185 Novice. — Osebne vesti. Naš rojak konzul Pogač ar Alojzij je premeščen iz Jaš v Kairo. Občina Slap pri Vipavi je imenovala g. učitelja Frana Punčuha, kije tudi načelnik posojilnice v Slapu, častnim občanom. — Mestna posredovalnica za delo in službe. Leta 1897. je predložil bil že magistratni policijski svetnik Podgoršek F mestnemu občinskemu svetu obširno poročito za ustanovitev mestne posredovalnice zn delo in službe, in je obč\ svet bil tudi sklenil da se taka posredovalnica tudi ustanovi. Ker pa je bilo tudi sklenjeno, da se za posredovanje zahteva nizka pristojbina, (10 vinarjev), in dež. vlada mestni občini podelila Koncesije za posredovanje, češ, da bi bilo to veliko pridobitno podjetje mestne občine. Kakor čujemo, je sedaj magistratni policijski svetnik Fr. Podgoršek, kateri se je bil dne 2. t. m. na Dunaju udeležil enkete za deloposredovanje, predložil vnovič svole poročilo in predlagal, da se za posredovanje za delo in službe vrši popolnoma brezplačno, in da se ustanovi samostojni deloposredovalni urad Mestni magistrat se je bil obrnil do delodajalcev in delojemalcev v Ljubljani, da so izrekli svoje mnenje o nameravani ustanonitvi mestne posredovalnice za aelo Skoraj jednoglasno so se vsi vprašanei izrekli za ustanovitev, a za brezplačno posredovanje in so na-glašali, da bi bila rešitev vprašanja v deloposredovanju častno socijalno-poiitiško dejanje. Upamo, da se bode to že sedaj zgodilo. — Iz izsterskega dež zbora Italijanski poslanci isterskega dež zbora so na predlog posl dr. Bube sklenili, da se veljavnost mandatov slovenskih poslancev, ki vstrajajo v abs inenci, za sedaj še ne prekliče. — Politično društvo „Sloga" v Gorici imelo bo dne 25. t m. svoj letni občni zbor Kakor se nam piše iz Gorice, utegne biti ta občni zbor jako zanimiv in pomemben za razvoj političnih razmer na Goriškem. — Zlata poroka. Dne 16 t. m. sta praznovala sta-riša gospe Svetčeve v Litiji Lovro in Ivana Pivc svojo zlato poroko. Oče je bil rojen leta 1814; mati pa 1. 1819. Ker sta oba še precej krepka, nadejati le je, da bosta dočakala še demantsko poroko! čestitamo ! Himen Poročila sta se dne 15. t. m. v Sevnici ob Savi g. dr. Fr Vidic, ces kr. urednik državnega zakona in gdč. Marica Cimperšek, učiteljica. Čestitamo ! — Nova orožniška postaja se je ustanovila v Vačah v litijskem okraju. — Nevihta v Novem mestu. Dne 12. t. m. po- poludne mej 4. in 6. uro je po Novem mestu in okolici razsajala silna nevihta. Strela je na več mestih udarila in na proštnem vrtu razklala hruško. Nekaj korakov od te hruške se je mudila neka delavka, kateri pa se ni nič zgodilo. — Štipendija za znanstveno potovanje po Francoskem je naučno ministerstvo podelilo profesorju na ljubljanski višji realki, g. Laharnarju. 186 — Izvrševalni odbor desnice državnih poslancev ima dne 25. t. m. svojo sejo na Dunaju. Govori se, da ima izreči svoje mnenje o nameravani vladni jezikovni naredbi. Seja je zelo važna, ker ol izida te seje je najbrže odvisna usoda Thunovega ministerstva. K seji je povabljen za zvezo posl. vodja Povše. — Katoliška družba za Kranjsko ima nov odbor, ki se je tako le sestavil. Predsednika gosp. kanonika And. Kalan in gosp. vodja Fran Povše, tajnik gosp. okrajni tajnik Fran Pichler, blagajnik gosp. župnik Alojzij Stare knjižničar gosp. Dr. Karlin. Poleg tega sta odbrana še gospodarski odsek in zabavni odsek, in upati je, da se razvije živahno življenje v prostorih katoliške družbe. — Kanonično umeščena sta bila na Vnebohod v stolnici novoimenovani stolni dekan And. Zamejic. in Wohvitz-Flaschenfeldov kanonik Tomaž Kajdiž. — Zrelostni izpiti Na c kr. moškem in ženskem učiteljišču v Ljubljani se začno pismeni zrelostni izpiti dne 24. maja, tem slede izpiti iz spretnosti. Izpiti