeležujemo raznih dogodkov, ki jih organizira Zveza slovenske podeželske mladine. Udeležujemo se različnih dejavnosti, tekmujemo na regijskih in državnih kvizih pod naslovom Mladi in kmetijstvo ter na regijskih in državnih kmečkih igrah. Naše društvo je tudi poznano kot organizator regijskega tekmovanja v oranju. Najboljša tekmovalca se uvrstita na državno tekmovanje, kjer dosegata odlične rezultate. V zadnjem času smo oranju dodali še blagoslov traktorjev ter prikaz različnih kmetijskih praks in mehanizacije. V decembrskem času pomagamo Svetemu Miklavžu iz Ivančne Gorice ob obisku otrok, pri čemer okrasimo traktorje z lučkami in pečemo slasten »kalčkov šmorn«. Enkrat letno člane popeljemo na strokovno ekskurzijo, ki je namenjena izobraževanju mladih in ogledu dobrih kmetijskih praks. Obiskujemo tudi razne delavnice, pripravljene s strani Zveze slovenske podeželske mladine ali drugih društev oz. organizacij. Dogodek so počastili pomembni gostje, kar je dodalo posebno vrednost našemu praznovanju. Predsednica Zveze slovenske podeželske mladine in naša članica Eva Golob Italijanske kosilnice BCS so na Slovenskem pokosile na stotine hektarjev travnikov, preden so jih izrinile sodobnejše, večje in priročnejše traktorske kosilnice. 13 Člani društva DPM Kalček skupaj s tekmovalci v košnji s kosilnicami BCS nam je izrekla prisrčne čestitke ter podelila priznanje za dolgoletno sodelovanje. Direktorica občinske uprave Ivančna Gorica, Andrejka Miše Glavič, nam je ob tej priložnosti v zahvalo za 25 let delovanja izročila županov spominski kovanec Prijetno domače. Med obiskovalci je bil tudi vplivnež Bobnar, ki je s svojo prisotnostjo še dodatno popestril dogodek. Na tej točki bi se radi iskreno zahvalili vsem, ki so pripomogli k uspehu našega društva. Najprej se zahvaljujemo našim občinam-občini Ivančna Gorica, Grosuplje in Dobrepolje za njihovo stalno podporo in sodelovanje. Brez njihove pomoči in razumevanja naših potreb bi bilo naše delo veliko težje. Zahvaljujemo se tudi Kmetijski zadrugi Stična in Kmetijski zadrugi Grosuplje, saj nam pri organizaciji dogodkov vedno stojita ob strani. Posebna zahvala gre tudi vsem našim sponzorjem in podpornikom. Vaša finančna in materialna podpora nam omogoča izvedbo številnih dogodkov in projektov, ki bogatijo našo skupnost in prispevajo k razvoju podeželja. Hvaležni smo tudi bivšim predsednikom društva, ki so skozi leta vodili našo skupnost in postavili temelje, na katerih gra- dimo danes. Posebno zahvalo izrekamo vsem članom društva za njihovo predanost in prizadevnost pri organizaciji dogodka. Brez njihovega trdega dela in predanosti takšen dogodek ne bi bil mogoč. Hvaležni smo za vsakega člana, ki je s svojim prostovoljnim delom prispeval k uspehu našega društva. Z vsakim izpeljanim dogodkom je vloženega ogromno dela in truda, vendar brez ekipe, ki te ne podpira bi bilo vsak dogodek in ostale zadeve še težje izpeljati. Vodstvo društva je hvaležno tudi za moralno podporo vseh naših članov. Dogodek ob 25. obletnici društva je bil več kot le praznovanje preteklosti. Bil je poklon našim koreninam in obenem pogled v prihodnost. Skupaj smo ustvarili nepozaben dan, ki je združil tradicijo in inovacijo v kmetijstvu. Hvaležni smo za vse, kar dosegamo skupaj na področju podeželja. Hvaležni smo, da lahko glas pomembnosti podeželja širimo naprej. Z veseljem se ozremo nazaj na vso prehojeno pot in lepe spomine ter se že veselimo ustvarjanja novih podeželskih zgodb. Manca Mostar, podpredsednica Društva podeželske mladine Kalček Dan odprtih vrat Čebelarskega društva Krka in Zagradec Dne 29. maja 2024 smo v okviru 9. Festivala Pekarna Mišmaš, ki je potekal na OŠ Zagradec, PŠ Krka priredili »Dan odprtih vrat«. V vabilu OŠ je bila najavljena predstavitev čebelarstva in delovanja čebelarskega krožka na šoli že uro pred samo prireditvijo v Družbenem centru na Krki. Predstavitev čebelarstva, dejavnost krožka in izdelkov, ki so jih na delavnicah naredili krožkarji, smo Volaj, Markovič in somentorica krožka učiteljica Mateja Jere Grmek pripravila v šotoru, ki smo ga postavili pred družbenim centrom. Več kot 200 obiskovalcev, večinoma šolarjev, staršev in sorodnikov šolarjev si je lahko pred in po prireditvi ogledalo našo predstavitev. Pri njej so sodelovali tudi naši krožkarji, ki so z veseljem odgovarjali na vprašanja in pojasnjevali o skrivnostih čebeljega sveta. Letošnje leto smo izvajali čebelarski krožek že 10. leto zapored. Že tretje leto smo sodelovali tudi na slovenskem tekmovanju mladih čebelarjev. Na tekmovanje so bile prijavljene tri ekipe. Naši krožkarji Mija Blažič 5r., Mija Hribar 3.r. ter Žan Kopač 3.r. in Taib Lekan Drobnić 3.r. so dosegli srebrna priznanja, Olivija Bajc in Klara Zajc pa priznanje o sodelovanju. Podelitev priznanj smo ob zaključku šolskega leta pripravili na OŠ Zagradec, PŠ Krka. Istočasno pa smo vsem šolarjem od 1. do 5. razreda predstavili delovanje krožka in jih povabili, da se naslednje leto v čim večjem številu prijavijo na krožek. Na lanskem festivalu je OŠ Zagradec meni podelila »Zahvalo za dolgoletno podporo in pomoč pri izvedbi šolskih dejavnostih«, na letošnji prireditvi pa je tudi naš član Tonček Markovič prejel »Zahvalo za sodelovanje pri izobraževanju šolarjev o čebelah«. V okviru dneva odprtih vrat smo v naših društvenih prostorih tudi uredili razstavo o čebelah, pomembnosti čebel za okolje, prikazali čebelje proizvode in predstavili delovanje čebelarskega krožka. Tu smo istega dne sprejeli tudi osnovnošolce iz PŠ Ambrus in tretješolce iz PŠ Krka, ki so si poleg razstave v živo ogledali tudi čebele v našem učnem čebelnjaku in medoviti vrt. Na željo vrtca Ciciban za Bežigradom v Ljubljani, ki ima preko 100 otrok sem jih v okviru dneva odprtih vrat obiskal ter jim predstavil čebeljo družino in njihov pomen. Že v začetku, ko sem prišel v zaščitni čebelarski opremi so morali ugibati ali sem policaj, lovec ali gasilec, a so v en glas vzklikali in me prepoznali, da sem čebelar. Nadobudni malčki so nagajivo spremljali in ugibali kaj vse čebelice počnejo in kako se izdre želo, če čebela piči. Načrtovali smo pol ure za predstavitev a so malčki vztrajali debelo uro. Na zaključku so mi podarili lastne izdelke s čebeljimi motivi, ki bodo krasili naše društvene prostore. Tudi naslednje leto bomo sodelovali na »Dnevih odprtih vrat« čebelarjev, čeprav smo za vse, ki jih čebelarstvo zanima odprti vse leto. Samo pokličite in izrazite željo. Marjan Volaj 14 Okolje september 2024 številka 6 Klasjev ekološki kotiček Naravno zatiranje plevela na domačem dvorišču Eno bolj nadležnih vrtnarskih opravil je gotovo zatiranje plevela, ki raste med tlakovci na dvorišču. Nekatere ne moti, drugi pa ga nikakor ne marajo. Kljub temu, da se po dvorišču igrajo otroci (pa tudi odrasli smo veliko na njem in počnemo marsikaj), še vedno najdemo ljudi, ki plevel na dvorišču uničujejo s strupenimi kemikalijami oz. herbicidi. S tem popolnoma po nepotrebnem zastrupljajo tlakovano površino, zemljo, kamor se spirajo strupene učinkovine in z obojim vred tudi sebe. Na srečo poznamo vse več naravnih metod, ki zelo malo ali sploh ne zastrupljajo ljudi in okolja v katerem živimo. Navajam nekaj metod naravnega odstranjevanja plevela iz različnih virov, nekatere sem preiz- kusil tudi sam in se večinoma dobro obnesejo. Poleg tega so poceni. - Najboljši način, da vam plevel na dvorišču ne bo delal težav, je preventiva. To pomeni, da morajo biti tlakovci pravilno položeni, stiki med njimi pa ustrezno zasuti. Polimerni fugirni pesek je najboljši, saj se dobro usidra med tlakovce in hkrati preprečuje razrast plevela. Če ga nasipate med stare tlakovce odstranite najprej stari vezni material, nato naj sledi nasip polimernega peska, stike pa popršite z vodo. -Odstranjevanje plevela z ročnim orodjem je učinkovito in naravi prijazno. Sam uporabljam ploščato rezilo nasajeno na daljšo ravno palico, lahko se uporabi tudi posebej oblikovan nožiček za plevel med tlakovci. Plevel je sicer najbolje iz- OBMOČNO ZDRUŽENJE GROSUPLJE vabi na KRVODAJALSKO AKCIJO • • • • • • • V TOREK, 1. 10. 2024, OD 7. DO 13. URE V DRUŽBENEM DOMU GROSUPLJE V SREDO, 2. 10. 2024, OD 7. DO 13. URE V SREDNJI ŠOLI JOSIPA JURČIČA V IVANČNI GORICI V ČETRTEK, 3. 10. 2024, OD 8. DO 12. URE V ŽUPNIJSKEM DOMU V ŠENTVIDU PRI STIČNI V PETEK, 4. 10. 2024, OD 8. DO 12. URE V OSNOVNI ŠOLI VIDEM-DOBREPOLJE S seboj prinesite osebni dokument s fotografijo. NAROČITE SE NA: 051/ 389 270, 051/ 671 147 ali 030/ 716 796. koreniniti, kar boste najlažje storili po močnem in dolgem dežju, saj je zemlja bolj rahla. -Med tlakovce se ne zaseje le plevel, ampak dostikrat tudi alge in mah, zaradi česar lahko tlakovci postanejo tudi spolzki, drseči in nevarni. Alge in mah lahko odstranite s pomočjo visokotlačnega čistilca, če tega nimate, pa je dobra alternativa tudi vrela voda. Krop bo poleg plevela ubil tudi žuželke, zato ta metoda ni najbolj prijazna za živalice. -Brenerji ali tako imenovane ognjene pištole so prav tako zelo priljubljen način za odstranjevanje plevela, ki raste med tlakovci ali ob robnikih. Lahko pa uporabite električni uničevalec plevela, ki je namenjen odstranjevanju plevela na manjših površinah, je praktičen in varen (brez plamena). - Veliko vrtnarjev za zatiranje plevela prisega na kis, pomešan z milom in (ali) soljo. Ta metoda odlično odstranjuje mlajši plevel, razmeroma neučinkovita pa je pri trdovratnih plevelih. Mešanici kisa in soli se izogibajte ob zelenjavnih vrtovih, saj kislina lahko poruši pH ravnovesje zemlje. Uporabljajte jo samo na tlakovcih, in to tako, da najprej odstranite izrasli del rastline, nato pa tekočino zlijte ali popršite neposredno med razpoke v asfaltu, tlakovce ali stike med asfaltom in robniki. Uporabite beli kis, ne domačega jabolčnega ali rdečega vinskega, saj ta lahko razbarva tlakovce. Za domači »herbicid« potrebujemo npr. razmerje: 3,5 litra kisa, 270 gramov soli in veliko žlico detergenta za posodo. Vse sestavine damo v isto posodo in mešamo toliko časa, da se sol raztopi. Mešanico lahko uporabimo tudi preventivno, kljub temu da ni strupena, pa jo hranimo nedosegljivo otrokom in domačim živalim. Lahko pa uporabite omenjene sestavine tudi vsako posebej, a so nekoliko manj učinkovite. Tako lahko npr. raztresete nekaj pesti soli po tlakovani površini in jo pometete v razpoke. Lahko tudi zavrite raztopino ene skodelice soli v dveh skodelicah vode in z vročim pripravkom polijte plevele. Najbolje je, da se tega lotite tik pred dežjem, ki bo sol spral vse do korenin. - Čistilni alkohol razje povrhnjico listov, ki se potem na soncu izsušijo. Alkohol kot sredstvo za zatiranje plevela deluje le na soncu – v senci ni učinkovit. Za pripravek zmešamo 1 do 2 jedilni žlici čistilnega alkohola in 1 l. vode. Za trdovratne vrste plevela povečamo količino alkohola na 3 do 4 žlice. - Soda bikarbona uničuje plevel s soljo – natrijevim bikarbonatom. A bodite previdni, da soda bikarbona ne pride na druge rastline. Preprosto posujte sodo bikarbono po plevelu, ki ga želite odstraniti in jo sperite z vodo. Najbolje je metodo uporabiti po dežju spomladi ali jeseni in večkrat ponoviti. Plevel med tlakovci pa je lahko tudi okras Če pa se vam ne da ukvarjati s pripravo domačih učinkovin, lahko v ustreznih prodajalnah kupite že pripravljene ekološke pripravke. Nekaj vam jih predstavljam spodaj: - Zaviralček – ekološki herbicid, je 100% organski zaviralec rasti rastlin. Vsebuje le naravne sestavine eteričnih olj in čajnih mešanic in deluje na zunanje dele rastlin in na korenine. -Ocetna kislina - spremeni plevelna tkiva do te mere, da jih zažge. -Bio-HERB je 100% ekološki totalni herbicid primeren za uporabo na tlakovcih in drugih površinah. Učinkovito in hitro deluje skozi listno maso na kaleča semena v zemlji. Po uporabi je mogoče takoj hoditi po tretirani površini. Primeren je tudi za uporabo v ekološki pridelavi. Simon Bregar Odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev - jesen 2024 Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Ivančna Gorica, da bo v jesenskem času odvažalo nevarne odpadke iz gospodinjstev po spodnjem vrstnem redu. Hitro in strokovno izdelujemo arhitekturne zasnove in IDEJNE PROJEK TE (IDP) lesenih, stanovanjskih objektov modeko lesena hiša zasnovano v PILLAR PILLAR d.o.o. Oslica Ivanèna Gorica www.pillar.si; modeko@pillar.si 041 64 44 95 Plan zbiranja nevarnih odpadkov: DATUM NASELJE ZBIRNO MESTO ČAS ZBIRANJA sobota 12. 10. 2024 Temenica Radohova vas Dob Šentvid pri Stični Stična Ivančna Gorica Muljava Višnja Gora Parkirišče pri trgovini Parkirišče pri železniški postaji Na avtobusni postaji Parkirišče pri OŠ Parkirišče pri samostanu Parkirišče pri Zdravstvenem domu Parkirišče pred Kulturnim domom Parkirišče pri Cestnem podjetju 7.30 – 8.00 8.15 – 8.45 9.00 – 9.30 10.00 – 11.00 11.30 – 12.30 13.00 – 14.00 14.30 – 15.30 16.00 – 17.00 ponedeljek 14. 10. 2024 Ambrus Zagradec Krka Parkirišče pred družbenim domom Parkirišče pri trgovini Kmetijske zadruge Parkirišče pri Gostišču Krka 14.30 – 15.30 16.00 – 17.00 17.30 – 18.30 Med nevarne odpadke spadajo topila, kisline, barve, laki, olje in maščobe, detergenti, zdravila, baterije, akumulatorji, fluorescentne cevi in drugi živosrebrni odpadki, prazne tlačne posode, fotokemikalije, pesticidi in tudi majhna odpadna električna in elektronska oprema zunanje dimenzije do 25 cm. Javno komunalno podjetje Grosuplje september 2024 številka 6 Krajevne skupnosti Prostovoljno gasilsko društvo Muljava slavnostno obeležilo 100-letnico delovanja 15 Na prvo septembrsko soboto je Prostovoljno gasilsko društvo Muljava obeležilo častitljivih 100 let delovanja, ki so jih obogatili z veličastno parado gasilcev in gasilskih vozil. V povorki so sodelovala številna gasilska društva, še posebej pa je izstopala vprežna gasilska brizgalna iz ustanovnega leta 1924, ki je pričarala nostalgičen pogled v zgodovino gasilstva. Poleg nje so obiskovalci občudovali še sodobnejša vozila vseh 17 gasilskih društev iz občine Ivančna Gorica, pa tudi vozilo Gasilske brigade Ljubljana in specialno vozilo z dvižno napravo Hiab Civilne zaščite RS. Osrednji del slovesnosti je potekal pred gasilskim domom Muljava, kjer je slavnostni nagovor imel predsednik PGD Muljava, Milan Bregar. V govoru je orisal bogato zgodovino društva, ki je bilo ustanovljeno 22. junija 1924. Med ključne mejnike je izpostavil nakup prve vprežne brizgalne v prvem letu delovanja ter kasnejšo izgradnjo gasilskega doma, ki je služil svojemu namenu vse do leta 2018, ko so ga- silsko opremo preselili v nov, sodoben dom na novi lokaciji v bližini. Po Bregarjevih besedah je novi dom, ki so ga prevzeli pred petimi leti, predstavljal velik napredek za delovanje društva, saj so se s tem bistveno izboljšali pogoji za delo, obenem pa se je povečalo tudi število članov, predvsem mlajših, ki zdaj predstavljajo kar četrtino članstva. Prisotne so na slovesnosti nagovorili tudi ugledni gostje: predsednik Gasilske zveze Ivančna Gorica Jure Strmole, predstavnik Gasilske zveze Slovenije Bojan Kocjan, ter župan Dušan Strnad. Ob tej pomembni obletnici je župan društvu izročil posebno priznanje – spominski kovanec Prijetno domače. Muljavskim gasilcem je čestital za njihov doprinos k lokalnemu okolju in poudaril neprecenljivo sodelovanje društva z lokalnimi organizacijami in prireditvami na Jurčičevi domačiji. Društvo je prejelo tudi odlikovanje Ob jubileju je PGD Muljava izda- Gasilske zveze za posebne zasluge, ki sta ga v imenu društva prevzela predsednik Bregar in poveljnik Gašper Erjavec. Na prireditvi so se s podelitvijo zahvalnih priznanj poklonili številnim posameznikom – članom in krajanom, ki so s prostovoljnim delom skozi desetletja pripomogli k uspehu društva. Priznanja so prejela tudi gasilska društva, organizacije in donatorji. Poleg tega so bila podeljena odlikovanja občinske gasilske zveze in državna priznanja. lo tudi jubilejni zbornik, ki opisuje pot društva od ustanovitve do danes. Prireditev so s obogatili člani Moškega pevskega zbora Muljava, učenci Podružnične šole Muljava, Nina Bregar z recitacijo in Godba Stična. Slovesnost se je nadaljevala z veliko gasilsko veselico ob zvokih ansambla Pogum, ki je v prijetnem vzdušju združila ljudi in poskrbela, da se je slavje nadaljevalo dolgo v noč. Gašper Stopar 1. Memorial Lojzeta Ljubiča Na pobudo Komisije za starejše gasilce je Gasilska zveza Ivančna Gorica organizirala tekmovanje starejših gasilk in gasilcev, v počastitev spomina na leta 2020 umrlemu prvemu predsedniku in častnemu predsedniku Gasilske zveze Ivančna Gorica, Lojzetu Ljubiču. Tekmovanje je bilo namenjeno tudi srečanju in tovariškemu druženju starejših gasilk in gasilcev, saj je Lojze Ljubič poleg dobro opravljenega gasilskega dela, spodbujal in krepil prijateljske vezi med gasilci širom Slovenije in tudi zunaj naših meja. Tekmovanje je bilo 28. 6. 2024 pri gasilskem domu v Stični. Udeležilo se ga je skupaj kar 19 ekip, od tega 7 enot starejših gasilk in 12 enot starejših gasilcev iz nekdanje OGZ Grosuplje oziroma sedanjih GZ Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. Tekmovanja sta se udeležili tudi enoti starejših gasilk in starejših gasilcev PGD Sečovlje, ki je pobrateno s PGD Stična. Po uradnem odprtju tekmovanja in žrebu startnih številk so tekmovalci opravili vajo s hidrantom in raznoterosti. Tekmovalnega duha ni zmotila niti manjša dežna ploha, ki je za nekaj minut prekinila tekmovanje. V času med čakanjem na rezultate so člani PGD Krka prikazali gašenje z ročno gasilsko brizgalno, ki so jo kupili ob ustanovitvi društva leta1896. Pred razglasitvijo rezultatov je bil slavnostni del Memoriala, ki se ga je udeležila tudi hčerka Judita z družino. Slavnostni del je bil posvečen spominu na veliko in pomembno delo Lojzeta Ljubiča na vseh nivojih gasilske organizacije, od društva do najvišjih organov Gasilske zveze v Sloveniji in Jugoslavije. Po uvodnem pozdravu in spominski minuti molka sta nekaj spominov na Lojzeta Ljubiča zelo čustveno podala njegova dolgoletna sodelavca in tovariša Vili Tomat in Božo Knez. Vili Tomat se je spominjal njunega dolgoletnega sodelovanja v raznih organih GZ Slovenije. Poudaril je Ljubičevo neverjetno vztrajnost in predanost gasilstvu ter jasno vizijo razvoja gasilstva. Mnogim društvom je tudi pomagal pri nakupu motorne črpalke. Božo Knez pa se je spominjal njunega dolgoletnega sodelovanja v vodstvu OGZ Grosuplje in tudi organih GZ Slovenije. Hvaležno se ga spominja kot mentorja pri njegovih prvih korakih v gasilstvo in kot človeka, ki je pomembno prispeval k razvoju gasilstva v takratni skupni občini. Njegova zasluga je, da je v novonastalih občinah gasilstvo na zares visokem nivoju, tako po usposobljenosti kot opremljenosti. Dodal je še, da je bilo v času njegovega predsedovanja zvezi zgrajenih 28 novih gasilskih domov, veliko jih je bilo obnovljenih. Sledila je razglasitev rezultatov in podelitev pokalov za prva tri mesta v vsaki kategoriji. Spominski pokal sta dobili tudi najstarejši enoti v vsaki kategoriji, starejše gasilke PGD Višnja Gora s skupno starostjo 485 let in starejši gasilci PGD Stična s skupno starostjo 537 let. Najboljši enoti v vsaki kategoriji sta prehodni pokal Memorial Lojzeta Ljubiča podelila njegova hčerka Judita in vnuk Matic, vnukinja Neža pa je strnila sklepne zahvalne misli ob organizaciji tega dogodka. V kategoriji starejše gasilke je ta pokal osvojila enota PGD Sečovlje, pri starejših gasilcih pa enota PGD Ponova vas. Vse sodelujoče enote so prejele tudi priznanje za udeležbo, vsi tekmovalci pa spominsko priponko s podobo Lojzeta Ljubiča. Po uradnem delu je sledilo prijateljsko druženje, ker so se obujali spomini na nepozabne vesele in tudi manj vesele dogodke iz dolgoletnega dela v gasilstvu. S tem pa je bil dosežen še en pomemben cilj tega tekmovanja, to je sproščeno druženje med starimi prijatelji in spoznavanje novih. Za lepo organiziran in brezhibno izveden prvi Memorial Lojzeta Ljubiča si pohvalo zaslužijo Komisija za starejše gasilce, Komisija za tekmovanja, PGD Stična in Gasilska zveza Ivančna Gorica. Med udeleženci Memoriala je bilo ob slovesu jasno izraženo prepričanje, da bo postal tradicionalni. Jože Gros, član Komisije za starejše gasilce GZ Ivančna Gorica Rezultati tekmovanja 1. Memorial Lojzeta Ljubiča Starejše gasilke 1. PGD Sečovlje 2. PGD Ponova vas 3. PGD Stična 4. PGD Velika Loka 5. PGD Višnja Gora 6. PGD Krka 7. PGD Zagradec Starejši gasilci 1. PGD Ponova vas 2. PGD Sečovlje 3. PGD Grosuplje 4. PGD Velika Loka 5. PGD Krka 1 6. PGD Krka 2 7. PGD Ponikve 8. PGD Stična 9. PGD Višnja Gora 10. PGD Šentvid pri Stični 11. PGD Zagradec 12. PGD Ambrus 16 Krajevne skupnosti številka 6 september 2024 Mladinke PGD Krka državne prvakinje Labodji spev ali ko zapoje rdeči petelin v gasilski orientaciji Na sobotno jutro, 21. 9. 2024, so se tri nadobudna dekleta po imenu Lana Plut, Maša Aleš in Ana Tekavec, skupaj z mentorjem Juretom Pavčičem, podale na pot proti Medvedjem Brdu v Gasilski Zvezi Logatec, kjer je potekalo Državno tekmovanje v gasilski orientaciji. Čeprav se je v kategoriji mladink pomerilo kar 33 najboljših ekip mladink iz celotne Slovenije, so dekleta pometla s konkurenco in v Krško dolino prinesle več kot zasluženo zlato. Do državnega tekmovanja vodi zelo zahtevna in dolga pot, saj se vse začne z rednimi gasilskimi vajami, ki so jih dekleta z veseljem obiskovale vse od malih nog, ko so začele kot pionirke. Z zanimanjem za gasilstvo, veliko vloženega truda ter znanja se vse skupaj zares začne šele na Občinskem tekmovanju v orientaciji, na katerem se med seboj pomerijo ekipe iz domače Gasilske zveze Ivančna Gorica. Le najboljše ekipe se uvrstijo na Regijsko tekmovanje, kjer je konkurenca med ekipami že zelo močna. Samo tisti, ki jim uspe premagati obilico konkurenčnih ekip na Regiji, pa so počaščeni, da nastopijo na Državnem tekmovanju, ki ga vsako leto organizira Gasilska zveza Slovenije. Letos se je Državnega tekmovanja v šestih različnih kategorijah udeležilo kar 196 ekip. Našim dekletom je to uspelo že drugič zapored. Leto dni nazaj so se dekleta na Državnem tekmovanju v orientaciji veselila nehvaležnega 4. mesta, letos pa bili vztrajnost, volja in ves trud deklet zasluženo poplačani. Na tekmovanju so pokazale svoje znanje v vaji z vedrovko, prepo- znavanju topografskih znakov, vaji iz orientacije, vaji spajanja cevi na trojak, vaji zvijanja cevi ter vaji štafetnega navezovanja vozlov. Poleg vseh pravilno in hitro izvedenih vaj pa je bil odločilnega pomena tudi čas teka. Dosegle so najboljši čas proge, saj so v cilj pritekle skoraj tri minute pred drugo najboljšo ekipo. Kljub temu, da so se pri vaji z vedrovko soočale z nekaj težavami zaradi vetra, ki jim je nekoliko odnašal vodni curek, so brez težav premagale vso višinsko razliko na progi in v cilj pritekle dobre volje ter nasmejane do ušes. Dekleta so skočila na najvišjo stopničko in osvojila naziv Državnih prvakinj v orientaciji v kategoriji mladink za leto 2024, kar za naše društvo predstavlja ogromen ter zgodovinski dosežek. Prav tako je to zgodovinski dosežek tudi za našo Gasilsko zvezo. Na tem mestu ne smemo pozabiti na mentorja ekipe mladink, ki je s svojo predanostjo in trudom z dekleti preživel ure in ure priprav na vajah, jih bodril, motiviral in jim predajal svoje znanje in nasvete, ki jih je tekom svoje gasilske poti kot tekmovalec na številnih mladinskih tekmovanjih pridobil tudi sam. Jure Pavčič je mentor, ki je s svojo dušo in telesom navijal za svojo ekipo, pravi pa, da je na dekleta zelo ponosen ter si šteje v čast, da je bil tak zgodovinski dosežek osvojen prav pod njegovim mentorstvom. Po njegovih besedah bodo dekleta v prihodnje branila naslov državnih prvakinj v kategoriji mladink, kasneje pa bodo dale vse od sebe, da naziv osvojijo tudi v kategoriji gasilk pripravnic. Kot se spodobi, smo člani društva skupaj s predstavniki GZ Ivančna Gorica poskrbeli za lep in veličasten sprejem ekipe. Presenetili smo jih z vodnim špalirjem, sireno z lučkami ter bučnim aplavzom. Dekletom sta predsednik in poveljnik društva ob čestitkah izročila simbolične šopke vrtnic ovite v zlato. Dodatno smo jih zaradi njihovih rosnih let nagradili še z otroškim šampanjcem, mentorja pa smo 'požegnali' z ročnikom ter nagradili s pravo zasluženo penino. Maša, Ana in Lana – ponosni smo na vas! PGD Krka ste zastopale več kot odlično, za kar vam v imenu društva čestitamo. Naj bo vaša pot polna uspehov še naprej. Čestitke pa tudi preostalim trem ekipam GZ Ivančna Gorica in sicer mladincem PGD Kriška vas, mladincem PGD Višnja Gora ter pripravnicam PGD Muljava za dosežena mesta na državnem tekmovanju. Napisala: Katja Slak Foto: Pia Škufca 8. 11. 20.00 ROCK MARTINOVANJE ŠOTOR ˇ ŠENTVID pri STICNI VSTOPNICE BAR NA PLUSKI - Radohova vas TRGOVINA DAŠA - Grosuplje PRODAJA VSTOPNIC NA EVENTIM.SI in PRODAJNIH MESTIH V SISTEMU EVENTIM.SI CVETLIČARNA ANDREJA - Ivančna Gorica CVETLIČARNA ZVONČEK - Šentvid pri Stični Na Krki se vedno kaj dogaja. Še nedolgo je od tega, ko smo naznanili, da je novo župnišče primerno za bivanje in obratovanje. Kam torej s starim? Pred rušitvijo je imelo staro župnišče to čast, da svoj labodji spev posveti rdečemu petelinu, ki pa to pravzaprav ni bil. Vsi že vemo, da biti gasilec pomeni, da si vedno pripravljen na vse neprilike, ki jih ljudje doživljamo. Takrat, ko pa jih ni, pa je čas za izboljševanje. Vaja namreč dela mojstra, mojster pa vajo. Tako smo bili lahko 7. 8. 2024 in 8. 8. 2024 v večernih urah priča sektorski gasilski vaji, ki so jo organizirali gasilci PGD Krka, udeležili pa so se je poleg krških gasilcev še operativni gasilci PGD Ambrus, PGD Zagradec in PGD Korinj. Gasilci so v okviru sektorske vaje preverili svoje znanje in se še dodatno izurili za primer požara. V starem župnišču je namreč prišlo do požara v kurilnici, v 1. nadstropju stavbe pa sta bili ujeti dve osebi, ki jih je bilo potrebno rešiti iz gorečih prostorov in nuditi ustrezno oskrbo do prihoda reševalcev. Zaradi odlične organiziranosti in strukturiranega pristopa je bil požar učinkovito pogašen, osebe pa rešene. Seveda si nihče ne želi, da bi naletel na kakšno tako situacijo ali še huje, da bi bil ujet v ognjenih zubljih. Vsekakor pa nas nikoli ne sme nič presenetiti. Prebivalci vasi, ki jih pokrivajo sodelujoči gasilci, nimamo vzroka za paniko, saj so tudi tokrat vsi dokazali, da svoj »posel« obvladajo. In kakšna je naša dolžnost v primeru nesreč? Ko opazimo nesrečo, vzamemo telefon in pokličemo 112. Vedno povemo sledeče: Kdo kliče. Kaj se je zgodilo. Kje se je zgodilo. Kdaj se je zgodilo. Koliko je ponesrečencev. Kakšne so poškodbe. Kakšne so okoliščine na kraju nesreče (požar, nevarne snovi, poškodovane plinovodne ali druge napeljave). Kakšno pomoč potrebujemo. Tako boste najbolj učinkoviti pri pomoči, izurjenemu osebju pa boste olajšali delo. Z gasilskim pozdravom, na pomoč! Nina Strah Iz skupščine Gasilske zveze Ivančna Gorica V gasilskem centru Stična je junija potekala redna letna Skupščina gasilske zveze Ivančna Gorica, ki so se je udeležili tudi predsednik gasilke regije Ljubljana 2 Bojan Kocjan in poveljnik gasilske regije Ljubljana 2 Jože Andoljšek ter župan Dušan Strnad. Na skupščini sta podrobna poročila za preteklo leto 2023 predstavila predsednik GZ Ivančna Gorica Jure Strmole in poveljnik zveze Slavko Zaletelj. V nadaljevanju je bil predstavljen še programa dela za 2024 in spremembe Načrta razvoja gasilstva v občini Ivančna Gorica v obdobju 2021 – 2030. Na skupščini so bila podeljena tudi tri priznanja Ignacija Merharja - najvišjega gasilskega priznanje v gasilski regiji Ljubljana 2. Priznanje se podeli članom gasilske organizacije in posameznikom, kot posebno visoko priznanje gasilske organizacije za izjemne življenjske zasluge, pomembne za razvoj in napredek gasilske organizacije in požarnega varstva v Republiki Sloveniji in posameznikom in organizacijam za aktivno, vzorno in dalj časa trajajoče sodelovanje z regijo Ljubljana 2. Priznanja so iz rok regijskega predsednika Bojan Kocjana in poveljnika Jožeta Andoljška prejeli Amalija Govekar in Rok Oven iz PGD Stična ter Milan Bregar iz PGD Muljava. Gašper Stopar september 2024 17 Krajevne skupnosti številka 6 Gradnja novega gasilskega doma pri PGD Temenica v polnem teku V Prostovoljnem gasilskem društvu Temenica smo v zadnjih letih vložili ogromno truda in sredstev v gra- dnjo novega gasilskega doma, ki bo pomenil velik korak naprej za našo skupnost in našo operativno pripra- vljenost. S ponosom lahko poročamo, da je gradnja v zaključni fazi, saj smo v zadnjih tednih uspešno zaključili več pomembnih delovnih korakov. V preteklih mesecih smo uspešno zaključili s polaganjem vseh ključnih instalacij okoli gasilskega doma. Prav tako smo izvedli priklop na javno vodovodno omrežje in elektro omrežje, kar pomeni, da imamo zdaj zagotovljen dovod vode in električne energije, ki bosta služila tako vsakodnevnim potrebam kot tudi nujnim situacijam v primeru intervencij. Pomemben korak pri zagotavljanju energetske učinkovitosti novega gasilskega doma je bila toplotna izolacija, ki smo jo že položili. Ta bo ključna za zmanjšanje stroškov ogrevanja v zimskih mesecih ter ohranjanje prijetne temperature v prostoru skozi vse leto. Poleg tega smo v vseh prostorih že zaključili tudi s polaganjem estrihov, kar pomeni, da je objekt pripravljen na nadaljnje notranje ureditve. Naslednji pomemben korak bo polaganje talnih oblog in keramike, ki bo dokončno oblikovalo notranjost prostorov. Hkrati bomo začeli z izvedbo strojnih instalacij, ki vključujejo vse potrebno za ustrezno delovanje ogrevalnih, vodovodnih in prezračevalnih sistemov. Po zaključku teh del pa sledi še fina montaža električnih napeljav, kar bo zaključilo notranjo gradbeno fazo. Pogled v prihodnost Gasilci PGD Temenica se veselimo, da bomo kmalu lahko stopili v popolnoma novo infrastrukturo, ki nam bo omogočila še boljše pogoje za delo ter hkrati nudila prostor za V Temenici prvič tabor domače gasilske mladine Mladinska komisija Prostovoljnega gasilskega društva Temenica je letos prvič organizirala Tabor gasilske mladine, ki je med 22. in 24. avgustom združil mlade gasilce v nepozabno doživetje, polno zabave, izobraževanja in gasilskega duha. Tabor, namenjen mladim članom PGD Temenica in otrokom iz bližnje okolice, je ponudil priložnost za spanje v šotoru na idilični jasi ob robu gozda, spoznavanje gasilskega dela, krepitev ekipnega duha, številne igre v naravi in zanimiv izlet. Izlet v Flypark Trampolin Dolenj’c in ogled gradu Otočec Po poučnem dopoldnevu v vojašnici so se taborniki odpravili na ogled gradu Otočec, kjer so se sprehodili po zgodovinskem posestvu. Sledil je obisk Flyparka Trampolin Dolenj’c, kjer so mladi gasilci preizkusili svoje spretnosti na trampolinih ter se zabavali ob številnih športnih in adrenalinskih izzivih. Pred povratkom na taborni prostor so si privoščili kosilo v Hotelu Dolenj’c, kjer so si nabrali moči za zadnji večer tabora. Peter Lavrih, predsednik gradbenega odbora Prostovoljno gasilsko društvo Temenica vas vabi na TEMNŠKO NOČ 2024! Nastopili bodo: ANSAMBEL LESARJI, INES ERBUS in premierno na Dolenjskem - LIMA LEN s hitom letošnjega poletja - Brajde. V koledarju si zabeležite soboto, 5. 10. 2024, od 20. ure dalje, pod velikim šotorom na športnem igrišču v Temenici. Vstopnina 8 EUR. Z vašo pomočjo bomo gasilci PGD Temenica korak bližje novemu gasilskemu domu. Vljudno vabljeni! TEMNŠKA NOČ Obisk vojašnice Jerneja Molana – vrhunec tabora Eden od vrhuncev tabora je bil zagotovo obisk vojašnice Jerneja Molana v Cerkljah ob Krki, kjer so mladi spoznali delo gasilcev na letališču. Po nagovoru poveljnika 107. letalske baze, podpolkovnika Janeza Kraševca, so jim letališki gasilci predstavili gasilsko opremo, vozila in postopke gašenja požarov na letališču, kjer gasilci vsakodnevno skrbijo za varnost letalskega prometa. Poseben trenutek obiska je bila vožnja z vozilom Panther, specializiranim za gašenje letal. To napredno gasilsko vozilo je s svojo močjo in tehnologijo navdušilo vse prisotne, vožnja po letališki stezi pa je mladim omogočila vpogled v zahtevno delo gasilcev na letališču. druženje in izobraževanje lokalne skupnosti. Projekt gradnje gasilskega doma je za nas velik izziv, a s pomočjo številnih donatorjev, prostovoljcev in naših članov smo korak bližje k temu, da sanje postanejo resničnost. V oktobru, v sklopu meseca požarne varnosti, bomo organizirali tudi dan odprtih vrat, kjer bo možen voden ogled novega gasilskega doma. Vljudno vabljeni, da si na lastne oči ogledate napredek in se seznanite z delom našega društva. Zahvaljujemo se vsem, ki podpirate našo prizadevnost, in verjamemo, da bo nov gasilski dom kmalu postal pomembno središče v naši skupnosti. 5.10.2024 Od 20:00 dalje Vstopnina 8€ Ines Erbus Pester program delavnic in iger Poleg izletov, je na taboru potekalo tudi veliko delavnic in iger, ki so spodbujale sodelovanje, timsko delo in učenje gasilskih veščin. Mladi so se med drugim preizkusili v gasilskih štafetah, vodnih igrah, igrah z žogo ter pletenju tabornih zapestnic. Te aktivnosti so bile zabavne, hkrati pa poučne, saj so mladi gasilci na igriv način pridobivali nova znanja in izkušnje, ki jim bodo koristile tako v gasilskih vrstah, kot tudi v vsakdanjem življenju. Velik uspeh prvega tabora Prvi Tabor gasilske mladine PGD Temenica je bil izjemno uspešen. Trije dnevi dogodivščin, novih znanj in nepozabnih trenutkov, so mlade gasilce še dodatno motivirali za aktivno sodelovanje v gasilskih vrstah. Tabor je bil tudi odlična priložnost za sklepanje novih prijateljstev in krepitev gasilskega duha med mladimi. Zaradi velikega uspeha tabora se mentorji mladine PGD Temenica veselimo, da bomo podobne aktivnosti organizirali tudi v prihodnje, saj s tem spodbujamo mlade, da se vključijo v gasilsko delo in prispevajo v dobro skupnosti. Za uspeh tabora se iskreno zahvaljujemo Stanetu Hočevarju (po domače Mivčev Stane) za taborni prostor, osebju vojašnice Jerneja Molana, osebju Flyparka Trampolin Dolenj’c in Hotela Dolenj’c, avtobusnemu prevozniku Niko tours, članom PGD Temenica ter staršem za izkazano zaupanje. Največja zahvala pa vsem otrokom, ki ste soustvarili čudovite tri dni druženja. Za konec še obvestilo: Z gasilskimi vajami smo začeli že 13. 9. 2024, ob 18:00. Vabljeni tudi novi člani! Več informacij pa na FB profilu PGD Temenica. Z gasilskim pozdravom, Na pomoč! Mentorji mladine PGD Temenica Ansambel Lesarji DRUŽINSKE IGRE BREZ MEJA VSTOP BREZP LAČEN! na dvorišču PGD Šentvid pri Stični PROGRAM: - LIMA LEN družinsko premagovanje izzivov športne igre plesni izzivi družinska štafeta s seboj prinesi rezervna oblačila in obutev v primeru dežja dogodek odpade 6.10. 