za učiteljice ženskih ročnih del se začno dne 12. junija — Društvo zdravnikov na Kranjskem darovalo je namesto venca na rakev pokojnega člana gospoda J. Dominika okrožnega zdravnika v Železnikih 10 gld. v ustanovo za vdove in sirote Članov društva. V tukajšnjo dež. bolnico so vsprejeli v min mesecu 653 bolnikov, iz prejšnjega meseca jih je ostalo 353, toraj je bilo skupno oskrbovanih 1006 bolnikov. Ozdravljenih je bilo 378, zboljšanih 162, 38 jih je umrlo, neozdravljenih je bilo 12 Koncem aprila je ostalo v bolnici 379 bolnikov. — Dr. Josip pl. Waser V Gradcu je dne 12 maja umrl po daljšem bolehanju, vpokojeni predsednik dež. nadso-diiča dr. Josip vitez Wasei v starosti 88 let Eojen je bil 1. 1811 v Ptuju ter se posvetil sodnijski stroki. Od leta 1868 do 1870 je bil sekcijski načelnik v pravosodnem ministerstvu, 1874 1. pa je bil imenovan za predsednika dež nadsodišča v Gradcu. V državnem zboru je pripadal avtonomistom na levici, Slovenci za njim ne moremo žalovati- kajti prištevati ga moramo mej najljuteje nasprotnike našega naroda. Svoje sovraštvo je pokazal posebno v bojih za jeaikovno ravno-pravnost. Nezgoda ali poskusen — samomor. Dne 11. t. m. popoludne se je v Kožarjih ustrelil v glavo Robert Gintzel, stavbeni tehnik pri tvrdki F Zupančič v Ljubljani. Krogla je obtičala v glavi; ranjenca so še živega pripeljali v dež. bolnico. Mož ima m*lo upanja, da bo okreval. — Katoliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem občni zbor se je vršil včeraj v Celovcu v dvorani gostilne „pri Sandwirtu". — Pokopani spravni poskusi Čitateljem našim so znani pogoji, katere je dr. Gregorčič naznanil goriškemu dež. glavarju Pajerju, in pod katerimi so slovenski poslanci pripravljeni vstopiti v dež. zbor. Dež. glavar je na dotično naznanilo odgovoril s skrajno strupenim pismom, s katerim je odklonil vse postulate. Poskusi za „spravo" mej Slovenci in Lahi so s stem pokopani. — Nemška nestrpnost. V zadnji seji dež. zbora štajerskega je prišla na vrsto interpelacija posl. dr. Eosine glede ravnopravnosti pri graškem nadsodiŠču. Dr. Eosina je spisal svojo interpelacijo v slovenskem jeziku, a čim jo je začel citati, so nemški poslanci demonstrativno zapustili dvorano. S tem so nemški poslanci pokazali vse svoje divje sovraštvo do slovenskega jezika, do jezika tretjine štajerskega prebivalstva. To naj vzpodbode slovenske poslance, da se v bodoče se doslednejše in odločnejše poslužujejo svojega jezika. Za vzgled naj jim bodo istrski slovanski poslanci! — Čuden prestolonaslednik. V Kodanj je prišel eleganten in prav fino nastopajoč gospod, ki je imel jedva 40 let in se je nastanil v hotelu. V knjigo tujcev se je zapisal Kristjan Jensen iz Afrike Uslužbencem hotela je pravil, da je bil včasih trgovec z demanti, in da si je s to trgovino prislužil mnogo denarja, ter da ima sedaj v Afriki veliko posestvo. 9. t. m. je šel Jensen v kraljevo palačo ter prosil za avdijenco. Nekemu dvornemu kavalirju pa je povedal, da je prišel nastopit vlado namestu kralja Kristjana IX Pred 22 leti — tako je pripovedoval Jensen — , sta sklenila s kraljem pogodbo. Ako napravi Jensen iz bakrenih žic oklopne ladje, ako konstruira balon, tako da bode poraben kot trdnjava, ki se spušča iz zraka na zemljo, potem se je zavezal kralj, da se umakne s prestola Jensenu ter mu prepusti vladarstvo. Jensenu se je posrečilo oboje, zato je prišel. Seveda so Jen-sena poslali nemudoma v blaznico. — Dobrodelne predstave v dež gledišču so imel* 3553 gld. 62 kr. dohodkov in 1456 gld. 61 kr. izdatkov, tako da ostane čisti dohodek 2097 gld. 1 kr., ki so se razdelili mej tri dobrodelne zavode. — Slovenski ne znajo reč pri slovenskem 17. peš-polku v Celovcu. Poroča se namreč: Eden izmed reservistov je