2024 11:00 bodi točen PREŽIV KAKOV ITE OSTEN ČAS Z DRUŽI NO BREZ E KRANO . V, SA MO ZA BAVA! Z OPRAVLJENIMI IZZIVI SODELUJEŠ V ŽREBU ZA NAGRADE 18 Krajevne skupnosti september 2024 številka 6 30 let »majhnega kluba z velikim srcem« – Letalski klub Šentvid Predzadnji avgustovski vikend je minil v znamenju praznovanja 30. obletnice delovanja Letalskega kluba Šentvid pri Stični, ki je v združila članstvo, goste in ljubitelje letalstva. Zbrani so praznovali tri desetletja uspešnega delovanja kluba, ki si je v tem času pridobil poseben ugled v slovenskem letalskem prostoru. Ob visokem jubileju so se člani razveselili prvega društvenega prapora, izdali pa so tudi obsežen zbornik pod sloganom »Majhen letalski klub z velikim srcem«. Pod urednika se je podpisal njihov nepogrešljivi član in ambasador občine Ivančna Gorica Anton Posavec. Praznovanje se je začelo v petek, 23. avgusta, s svečano akademijo letalskega kluba pri velikem hangarju na vzletišču v Šentvidu pri Stični. Predsednik LK Šentvid pri Stični Rok Štebe je v svojem govoru poudaril pomen vztrajnosti, predanosti in ljubezni do letenja, ki so klub pripeljali do pomembnega jubileja. Spomnil je na skromne začetke kluba ter izpostavil ključne dosežke, s katerimi se lahko danes pohvalijo. S spominskimi priznanjem – lastovko, ki je osrednji znak LK Šentvid se je v nadaljevanju zahvalil tudi vsem dosedanjim predsednikom kluba. To so bili: kot prvi Alojz Hauptman, sledili pa so mu Milena Vrhovec, Izidor Derganc, Samo Kenda, Zdravko Šteger in Nejc Markelj. Od leta 2020 klubu poveljuje že omenjeni Rok Štebe. Častni pokrovitelj letalskega dogodka je bil župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad, ki je v nagovoru izrazil ponos, da je Letalski klub Šentvid pri Stični postal pomemben člen v lokalni skupnosti in širše. Povedal je, da ustanovitev letalske kluba sovpada tudi z ustanovitvijo Občine Ivančna Gorica, ki bo v naslednjem letu obeležila 30 obletnico obstoja. V nadaljevanju je pohvalil sodelovanje kluba pri različnih projektih in dogodkih, ki prispevajo k prepoznavnosti kraja, ter se zahvalil za pozitiven vpliv na razvoj letalstva v regiji. Kot se za jubilej spodobi, je župan društvu izročil županovo priznanje v obliki spominskega kovanca Prijetno domače. Avtor jubilejnega zbornika Anton Posavec je ob tej priložnosti predstavil bogato zgodovino kluba in ključne mejnike. Zbornik, ki vsebuje arhivske fotografije, zapise in spomine članov, je pomemben prispevek k ohranjanju zgodovinskega spomina na delovanje kluba skozi leta. V biltenu zasledimo zanimiv zapis, da imata letalstvo in letenje v občini Ivančna Gorica dolgo tradicijo. Pravzaprav gre tudi za 90 let od začetka aktivnega letenja v naši občini. Od leta 1934 je bila namreč zelo aktivna jadralna skupina Stična. Tu je potrebno omeniti še Kristino Gorišek, po rodu iz Mekinj nad Stično, ki je postala prva ženska pilotka v tem delu Evrope. Slovesno je bilo tudi ob prevzemu prvega društvenega prapora, ki ga je predsednik Štebe predal ustanovnemu članu in prvemu klubskemu praporščaku Marjanu Prazniku – Šipci. Blagoslov prapora ter klubskih letal je blagoslovil domači župnik Izidor Grošelj. Tudi sam je član letalskega kluba in je ob tej priložnosti povedal, da si je kmalu ob prihodu v Šentvid pred devetimi leti ogledal novo župnijo kar iz zraka, prav s pomočjo domačih letalcev. Takrat se je začelo spletati pristno prijateljstvo in sodelovanje. S spominskimi plaketami so se čla- ni kluba v nadaljevanju zahvalili še ustanovnim članom, ki so pred 30imi leti postavili temelje Letalskega kluba Šentvid pri Stični, ter vsem dosedanjim predsednikom, ki so klub vodili skozi izzive in priložnosti. Posebne zahvale so bile namenjene tudi društvom in organizacijam, s katerimi klub že vrsto let uspešno sodeluje. Eno od teh je tudi prijateljski klub Friesner Warte iz pobratene občine Hirschaid. Zgodba o prijateljstvu med letalci traja že dvajset let. Ob tej priložnosti je nekaj spominov letalcem namenil tudi Gerd Porzky iz Nemčije. Prireditev je z zvoki obogatila Godba Stična, s svojo letalsko – plesno točko pa so se predstavili tudi najmlajši iz Vrtca Videk iz Šentvida pri Neurje s točo najhuje pustošilo na območjih KS Dob in Muljava Na območju občine Ivančna Gorica, še posebej v Krajevnih skupnostih Dob pri Šentvidu in Muljava, deloma pa tudi v KS Višnja Gora, Ivančna Gorica in Šentvid pri Stični, se je v zgodnjih popoldanskih urah 1. julija zgodilo hudo neurje s točo. Pas toče je klestil vzdolž avtoceste, na severni in južni strani. Marsikje so bili popolnoma uničeni pridelki na vrtovih in kmetijskih površinah, veliko je bilo škode na gozdnih površinah, razkrivalo je strehe, zalivalo kletne prostore, podiralo drevesa, nastala je tudi velika materialna škoda na avtomobilih in drugi lastnini občank in občanov. K sreči je bil to edini ekstremni vremenski pojav, ki je dosegel območje naše občine v minulem poletju. Matej Šteh Stični. Tridnevno praznovanje Sobota je bila rezervirana za Hangar fešto s celodnevnim tradicionalnim Fly-in letalskim piknikom. Obiskovalcem so bila na ogled letala iz cele Slovenije in tujine ter panoramski leti in druženje med letalci in ljubitelji letenja. V nedeljo je v župnijski cerkvi v Šentvidu potekala tudi sveta maša za letalce. Letalski klub Šentvid pri Stični tako vstopa v novo desetletje svojega delovanja s ponosom na preteklost in optimizmom za prihodnost, saj še naprej ostaja zvest svoji viziji spodbujanja ljubezni do letalstva in povezovanja skupnosti. Gašper Stopar Obvestilo o Javnem razpisu za dodelitev pomoči na področju kmetijstva Obveščamo vas, da je bil na 16. redni seji Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica, dne 23. 9. 2024 sprejet Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Ivančna Gorica. Pravilnik bo začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu e-občine. Predvidoma v prvi polovici oktobra 2024 bo na spletni strani Občine Ivančna Gorica objavljen Javni razpis za dodelitev pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Ivančna Gorica za leto 2024, katerega namen je ohranjanje in spodbujanje razvoja podeželja v Občini Ivančna Gorica. Predmet javnega razpisa bo: - Sofinanciranje dejavnosti društev in združenj na področju kmetijstva in razvoja podeželja, - Enkratne občinske pomoči za dijake v srednjih poklicnih in srednjih strokovnih izobraževalnih programih s področja kmetijstva in gozdarstva. Okvirna višina sredstev je določena v proračunu občine in skupaj za oba ukrepa znaša 26.000,00 EUR. Besedilo javnega razpisa bo objavljeno na spletni strani Občine Ivančna Gorica. Podrobnejše informacije in pogoji bodo opredeljeni v javnem razpisu. Občina Ivančna Gorica september 2024 številka 6 Krajevne skupnosti 19 Praznovanje krajevnega in državnega Obisk ministrice za zdravje v Bolnišnici za praznika v Ambrusu otroke Šentvid pri Stični V Ambrusu že vrsto let velja lep običaj, ki vsako leto združi vaščane krajevne skupnosti. Letos ni bilo nič drugače: 24. junija se je namreč na igrišču Podružnične šole Ambrus odvijala krajša kulturna prireditev, po njej pa še pogostitev z golažem, s čimer so prebivalci Ambrusa in okoliških vasi proslavili krajevni praznik in prihajajoči dan državnosti. Tradicionalnega krajevnega praznika so se udeležili tudi predstavniki občine Ivančna Gorica in sicer župan Dušan Strnad, podžupan Tomaž Smole in direktorica občinske uprave dr. Andrejka Miše Glavič. Najprej je po vasi zazvenela slovenska himna v izvedbi Mešanega pevskega zbora Ambrus, ki je kasneje dogodek polepšal z še eno pesmijo. To pa ni bila edina glasbena točka ta večer. Nastopila sta tudi moški pevski zbor in novi mladinski pevski zbor, z igranjem na harmoniko pa je razveselil Benjamin Miklič. O različnih dejavnostih prebivalcev, dogodkih in infrastrukturnih projektih v Ambrusu in okolici je spregovoril predsednik Sveta krajevne skupnosti gospod Robert Hočevar. Njegove besede so osvetlile potek V torek, 2. 7. 2024, je ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel obiskala Bolnišnico za otroke Šentvid pri Stični (BOŠ), kjer so jo sprejele direktorica Tanja Smrekar, strokovna vodja Irena Štucin Gantar in pomočnica direktorice za zdravstveno nego Jana Ostanek. preteklega leta in dosežke, ki so jih vaščani s skupnimi močmi dosegli. Na nekoliko bolj odmaknjeno preteklost pa se je v svojem govoru spomnil župan občine Ivančna Gorica gospod Dušan Strnad, ki je prisotne opomnil na preteklost kraja in podal nekaj spodbudnih besed za prihodnost. Aktivnost krajanov Ambrusa je v nadaljevanju poudarila tudi podpredsednica Krajevne organizacije Rdečega križa Ambrus Jožica Blatnik, ki je podelila kar tri priznanja prizadevnim krvodajalcem, ki so s svojo nesebičnostjo in srčnostjo pomagali ostalim. Dogajanje na odru je ves čas dopolnjevala tudi čudovita razstava z naslovom »Moja družina«, ki je pod mentorstvom Pavle Jakopič nastala na delavnici, ki jo je organizirala Likovna skupina Ambrus. Šest nadobudnih umetnikov je svoj talent preneslo na platna, ki so si jih obiskovalci lahko ogledali pod odrom. Prireditvi pa je sledila še tradicionalna pogostitev z golažem, ki so ga pripravili pridni kuharji iz krajevne skupnosti. Zapisala: Maša Žnidaršič; foto: Gašper Stopar Krajevni praznik v Šentvidu Na delovnem kosilu so se pogovorile o delovanju BOŠ, širitvi obstoječih dejavnosti in načrtih za gradnjo, spregovorile pa so tudi o možnih rešitvah glede bolnišnične lekarne. Nato si je ministrica ogledala obstoječe prostore bolnišnice in se pomudila tudi na gradbišču novega objekta. Ko bo ta končan, bo BOŠ dobila trideset dodatnih postelj, s čimer se bo izboljšala oskrba otrok, izvajali pa bodo lahko tudi dodatne aktivnosti v že obstoječih programih (npr.: šola zdravega načina življenja, terapevtska obravnava otrok z motnjami v razvoju). Hkrati bodo zaposleni dobili ugodnejše pogoje za delo, saj je nov objekt zgrajen po zadnjih tehničnih smernicah za zdravstvene objekte. Poleg namestitvenih kapacitet in ambulant bo velika pridobitev sodobna kuhinja z veliko jedilnico. Za potrebe praktičnega izvajanja bodo kuhinjo dobili tudi otroci, kjer bodo lahko sami ustvarjali in se učili pripravljati zdrave obroke. V BOŠ smo se obiska zelo razveselili, saj smo osebno lahko ministrici predali naše uspehe kakor tudi načrte za prihodnost. Tanja Smrekar, Bolnišnica za otroke Šentvid pri Stični V sredo, 12. 6. 2024, pred osrednjo prireditvijo Tabora pevskih zborov, je v šentviškem kulturnem domu potekala krajevna prireditev. Program je z izbranimi besedami povezovala Anica Volkar. Najprej so naše dlani ogreli najmlajši otroci iz vrtca Videk, skupini Ptički in Raki, nastopili so s plesnim venčkom Srečno na počitnice, na nastop sta jih pripravili vzgojiteljici Tjaša Kastelic in Sanja Mikec. Matija Širovnik, učenec 7. razreda, nas je s pozavno popeljal Na zeleno travco. Sledil je nastop obeh otroških folklornih skupin KD Vidovo, njuni mentorici sta Neja Kristan in Maja Gjerek. Zaplesali so dve odrski postavitvi: »Za vsako rit raste pal'ca u hrib« ter »Petelinji boj«. Dijakinja Meta Dremelj je ob bližajočem prazniku domovine Slovenije prebrala pesem Ferija Lainščka Moja domovina, dijakinja Neža Koželj pa nas je z recitacijo pesmi T. Pavčka Poletna pesem popeljala v bližajoče poletne dni. Ob kitari je zapela tudi študentka Ana Strah, zapela je pesem Angel skupine Tabu. Mlada glasbenica Julija Koritnik, učenka 7. razreda, nam je s citrami in s svojimi spretnimi prsti pričarala čutno skladbo What if a day angleškega renesančnega skladatelja Johna Dowlanda. Prireditev so sklenile pevke Ženskega pevskega zbora KD Vidovo, ki so nam pod vodstvom zborovodje Urbana Tozona zapele Robežnikovo pesem Vrtiljak. Vse zbrane sta nagovorila tudi predsednik Sveta KS Šentvid pri Stični Silvo Praznik in podžupan občine Ivančna Gorica Tomaž Smole. Izpostavila sta bogato kulturno ustvarjanje v krajevni skupnosti in tudi širše, predsednik KS pa je v svojem nagovoru strnil še vse dogajanje v preteklem letu in nakazal načrte za naprej. Na koncu se je zahvalil tudi povezovalki Anici, saj vedno izvrstno pripravi vezni tekst za vse prireditve in ga tudi srčno izvede. Po končani prireditvi smo se poveselili ob dobrotah, ki so jih pripravili šentviški gasilci v sodelovanju s KS. Darja Strah 20 Krajevne skupnosti številka 6 september 2024 “Okusno Domače” in “Semanji dan” v Stični Drugi septembrski vikend je Stična ponovno zaživela. Na samostanskem dvorišču, kjer smo pred desetletji obiskovali šolo, sta krajane in obiskovalce od drugod privabila dva zanimiva dogodka. V soboto, 7. septembra, smo se na popočitniškem kulinaričnem druženju posvetili pomenu lokalne sezonske prehrane in bolšjemu sejmu. V samostanski jedilnici smo poskusili tradicionalne jedi na žlico iz lokalnih sezonskih živil in sladico. Pripravili so jih čisto pravi kuharji in naše pridne gospodinje. Pronicljiva mlada novinarka Anamarija Ficko z zanimivimi sogovorniki osvetlila pomen lokalne oskrbe in poti do nje. Predstavila je tudi ponudnike lokalnih pridelkov, izdelkov in rabljenih predmetov na stojnicah. Bolšji sejem je razkril skrite zaklade naših podstrešij in kleti. Številni otroci so se odpovedali svojim igračam, knjigam in raznim pripomočkom in jih ponudili obiskovalcem na stojnicah Turističnega društva Stična v zameno za prostovoljne prispevke. Nedelja, 8. septembra, je bila namenjena tradicionalni prireditvi Semanji dan s preko 30 ponudniki različnih uporabnih izdelkov in okusnih pridelkov. Pozornost smo namenili lokalnim humanitarnim društvom Sožitje, Vera in luč in Ivankine spominčice. Dogajanje je oboga- til odlični igralec Klemen Janežič z zanimivimi zgodbami prisotnih rokodelcev in ostalih ponudnikov. Za otroke po starosti in srcu so bile na voljo številne delavnice ustvarjanja uporabnih in okrasnih predmetov. Lačnim je postreglo pridno osebje Mesarstva Pikl, žejnim pa člani Turističnega društva Stična. Oba dogodka sta bila v znamenju izjemno pozitivnega vzdušja, morda smo pogrešali kakega gosta iz občine, saj cel vikend nihče od naših velmož ni našel časa za obisk. Vaše prostovoljne prispevke smo namenili nujnim nakupom opreme za lažje in hitrejše urejanje javnih in zasebnih površin v središču kraja, pri pokopališču, ob cestah in otokih za ločeno zbiranje odpadkov. Od začetka maja namreč društvo v dogovoru s KS Stična skrbi za javne zelene površine in manjša popravila javne infrastrukture. Stično imamo radi, zato smo z veseljem večkrat tedensko na terenu, da je kraj vedno urejen in čist. Hvala vsem Stičanom, prijateljem Stične in dobre domače kuhinje, starih zakladov in dobre družbe za vaš obisk in prispevek. Dokazali ste, da še vedno znamo stopiti skupaj za skupni interes. Veseli bomo tudi vsakega novega člana, ki je pripravljen kako uro ali dve mesečno prostovoljno pomagati. Ker so prave in pravočasne informacije dandanes hudo pomembne, vas vabimo, da sledite našim objavam predvsem na Facebooku facebook.com/turisticnodrustvosticna in jih čim večkrat delite. Tako bomo prebivalci in prijatelji Stične učinkovito in hitro obveščeni o naših dogodkih in aktivnostih. Turistično društvo Stična Kolesarji so se podali po rimski poti V soboto, 8. junija 2024, se je pisana druščina kolesark in kolesarjev vseh generacij v jutranjih urah zbrala na Rimski cesti v Ivančni Gorici pri miljniku z željo, da se udeleži 27. popotovanja s kolesi po rimski cesti od Ivančne Gorice do Valične vasi. Prav tako so se zbrali kolesarji tudi na Dvoru in začeli kolesariti proti Valični vasi. V Valični vasi so se kolesarji združili, kjer je prisotne na zaključni prireditvi pozdravila tudi direktorica Občinske uprave Občine Ivančna Gorica dr. Andrejka Miše Glavič. Trasa kolesarske poti je bila nekoč glavna cestna povezava med Ivančno Gorico in Žužemberkom ter še naprej preko Dvora do Črnomlja. Iz Ivančne Gorice pa do Dvora je speljana lepo urejena kolesarska pot, na kateri je na več mestih možno še vedno opaziti ostanke tlakovane rimske ceste. Kolesarji, ki so kolesarili iz Ivančne Gorice, so si najprej ogledali zelo lepo urejeno Etnološko zbirko Nose, nato pa so se ustavili in ogledali dobro viden del rimske ceste na Bojanjem Vrhu, pri katerem je postavljena spominska tabla. Po- budnik nastanka kolesarjenja po rimski cesti in postavitev table je bil g. Leopold Sever, ki je pot organizirano prekolesaril 24x in še neštetokrat pri svojem raziskovanju rimske poti. Na zaključku v Valični vasi so prijazni vaščani in članice obeh turističnih društev poskrbeli, da so se kolesarji najprej okrepčali, nato pa je v prijetnem druženju potekala podelitev nagrad posameznikom. Nagrado za 5x udeležbo na kolesarjenju je prejel JOŽE JANEŽIČ iz Ivančne Gorice, za najstarejšega kolesarja je nagrado dobil FRANC KOLMAN iz Stične, za najmlajša kolesarja pa sta nagrado prejela KAJA in NIK KRALJ iz Ivančne Gorice. 5 letni Nik Kralj je s kolesom prevozil celotno traso od Ivančne Gorice do Valične vasi in nazaj. Čestitamo vsem! TD Suha Krajina in TD Ivančna Gorica se zahvaljujeta za pomoč pri organizaciji kolesarjenja vsem, ki so kakorkoli poskrbeli, da so se kolesarji počutili prijetno in domače v naši občini. Zapisala Tatjana Skubic, TD Ivančna Gorica Na Lavričevi koči je potekal 10. festival kiparjev z motorno žago Med 31. majem in 2. junijem je na Lavričevi koči na Gradišču nad Šentvidom in Stično potekal 10. festival kiparjev z motorno žago. Vrhunec tridnevnega dogajanja je že tradicionalno državno prvenstvo v hitrostnem kiparjenju, v katerem kipar v eni uri iz hloda lesa izdela skulpturo. Na letošnjem 10. državnem prvenstvu v kiparjenju z motorno žago je sodelovalo osem najboljših kiparjev iz Slovenije, zmage pa se je tokrat veselil domačin Dejan Kastelic z Velikega Kala, s skulpturo dinozavra. Drugo mesto je po oceni strokovne komisije v postavi Jelke Rojec, Ljubomirja Zidarja in Romana Črniča osvojil Jernej Verbuč, tretje mesto pa je zasedel Klemen Omejec. Priznanja najboljšim je podelil podžupan Tomaž Smole. Gašper Stopar Foto: Drago Perko, Slovenske novice Blagoslov konj v Ambrusu V nedeljo, 7. julija 2024, je v Ambrusu pred cerkvijo sv. Jerneja potekal blagoslov konj. Tokrat se je po jedru Ambrusa sprehodila povorka kar 42 konj, saj je lepo vreme privabilo konjenike in kočijaže iz bližnje in daljne okolice – z Gombišča, Višnje Gore, Radohove vasi, Krke, Korinja, Strug, Hinj, Žužemberka in Trebnjega. Obred blagoslova je vodil dr. Janez Gril, ki je blagoslovil tudi kruh in sol za konje. Konjeniki so po prejemu blagoslova odjezdili naprej, do Štacnarjevega ranča, kjer jih je čakala še pogostitev. Tanja Škufca Mali oglasi Suha bukova drva prodam, dostava tudi manjših količin (od 1,5 metra dalje), metrska ali nažagana na željeno dolžino. Cena 70-80 € za metrska, 90-100 € za nažagana (odvisno od količine oz. kraja dostave). Informacije: 051 656 298 (Robert) --------------------------------------------------------------------------------------------Kupujem stare stripe, vzamem vse. Če se zmenimo, potem pridem, naložim in dam denar na roke. Za dodatne informacije ali dogovor prosim za klic na 041 276 687 (Roman). september 2024 številka 6 Pohod višnjanskih konjarjev obiskali konjarji iz vseh koncev Slovenije V soboto, 17. avgusta, je Društvo prijateljev konj Višnja Gora ponovno dokazalo svojo organizacijsko spretnost z izvedbo tradicionalnega enodnevnega konjeniškega pohoda, ki se je začel in končal pri družini Zaletelj (po domače Namrovih) na Veliki Dobravi. Dogodek, ki že vrsto let zapored pritegne številne ljubitelje konj, je bil tokrat obogaten z udeležbo kar 32 konjskih vpreg in petih jahačev, ki so skupaj prehodili 22 kilometrov dolgo pot. Ob startu sta okoli 200 udeležencev nagovorila župan Dušan Strnad in predsednik društva Jurij Omahen. V nagovorih sta izpostavila pomen tovrstnih dogodkov in vsem konjarjem zaželela srečno pot. Konjeniki so na pohod, ki je lepa promocija za občino Ivančna Gorica, prispeli iz vseh koncev Slovenije, med drugim iz Konjerejskega društva Barje, KD Gombišče, KD Sostro, KD Trebnje, TKD Krtina, KD Kozjanski Furmani iz Šentjurja pri Celju, KK Stol iz Žirovnice, KD Sveti Štefan iz Štajerske, KD Martin Krpan iz Nove vasi pri Blokah, KD Velike Lašče, Društvo Šentjernejska konje- 21 Spomladanski izlet TD Šentvid pri Stični na Primorsko TD Šentvid pri Stični vsako leto organizira ekskurzijo spomladi in jeseni. Naša prva letošnja ekskurzija je bila na Primorsko, v objem toplih sončnih žarkov. nica, Domačija Gorc, ter seveda iz sosednjega prijateljskega društva iz Radohove vasi. Letošnja trasa pohoda je bila skrbno načrtovana in je udeležencem omogočila čudovit vpogled v naravne lepote tega območja. Pohod se je začel na Veliki Dobravi, od koder so se konjeniki podali proti Selam pri Višnji Gori. Tu so višnjanski konjarji ponosno predstavili svoj nov društveni prostor – ranč. Pot jih je nato vodila mimo Kamnega Brda (postanek pri družini Vrhovec in Marn), Kavbojske dežele na Kmeti- ji Čož na Leskovcu, Izirka in Stične, kjer jih je s svojo prisotnostjo počastil častni član društva, Slavko Podržaj. Sledil je še vzpon na Malo Dobravo, kjer so se ustavili pri družini Skubec, ter se vrnili, kjer so začeli – k družini Zaletelj na Veliko Dobravo. Vtis konjark in konjarjev je bil ob zaključku pohoda izjemno pozitiven. Pohodniki so izpostavili odlično organizacijo, skrbno načrtovano traso ter prijetno vzdušje, ki je vladalo skozi celoten dan. Gašper Stopar Glasbeni dogodek mladih s srečanjem krajanov na Polževem V soboto, 15. junija 2024, je pri cerkvici sv. Duha na Polževem potekal nepozaben koncert mladih glasbenikov, ki je v srca vseh prisotnih vnesel toplino in radost. Čudovita prireditev ni bila zgolj glasbeni dogodek, temveč je združila krajane vseh generacij in poskrbela za nepozabno doživetje. Koncert se je začel ob 15. uri, ko so sončni žarki prijetno greli obiskovalce ob vzponu na vrh Polževega. Na idilični trati ob cerkvici se so zbirali obiskovalci, ki so z navdušenjem pričakovali nastop mladih talentov. Prijeten vetrič je nežno božal obraze in s seboj prinašal vonj svežih cvetlic, kar je ustvarjalo pravljično vzdušje. Mladi glasbeniki so eden za drugim stopali pred cerkveni oltar, vsak s svojo zgodbo in s svojimi sanjami. Njihovi prsti so s spretnostjo in strastjo drseli po strunah godal, citer, klavirskih tipkah, pihalih in harmoniki. Vsaka nota, vsak akord je nosil sporočilo ljubezni do glasbe in predanosti umetnosti. Polna cerkvica poslušalcev je bila navdušena in je vsakega nastopajočega nagradila z aplavzom. Vsi prisotni so bili očarani nad virtuoznostjo mladih izvajalcev, ki so s svojo glasbo ustvarjali nevidne mostove med ljudmi. Po koncertu je v sproščenem vzdušju sledilo prijetno druženje krajanov. Predsednik TD Polževo Miloš Šušteršič je pozdravil vse prisotne in v svojem govoru opisal dosedanje delo društva na polževski planoti, se zahvalil vsem, ki so in še predano delajo v društvu in povedal, da lahko le s skupnimi močmi še naprej dosegamo dobre rezultate. Obiskovalce je pozdravil tudi predstavnik PGD Kriška vas Marko Virant, ki je izpostavil, da gasilci vedno in povsod z veseljem priskočijo na pomoč, da želijo čim hitrejšo pridobitev do- Krajevne skupnosti voljenja za gradnjo prepotrebnega novega gasilskega doma, obenem pa prosijo krajane za sodelovanje in pomoč pri njihovi dejavnosti. Prisotne je nagovoril tudi naš svetnik v KS Ivan Brčan, ki ga veseli, da domači društvi organizirata takšen dogodek, ki je vedno tudi priložnost, da nas dela močnejše in uspešnejše v naših skupnih prizadevanjih. Iz ozadja se je razširil vonj po slastnem golažu, ki je še dodatno popestril že tako prijetno vzdušje. Ob osvežilni pijači in slastnih domačih prigrizkih, ki so jih pripravile prizadevne članice našega društva, so se spletale nove prijateljske vezi, obnavljale stare zgodbe in delili načrti za prihodnost. Takšni dogodki so izjemno pomembni za krepitev skupnosti, saj omogočajo ljudem, da se med seboj povežejo in skupaj ustvarjajo nepozabne spomine. Koncert mladih glasbenikov pri cerkvici sv. Duha na Polževem je bil več kot le glasbeni dogodek – bil je dokaz, da se z ljubeznijo do umetnosti in medsebojnim spoštovanjem lahko ustvari neprecenljiva skupnostna izkušnja. Vsi, ki smo bili del tega čarobnega popoldneva, smo domov odšli z občutkom sreče, hvaležnosti in ponosa na mlade talente, ki so s svojo glasbo obogatili naša srca. Na žalost moramo priznati, da smo bili razočarani nad nekoliko nižjo udeležbo na letošnjem dogodku. Verjamemo, da so mnogi izostali zaradi upravičenih razlogov, vendar upamo, da bomo v prihodnje uspeli pritegniti več obiskovalcev. Večja prisotnost in sodelovanje sta ključnega pomena za uspeh naših dogodkov. Zahvala velja celotni organizacijski ekipi za njihov izjemen trud in predanost. Prizadevnost in skrb članov TD Polževo in gasilcev PGD Kriška vas sta ključni za to, da je naše srečanje potekalo gladko in prijetno. Delo vseh prostovoljcev je neprecenljivo in iskreno cenimo vse, kar ste storili, da smo se lahko zbrali v takšnem vzdušju. Posebna zahvala pa gre tudi Marjani. Njena iniciativa in energija sta nam pripeljali glasbenike, ki so s svojo glasbo obogatili naše srečanje. Njihov nastop je bil resnično čudovit in verjamemo, da so našemu dogodku dodali posebno noto. Hvala vsem še enkrat za vaš trud in prispevek. Veselimo se prihodnjih srečanj in nadaljnjega sodelovanja. Jože Ulčar, TD Polževo V soboto, 18. 5. 2024, po dolgem hladnem deževnem maju smo imeli veliko srečo z lepim sončnim dnem. V jutranjih urah smo odpotovali proti morju. Postanek v Postojni, z manjšim prigrizkom, nam je bil v zadoljstvo. Pot smo nadaljevali proti Kopru mimo Šmarja do mejnega prehoda Dragonja in do južnega vzstopa v Krajinski park Sečoveljskih solin, imenovanega Fontanigge. Krajinski park Sečoveljske soline obsega površino 70ha. Območje je veliko, zato smo se popeljali z elekričnim vlakcem do muzeja. Vodička nam je obrazložila vso zgodovino solinarstva in njihovih takratnih prebivalcev. Po ogledu smo se vrnili na izhodišče po uri in pol. Naslednji naš ogled je bil v Seči pri gojiteljici kaktusov. Gospa ima v rastlinjaku 1600 vrst kaktusov. Nekateri imajo že kar častitljivo starost, so posebne oblike s čudovitimi cvetovi. Že dolga leta jih zbira, goji, razmnožuje in tudi prodaja. Po vseh ogledih smo si zaželeli kosila in malo prostega časa. V hotelu Delfin so nas prijazno sprejeli, nam ponudili dobro in obilno kosilo. Mnogi so se sprehodili ob morju, se razvajali na soncu in uživali v druženju in sproščenem pogovoru. Po poltretji uri smo izlet nadaljevali. Med vračanjem proti domu smo se ustavili še v Divači v muzeju slovenskih filmskih igralcev. Vodička nam je lepo in izčrpno razložila življenje Ita Rine in pomembnost Škratljeve domačije. Ida Kravanja z umetniškim imenom Ita Rina se je rodila 7. 7. 1907 in živela v Divači. Po izbruhu vojne se je družina preselila v Ljubljano. Po študiju se je kmalu začela učiti igralskega poklica v Berlinu. Ita Rina je bila prva slovenska filmska zvezda. Nastopala je v številnih filmih in bila zelo uspešna. Z možem in otroki je živela v Srbiji in Budvi. V Slovenijo se je vračala le na počitnice. Divačani so v Škratljevi domačiji uredili muzej, posvečen prav njej. Na dvorišču te domačije je postavljen tudi njen doprsni kip. Škratljeva hiša je 400 let stara kraška domačija, še lepo ohranjena, ena pomembnih postojank iz časov, ko so potovali ljudje iz Dunaja proti Trstu. V novejšem delu poslopja smo si ogledali razstavo, posvečeno Ita Rini ter osrednjo stalno razstavo posvečeno slovenskim filmskim igralcem, ki so se zapisali v zgodovino slovenskega filma. Muzej ponuja tudi ogled filmov v dvorani in poleti zunaj v letnem kinu. Tu smo se tudi mi še malo sprostili po ogledu in se okrepčali pred odhodom. Srečno in prijetno smo zaključili dan z uspešno opravljenim izletom. Dragica Lampret ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV IVANČNA GORICA VABI NA PRAKTIČNI PRIKAZ PRAVILNE IN VARNE VOŽNJE SKOZI KROŽIŠČA v soboto, 19. 10. 2024, od 10.00 do 14.00. Začetne vožnje z lastnimi vozili in v spremstvu prometnih strokovnjakov se začnejo na Sokolski ulici 14, izpred društvenega doma ZŠAM Ivančna Gorica. 22 Krajevne skupnosti številka 6 september 2024 Lavričeva koča na Gradišču ponovno v vrhu planinskih koč Iz doline v nebesa: prvi vzpon na Triglav Naše popotovanje na Triglav se je začelo v zgodnjih jutranjih urah, ko smo kot 25-članska skupina izkušenih pohodnikov, rekreativcev in vodnikov, polni vznemirjenja odkorakali iz doline Krma. Pozdravila nas je veličastna narava. Ko smo začeli stopati po poti in uživali v prvi jutranji svetlobi, so se zaslišali glasovi smeha, klepet in navdušenje nad avanturo, ki je bila pred nami. Naša skupina je bila pisana mešanica pohodnikov, tako po izkušnjah kot tudi starosti, saj je najmlajši imel komaj 10 let. Sprva položna pot se je kmalu začela vzpenjati. Po približno debeli uri hoje smo se ustavili pri pastirskem domu Prgarca, kjer smo si na mehki travi privoščili malico in krajši počitek. Uživali smo v zeleni naravi, ki nas je obdajala. Od tu naprej se je pot začela spreminjati. Postajala je bolj strma in naporna. Objemati nas je začel mogočen razgled na gore, ki so se dvigovale proti modremu nebu. Pred vzponom na Kalvarijo smo naredili še krajši postanek. Izmenjali smo si spodbudne besede in se odpravili naprej proti golemu skalovju in mogočnemu razgledu na gore. Vzpon, ki je bil pred nami, je prinesel svojo mero napora, vendar nas je prijetna družba in pričakovanje gnalo naprej. Kmalu smo prispeli do Kredarice. Kosilo in prijeten klepet sta hitro minila. Čas je bil za zadnji del naše poti. Pogled na Triglav nas je motiviral in obenem navdajal z občutkom strahospoštovanja. Vodniki so nam nadeli varnostne pasove in Planinska zveza Slovenije je v sodelovanju s portalom Siol.net razglasila zmagovalce letošnjega spletnega glasovanja desete akcije Naj planinska koča 2024. Naziv Naj planinska koča 2024 je pripadel Koči na Žavcarjevem vrhu (862 m), medtem ko je naziv Naj visokogorska planinska koča osvojila Češka koča na Spodnjih Ravneh (1542 m). nam pokazali, kako se pravilno pripenjati na jeklenice. Njihova mirnost in strokovnost sta bili nalezljivi. Strah pred višino in strmimi prepadi pa je počasi izginjal. Pred izzivom je bilo moč občutiti mešanico napetosti in pričakovanja, ko smo se začeli vzpenjati po ozkih grebenih proti Malemu Triglavu. Pot je dobro varovana, kar daje občutek varnosti, čeprav so nas pogledi v globoke prepade opominjali na osredotočene korake. Končno smo stopili na najvišji vrh Slovenije. Ob pogledu na Aljažev stolp so se nam risali nasmeški na obrazih. Objemi, čestitke, fotografije in krst štirih novopečenih planincev so zabeležili ta posebni trenutek. Z občutkom zmage in veselja smo posedli ob stolpu in občudovali najlepše razglede. Sestop s Triglava proti Kredarici je potekal mirno in je zahteval enako mero previdnosti. Koraki so bili lažji zaradi doseženega cilja. Ko smo prispeli na Kredarico, smo si privoščili večerjo in družaben klepet. Zjutraj smo se odpravili na pot v dolino. Prijateljstvo, ki se je stkalo na poti navzgor, se je utrjevalo z vsakim korakom nazaj. Občutek utrujenosti je bil pomešan z zadovoljstvom in hvaležnostjo na to lepo doživetje. Prvi vzpon na Triglav zame ni bil le pohod. Bilo je potovanje v družbi prijetnih ljudi, izvrstnih vodnikov in novih nepozabnih spominov. Prepričana sem, da ga še obiščem. Ob tej priložnosti iskrena hvala PD POLŽ in njihovim vodnikom za odlično organizacijo in skrb, ki so jo pokazali med našim vzponom na Triglav. Nastja Kastelic Polži na Punta Penia (3343 m), na najvišjem vrhu Marmolade Marmolada, ti si kraljica … Z globokim spoštovanjem in občudovanjem pojejo domačini svoji ljubljeni gori, ki jim gleda v zibel in varuje njihova večna počivališča. Ljudska pesem daje gori že skoraj pridih božanskosti, temu občutku pa se lahko pridružimo tudi gorniki, ki se poskušamo povzpeti na kraljico Dolomitov. Marmolada je majhno pogorje, ki leži v osrčju prekrasnih Dolomitov in je tudi njena najvišja gora. Pod Marmolado leži umetno jezero Fedaia z jezom. Na goro so se prvič povzpeli leta 1864, kjer je na vrhu tabla v spomin prvopristopnikom. Tudi v našem društvu smo prišli do ideje, da se poskušamo povzpeti na to goro. Leta 2021 so jo preplezali naši trije vodniki Milan Sirk, Boštjan Medvešek in Aleš Erjavec. Odločili smo se, da goro obiščemo naslednje leto z večjo skupino članov društva. Vendar nam usoda tega ni namenila, saj se je en teden pred našim prihodom na pogorju Marmolade utrgal del ledenika in pred seboj odnesel vse. Gora je terjala krvav davek, saj je bilo mrtvih enajst alpinistov. Iz Italije so nam sporočili, da je gora zaprta za obiskovalce in naj počakamo, da se stvari umirijo, da bo pot na goro varna Ostali smo doma žalostni zaradi umrlih alpinistov, vendar veseli, da se ni tragedija dogodila v času našega obiska gore. Letos se je vodniški odbor odločil, da poskušamo ponovno, saj so se naši člani pozimi intenzivno pripravlja- li za vzpon. Vodniki so na sestanku pripravili vso zimsko opremo in določili najbolj pripravljene člane za naskok za osvojitev te lepe gore. V soboto. 28. 7. 2024, ob eni uri zjutraj so se odpeljali proti sosedni Italiji ter po petih urah vožnje prispeli pod vznožje gore. Razmigali so svoje zaspane noge, si nadeli nahrbtnike z opremo in krenili proti vrhu. Po šestih urah so se povzpeli po severni steni na vrh. Po krajšem počitku so se fotografirali pri križu na vrhu gore in uživali v prekrasnem razgledu na najvišji gori Dolomitov. Vremenska napoved za popoldne ni bila najbolj obetajoča, zato so se odločili, da se bodo čim hitreje vrnili v dolino. Vodja Erjavec in ostali vodniki so se že doma odločili, da se bodo nazaj vračali po isti poti, saj bi bil spust čez glavni ledenik preveč tvegan in nevaren zaradi visokih temperatur, čeprav lažji in hitrejši. Spust je bil precej dolg in zahteven, vendar so vsi s skupno pomočjo preplezali vse ovire. Med potjo so preživeli še nevihto, vendar so steno že preplezali, nato pa so opazovali še reševanje nekega alpinista s helikopterjem. Kasneje jih je dohitel italijanski alpinist in jim pojasnil, da je bila to njegova kolegica, ki si je zlomila nogo. Nesreča res ne počiva. Po dvanajstih urah so bili naši planinci spet pri svojih jeklenih konjičkih, sicer zelo utrujeni, vendar presrečni ob uspešnem vzponu in osvojitvi zadanega cilja. Na goro so se povzpeli: Boštjan Medvešek (Bič), Barbara Zajc Tekavec, Dušan Tekavec, (oba Krka) in Mitja Jeras (Veliki Gaber) so bili prva naveza, Aleš Erjavec (Višnja Gora), Robi Šetinc, Ksenja Lipušček (oba Hudo pri Ivančni Gorici), Simona Okorn (Ivančna Gorica), Silva Huč (Sušica pri Muljavi) - druga naveza, Boštjan Skubic (Višnja Gora), Boštjan Zupančič (Novo mesto), Anja Grandovec, Jan Kokalj (oba Zagradec) - tretja naveza ter Milan Sirk (Dobrnič), Milan Kastelic (Dob), Ani Košak (Zagradec) in Vid Kalšan (Višnja Gora), ki so bili četrta naveza. Prespali so v vasici Arabba in naslednji dan osvojili še goro Piz Boe (3152 m), ki je bila tehnično nezahtevna. Z lepimi vtisi so zvečer krenili proti domovini. Čestitke vsem vodnikom, da jim je uspelo vse člane odprave uspešno pripeljati na vrh zahtevne gore ter tudi z nje. Ivan Janez Čebular, načelnik vodniškega odseka PD Polž Višnja Gora Tudi letos se je med pet najboljših planinskih koč uvrstila naša Lavričeva koča na Gradišču nad Šentvidom in Stično. Poleg zmagovalne Koče na Žavcarjevem vrhu so se v vrh (po abecednem redu) uvrstili še Dom na Kofcah, Dom planincev v Logarski dolini in Koča na Ljubelju. V letošnji deseti sezoni akcije Naj planinska koča je v izboru sodelovalo 147 slovenskih planinskih koč, od katerih jih 27 spada v kategorijo visokogorskih koč, 120 pa med nižje ležeče planinske koče. Glasovanje je privabilo več kot 4.700 uporabnikov portala, ki so oddali skupno 13.900 glasov. V tej sezoni so bile v ospredju destinacije za družinske planinske izlete v slovenskih hribih in gorah, med katere sodi tudi Lavričeva koča na Gradišču. Iskrene čestitke oskrbnikom Lavričeve koče. Gašper Stopar S PD Polž na tabor v Bavšico Planinsko društvo Polž je letos organiziralo tabor v Bavšici, čudoviti dolini, ki se nahaja v Julijskih Alpah, nedaleč od Bovca. Tabor, ki je trajal štiri dni, je bil namenjen tako izkušenim planincem kot tudi tistim, ki so želeli preživeti nekaj dni v naravi in se spoznati z lepotami slovenskih gora. Program tabora je bil prilagojen različnim stopnjam fizične pripravljenosti, saj so imeli udeleženci možnost izbire med lažjimi in težjimi pohodi. Ljubitelji manj zahtevnih poti so se podali na Planino Bala in sedlo Kanja - Zagorelec, kjer so uživali v razgledih in spokojnosti gorskega sveta. Za tiste, ki so si želeli večji izziv, so vodniki pripravili daljše pohode na okoliške vrhove. Prvi daljši pohod jih je vodil na Rombon, goro, ki je znana po svoji zgodovinski vlogi v času prve svetovne vojne. Pot do vrha Rombona je bila naporna, a prisotni so bili nagrajeni z dih jemajočimi razgledi na Soško dolino in okoliške vrhove. Naslednji izziv je bila Jerebica, gora na meji med Slovenijo in Italijo. Pot je bila strma in zahtevna, vendar je bil trud poplačan z izjemnimi razgledi in občutkom posebnega dosežka. Zadnji pohod je vodil do izvira slapa Boke. Že na začetku poti se je odprl pogled na slap Boka, ki se je v daljavi dvigal nad dolino. Cilj pa ni bil zgolj uživanje v razgledu iz doline, temveč vzpon do izvira, kjer slap začenja svojo osupljivo pot proti dolini. Poleg pohodništva so se udeleženci tudi izobraževali. V učni ferati v Bavšici so obnovili znanje varnega gibanja v gorah in uporabe plezalne opreme. Po napornih dnevih pa so si privoščili tudi nekaj sprostitve. Izjemno lepo vreme je omogočilo kopanje v kristalno čistih vodah rek Nadiže in Soče. Tabor v Bavšici je bil nepozabna izkušnja, polna lepih trenutkov, novih prijateljstev in čudovitih planinskih doživetij. Posebna zahvala gre tudi kuharju, ki je poskrbel, da so bili pohodniki po napornih pohodih vedno siti in zadovoljni. »Gric« hvala za razvajanje z odličnimi jedmi in tvoj prispevek, da je bil tabor tako uspešen. Planinsko društvo Polž je znova dokazalo, da zna organizirati tabor, ki združuje ljubezen do narave, planinstva in sproščenega druženja. Vsi udeleženci so se domov vrnili polni novih vtisov in odločeni, da se prihodnje leto znova udeležijo tabora. Tanja Gabrijel september 2024 Krajevne skupnosti številka 6 Odprtje novega plesnega studia La Vista 23 V soboto, 31. avgusta 2024, je Šentvid pri Stični v nekdanjih prostorih trgovskega podjetja PIPO gostil pomemben dogodek za lokalno skupnost – svečano odprtje novega plesnega studia La Vista. Dogodek je privabil številne obiskovalce, udeležil se ga je tudi podžupan Tomaž Smole. Studio La Vista, ki ga vodi izkušena plesna inštruktorica Tjaša Kovačević, bo postal središče plesnega ustvarjanja za vse ljubitelje plesa, ne glede na starost. Vodja studia je v svojem nagovoru izpostavila svojo dolgoletno plesno pot, ki jo je pripeljala do Ivančne Gorice, kjer je našla srčno podporo domače lokalne skupnosti. Prav ta toplina in podpora sta jo spodbudili, da je prav v tem kraju odprla svoj plesni dom. Novi studio ne bo zgolj prostor za ples, temveč bo tudi prostor za srečevanje, ustvarjanje in druženje. Program studia bo izredno bogat in raznolik, saj bo gostil več različnih dejavnosti. V letošnjem programu bo plesno društvo Salson iz Novega mesta poskrbelo za ritme salse in bachate, ki bodo ogrevali plesna tla tudi v Ivančni Gorici. Plesni klub Ples Plus bo v studiu ponujal tečaje družabnih plesov, medtem ko bo Teja Rigler z vadbami joge vnašala sprostitev in ravnovesje. Poseben ponos studia je tudi Vision Dance Team, ki v novo sezono vstopa s kar šestimi skupinami plesalk. Ta priznana plesna skupina bo v novem prostoru ustvarjala nepozabne plesne trenutke in razvijala talente, ki bodo razveseljevali širšo skupnost. Otvoritvena slovesnost je bila polna veselja in ponosa. Vodja studia je zbrane goste prisrčno pozdravila in izrazila globoko hvaležnost vsem, ki so prispevali k uresničitvi tega projekta. Med nastopi, ki so obogatili dogodek, so izstopale plesne točke skupin Vision Dance, glasbeni nastopi in simbolični prerez traku, ki so obiskovalcem ponudili vpogled v ustvarjalno energijo, ki bo vladala v tem prostoru. Vodja studia se je še posebej zahvalila Občini Ivančna Gorica, Osnovni šoli Stična ter podjetjem, ki so s svojimi donacijami omogočila ureditev in odprtje studia. Sredstva so donirala naslednja podjetja: Steklarstvo SIT d. o. o., Miha Pajk s. p., Ekostil d. o. o., VPD Vajda d. o. o. in PIPO Trgovsko podjetje d. o. o. Donacije so bile ključne za uresničitev te vizije. Zahvala gre tudi vsem članom društva, plesalkam, njihovim staršem in družinskim članom, ki so s svojo podporo in pomočjo omogočili, da je studio danes zaživel. Studio La Vista bo v prihodnje zagotovo postal priljubljena točka za vse, ki si želijo plesati, se sproščati in družiti v prijetnem okolju. Z optimizmom zremo v prihodnost in verjamemo, da bo ta prostor s svojo pozitivno energijo obogatil življenje mnogih ter postal nepogrešljiv del kulturnega utripa naše skupnosti. Vljudno vabljeni, da se nam pridru- žite v novem plesnem domu, kjer se sanje plešejo! Zapisala: Tjaša Kovačević; foto: Klemen Ceglar Preventivna akcija AMZS »Še 365 dni!« Veterani vojne za Slovenijo so se poklonili obiskala tudi našo občino domovini Tudi letos je Avto-moto zveza Slovenije ob podpori Zavarovalnice Sava in v sodelovanju z lokalnimi avto-moto društvi izvajala akcijo »Še 365 dni!«, katera udeležence v prometu opozarja na bližajoč se pričetek novega šolskega leta. Maskoti Anja in Marko sta obiskala tudi Ivančno Gorico in z napisom »Še 6 dni« voznikom sporočala, da se čez šest dni začenja novo šolsko leto in s tem bodo med udeleženci v prometu znova naši šolarji. Obisk maskote AMZS po različnih slovenskih krajih, v sodelovanju z lokalnimi avto-moto društvi, je namenjen opozarjanju voznikov na bližajoči se začetek novega šolskega leta, maskoti simbolično odštevata dneve do začetka pouka, ko se na ceste vračajo tudi šolarji. Poseben pomen pa ima napis »Še 365 dni!« na prvi šolski dan, s katerim organizatorji opominjajo vse udeležence v prometu in tudi pristojne institucije, da je treba za varnost otrok v prometu skrbeti vse dni v letu, ne le na prvi dan ali prvih nekaj šolskih dni. Maskoti AMZS so pred občinsko stavbo sprejeli direktorica Občinske uprave dr. Andrejka Miše Glavič, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ivančna Gorica Marjan Balant in predsednik AMD Šentvid pri Stični Matej Šteh. Direktorica Miše Glavičeva je poudarila pomen različnih preventivnih akcij, ki zlasti v jesenskem času opozarjajo na varnost najranljivejših skupin v prometu, Občina Ivančna Gorica pa za varnost skrbi tudi z gradnjo in obnovo cestno-prometne infrastrukture. Predsednik Balant je predstavil letošnje aktivnosti občinskega SPV ob začetku šolskega leta, ko so bili ponovno nameščeni opozorilni napisi in transparenti, člani ZŠAM Ivančna Gorica in AMD Šentvid pri Stični pa so v prvih dneh novega šolskega leta s prisotnostjo na cestah v okolici naših šol opozarjali na začetek šole. Matej Šteh Poletna produkcija Plesne šole Guapa V nedeljo, 9. junija, je v športni dvorani Osnovne šole Stična potekala poletna produkcija Plesne šole Guapa. Plesalke in plesalci, tudi tisti najmlajši od treh let naprej, ki šele osvajajo svoje prve plesne korake, so obiskovalcem ponovno pričarali enkratno plesno predstavo. S tem je celotna ekipa Plesne šole Guapa, pod vodstvom ambasadorke občine Ivančna Gorica Maje Zrilič, zaključilo šolsko plesno sezono. (Gašper Stopar) Triintrideset let je minilo od takrat, ko smo državljani Slovenije dosanjali svoje sanje in se podali na samostojno pot. V spomin na te prelomne trenutke so se člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo in njihovi družinski člani v soboto, 22. 7. 2024, zbrali v idiličnem okolju pri Polharski koči na Blatu pri Grosuplju. To je v neposredni bližini vojašnice v Kamni Gorici, okoli katere so v času vojne za Slovenijo zasedali položaje pripadniki Teritorialne obrambe. S trdno vojaško odločnostjo in s pogajalsko mirnostjo in preudarnostjo so takrat dosegli, da je Jugoslovanska armada zapustila to področje brez posledic tako za pripadnike TO kot tudi tukajšnje prebivalstvo. Zavedati se moramo, da bi bile posledice lahko tudi katastrofalne, saj je bilo v Kamni Gorici v neposredni bližini Grosuplja eno največjih skladišč minsko eksplozivnih sredstev JA. Toda poguma niso pokazali le pripadniki TO na položajih okoli Kamne Gorice pa tudi na drugih strateških točkah širom takratne občine Grosuplje. Pokazali so ga nekateri posamezniki že tudi mnogo prej. Med njimi tudi Viljem Podržaj iz Medvedice, ki je tvegal svojo varnost in varnost svoje družine ter omogočil v svojih objektih organizirati tajno skladišče orožja, ki ga je kasneje Teritorialna obramba še kako potrebovala. V spomin pokojnemu Viljemu Podržaju OZVVS Grosuplje vsako leto organizira že tradicionalni pohod po enem od delov takratne občine Grosuplje. Pohoda so se udeležili tudi predstavniki sosednjih območnih združenj Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Letos so pohodniki krenili na pot izpred Polharske koče na Blatu pri Grosuplju. Po lepi gozdni poti so se povzpeli do vasi Peč, kjer jih je na turistični kmetiji Gioahin pozdravil in nagovoril domačin Janez Dolinšek ter jim predstavil kraj ter konjerejo, ki je na tem območju zelo razvita. Nato pa so pohodniki nadaljevali pot proti Polici ter se skozi vas Sp. Duplice vrnili na izhodiščno točko, kjer so se skupaj z ostalimi udeleženci na krajši slovesnosti poklonili svoji domovini in dnevu državnosti. Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje je pripravilo krajšo slovesnost, ki je bila hkrati posvečena poklonu domovini ob njenemu prazniku ter tudi spominu na pred 150 leti rojenemu velikemu vojskovodji in poetu generalu Rudolfu Maistru Vojanovu. V ta namen sta recitatorja Ivo Puhar in Franci Zorko interpretirala Maistrovo domoljubno poezijo. S prav tako domoljubnimi pesmimi pa se jima je pridružil tudi pevec in kitarist Zlatko Mehič. Samoumevno je bilo, da je na isto temo raztegnil svojo harmoniko tudi eden izmed pohodnikov, vsi prisotni pa so mu hitro pritegnili in daleč naokoli so se razlegale lepe slovenske pesmi. Pohodniki in ostali udeleženci slovesnosti so se še kar nekaj časa zadržali v sproščenem druženju. Franci Zorko Foto: Matjaž Goričar 24 Krajevne skupnosti številka 6 september 2024 Strokovna ekskurzija OZVVS Grosuplje Žitnikov pohod OZVVS Grosuplje je organiziralo izlet oziroma strokovno ekskurzijo na Kum za svoje člane in njihove partnerje v četrtek, dne 16. maja 2024. Udeleženci izleta smo se zbrali zjutraj pred Gasilskim centrom Grosuplje, Gasilska cesta 6, od koder smo se z avtobusom odpeljali proti Kumu. Pot nas je vodila mimo Ljubljane proti Zagorju, kjer smo se najprej ustavili v GP »Trojane« d. o. o. na Trojanah, kjer so se udeleženci strokovne ekskurzije okrepčali s krofi. Pot smo nadaljevali proti Zagorju, kjer nas je v Rudarskem muzeju pričakal vodič Vlado Poredoš. V skoraj dvournem vodenem ogledu nam je predstavil zgodovino rudnika, rudarsko opremo in oblačila, rudarske navade in tradicijo ter predstavil težaško delo rudarjev, saj so nekateri rudarji izgubili življenje med opravljanjem rudarskega dela. Po ogledu in predstavitvi Rudarskega muzeja v Zagorju smo se odpeljali proti Kumu, kjer so nas pričakali predstavniki OZVVS Zasavje. V bližini telekomunikacijskega objekta se nahaja spominska plošča, katera opominja na dogodke iz leta 1991, ko je bil telekomunikacijski objekt dvakrat raketiran s strani bojnih letal JLA. Predsednik OZVVS Zasavje Iztok Bastič nas je prijazno pozdravil in nam v uvodu predstavil Zasavje z vsemi tremi občinami. Nato je opisal dogodke v Zasavju v letih 90/91 - priprave in izvedene glav- V soboto, 1. 6. 2024, smo v organizaciji Krajevne skupnosti Zagradec in Turističnega društva Zagradec organizirali »Žitnikov pohod«. Pohoda se je udeležilo 45 zagretih pohodnikov, pri čemer je bil najmlajši pohodnik star 6 let, najstarejša pohodnica pa krepko čez 70 let. ne vojaške aktivnosti. Nadaljeval je Janez Forte, ki je bil namestnik poveljnika baterije PZO v času obeh napadov na Kum. Opisal je vojaško dogajanje obeh enot na Kumu ter se brez olepševanja v živo spomnil dogodkov junija/julija 1991. S pojasnjevanjem dogodkov je nadaljeval domačin Davorin Žnidarič, ki je bil takrat zaposlen na oddajniku Kum kot delavec RTV Slovenija. Nekaj besed je namenil samemu Kumu z okolico, nato pa podrobno razložil pomen zagotavljanja prenosa informacij preko sistema oddajnikov in zvez. Te so bile v tistem trenutku edini močan vir prenosa informacij, tako za prebivalce kot za enote Teritorialne obrambe RS. Ob koncu predstavitve dogodkov iz leta 1991 so vsi trije prejeli v spomin zbornik OZVVS Grosuplje, predsednik Iztok Bastič pa še pisno zahvalo našega združenja. Po končanem obisku spominskega obeležja iz leta 1991 na vrhu Kuma smo se odpravili na zasluženo kosilo, kjer smo se ustavili v gostilni »Pr Čop« v Podkumu. Prijazni gostitelj Lojze Čop s svojo ekipo nam je postregel odlično kosilo ter pijačo. Strokovna ekskurzija je potekala v prijetnem vzdušju kljub meglenem vremenu na vrhu Kuma in zaključili smo ekskurzijo z obljubo, da ponovno organiziramo podoben dogodek tudi naslednje leto. Matjaž Goričar Foto: Franci Zorko Zdravstveno letovanje otrok Rdečega križa Grosuplje 2024 Juhuhuhuhu poletje je tu! 6. julija je 130 otrok in mladostnikov iz občin Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica nestrpno pričakovalo odhod na tradicionalno osemdnevno letovanje v Zdravilišče RKS Debeli rtič. Najmlajša deklica je štela slabih 6 let, najstarejša pa dobrih 16 let. Spremljala jih je izkušena pedagoška ekipa 14 mentorjev – prostovoljcev pod vodstvom pedagoške vodje. Nekateri vzgojiteljev so v mlajših letih tudi sami letovali na Debelem rtiču v okviru Rdečega križa Grosuplje in se sedaj v vlogi vzgojiteljev radi vračajo nazaj ter del svojega dopusta namenijo otrokom in mladostnikom na zdravstvenem letovanju. Čeprav smo velika skupina, smo zelo povezani – pomembno nam je, da se vsi dobro počutimo. Radi si rečemo, da smo »Grosupeljčki«. Letovanje je za otroke in mladostnike posebno doživetje. V sproščenem poletnem vzdušju se mimogrede spletajo nova prijateljstva, krepijo socialne in komunikacijske veščine, razvijajo ročne in športne spretnosti, utrjujejo plavalne veščine, pa tudi rojevajo prve simpatije. Pa vendar je letovanje za otroke še veliko več kot to: 8 dni brez najbližjih družinskih članov pomeni pomemben korak na poti k samostojnosti in odgovornosti. Potrebno se je znajti v novem okolju, poskrbeti za svoje stvari, občasno premagovati domotožje, nujno se je prilagajati skupinski dinamiki, reševati spore, pogovarjati in se spopadati z različnimi izzivi. Ni vedno vse samo Po slabem vremenu predhodnih dni smo se vsi željni rekreacije odpravili na pohod skozi vasi krajevne skupnosti Zagradec. Start in cilj pohoda je bil v Kitnem Vrhu pri jurčku. Pot nas je vodila po večinoma kolovoznih poteh, med travnikih in gozdovi. Pričeli smo v Kitnem Vrhu, nadalje preko zaselka Kobiljek do Tolčan ter mimo Češnjic pri Zagradcu do Valične vasi. V Češnjicah pri Zagradcu sta nas Anja in Ajda prijetno presenetili z gostoljubno postrežbo pijače in piškotov, za kar se jima zahvaljujemo. Pot smo nadaljevali preko Valične vasi proti Velikim Rebrcam in Bregu pri Zagradcu. Po kolovozni poti smo se nadalje odpravili proti Češnjicami pri Zagradu in nato do Zagradca, kjer smo imeli postanek. V Zagradcu pri Štupnikovi domačiji nam je g. Simon Vidic predstavil življenjepis dr. Ignacija Žitnika, kateremu smo se poklonili z imenom pohoda. Dr. Ignacij Žitnik je bil rojen 24. 11. 1857, v Fužini pri Zagradcu, natančneje v Štupnikovi hiši. V Novem mestu je končal gimnazijo, nato pa vstopil v ljubljansko bogoslovje. Bil je kaplan v Šentjerneju in Dobrniču, kasneje je postal stolni vikar v Ljubljani. Leta 1894 je v Rimu doktoriral iz rimskega prava. Politično je kot časnikar delal že v Šentjerneju, kjer je pisal članke za najpomembnejši katoliški časnik Slovenec. V letih 1887 – 1909 je bil odgovorni urednik Slovenca, kjer je dosegel, da je Slovenec postal dnevni časopis. Politično je uspešno napredoval v Slovenski ljudski stranki, kjer je bil petkrat izvoljen v Kranjski deželni zbor in štirikrat za poslanca v Državni zbor. V duhu krščanskega socializma se je močno zavzemal za pravice kmetov, delavcev in obrtnikov, še posebej za njihovo socialno zavarovanje. Umrl je 28. 12. 1913. Po poučni predstavitvi smo pot nadaljevali skozi Dečjo vas, mimo Grintovca, čez Malo in Veliko Globoko vse do Marinče vasi ter nadalje preko Gabrovke pri Zagradcu do cilja v Kitnem Vrhu. Dolžina pohoda je bila 16 km. Na cilju nas je čakala zaslužena pogostitev, za katero so poskrbeli podporniki pohoda. Rahlo utrujeni in polni lepih vtisov smo bili sklepčni, da naj bo pohod tradicionalen. Vsem pohodnikom se zahvaljujemo za dobro voljo in klepet ter obenem vabimo tudi ostale navdušence, da se nam naslednje leto pridružite. Petra Perko lepo, je pa zagotovo zelo dragocena učna izkušnja. Otroci in mladostniki se učijo sobivati s sovrstniki iz različnih okolij, ki imajo različne navade, potrebe in želje. Pri vsem naštetem pa otrokom in mladostnikom pomagamo srčni prostovoljci, ki jim namenimo svoj čas, trud, potrpežljivost in energijo. Tudi ta skupina je preživela sproščene in varne počitnice na čudovitem rtu, ki ga krasijo sončni dnevi, iglavci in čist zrak. Brez dvoma je prva asociacija na letošnje letovanje »vročina«. Na srečo smo imeli morje in bazen zelo blizu našega mladinskega doma Rakovica. Zgodnje dopoldanske in pozne popoldanske ure smo tako preživljali v morju oz. bazenu, v času največje vročine pa smo uživali v igri v prijetni senci in se udeleževali različnih ustvarjalnih delavnic ter športnih in povezovalnih dejavnosti. Fantje so kljub vročini radi obiskovali nogometne treninge s trenerjem NZS. Posebno doživetje pa so bili kajaki in supi. Imeli smo dva prava med- generacijska dopoldneva. Starejši in spretnejši mladostniki so mlajše popeljali po zalivu. Svojo nalogo so opravili zelo odgovorno in polepšali dan mlajšim vrstnikom. Odpravili pa smo se tudi z ladjico na izlet v Koper, kjer smo se ohladili z odličnim sladoledom. Ob večerih smo se družili na večernih animacijah, kjer smo predvsem veliko plesali, se preizkusili v različnih igrah in pokazali talente. Res nam ni bilo dolgčas! Verjamemo, da nas bodo prijetni poletni spomini spremljali čez celo leto. Hvala vsem, ki ste tako ali drugače podprli letovanje: Rdečemu križu Grosuplje za organizacijo letovanja, občinam Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica za podporo, Osebju šolskih ambulant za pripravo zdravstvene dokumentacije, donatorjem in Zdravilišču Debeli rtič, ki nas je gostilo. Predvsem pa gre največja zahvala celi pedagoški ekipi, ki se je izjemno potrudila, da je bilo letovanje tudi profesionalno izvedeno. Vesna Pregelj, pedagoška vodja september 2024 Vsi smo ena generacija: prireditev, ki je zgled medgeneracijskega sodelovanja Tokrat, v petek, 6. septembra, nam je bilo vreme naklonjeno in prireditev Vsi smo ena generacija je lahko prvič potekala na novi tržnici v Ivančni Gorici. V novem okolju je bilo druženje vseh generacij od cicibanov, učencev, dijakov, staršev in nas upokojencev, prijetno. Pozdravila sta nas predsednica Sveta za starosti prijazno občino Milena Vrenčur in župan občine Dušan Strnad. številka 6 Krajevne skupnosti 25 Srečanje starejših in bolnih krajanov KO RK Krka V veroučni učilnici v župnišču na Krki so se v nedeljo, 9. junija 2024, zbrali starejši in bolni krajani Krke. Od 65 povabljenih se je srečanja udeležilo 33 starejših in tudi nekaj spremljevalcev. Ob pogostitvi, klepetu in prijetnem vzdušju smo se zadržali kar dolgo. Za prisrčen sprejem in pozdrav so vsem navzočim zapeli pevci otroškega pevskega zbora nekaj prelepih pesmi in tako obogatili srečanje. V imenu Krajevne organizacije Rdečega križa Krka se lepo zahvaljujemo g. župniku Dejanu Pavlinu, otroškemu pevskemu zboru in vsem, ki so kakorkoli pomagali in prispevali sladke dobrote. Za KORK Krka Marija Zajc Snidenje starejših Krajevne skupnosti Višnja Gora V petek, 7. 6. 2024, se je v dvorani Podružnične šole Višnja Gora, odvilo snidenje starostnikov nad 75 let iz Krajevne skupnosti Višnja Gora. Druženje poteka že peto leto zapored, pod okriljem Krajevne organizacije Rdečega križa Višnja Gora. Ob topli besedi in v prijetnem vzdušju se je tokratnega družabnega popoldneva udeležilo največje število povabljenih do sedaj. Vsi zbrani so bili deležni imenitnih nagovorov Marjana Potokarja, ravnatelja Osnovne šole Stična, nadalje Jasmine Sajko, vodje šole; sledili so jim nagovori Jurija Omahna, predsednika Krajevne skupnosti Višnja Gora; Jožefe Zupanc, predsednice Krajevne organizacije Rdečega križa Višnja Gora; Milojke Zadel, predsednice Društva upokojencev Višnja Gora, ter Matjaža Marinčka, predsednika Območnega združenja Rdečega križa Grosuplje. Program nastopajočih je bil pester, poslušali in videli smo deklamacije, glasbene in plesne nastope in še mnogo več. Društva smo se predstavila na stojnicah in pokazala obiskovalcem, s čim se ukvarjamo. Naše Društvo UTŽO si je stojnico delilo z DU Ivančna Gorica. Izobesili smo plakat s kolažem fotografij, ki so nastale ob 20. obletnici UTŽO in s tem poudarili, da je za nami že kar dolgo obdobje delovanja. Mimoidočim smo ponudili naše glasilo Utrinki iz preteklih let, s čimer so si lahko ustvarili vtis, kaj vse počnemo, delili pa smo tudi zgibanko z letošnjim izobraževalnim programom, za katerega lahko rečem, da je bogat. S tem smo želeli v naše vrste povabiti čim več starejših. Vsako stojnico, tako tudi našo, je obiskala Majda Verbič in nas povprašala o našem delovanju. Tudi to je bila priložnost nagovoriti starejše, da se nam priključijo. Prireditev je obiskalo veliko število ljudi, ki so z zanimanjem spremljali kulturni program, obiskali naše stojnice in se prepričali, da je društveno življenje v naši občini zelo raznoliko. Metka Krajnc, foto: Gašper Stopar, Jože Gregorič Bini Skubic je bilo zaupano povezovanje dogodka. Članice Krajevne organizacije Rdečega križa Višnja Gora s predsednico Jožefo Zupanc, so poskrbele za pogostitev, med- tem ko so mehove harmonike raztegovali mladi nadobudni glasbeniki, ki si svojo pot v življenje šele dodobra utirajo. Petra Špehar Praznovanje voditeljev skupin starejših v Zagorju Februarja 2024 je enoletno usposabljanje Inštituta Antona Trstenjaka za vodenje skupin starejših zaključilo kar 10 novih prostovoljcev našega območja. Prihajajo iz Grosuplja, Šmarja-Sapa, Škocjana pri Turjaku in Višnje Gore. Za podelitev diplom smo bili 15. junija vsi povabljeni v Zagorje ob Savi na slovesno prireditev ob 20. letnici Medgeneracijskega društva Srečno Zagorje, v okviru katerega deluje 8 aktivnih skupin in številni družabniški pari. Prireditev s podelitvijo diplom novim prostovoljcem je obogatil kulturni program odličnih pevskih zborov, instrumentalistov in recitatorjev, uglašen na temo vrednot modrosti, dobrih odnosov in zorenja osebnosti v starosti. Slavnostna govornika sta bila župan občine Zagorje Matjaž Švagan in prof. dr. Jože Ramovš, ki je poudaril vodilo delovanja skupin, da smo vsi učitelji in vsi učenci, različnost pa nas bogati. Prof. Ramovš je tudi ponovno izpostavil pomen prostovoljstva kot zdravila za posameznike in za družbo: »Če hočeš pomagati sebi, pomagaj dru- gim in če hočeš pomagati drugim, pomagaj sebi.« Prejemnikom diplom so se pridružili še voditelji in nekaj članov skupin, ki delujejo že dlje časa. Dan pa smo izkoristili tudi za spoznavanje okoliških krajev naše lepe domovine. Zjutraj smo si v Vačah ogledali cerkev z znamenitim Božjim grobom in steno s fosilnimi ostanki morske obale, obiskali Za- savsko sveto goro in Rudarski muzej v Kisovcu. Po kosilu nam je predsednik tamkajšnjega društva upokojencev Tone Beja ob panoramski vožnji predstavil Zagorje z okolico, za kaj več pa nam je zmanjkalo časa. Ta dan smo izvedeli veliko novega in zanimivega o krajih, ki niso prav daleč od nas, pa smo ugotovili, da jih zelo slabo poznamo. Anica Smrekar 26 Krajevne skupnosti september 2024 številka 6 Anja Žitnik – dobitnica priznanja Tradicionalno srečanje, osmič Republike Slovenije za prostovoljstvo za leto 2023 Kadar četverovprega dobro pelje, je ne kaže menjati. Govorim seveda o Župniji Zagradec, Krajevni skupnosti (KS) Zagradec, Krajevni organizaciji Rdečega križa Zagradec in Društvu upokojencev Ivančna Gorica, ki že od leta 2015 vsako leto, razen v času covida, načeloma zadnji petek v avgustu, z roko v roki pripravimo srečanje starejših krajanov, poimenovano Večer odprtih src. Letos smo poslali 75 vabil, prišlo pa jih je 30, starejših od 75 let. Anje Žitnik bralcem Klasja ni potrebno posebej predstavljati. Je vedno nasmejana, mladostna, vsestransko aktivna gospa, ki vedno znova išče poti in priložnosti za povezovanje, ozaveščanje in sodelovanje. Predsednica Republike Slovenije ji je za izjemne dosežke pri opravljanju prostovoljskega dela na področju človekovih pravic in civilnih svoboščin, zdravja in socialne varnosti podelila priznanje Republike Slovenije za prostovoljstvo za leto 2023. Za začetek pa povejmo, kdo je pravzaprav Anja Žitnik. Rodila sem se pred 66 leti v Brežicah, po zaključku OŠ, sem se želela vpisati na medicinsko šolo, kar zaradi zunanjih okoliščin ni bilo možno. Še ne 16-letna sem pričela z delom v tovarni Iskra v Ljubljani, ter hkrati obiskovala 1. letnik administrativne šole. Tovarno sem zelo hitro zapustila in se zaposlila kot strojepiska na Okrožnem sodišču v Ljubljani, šolanje pa nadaljevala na Ekonomski srednji šoli. Še pred zaključkom šolanja sem se zaposlila kot tajnica blagajničarka v Etnografskem muzeju v Ljubljani. Leta 1980 sem se zaposlila na Ministrstvu za notranje zadeve kot vodja pisarne. Dve leti kasneje sem se zaposlila na Gospodarski zbornici Slovenije na Združenju gostinstva in turizma Slovenije, kjer sem opravljala različna dela kot strokovna sodelavka. Hkrati sem obiskovala Hotelirsko fakulteto v Opatiji. 1996 sem se zaposlila kot vodja pisarne v odvetniški družbi. Tam sem ostala do upokojitve leta 2013. Od kod izvira vaša želja po pomoči, prostovoljstvu in predvsem delu z ranljivimi skupinami? Z demenco sem se od blizu srečala v času mamine bolezni. Takrat o demenci še ni bilo veliko znanega. Nato sem spomladi 2007 našla izgubljeno gospo Vido, za katero sem nato skrbela do njene smrti 2015. Ker sem zelo kmalu ugotovila, da ima gospa Vida demenco, sem začela iskati pomoč, se izobraževati in prebirati različno literaturo. Pod mentorstvom mag. Jožeta Škrlja leta 2013 pričela z vodenjem Skupine za samopomoč svojcem oseb z demenco Hvala, da si!. Pri Spominčici sem obiskovala predavanja »Ne pozabi me« ter aktivno sodelovala kot prostovoljka. Dodatno sem se usposabljala tudi za voditeljico pogovornih skupin, kamor me je poslala dr. Jana Mali s Fakultete za socialno delo. V začetku leta 2014 sem aktivno sodelovala pri ustanavljanju Medgeneracijskega društva Tromostovje v Ljubljani, v sklopu katerega vodim več skupin: Iskrice, Poskočne žabice, Rožnik in že omenjeno Hvala, da si!. Kako vas je življenjska pot pripeljala v Ivančno Gorico? Pred sedmimi leti sem se preselila iz Ljubljane v Stično. Zelo kmalu sem spoznala gospo Ireno Brodnjak, s katero sva se hitro spoprijateljili. Zaupala sem ji svoje želje po pomoči starejšim, zlasti obolelim za demenco, Z Ireno si danes deliva zanimanja za podobne teme. Preko Centra za krepitev zdravja sem sodelovala v Lokalni skupini za krepitev zdravja ter sodelovala v skupini za medgeneracijsko povezovanje. Sodelovala sem tudi pri pripravi Kataloga informacij Ivančna Gorica, kamor so vključene Ivankine Spominčice, ki so se ustanovile v letu 2019 kot Podružnica Spominčice – Alzheimer Slovenija. Opišite nam delovanje Ivankinih Spominčic. V času od ustanovitve do danes je Podružnica Ivankine Spominčice naredila veliko, zlasti na področju ozaveščanja o tej pereči problematiki, ki se lahko dotakne vsakogar. V Časopisu Klasje objavljamo različne prispevke, se udeležujemo prireditev, ki potekajo na območju Občine Ivančna Gorica. Sodelovale smo pri organizaciji dveh razstav oseb z demenco v Hiši Kranjske čebele v Višnji Gori. Skupaj z učenci in mentorji OŠ smo v Dnevnem centru v Šentvidu pri Stični organizirale dva sprehoda za spomin, organizirale štiri predavanja na temo demence; literarno pogovorni večer z pisateljico Tanjo Mlakar na temo »Vsiljivka v družini« in odprle osem demenci prijaznih točk. Tam lahko posamezniki dobijo informacije o demenci. Z urednico Dokumentarno izobraževalne oddaje sem sodelovala pri nastanku TV oddaje Soočanje z demenco. Že od leta 2019 s prostovoljkami izvajamo tudi družabništvo z osebami z demenco. V Stični vodim Skupino za samopomoč svojcem oseb z demenco. Večkrat tudi izvajam predavanja o demenci, kamor me pošlje predsednica Štefanija Zlobec. Lanskega junija sem nastopila tudi v Državnem zboru Slovenije ter izpostavila problematiko zlorabe starejših. Vaše delo in prizadevanja so opazili tudi v uradu predsednice Republike Slovenije, ki vam je podelila državno priznanje za prostovoljstvo za leto 2023. Takole je pisalo v obrazložitvi: Anja Žitnik je izjemna in nadvse aktivna prostovoljka in družabnica v Spominčici. Je soustanoviteljica Podružnice Ivankine Spominčice, kjer širijo znanje o prepoznavanju demence in spopadanju z njo. Vodi skupino za samopomoč svojcev oseb z demenco. V Gerontološkem društvu Slovenije deluje že osmo leto. Je članica izvršilnega odbora in vodja sekcije za seniorke. Anja Žitnik preseneča s pozitivno energijo, navdušenjem in veselimi iskricami v očeh. Deluje kot voditeljica, motivatorka, povezovalka, dobra kolegica, mentorica, predvsem pa borka za dostojanstvo starejših in obolelih. Opozarja na pasti in išče ter predlaga rešitve za socialno aktivacijo vseh ranljivih skupin. Kaj vam pomeni to priznanje? To priznanje mi pomeni predvsem potrditev moje odločitve za prostovoljstvo, predvsem pa za delo z ljudmi z demenco. Hkrati pa je takšno priznanje tudi odgovornost, da se ne ustavim in da nadaljujem s svojim delom, ki je pravzaprav poslanstvo. Iskreno si želim več solidarnosti za vse, ne glede na starost, socialni položaj ali kulturno ozadje. Sprehodimo se skupaj v dobrih in slabih časih, delimo bremena drug drugega in se podpirajmo. S spodbujanjem gradimo močnejšo, še bolj povezano družbo, kjer se bo vsak počutil vključenega, podprtega in cenjenega. Pogled torej sega naprej, v prihodnost. Kakšni so vaši načrti? V letošnjem letu nameravamo Ivankine Spominčice organizirati odprtje naslednje demenci prijazne točke v Zagradcu oz. Ambrusu. Nadaljevali bomo s predavanji dr. Pirtoška o demenci. Ponovno načrtujemo razstavo osebe z demenco v Hiši kranjske čebel, sprehod za spomin v Ivančni Gorici ter pogovorno literarni večer ob čaju s Tanjo Mlakar v Stični. Kot organizatorka lokalne mreže Medgeneracijskega društva Tromostovje si bom v Občini Ivančna Gorica prizadevala za nove pogovorne skupine za starejše ljudi nad 65 let, zlasti pa za usposabljanje novih voditeljev. Za konec pa še motivacijska misel za vse, ki se na tak ali drugačen način srečujejo z demenco? John F. Kennedy je zapisal: »Radovednost nas vodi po poti naprej. Če ste ves čas utrujeni, brez volje, je čas, da naredite nekaj novega. Vsak dan. To vas bo navdalo z energijo in vznemirjenjem, ki poživi bolj kot kava.« Jaz pa dodajam: «Naj naše življenje ne bo ponavljajoča se pesem. Naj bo vedno drugačna – potrebujemo raznolikost in pestrost. Naredimo vsak dan nekaj drugače – neko malenkost ali kaj večjega. Stvari se ne zgodijo same od sebe. Poskrbimo, da se zgodijo. In ne razmišljajte preveč, izberite vsak dan eno idejo in pojdite takoj v akcijo. S tem boste prispevali k lastni kakovosti življenja ter lepšemu življenju vseh prebivalcev našega planeta.« Dragica Šteh Petek sicer res ni bil zadnji, ampak predzadnji v avgustu in temu primerno vroče je bilo popoldne, vse ostalo pa je v osnovi potekalo, kot običajno: maša s petjem in orglami ob petih, ki jo je opravil Uroš Švarc ob pomoči Janeza Grila, prošta stolnega kapitlja v Novem mestu, potem pa druženje v dvorani kulturnega doma, kjer je bilo temperaturno bistveno prijetneje, kot bi bilo na prostem. Tam so prisotne s kratkimi nagovori pozdravili župnik Uroš Švarc, podpredsednik KS Zagradec Primož Erjavec in podpredsednica Območnega združenja Rdečega križa Grosuplje Mirjana Jarc. Z dvema harmonikama sta navdušila oče in sin, Marko in Matic Gorenc iz Malih Rebrc. Matic je glasbeni up in je končal 1. razred zagraške izpostave Glasbene šole Grosuplje, pod okriljem profesorja Mateja Kovačiča. Ob okusni hrani in pijači so se prisotni družili, obujali spomine, koga pohvalili, drugega spet pograjali, si izmenjevali izkušnje z zdravstvenim sistemom, ugibali, kdaj bomo v občini končno dočakali dom starejših občanov in ali ga sploh bomo dočakali, pa kakšen dnevni medgeneracijski center, seveda pa so se tudi medsosedska opravljanja znašla vmes. Da je srečanje nemoteno teklo so poleg organizatorjev poskrbeli in pomagali članice in člani Župnijskega pastoralnega sveta Zagradec, Prostovoljnega gasilskega društva Zagradec, Slavko Blatnik s Kitnega Vrha ter druge prostovoljke in prostovoljci. Srečni obrazi odhajajočih s prireditve nas zavezujejo, da bomo s to tradicionalno prireditvijo nadaljevali. Matjaž Marinček, foto Primož Erjavec Skupina za samopomoč svojcev oseb z demenco Spominčica Alzheimer Slovenija, Podružnica Ivankine Spominčice, vabi na Skupino za samopomoč svojcev oseb z demenco, ki bo v torek, 8. 10. 2024, ob 18. uri, v prostorih Krajevne skupnosti Stična (stari Gasilni dom), Stična 11, Stična. Obvezno parkiranje na parkirišču pri Samostanu. Skupino vodi Anja Žitnik, predsednica Ivankinih Spominčic. Predhodne prijave so zaželene na elektronski naslov: ivankinespomincice@gmail.com, lahko pa se nam pridružite tudi po navdihu zadnjega trenutka, če čutite, da bi kot svojec osebe z demenco potrebovali pomoč, podporo ali le prave informacije, s katerimi bo soočanje z boleznijo lažje. september 2024 številka 6 Krajevne skupnosti 40 let Društva invalidov Grosuplje 27 Pred 40 leti je skupina invalidov iz občine Grosuplje ugotovila, da za lažje reševanje mnogih problemov, katere jim prinaša invalidnost, potrebujejo neko večjo povezanost. 15. 6. 1984 so podpisali Statut Društva invalidov občine Grosuplje. Izvoljena je bila prva predsednica Irena Kunej. Danes društvo vključuje delovne invalide in osebe s telesno okvaro ter osebe s statusom invalida po zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Po številu smo največje društvo invalidov na območju delovanja občine Grosuplje, Ivančne Gorice in Dobrepolje. Društvo invalidov Grosuplje je skupaj z ostalimi 68 društvi včlanjeno v Zvezo delovnih invalidov Slovenije ter povezano z Koordinacijo Dolenjske in Bele krajine. Naša družina invalidov je v teh letih postala varno zatočišče, kjer se lahko pogovarjamo, delimo izkušnje in skupaj premagujemo ovire. Od ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je društvo zaradi svoje dejavnosti na socialno zdravstvenem področju leta 2003 dobilo status invalidske organizacije in leta 2008 status društva v javnem interesu na področju socialnega varstva. Skozi leta delovanja se je marsikaj spremenilo. Kot rdeča nit pa se vleče cilj društva od ustanovitve pa vse do danes, pomagati sočloveku – in- validu. Pomagati drug drugemu, si vzeti čas, poslušati. Priskočiti na pomoč, ko te človek najbolj potrebuje. Drug drugemu poskusiti omogočiti najboljše življenje kljub invalidnosti. V veliko pomoč pri delovanju nam je Zveza delovnih invalidov Slovenije, ki nam pomaga finančno in strokovno. Brez pomoči lokalne skupnosti - Občine – si naše delo težko predstavljamo. Predvsem Občina Grosuplje nam vedno prisluhne in podpira naše programe. Ponosni smo, da smo v teh letih organizirali številne dogodke in izvajali programe, ki so nam omogočili osebno rast, razvoj novih veščin in oblikovanje trdnih prijateljstev. Kopalni dnevi, letovanja, potovanja, pohodi, ogledih kulturnih dogodkov, rekreacija, predavanja, delavnice ročnih del, razna srečanja, obiski, razne pomoči... So samo delček našega delovanja s katerim želimo drug drugemu narediti lepši dan ali pa mogoče celo lepši jutri. Vendar naša pot še ni končana. Obstaja veliko izzivov, s katerimi se moramo spopasti. Naša naloga je, da se še naprej zavzemamo za pravičnost, enakost in dostojanstvo invalidov v naši skupnosti. V društvu si prizadevamo biti opaženi v okolici, kjer delujemo, in tako čim bolj približati javnosti vsakdanje življenje invalidov. V soboto, 6. julija, smo ponosni s praznovanjem počastili teh štirideset let delovanja društva. Za začetek smo si člani z povabljenimi gosti in vodiči ogledali prelepo Županovo jamo in Tabor nad Cerovem. Praznovanje smo nadaljevali v restavraciji Hotel Grosuplje. Po uvodnem pozdravu predsednice je z lepimi vedno spodbudnimi besedami prisotne nagovoril župan dr. Peter Verlič. Lepe besede in pohvale nam je namenil tudi predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije, na kar smo še posebej ponosni. Sledila je podelitev Pohval in Priznanj za zveste člane in predvsem tiste, ki s svojim delom kakorkoli pomagajo, da nam je vsem skupaj lažje, boljše, prijetneje. Da je bilo praznovanje popolno, so zaslužni vsi prisotni člani, vsi, ki so kakorkoli sodelovali pri pripravi in izvedbi. Brez prisotnosti predsednika Zveze delovnih invalidov Slovenije Petra Brška, mag. Tanje Hočevar, sekretarke Zveze delovnih invalidov Slovenije, župana občine Grosuplje dr. Petra Verliča, vseh predsednikov društev invalidov Dolenjske in Bele krajine, gospoda župnika Martina Goloba - pa čeprav na daljavo, podpredse- dnika DU Grosuplje Jožeta Severja, bi nam nekaj velikega manjkalo. Ne smemo pa pozabiti na skupino ljudskih pevcev Mlada Zarja in mojstre ljudskega petja Zagoriške fante. Oboji so nam s svojim nastopom na našem praznovanju pričarali nepozabne trenutke. Hvala vsem, da ste bili ob tem dogodku z nami. Karmen Jurčič Društvo diabetikov Ivančna Gorica zakorakalo v sedmo leto Letošnje leto nam vremensko ni preveč naklonjeno. Po prijetnih zimskih pohodih smo imeli prehitro poletje, nato pa aprila in maja muhasto in hladno aprilsko vreme, ki nam je prekrižalo kar nekaj načrtov. Vroče poletje je mimo. Sedaj, ko dnevi postajajo krajši in hladnejši, upamo, da nam vreme ne bo onemogočalo prijetnih aktivnosti na prostem in druženja s prijatelji. Med najbolj priljubljenimi aktivnostmi so pohodništvo, tek, kolesarjenje in različne aktivnosti v vodi. Pomembnosti redne telesne dejavnosti za naše zdravje se v društvu zavedamo, zato nas je vedno več in smo vedno bolj aktivni. Z aktivnostmi v preteklem obdobju, finančnim poročilom in planom predvidenih aktivnosti za letos, smo se seznanili na občnem zboru, ki je bil v kulturnem domu Stična. V sliki in besedi smo se spomnili najprijetnejših dogodkov, ki so zaznamovali in popestrili leto 2023 ter prisluhnili kratkemu predavanju o neugodnih vplivih neurejenega sladkorja na naše zdravje. Letošnji občni zbor je bil volilni. Dosedanji predsednik Nikolaj Erjavec se je odločil, da je bilo dovolj in na letošnjih volitvah ni kandidiral. Izvoljena je bila pomlajena ekipa, ki je takoj začela z delom. Plan za leto 2024 je ambiciozno zastavljen, zato smo z organizacijo aktivnosti pohiteli in jih do danes že kar nekaj izpeljali. Organizirali smo zdravstveno-vzgojna predavanja o sladkorni bolezni in o novih tehnologijah, ki so nam v veliko pomoč pri obvladovanju sladkorne bolezni in vplivu sladkorne bolezni na pojav demence. Izvajamo meritve sladkorja v krvi in občasno tudi meritve trimesečnega povprečja. Udeležili smo se delavnic o zdravi prehrani in tehnikah sproščanja, pomenu gibanja za zdravje in se udeležili pohoda na Gradišče, ki smo ga organizirali skupaj s centrom za krepitev zdravja v ZD Ivančna Gorica. Ker je gibanje pomembno za vzdr- ževanje telesne in psihične sposobnosti, k temu pa svoj del prispeva tudi druženje, smo tudi s pohodi in druženji začeli takoj po novem letu. Vsak drugi četrtek v mesecu se odpravimo iz Stične na Gradišče, iz Krke na Vzletišče, našo obletnico pa smo obeležili s pohodom na Goričico in kuhanjem golaža. Tudi letos nismo manjkali na pohodu po Jurčičevi poti. V maju nam je sprehod po Ljubljani in plovbo z ladjico po Ljubljanici preprečilo vreme. Na naše razočaranje je ARSO napovedal nevihte in nalive ter oranžni alarm z nevarnostjo hitrega dviga vodostaja Ljubljanice, kar je botrovalo odpovedi izleta. Ni bil odpovedan, le prestavljen. Tako smo se 26. 8. zbrali na železniški postaji v Ivančni Gorici in se odpeljali v Ljubljano. Čakal nas je nepozaben dan v Ljubljani, kjer smo se sprehodili po Miklošičevi ulici do Prešernovega spomenika. Tam nas je počakal kapetan ladjice in nas pospremil do vstopne točke na Dvornem trgu. Sledila je triurna vožnja po Ljubljanici vse do Barja. V prijetnem okolju ladjice in ob nepozabnih rečnih razgledih, smo na ladjici imeli kosilo. Zadnjo uro naše vožnje se nam je pridružila še vodička, ki je našo avanturo po Ljubljanici popestrila s številnimi podatki in usmerila našo pozornost na znamenitosti, na obrežja, mostove in znamenite stavbe, ki so se nizale ob naši poti in so iz rečne perspektive videti na drugačen način, kot ob sprehodu po Ljubljani in jih sami verjetno ne bi niti opazili. Naša avantura se je zaključila pri vodni zapornici, ki stoji na koncu reguliranega korita Ljubljanice med Poljanskim nasipom in Vrazovim trgom, kjer smo obrnili in se vrnili do naše izstopne točke na Dvornem trgu. Še kavica na Prešernovem trgu, sprehod do železniške postaje in prijetna vožnja z vlakom domov. V juniju smo se udeležili dneva odprtih vrat Zdravstvenega doma Ivančna Gorica, naslednji dan pa smo se odpravili na okrevanje v zdravilišče Radenci. Letos smo se posvetili zdravemu krožniku. Z neprekinjenim merjenjem sladkorja s senzorjem, smo ugotavljali, katera hrana sladkor v krvi dvigne najhitreje, katera ga drži v višavah najdlje in katera sploh ne vpliva na dvig sladkorja. Posvetili smo se glikemičnemu indeksu hrane in dobri zdravi hrani. Udeležili smo se zdravstvenih predavanj, ki so nam jih pripravili strokovnjaki iz CKZ ZD Gornja Radgona, merili smo sladkor v krvi, se vsako dan dobro razmigali na suhem in v vodi, šli na voden pohod med zdravilnimi vrelci, ogledali smo si okoliške znamenitost ter se ob raznih igrah zabavali in prijetno družili. V maju smo se nameravali udeležiti Semanjega dne v Stični. Tudi tokrat nam jo je zagodlo vreme in je bil dogodek odpovedan. Prestavljen je bil na začetek septembra, udeležili smo se ga. Na stojnici smo brezplačno merili sladkor v krvi, demonstrirali pravilno izvedbo meritve in poudarjali pomen urejenega sladkorja pri sladkorni bolezni. Udeležba je bila odlična. Tudi Klemen Janežič, ki je prireditev povezoval, se je opogumil in si izmeril sladkor v krvi ter obiskovalce povabil, naj obiščejo našo stojnico in si ga izmerijo. Z aktivnostmi bomo nadaljevali tudi v jeseni. Vsak drugi četrtek v mesecu bomo organizirali pohod, vsako sredo bomo telovadili v OŠ Stična pod vodstvom izkušene fizioterapevtke z dolgoletnimi izkušnjami z vadbo starejših, šli bomo na izlet in obeležili bomo svetovni dan sladkorne bolezni z dogodkom v KD Stična. Kot vidite smo res aktivni, skrbimo za svoje zdravje in tudi vas vabimo, da se nam pridružite. Obiščete nas lahko VSAK TRETJI PETEK V MESECU od 17.00 do 19.00, ko imamo uradne ure društva, v veliki predavalnici Centra za krepitev zdravja v ZD Ivančna Gorica. Izpolnite lahko pristopno izjavo, nas kaj vprašate ali pa pridete le na brezplačno meritev sladkorja ali pritiska. Sladkor si lahko izmerite tudi, če nimate sladkorne bolezni, pa vas skrbi ali pa le zanima kakšne so vaše vrednosti. Lahko pa se z nami razgibate in se nam vsako sredo pridružite pri telovadbi. Vabljeni! Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na tel. št 031 619 854. Zapisala Danica Ostanek, predsednica Društva diabetikov Ivančna Gorica Včasih potrebujemo podporo ... ... KO ŽELIMO V SVOJE ŽIVLJENJE VPELJATI SPREMEMBE V Centru za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Ivančna Gorica delujeva dve psihologinji Lea Kačičnik, mag. psih. in Milena Ilić, dipl. psih. Naročite se na individualni posvet, za katerega ne potrebujete napotitve osebnega zdravnika. Na posvetu bomo skupaj naredili načrt podpore prilagojen vam. NAROČANJE NA: LEA.KACICNIK@ZD-IVG.SI IN MILENA.ILIC@ZD-IVG.SI ALI 01 620 47 81 28 Krajevne skupnosti september 2024 številka 6 Društvo Sožitje ter Društvo Vera in luč sta Državni program za obvladovanje sladkorne se predstavili na Semanjem dnevu v Stični bolezni Državni program za obvladovanje sladkorne bolezni 2020-2030 je nastal podlagi različnih aktivnosti, ki so se izvajale za obvladovanje sladkorne bolezni. Namen aktivnosti je bil zmanjšati pojavnosti sladkorne bolezni tipa 2, odložiti oziroma preprečiti sladkorno bolezen tipa 2 pri osebah z velikim tveganjem, povečati možnosti za zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni ter zmanjšati zaplete in umrljivost zaradi sladkorne bolezni. Pridružene aktivnosti programov so bila tudi izobraževanja, da bi osebe s sladkorno boleznijo imele znanje, razumevanje in veščine za obvladovanje sladkorne bolezni. Usklajenost oskrbe v zdravstvu, da bi živeli v družbi, ki se zaveda bremena sladkorne bolezni za posameznika, njegovo družino, bližnje ter skupnost. Tudi Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025, s katerim želi država izboljšati prehranske in gibalne navade prebivalcev, zaustaviti naraščanje debelosti idr., vpliva na pojavnost kroničnih bolezni, vključno s sladkorno boleznijo tipa 2. Opaziti je pozitivne premike glede zdravega prehranjevanja in telesne dejavnosti, a vrzeli še vedno ostajajo. Državni program za obvladovanje sladkorne bolezni 2020–2030 si kot strategijo razvoja za to obdobje zadaja povezovanje vseh ključnih partnerjev v zdravstvu. Trenutno opažene razlike so v stopnji razširjenosti sladkorne bolezni in izrazitem naraščanju pojavnosti le-te na nekaterih območjih. Poleg razlik v dostopnosti do oskrbe na primarni ravni obstajajo tudi ogromne razlike glede diabetoloških timov. Zdravstvena oskrba, ki pogosto zahteva vključevanje mnogih profilov in je zato lahko razdrobljena, je kakovostna le, če je usklajena in povezana. Spremembe se nanašajo tudi na potrebo in željo oseb po soudeležbi pri načrtovanju in izvajanju oskrbe, vseživljenjski pristop, s katerim se opolnomočijo posamezniki v vseh življenjskih obdobjih in vzpostavijo pogoji, ki bodo vsem ne glede na okoliščine omogočali zdravo prehranjevanje in redno telesno dejavnost. Zdravstvo ni edini in pogosto ne ključni partner za zagotavljanje dobrega zdravja, zato so potrebne skupne aktivnosti različnih sektorjev. Krovni cilji državnega programa in želje zdravstvenih delavcev so: krepiti zdravje prebivalstva s posebnim poudarkom na sladkorni bolezni. Povečati možnosti za zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni, da bi prepoznali skupine prebivalstva in posameznike z večjo verjetnostjo, da pri njih nastane sladkorna bolezen tipa 2, še posebej posameznike z mejno bazalno glikemijo in moteno toleranco za glukozo. Opolnomočenje oseb za uspešno samovodenje sladkorne bolezni, zmanjševanje zapletov in umrljivosti ter povečanja kakovosti življenja, vključno z dolgotrajno oskrbo. Opolnomočenje je proces, ki omogoča osebam, da povečajo nadzor nad svojim življenjem, in krepi zmožnost ljudi, da ukrepajo. Povzeto iz Državnega program za obvladovanje sladkorne bolezni 2020–2030. Tadeja Gruden, dipl. m. s., N1, Center za krepitev zdravja, Zdravstveni dom Ivančna Gorica V nedeljo 8. 9. 2024 smo se člani društva »Sožitje Grosuplje, Ivančna Gorica in Videm-Dobrepolje« ter Društva Vera in luč predstavili na Semanjem dnevu v Stični in sodelovali na tradicionalni prireditvi na več načinov. Obe društvi delujeta v dobro oseb z motnjo v duševnem razvoju ter združujeta njihove družine in prijatelje. Predvsem pa si prizadevata za njihovo vključevanje v družbo. Delovanje obeh društev smo promovirali z gradivom na stojnici. Obiskovalcem smo delili promocijske zgibanke in jim predstavili bilten (Sožitje –ob 20-letnici delovanja) oziroma zbornik (Vera in luč ob 40-letnici delovanja), izdane ob zadnjem jubileju društva. Razstavljali smo najrazličnejše izdelke, ki so jih naši člani (lučke), ustvarjali na preteklih klubskih delavnicah in rednih srečanjih. O aktivnostih smo poročali tudi s pomočjo različnega slikovnega gradiva, kot so letni koledarji društva Sožitje, revija Naš zbornik Zveze Sožitje, revija Lučka ipd. Zainteresirane obiskovalce smo vabili k sodelovanju kot prostovoljce. Obiskovalce smo pogostili s čokoladnimi bomboni, najmlajše pa tudi z baloni. Pripravili smo posebno ustvarjalno delavnico za delo z našimi lučkami. Lahko so ustvarjali risbe z barvami, trganke ali pa izdelovali novoletne voščilnice. Na našo delavnico so bili vabljeni tudi drugi otroci, obiskovalci. Izdelovali so voščilnice skupaj z lučkami. Poslanstvo obeh društev in različne aktivnosti smo v obliki intervjuja vsem udeležencem predstavili tudi pred mikrofonom. Tudi lučke so voditelju, domačinu in znanemu igralcu Klemnu Janežiču pogumno pripovedovale o svojem zadovoljstvu pri udeležbi na delavnici. S pomočjo voditelja smo povabili k sodelovanju morebitnega kandidata, plesnega mentorja za delo z našo folklorno skupino in tudi prostovoljce za druge aktivnosti. Dobrodošli! Prisotnim obiskovalcem smo se predstavili tudi s skupno pesmijo. Zapeli smo pesem »Nič ne de, če so poti …« in jo ponazorili z rokami. Člani Turističnega društva Stična so naše udeležence prijazno in pozorno postregli s toplim obrokom, zelo okusno enolončnico, štrudljem in pijačo, že dopoldne pa tudi s kavo. Bilo je zelo prijetno in domače druženje, tako da smo se udeleženci zadovoljni razšli do naslednjega srečanja. Marjetka Medved Mrvar Osebe s posebnimi potrebami so osvojile najvišji vrh občine Ivančna Gorica Na pragu poletja smo člani društva Sožitje Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje s pridom izkoristili sončno nedeljo za več kot štiriurno druženje. Pohod smo združili z delavnico o zdravilnih rožicah. 16. junija smo se ob 14. uri zbrali na parkirišču pred samostanom Stična in smo se skupaj odpeljali na izhodiščno točko pohoda v vasi Poljane nad Stično. S Poljan smo se peš odpravili na Obolno do razgledne točke na vrhu Obolno. Za večino naših članov je bil to pravi zmagovalni podvig. Z vrha so se nam ponujali lepi razgledi, saj nam je bilo vreme zelo naklonjeno. Med potjo in na vrhu smo spoznavali zdravilne rastline ter se podučili o pripravi čajev v zdravilne namene. Delavnica je bila zelo poučna in je pritegnila veliko pozornosti. Pot smo nadaljevali v vas Obolno do turistične kmetije Brčon. Na turistični kmetiji so nam postregli pijačo, kavo in domačim štrudljem. Posladkali smo se tudi s sladkimi dobrotami, za spomin pa je vsak prejel zavitek domačega čaja. Po postanku smo se vrnili do avtomobilov. Prehodili smo dobre štiri kilometre in premagali 140 metrov višinske razlike. Vsi zelo dobre volje in zadovoljni smo se razšli po 18. uri. Marjeta Medved Mrvar ŠENTVID Zaključek pri Lavričevi koči na Gradišču september 2024 Šolstvo številka 6 In so šli – valeta 2024 na OŠ Stična 29 V petek, 14. 6. 2024, so se učenci OŠ Stična in učenci OŠ Stična, podružnična šola Višnja Gora poslovili od osnovnošolskega izobraževanja. Na OŠ Stična smo imeli dve valeti. Prva je bila ob 17. uri v telovadnici na PŠ Višnja Gora, kjer sta osnovnošolsko izobraževanje zaključila dva razreda, skupaj 38 učenk in učencev, druga pa ob 19.30 v šolski telovadnici matične šole, kjer so se predstavili štirje oddelki in 85 učenk in učencev. Osnovno šolo je zaključila tudi ena učenka OŠPP NIS, ki je prav tako sodelovala na valeti. Najprej so se učenke in učenci PŠ Višnja Gora predstavili staršem, učiteljem in ostalim obiskovalcem. Zvezde večera so bili »devetarji« PŠ Višnja Gora. Predstavili so se z glasbo, plesom, gimnastičnim nastopom, recitacijo, himno zvezdnikov 9. razreda in zaključili z Višnjegorsko himno. Gledalci so bili navdušeni. Devetošolke in devetošolci matične šole so se predstavili z letnimi časi in 366 dni v 9. razredu, ki ima poseben pomen - teh 366 dni, ki so jih »devetarji« skupaj preživeli v devetem razredu. Vsak dan je bil delček mozaika, ki je oblikoval zadnje leto v osnovni šoli. Prvi šolski dan v devetem razredu je bil kot prva stran knjige, polna belih listov, ki so jih »devetarji« z radovednostjo začeli polniti. Jesen je prinesla prve izzive. Učne snovi so postale zahtevnejše, vendar so z vztrajnostjo in medsebojno pomočjo premagali vse ovire. Zima je prinesla trenutke, ko so se »devetarji« še bolj povezali. Skupni trenutki smeha in zabave so jih še bolj združili in prav ti trenutki bodo ostali v njihovih srcih za vedno. S pomladjo so začeli razmišljati o prihodnosti, o srednjih šolah in novih izzivih, ki jih čakajo. Kljub temu so uživali v vsakem trenutku, ki so ga preživeli skupaj. Zadnji skupni šolski izleti so bili čustveni in nepozabni. Pogled nazaj jim prinaša občutek ponosa in hvaležnosti. Skupaj so rasli, se učili in postajali boljši ljudje. Vsak izmed »devetarjev« je prispeval v mozaik k tej čudoviti zgodbi. Večer so vsi štirje razredi zaključili na odru ob prepevanju pesmi. Vsaka generacija, ki zaključuje osnovno šolo, je nekaj posebnega. Tudi ta ni bila izjema. V celi generaciji je bilo kar 41 zlatih bralcev: 9. a: Julija Cunja, Domen Dremelj, Anže Kastelic, Tjaš Kuhelj, Lia Kutnar, Neža Lavrič, Nik Milavec, Enej Perpar, Beatrice Turk in Noemi Zalaznik. 9. b: Liam Lalić, Nika Lampret, Špela Kastelic, Pia Kovačič in Maks Moretti. 9. c: Liam Globokar, Nejc Gomišček, Inja Lupše in Anja Volkar. 9. d: Tisa Benčan, Tilen Borin, Nika Gamberger, Bine Jurečič, Ula Kuhelj Blatnik, Ivana Milena Lekše, Filip Marn, Zoya Švarc in Žan Štepic. 9. a VG: Miha Brčan, Ronja Glažar Tamše in Lina Tabaković. 9. b VG: Tim Grm, Lina Hribar, Ela Martini, Gašper Možina, Izak Mušič, Zoja Palčič, Andraž Vasle, Jurij Virant, Urh Virant in Vid Virant. Knjižno darilo jim je podarilo Društvo Bralna značka Slovenije pri ZPMS, saj želijo s knjigami obdariti najboljše bralce iz vse Slovenije in zamejstva, ki so vsa osnovnošolska leta brali za bralno značko. Prejeli so knjigo Mali črv Oto Lovra Matiča, z ilustracijami Tomaža Lavriča. Najuspešnejša športnica šole je postala Zoya Švarc iz 9. d razreda. Najuspešnejši športnik devetih razredov je postal Luka Zajc Mustedanagić iz 9. d razreda. Najuspešnejša športnika v Višnji Gori sta: Nina Kostanjevec in Urh Virant – oba iz 9. b VG. Priznanje za večletno prizadevno delo v oddelčni skupnosti – gre za tiste učence, ki so bili mnogokrat pripravljeni priskočiti na pomoč drugim, usklajevati življenje oddelka, pomagati pri organizaciji dogodkov … S svojim znanjem in pristopom so bili tiste svetle točke v razredu, na katere se je bilo vedno možno zanesti. To so bili: Beatrice Turk 9. a, Julija Cunja 9. a, Ula Batis 9. a, Pia Kovačič 9. b, Nika Lampret 9. b, Nastja Vodušek Lavrič 9. c, Anja Volkar 9. c, Tisa Benčan, 9. d, Zoya Švarc 9. d, Meta Kastelic 9. a VG, Miha Brčan 9. a VG, Ronja Glažar Tamše 9. a VG, Nina Kostanjevec 9. b VG, Zoja Palčič 9. b VG in Urh Virant 9. b VG. Podeljena so bila tudi priznanja za nesebično pomoč – priznanja so prejeli: Špela Kastelic 9. b – za nesebično nudenje pomoči, Liam Lalić 9. b – za večletno samoiniciativno pomoč ob številnih priložnostih, Ruben Mulh 9. b – pred leti smo izvedli vrhunsko prireditev, na kateri je Ruben odigral pomembno vlogo. V spomin in hvaležnost na tisti čas pa tudi za nesebično pomoč v Londonu je Ruben prejel priznanje. Ronja Glažar Tamše, 9.a VG, je osvojila šest srebrnih priznanj v zadnji triadi. Uspehe je zabeležila na tekmovanju iz logike, na tekmovanjih za Stefanovo priznanje (na tekmovanju iz fizike), razvedrilne matematike, Vegovo priznanje na tekmovanju iz matematike in Preglovo priznanje na tekmovanju iz kemije. Osvojila je tudi priznanje DIAMANTNI KENGURU. Prav tako je bila zlata bralka in je prejela priznanje za večletno uspešno delo v oddelčni skupnosti in priznanje za odlične športne in naravoslovne dosežke. Naj naravoslovec OŠ Stična je Jurij Virant 9. b VG, ki ima 2 zlati priznanji iz fizike (8. + 9. razred) in 1 srebrno priznanje iz kemije (8. razred). Prav tako je najuspešnejši učenec po številu osvojenih priznanj na celi OŠ Stična. Jurij Virant je v zadnji triadi osvojil 4 srebrna priznanja na tekmovanjih iz razvedrilne matematike, Preglovo priznanje na tekmovanju iz kemije, Vegovi priznanji na tekmovanju iz matematike in 3 zlata priznanja na tekmovanjih za Stefanovo priznanje na tekmovanjih iz fizike in zlato priznanje na tekmovanju Mladi bober. Jurij je v letošnjem šolskem letu dobil zlato priznanje iz fizike in zaradi 100 % dosežka na tekmovanju je prejel povabilo na priprave za 21. Mednarodno mladinsko naravoslovno olimpijado IJSO 2024, ki bo potekala konec decembra 2024 v Bukarešti v Romuniji. Želimo mu, da bo uspešno prestal priprave in se uvrstil v slovensko ekipo. Prve priprave na olimpijado so že potekale od srede, 12. junija, do srede, 19. junija 2024, na fakultetah Univerze v Ljubljani. Osvojil je tudi priznanje DIAMANTNI KENGURU. Bil je tudi zlati bralec. Za konec pa misel ravnatelja gospoda Marjana Potokarja. »V popolnih odnosih bi težko rasli. Da bi se nekaj naučili, se moramo soočati z nepopolnostmi, s konflikti, z zapleti, bolečinami - te nas največ naučijo. Življenje so številne lekcije in ob njih rastemo, da bi nekega dne dosegli cilj«. Ravnatelj se je na valeti zahvalil učiteljem in ostalim delavcem šole za opravljeno delo, prav tako pa staršem za pomoč in dobronamerne sugestije. Vsem devetošolkam in devetošolcem oz. bodočim dijakom želimo mirne počitnice ter pogumen korak v novo šolsko leto. V življenju ne pozabite sanjati velikih sanj. Naj vas vaše sanje vodijo in navdihujejo pri vsakem koraku. Bodite zvezde, ki svetijo močno in jasno, ne glede na izzive, s katerimi se boste soočili. Razredniki: Primož Slabe, Jaka Keše, Simona Oblak, Andreja Lapanja, Tina Smole, Štefka Klemenčič, Simon Stopar Valeta 2024 na OŠ Zagradec Vsi osnovnošolci komaj čakajo zadnje junijske dni, ko se zaključi šolsko leto, naši devetošolci pa so bili letos še posebej neučakani. Poslovili so se na valeti, ki je bila v petek, 14. 6. 2024, v športni dvorani OŠ Zagradec. 35 učenk in učencev 9. a in 9. b se je najprej predstavilo z bogatim plesnim programom in multimedijsko predstavitvijo vseh učencev ter njihovo izbiro srednje šole. Nato so učenci 9. a po veselih zvokih harmonik s starši, učitelji in ostalimi obiskovalci delili nekaj dragocenih spominov in prelomnih trenutkov, ki so jih doživeli od 1. do 9. razreda. Sledile so aktualne novice iz 9. b. Voditelja sta gostila kar nekaj zanimivih gostov, s čudovito pesmijo nam je večer polepšala Neža Zajc, za smeh pa je poskrbel vedeževalec Begić s svojimi gosti. Nato je ravnateljica Barbara Maver učenkam in učencem namenila nekaj spodbudnih besed in najuspešnejšim podelila priznanja s knjižnimi nagradami. Priznanja so prejeli: Lana Plut za odličen uspeh, prizadevno delo v oddelčni skupnosti, udeležbo in uspehe na številnih tekmovanjih iz znanja (je tudi dobitnica Diamantnega kenguruja ter srebrnega priznanja iz Vesele šole), za najuspešnejšo športnico šole (odlične športne dosežke je dosegala v atletiki, krosu in odbojki ter postavila nov šolski rekord v teku na 300 m ter v štafeti 4 x 100 m); Taja Travnik za odličen uspeh, prizadevno delo v oddelčni skupnosti, pomoč sošolcem, vzorno vedenje in večletno delo na kulturnem področju; Maša Aleš za odličen uspeh, udeležbo in uspehe na številnih tekmovanjih iz znanja (je dobitnica srebrnega priznanja iz Vesele šole), prizadevno delo v oddelčni skupnosti, pomoč sošolcem in vzorno vedenje; Matic Grm za najuspešnejšega športnika 9. razreda, odlične športne dosežke je dosegel v odbojki in atletiki; Neža Zajc za odličen uspeh, udeležbo in uspehe na številnih tekmovanjih iz znanja (osvojila je zlato priznanje na Glasbeni olimpijadi), prizadevno delo v oddelčni skupnosti, nesebično pomoč sošolcem, vzorno vedenje ter večletno delo na kulturnem področju; Julija Maver za odličen uspeh, udeležbo in uspehe na številnih tekmovanjih iz znanja (osvojila je zlato priznanje iz Vesele šole in zasedla 1. mesto v državi), prizadevno delo v oddelčni skupnosti, pomoč sošolcem ter sodelovanje na kulturnih prireditvah in Manca Hočevar za odličen uspeh, prizadevno delo v oddelčni skupnosti, nesebično pomoč sošolcem, vzorno vedenje ter večletno sodelovanje na kulturnih prireditvah. Po podelitvi so se devetošolci zahvalili ravnateljici Barbari Maver, pomočniku Andreju Oberstarju ter vsem strokovnim in tehničnim delavcem OŠ Zagradec. Lepe zahvalne misli so namenili tudi svojim staršem, na koncu pa še obema razrednikoma Bogdanu Vrhovcu in Ireni Bregar. Za zaključek so še družno zapeli pesem Zgodba o prijateljstvu. Vsem devetošolcem oz. sedaj že dijakom sta razrednika namenila te besede: »Želiva vam svetlo prihodnost in polno uspehov. Naj vas preizkušnje, ki vam jih bo namenilo življenje, utrdijo in povežejo z dobrimi ljudmi. Ostanite zvesti sebi in pogumno zakorakajte v novo šolsko leto na izbrani srednji šoli.« Irena Bregar 30 Šolstvo september 2024 Slovo devetošolcev na OŠ Ferda Vesela V petek, 14. 6. 2024, se je poslovila še ena generacija devetošolcev na OŠ Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični. Letos je zaradi prenove šole valeta prvič potekala v telovadnici, kjer so devetošolci pripravili prijeten ambient za slovo od osnovne šole. Tema in rdeča nit letošnje valete je bil slogan: »Kar je blu je blu, pa smo rajš kar šli«. Skozi pripoved, pesem in ples so nas učenci in učenke 9.a in 9.b na prijeten in hudomušen način popeljali skozi devetletno življenje na šoli. V dopoldanskem času so se poslovili tudi od ostalih učencev na šoli s tradicionalno predajo ključa. Pripravili so zanimive naloge, ki so jih morali učenci 8. razredov opraviti, da so si ključ priborili. To je letos uspelo 8.b razredu. V večernem času so v uradnem delu prejeli spričevalo in različna priznanja osvojena na tekmovanjih iz znanja in športa, vpisani so bili v knjigo dosežkov in zlato knjigo za večleten odličen uspeh. Poslovili so se od učiteljev in svojih staršev, ki so jih podpirali skozi šolanje in jih tako pripravili na novo obdobje v njihovem življenju. Zahvalili so se tudi vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi letošnje valete. Za konec pa so zapeli pesem o prijateljstvu in se tako na najlepši možni način poslovili od osnovnošolskih klopi- »Kar je blu je blu, pa smo rajš kar šli…« Učenci in učenke 9.a in 9.b razreda in razredničarki Sabina Rozina in Karla Oven Na zadnji šolski dan Osnovna šola Stična prejela v uporabo sončno vetrnico V ponedeljek, 24. junija 2024, smo na matični šoli OŠ Stična uspešno izvedli prireditev ob zaključku šolskega leta in dnevu državnosti, ki je bila polna glasbenih, plesnih in gledaliških nastopov, ki so jih pripravili naši nadarjeni učenci ob podpori predanih mentorjev. Prireditve so se udeležili tudi zunanji gostje, in sicer župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad, Eva Bernik iz dobrodelne ustanove Rdeča žoga in predstavnik podjetja Akrapovič Sašo Miklavc. Ravnatelj OŠ Stična Marjan Potokar je skupaj z gosti prerezal slavnostni trak. Tako so šoli simbolično predali v uporabo SONČNO VETRNICO. Gre za sončno elektrarno, t. i. Sunflower, ki sledi dnevni poti sonca in proizvede do 40 % več električne energije kot običajna sončna elektrarna z enakimi sončnimi ploščami. Proizvede lahko do 6400 kWh električne energije na leto. Denar za sončno vetrnico je podjetje Akrapovič doniralo dobrodelni organizaciji Rdeča žoga, ta pa je v okviru projekta Sonce za otroke sončnico donirala Osnovni šoli Stična. Električno energijo, ki jo bo sončnica proizvedla, bomo porabili na šoli, zato doprinos ne bo samo ekonomičen, temveč tudi okolju prijazen. S tem dokazujemo, da smo tudi »zelena« šola. Obema donatorjema, podjetju Akrapovič in dobrodelni organizaciji Rdeča žoga, se iskreno zahvaljujemo! Tadeja Mišmaš številka 6 Tretji pomladni sejem na OŠ Stična Ko pomislimo na mesec maj, pomislimo na lepo sončno vreme, prijetne temperature, cvetenje rož. Pomislimo tudi na šolo, pridobivanje zadnjih ocen pri posameznih predmetih ter seveda na prihajajoče poletne počitnice. Nenazadnje pomislimo na Pomladni sejem na Osnovni šoli Stična, ki je sedaj že tradicionalen, saj smo ga letos izvedli tretjič. Zbirali smo sredstva za naš šolski sklad in spet smo bili zelo uspešni v več pogledih. Ker smo velika šola na več lokacijah, smo Pomladni sejem razdelili na dva dela. V sredo, 22. 5. 2024, je potekal na matični šoli, priključili sta se tudi podružnici z Muljave in Stične, v četrtek, 23. 5. 2024, pa na PŠ Višnja Gora. Vnaprej smo se sicer dogovorili za sončno vreme, vendar je bil letošnji maj res vremensko muhast, zato smo za vsak slučaj oba sejemska dneva speljali v notranjosti šole. Vsako leto se potrudimo, da vam ponudimo kaj novega, drugačnega. V obeh šolskih telovadnicah smo imeli kino pod zvezdami, kjer smo predvajali film Gremo mi po svoje (ob koncu nas je prišel pozdravit in nagovorit igralec iz filma, Tadej Koren Šmid). Učenci 1. do 6. razreda so pripravili in prodajali izdelke, učenci višjih razredov pa so sodelovali pri Odprti kuhni. Letošnja ponudba hrane in pijače je bila res raznolika … takitosi, šmorn, sladoled, kokice … Pri pripravi šmorna nam je oba dneva pomagala Zala Pungeršič, lanskoletna zmagovalka Masterchefa. Poleg veselja ob zbranem denarju, ki gre v šolski sklad, smo bili najbolj veseli vašega obiska, iskrenih nasmehov, stiskov rok, pogovora in pohval, sodelovanja učencev. Pomagali so pri pripravi svojih stojnic, izdelkov za na stojnice, pripravili so zvezdice za kino pod zvezdami, hrano in pijačo. Na koncu pa seveda vse to prodajali in prodali kot najizkušenejši trgovci. Zelo uspešni smo bili tudi s srečelovom, prodali smo namreč vse srečke. Dogodek je ponovno privabil nepregledno množico nasmejanih lic. Veseli smo, da smo vam pričarali dva čudovita dneva. Celoten izkupiček Pomladnega sejma na OŠ Stična gre v celoti v šolski sklad. Spomini pa so neprecenljivi. Vsi smo se imeli čudovito … obiskovalci, delavci šole, predvsem pa učenci. Lepo jih je bilo gledati, kako zadovoljni so bili. V imenu šolskega sklada OŠ Stična se iskreno zahvaljujemo vsem učencem, staršem, učiteljem, donatorjem, Občini Ivančna Gorica in ostalim, ki ste nam kakorkoli pomagali pri izvedbi sejma. Zaradi vseh vas smo bili uspešni. S sredstvi, ki smo jih zbrali, bomo lahko pomagali vsem učencem naše šole, predvsem tistim, ki so se zaradi različnih življenjskih preizkušenj znašli v stiski. Šolski sklad OŠ Stična Pepelka nas je popeljala skozi prireditev ob zaključku šolskega leta 2023/2024 in dnevu državnosti na OŠ Stična   Na zadnji šolski dan, 24. junija 2024, se je na matični šoli OŠ Stična odvijala prireditev ob zaključku šolskega leta in dnevu državnosti, ki so jo pripravili številni nadarjeni učenci naše šole in njihovi mentorji. Program so nepozabno in izvirno povezovali učenci angleškega krožka English Drama Club Kristina Genorio, Ian Vincenc Podobnik, Ana Lampret, Eva Porenta, Ana Porenta, Tamara Majkić, Nik Kastelic, Hana Mestnik, Teja Černivec in Tjaša Novak Rudič, pod mentorstvom učiteljice Viktorije Hribovšek. Njihova prepričljiva dramaturška igra o Pepelki je v prisotnih vzbudila mnoga čustva. Na prireditvi smo gostili tudi župana občine Ivančna Gorica Dušana Strnada, Evo Bernik iz dobrodelne organizacije Rdeča žoga in predstavnika podjetja Akrapovič Saša Miklavca. Po prireditvi je ravnatelj OŠ Stična Marjan Potokar skupaj z gosti prerezal slavnostni trak in tako smo na šoli dobili v uporabo sončno vetrnico. Prireditev smo začeli z nastopom otroškega pevskega zbora OŠ Stična, pod vodstvom zborovodkinje Bojane Mulh, ki so nas s pesmima Zdravljica in Oda radosti popeljali v slavnostno vzdušje. OPZ je nastopil še z dvema pesmima, ob spremljavi šolskega banda, katerega mentorja sta Kristijan Rešetič in Suzana Kolšek. Nato je učenka Tamara Majkić skupaj z drugošolcema Zalo Gačnik in Filipom Špendalom pozdravila vse prisotne in se zahvalila ravnatelju, učiteljem in učencem za njihovo prisotnost. Učenka Ana Porenta je povabila vse prisotne k sodelovanju v plebiscitu o samostojnosti Slovenije. Prireditev smo nadaljevali s plesno točko deklet od 6. do 8. razreda iz plesne skupine Blackout, ki so nas navdušila s svojo energičnostjo. Učenke Eva Selko, Ana Pust in Lori Mulh iz 4. a so suvereno zaplesale ob pesmi Balerina in nam pričarale pravo pašo za oči. Nastopile so tudi učenke Šolskega plesnega festivala iz 1. in 2. triade (mentorica Anje Bregar) in nas očarale s svojimi plesnimi gibi. Velik aplavz je požela učenka Ela Perpar iz 8. c, ki je zapela pesem Thousand years, s klavirsko spremljavo učiteljice Andreja Robek Perpar. Šolski band s pevkami je z mentorjem Kristjanom Rešetičem na čelu zaigral dve pesmi, ki sta le še dvignili vzdušje v dvorani. Vrhunec prireditve so ustvarili učenci 2. a in 2. b, ki so z učiteljicama Majo Kopar in Anjo Mehle pripravili lep prihod in špalir, kar je dodalo prireditvi poseben pečat. Usklajeno so zaplesali venček plesov, ki je navdušil vse prisotne. Učenke Šolskega plesnega festivala iz 7. in 8. razreda, pod mentorstvom Suzane Močnik, so izvedle dinamično hip hop plesno točko. Juš Mihelčič iz 4. c je zaigral na harmoniko in bil nagrajen z ogromnim aplavzom. Bližal se je konec prireditve in kot simbolično ter slavnostno dejanje je učenec Nik Kastelic razglasil samostojnost naše države Slovenije. Voditeljica Tamara in drugošolca Zala in Filip so se zahvalili vsem prisotnim ter zaključili smo uradni del prireditve. Sledila sta nagovora ravnatelja OŠ Stična Marjana Potokarja in župana občine Dušana Strnada neto pa še podelitev priznanj najuspešnejšim učencem naše šole. Priznanja iz znanj so prejeli Timotej Grilc, Ana Ivančič, Sofija Zalla Jeras in Izak Mestnik. Najuspešnejša športnica šole v šolskem letu 2023/24 je postala Zoya Švarc, najuspešnejši športnik pa Miha Škoberne. Nagrado za izjemen dosežek (slikarsko razstavo) je prejela Brina Sever. Prireditev smo sklenili s plesno točko učencev 2. a in 2. b, ki so veselo zaplesali na času primerno besedilo – Počitnice! IN KONČNO, POČITNICE. »Finally, summer holidays!« so se oglasili in pridružili plesu tudi voditelji prireditve, člani krožka English Drama Club. Prireditev je bila izjemno uspešna, polna čudovitih nastopov in ganljivih trenutkov. Zahvaljujemo se vsem učencem, mentorjem in prostovoljcem za njihov trud in sodelovanje, ki so pripomogli k izvedbi tega nepozabnega dogodka. Veselimo se novih izzivov tudi v šolskem letu 2024/2025. Tadeja Mišmaš Francoščina na OŠ Stična in obisk učiteljic iz Francije Pri neobveznem izbirnem predmetu francoščina smo v šolskem letu 2023/2024 poleg že utečenih projektov La France voyage, Le macaron d'or in Frankofonski festival v Kranju, kjer je v imenu OŠ Stična nastopila učenka Neža Oblak, izvedli tudi projekt e-Twinning, preko katerega smo se povezali s šolo Collège Jean Lartaut iz francoskega mesta Jarnac in se skupaj lotili projekta La biodiversité ici et là-bas. Učenci so si preko celotnega šolskega leta z vrstniki iz Francije izmenjevali informacije o domačem kraju, raziskovali so lokalno rastlinstvo in živalstvo, se pogovarjali preko spletne povezave in primerjali dogodivščine pri pouku in na šoli. Projekt je sprožil iskrico zanimanja za našo šolo, zato so nas učiteljice iz Francije in njihovo vodstvo prosili za možnost obiska šole in spremljanja pouka. V okviru izvajanja Job-shadowing-a so sredi junija na OŠ Stična prišle štiri učiteljice in pomočnica ravnatelja z namenom spoznavanja slovenskega šolskega sistema in načina poučevanja. Gostje so obiskale Srednjo šolo Josipa Jurčiča, Vrtec Ivančna Gorica in OŠ Stična ter spoznale organiziranost izobraževalnih ustanov v naši občini. Predstavili smo jim način trajnostnega delovanja naše šole, nov športni center, šolski učni čebelnjak, šolski muzej na Muljavi, podružnice … Nad videnim so bile navdušene. Pripomnile so, da je veliko stvari, za katere se jim zdi, da jih delamo bolje. Ta obisk je bil izjemna priložnost, da jim predstavimo tudi naš kraj in njegove znamenitosti, zato smo obiskali Hišo kranjske čebele, Krško jamo, Jurčičevo domačijo. Oglede sta omogočila Javni zavod za kulturo in turizem Prijetno domače in Turistično društvo Krka, za kar se iskreno zahvaljujemo. Zapisal Kristijan Rešetič V Šentvidu pri Stični so osnovnošolci poskrbeli za nostalgijo z muzikalom Ujemi svoje sanje V šolskem letu 2023/2024 se je na Osnovni šoli Ferda Vesela Šentvid pri Stični spet veliko pelo, plesalo in igralo. Že ob zaključku prejšnjega šolskega leta je v pevcih mladinskega zbora začela zoreti želja po prepevanju zimzelenih pesmi večno popularne skupine Abba. Jeseni je učiteljica Nejka Omahen Šikonja po zgodbi filma Mamma Mia napisala scenarij za muzikal z naslovom Ujemi svoje sanje, vsebinsko prilagojen najstniškemu svetu. Govori o devetošolki Sofiji, ki si neskončno želi peti, a to prikriva pred svojo mamo Dono, nekoč slavno pevko, ki o svoji preteklosti ne želi govoriti. A Sofija se ne da; s prijateljicama skuje načrt, kako bo mami popestrila življenje, pri čemer pride do komičnih zapletov, pa tudi resnih pogovorov in velikih spoznanj ... Zgodba se prepleta z glasbo in plesom, ki poskrbita za dodatno dinamičnost dogajanja. Mladinski pevski zbor pod vodstvom Simone Zvonar je hitro začel s prepevanjem in učenjem besedil izbranih Abbinih pesmi, šest pevk pa je zbralo pogum za solistične nastope. V februarju so z vajami pričeli igralci pod mentorstvom Jelke Rojec, ki je poskrbela tudi za režijo, ustvarjalno kostumografijo Šolstvo številka 6 september 2024 31 Spoznavali smo Severno Ameriko Na OŠ Stična smo spomladi, kot vsako leto doslej, izvedli jezikovne delavnice, na katerih učenci spoznavajo določeno državo, njene kulturne in jezikovne značilnosti. Letos je bila na vrsti Severna Amerika. Tematsko smo dogodek v primerjavi s prejšnjimi leti razširili, kar pomeni, da so učenci poleg prej omenjenih področij raziskovali tudi kulinariko, zgodovino, šport, likovno umetnost, glasbo in ples. Dogodek, na katerem so sodelovali prijavljeni učenci, je bil razdeljen na tri dele. V skupnem uvodnem delu smo spoznali družino Genorio, ki je nekaj časa preživela v Ameriki. Predstavili so nam svojo izkušnjo življenja v tej oddaljeni državi, prednosti in slabosti ter primerjavo s Slovenijo. Klara in Beno Toplak iz Zavoda Ma-kole, ki se ukvarjata s pripravo ameriškega žara, sta nam predstavila to vrsto ameriške kulinarike in ovrgla marsikateri stereotip, ki smo ga imeli o ameriški hrani. Obiskala nas je tudi vplivnica Mariah Dolenc, Američanka, ki živi in dela v Sloveniji. Na svojem Youtube kanalu, kjer ima veliko sledilcev, objavlja utrinke iz življena v Sloveniji. Predstavila nam je svojo življenjsko zgodbo in kako ona doživlja razlike med ameriškim in slovenskim načinom življenja. V drugem delu so se učenci razporedili na delavnice, kjer so vsak na svojem področju spoznavali jezik, zgodovino, ples, kulinariko, likovno in glasbeno umetnost ter ameriški nogomet. V zadnjem delu so se učenci spet zbrali skupaj in predstavili izdelke, ki so nastali na delavnicah. Dogodek so s svojim obiskom popestrili Američana Mert in Tonya Carpenter, Viktor Jefim, ki je pripeljal avto Lincoln iz leta 1973 ter Robi Bilođerić, ki igra kitaro v rock n'roll zasedbi The Bitch Boys. Učenci, ki so se udeležili plesne delavnice, so zaplesali kavbojski ples. Ameriški nogomet so nam predstavili športniki iz velenjskega kluba Black Miners, jezikovno delavnico pa je popestril Noah Charney, znan ameriški pisatelj, ki živi in dela v Sloveniji. Preden smo odšli domov, sta nas Klara in Beno iz Zavoda Ma-kole pogostila z okusnimi rebrci, pripravljenimi na ameriški način. Sodelovalo je okoli 90 učencev in 16 učiteljev. Zapisal Kristijan Rešetič in sceno, v katero je bil domiselno vpleten rabljen džins. Pri izbirnem predmetu likovno snovanje so scenske elemente izdelali učenci, vključila pa sta se tudi učitelja Saša Zupančič in Miha Jakopič. Nazadnje so se v projekt vključili še plesalci, ki so se pod budnim očesom Nike Gjerek naučili zanimivih koreografij, pri katerih so aktivno sodelovali tudi pevci zbora. Nekatere skladbe so izvedli tudi s kretnjami za gluhoneme. V muzikal je bilo vključenih 52 nastopajočih učencev. Izvedba projekta je bila tako precejšen zalogaj, ki ga je dodatno zapletla izguba domačega odra. Na šentviški šoli se je namreč v aprilu začela gradnja težko pričakovanega prizidka. Na srečo je na pomoč priskočila Krajevna skupnost Šentvid pri Stični, ki je mladim ustvarjalcem v uporabo ponudila oder kulturnega doma. Tako je 16. maja 2024, po dveh predpremiernih dopoldanskih uprizoritvah za učence šentviške šole, muzikal Ujemi svoje sanje dočakal svojo premiero. Sledile so še štiri ponovitve, ki si jih je skupaj ogledalo okoli 1500 gledalcev. Vse uprizoritve so med gledalci požele veliko navdušenja, dvorana je bila vsakič polna do zadnjega kotička, učenci in mentorji pa so si prislužili stoječe ovacije. Abbina glasba je v marsikom vzbudila občutek nostalgije, za boljše razumevanje v angleščini zapetih besedil pa so za slovenske prevode poskrbeli devetošolci pri pouku angleščine. Pri pripravi muzikala so se povezovale in prepletale vsebine različnih predmetnih področij, od glasbene in likovne umetnosti, tehnike, angleščine, slovenščine, geografije in zgodovine. Vsi udeleženci so z vestnim in odgovornim delom ter vztrajnostjo pokazali, kako tovrstni projekti krepijo prijateljstva, vzpodbujajo medsebojno solidarnost ter mladostnike učijo soočanja z raznovrstnimi izzivi. Projekt je bil uvrščen tudi v Teden umetnosti v šoli in v vrtcu 2024, ki je bil v lanskem šolskem letu podnaslovljen JAZ, TI, MI, in se je odvijal v okviru UNESCO-vega Mednarodnega tedna umetnostne vzgoje. Vsi sodelujoči na muzikalu so se poveselili na nagradnem izletu. Na nepozabno izkušnjo ter skupno ustvarjanje jih bodo spominjali tudi plišasti medvedki ter posebna priznanja, ki so jih oblikovali in podarili naši dobrotniki. Ustvarjalci muzikala se jim iskreno zahvaljujemo: g. Edu Strahu za prijazno pomoč pri ozvočenju in luči, KS Šentvid za dvorano kulturnega doma, OŠ Stična za posojene praktikable in naglavne mikrofone, g. Mitju Poljšaku za podarjena sredstva, ge. Jerneji Potočnik Koritnik za oblikovanje priznanj in podjetju Samastur za njihov natis. Vljudno se zahvaljujemo vsem obiskovalcem za prostovoljne prispevke ter staršem in vsem bližnjim, da ste učence na različne načine podpirali, pomagali izpeljati naš projekt in tako ujeti delček naših sanj. Bogato fotogalerijo si lahko ogledate na šolski spletni strani, na kateri najdete tudi povezavo do posnetka predstave. Mentorice muzikala Ujemi svoje sanje, Nejka Omahen Šikonja, Jelka Rojec, Nika Gjerek in Simona Zvonar, OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični 32 Šolstvo september 2024 številka 6 Medgeneracijsko druženje v podaljšanem bivanju »Z dedkom in babico med živžav pomladnih trav« Prvi junijski petek je že zjutraj obetal lep sončen dan, ravno pravšnji za druženje učencev podaljšanega bivanja z matične in podružnične šole in njihovih starih staršev. Po lanskoletnih dobrih izkušnjah in pozitivnih odzivih udeležencev smo se v podaljšanem bivanju odločili, da se letošnjo pomlad ponovno srečamo, tokrat pod geslom »Z dedkom in babico med živžav pomladnih trav«. Po šolskem kosilu so nas dedki in babice pričakali v zunanji učilnici. Opremljeni z vsem, kar sodi v vroče, že skoraj poletno popoldne, in dobro razpoloženi smo se podali na potep proti podružnični šoli v Temenici. Pot med polji in košeninami nas je pozdravljala z razkošnimi vonji in zvoki brsteče pomladi, rahel vetrič pa je milil sončno pripeko. Čas je mineval v klepetu, opazovanju okolice in prepevanju veselih pesmic. Po debeli uri hoje smo prispeli na cilj, za naše varno prečkanje ceste pred šolo v Temenici pa sta prijazno poskrbela člana PGD Temenica. Pohodniki so najprej poiskali svoj senčni kotiček, si malo oddahnili in se osvežili. Na prostoru pred podružnico so se pridružili dedkom in babicam, ki so v času pohoda posadili medovite rastline ob novem učnem čebelnjaku za šolo in tako zagotovili izdatno cvetlično pašo za čebelice. V nadaljevanju popoldneva so stari starši prisluhnili pisanemu kulturnemu programu, ki so ga zanje pripravili njihovi vnuki, prisotne pa je nagovorila tudi ravnateljica Angelca Mohorič. Otroci so svoje dedke in babice navdušili s plesnimi, pevskimi, recitacijskimi in instrumentalnimi točkami, ti pa so jih za vloženi trud in iskrivo ustvarjalnost nagradili z glasnimi aplavzi. V zaključku programa je sledilo žrebanje, ki je ducatu srečnežev prineslo prav posebno nagrado za pozorno opazovanje dogajanja na pohodniški poti. Vsem nagrajencem, otrokom in njihovim starim staršem želimo veliko veselja ob skupnem igranju družabne igre tri v vrsto. Popoldne, ki je prehitro minevalo v prijetnem vzdušju medgeneracijskega druženja, smo nadaljevali z barvanjem spominskih kamenčkov v ustvarjalni delavnici ter s športnimi igrami pred šolo in na igrišču. Ker običajno na koncu pride najboljše, so bili udeleženci dogodka deležni še sladolednega presenečenja, dobrodošle poznopopoldanske ledene osvežitve. Razšli smo se dobre volje, zadovoljni in hvaležni za priložnost novega srečanja, ki nas bo še dolgo navdajalo z lepimi spomini. Hvala dedkom in babicam, da so si vzeli čas, nam vsem polepšali dan in nas obogatili z dragoceno izkušnjo medgeneracijskega povezovanja. OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični se trudi v zadnjih letih bolj povezovati z lokalnim okoljem, zato smo že drugo leto zapored priredili množični dogodek za učence, njihove starše in učitelje. V lanskem letu so nas prijazno sprejeli na letališču, letos pa so nas gostili prostovoljni gasilci PGD Šentvid pri Stični. V sredo, 8. 5. 2024, smo se v popoldanskih urah zbrali pred gasilskim domom v Šentvidu pri Stični. Najprej sta množico prijazno pozdravila predsednik PGD Mitja Poljšak in ravnateljica Angelca Mohorič, nato pa so pobudo prevzeli operativni gasilci ter gasilska mladina. Predstavili so vaje, s katerimi dosegajo dobre rezultate na tekmovanjih ter kako potekajo priprave na intervencijo, ko zazvoni pozivnik. Pri tem so pokazali, kako pomembno je, da so spretni, hitri, močni in zbrani. Po končanih predstavitvah so gasilci pripravili postaje, na katerih so postali aktivni zbrani udeleženci. Odrasle so bolj zanimale predstavitve gasilske garaže, tovornjakov in opreme, vključno z dronom, otroci pa so bili navdušeni nad izvajanjem praktičnih vaj – podiranje tarče z vodnim cur- kom, vezanje vozlov, poligon … Ob vsem tem pestrem programu pa ni manjkala niti pokovka. Gasilcem se najlepše zahvaljujemo za čudovito doživetje. Razvojni tim OŠ Ferda Vesela že načrtuje dogodek za naslednje leto. Uganete, kje se dobimo? Razvojni tim OŠ Ferda Vesela Aktiv učiteljev podaljšanega bivanja Osnovna šola Ferda Vesela Šentvid pri Stični Zabavno in poučno druženje z gasilci Uporabna umetnost na OŠ Zagradec Na OŠ Zagradec smo letos že drugo leto zapored v okviru interesne dejavnosti uporabna umetnost izdelovali izdelke iz makrameja. Še pred nekaj leti je zelo malo ljudi vedelo, kaj pomeni beseda »makrame«. Danes je pojem makrameja splošno znan, kot ročno delo pa je spet postal zanimiv. Interesno dejavnost so obiskovali učenci 5. razreda: Sara Blatnik, Julija Blatnik, Nik Kocmur, Lučka Štravs, Maruša Košak, Gaja Zaletelj, Kristjan Zavšek, Žan Perko, Špela Novak, Mia Vidrih in Sara Turk. Učenke in učenci so se najprej naučili nekaj osnovnih vozlov te stare umetnosti vozlanja in si izdelali zapestnice. Nato pa smo izdelali tudi nekaj zahtevnejših okrasnih izdelkov, in sicer visečo košaro za lončnico ter sovo. Predvsem za sovo smo porabili kar veliko časa, saj vozlanje zahteva veliko vztrajnosti, ročne spretnosti in potrpljenja. Naša želja je, da se stare obrti ne pozabijo, zato bomo umetnost vozlanja še naprej predajali naslednjim generacijam. Mentorica Irena Bregar Ferdovci na obisku v Moravčah Učenci OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični, ki so v šolskem letu 2023/2024 obiskovali izbirni predmet nemščina I, so se pred koncem šolskega leta odpravili na prav poseben obisk k učencem na Osnovno šolo Jurija Vege Moravče. Celo šolsko leto so si namreč naši učenci v okviru projektu dopisovanje v nemščini dopisovali z moravškimi učenci. Izmenjali so si kar nekaj pisem in o dopisovalcih izvedeli veliko zanimivega. Proti koncu šolskega leta so učenci že komaj čakali, da svoje pisemske prijatelje spoznajo še v živo. Srečanje z njimi je bilo tako organizirano v torek, 18. 6. 2024. Z učenci smo se zjutraj zbrali pred šolo in se s šolskim kombijem odpeljali novim dogodivščinam naproti. Že na poti je kazalo, da bo vse potekalo kot po maslu, saj na cesti kljub jutranji uri ni bilo gneče. Nekaj minut čez 8. uro smo pred moravško šolo izstopili iz kombija in pred vhodom v šolo zagledali učence, polne pričakovanja. Veselo so nam mahali in nas vabili bližje vhodu. Pred šolo nas je poleg učencev in njihove učiteljice, prof. nemščine in geografije Tadeje Ocepek, prijazno nagovorila še ravnateljica OŠ Jurija Vege Moravče, gospa Suzana Cvirn Guček. Izrazila je zadovoljstvo ob sodelovanju naših in njihovih učencev ter nam zaželela prijetno skupno dopoldne. Učenci in njihova učiteljica Tadeja so nas popeljali v učilnico, kjer so nam pripravili pravo pogostitev, posladkali smo se s sadnimi nabodali in si žejo pogasili s svežo bezgovo limonado. Moravški učenci so se nam na kratko predstavili, seveda v nemščini, naši pa so morali predstavitvam natančno prisluhniti in prepoznati svojega pisemskega prijatelja. Ker so iz pisem izvedeli že kar nekaj o družinah, hobijih in najljubših stvareh učencev, naloga ni bila pretežka. Sledilo je še nekaj spoznavnih iger v nemščini, da smo prebili led in da je komunikacija med učenci lažje stekla. Moravški učenci so nas popeljali tudi po njihovi prenovljeni oz. dograjeni šoli in nam jo ponosno razkazali. Presenečni smo bili nad velikostjo šole in navdušeni nad garderobnimi omaricami. Gostitelji so poskrbeli tudi za malico, med glavnim odmorom smo se skupaj usedli v njihovi jedilnici in pomalicali. Potrebovali smo energijo za naslednjo dejavnost, za lov na zaklad po Moravčah. Vsi skupaj smo se s pomočjo zemljevida, na katerem so bile označene postaje, odpravili na sprehod po kraju, poiskali postaje in tam odgovarjali na vprašanja v nemščini. Ko smo uspešno prispeli na cilj, so bili učenci nagrajeni s sladoledom. V parku, v prijetni senci, smo se za spomin fotografirali in si izmenjali kontakte, da z novimi prijatelji lahko ostanemo v stiku tudi med poletnimi počitnicami oz. da s povezovanjem nadaljujemo tudi v naslednjem šolskem letu. Polni novih vtisov in poznanstev smo se odpravili nazaj proti naši šentviški šoli. Nekaj besed o prijetno preživetem dnevu sta zapisali tudi učenki Lara in Zala. Es hat mir sehr gut gefallen, alle dort sind sehr nett. Die Aufgaben und Spiele, die wir gespielt haben, haben Spaß gemacht, ebenso wie die Schatzsuche und das Eisessen. Das Essen, das sie für uns zubereitet haben, war sehr lecker. Als wir nach Hause fuhren, waren wir sehr müde, hatten aber viele schöne Erinnerungen. Es war ein toller Tag und ich bin froh, dass wir uns kennengelernt haben. Ich würde mich gerne öfter treffen. Jana Crnkovič Kaučič, učiteljica nemščine  UČNE URE ANGLEŠČINE za učence od 1.-9. razred KDAJ: oktober 2024 KJE: OŠ Stična, OŠ Zagradec,  OŠ Šentvid pri Stični KONTAKT: Mateja, 041-969-985 MEEMP, Peter Pevc s.p., Ulica Juša Kozaka 12, Ivančna Gorica september 2024 Odbojka na OŠ Zagradec Na OŠ Zagradec se lahko v minulem šolskem letu pohvalimo s pestrim odbojkarskim dogajanjem. Učenke in učenci so zelo radi obiskovali interesno dejavnost odbojka, množično pa so se vključili tudi v popoldansko vadbo odbojke, ki je potekala dvakrat tedensko pod strokovnim vodstvom Bojana Brulca. Največji uspeh v ekipnih športih je v kratki zgodovini samostojne OŠ Zagradec dosegla ekipa starejših učencev, ki je na četrtfinalnem državnem tekmovanju v odbojki 28. 2. 2024 v Zagradcu osvojila 2. mesto. O tem tekmovanju smo že podrobneje poročali v eni od prejšnjih številk Klasja. Mlajši učenci so na področnem tekmovanju 20. 5. 2024 osvojili 2. mesto. Tekmovali so: Anže Učakar, David Maver, Tobija Perko, Nik Levičnik, Nik Novak, Jan Perko, Vid Vidrih, Mark Maver, Matic Maver, Lovro Kastelic, Anže Papež, Tilen Perko, Svit Plut in Ambrož Zaletelj. Prav veliko ne zaostajajo niti dekleta. Ekipa starejših učenk je osvojila 1. mesto na občinskem (20. 12. 2023) in 3. mesto na medobčinskem tekmovanju, ki je bilo 17. 1. 2024 na OŠ Dobrepolje. Za ekipo starejših učenk so igrale: Lara Bradač, Urška Rogelj, Roxy Bunn, Nika Turnir v špani na PŠ Muljava Perko, Manca Vrhovec, Pina Perpar, Neža Zajc, Ajda Kastelic, Marija Žgajnar, Sanja Zupančič, Maša Aleš, Maša Vrhovec, Karlina Vrhovec in Vita Bavdek Veselič. Ekipa mlajših učenk pa je osvojila 1. mesto na občinskem (30. 3. 2024), 1. mesto na medobčinskem (5. 4. 2024) in 1. mesto na področnem tekmovanju, ki je bilo 21. 5. 2024 na OŠ Brezovica. Z borbeno in požrtvovalno igro so si v zelo močni konkurenci priborile naslov področnih prvakinj. Za ekipo mlajših učenk so igrale: Maša Vrhovec, Karlina Vrhovec, Brina Aleš, Vita Bavdek Veselič, Sara Poljanec, Laura Šijanec, Rebeka Hočevar, Anja Grm, Ela Planinc, Ela Turk, Laura Kocmur, Zoja Kutnar in Pia Levičnik. Prvič smo se udeležili tudi področnega tekmovanja v odbojki na mivki za učence in učenke, ki ga je organizirala OŠ Brezovica 18. 6. 2024. Ekipa učenk (Urška Rogelj, Maša Vrhovec, Karlina Vrhovec, Marija Žgajnar, Brina Aleš in Vita Bavdek Veselič) je osvojila odlično 4. mesto. Ekipa učencev (Adam Perko, Vid Hočevar, Tobija Perko, Anže Učakar in David Maver) pa je bila še uspešnejša, saj je osvojila 1. mesto in se uvrstila v četrtfinale državnega tekmovanja, ki bo v septembru 2024. Vsem našim tekmovalkam in tekmovalcem čestitamo za njihove dosežke in jim želimo veliko uspeha tudi v novem šolskem letu. Irena Bregar vljenjskega učenja). Glavni namen tega projekta je spodbujanje veselja do učenja. Tedni so potekali pod sloganom »Učenje nas krepi in radosti, zato naj bo naš sopotnik vse življenje!«. V šolski knjižnici sem organizirala delavnice usposabljanja »mladih knjižničarjev« in delavnice medvrstniškega učenja. Mentorji in učenci sami smo izvajali naslednje delavnice: USPOSABLJANJE ZA POMOČ V STOPNJI C V KNJIŽNICI, DELAVNICE MEDVRSTNIŠKEGA UČENJA – UČENCI UČIJO UČENCE, LIKOVNO-USTVARJALNI KROŽEK, MINECRAFT DELAVNICA, RUBIKOVA KOCKA, SOLO PETJE, ŠAH LOVSKO-RIBIŠKE DELAVNICE, DELAVNICA POUČNE RAČUNALNIŠKE IGRICE FARMING SIMULATOR 22, DEBATNI KROŽEK, K-POP PLESNE DELAVNICE, POSKUSI, MAKRAME ZA ZAČETNIKE. Branka Lah Speča Lepotica V petek, 14. junija, v popoldanskih urah, smo se ob lepih sončnih žarkih s ciciplaninci, pod vodstvom vodnika PD Polž Boštjana Medveška, zbrali pri vrtcu Sončnica v Velikem 33 Tudi v lanskem šolskem letu se je na podružnični šoli Muljava igrala stara igra špana. Gospod Stane Kovačič je v začetku šolskega leta obiskal prvošolčke in jih seznanil z igro ter pravili. Teden vseživljenjskega učenja v šolski knjižnici OŠ Zagradec V šolski knjižnici OŠ Zagradec smo se od 10. maja do 16. junija pridružili praznovanju TVU (Tedni vseži- Šolstvo številka 6 Gabru. Skupaj smo se odpravili proti Mirni, mimo gradu Mirna in parkirali ob jezeru, kjer se začne trim steza Trimmigo. Pod drugim imenom je poznana tudi kot pohodni- ška pot Speča Lepotica. Pot je primerna za vse, od starejših do otrok in dojenčkov z vozički. Zelo dobro je urejena makadamska pot. Ob poti skoraj celotno traso spremlja reka Mirna. Najprej smo opazili urejen oltar v kateri je Fatimska Marija. Potem je na pribl. vsakih 300 m poti tudi postaja za vadbo, raztezanje in počitek. Otroci so na poti videli veliko različnih cvetlic, dreves, živali – koze, pujse, se igrali, telovadili, dvigovali po drogovih, skakali po stopnicah. Na koncu smo prispeli nazaj do parkiranih avtomobilov. Zasluženo so otroci prejeli štampiljko za svoj cici planinski dnevnik. Naredili smo še eno skupinsko fotografijo ob jezeru in se še poigrali na urejenih otroških igralih ob jezeru. Anže Zidar Veliki finale, Brina in Marko Ostali učenci igro poznajo že od lani. Hvala Turističnemu društvu Muljava, ki nam je podarilo več iger, da so se lahko učenci igrali skozi celo leto in si nabirali izkušnje. V zadnjem tednu pouka smo izvedli šolski turnir in dobili zmagovalce po razredih. V 1. r. je bil najboljši Lovro Lenarčič, v 2. r. Brina Vrbinc, v 3. r. David Vukobrat in v 4. r. Marko Miklavčič. Sledil je veliki finale, ki smo ga izvedli na zadnji šolski dan. Pridružil se nam je g. Stane, ki je z budnim očesom spremljal, da je igra potekala pošteno. Gospod Gašper iz TD Muljava je priskrbel priznanja ter nagrade za najboljše. Obiskala pa nas je tudi televizija VAŠ KANAL. Bilo je zelo napeto. Zmago med super finalisti si je prislužil četrtošolec Marko Miklavčič in v dar dobil seveda igro špana. Hvala TD Muljava, ki je vedno pripravljeno na sodelovanje s PŠ Muljava. Hvala g. Stanetu, ki si vedno rad vzame čas in nas obišče kot čebelar ali kot dober poznavalec igre špana. Hvala tudi televiziji VAŠ KANAL, ki je naredila zelo lep prispevek. Največja zahvala pa seveda učencem PŠ Muljava, ki so igro sprejeli, se urili v igranju in bili pripravljeni sprejeti izziv ter sodelovati na že drugem šolskem turnirju. Skupaj, v sodelovanju, nam uspeva ohranjati igro, ki so jo igrali naši predniki; igro, ki je preprosta, a zahteva veliko miselnosti, iznajdljivosti, izkušenj in umirjenosti. Zapisala: vzgojiteljica Maja Sever Foto: Maja Sever »Nekdaj sem tudi jaz tukaj v šolo hodil. Spomin teh mladih srečnih let me je danes sem vodil.« Josip Jurčič, Cvet in sad Ustanovljen je Klub nekdanjih dijakov in zaposlenih Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica V ponedeljek 30. septembra je potekalo v Srednji šoli Josipa Jurčiča Ivančna Gorica ustanovno srečanje nekdanjih dijakov, t.i. alumnov Gimnazije Stična in Srednje Šole Josipa Jurčiča in nekdanjih profesorjev. O srečanju bomo podrobneje poročali v prihodnji številki Klasja, vsi nekdanji dijaki, ki bi se želeli pridružiti klubu pa to še vedno lahko storijo preko spletne povezave, oz. naslednjih kontaktov: tajnistvo@ssjj.si; 01 78 78 720. 34 Šolstvo september 2024 številka 6 Maturanti Srednje šole Josipa Jurčiča spet navdušili z izjemnim uspehom V četrtek, 4. 7. 2024, je na Srednji šoli Josipa Jurčiča potekala slovesnost ob podelitvi spričeval poklicnim maturantom ekonomskega programa. Imeli smo razlog za slavje, saj je poklicno maturo uspešno opravilo vseh naših 24 maturantov. Uspešnost vseh slovenskih dijakov, ki so opravljali poklicno maturo, je bila 90,20 %. Povprečno število točk, ki so jih dosegli naši maturanti, je bilo 14. Najbolje so opravili izpit iz angleščine, kjer so v povprečju dosegli kar 87 % možnih točk in kar sedemnajst od osemnajstih jih je tudi pridobilo certifikat B1 o znanju tujega jezika. Slovesno podelitev spričeval poklicne mature je povezovala Naja Mrvar, 3. d, za kulturni program pa je poskrbel nekdanji maturant naše šole Gašper Kastelic. Na prireditvi ni manjkalo zahval. V imenu staršev je o ponosu in hvaležnosti govorila Barbara Vtič, v imenu maturantov pa Dominik Pekeč. Tako so tudi naši letošnji maturanti poklicne mature nadaljevali zdaj že dolgoletno tradicijo šole s 100 % uspehom na poklicni maturi. V četrtek, 11. julija 2024, je v šolski avli potekala slovesna podelitev maturitetnih spričeval. Tudi tokrat so dosegli izjemen uspeh in maturo opravili z 100 % uspehom. Med letošnjimi 52 maturanti sta tudi zlata maturantka Ines Glavan in neprekosljiva diamantna maturantka Zoja Peteh, ki je dosegla vseh 34 točk. Povprečno število doseženih točk je bilo 20,8, kar presega tudi državno povprečje. Prireditev je povezovala Zala Žerovnik, ki je skupaj s profesoricama Majdo Simonič in Leo Kastelic tudi interpretirala pesmi iz pesniške zbirke Per partes, izdane prav ob tej priložnosti. Avtorice pesniške zbirke so maturantke Ula Regali, Tanja Škufca in Tanja Struna, zbirko pa je ilustrirala Ajda Grabrijan, prav tako maturantka letošnje generacije. Kulturni del prireditve je zaokrožil še Matic Garbas, ki je zbranim slavljencem, njihovim staršem ter profesorskemu zboru zaigral na klavir. Ravnateljica Ajda Erjavec je v svojem nagovoru poudarila, kako zelo smo lahko ponosni na letošnjo generacijo, ki je bila izjemna tudi na drugih področjih – na kulturnem, umetniškem, športnem in tudi na področju družbene angažiranosti in prostovoljstva. »Danes smo na vas ponosni vsi delavci šole, še posebej vaša razrednika in učitelji, ki so vas poučevali – moja zahvala gre tudi njim – brez dvoma pa je to poseben dan tudi za vaše starše, brate, sestre in vse ostale, ki so vam v tem posebnem letu stali ob strani.« Razrednik 4. a Matko Peteh je svoje dijakinje in dijake pospremil z besedami: »Ostanite spoštljivi do drugačnih v iskanju enotnosti. Želim vam uspešno izobraževanje še naprej.« Razredničarka 4. b Dragica Šteh pa je maturantkam in maturantom zaželela: »Bodite ponosni, da ste hodili na Jurčiča, radi se vračajte nazaj, predvsem pa pogumno, samozavestno in srčno zakorakajte Maturantska ekskurzija – celinska Grčija in otok Krf V torek, 27. 8. 2024, smo se dijaki zaključnih letnikov skupaj z našimi razredniki in spremljevalcema Majdo Simonič, Leo Kastelic, Simonom Bregarjem, Tino Quechon in Milanom Jevnikarjem ter Mondialovimi spremljevalci Niko, Teodoro in Lanom, zgodaj zjutraj (ob 3.30!! ) odpravili na maturantsko ekskurzijo. Ustavili smo se še v Grosuplju, kjer smo “pobrali” še ostale sošolce in naš “maturanc” se je začel. Na poti do italijanskega pristanišča v Anconi smo izvedeli kar nekaj zanimivih dejstev o naši sosednji državi, ki so nam krajšala čas. Tam smo čakali na naš trajekt, imenovan Lefka Ori, in si čakanje popestrili z glasbo in druženjem. Ko smo vstopili na trajekt, smo imeli nekaj prostega časa za pripravo na večerjo. Sprva smo vsi iskali svoje kabine, saj smo se počutili, kot da smo izgubljeni v labirintu. Zatem smo raziskali palubo in opazovali delfine, ki so plavali blizu naše ladje. Po večerji je bila na vrsti že prva zabava, in sicer na palubi. Bila je kratka, vendar sladka, saj smo bili še vsi utrujeni od potovanja. V sredo po zajtrku smo imeli na trajektu prost cel dopoldan, da smo si odpočili, popoldan pa so nam Nika, Teodora in Lan pripravili izziv, ki nam je skrajšal plovbo. V poznih popoldanskih urah smo prispeli v pristanišče Patras, kjer so nas ogreli žarki grškega sonca. Med vožnjo do Korinta smo si iz avtobusa ogledali veličasten most Rio-Antirrio, ki povezuje polotok Peloponez s celinsko Grčijo. Naša spremljevalka Nika nam je vožnjo obogatila z nekaj grške mitologije, npr. z mitom o Pelopsu, po katerem je polotok dobil svoje ime, z mitom o Tantalu in o Sizifu ter z nekaj splošnimi podatki o sami Grčiji. V Korintu smo si ogledali Korintski prekop in se nato odpravili v naš prvi hotel v Grčiji. Tam so nas za večerjo pričakali prvi okusi Grčije, sledilo pa je tudi nočno kopanje, v katerem smo res uživali. Naslednjega dne smo se zjutraj odpravili v Mikene, zibelko grške civilizacije. Sprehodili smo se skozi Levja vrata in si z vrha Miken ogledali spečega Agamemnona. Zatem smo se odpeljali v Atene, grško prestolnico, ki je ime dobila po zaščitnici mesta – boginji Ateni. Tam smo se z lokalno vodičko Mario sprehodili po stopinjah starih Grkov do atenske akropole in partenona, posvečenega zaščitnici mesta. Po ogledu smo imeli nekaj prostega časa, da smo si lahko privoščili grško kosilo in sladoled ter kupili spominke. V Atenah smo si ogledali še olimpijski stadion, nato pa smo se odpravili v Delfe, kjer smo si z lokalno vodnico ogledali slavno preročišče. Sledila je nastanitev v hotelu in večerja s prekrasnim razgledom ter sončnim zahodom, nato pa smo imeli v klubu že našo drugo zabavo. V petek smo po zajtrku spet spakirali naše kovčke in se odpravili na otok Krf. Tja smo odšli s trajektom in si z lokalnim vodičem ogledali istoimensko mesto. Sledil je odhod v hotel, kopanje v toplem morju, po večerji pa znova zabava, in sicer Red Love Party. Na tej zabavi smo bili vsi oblečeni v rdeče in žurali smo na vso možno glasbo – od angleške, do balkanske in slovenske. Glas domače harmonike pa je bil tisti, ki je prav vse zvabil na plesišče. Naslednjega jutra smo odšli v Paleokastritso, znano po kristalno čistem morju. Tam smo se povzpeli do samostana Marijinega vnebovzetja. Po kopanju v kristalnem morju smo po hitrem kosilu odšli na plovbo s piratsko ladjo, s katere smo kasneje tudi skakali v morje. Sledila je vrnitev v hotel, večerja in pa še zadnji žur – Grafik Party. Vsi smo nosili bele majice in naš cilj je bil, da imamo po koncu zabave na majici podpise čisto vseh, tudi profesorjev in naših spremljevalcev, kar nam je tudi uspelo. V nedeljo smo z letalom iz Grčije poleteli v Zagreb ter se popoldne vrnili domov. Ravnateljica pa nam je podarila še prost ponedeljek, da smo si lahko nabrali novih moči in strnili vtise čudovitega tedna, ki bo zagotovo vsem ostal v lepem spominu. Inja Amon, 4. c v svet in ga z vetrom sprememb obrnite na bolje.« Sledila je slovesna podelitev spričeval, vsi dijaki pa so za spomin dobili tudi zgoraj omenjeno pesniško zbirko. Mojca Saje Kušar je nato skupaj z ravnateljico Ajdo Erjavec in predsednikom sveta šole Antonom Brčanom podelila še letošnja Jurčičeva priznanja in nagrade. Jurčičevo priznanje za odlične dosežke sta prejeli Neža Marinčič iz 4. a in Julija Genorio iz 4. b. Bronasto Jurčičevo nagrado je prejela Tjaša Pajek iz 4. a, srebrno Jurčičevo nagrado pa Alja Božič iz 4. b. Najvišjo šolsko nagrado – zlato Jurčičevo nagrado – pa sta prejeli zlata maturantka Ines Glavan in diamantna maturantka Zoja Peteh. Za konec sta nekaj besed zahvale spregovorili še maturantki Neža Marinčič in Alja Božič, srečanje in slovo od generacije 2023/2024 pa smo zaključili v sproščenem pogovoru in ob nepogrešljivem sladoledu. Tone Brčan in Dragica Šteh 40 let zadnje generacije stiških maturantov Pisalo se je leto 1980. Prvega septembra je v klopi stiške gimnazije, takrat še v stiškem samostanu, sedlo 31 prestrašenih, a vedoželjnih dijakov. 1. a so oblikovali dijaki, ki so prišli iz različnih osnovnih šol - Stična, Višnja Gora, Žužemberk, Šentrupert, Trebnje. Prvega septembra 1981 smo šolanje nadaljevali v prostorih novozgrajenega Šolskega centra Ivančna Gorica. Nova stavba je bila za nas velik labirint - številne učilnice, laboratorij za naravoslovne predmete, velika telovadnica, kuhinja, pisarniški prostori. Poleg gimnazijcev so se v stavbi izobraževali tudi dijaki programov oblikovalec kovin, administrator, družboslovna gimnazija ter učenci OŠ Stična. Junija 1984 je maturo 4. a oddelka opravilo 27 dijakinj in dijakov. Zreli in odgovorni odrasli smo jeseni nadaljevali študij na številnih fakultetah v Ljubljani. Ta generacija je junija 2024 praznovala 40 let zaključka gimnazije. Srečanje, ki ga je organiziral Andrej Malovrh, se je začelo s sveto mašo v cerkvi sv. Jožefa v Ivančni Gorici, v zahvalo za dar življenja in za naše pokojne starše, sošolce in profesorje. Že na začetku maše nas je v cerkvi čakalo presenečenje. Mašo je na orglah spremljal naš profesor matematike v gimnaziji, prof. Milan Jevnikar. Po maši smo se peš odpravili na Gradišče. Prvi postanek je bil pri našem organizatorju srečanja Andreju. Z jedačo in pijačo nas je bogato pogostil. Nato smo odšli do SŠ Josipa Jurčiča, kjer nas je sprejel prof. Milan Jevnikar in nas popeljal po šoli ter prinesel na vpogled dnevnike in redovalnice iz časa našega izobraževanja. Z velikim navdušenjem smo pregledovali svoje ocene in različne vpise v dnevnik. Pozno popoldne smo se odpravili proti Gradišču, kjer nas je čakala večerja. Pozno v noč smo obujali spomine na šolska leta in 40-letno prehojeno pot našega življenja. Iskrena hvala Andreju za organizacijo nepozabnega srečanja. Zahvaljujemo pa se tudi gospodu Milanu Jevnikarju. Vida Hočevar september 2024 Šolstvo številka 6 Živahen zaključek leta na Srednji šoli Josipa Jurčiča Zadnji meseci minulega šolskega leta so tudi na naši srednji šoli prinesli številne dogodke, dneve dejavnosti in prireditve, s katerimi se spomnimo najboljših dosežkov in najbolj odmevnih uvrstitev naših dijakov. SLOVO MATURANTOV V sredo, 22. maja 2024, so se od srednješolskih klopi poslovili dijaki oddelkov 4. a, 4. b in 4. d. Ko so pred šolo postavili mlaj in še zadnjo noč prespali v šoli, je napočil dan, v katerem ni manjkalo niti smeha niti solz ganjenosti. Prireditev se je začela s slovensko in maturantsko himno ter slavnostno četvorko, ki jo je vodila plesna učiteljica Janja Pušl. Nato je sledil nagovor ravnateljice Ajde Erjavec, za katero so letošnji četrtošolci prva generacija maturantov. Ravnateljica je omenila nekaj najpomembnejših dosežkov generacije, pohvalila njihovo zavzetost za sodelovanje na kulturnem in športnem področju, predvsem pa njihovo vztrajnost in srčnost. Tonja Smole se je v imenu dijaške skupnosti zahvalila dosedanji predsednici dijaške skupnosti Juliji Ambrožič. Gospa ravnateljica je nato skupaj z razredniki podelila pohvale dijakinjam, ki so dosegle odličen uspeh – od 77 dijakinj in dijakov je odličen uspeh doseglo 20 dijakinj. Sledila je predaja ključa, za katerega so se potegovali dijaki 3. a, 3. b, 3. c in 3. d oddelka. Za dodatno presenečenje je poskrbela ekipa profesorjev, ki se je predstavila s posebno country plesno točko. Po napetem tekmovanju je sledila razglasitev zmagovalnega 3. b oddelka in njihova prisega, da bodo z vsem srcem ohranjali spomin na generacijo 2024 in se trudili ohranjati vrednote naše šole. Ob zaključku prireditve se je Dominik Pekeč zahvalil profesorskemu zboru in vsem delavcem šole za ves trud, razlago, pomoč in razumevanje. ERASMUS + Naši dijaki že skoraj dvajset let odhajajo na delovno prakso v tujino. Tako sta tudi letos dve skupini dijakov iz 3. d, bodočih ekonomskih tehnikov, odšli v Hirschaid in Treviso. S projektom Erasmus + so tam dva tedna v juniju delali v različnih podjetjih. Imeli so tudi več ekskurzij v Padovo, Benetke, Bamberg … Dijaki so doživeli marsikaj novega, preizkušali lokalne dobrote, izpopolnili znanje angleščine, nemščine in italijanščine ter pridobili nove poklicne izkušnje. ČLANI KD SŠJJ NASTOPILI NA 53. TABORU SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV Na tretjo nedeljo v juniju se v Šentvidu pri Stični zgodi praznik sloven- ske pesmi in zborovskega petja. Tja se vsako leto odpravijo tudi člani Mešanega mladinskega pevskega zbora naše srednje šole in so eni redkih predstavnikov mladinskih pevskih zborov na tej prireditvi. Letošnja je bila še toliko bolj posebna, ker so na njej sodelovali tudi člani gledališko – recitacijske skupine naše šole. Zala Žerovnik in Valter Zaletel iz 3. a ter Karolina Genorio iz 1. i in Matic Šteh iz 1. a so se postavili v vlogo glavnih moderatorjev koncerta slovenskih pevskih zborov. K sodelovanju jih je povabila scenaristka letošnjega Tabora Dragica Šteh. Zbrano občinstvo je njihov nastop pospremilo s prisrčnim aplavzom, čestital pa jim je tudi nekdanji predsednik republike Slovenije gospod Borut Pahor, ki je bil slavnostni govornik na prireditvi. Koncert z naslovom Ta šmentana ljubezen je vodil dirigent Igor Švara, naše pevce pa je na tokratnem nastopu spremljal dolgoletni zborovodja mešanega mladinskega zbora SŠJJ Milan Jevnikar. Kar nekaj pesmi iz letošnjega koncerta Tabora slovenskih pevskih zborov so naši pevci že uvrstili tudi v svoj redni glasbeni program. PRIREDITEV V POČASTITEV DNEVA DRŽAVNOSTI IN ZAKLJUČEK POUKA ZA ŠOLSKO LETO 2023/24 Dijaki in dijakinje SŠJJ so pouk v šolskem letu 2023/24 zaključili 24. junija s slovesno prireditvijo v šolski avli. Najprej je nastopil mešani šolski pevski zbor, ki je prireditev otvoril s himno in pesmijo »Dajte, dajte«. Vmes pa so člani zbora še zadnjič zapeli za rojstni dan zborovodji Milanu Jevnikarju, ki se z letošnjim šolskim letom po 44 letih poslavlja od njemu tako ljube šole. Sledila sta govor ob dnevu državnosti, ki ga je prebrala Karolina Genorio, ter podelitev priznanj odličnim dijakom. V nadaljevanju sta Mojca Saje Kušar in ravnateljica Ajda Erjavec podelili še Jurčičeva priznanja in nagrade. Jurčičevo priznanje so prejeli: Gašper Sinjur,1. b, Eva Retar, 1. i, Lovro Virant, 2. a, Maj Zore, 2. b, Meta Dremelj, 2. c, Katarina Glavan, 2. c, Špela Mohar, 2. c, Bert Cilenšek, 3. a in Urška Hren, 3. b. Jurčičevo priznanje bosta na podelitvi mature prejeli tudi maturantki Neža Marinčič, 4. a, in Julija Genorio, 4. b. Bronasto Jurčičevo nagrado pa so prejeli: Vid Alibegović, 1. a, Jure Koleša, 1. a, Matic Šteh, 1. a, Kristina Pevec, 3. a, Zala Žerovnik, 3. a in Tjaša Kužnik, 3. b. Bronasto Jurčičevo nagrado bo na podelitvi mature prejela tudi Tjaša Pajek, 4. a; prav tako bo na podelitvi mature prejela srebrno Jurčičevo nagrado Alja Božič, 4. b, zlato Jurčičevo nagrado pa Zoja Peteh, 4. b. V drugem delu prireditve sta Hana Turk in Tinkara Langus pripravili kratek pregled vseh pomembnejših dogodkov na »Jurčiču« v zadnjem letu, vse od ekskurzij v Pariz, Milano, na Škotsko pa do Božičnega sejma in šolskega medrazrednega tekmovanja. Prireditev se je zaključila z nagovorom ravnateljice Ajde Erjavec, ki je dan državnosti pospremila z besedami: »Enotnost si namreč prepogosto prevedemo v enakost, istost, v cilj, ki je sam po sebi nemogoč in nesmiseln. Potrebo po neodvisnosti tako lahko zadovoljijo samo posamezniki ali skupine, ki so dovolj pogumni in samozavestni, da si upajo tvegati spremembo obstoječih odnosov. Kot država smo se osamosvojili, ker smo bili pripravljeni tvegati vse za neodvisnost – tudi svoja življenja, ko je bilo to potrebno.« Ob zaključku pouka in začetku počitniških dni pa je dodala še: »Bodite ponosni nase in na našo skupnost. Upam, da ste že. Za nami je delovno in uspešno leto, polno tako povezovanja kot tudi individualnih in skupinskih dosežkov – med dijakinjami in dijaki pa tudi med učitelji. Na svoje delo sta lahko zelo ponosna tudi oba laboranta in svetovalne delavke pa tudi administrativne delavke, čistilke, hišnik in kuharice … Nemara so ravno one najbolj zaslužne, da se na Jurčiču vsi počutimo tako domače, današnji vonj govori 35 sam zase in kliče k druženju ob malici.« EVROPSKA GEOGRAFSKA OLIMPIJADA Zoja Peteh, dijakinja 4. letnika Srednje šole Josipa Jurčiča, se je udeležila evropske geografske olimpijade, ki je od 28. junija do 4. julija potekala na Kopaoniku v Srbiji. Tekmovanja se je udeležilo več kot 70 tekmovalcev iz številnih evropskih držav, med drugim tudi enajstčlanska slovenska ekipa. Zoja Peteh je dosegla odličen rezultat in srebrno medaljo, kar je brez dvoma izjemen uspeh. Rok Štrubelj, Igor Gruden in Dragica Šteh »Apel podobo svojo« 64. obletnico mature »na ogled postavi.« Pred 64 leti je za zidovi stiškega samostana maturirala 6. generacija maturantov Gimnazije Stična, ustanovljene leta 1945. Edina gimnazija na vasi. Majhen razred,13 deklet in trije fantje ampak »veliki ljudje«, ki so se v tistem času povezali med seboj tako, da se še danes radi srečajo. Bili smo zelo uspešen razred, 100 % smo izdelali razred in 96 % maturirali (ena predhodnica je počakala). Vsak izmed nas je dosegel željeno izobrazbo. Skupno smo vzgojili 32 otrok. Pri tem nam je izdatno pomagala sošolka s šestimi otroci. Živo imamo tudi še razredničarko, kateri smo bili njen prvi razred na njeni službeni poti - gospa Tatjana Brunsteiner Angerer. V teh letih smo se srečali tolikokrat, da smo že praznovali abrahama. Ostalo nas je 13, ker ene so že odšle za mavrico. Danes ima vsak 82 ali več let (ena je še mladoletna), a najbolj jekleni smo se dobili »na malici« pri Šerku v Višnji Gori. Bil je lep sončen dan in v senci na vrtu gostišča smo bili lepo postreženi in se dobro najedli. Po telefonu pokramljali z razredničarko. Poslali e-mail Cveti v Kanado, kako smo in da jo pogrešamo. Za spomin pogledali kako staro fotografijo. Obrali tiste, ki jih ni bilo. Modrovali, kako je, ko ostaneš sam. Potarnali o zdravju in se pohvalili z vnuki - novimi maturanti. Vreme je bilo brez napake, za politiko pa je zmanjkalo časa. Dragi moji sošolci Vida, Vera, Milena, Anica, Nadica in Janez. Imejte se radi in veliko se smejte. Če je v zvezdah zapisano, se vidimo naslednje leto. Združeni zmoremo več - skoraj vse. Zapisala Marija Štukovnik - Marička Pehani iz Višnje Gore 36 Kultura september 2024 številka 6 Muljava se je poklonila svojim kulturnim ustvarjalcem In kje so današnji dan gradovi, nekdaj sovražnikom trepet in strah? Le razvaline še vidimo na gorah, le majhni ostanki nam pričajo, da so nekdaj bili, in živo pripovedujejo, da človek malo malo časa potuje tod; posamezni človek mine, rod ostane. (J. Jurčič: Jurij Kozjak, slovenski janičar) Priprave na praznovanje smo pričeli zgodaj: idejno že v februarju na zboru članov 2023, januarja in februarja letošnjega leta sem organizirala snemanje zvočne knjige Jurčičevi junaki so oživeli, ki je uradno izšla ravno na dan praznovanja. Zbirali smo podatke o sodelujočih v predstavah ter gradivo za spremljajočo razstavo, ki je prikazovala vsa na prostem uprizorjena dela našega društva. In na koncu še priprave na samo prireditev. Vse v počastitev 100-letnice prve uprizoritve Desetega brata v izvedbi domačinov. Vmes smo se poklonili našemu Josipu Jurčiču ob 180-letnici rojstva, 160-letnico izida Jurija Kozjaka pa smo obeležili na najboljši možni način – z uspešnimi predstavami na prostem. Slavnostno akademijo sta v petek 6. septembra profesionalno in simpatično povezovala Saša Senica, dolgoletna igralka, moderatorka in piarovka našega društva ter Gorazd Hribar Rajterič, ki se je v društvo vključil pred nekaj leti, a kaj hitro pokazal, da je res tisti pravi, predani član. Veseli smo bili odziva povabljenih gostov in njihovih spodbud in pohval. Župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad je v stavku »Muljava je znana po tem, da vsa društva sodelujejo med seboj.« res zadel bistvo delovanja na Muljavi. Kako tudi ne – v tako majhnem kraju so skoraj vsi, ki so pripravljeni na prostovoljno delo, vključeni v več društev. Naslednja njegova misel pa je bila, »da je Muljava in cela občina Ivančna Gorica vzela Jurčiča za svojega in da cenimo njegovo delo«, tega pred 180 leti rojenega vizionarja, plodovitega pisatelja in novinarja ter borca za slovenstvo in slovenski jezik. Ob koncu nagovora je župan Kulturnemu društvu podelil jubilejno listino. In če se navežem na slavnostnega govornika, učitelja in pisatelja Dušana Merca, ki je moč Jurčičevih besed izrazil z besedami: »Jurčič je imel izreden čut za jezik, uporabljal je tistega pravega, pristnega, slovenskega …« Že v samem dogovarjanju o sodelovanju je poudaril, kako ceni našega pisatelja in da mu je dolžan povedati nekaj besed. V predstavitvi dela društva pa sta se Tatjana Lampret in Danijel Zupančič spoštljivo poklonila generacijam kulturnih ustvarjalcev. »On (Franc Samec) in kulturni pionirji so začenjali iz nič, a njihova ide- Družine so za sodelovanje v petih (ali več) projektih v letnem gledališču prejele priznanja. ja je postala nekaj veličastnega in je zahvaljujoč Jurčiču in zanesenjakom Samčevega kova doživela velike uspehe in se ohranila 100 let.« Tako je Danijel med drugim predstavil prvo generacijo kulturnih ustvarjalcev. V zadnjem delu pa odkril delček vizije o prihodnosti kulturnega delovanja na Muljavi: »Tretja priložnost pa je iskrena podpora družbenega okolja, ki od deklarativne ravni in finančne podpore, do katere ni lahko priti (administrativno oblikovani razpisi), preide v pragmatično obliko na razumevanju potreb in zaupanju temelječega pristopa. Materialno smo se v gledališču dokaj dobro opremili, prostorsko pa imamo velike težave, saj so naša materialna sredstva poleg prostorov na Jurčičevini že na vsaj petih lokacijah pri najbolj predanih članih društva. Smo hvaležni tako Jurčičevi domačiji, kot družinam, ki skrbijo, da so naša sredstva na varnem. Upamo, da bomo uspeli kljubovati tem izzivom in še naprej graditi zgodbo neštetih ustvarjalcev iz več kot 100-ih družin.« Veliko pa je še sodelujočih, ki tokrat niso omenjeni. Tudi oni so del naše skupnosti, ki gradi dolgole- tno zgodbo. Tatjana je z mislijo »Skupaj se radostimo ob uspešnih predstavah in navdušenih zvestih gledalcih, plemenitimo medsebojne odnose, se vzpodbujamo in prijateljujemo, pozabimo na visoko število ur, ki jih vzamejo vaje in tehnična opravila, učenje besedila doma in predstave, ki se končajo sredi poletja.« tenkočutno ujela srž naših odnosov in delovanja. Svoj odnos do letnega gledališča pa je opisala poetično: »Vse, kar storimo, se zgodi iz ljubezni. Z veseljem sem sprejela ta izziv – vlogo Manice, vstopila v zgodbo letnega gledališča z ljubeznijo takrat, pozneje in tako ostaja še danes.« Posebej smo se poklonili prvi generaciji igralcev izpred 100 let, tako na prireditvi kot na razstavi. To so si s svojo pionirsko predstavo Desetega brata prav gotovo zaslužili. Pri njih smo lahko uporabili stara hišna imena, danes to ni več mogoče pri vseh: Jože Zajc iz družine Bebern, Jože in Franc Kutnar – Štentova, Jože Ihan – Štancarjev, Franc Goljat – Rebrski, Ciril Zajc – Hočevarjev, Marija, Franc in Ignac Bregar – Habjanovi, Franc in Anton Kutnar Bojanji Vrh: Bregar (hišna številka 3), Tekavec (5 c), Kastelic-Šinkovec (6), Miklavčič (7 b), Podržaj (7 c), Erjavec (10) Gabrovčec: Strah (9) Gorenja vas: Sinjur (5), Zupančič (20), Matkovič (28), Grden (29) Griže: Škrajnar (5) Krška vas: Žgajnar (4), Markovič (20) Leščevje: Svetin (6), Senica (12) Litija: Zavodnik - Blatnik Ljubljana: Južna, Tekavec Štular, Zajc Male Kompolje: Bregar (2) Malo Črnelo: Kastelic (5) Marinča vas: Zavodnik (5 a), Jerše (13), Furlan (35) Mevce: Tomažin (4) Mleščevo: Jurčič-Lampret (15 a), Zaman (30) Muljava: Blatnik (Bobijev trg), Lampret (3a), Zajc-Pivk (3 b), Zajc (5), Zajc (6), Zajc (6 a), Jurčič (7), Jurčič-Jordan (7 a), Zupančič (8), Kastelic-Jagodic (8 b), Kovačič (8 a), Hribar Rajterič (8 c), Gavez (8 e), Gorjanc (9), Kutnar (10), Ihan-Novak (13), Cimermančič (14), Zadravec (16 a), Kastelic (17), Lampret (17 a), Bregar (17 b), Rus-Kralj (18), Bregar (19), Lampret (20), Lampret (21 a), Ilovar (22 b), Erjavec (25), Lampret (25 b), Sever (26 a), Tekavec-Sever (27), Jaklič (28 a), Ilovar (30 b), Zajec (32), Bregar (33), Bregar (34), Bregar (35), Strojan (36 c), Smrekar (41), Jurčič (42), Čandek (42 b), Kutnar-Gračner (43), Drobnič (44), Petan (48), Bregar (49 a), Sever (51), Zupančič (52), Drobnič (56), Zajc - Sodec Oslica: Kadunc (1), Erjavec (2 a), Godec (9 a), Miklavčič (9 b), Miklavčič (13), Oblak (18) Petrušnja vas: Lampret Podbukovje: Potisek (19 a), Bradač (25 b) Potok pri Muljavi: Hočevar (1 a), Hočevar (3), Bregar (5), Drobnič (6), Kutnar- Potisek (15) Radovljica: Goljat, Jagodič Ravni Dol: Miklavčič - Pečjak (5) Spodnja Slivnica: Jurčič (103) Sušica: Kastelic (1 a), Bregar - Kralj (9), Jamnik (11), Adamič (25), Adamič (25 a) Šentrupert: Kutnar (6) Trebež: Bradač (1) Trebnje: Tekavec Velike Češnjice: Pajk (52) Velike Kompolje: Glavan (2), Glavan (2 a), Erjavec (3), Glavan (15), Glavan (17) Velike Vrhe: Koželj – Šinkovec (2) Vrhpeč: Potisek - Lukše (19) – Suhorjeva, Polde Lovšin – živel pri Jurjevih, Ignac Rus – Mežnarjev, Anton, Francka, Marija in Jože Lampret – Gracarjevi, Julka Jagodič – Jurjeva, Ignac Hočevar – Krančanov, Jože Meglen – Klemenov, Franc Zupančič – Štrohnov. Naše praznovanje sta obogatili dve prekrasni kulturni ustvarjalki. Saša Pavček nam je z recitiranjem dveh svojih pesmi sporočila, naj je nikar ne primerjamo z očetom, sporočilna moč njenih pesmi je močna in edinstvena. Z odlomkom iz monokomedije Al' en al' dva pa dokazala, da ni kar tako prejemnica vrste nagrad. Ditka nas je s svojim zvonkim glasom in edinstveno glasbo očarala. Kar še bi jo poslušali. (slika 5) Eno leto in več sem skupaj vlekla niti in jih na koncu spletla v razkošno kito. Pogosto ni bilo lahko, a s predanimi in zanesljivimi sodelavci smo zmogli. Iskrena zahvala vsem, kakor tudi širši družbeni skupnosti. Brez njih ne bi bilo tako, kot je. Posebej bi se tokrat zahvalila PGD Muljava, Občini Ivančna Gorica in ZKT Prijetno domače. »Včerajšnji dan nas je zopet pokazal kot društvo, ki ima še vedno lepe vrednote medsebojnega spoštovanja in spoštovanja do vseh generacij.« Tako mi je naslednji dan v sporočilu zapisal Danijel Zupančič, aktualni režiser naših predstav na prostem. To medsebojno spoštovanje in pa spoštovanje vseh ustvarjalcev se mi zdi ključnega pomena za našo uspešno zgodbo, 100-letno zgodbo. Naj tako ostane! Lidija Zajc, predsednica KD Josipa Jurčiča Muljava september 2024 številka 6 Uspešna uprizoritev ob 100-letnici uprizarjanja Juričevih del na Muljavi Kultura 37 Člani Kulturnega društva Vidovo v Posavju V lepem sončnem jutru smo se na prvo junijsko soboto člani KD Vidovo odpravili na izlet po jugovzhodni Dolenjski. Do zadnjega sedeža smo zapolnili avtobus in jo mahnili novim doživetjem naproti. Ob zaključku predstave Jurij Kozjak (foto Patricija Belak) Kulturno društvo Josipa Jurčiča Mu- tistega burnega obdobja turških ljava je v soboto, 13. julija, ob pol- vpadov na Slovenskem. Zato sem nem avditoriju letnega gledališča posebej in najprej hvaležen odličzaključilo letošnjo uprizoritev Jurija ni tehnični ekipi: Mariji Zaman za odlično zasnovane in izdelane koKozjaka. Zdelo se nam je primerno, da ob stume, Branku Glavanu ter Borutu 160-letnici prvega izida Jurčičeve Furlanu ter njunima ekipama za povesti, 180. obletnici pisateljevega lepo oblikovano in poslikano scerojstva in okroglem jubileju uprizar- no, Stanetu Kovačiču in njegovim janja Jurčičevih del na Muljavi upri- pomočnikom za izdelavo številnih zorimo atraktivno predstavo. Ker je rekvizitov. Tudi tehnična pripraminilo že 37 let od prve uprizoritve va osvetljevanja, efektov dima in Jurija Kozjaka v letnem gledališču ognja je Branku, Robiju in Katarini na Muljavi, je bilo to delo kar dober Glavan odlično uspela. Hvala tudi izziv, da se spet predstavimo šte- odličnemu tonskemu mojstru Tivilnim obiskovalcem v kar najlepši netu Beletu ter Janiju Hauptmanu ustvarjalni luči. za ozvočenje ter Igorju Adamiču In odmevi gledalcev so bili res po- za glasbeno opremo. Lektorica Lihvalni. Aplavzi polnega avditorija dija Zajc se je posebej trudila za v dolinici za Jurčičevo domačijo so ohranjanje muljavske govorice v vsem ustvarjalcem pustili lepe spo- uprizoritvi in z možem Andrejem mine. Prav tako so preko družbenih tudi za malice po predstavah, za omrežij neposredno igralcem in kar so jima še posebej hvaležni tudi ostalim sodelavcem prispele števil- igralci. Posebno sem bil vesel tudi ne pohvale, besede občudovanja in sodelovanja Staneta Berčona in Juhvaležnosti. Deležni smo bili obču- reta Strune, ki sta s svojimi konji in dovanja, da ob današnjih družbe- ekipama prispevala, da so bili prizonih spremembah, individualizmu ri še bolj slikoviti. Slikovito podlago in zazrtosti v digitalne ploščice še za celostno podobo je z umetniško uspemo povezati ljudi različnih ge- roko ustvaril mojster Dore Južna. neracij in jih odtrgati od zaprtosti Lepa hvala tudi maskerkama Jelki v virtualni svet. Izraze hvaležnosti Leben in Heleni Zajc, šepetalkama pa so nam poslali zvesti gledalci, in ostalim pomočnikom v uprizoriki nas spremljajo leta in desetletja. tvi. Povsem sem zaupal tudi Igorju V ohranjanju tradicije in spoštova- Adamiču in ekipi na vstopnini, da nja do Jurčičevih del prepoznava- je bilo organizacijsko vse v najlepjo poslanstvo, ki je za kraj in širšo šem redu. Prav tako posebej hvala skupnost pomembno in pozitivno tudi redarjem PGD Muljava pod v času, ko lokalnim skupnostim vse vodstvom poveljnika Gašperja Erbolj zmanjšujejo vlogo in pomen. javca, ki so poskrbeli za urejeno Dragi gledalci, res iskrena hvala za parkiranje in usmerjanje obiskovalvaš obisk in spodbudo. cev. In ko sem v zakulisju srečeval V pripravo smo vložili ogromno naše igralce, so bili naši pogledi časa in raziskovanja življenja in časa polni navdušenja, čeprav z rahlo vznemirjenostjo pred nastopom. Vedeli smo, da smo na vajah vložili dovolj pozornosti in veliko časa, da bodo prizori tekli tekoče, povezano in s poudarki, ki jih je scenarij predvideval. Skupaj smo preživeli veliko večerov, z vso odgovornostjo ustvarjali in se tudi zabavali. Zato mi je bilo v veliko veselje, da ste sodelujoči v uprizoritvi v anketnem vprašalniku izpostavili, kaj je za vas najpomembnejše: povezovanje vseh generacij, grajenje skupnosti, prenašanje vrednot prostovoljstva, ohranjanje tradicije, ekipni duh, zanos posameznikov, složnost … Kako povezani in složni smo, ste dokazali tudi po zadnji predstavi, ko je v manj kot 14 urah po zadnjem aplavzu v dolinici pod Tokčevim borštom izginilo gledališče in je ostala zgolj narava. Le vrhunsko organizirana ekipa in motivirani ter povezani ustvarjalci zmoremo ustvariti v več mesecih nekaj nepozabnega in le v nekaj urah skrbno pospraviti vse materialno v komaj primerne prostore. Obenem pa obdržati nepozabne in trajne spomine. Zato najiskrenejša hvala in moj poklon. Bilo mi je v veselje in v ponos sodelovati z vami. On koncu lepa hvala tudi našim podpornikom: Občini Ivančna Gorica in županu Dušanu Strnadu, Zavodu ZKT Prijetno domače in Jurčičevi domačiji, JSKD Območna izpostava Ivančna Gorica, ZKD Ivančna Gorica, PGD Muljava, Turističnemu društvu Muljava, OTZ Ivančna Gorica in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Danijel Zupančič, scenarist in režiser uprizoritve Razstava Jelke Kastelic V Knjižnici Ivančna Gorica smo v sredo, 10. julija 2024, odprli razstavo z naslovom Moje likovno potovanje, na kateri se prvič samostojno predstavlja Jelka Kastelic, članica Kulturnega društva likovnikov Ferdo Vesel iz Šentvida pri Stični. Dogodek so prijetno popestrile članice omenjenega društva, ki so obudile več spominov na spoznavanje in sodelovanje z avtorico, ena od njih je prebrala celo pesem. V glasbenem programu je nastopila simpatična citrarka Sara Koleša iz Glasbene šole Grosuplje, njena mentorica je Pavlina Šifrar. Jelka Kastelic je rojena v Ljubljani, kjer je preživela večji del svojega življenja. Zadnjih 19 let živi v Malih Češnjicah, od koder izhaja njen mož. Zanimivo je, da ima tudi ona dolenjske korenine, saj starša izhajata iz Šentvida pri Stični. Jelka je mama, babica in tudi že prababica. Po srednji šoli se je zaposlila v Pletenini. Najprej je delala kot šivilja, kasneje v skladišču, potem je zaposlitev našla v administraciji Komunalnega podjetja Ljubljana. Leta 2006 se je upokojila in se najprej pridružila Društvu upokojencev Šentvid pri Stični, kjer poje v mešanem pevskem zboru Sončni žarek ter opravlja tajniška dela, na UTŽO Ivančna Gorica se uči tudi angleškega jezika. Leta 2009 je vstopila v Kulturno društvo likovnikov Ferdo Vesel Šentvid pri Stični, s katerim je doslej sodelovala na številnih skupinskih razstavah; razstava v Knjižnici Ivančna Gorica je njena prva samostojna. Njeni prvi motivi so bile rože, kasneje se je lotevala tudi portretov in narave; najraje slika breze. Vse razstavljene slike so izdelane v tehniki olje na platno. Razstava bo na ogled do konca septembra. Janja Ambrožič, Knjižnica Ivančna Gorica Prva postaja je bila v Krškem, kjer sta že čakala prijazna strokovnjaka, ki sta nas razdeljene v dve skupini popeljala v čudovit svet energije in nam omogočila poglobljeno potovanje v svet energije in energetike. Izvedeli smo veliko o pomenu energije in njene rabe v vsakdanjem življenju, o tehnologijah proizvodnje električne energije ter njenih gospodarskih, družbenih in okoljskih vidikih. Zelo zanimiva je bila interaktivna razstava in eksperimentalnica. Malo smo obnovili znanje o elektromagnetizmu in se naučili nekaj novega. Na kratko smo se ustavili še v Evrosadovi tržnici, ter po dobrem sendviču in kozarčku domačega vina nadaljevali vožnjo po Posavju. Naslednja postaja je bila Sevnica oziroma grad Rajhenburg, ki je kulturni spomenik državnega pomena. Grad, ki je bil verjetno sezidan v prvi polovici 12. stoletja, je danes zelo lepo obnovljen in je sedež več kulturnih ustanov, muzejskih zbirk, likovnih galerij. Ogled, ki je trajal dobri dve uri, nas je popeljal v različna obdobja in lastništva skozi zgodovino. Polni najrazličnejših informacij, ki nam jih je podala vodička, smo se odpravili še v grajsko klet na pokušino penin lokalnih pridelovalcev in zaključili z ubrano zapeto pesmijo. Zadnja postaja pa je bila Turistična kmetija Hribar v Podbočju, kjer smo po dobrem kosilu še zaplesali in se odpravili proti domu. Zahvaljujemo se šoferju za varno vožnjo in organizatorjem, ter se veselimo novih izletov, ki vsekakor pripomorejo k boljši medsebojni povezanosti tako na medgeneracijski kot tudi na kulturni ravni. Goca Markan Drobež, Kulturno društvo VIDOVO S počitniško pravljico po občini Ivančna Gorica V tednu od 1. do 5. julija 2024 se je 80 otrok udeležilo počitniških dejavnosti, ki jih je na petih različnih lokacijah po občini pripravila Knjižnica Ivančna Gorica; v ponedeljek smo bili v Višnji Gori, v torek v Šentvidu, v sredo v Zagradcu, v četrtek na Krki in v petek v Ivančni Gorici. Otroci, stari od 6 do 12 let, so poslušali pravljico o lenivcu in tapirju ter temeljito spoznali in povsem raziskali džunglo skozi besedne igre, preko kviza iz knjig, bansov in ugank s kamišibajem. Za zaključek smo odkrili našega skritega gosta – čudovito papigo Cookie, jo hranili, z njo plesali, se ji nasmejali in celo zapeli. Hvala družini Cesar z Medvedjeka, ki nam je Cookija zaupala, da smo se lahko družili z njim v času počitniških dejavnosti. Za gostoljubje se zahvaljujemo: Hiši kranjske čebele, Osnovni šoli Zagradec, Krajevni skupnosti Šentvid pri Stični ter šentviškim animatorjem oratorija, Krajevni skupnosti Krka ter Občini Ivančna Gorica. Knjižnica Ivančna Gorica 38 Kultura številka 6 september 2024 Večer avtorske poezije literarne skupine Ključ v listju v Knjižnici Ivančna Gorica Poezija je spet povezovala. V torek, 18. junija 2024, so se nam prvič predstavile udeleženke literarne skupine Ključ v listju, ki so se srečevale na delavnicah od meseca marca do junija 2024, ki jih je v sodelovanju s Knjižnico Ivančna Gorica organiziral JSKD Območna izpostava Ivančna Gorica. Ob spodbudah njihove mentorice mag. Ane Porenta so raziskovale svet poezije, sprejemale številne jezikovne izzive in razmišljale izven pričakovanih okvirjev. Na delavnicah so udeleženke med seboj spletle vezi varne navezanosti in ustvarile odličen prostor za pretakanje besednih kreacij. S svojo poezijo so se nam predstavile Lili Lapornik Ambrožič, Nuša Mihalič, Olga Ambrožič, Mateja Vrhovc Mestnik in Saša Koleša. Svojo poezijo je predstavila tudi mentorica. Prisluhnili smo njihovim likovnim pesmim (carmen figuratum), katerih besede izrisujejo obrobo določene oblike, o kateri govori pesem; abecednim pesmim, ko si začetnice besed v pesmi sledijo po abecedi; aliteracijam, ko se ujema- Zagraška knjigobežnica v sveži preobleki Pred nekaj manj kot sedmimi leti, na dan reformacije, 31. oktobra 2017, je pod župnijskim toplarjem ob podpori Župnije Zagradec in Krajevne skupnosti Zagradec dobila svoje mesto zagraška knjigobežnica, dvodelna lesena hišica, ki so jo krajani lepo sprejeli in jo prepoznali kot stičišče izmenjave raznovrstnih knjižnih naslovov. Mnoge knjige in revije, ki v knjigobežnico prihajajo od vsepovsod, ves ta čas navdušujejo za branje, spodbujajo h kroženju pisanega nabora čtiv ter tako med različnimi generacijami bralcev širijo bralno kulturo. S svojo poezijo so se nam predstavile Lili Lapornik Ambrožič, Nuša Mihalič, Olga Ambrožič, Mateja Vrhovc Mestnik in Saša Koleša ter mentorica Ana Porenta. jo začetni glasovi besed; pesmim ti- tila kantavtorica Mateja Vrhovc Metlicam, ki so sestavljene iz naslovov stnik. Mentorica mag. Ana Porenta knjig; pesmim s citatom in kolažnim je povzela: »Preko delavnic Ključ pesmim – to so besede, izrezane iz v listju smo ugotovile, da so pesmi časopisov in povezane v sporočila. povsod in da jih lahko nabiramo na Naj povemo, da so nekatere od teh različne načine. Ob tem smo gradile pesmi razstavljene v prireditvenem svoj lastni izraz in pogled na svet, liprostoru v knjižnici do konca avgu- teraturo in izrekanje. Upamo, da ste uživali v tej predstavitvi, kot smo me sta, zato toplo vabljeni k ogledu. Večer poezije, ki smo ga organizira- pri ustvarjanju tega, kar smo vam li JSKD Območna izpostava Ivančna prebrale na današnjem večeru.« Gorica in Knjižnica Ivančna Gorica, je JSKD OI Ivančna Gorica in s petjem ob spremljavi kitare obogaKnjižnica Ivančna Gorica Ker je naša bralna hišica kljub zavetju pod župnijskim kozolcem v vseh letih doživela kar nekaj vremenskih in drugih preizkušenj, smo se ljubitelji knjig odločili, da ji letos privoščimo nekaj osvežitve. Obnovo smo v juliju zaupali gospodu Martinu Plutu s Fužine, ki je knjigobežnico že v njenih začetkih opremil z informativnimi napisi ter spodbudnimi mislimi o knjigah in branju. Tokrat je poskrbel za novo barvno podobo knjižne hišice, za zamenjavo njenih dotrajanih delov in osvežil napise na tablah. Za njegov čas, ustvarjalnost in dobro voljo se mu bralci iskreno zahvaljujemo. Knjigoljubi od blizu in daleč, vabljeni k izmenjavi knjig! S skupnimi močmi tudi v prihodnje poskrbimo, da bo zagraška knjigobežnica še dolgo in uspešno sledila svojemu poslanstvu. Katja Šuštar Kratke iz knjižnice Ivančna Gorica Knjižnica Ivančna Gorica Cesta II. grupe odredov 17 1295 Ivančna Gorica 01/78 78 121, 051 236 436 izposojaivg@knjiznicagro.si, www.gro.sik.si FB: Knjižnica Ivančna Gorica IG: knjiznicaivancnagorica POČITNIŠKI BRALNI SREČELOV – Za začetek počitnic smo v naši knjižnici pripravili Počitniški bralni srečelov. Knjige za otroke, mladino in odrasle smo skrili v vrečke, da so naši bralci šele doma videli, kaj so dobili v branje. Izkušnje so pokazale, da večino bralcev ta ponudba zelo zabava, saj dobijo v branje kaj, česar sami ne bi nikoli izbrali. Lahko vas pohvalimo, da ste si izposodili več kot 200 vrečk. POLETNI BRALNI IZZIV – V času poletnih počitnic je več kot 100 otrok sodelovalo v »POČITNIŠKEM BRALNEM IZZIVU« Knjižnice Ivančna Gorica. To pomeni, da je vsak od njih v približno dveh mesecih prebral kar 10 knjig, kar ni mačji kašelj. Menimo, da so zmagovalci prav vsi in prav vsi si zaslužijo veliko pohvalo. Kot smo obljubili, smo 26. avgusta 2024 v sodelovanju s Parkom Cukarca in ZKD Občine Ivančna Gorica izžrebali šest srečnežev, ki so prejeli lepe nagrade: vstopnice za Park Cukarca in otroške gledališke abonmaje. Čestitamo vsem mladim bralcem! RAZSTAVA MLADIH LIKOVNIKOV – V pravljični sobi je bila poleti na ogled otroška likovna razstava udeležencev slikarskega tečaja pri slikarki Renati Grmovšek. Mladi ustvarjalci so se predstavili z likovnimi deli v različnih likovnih tehnikah, od svinčnika, akvarela, akrila na platnu do suhega in oljnega pastela. Razsta- vljali so: Klara Savšek, Ema Kastelic, Eva Glavan, Sofija Ristoski, Mariia Shcherbynska, Ula Perme, Sara Samastur, Lana Samastur, Ema Ceglar, Mia Petojevič in Lina Perdih. BEREMO DOMAČE je projekt domoznanske bralne značke, ki v naši knjižnici poteka od februarja do konca oktobra. Izkoristite še zadnje mesece in pri izposojevalnem pultu vzemite letak s seznamom knjig in navodili za sodelovanje ter se vključite v projekt. COBISS ELA – Sredi junija je zaživela nova platforma za e-knjige COBISS Ela, do katere lahko dostopate prek baze COBISS+. Za izposojo je treba imeti urejeno članstvo v knjižnici, biti brez neporavnanih obveznosti ali drugih omejitev. Naenkrat si lahko izposodite do 5 knjig, po 21 dneh se knjige samodejno vrnejo. Za branje na računalniku je potrebna namestitev aplikacije Thorium Reader, na mobilnih napravah pa Cantook by Aldiko, ki jo naložimo iz trgovine Google Play ali iOS App Store. Za branje na mobilni napravi ali bralniku je potrebna naprava z operacijskim sistemom Android 5.0 ali več. Več informacij o postopku izposoje, vključno z video navodili, lahko najdete na uradni strani COBISS Ela za bralce, v knjižnici pa smo za vas pripravili kratka navodila v pisni obliki, ki jih lahko dobite pri izposojevalnem pultu. RAZSTAVO LIKOVNIH DEL BRINE SEVER bomo v knjižnici odprli v sredo, 2. oktobra 2024, ob 18. uri. Vabljeni, da se nam pridružite in spoznate mlado likovnico, ki se bo predstavila tudi kot odlična glasbenica. OTROŠKA PREDSTAVA Psst! To je knjižnica. bo uvertura v prihajajočo pravljično sezono. Pridite v kulturni dom v Šentvid pri Stični, kjer bomo v ponedeljek 7. oktobra 2024, ob 17. uri skupaj z miško Minko uživali v animacijski predstavi Gledališča Pravljičarna. AMBASADORJI NASMEHA – V sredo, 9. oktobra 2024, ob 17. uri, v našo knjižnico pri- haja prav poseben kosmati gost v družbi svoje vodnice Tjaše Gioahin. Na dogodku, ki ga organiziramo v sodelovanju s Slovenskim društvom za terapijo s pomočjo živali – Ambasadorji nasmeha, pričakujte obilo pasje pozornosti in ljubezni ter spoznavanje zabavnih knjižnih junakov. DELAVNICA KAMIŠIBAJA – Naša knjižnica je poznana po odlični kamišibajkarki, naši sodelavki Maruši Pušnik, ki s kamišibajem navdušuje vse generacije v knjižnici, v času pohoda po Jurčičevi poti jo lahko vidite na Muljavi, uveljavila se je tudi na strokovnih srečanjih in tekmovanjih. Ker se spodobi, da človek svoje znanje širi med ljudi, letos prvič v Knjižnici Ivančna Gorica organiziramo delavnico kamišibaja. Ta bo potekala v obliki štirih srečanj (14. in 21. oktobra ter 4. in 11. novembra 2024, vsakič ob 17. uri), srečanja pa se bodo zaključila s čisto pravim Festivalom kamišibaja, ki bo potekal v soboto 16. novembra ob 11. uri. Bi si želeli postati kamišibajkar? Vam je to željo kdaj zaupal vaš otrok? Vas zanima, kako zgodbo prenesti v namizno gledališče? Prijavite se, ne bo vam žal. LITERARNI VEČER Z MILENO MIKLAVČIČ za vas pripravljamo v sredo, 16. oktobra 2024, ob 18. uri v kulturnem domu v Šentvidu pri Stični. Obeta se iskriv večer s pisateljico, novinarko in ljubiteljsko raziskovalko preteklosti, ki je zagotovo najbolj znana po seriji knjig Ogenj, rit in kače niso za igrače. URA PRAVLJIC v naši knjižnici bo 17. oktobra 2024, ob 17. uri. Vabljeni! SLOVENSKO-ANGLEŠKA URA PRAVLJIC bo 23. oktobra 2024, ob 17. uri. BRALNI KLUB se bo srečal 29. oktobra 2024, ob 17. uri. ZGODBE MOJEGA KRAJA – Mestna knjižnica Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami osrednjeslovenske regije vsako leto razpiše natečaj za najboljšo zgodbo, ki je tesno povezana z zgodovino lokalnega kraja. Natečaj je namenjen vsem, ki so dopolnili 60 let, nosi pa naslov Zgodbe mojega kraja. Letošnja tema natečaja je »Prva ljubezen«. Več o natečaju, ki traja do konca oktobra 2024, najdete na spletni strani Mestne knjižnice Ljubljana. september 2024 Kultura številka 6 Še vedno si ju lahko ogledate V Muzeju krščanstva na Slovenskem trenutno gostujeta dve izredni zanimivi, veččutno zasnovani razstavi. Prvo, ''Simbolika rastlin v Svetem pismu in drugih svetih knjig'', smo si izposodili kar iz daljne Portugalske in njeno gostovanje pri nas, zaradi izrednega zanimanja tudi že podaljšali. Da je razstava vzbudila takšen odziv, ne preseneča. Pripoveduje namreč o univerzalni temi, rastlinah, a iz nevsakdanjega zornega kota. Podrobneje predstavlja simboliko izbranih svetih dreves, cvetlic in dišavnic omenjenih v Svetem pismu in drugih svetih knjigah (Koran, Tora, Tipitaka, Vede) ter mitologijah. Zaradi svoje oblike, listov, cvetov, plodov, semen in vonjav namreč številne rastlinske vrste veljajo za simbole različnih veroizpovedi in prepričanj. Tako rastline še vedno povezujemo s kulturnimi in verskimi vrednotami, ki jih danes upora- VABLJENI NA DRŽAVNO SREČANJE GODALNIH SESTAVOV FESTIVAL GODALNIH ORKESTROV 2024 SOBOTA, 19. OKTOBER 2024, OB 19.00 Kulturni dom Grosuplje - kulturni dogodek, ki združuje bogato glasbeno dediščino in sodobne ustvarjalne pristope - raznolik program za ljubitelje klasične glasbe - mojstrovine slovenskih in tujih skladateljev iz različnih obdobij Nastopili bodo: Kulturno-umetniško društvo Kliničnega centra in Medicinske fakultete dr. Lojz Kraigher - Pro medico, Camerata Laibach, Komorni orkester NOVA, Simfonični orkester Domžale – Kamnik in Glasbeno društvo Obalni komorni orkester. Vstop prost. Organizatorji: JSKD, JSKD OI Ivančna Gorica, ZKD Grosuplje in Glasbena šola Grosuplje 39 VABILO Društvo UTŽO Ivančna Gorica vas vabi, da se nam pridružite v študijskem letu 2024/2025. Vpišete se lahko v ponedeljek, 30. septembra 2024, in v torek,1. oktobra 2024, od 9. do 11. ure dopoldne in od 16. do 18. ure popoldne v prostorih društva (nad knjižnico), Cesta 2. grupe odredov 17/II. Seznanili vas bomo s študijskim programom (s krožki, ekskurzijami, delavnicami, predavanji), kamor se boste lahko tudi vpisali. Podrobnosti o programu najdete na spletni strani www.utzo-ivancna gorica.si. Pričakujemo vas in se veselimo srečanja z vami! Metka Krajnc, predsednica društva ORGELSKI CIKEL: bljamo na simboličen način, včasih pa se niti ne zavedamo, kako daleč v preteklost je mogoče slediti njihovemu nastanku. Razstava ob simbolni vrednosti rastlin opozarja tudi na njihovo neprecenljivo ekološko in okoljevarstveno vrednost. Rastline so ključnega pomena v ekosistemih in prihajajo v ospredje pri obnavljanju tistega, česar nismo uspeli ohraniti. Razstava, ki izhaja iz knjige Svetopisemske rastline v Belemskih vrtovih v Lizboni (Biblical Plants in the Garden of Belem - Lisbon) (M.C. Duarte idr. 2023) je obeležila obisk papeža Frančiška na Svetovnem dnevu mladih 2023 v Lizboni. Gostovanje razstave v Muzeju krščanstva na Slovenskem tako krepi idejo v središču njegovega papeževanja– bratstvo med narodi in je ekološki poziv k skrbi za naš planet. Druga, prav tako zelo zanimiva razstava ''Janez Čebulj- misijonar, pesnik in popotnik'' pripoveduje o Janezu Čebulju, ki sodi v ožji krog sodelavcev znanega misijonarja Friderika Ireneja Barage. Oba z Barago sta delovala na območju Velikih jezer v Severni Ameriki. To je sicer prva samostojna muzejska razstava o misijonarju, ki si je zelo prizadeval za pravice ljudstev Očipve in Menomini na območju zahodno od Velikih jezer. Tekoče je govoril očipvejski jezik in si prizadeval za ohranjanje kulture staroselcev. Razstavo sta pripravila dr. Marko Frelih, kustos v Slovenskem etnografskem muzeju in Barbara Rezar Grilc iz Adergasa. Razstavi vas zagotovo ne bosta pustili ravnodušne: ponesli vas bosta na potovanje skozi fascinantno kulturo Ameriških staroselcev v 19. stoletju, in ob vonju, lepoti ter simboliki svetih rastlin tudi po vsem svetu! Vabljeni k obisku in ogledu vse do 6. oktobra 2024. Dijana Pita da Costa, Muzej krščanstva na Slovenskem V S TO P P R OST Zvocne ̌ impresije romantike z domačimi in tujimi virtuozi Cerkev sv. Vida, ŠENTVID PRI STIČNI 15. 10. 2024 Med sanjami in resnicnostjo ̌ 15. 12. 2024 Zbudite se, obzorje se zě svita 19.30 18.00 DANIJELA SLANA 16. 2. 2025 18.00 MARTIN STURM Med nebesko in ̌ etericnim ̌ peklensko morbidnim O RG A N I S T I C A TOMAŽ SEVŠEK ŠRAMEL DODATNE INFORMACIJE: ZKD.IVANCNAGORICA@GMAIL.COM O RG A N I S T I C A O RG A N I S T I C A V soboto, 5. oktobra 2024, ob 9. uri, vljudno vabljeni, da se nam pridružite na vodenem pohodu po krajšem delu (14 km) Poti cistercijanov Na več lokacijah boste spoznali, kako so stiški cistercijani skozi stoletja preoblikovali pokrajino. Pot je označena z informativnimi tablami, več informacij o poti pa je na voljo na spletni strani https://cisterscapes.eu/ en/hiking in v aplikaciji Outdooractive. Stiški del slovenskega odseka mednarodne Poti cistercijanov je zasnoval Muzej krščanstva na Slovenskem v okviru projekta Cisterscapes, letošnjega prejemnika prestižnega Znaka evropske dediščine. Pot Cistercijanov je 6.400 km dolga vez med evropskimi narodi. Združuje znanje in tradicijo, predvsem pa vabi v naravo k raziskovanju kulturne krajine cistercijanov. Pohodnika vodi do starodavnih cistercijanskih samostanov, mimo mlinov, gozdov in vinogradov ter opozarja na pomen samooskrbe, sobivanja in mednarodnega povezovanja. 40 Šport september 2024 številka 6 Učenje in premagovanje strahu skozi dodatna znanja Strah ima veliko moč, če mu to dovolimo! V času in prostoru, v katerem živimo, v mestu ali zunaj njega, si dogodki hitro sledijo. Nasilje se zgodi nepričakovano, še posebej, če smo nekje sami. Nezanimanje okolice, ljudi, mlajši ali starejši; od njih ne morete pričakovati pomoči. Tudi takrat, ko bi vam hoteli pomagati, ne morejo, ker ne vedo pomagati niti sebi. Kadar smo izpostavljeni nasilju, nas strah povsem ohromi do te mere, da nismo zmožni normalno delovati, smo v popolnem krču. Ko nas je strah, se zablokira vse v naši glavi in srcu. Če pride do faze konflikta, to še ne pomeni, da je edino možno nadaljevanje oziroma rešitev uporaba fizičnega nasilja. Najprej poskušamo situacijo umiriti ter tako preprečiti nadaljnje poglabljanje konflikta. Šele ko na izbiro nimamo drugih sredstev in če je neizogibno potrebno, da odvrnemo od sebe protipraven napad, uporabimo obrambno tehniko, seveda če imamo to znanje. Vsekakor športu lahko damo možnost, saj vam bo trening odgnal proč vse temne misli in vas pripravili za pozitivno spopadanje z vsakdanjimi problemi. Trening ima to čudovito sposobnost, da iz nas naredi ponovno učenca, ki se je pripravljen potruditi za dosego svojega cilja. Tako kot krepimo fizično moč, moramo krepiti tudi mentalno moč. Samozavest in stabilnost nista lastnosti, ki bi jih podedovali ali dobili na pladnju, temveč jih pridobimo le z redno telesno dejavnostjo. SANKUKAI borilne tehnike in tehnike dihanja, ki jih spoznavamo na enostaven in postopen način preko različnih serij, nivojev in korakov treniranja, nas uvaja v skrivnost SANKUKAI KARATEJA. Vsak nivo nas popelje korak bljižje k realni situaciji, kjer se učenec postopoma srečuje z dodatnim kontroliranim stresom. Pri tem se uči obvladovanje stresa brez čustvenih stisk (strahu, nervoze) in agresije, preko pravilnega dihanja, ki nam daje umirjenost ter potrebno moč in hitrost pri izvajanju tehnik. SANKUKAI KARATE je zaradi svoje posebnosti odlična šola za oblikovanje značaja. Neposredni telesni spopad dveh nasprotnikov je hkrati tudi spopad dveh osebnosti, kar zahteva intelektualne in čustvene napore, ki jih v drugih športih ni. Potrebna je skrajna odločnost, doslednost, obvladanje strahu in sposobnost delo- vanja pod največjim stresom (grožnja poškodbe oz. izgube pozitivne samopodobe) hkrati pa tudi visoka prisotnost duha, koncentracije, previdnosti, pazljivosti in pozornost za ohranitev notranjega miru. Kdor se redno in zadosti dolgo udeležuje borilno usmerjenih treningov in se tudi preizkuša v športnih oblikah dvobojev, pridobiva na moči volje, vztrajnosti, samozaupanju, potrpežljivosti in treznosti ocenjevanja lastnih in nasprotnikovih možnosti. Prav tako pridobi na čustveni trdnosti, tako da ga ni zlahka spraviti iz tira: ob grožnjah ostane miren in zbran (saj se zaveda svojih prednosti), po zmagah ne postane domišljav, po porazih pa se ne preda malodušju, ampak jih koristi kot poučne izkušnje. Vse to so osebnostne odlike, ki pridejo prav tudi pri reševanju mnogih življenjskih situacij in poklicnih zagat. Izkušnje kažejo, da, kdor trenira nek borilni šport, doživlja mnogo manj telesnih ali verbalnih napadov izven športne arene – spremeni se celotna drža in govorica telesa, ki nadležnežem in nasilnežem sporoča, naj raje opustijo svoje namene. Da Sankukai karate ni samo za mlade, dokazuje tudi LETNA KARATE ŠOLA (LKŠ), ki je letos potekala že 46–krat in sicer pod vodstvom glavnega inštruktorja za Sankukai karate v Sloveniji g. Vlada PARADIŽNIKA mojstra karateja 5. DAN. Vsako leto se udeleži LKŠ poleg otrok staršev tudi veliko starih staršev, ki se priključijo jutranji rekreaciji. Na vsaki letni karate šoli se udeleženci seznanijo z novo, metodo, tehniko, principom…. Tako človek iz takega dopusta pride fizično in duševno močnejši. Prav na letnih karate šolah spoznaš, da karate ni samo šport, temveč kompletna metoda psihičnega in fizičnega učenja človeka. To pa človeku korist tako Mark Kastelic z izjemnimi vožnjami opozarja nase na slovitih evropskih dirkališčih Kdo je mladi slovenski dirkač Mark Kastelic, ki letos opozarja nase na dirkah srednjeevropskega pokala razreda GT4, se sprašujejo mnogi po Evropi, ki se zanimajo za ta šport. Mark iz Ivančne Gorice je po koncu lanske sezone prestopil v zgoraj omenjeni razred iz kartinga. In takoj dosegel nekaj izvrstnih rezultatov. V razredu GT4 je letos odpeljal tri dirke in na vseh dosegel uvrstitve na zmagovalni oder. nskega športa udimo, da bi bila šport in rekreacija dostopna čim širšemu krogu občank in portno igrišče na Muljavi, trenutno pa se gradi kolesarska steza, ki bo Ivančno Muljavo. Uspešno napreduje tudi načrtovanje sodobnega športnega parka pri tru v Ivančni Gorici, za katerega v kratkem pričakujemo izdajo gradbenega Prva dirka za italijansko prvenstvo GT4 v Circuito internazionale Del Mugello se je razpletla odlično. Po odličnih kvalifikacijah, je prvo dirko končal na 4. mestu in drugo na 3. mestu. Nato je nastopil na dirki za FX Racing Weekend - GT4 Italy na dirkališču Autodromo Vallelunga. Kvalifikacije za sobotno in nedeljsko dirko je Mark končal na tretjem mestu. Sobotna dirka se zaradi tehničnih težav na avtomobilu ni izšla po pričakovanjih. Nedeljsko dirko pa je spet končal na odličnem tretjem mestu. Še posebej pa je 16-letni Mark opozoril nase na dirkališču Red Bull Ring na avstrijskem Štajerskem, kjer je konec junija na sloviti stezi slavil kar tri zmage v že omenjenem srednjeevropskem pokalu razreda GT4 (Eset Cup). Najprej je z mercedesom AMG GT4 tekmece, ki so po deset in več let starejši od njega, pustil za seboj na sobotni vztrajnostni enourni preizkušnji, dan pozneje pa je bil naj- hitrejši tudi na obeh šprintih. Prve zmage v tem tekmovanju je tako dosegel zelo hitro in s tem vzbudil zanimanje tudi slovitih dirkaških legend. Tako sta ga v njegovem šotoru že obiskala Nico Rosberg in Emerson Fittipaldi. Mark je po tekmi dejal, da ni bilo vse tako enostavno kot izgleda na prvi pogled. Vse kvalifikacijske dirke je končal na drugem mestu, pravi, da nikakor ni prišel do čisto izpeljanega kroga. Povedal je še, da so bile vse dirke zelo napete in prava predstava za gledalce, a malo manj za starše ... Mark se za letošnje uspehe zahvaljuje svojemu moštvu Lema Racing in očetu Robertu za vso podporo in pomoč. V veliko pomoč je seveda tudi znani menedžer Dino Chiesa, ki je svojčas bedel tudi nad Lewisom Hamiltonom in Nicom Rosbergom. Tudi ta podatek po svoje sporoča, kakšen potencial se skriva v Marku, na katerega smo lahko občani Ivančne Gorice zelo ponosni. Simon Bregar Udeleženci letošnje letne karate šole v Umag-u od 30.6-7.7.2024. pri študiju, službi kot tudi v vsakdanjem življenju. V mesecu Septembru poleg rednega treninga SANKUKAI KARATEJA, organiziramo tudi dvomesečni tečaj samoobrambe. Tečaj je namenjen mladim (od 16 let dalje) in tudi srednji generaciji, skratka vsem tistim, ki jih ni strah novih izzivov in želijo poizkusiti nekaj novega. Pridobili boste na kondiciji, istočasno se boste naučili reševati iz zapletenih situacij, bodisi padca na poledeneli cesti ali nezaželenega prijema, izgubili kak odvečni kilogram, seznanili s pravilnim dihanjem in popravili držo. K vpisu vabimo vse, ki vas zanima ta prečudovita veščina, kjer ni starostnih omejitev. Potreben je le začeten pogum, želja in veselje do gibanja, kajti SANKUKAI KARATE treningi so prilagojeni posamezni starostni kategoriji, so primerni za moški in seveda tudi ženski del populacije. Treningi potekajo v skupinah: • cicibani 4-7 let - OŠ Stična v Ivančni Gorici, OŠ Zagradec • otroci 7- 14 let - OŠ Stična v Ivančni Gorici, • mladina 14-18 let - OŠ Stična v Ivančni Gorici • člani od 18 let dalje - OŠ Stična v Ivančni Gorici • veterani nad 40 let - OŠ Stična v Ivančni Gorici Karate klub Ivančna Gorica ima 47 letne izkušnje na področju treniranja karateja. Vsi treningi se odvijajo pod vodstvom izkušenih trenerjev z licenco SKZS, pod vodstvom tehničnega mentorja g. Vladimirja Paradižnik-a – 5 dan. Vpis poteka prav te dni v telovadnicah: - OŠ Stična, Cesta občine Hirschaid 1; Ivančna Gorica – torek in četrtek ob 18.00 (osnovnošolci, mladinke, mladinci; članice, člani; veteranke, veterani ) - OŠ Stična, Cesta občine Hirschaid 1; Ivančna Gorica (cicibani) - sredah ob 17.00 - OŠ Zagradec (cicibani in osnovnošolci) - torek ob 17.00 Dodatne informacije lahko poiščete na: https://www.sankukai-karate. info/ Jože Kastelic 2. DAN, trener SANKUKAI KARATEJA Občina Ivančna Gorica in Zveza športnih organizacij Ivančna Gorica vabita na 4. IVANKIN TEK 12 km 5 km 1,5 km otroški teki NEDELJA, 13. 10. 2024 START IN CILJ - AMFITEATER PRI VZGOJNO - IZOBRAŽEVALNEM CENTRU IVANČNA GORICA (Cesta občine Hirschaid 3, Ivančna Gorica) PRIJAVE IN INFORMACIJE: www.ivancna-gorica.si prijavim.si zso.prijetnodomace.si D ogodek vvzpodbuja zpodbuja ššport port iin n ttelesno elesno ddejavnost ejavnost Dogodek ttekmovalnih ekmovalnih iin n rrekrea ekrea vvnih nih ttekačev, ekačev, tter er oomogoča mogoča ddruženje ruženje vvseh seh ggeneracij eneracij ššportnih portnih nnavdušencev. avdušencev. Vljudno vabljeni vsi ljubitelji teka. september 2024 Šport številka 6 Skupaj v novo zgodbo: RK SVIŠ Cugelj okna Ivančna Gorica Klub z velikim ponosom sporoča, da bo v novo sezono vstopil s spremenjenim imenom in glavnim sponzorjem. Vodstvo je sklenilo partnerstvo z lokalnim podjetjem Cugelj PVC in ALU okna, ki bo ogromno doprinesel k nadaljnjemu razvoju in izboljšanju pogojev rokometa v občini Ivančna Gorica. Predsednik kluba Marjan Potokar in podpredsednik Jože Polak sta sklenila sodelovanje s predstavnikom podjetja Cugelj Ignacem Cugljem. Vodstvo kluba je tako uspelo pridobiti glavnega sponzorja, ki bo celotnemu ivanškemu rokometu ogromno doprinesel za razvoj kluba v prihajajočem obdobju. V novi sezoni se bo klub preimenoval v RK SVIŠ CUGELJ OKNA IVANČNA GORICA, obenem pa sezona 2024/2025 prinaša nove priložnosti in izzive za skupne uspehe. »Neizmerno sem ponosen na podpis pogodbe, ki predstavlja novo zgodbo in dodatno stabilnost v prihodnosti. Lokalno podjetje Cugelj je prepoznavno v tej regiji že vrsto let in verjamem, da bomo s skupnimi močmi realizirali zastavljene cilje,« je spregovoril predsednik kluba Marjan Potokar. »Za podporo RK SVIŠ Ivančna Gorica smo se z veseljem odločili. Ekipa v prvi ligi nastopa že četrto sezono zapored. To so lokalni fantje – vse, kar delajo, počnejo skoraj prostovoljno. Ti mladi fantje z veliko odrekanja vsak dan trenirajo in v sezoni odigrajo več kot 30 tekem. Prav zato smo se odločili v podjetju, da jih podpremo,« pa je dodal direktor Ignac Cugelj. Nova sezona je tukaj, SVIŠ je nazaj! Rokometaši SVIŠ-a iz Ivančne Gorice vstopajo v novo tekmovalno sezono. Članska zasedba ima za seboj že dober mesec dni priprav, prav tako pa bodo v mesecu septembru s prvenstvom pričele tudi mlajše selekcije. Omembe vredna je tudi odlično izpeljana organizacija 13. mednarodnega turnirja Ivančna Gorica 2024. Zasedba SVIŠ-a iz Ivančne Gorice je v začetku meseca septembra pričela z novo tekmovalno sezono. Letošnja sezona bo že četrta zaporedna med prvoligaško elito. Strateg Aleksander Polak bo po novem lahko računal tudi na četverico novincev, in sicer povratnika Maksa Kolariča, organizatorja igre ter kapetana slovenske mladinske reprezentance Luna Ključanina, kreatorja igre Matica Ravnikarja ter ostrostrelca Luka Rozino. Po koncu lanske sezone sta se poslovila dolgoletni ljubljenec ivanških navijačev Marko Marojević, ki je prenehal z aktivnim igranjem ter steber obrambe Benjamin Cirar. RAZPORED DOMAČIH TEKEM V REDNEM DELU: 1. KROG: SVIŠ CUGELJ OKNA - TRIMO TREBNJE (sreda, 4. september, 19:30) Že 28. medvaški turnir na Krki 29. junija je v organizaciji ŠDM Krka potekal že 28. medvaški turnir v malem nogometu na Krki. Letos se ga je udeležilo rekordno število ekip, prav tako pa je bilo tudi rekordno število obiskovalcev, ki so pridno navijali za svoje ekipe. Iz dveh skupin s po petimi ekipami sta napredovali dve, na koncu pa se je zmage veselila ekipa Kurji parkelj. 2. mesto je zasedla ekipa Krška vas, 3. pa ekipa iz Trebnje Gorice. Med premorom so na igrišče stopili tudi otroci stari 9 in 10 let. Ekipa iz KS Krka se je pomerila z ekipo iz NK Ivančna gorica. Po izenačeni in zelo gledljivi igri je slavila domača ekipa s 5 : 1. Za prihodnost nogometa na Krki se res ni treba bati. Organizator se ob tej priložnosti zahvaljuje članom društva za pomoč pri organizaciji, pa tudi vsem ostalim, ki vsako leto priskočijo na pomoč pri izvedbi dogodka. Hvala tudi sponzorjem (občina Ivančna gorica, KS Krka, PGD Krka, Rekon d. o. o., BTS company, Inovares Robert Koritnik s. p., Kajak kanu klub Krka, Mizarstvo Trunkelj, Globalid, Zaletelj transport, Dihta, Zlatarstvo Gros, Pekarna Mišmaš, BSLes Borut Svetin s. p., RLS, Čebelarstvo Kutnar, Gačnik šport, Avto Slak d. o. o., Carpe diem, IMP Armature d. o. o., Bomax frizerski salon, Pekarna DON DON, napihljiva igrala Kralj ), ki vsako leto omogočijo izvedbo dogodka. Se vidimo ponovno zadnjo soboto v juniju 2025. Primož Bradač, predsednik ŠDM Krka 3. KROG: SVIŠ CUGELJ OKNA - JERUZALEM ORMOŽ (sreda, 25. september, 19:30) 5. KROG: SVIŠ CUGELJ OKNA - URBANSCAPE LOKA (sobota, 2. oktober, 19:00/19:30) 7. KROG: SVIŠ CUGELJ OKNA - CELJE PL (termin še ni znan) 9. KROG: SVIŠ CUGELJ OKNA - GORENJE VELENJE (sobota, 26. oktober, 19:00) 10. KROG: SVIŠ CUGELJ OKNA - SLOVENJ GRADEC (sobota, 2. november, 19:00) 13. KROG: SVIŠ CUGELJ OKNA - MISTERAL KRŠKO (sobota, 30. november, 19:00) 15. KROG: SVIŠ CUGELJ OKNA RIKO RIBNICA (sreda, 11. december, 19:00) 17. KROG: SVIŠ CUGELJ OKNA KRKA NM (sreda, 21. december, 19:00) 19. KROG: SVIŠ CUGELJ OKNA - KOPER (sobota, 15. februar, 19:00) RK SVIŠ IVANČNA GORICA – SEZONA 2024/2025: Vratarja: David Pekeč, Jaka Glavan; Leva krila: Janez Grum, Matevž Tekavčič, Martin Bradač; Levi zunanji: Simon Vidmar (rehabilitacija), Luka Rozina, Simon Stopar, Nik Pirnat; Srednji zunanji: Andraž Justin, Matic Ravnikar, Lun Ključanin; Desni zunanji: Domen Košir, Luka Klemenčič; Desna krila: Aljaž Kutnar, Vid Kompare; Krožni napadalci: Lucijan Korošec, Maks Kolarič, Martin Erčulj. 13. mednarodni turnir Ivančna Gorica z odliko izpeljan! »Še en turnir je za nami in še enkrat več lahko ugotavljamo, da je bil organizacijsko izjemno uspešen. Vsekakor pa nam ne bi uspelo v kolikor ne bi imeli pomoči: vas staršev in številnih prijateljev kluba, ki ste prispevali svoj čas, energijo in tudi sredstva. Vaša aktivna prisotnost, vaš trud in predanost so dokaz, da ko delujemo skupaj, lahko ustvarimo izjemne dogodke in ti ostanejo v lepem spominu. Mladim in skupnosti pa smo zgled, ki ima pozitiven vpliv na vse. V klubu izjemno cenimo takšna skupna prizadevanja, ki krepijo vezi med udeleženci 41 in zagotavljajo, da bosta šport in zdrav način življenja še naprej igrala pomembno vlogo v življenju mladih. Prav tako se v imenu kluba se zahvaljujem tudi vsem sponzorjem, donatorjem in občini Ivančna Gorica,« je povedal predsednik kluba Marjan Potokar. Večji podporniki turnirja: • ELTIM, d. o. o. • M&T Mobil, d. o. o. • AŽUR nepremičnine • Zavarovalnica Triglav • Občina Ivančna Gorica Manjši podporniki turnirja: • Doživljajski park CUKARCA • Kovinarstvo Robert Pavc • GMK Gregor Kompare s.p. • Avtotek Kavšek • DIHTA 15. medvaški nogometni turnir za pokal KS Dob Sončno sobotno popoldne, 7. septembra 2024, je na igrišču na Lučarjevem Kalu potekal medvaški nogometni turnir za pokal KS Dob pri Šentvidu. Tako kot lani je sodelovalo šest ekip iz KS Dob in sicer: Dob, Podboršt, Lučarjev Kal, Breg in dve ekipi iz Hrastovega Dola. Po napetih tekmah je bila na koncu ponovno najboljša ekipa iz Brega, na drugem in tretjem mestu pa so sledili ekipi iz Hrastovega Dola. Turnir poleg igranja nogometa predstavlja tudi druženje in sodelovanje med krajani, kar je v teh časih še kako pomembno. Medvaški turnir vsa ta leta poteka v organizaciji PGD Dob in Hrastov Dol in s podporo KS Dob, zato se za prijeten dogodek vsem skupaj lepo zahvaljujemo. Silvo Škrabec OBČINSKA FUTSAL LIGA Dva kroga pred koncem je ekipa Fiziokinn že občinski prvak Dva kroga pred zaključkom občinske futsal lige je že jasno, da bo novi občinski prvak ekipa Fiziokinn. Fantje zbrani iz različnih koncev naše občine so bili letos res najboljši in bodo zasluženo prvič dvignili pokal namenjen občinskim prvakom. Odločilno zmago so nad njihovimi glavnimi tekmeci, ekipi Avtostoritve Sadar dosegli v zadnjem krogu v Zagradcu. Bolj zanimiv bo boj za preostali dve mesti na zmagovalnem odru. V najboljšem položaju je ekipa Avtostoritve Sadar, a vsaj 3. mesto je dosegljivo še prav vsem ekipam v 1. ligi. V 2. ligi je v vodstvu največje razočaranje letošnje lige, ekipa FC Iv. Gorica-Slaščičarna Center, ki je glavni favorit za 1. mesto, preostale 3 ekipe pa bodo določile, katera bo ostala brez pokala. Na lestvici strelcev vodita Gašper Kastelic (HD City) in Denis Gale (Avtostoritve Sadar-Turk) s po 14 doseženimi goli, tretje mesto pa si s po 9 doseženimi goli delijo Kristijan Čož, Andrej Ružić (oba FC Iv. Gorica SLC&DK), Primož Žnidaršič (Fiziokinn) in Martin Grošelj (MSU team). Trenutni vrstni red v 1. ligi: EKIPA O. T. ZM. REMI POR. GOL + GOL RAZL. TOČ. 1. FIZIOKINN 11 8 3 0 44 14 + 30 27 2. AVTOSTORITVE SADAR-TURK 10 6 2 2 29 16 + 13 20 3. MSU TEAM 10 5 2 3 30 23 +7 17 4. ŠD ZAGRADEC 10 5 1 4 24 28 -4 16 5. HD CITY 11 4 3 4 26 27 -1 15 2. liga: 1. FC IV. GOR. SLAŠČ. CENTER* 9 4 0 5 28 28 0 11 2. ŠDM KRKA 9 2 2 5 17 22 -5 8 3. ŠD AMBRUS 9 2 1 6 16 28 - 12 7 4. SAMASTUR 9 1 0 8 8 36 - 28 3 * FC Iv. Gorica Slaščičarna center&Doner king je izgubila 1 točko zaradi neodigrane tekme 6. kroga Več o ligi izveste na spletni strani www.zso.prijetnodomace.si ali v Facebookovi skupini, ki jo ureja Žiga Zajc. Simon Bregar 42 Šport september 2024 številka 6 Zaključek sezone Višnjegorski šahovski turnir Šoln je bil z nogo in glavo na pravem mestu! Ali, kako se pravilno “obuti”, da zmagaš Košarkarskega kluba … Ivančna Gorica: nepozabno popoldne in večer v novem športne parku V petek, 10. junija, je Košarkarski klub Ivančna Gorica organiziral zaključni dogodek sezone, ki je potekal v čudovitem novem športnem parku v Ivančni Gorici. Prireditev je privabila večino igralcev, ki trenirajo v klubu, njihove starše in prijatelje, ki so skupaj preživeli nepozabno popoldne in večer, poln košarke, dobre hrane in zadovoljstva. ŠK Višnja Gora – Stična je v sodelovanju s Turističnim društvom Polževo, KS Višnja Gora, Občinsko turistično zvezo ter Zavodom za kulturo in turizem Prijetno domače Ivančna Gorica organizirala Višnjegorski šahovski turnir 2024 v pospešenem šahu. Tokrat je to bilo že tretjič v Hiši kranjske čebele, kjer se počutimo prijetno in nam je vse že domače, k temu pa pripomorejo njeni strokovni in prijazni delavci z Nejcem in Majo na čelu ... Zmagal je Primož Šoln, ki je v devetih partijah zbral 8 točk, pred Marjanom Kastelicem iz ŠD Krka Novo mesto, ki je zbral 7,5 točke in Dušanom Čeponom, ki je postal že stalni obiskovalec našega turnirja. Najboljši domači igralec je bil Igor Pišek na 6. mestu. ŠK Višnja Gora – Stična se zahvaljuje vsem soorganizatorjem, še posebej gospodu Milošu Šušteršiču, za odlično izvedbo turnirja, ki je, tudi zaradi zelo kvalitetnega sojenja, potekalo v res mirnem in sproščenem ozračju. Da nobeden udeleženec ni odšel praznih rok, je poskrbel “naš najboljši sosed” podjetje Mercator, ki nas je vse razveselilo s svojimi dobrotami. Šahovski pozdrav! Damjan Lesjak 1. Levčkov tek v športnem parku Ivančna Gorica Novo prizorišče, ki je popolno za izvedbo takšnega dogodka, je gostilo vrsto košarkarskih tekem, na katerih so se pomerili igralci različnih starostnih kategorij. Mlajši košarkarji so pokazali, kaj so se naučili in kako so napredovali v zadnjem letu dni ter navduševali z borbenostjo in energijo, medtem ko so se kadeti in mladinci dokazovali s svojo tehnično in taktično dovršenostjo. Tekme so bile polne navdušenja, športnega duha in dobre volje, kar je prispevalo k odličnemu vzdušju med obiskovalci. Popoldne se je začelo z nizom košarkarskih tekem, kjer so naši mladi igralci, ki so pridno trenirali skozi celo sezono, pokazali svoj napredek pri obvladovanju košarkarske žoge. Njihova energija in predanost sta navdušili vse prisotne, ki so jih spodbujali z glasnimi aplavzi in navijanjem. Po končanem tekmovanju mlajših selekcij je predsednik kluba Simon Kastelic vsem nastopajočim razdelil klubske kape, naredili smo še skupinsko fotografijo in nadaljevali z aktivnostmi v prostranem športnem parku. Vrhunec dogajanja je bila gotovo večerna tekma mešanih ekip mladincev, članov in staršev. V Ivančni Gorici se je prvič v zgodovini zgodilo, da sta košarkarski ekipi med prisotnimi igralci in starši izbrali in vodili ženski. Mateji in Veroniki vse čestitke za pogum. Ko je sodnik s piskom odprl tekmo, je igrišče oživelo s smehom in navdušenimi vzkliki. Hitro je bilo jasno, da tekma ne bo le športni dogodek, ampak tudi priložnost za zabavo. Mladinci so se izkazali s tehničnim znanjem, člani z izkušnjami, starši so presenečali z borbenostjo, odločnostjo in natančnimi meti na koš, obe »trenerki«. Poleg košarke je dogodek ponujal tudi bogato kulinarično izkušnjo. Organizatorji so poskrbeli za raznovrstno ponudbo hrane in pijače, ki je zadovoljila vse okuse. Obiskovalci so uživali v zanimivih in slastnih kulinaričnih mojstrovinah mojstra Anžeta, sveže pečenem pecivu in osvežilnih napitkih, kar je še dodatno popestrilo prijetno druženje. Prireditev, ki sta se je udeležila tudi podžupan Tomaž Smole, prvi predsednik in trener kluba in komisar članskih tekmovanj na Košarkarski zvezi Slovenije Gorazd Trontelj, je bila tudi odlična priložnost za povezovanje med igralci, starši in trenerji. Pogovori o uspehih in izzivih pretekle sezone, načrti za prihodnost ter preprosto druženje v sproščenem okolju so ustvarili močne vezi in okrepili občutek skupnosti znotraj kluba. Zaključek košarkarske sezone je bil več kot le športni dogodek; bil je praznik prijateljev košarke, kjer so se spletale nove vezi in utrjevale stare. Vzdušje na dogodku je bilo veselo in polno pozitivne energije in je odražalo uspeh kluba ter trdo delo klubskih delavcev. Vodstvo kluba se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k organizaciji tega čudovitega dogodka, ter se veseli novih športnih izzivov in uspehov v prihodnji sezoni. Mladi igralci so pokazali, da je prihodnost kluba svetla, starši pa so dokazali, da je podpora in sodelovanje ključno za uspeh in zadovoljstvo celotne skupnosti. Košarkarski Klub Ivančna Gorica je s tem dogodkom ponovno dokazal, da je več kot le športni klub – je skupnost, kjer vladata prijateljstvo in ljubezen do košarke. Hvala vsem, ki ste bili del te čudovite zgodbe. Jože Ulčar, Košarkarski klub Ivančna Gorica V četrtek, 20. 6. 2014, ob 17.00, je bilo v športnem parku Ivančna Gorica zelo veselo vzdušje. Približno 130 otrok, starih od 3 - 10 let, je komaj čakalo na start svoje ekipe. Najprej so se ogreli z gimnastičnimi vajami in vajami za moč ter se oblekli v nove majčke AK Lev. Majice za vse naše člane nam je podarila trgovina Ellux iz Ivančne Gorice. Otroci iz vrtcev Videk, Pikapolonica, Marjetica in Sončnica, ki so celo leto trenirali na športnih uricah in učenci iz OŠ Stična, OŠ Ferda Vesela in OŠ Veliki Gaber, ki so obiskovali treninge atletike v AK Lev, so pomerili svoje moči v teku na 300 m. Njihovi trenerji in starši pa smo glasno navijali in jih spodbujali, da so vsi pretekli ciljno črto. Na cilju je prav vsak izmed njih stopil na najvišjo stopničko in prejel medaljo. Po teku se je prilegla še osvežitev s sladolednimi lučkami. Ponosno, z iskricami v očeh in nasmejanih obrazov smo vsi skupaj naredili še levčkov pozdrav … 1, 2, 3 … najboljši smo – LEVČKI! Pogumni, močni in vztrajni smo zaključili sezono športnih uric in treningov atletike v atletskem klubu Lev in odšli novim poletnim dogodivščinam naproti. Se vidimo oktobra! :) Športni pozdrav, ekipa Atletskega kluba Lev (Maša, Klemen, Naja, Valter in Rebeka) Atletski klub ŠPELA v Ivančni Gorici V naši atletski šoli se otroci skozi šolsko leto postopoma učijo vseh potrebnih korakov do popolnega atletskega koraka. Od prilagajanja na atletsko stezo, učenja osnovnih in nadaljevalnih tehnik teka, skokov, metov, do vse bolj pomembnega tekmovalnega naboja. Strokovni kolektiv atletskega kluba Špela vodijo trenerji, učitelji in vaditelji atletike z večletnimi atletskimi in pedagoškimi izkušnjami, ki prisluhnejo potrebam posameznika in skrbijo za celovit razvoj otroka. Atletika je zdrav šport, saj krepi vse večje sisteme v telesu in se otrok z njim celostno razvija. Z vpisom otroka v atletsko šolo boste otroku omogočili, da se bo v življenju v KRALJICI ŠPORTA počutil varno in sproščeno. Pripravili smo urnik atletske šole za sezono 2024 / 2025(www.atletskiklubspela.si), vi pa se odločite, kateri termin vam najbolj ustreza. Z našo atletsko smo že začeli v ponedeljek, 9. septembra 2024. Vpišete se lahko preko telefona ali pa pošljete prijavnico po elektronski pošti, da si zagotovite mesto v skupini. Vpis v atletsko šolo bo potekal vsak ponedeljek od 15.00 do 16.00 ure v mesecu septembru in oktobru na atletskem stadionu Ivančna Gorica za srednjo šolo ali po telefonu (041 604 185) ali preko e-maila: akspela@siol.net. Vpis bo potekal do zapolnitve mest v skupinah. Vabljeni v dobro družbo, AK Špela Luka Mahnič, skok v daljino, DP za pionirje 5. mesto pionirjev na ekipnem prvenstvu Slovenije september 2024 Poletne igre taekwondoja kluba Kang V nedeljo, 9. 6. 2024, smo organizirali poletne igre taekwondoja na atletskem stadionu v Ivančni Gorici. Ker bomo imeli septembra letos 20. obletnico našega kluba, smo izkoristili to srečanje tudi za proslavo. Za 20. obletnico so dobili priznanje ustanovitelji našega kluba: Jernej Suhadolnik, predsednik kluba Borislav Milošević in trener Tomaž Zakrajšek. Tudi trenerka Renata Mavrič je dobila priznanje za svoje delo v klubu. Priznanje smo podelili tudi najboljšim tekmovalcem kluba, ki so bili prisotni: Lara Zabukovec, Lana Kastelic, Nany Urbas, Gaber Črnila, Filip Zupančič in Vid Milošević. Obiskal nas je tudi podžupan Tomaž Smole. Igre, ki so v našem klubu že tradicionalne, se udeleži vsako leto več članov, njihovih staršev in prijateljev. Prav prijetno smo se pozabavali in družili. Za žar je poskrbel Edin Kendić. Lana Kastelic in Renata Mavrič sta v gozdu pripravili skriti zaklad za naše najmlajše. Najprej sta jih v gozd popeljali s smerokazi, ki so jih vodili vse bližje skritega zaklada. Seveda je bilo potrebno opraviti na smerokazu zapisane naloge. Ko so naši malčki prišli do zadnje točke, jih je pričakal zaklad v obliki pinjate, ki so ga zlahka odkrili. Pinjate so obesili na nogometnem igrišču, jih s taekwondo udarci razbili in bombončki so padli na tla. Nadaljevali smo s poligonom, ki je bil vrhunec našega druženja. Odgovorni za poligon so bili Tibor Rozina, Vid Milošević in Filip Zupančič. Vsi udeleženci poligona so dobili medalje za uspeh. Po napornih igrah smo se posladka- Šport številka 6 Sekcija Atletika pod okriljem V.I.P. klub Ivančna Gorica, je postala članica Atletske zveze Slovenije oktobra 2023. Za naše atlete se je tako začela tekmovalna sezona januarja 2024. V času sekcije se je zgodilo marsikaj – sodelovali smo na otvoritvi novega športnega parka Ivančna Gorica, predstavili smo se na mini olimpijadi, kjer se preizkusijo vsi 2. razredi osnovnih šol naše občine. Naši najboljši atleti so bili del nosilcev slovenske olimpijske bakle. Imamo že dva atleta s statusom mladinskega razreda, to sta: Pina Perpar in Nejc Emeršič. Z atleti smo bili že na dveh pripravah - naša prva je bila na Debelem Rtiču, druga pa v Brestanici pri slavnem olimpijcu Primožu Kozmusu. Za nami je šele prva polovica atletske tekmovalne sezone, druga se ravnokar začenja. Izpostavil bi nekaj vidnejših dosežkov iz številnih tekem, na katerih smo bili prisotni. Vsekakor je ekipna uvrstitev deklet U16 na 8. mesto, potrebno izpostaviti kot prvo. Nastopale so v 17 disciplinah, kar je tudi zasluga trenerja Slavka, ki zna učiti vse atletske discipline. V boju so bile: Nina Rajer (troskok, daljina), Neža Zupančič - (palica, višina), Nika Kotar - (100 m, 300 m ovire), Lana Plut - (80 m ovire, 300 m), Zoya Švarc - (4x300 m, 1000 m), Rebeka Vode - (4x100 m, 300m ovire), Pina Perpar - (palica, 4x100 m), Sanja Zupančič - (krogla, kopje), Kaja Žnidaršič - ( kladivo, 2000m), Neli Mušič Vadnov - (kopje, 4x300 m), Ela Planinc - (disk, hoja 1600 m), Nika Grabnar - (4x300m, 4x100 m), Nika Kastelic - (4x300 m, 4x100 m). Klub ima tudi aktualnega podprvaka U12 v mnogoboju – Tarika Korelca. Zelo se je izkazal v disciplinah v skoku, daljini, 60 m, 300 m ter metu vortexa. li še s čokoladno-sadno torto, ki jo je donirala pekarna Pečjak. Na koncu smo imeli še tekmovanje v borbah. Postavili smo ring in pripravili elektronske ščitnike. Za elektroniko je bil zadolžen Vid Dežman Varga, sodniško delo je opravila Nany Urbas, za prijave in tekoč potek sta skrbela Vid Milošević in Filip Zupančič. »Zelo sem vesel, da smo lahko našo 20. obletnico praznovali na novem atletskem stadionu, čudovito lokacijo z mnogimi možnostmi. Odbojko na mivki, za katero je igrišče na stadionu tudi prisotno, bomo po možnostih organizirali naslednje leto. Vesel sem, da so nas prišli obiskat tudi stari člani, ki niso več aktivni. Hvala celi ekipi, ki je pomagala pri organizaciji.« je na koncu dejal Tomaž Zakrajšek. Imamo tudi že nekaj državnih prvakov in bero medalj: Jakob Verbič 1. mesto - tekmovalna hoja U16 3000 m, Pina Perpar 3. mesto - skok s palico, Manca Mahnič 1. mesto - tekmovalna hoja U16 3000 m, Kaja Žnidaršič 3. mesto – tekmovalna hoja U16 2000 m in 3. mesto mlajše mladinke kladivo, Tarik Korelc 2. mesto U12 daljina, Lana Plut 2. mesto – U16 80 m ovire, Nik Čož 3. mesto P12 50 m ovire. Nejc Emeršič 2. mesto – U16 100 m ovire, Neža Zupančič 3. mesto – U16 skok s palico, Nina Rajer 3. mesto – U16 troskok. Medalje na tekmovanjih za mlajše pa je pobralo še vrsto nadobudnih atletov, tako da nas čaka v prihodnjih letih še veliko rudnin. Lokalni atletski klub s svojo predanostjo in trdim delom ne dokazuje le vrhunskih rezultatov, ampak tudi vrednote, ki jih šport prinaša v naša življenja. Vsak korak naprej, vsaka izboljšava v tehniki ali dosežku, je odraz predanosti in strasti do športa. Skupaj gradimo prihodnost, v kateri se prepletata športni duh in ljubezen do gibanja. Priznam, lepo je opazovati atlete, kako iz meseca v mesec bolj usvajajo svoje gibanje, sploh ob zavedanju, da jim bodo nevronske povezave, ki se zdaj ustvarjajo, koristile tudi na številnih drugih področjih. Športni pozdrav, Darja Podpečnik V.I.P. klub Ivančna Gorica, sekcija Atletika http://klubvip.si, M: 051 369 033, Simon Simon Stopar, V.I.P. atletika Ivančna Gorica VIP trenerji smo strokovni, izkušeni pa tudi zabavni šaljivci, ki skrbimo, da so vadbe za vas varne, učinkovite ter da si na uri otresete skrbi. Smo pozitivni, vedno pripravljeni priskočiti na pomoč, in s svojimi izkušnjami, ki jih gradimo že več kot deset let – nekateri celo še precej dlje – nam lahko povsem zaupate. Prepustite se nam in uživajte v vadbi. Naše dvorane, kjer potekajo vodene vadbe, so zračne in prijetne. Skupaj poskrbimo, da se boste v njih počutili odlično – tako vi kot tudi mi! K vadbam se lahko pridružite kadarkoli, skozi celo leto. Prvi obisk pri nas je brezplačen, kar vam omogoča, da se na tej uri posvetujete z inštruktorji in preverite, ali vam vadba ustreza. Sezona vadb poteka od 9. 9. 2024 do 24. 6. Med poletnimi počitnicami pa se vadbe prilagodijo glede na število aktivnih članov. skupinske VADBE Atletika Ivančna Gorica vabi k vpisu vse od 5. razreda dalje. Športni klub V.I.P. Ivančna Gorica, sekcija atletika, vabi k vpisu (vadbe sicer že potekajo neprekinjeno skozi poletje) Prvi mesec je obiskovanje brezplačno, potem od 25€/mesec dalje. Atleti lahko brezplačno koristijo fitnes V.I.P. v Ivančni Gorici. Starši imajo v času treninga atleta brezplačni vstop v fitnes. Treninga se trenutno lahko udeležijo do 4x tedensko, trenutno potekajo na Športnem parku Ivančna Gorica, konec septembra pa bodo »prezimili« v šolskih telovadnicah. Imamo trenerja, ki poučuje vse atletske discipline in kot trener deluje od leta 1980. Atletika je podlaga za vse športe, predvsem s ciljem motorike. Uči organiziranost, samodisciplino in vztrajnost. Kljub samo 6 – mesečnemu obstoju imamo že nekaj državnih prvakov, ekipni uspeh deklet U16 z 8. mestom ter podprvaka v mnogoboju. Imamo že dva atleta s statusom mladinskega razreda. Pozor: Ob zadostni prijavi, bomo z oktobrom začeli z atletsko tekaško skupino za odrasle. Vse zainteresirane prosim, da pokličete na: 051 369 033. IT VADBA - miofascialni trening in vadba za zdravo hrbtenico. Osredotočeni smo na izboljšanje telesne prožnosti in zmanjšanje bolečin. Trening vključuje raztezne vaje za sproščanje napetosti v mišicah in fasciji. Vadba za zdravo hrbtenico poleg krepilnih vaj za jedro vključuje tudi vaje za moč in ravnotežje, ki stabilizirajo hrbtenico, spodbujajo pravilno držo in preprečujejo poškodbe. HIIT (visokointenzivni intervalni trening) je vadba, ki združuje kratke, intenzivne intervale različnih vaj z kombinacijo lažjih. Namenjena je izboljšanju kardiovaskularne kondicije, kurjenju maščob in povečanju mišične moči v kratkem času. Vadba je prilagodljiva in primerna za vse stopnje telesne pripravljenosti. Vadba četrtek: Povdarek na moči z uporabo uteži in utežnih palic. AERIAL JOGA ODRASLI / AERIAL KIDS ( 10 - 15 let ) - vadba vključuje uporabo visečih mrež, ki omogočajo izvajanje vaj deloma na tleh in deloma v zraku, kar povečuje prožnost, moč in ravnotežje. Te vaje vključujejo viseče raztezne in krepilne gibe ter pomoč pri pravilni poravnavi telesa. ZABAVE ZA RD Med tednom in vikendi z VSI OPISI VADB IN CENIK: animatorji centra BRIHTE organiziramo športno aktivne rojstnodnevne zabave, polne gibanja in iger, ki bodo navdušile najmlajše! Spletna stran: https://center-brihte.si, Telefon: 031 359 439 PON TOR SRE ČET PLESNA VADBA ZA SENIORJE 8:30 - 9:30 terminI za atletSKI KLUB LEV PLESNA VADBA Z DOJENČKI 9:45 - 10:45 1. - 4. razred ter športne urice za predšolske otroke PON TOR SRE ČET PET OŠ Stična treningi atletike za OŠ 14:30 - 15:30 OŠ Ferda Vesela treningi atletike za OŠ 14.00-15.00 vrtec Sončnica Veliki Gaber 14: 45 - 15:35 vrtec Videk 3-4 leta 15:00 - 15:50 vrtec Sonček 3 - 6 let 15.00 - 15.50 vrtec Pikapolonica in vrtec Marjetica (Ivančna Gorica) 15:30- 16:20 vrtec Pikapolonica 15.3016:20 OŠ Veliki Gaber treningi atletike za OŠ 15:40 - 16:40 vrtec Videk 4-6 let 16:00 - 16:50 OŠ Zagradec treningi atletike Predšolski otroci OŠ Ferda Vesela 17:00 - 17.50 Kontakt: Maša 041 955 697 43 FUNKCIONALNA VADBA ZA NAJSTNIKE (11-15 let) 17:00 - 18:00 POWER JOGA (Kaja) 18:00 - 19:00 KIDS AERIAL JOGA (Helena) 17:00 - 18:00 PILATES (Saša) 18:00 - 19:00 H. I. T. (Kelly) 19:00 - 20:00 ZUMBA (Kelly) 20:00 - 21:00 IT vadba (Saša) 20:00 - 21:00 20:00 - 21:00 20:30 - 21:30 AERIAL JOGA (Helena) 18:00 - 19:00 PILATES (Saša) 18:00 - 19:00 POWER JOGA (Kaja) 19:00 - 20:00 H. I. T. (Saša, Kelly) 19:00 - 20:00 ZUMBA (Kelly) 20:00 - 21:00 BOOTCAMP 20:00 - 21:00 https://vip-vadba.si/ Stantetova ulica 9, Ivančna Gorica Fitnes • 550m2 površin namenjenih vašemu športanju. • Trajnik neomejenega vstopa v fitnes je 40€/mesec. Možnost prekinitve že po 6 mesecih! • Prvi obisk je brezplačen. Po dogovoru je možna brezplačna prva ura z inštruktorjem. • Možnost nakupa in vstopa preko aplikacije Myplanly • Fitnes je odprt od ponedeljka do sobote od 4.00 do 22.00, v nedeljo od 4.00 do 12.00 ter od 16.00 do 20.00. Po tem urniku deluje tudi vse praznike. • Recepcija v fitnesu od ponedeljka do petka od 17.30 do 21.00, ves čas poslovanja pa na telefonski številki: 051 369 033 (Simon). PET NED Za vadbe označene z kontaktirajte 070 708 256 ali jure@experience-dance.si prijave so obvezne preko SMS sporočila na 051 205 200 ali maila: vip.vodena@gmail.com pridružujemo si pravico do spremebe urnika AERIAL JOGA (Helena) 18:00 - 19:00 LATIN SOLO 18:00 - 19:00 DRUŽABNI PLESI NADALJEVALNI 19:00 - 20:25 IT vadba (Saša) 20:00 - 21:00 DRUŽABNI PLESI ZAČETNI TEČAJ 20:30 44 Zahvale ZAHVALA Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. V 80. letu nas je zapustila draga mami, babica, prababica in sestra ZAHVALA TEREZIJA GODNJAVEC, ŠTEFANIJA HOČEVAR, roj. Finc 23. 12. 1944 – 24. 6. 2024 po domače Franckova Štefka iz Potoka pri Muljavi, rojena na Peči Ob izgubi žene, mamice, tašče in mame se vsem gasilcem PGD Muljava in dežurnemu osebju ZD Ivančna Gorica kot tudi osebju NMP iz Ljubljane prav lepo zahvaljujemo za hitro nudeno pomoč. Zahvaljujemo se našim sosedom iz Potoka za vso ponujeno pomoč in molitev ob njeni smrti, zdravstvenem osebju ZD Ivančna Gorica, ki ste jo zadnji čas redno obiskovali in lepo poskrbeli zanjo, našemu župniku Dejanu Pavlinu za sveto maziljenje in za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za lepo odpete pesmi in vsem, ki ste ji izkazali še zadnje zemeljsko slovo. Zahvaljujemo se tudi za vse darovano cvetje, sveče in denarna sredstva za svete maše ter sredstva za dober namen. Hvala Vam še enkrat. Žalujoči mož Lojze, sinova Slavko in Silvo z družinama ter hčerki Mateja in Andreja z družinama številka 6 september 2024 roj. Fortuna (1944–2024) po domače Škoubarjeva Zinka iz Škofljega 13, Šentvid pri Stični Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše ter dober namen. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku, Pogrebnemu zavodu Perpar, cvetličarni Zvonček in Moškemu pevskemu zboru Dob. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva. ZAHVALA V 73. letu starosti je za vedno tiho zaspal naš dragi mož, oče, dedek in pradedek, brat, tast in stric STANISLAV PERIČ iz Ivančne Gorice 30. 7. 1951 - 22. 7. 2024 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, še posebej iz Ulice Juša Kozaka, vaščanom Hočevja, bivšim sodelavcem podjetja Livar, kolektivu OŠ Stična in OŠ Zagradec. Hvala za vso podporo, izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, svete maše ter ostale darove. Najlepša hvala tudi govorcema sosedi Darji in vnuku Urhu za izrečene lepe besede in misli, g. župniku Juriju Zadniku za pogrebno slovesnost, pevcem za ganljivo odpete pesmi, Pogrebnemu zavodu Perpar za organizacijo in izvedbo pogreba. Posebno smo hvaležni za vso pomoč in skrb njegovi zdravnici dr. Vlatki Rokvić, Luku Zupančiču, patronažni sestri Maji in ostalemu osebju ZD Ivančna Gorica. Hvala občini in voznikom PROSTOFER-ja za večkratne prevoze. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga ohranjate v lepem spominu. SPOMIN ... edini cvet, ki ne ovene, edina luč, ki ne ugasne. Vsi njegovi Odšel si tiho, brez slovesa. S svojim smehom vsakega osrečiti si znal, a pred usodo sam nemočen si ostal. Zaman se sprašujemo … Zakaj? Zakaj te več ni … Zakaj … Zakaj prav ti? ZAHVALA V 35. letu se je nepričakovano in mnogo prezgodaj poslovil SIMON KOTAR iz Radohove vasi (11. 9. 1989 -22. 6. 2024) Iskreno se zahvaljujemo vsem bližnjim, sorodnikom, prijateljem in sodelavcem, ki ste nam v težkih trenutkih ponudili pomoč in podporo. Zahvala vsem, ki ste pomagali pri izvedbi pogreba. Hvala Pogrebnemu zavodu Perpar, Cvetličarni Zvonček, kaplanu in Ženskemu kvartetu, za čudovito petje ob njegovem slovesu. Hvala njegovim sodelavcem iz kolektiva Krka za lepe besede ob slovesu. Hvala sestrični Špeli in bratrancu Žigu za ganljiv govor. Hvala Žigu in prijateljem za zadnji pozdrav Simonu v slovo z njegovim jeklenim konjičkom, ki je bil njegovo veselje. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ste ga imeli radi. Verjamemo, da mu je lepo med zvezdami in da od tam pazi na nas. Zelo te pogrešamo in nikoli, nikoli te ne bomo pozabili. Vedno boš ostal v naših srcih in mislih. Vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi naše mame, stare mame, prababice, sestre, tašče, tete in svakinje MARIJE ZADEL roj. Kovačič Vencleve mame (1925 - 2924) se želimo iskreno zahvaliti sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo skupaj z nami pospremili na zadnjo pot. Hvala za izrečena sožalja, darovane maše in darove za dober namen, cvetje in sveče. Posebno zahvalo izrekamo Domu Marije in Marte Logatec za skrbno nego in strokovno pomoč. Hvala vnukinji Saši za lepe besede slovesa, pogrebni službi Perpar, pevcem in citrarki. Hvala vsem, ki jo boste z nami ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, spomin nate pa bo vedno ostal. MIRKO VIDMAR ZAHVALA V 87. letu se je za vedno poslovil »Čas je prepočasen za tiste, ki čakajo; predolg za tiste, ki žalujejo; prekratek za tiste, ki se veselijo; toda za tiste, ki ljubijo, je NESKONČEN.« Odšla si med zvezde brez besed, odšla si tiho na drugi svet, srce ni moglo več živeti, bilo je utrujeno in želelo je umreti. iz Artiže vasi (1.10. 1937 – 10. 6. 2024) Iskreno se zahvaljujemo vsem zaposlenim v Domu Janka Škrabana (Beltinci), kjer je pokojni preživljal zadnja leta svojega življenja. Hvala za prijazno besedo, gesto in čas, ki ste mu jih namenili. Zahvaljujemo se tudi župniku Izidorju Grošlju za lepo opravljen poslovilni obred. Hvala šentviškim pevcem za ubrano petje, Pogrebnemu zavodu Perpar za organizacijo in izvedbo pogrebne slovesnosti, predvsem pa vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili k zadnjemu počitku. vaščani Artiže vasi V 94. letu starosti nas je zapustila draga mami, babica, prababica in teta MARIJA HRIBAR, roj. Turk Petrušnja vas 40, Šentvid pri Stični 1930 – 2024 Ob smrti naše drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom, prijateljem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi Pogrebnemu zavodu Perpar, pevcem ter g. župniku Izidorju Grošlju za lepo opravljen obred. Žalujoči vsi njeni Ni to vse, kar si pridelala v življenju, kar si zbrala in prigarala, VSE in VEČ kot je, si nam dala. ZAHVALA V 74. letu starosti se je od nas tiho poslovila mami in mama MARIJA STRUNA, roj. Košak iz Ivančne Gorice 3. 5. 1951 – 28. 7. 2024 Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. (J. Medvešek) ZAHVALA V 67. letu se je od nas poslovila draga hčerka in sestra IVANKA NOVAK Ob prezgodnji izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, sosedom in znancem za stisk roke, izrečeno sožalje, tolažilne besede, za darovane mašne ter druge namene, sveče in cvetje. Hvala vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Za vedno boš ostala v naših mislih, besedah in srcu. Hvaležni smo, da smo bili del tvojega življenja. Hvala za vse lepe trenutke, ki smo jih skupaj preživeli. Žalujoči vsi njeni Za dobroto tvojih rok, ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala in večno lep spomin na te. ZAHVALA V 93. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, tast, brat JOŽEF TRONTELJ Vrhpolje 5, Ivančna Gorica (13. 10. 1931 – 3. 9. 2024) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v času slovesa stali ob strani, za sožalja, pomoč in podporo. Hvala za lepe misli, molitve, darovane sveče, cvetje in svete maše. Iskrena hvala pogrebnemu zavodu Perpar za organizacijo in izvedbo pogreba, g. župniku Izidorju Grošlju za lepo pogrebno svečanost. Lepa hvala tudi pevcem moškega pevskega zbora Prijatelji za ganljivo zapete pesmi in citrarki Tanji Zajc Zupan. Zahvala tudi DSO Grosuplje za oskrbo zadnjih nekaj mesecev njegovega življenja. Žalujoči vsi njegovi (1957 – 2024) iz Brezovega Dola, Zagradec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikov in prijateljem za izrečeno sožalje, darove za svete maše, sveče in darove za podružnično cerkev v Brezovem Dolu. Zahvaljujemo se gospodu župniku Urošu Švarcu za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo, pogrebnemu zavodu Novak za organizacijo pogreba in moškemu pevskemu zboru Ambrus za lepo zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste se od nje poslovili in jo pospremili na njeno zadnjo pot. Žalujoči vsi njeni Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, in čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš. ZAHVALA V 93. letu starosti je za vedno zaspal naš dragi oče, brat, stric, dedi in pradedi ALOJZIJ KOTAR iz Radanje vasi 2 (3. 1. 1932 – 10. 7. 2024) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za svete maše in cerkev. Hvala gospodu župniku Izidorju Grošlju in kaplanu Aljažu za lepo opravljen pogreb, molitev in bolniško maziljenje ter vse obiske na domu v času njegove bolezni. Zahvaljujemo se tudi ZŠAM Ivančna Gorica, pevkam in Pogrebnemu zavodu Perpar za skrbno organizacijo pogreba, ter vnukinjama Ani in Špeli za opisano življenjsko pot. Hvala vsem ostalim, ki ste ga obiskali in bili del njegovega življenja. Hvaležni smo za vse, kar ste storili, da je bilo težko slovo dostojanstveno in mirno. Vsi njegovi številka 6 september 2024 Kadar bom vandral zadnjič v življenju, ko bom zatisnil trudne oči, takrat prijatelji, zadnjič zapojte, pesem domača naj zadoni. ZAHVALA V 77. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi, brat in stric CIRIL ZAJEC iz Ivančne Gorice 22. 2. 1948 - 25. 6. 2024 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ter znancem za izrečena sožalja in podporo ob naši nenadni izgubi. Najlepša hvala za vso darovano cvetje in sveče, vsem ki ste darovali za dober namen in svete maše, in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju ZD Ivančna Gorica in SB Novo mesto za nego in lajšanje poslednjih dni. Zahvala gre tudi Pogrebnemu zavodu Perpar za vso skrb pri organizaciji pogreba in pomoč v težkih trenutkih, trobentaču in pevcem za lepo odpete pesmi. ZŠAM Ivančna Gorica, hvala za žalno sejo in poslovilni govor, hvala tudi gospodu župniku Dejanu Pavlinu za lepo in sočutno opravljeno pogrebno mašo. Hvala vsem, ki ga boste skupaj z nami ohranili v lepem spominu. Žalujoči: vsi njegovi Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (S. Gregorčič) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage sestre, tete MAJDE ZAVODNIK (28. 2. 1959 – 16. 6. 2024) iz Marinče vasi 5 se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, bivšim sodelavcem Kogast-Grosuplje in znancem za izrečena sožalja, besede tolažbe, za darovane sveče, cvetje in svete maše. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Dejanu Pavlinu za opravljen pogrebni obred, pevcem, pogrebni službi Novak in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Za vedno bo ostala v naših srcih in mislih. Pogrešamo jo, z njenim odhodom je v naših srcih nastala praznina. Hkrati pa smo hvaležni, da smo bili del njenega življenja. Hvala za vse lepe, nepozabne trenutke, ki smo jih doživeli skupaj. Vsi njeni Kje si, mama naša, kje je mili tvoj obraz ... kje je roka tvoja, ki skrbela je za nas ... ZAHVALA V 75. letu življenja se je od nas poslovila naša draga mama in babica LJUDMILA PESTOTNIK, rojena Jerin, iz Krške vasi (11. 8. 1949–29. 3. 2024) Ob slovesu naše drage mame in babice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ter prijateljem in znancem, ki ste bili z nami ob njenem slovesu, nam izrekli sožalje, darovali za svete maše, cvetje in sveče. Zahvaljujemo se gospodu župniku Dejanu Pavlinu za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebni službi Novak za organizacijo in izvedbo slovesa ter vsem pevcem in trobentaču. Iskrena zahvala tudi zdravstvenemu osebju Onkološkega inštituta za dolgoletno zdravljenje ter lajšanje bolečin ob odhajanju. Prekmalu je prišlo slovo, bilo je še veliko načrtov. Končale so se vse njene težavne in lepe stvari. Ostal nam je niz spominov, ki smo jih zgradili ob lepih doživetjih z njo, in v katere se zdaj z zaprtimi očmi predajamo v teh težkih obdobjih. Zelo jo pogrešamo, vendar smo hvaležni, da smo bili del njenega življenja. Iskrena hvala vsem, ki ste jo imeli radi, ji lepšali trenutke njenega življenja in vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Ločitev, o kako si boleča. Vsi njeni Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva. ZAHVALA JANEZ SMREKAR Zahvale 45 Prazen je dom, mrzlo ognjišče, oko, srce te išče a te ni, a te ni. ZAHVALA Odšla je tako, kot je živela, mirno in tiho naša zlata mama OLGA PAJK 1953 - 2024 iz Šentvida pri Stični 146 Iskrena hvala vsem, ki ste nam nudili pomoč v težkih trenutkih, ki ste se poklonili in se poslovili od Janeza na njegovi zadnji poti. Vsako slovo je težko, to zadnje pa še posebej. Čeprav neizmerno boli, v srcih ohranjamo upanje, da je njegova duša mirna. V našem srcu bo gorel večen plamen spomina. Vsi njegovi Zahvaljujemo se vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Vsi njeni Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. ZAHVALA V 65. letu starosti se je po hudi bolezni poslovil dragi brat FRANCI NOVAK (1959-2024) iz Zagradca pri Grosupljem Ob boleči izgubi dragega brata se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče, svete maše in darove v dober namen. Iskrena hvala gospodu župniku Dejanu Pavlinu za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za ganljivo odpete pesmi ter Pogrebnemu zavodu Novak. Hvala vsem, ki ste se poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči brat Jože Ni smrt tisto, kar nas loči. In življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. ( M. Kačič) ZAHVALA ob smrti ANDREJA BERNIKA z Mestnega trga 15, ki se je poslovil v 92. letu starosti. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sokrajanom, ki ste ga s cvetjem in svečami pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja tudi župniku, g. Judežu, za opravljen obred in svete maše, organistu, cerkvenemu pevskemu zboru pod vodstvom prof. Jevnikarja, za zapete pesmi, PGD Višnja Gora za pomoč pri organizaciji pogreba in ganljive besede slovesa. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Perpar, Petri Omahen za pomoč in g. Roku Godcu za zaigrano Tišino. Hvaležni smo za vsa izrečena sožalja in tople besede ob Andrejevem slovesu. Spominjali se ga bomo in pogrešali njegovo iskrivost. Vsi njegovi Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas tvoj se ne sliši. Čeprav te ni, ne ostajamo sami, v mislih in sanjah, si zvezda nad nami. ZAHVALA Odšel na drugi si svet, delo tvojih rok pustilo globoko je sled. Zdaj vsak korak spomin je nate in luč, ki ne ugasne. ZAHVALA V 94. letu starosti je umrl naš dragi mož, oče, stari ata in pradedek CIRIL ADLER iz Grintovca pri Zagradcu Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom in vsem, ki ste ga poznali, za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter darove za mašne in druge namene. Posebno se zahvaljujemo vsem, ki ste se udeležili pogreba. Posebna zahvala je namenjena sodelujočim pri zadnjem slovesu, gospodu župniku, pogrebni službi, pevcem, organistu, violinistki, govornikoma v imenu DU g. Marinčku in v imenu GD Zagradec g. Blatniku ter vsem gasilkam ter gasilcem. Ob tem se zahvaljujemo vsem, ki ste ga na jesen njegovega življenja radi obiskovali, se z njim poveselili in mu dajali nova upanja in veselje. Žalujoči: njegova družina Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA V 84. letu starosti se je poslovil naš oče, mož, dedek, brat, stric in tast ALOJZIJ NOVAK (1941–2024) iz Starega trga pri Višnji Gori Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in tolažilne besede, za darovane sveče in svete maše. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku Slavku Judežu, kaplanu Aljažu Kraševcu iz Šentvida pri Stični in pevcem za lepo opravljen obred, Društvu upokojencev Višnja Gora, pogrebnemu zavodu Perpar za vso pomoč, organizacijo in izvedbo pogreba ter govorniku Pavlu Grozniku za lepe besede ob slovesu. Velika zahvala tudi osebju Zdravstvenega doma Ivančna Gorica za dolgoletno zdravstveno oskrbo – hvala Vlatki Rokvič dr. med, spec. druž. med. in celotni njeni ekipi za hiter odziv, vedno ko smo potrebovali pomoč, ter Domu starejših občanov Grosuplje – hvala vsem oskrbovalkam in domu za vse obiske, dobro voljo in lepe besede ob vsakem obisku. Iskreno se zahvaljujemo tudi vsem, ki ste z njim delili mnoge lepe in malo manj lepe trenutke v življenju in ste ga skupaj z nami pospremili na poti k njegovemu zadnjemu počitku. Vsi njegovi Moja Veri, kakor tiho si odšla, tako tiho je tudi sedaj, ko te ni več med nami. Od nas se je poslovil naš ljubljeni JOŽE ABRAM 24. 9. 1953 – 4. 7. 2024 iz Šentpavla na Dolenjskem Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč in izrečena sožalja. Posebna zahvala članom Združenja šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica in gasilcem Prostovoljskega gasilskega društva Radohova vas, za stražo in obred poln spoštovanja. Pogrešamo ga, ostal bo v naših srcih in dragocenih spominih, ki naj nikdar ne zbledijo. Vsi njegovi ZAHVALA VERA NOVAK 10. 12. 1954 – 1. 9. 2024 Vedi, da so se zbrali vsi tvoji prijatelji in sedaj tvojemu Frenku stojijo ob teh težkih trenutkih slovesa tvojega odhoda zemeljskega življenja. Verjamem, da boš sedaj budno pazila ti name, ki se ti bom nekoč pridružil. Tvoj Frenk. Žalujoči vsi njeni 46 Zahvale številka 6 september 2024 Je čas, ki da, je čas, ki vzame, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) ZAHVALA Ob izgubi mame, tašče, tete, babice in prababice MARIJE NOSE, roj. Zajc po domače Urbanove Mime z Velikega Korinja 8, (18. 3. 1940 – 29. 7. 2024) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam s svojo prisotnostjo, stiskom roke, tolažilnimi besedami, molitvijo, svečami, mašnimi nameni in ostalimi darovi v dober namen pomagali v težkih trenutkih slovesa. Zahvaljujemo se vsem, ki ste si vzeli čas in jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala vsem, ki jo boste skupaj z nami ohranili v lepem spominu. Vsi njeni Bil si trden kakor skala, bil pokončen, kakor hrast. In prišel je dan usode, ki je zrušil skalo, ki je zlomil hrast. V SPOMIN V SPOMIN Mineva 10 let, odkar se je poslovila naša draga žena, mami, babi in tašča MOJCA HRIBAR Mimi in Tone. (1950-2014) Z nostalgijo se spominjam na lepo otroštvo in hvala za vse. Luka Ni več bolečine, ni več trpljenja, vse to je vzela zemlja. V domu pa ostala je praznina, v naših srcih bolečina. V SPOMIN TONE KASTREVC Mineva eno leto, odkar si za vedno zatisnil svoje oči, vendar si v naših srcih in mislih še vedno živ. Iskrena hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in postojite ob njegovem grobu ter mu prižgete svečo. STANKO KUPLENK Vsi njegovi (19. 6. 1969 – 2. 9. 2021) iz Velikih Češnjic, Šentvid pri Stični Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi. Za vedno boš ostal v naših srcih, pogrešamo te. Vsi njegovi najdražji Majhna, čisto majhna meglica metulja je šla ob prvem mraku po ozki stezici in se izgubila v polju zelenem … Kdo vse diši zdaj po vrtnicah ali po maku, diši po plavici ali po vsem izgubljenem? Mar diši po tebi, angel nevidni, po tvoji lepoti, po tvoji dobroti in srčnosti, draga Mariči? Prileti na vrtnico belo, na rdeči mak in plavico, prileti in ne odhajaj več … Včasih začutim, kako iztezaš roko k meni od drugod … In toplino, ki je bila samo tvoja, in je za kratek, dragocen trenutek spet z menoj. V SPOMIN NA MARIJO ŠKRABEC (1969 – 2021) iz Podboršta Ne metulj, ne beseda, ne sončni žarek … Nič te ne bo ranilo. Spi … Spi, prelepi angel – naša ljuba sestrica Marija. Vsi, ki te močno pogrešamo Vsi njeni Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a za v srcih za vedno boš ostal. V SPOMIN V SPOMIN Mineva že tretje leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in prijatelj. Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu poklonite sveče in cvetje. Hvala, da ga skupaj z nami ohranjate v najlepšem spominu. Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. V SPOMIN 21. avgusta so minila že 4 leta, odkar sta nas zapustila naša draga sončka MIA in NIK MIKULAN Iskrena hvala za vse besede sočutja, ki nam jih še vedno izrekate, vse lepe misli, stiske rok in objeme. Hvala vsem, ki ju ohranjate v lepem spominu, prinašate rože, spominske kamenčke ter prižgete svečke in postojite ob njunem mnogo preranem grobu. Mamica Sonja in sestrica Gaja Dne 16. 6. 2023 je minilo 28 let, kar nas je nepričakovano zapustil mož, oče, brat, stari oče, mesar, odkupovalec živine za klavnico Stična, varnostnik, kmetovalec, gasilec in človek velikega srca VINKO HOČEVAR po domače Ratenčan iz Ratence (10. 4. 1934-16. 6. 1996) Zahvaljujemo se vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče v spomin. Gospodar sin Vinko in ostali Z boleznijo si se bojevala, z delom si sebe tolažila, srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a zelo dober spomin za zanamce, nate mama, bo stal. V SPOMIN MARIJA HOČEVAR roj. Košak, po domače Ratenška Marija iz Ratence pri Zagradcu 1. 11. 1935 – 1. 5. 2023 Minilo je eno leto dni, odkar se je od nas v 88. letu tiho poslovila, tako kakor je živela, naša mama, babica, prababica. Poštena, pridna, skromna, gospodarna, da take nikoli več ne bo na domačiji Ratenčan Hočevar, Ratenca. Zahvaljujemo se vsem, ki se je iskreno spominjate in postojite ob grobu in prižigate sveče v spomin. Gospodar sin Vinko, hčerke Danica, Cvetka, Milena, vnuki Primož, Vinko, Andrej in Gregor V SPOMIN Letos mineva že 40 let, odkar je prenehalo biti plemenito srce naše drage tete ANGELE ROJEC, rojene Mehle iz Ivančne Gorice 23. 8. 1898 - 15. 7. 1984 Le kdo je ne bi poznal? Dobra, srčna, razumevajoča, iskrena, polna znanja in modrosti ter vedno pripravljena pomagati. Živela je v današnji občinski hiši, nato pa se je preselila k nam, da smo za njo lahko skrbeli. Kljub temu, da je zemeljsko življenje končala, je še vedno prisotna v naših življenjih in srcih. Z veseljem in radostjo radi obujamo spomine nanjo in smo neskončno hvaležni, da smo lahko zapolnili del mozaika njenega življena. Hvaležni smo tudi vsem, ki se je radi spominjate in s spoštovanjem postojite ob njenem grobu, ji prižgete svečko in jo ohranjate v lepem spominu. Nečakinja Lojzka Sever z družino Bremena v življenju te niso zlomila, a bolezen iz tebe vso moč je izpila – za tabo ostala je velika praznina, ki z našim spoštovanjem in mislijo do tebe – se bo polnila … V SPOMIN LUDVIK PODRŽAJ iz Malega Hudega (22. 7. 1937 – 22. 7. 2014) Minilo je že deset let, ko te ni več med nami, vendar spomin na tebe je še vedno zelo živ, saj nas povsod obdajajo sledi tvojega dela. Hvala vsem, ki ohranjate spomin na njega. Vsi njegovi september 2024 Siva številka 6 Pohodni nahrbtniki Tudi jesen nudi ljubiteljem pohodništva in planinarjenja možnosti za enodnevne ali večdnevne izlete na bližnje in daljne vrhove gora. Med osnovno opremo, ki jo potrebujemo za udobno in varno pot v hribe zagotovo sodi nahrbtnik. Nahrbtnik je obvezna oprema vsakega pohodnika. Izbira pohodnega nahrbtnika je prilagojena namenu uporabe. Zaželeno je, da ne nosimo s sabo stvari, ki jih ne potrebujemo, saj nam predstavljajo le dodatno težo po nepotrebnem. Za enodnevni pohod izberemo nahrbtnik manjše prostornine 15l do 30l. To je lahek nahrbtnik, opremljen s predalčki in zunanjimi žepi za hitro shranjevanje potrebščin. Večdnevni pohod zahteva tudi večji nahrbtnik od 30l do 40l. Nahrbtnik je opremljen s širšimi oblazinjenimi bočnimi pasovi za prenos teže nahrbtnika z ramen na boke, dodatnimi zankami in zunanjimi stranskimi žepi. Če s sabo tovorimo še kamp opremo: šotor, kuhalnik, blazino … je nahrbtnik primerno večji od 40l naprej. Vzpon s plezanjem v visokogorju tudi zahteva primeren nahrbtnik od 24l do 44l. Alpinistični nahrbtnik je ožji zaradi lažje okretnosti med plezanjem, lahko ima možnost odstranitve oblazinjenega bočnega pasu in dodane zanke ter pasove za pritrditev plezalne opreme. Potem so še nahrbtniki za tek, kolesarjenje, smučanje, turno smučanje, skoke s padalom… , ki so prilagojeni tovrstni uporabi. Vse gre v smeri čim večjega udobja, zdržljivosti in funkcionalnosti. Materiali iz katerih so narejeni nahrbtniki so kvalitetni, ravno prav robustni, da zadostijo udobju in dolgotrajni uporabi. Običajno so narejeni iz poliamida in poliestra, materialov znanih po trpežnosti, lahkosti in odpornosti na uporabo. Dodatna oprema so še držalo za čelado, pokrivalo za dež, meh za vodo, ki jih imajo nekateri nahrbtniki že vgrajene, lahko pa se dokupujejo ločeno. Ne smemo zanemariti pravilnega prilagajanja nahrbtnika na hrbet. Dolžina hrbtišča se razlikuje glede na našo velikost. To še posebej pride do izraza pri večdnevnih pohodih. Pomembno je, da je dolžina hrbtišča nahrbtnika primerna za pravilno porazdelitev obremenitve na hrbtu in zagotovljeno udobje. Ženske imajo običajno ožja ramena krajši hrbet, širše boke, daljše noge. Pri moških je hrbet daljši, ramena širša, ožji boki, krajše noge, z izjemo zelo visokih, ki imajo širša ramena, zelo dolg hrbet, ožje boke, daljše noge. Temu primerno izberemo nahrbtnik s pravo dolžino hrbtišča. Dolžino hrbtišča določimo z razdaljo med sedmim vratnim vretencem in iliakalnim grebenom- vrhom medenice. Sedmo vretence je tisto, ki se izboči, ko nagnemo glavo navzdol. Ko s palcem in kazalcem položimo roko na bok, začutimo zgornji rob kolčne kosti. Izmerimo razdaljo v liniji hrbtenice med tema dvema točkama. To sta merilni točki z določanje dolžine hrbtišča. Če je nahrbtnik nameščen previsoko pomeni, da je hrbtišče predolgo. Sidrne točke naramnic se preveč stikajo, oblazinjenje poteka ob pazduhami in možne so odrgnine na rokah in vratu. Tudi teža nahrbtnika vleče nazaj. Če je nahrbtnik nameščen prenizko, je hrbtišče prekratko. Naramnice drsijo z ramen in povzročajo neudobno hojo. Alpinistični nahrbtnik Te težave preprečimo z pravilno izbiro hrbtišča nahrbtnika in ustrezno prilagoditvijo naramnic. S tem razbremenimo vratne mišice in poskrbimo za svobodnejše gibanje. K temu pripomore še pravilna namestitev stabilizacijskih trakov naramnic in pasu. Nahrbtnik mora biti nameščen tako, da nas podpira pri hoji in stabilizacijski trakovi so tisti, ki težo prenašajo z ramen na boke in obratno. To še posebej pride do izraza pri daljših pohodih, kjer je pomembna razbremenitev ramen in občasno tudi bokov. Pri tem je najbolje upoštevati prostornino in težo nahrbtnika, ter dolžino hoje. Pri krajših pohodih z lahkim nahrbtnikom je smiselno, da nahrbtnik ostane v istem položaju, prav tako je to pomembno pri zahtevnih terenih, kjer pravilno nameščen nahrbtnik vpliva na varnost pri hoji. Nasprotno pa večja prostornina nahrbtnika na manj zahtevnem terenu ob nekoliko ohlapnejši namestitvi stabilizacijskih trakov omogoča boljši Manjši nahrbtnik za enodnevne pohode pretok zraka. Presoditi je potrebno, kaj nam ustreza glede na dolžino in zahtevnost pohoda. Pri namestitvi nahrbtnika za optimalno udobje pri hoji na začetku razrahljamo naramnice in trakove. Zatem namestimo bočni pas, ki naj prekriva vrh kolkov. Nastavimo naramnice, vendar jih ne zategnemo preveč, saj naj večji del teže nosijo boki. Preverimo položaj nahrbtnika, kjer naj bodo pritrdilne točke naramnic med lopaticama. Le tako ramensko oblazinjenje prekrije ramena. Prilagodimo prsni trak tako, da ne omejujemo dihanja. Na koncu zategnemo stabilizacijske trakove, tako breme prenesemo nižje in vzpostavimo nadzor nad bremenom. Večji del teže- 70 % nosimo na bokih. Na ramenih nosimo le 30% teže nahrbtnika. Vse to pa nam ne pomaga dosti, če bomo nahrbtnik napolnili brez premisleka. Nosimo lahko 20- 25% svoje telesne teže. Tudi tu je potrebno razporeditev teže prilagoditi zahtevnosti terena. Na lažjem terenu so težji pred- 47 Večji nahrbtnik za večdnevne pohode meti nameščeni višje v nahrbtniku, na zahtevnejšem pa nižje, da se poveča stabilnost. V splošnem najtežje predmete namestimo čim bližje hrbtu v višino lopatic. Lažjo vsebino namestimo na dno in zunanjo stran nahrbtnika. Najlažje stvari so nameščene na vrhu nahrbtnika. Manjše predmete shranimo v kapi nahrbtnika. Kot vso pohodniško opremo je potrebno tudi nahrbtnik po uporabi očistiti, da mu podaljšamo življenjsko dobo. Umazanija se najlažje očisti ko je sveža. Po dolgotrajni uporabi ga je potrebno očistiti z ročnim pranjem. Nikoli v pralnem stroju. Ob prebranim se najverjetneje človek vpraša, kako so lahko včasih ljudje hodili v hribe brez zahtevno grajenih pohodnih nahrbtnikov. Nas potrošništvo sili v nakupe specialnih nahrbtnikov in ostale opreme, ki nam domnevno olajšajo dejavnost v hribih? Ali je to danes preprosto že nuja? Magdalena Butkovič »Pokopal vas je tuji kraj. Gospod vam daj nebeški raj!« O spomenikih prve svetovne vojne v naši občini. Letos mineva 110 let od začetka prve svetovne vojne. Ozemeljski interesi Avstro-Ogrske na Balkanu so privedli do nerešljivih nasprotij in nesoglasij med centralnimi (Italija, Nemčijo in Avstro-Ogrska) in antantnimi silami (Anglija, Francija in Rusija). Atentat sredi Sarajeva na prestolonaslednika nadvojvodo Franca Ferdinanda in njegovo soprogo 28. junija 1914 je sprožil spopad neslutenih razsežnosti. Štiriletna vojna (1914-1918) je na kolena spravila številna nacionalna gospodarstva, zarezala je globoke rane v družbeno in socialno življenje prebivalcev držav, ki so se spopadle. Deset milijonov umrlih in na sto tisoče pohabljenih mož pa je pomenilo pravo demografsko katastrofo. Prva svetovna vojna je zarezala globoke rane tudi v življenja naših prednikov. V vojsko so bili vpoklicani vsi za vojno sposobni moški med 21. in Franc Turk iz Hrastovega Dola fotografiran kot vojak avstro-ogrske vojske. Foto: Arhiv družine Turk. Kapela svetega Križa na Krki. Foto: Dušan Štepec. 42. letom starosti. V avstro-ogrskih Vojaka padlega na Tirolskem bojišču uniformah so se na začetku borili na 9. 7. 1916. Star 37 let bodi mu ptuje ruskih (v Galiciji), kasneje pa na soških zemlja lahka. Zapustil Ženo, 4 otroke. in tirolskih bojiščih. Mnogi med njimi Tolaži nas le sladko upanje da Na troso konec vojne doživeli ob reki Piavi bento Angelsko se v Rajski Slavi Zdrukot vojni ujetniki, od koder so se vrnili žimo. Marinčič Antonu.« leta 1919. Tudi iz naših krajev so bili Vsi tisti, ki so se srečno vrnili, se imajo na bojišča vpoklicani možje, od koder zahvaliti čudežu, zato so se po vrnipa se mnogi niso vrnili. Na tiste, ki se tvi domov mnogi med njimi zahvalili z bojišč niso vrnili, spominjata v naši svetnikom, ki so jih obvarovali smrti občini dve spominski obeležji, in sicer ali poškodb, s postavitvijo kapelice ali na Krki in v Šentvidu pri Stični. lesenega križa. V kapeli svetega Križa na pokopališču Obdobje prve svetovne vojne pri nas pri župnijski cerkvi na Krki je na steni pokriva Kobariški muzej, ki je bil ustav njeni notranjščini vzidana spomin- novljen leta 1990. Je osrednji muzej v ska plošča z napisi 48 padlih iz krške Sloveniji, ki se posveča ohranjanju, razžupnije. Drugo spominsko obeležje pa iskovanju in predstavljanju prve sveje ohranjeno na zunanjščini prezbi- tovne vojne, še posebno soške fronte. terija župnijske cerkve v Šentvidu pri Je vreden ogleda, saj sodi med najbolj Stični. Na njej je zapisanih kar 85 mož, zanimive tovrstne muzeje v Evropi. V ki so izgubili življenja na bojiščih prve zadnjem obdobju se v Sloveniji izvaja svetovne vojne. Najmlajši med njimi tudi sistematičen popis vseh ohranjeso bili stari komaj 19 let. O tem, kje in nih spomenikov prve svetovne vojne, kako so izgubili življenja, na spomin- saj smo na njih skoraj povsem pozabili. skih obeležjih ni podatkov. Zanimiv S popisom sta začela Filozofski inštitut vpogled v usodo padlih v vojski daje ZRC SAZU in Zgodovinski inštitut Milka Erjavčev pil v Bukovici v Temeniški do- Kosa ZRC SAZU. Njuno delo pa sedaj lini, ki ohranja spomin na Antona Ma- nadaljuje Geografski inštitut Antona rinčiča iz Bukovice, ki je v vojski padel Melika ZRC SAZU. Trenutni seznam leta 1916. Na leseni deski na križu je 164 lokacij je dostopen na spletu, in ohranjen naslednji napis: »V spomin sicer v Virtualni zakladnici nacionalne dediščine ZRC SAZU (Arzenal). O tem, kaj vse so doživljali vojaki na bojiščih prve svetovne vojne, lahko preberemo tudi v 130 dnevniških zapisih, ki so bili doslej objavljeni v Sloveniji. Eden zadnjih je bil objavljen leta 2017. Gre za vojni dnevnik Filipa Jurkoviča iz Gornje Radgone. V njem je omenjeni avtor zapisal zanimivo misel, ki je zelo aktualna tudi za današnji čas: »Ako človek premisli, komu je vendar podoben, da se tako sovražimo, in vendar imajo še vojaki tako globoka čustva za prijateljstvo, zakaj se tisti, ki imajo korist od tega strašnega klanja, sami med seboj ne bojujejo, preostali narod pa naj pustijo pri miru?« Dušan Štepec Leta 1925 vzidana spominska plošča v kapeli svetega Križa. Foto: Dušan Štepec Spominski plošči na župnijski cerkvi v Šentvidu pri Stični Erjavčev pil v Bukovici. Foto: Dušan Štepec 48 mesec 2013 september 2024 - številka 6 številka 5 Ambrus Metnaj Muljava Sobrače Šentvid Temenica Z A G R A D EC Konservatorsko-restavratorski posegi Kam so vse kamnite mize šle, že dolgo tega? (5) Hrastovdolska kamnita na lesenih skulpturah forme vive v Bolnišnici za otroke Šentvid pri Stični samotarka V zadnjem letu in pol so se na lesenih skulpturah, ki so postavljene ob Bolnišnici za otroke Šentvid pri Stični (BOŠ), izvajali konservatorsko– restavratorski posegi za ohranitev kulturne dediščine. V letu 2023 so skulpture Mama, Oče in Slepe miši, kiparja Petra Jovanoviča, dosegle 50. obletnico in zob časa jih je že pošteno načel. Zato smo se v BOŠ zavezali k ohranitvi te tipične kulturne dediščine in lesene skulpture prepustili strokovnjakom. Vse skulpture je bilo treba odstraniti in jih prepeljati v delavnico akademskega restavratorja Aleša Veneta. Po končanem postopku dokumentiranja ter sušenja so strokovnjaki odstranili uničen les v notranjosti hrastovih skulptur in površinske premaze, izvedli vizualno - statični pregled ter, na podlagi oblike poškodbe, določili oblike lesenih vstavkov in potek zračnih kanalov. Slednji so izdelani na mestih, kjer je v preteklosti prihajalo do zastoja meteorne vode v skulpturah. Ročna obdelava kopije skulpture Zračni kanali imajo nalogo, da ob morebitnem ponovnem zatekanju omogočijo izliv vode iz skulptur in s tem sušenje. Izvedeno je bilo potapljanje skulptur v impregnacijsko tekočino in nato sušenje skulptur. Kiparji, v okviru simpozija Forma viva, ustanovljenega leta 1961, ustvarjajo razne skulpture iz lesa na deloviščih v Kostanjevici na Krki in iz kamna na deloviščih v Seči pri Portorožu. Les je živ material, ki se pod vplivom okolja razgradi, zato je že veliko število skulptur postavljenih na prostem, izgubljenih. V obdobju od nastanka do danes so nekatere skulpture forme vive pridobile status kulturne dediščine, zato smo jih dolžni ohranjati v skladu s standardi stroke in na ta način upočasniti njihov propad. V primeru, da skulpturi grozi zrušitev, se izvede celovit konservatorsko‒restavratorski poseg. Kot zadnji se je v marcu 2024 v bolnišnico vrnil Oče, s čimer je bil celoten projekt obnove zaključen. V Bolnišnici za otroke Šentvid pri Stični smo zelo ponosni na obnovljene skulpture, saj se tako ohranja kulturna dediščina za naše potomce. Hkrati pa skulpture predstavljajo družino, ki je kot osnovna enota človeške družbe, najpomembnejša podpora tudi otrokom v procesu zdravljenja. Tanja Smrekar Kamnita miza pri hiši Hrastov Dol 15, po domače pri Glavičevih, je edina kamnita miza v vasi. Postavljena je pred glavnim vhodom stare Glavičeve hiše, ki stoji južno od vaške cerkve. Na njeni kamniti plošči so vidni v kamen vklesani že precej obledeli sledovi letnice njene izdelave (1826) in inicialki (J P) takratnega gospodarja Janeza Petana, ki ga kot lastnika Glavičeve domačije najdemo zapisanega v cenilnem operatu franciscejskega katastra iz leta 1825. Petanovih v Hrastovem Dolu že dol- Sledi v kamen izklesanih inicialk gogo ni več. Pred nekaj več kot sto leti spodarja, ki je naročil izdelavo mize se je na Glavičevo domačijo priženil in letnice njenega nastanka. Foto: Franc Kastelic iz Velikih Pec, začetnik Dušan Štepec hrastovdolske veje Kastelicev. Miza pri Glavičevih je visoka 75 centimetrov. Kamniti podstavek kvadratnega prereza dimenzij 31 x 23 centimetrov nosi pravokotno ploščo iz apnenca 87 x 80 centimetrov, ki je debela 20 centimetrov. Pri Glavičevih so na kamnito mizo posebej ponosni, saj so ob njej vedno posedali, še posebej, kadar so dobili pomembnejše obiske sorodnikov od blizu in daleč. Kamnita miza jim že od nekdaj predstavlja simbol njihove domačije. Dušan Štepec Kamnita miza pred Glavičevo hišo v Hrastovem Dolu. Foto: Dušan Štepec. Skulpture pred konzervatorsko – restavratorskimi deli Skulpture po konzervatorsko – restavratorskih delih V Hrastovem Dolu odkrili romansko okno in srednjeveške freske V podružnični cerkvi sv. Andreja v Hrastovem Dolu je ekipa strokovnjakov iz ljubljanske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije odkrila romansko okno in ostanke srednjeveških fresk. Ne povsem naključne najdbe so bile odkrite med načrtovanjem posegov statične sanacije slavoločne stene, na kateri so se pojavile konstrukcijske poškodbe zaradi posedanja nosilnih sten. Zaradi omenjenih poškodb slavoloka, ki ogroža cerkev, smo se vaščani Hrastovega Dola skupaj z župnikom Izidorjem Grošljem odločili, da letos začnemo z njeno obnovo. Pred samimi grad- benimi posegi smo želeli preveriti, ali se pod beleži v cerkvi skrivajo mogoče tudi freske, saj je cerkev stara, in sega še v srednji vek. Za strokovno pomoč smo prosili strokovnjake za varstvo kulturne dediščine iz Ljubljane. Ti so potrdili našo domnevo. Na severni steni prezbiterija in na južni ladijski steni slavoloka so odkrili zanimive ostanke več svetniških figur. V cerkveni ladji, v njeni južni steni, pa še romansko okno, kar je pomenilo izjemno odkritje, saj lahko na tej podlagi nastanek cerkve v Hrastovem Dolu po novem datiramo v 12. stoletje, torej v čas nastanka stiškega samosta- Zazidano romansko okno v južni steni cerkvene ladje. Foto: Dušan Štepec na. Kar pomeni, da je cerkev vsaj tri stoletja starejša kot smo domnevali doslej (okrog 1450) in sodi med najstarejše cerkve v šentviški župniji. Restavratorji iz Ljubljane bodo v naslednjem mesecu poskušali konservirati ostanke fresk na slavoločni steni. O njih za enkrat še ni možno Restavratorka iz ljubljanske območne enote ZVKDS pri odkrivanju fresk v prezbiteriju. Foto: Dušan Štepec Kamnita miza pri Glavičevih. Foto: Dušan Štepec nič konkretnega zapisati, saj so bili odkriti zgolj majhni segmenti, na podlagi katerih ni mogoče oceniti kaj več kot le to, da sodijo v čas srednjega veka. Načrtovani restavratorski posegi bodo mogoče kasneje lahko pojasnili kaj več o njih. Kon- serviranje fresk v prezbiteriju pa je večji restavratorski poseg, zato bo moral počakati, saj ima v letošnjem letu sanacija slavoločne stene zaradi ogroženosti cerkve prednost pred njihovim reševanjem. Dušan Štepec Odkrita svetniška figura na slavoločni steni. Foto: Dušan Štepec