slovenski javil, da je prišel k vajam. Stotnik pa ga je dal zato zapreti. — Kaznjenec utekel V Kočevju zaprti cigan Bogoljub Krebs, ki je sumen, da je vlomil in ki se je z vso silo branil orožnikom, je iz ječe utekel, ko se je čistila Bržčas jo je popihal na Hrvatsko, kjer je rojen v Zlatariju. — Podržavljenje pošte v Kranji je odklonila vlada z motivacijo, da podržavljenja iz finančnih ozirov ni moči izvršiti. Za potrebne stvari država nima denarja, zato, da ga pri oknu ven meče, ga ima pa vedno dovolj. — Pomnožitev žandartnerije na deželi izvrši set kakor čujemo, na ta način, da se stanje moštva dež. poveljstva pomnoži za 24 — 30 mož, manjše postaje po deželi odpravijo oziroma premeste, mesto njih pa ustanove na samostojnih krajih nove z moštvom po dva in tri žandarme. — Vseslovenski shod kršč -soc. delavcev v Ljubljani bo dne 28 maja 1899 leta Pripravljalni odbor je izdal oklic v katerem pravi. Tovariši, prijatelji krščansko so-cijalne organizacije! Že lani smo hoteli pokazati na sijajen način svojo neomejeno in neomajano udanost do našega presvetlega cesarja Franca Jožefa I. o njegovi petdesetletnici vla darstva. Toda eden izmed privržencev tiste rdeče internacijo-nale, zoper katero se borimo tudi mi, nam je zlobno preprečil prelepo slavnost. Toda mi ne odnehamo! Lani nismo mogli, zato hočemo pa letos pokazati dne 28. maja svojemu premi-lemu vladarju, varuhu delavskih stanov svojo otroško ljubezen in vdanost. Delavski stanovi so v naših deželah silno zaostalf v napredku, čas je, da se ganemo; pri shodu se hočemo resno pogovoriti in določiti, kako naj se vredi zanaprej skupna organizacija vseh slovenskih krščansko-socijalnih delavcev v obrambo in dosego svojih pravic Binkoštni prazniki so prazniki ustanovitve sv. katoliške cerkve; nedeljo potem pa bodi praznik ustanovitve zveze vseh slovenskih kiščansko-socijalnih delavcev. V javnem življenju naše države še vedno vladajo mnoga pogumna načela. Dokler ne izginejo zadnji sledovi teh načel iz javnega življenja, ubogi delavski stanovi ne bodo gledali boljših, srečnejših dni. Na shodu dne 28. maja se bodemo organizo-vali vsi slovenski krščansko-socijalni delavci v odločivni boj zoper vsa pogubna načela Skupno hočemo bojevati ta boj na celi črti. Dokler ne zmagamo, tudi ne odnehamo! Ta dan se bode blagoslovila tudi naša zastava. Ta nas bo zanaprej vodila v boj za načela krščanske ljubezni in krščanske pravičnosti. S tem vas, dragi tovariši, in vse cenjene prijatelje slovenske 187 kričansko-socijalne organizacije vabimo k shodu. Pridite! Z Bogom na delo za krščansko ljudstvo! — Nesreča na železnici. Min. nedeljo zvečer je bil brzovlak iz Eeke do Zagreba v veliki nevarnosti. Med postajama Fužine in Plazi se je utrgala okolu 30 met. stotov težka skala, zdrčala na vldk in razbila jeden vagon II. razreda. V vagonu je bila neka mati z otročičem; oba sta bila v smrtni nevarnosti, a sta na čudovit način bila rešena Potniki so bili v velikem strahu, a večja nesreča se ni pripetila — Nadvojvoda Josip Ferdinand Tolskanski na Bledu. Z gorenjskim vlakom se je v soboto dopoludne pripeljal v Lesce visoki gost. nadvojvoda Josip Ferdinand Tos-kanski. Skozi Bled se je podal na Pokljuko na lov divjih petelinov. Za tri in pol ure se je tu ustavil in nastanil v ozalj-šanem hotelu Mallnerjevem Grlasen pok topičev je naznanil njegov prihod. Prišedši na Bled se je precej z odbrano lovsko družbo dal pripeljati na otok k Maseri Božji. Ogledal ti je lično cerkvico, pomolil v nji ter se je v kaplaniji v knjigo tujcev podpisal. Vračajoč se iz kaplanije, zagledal je, da streljajo za cerkvijo iz topičev. Med nje se poda in spnži sam topič Z jezera se je vrnila vsa družba naravnost v hotel g. Mallnerja, kjer je bil pripravljen obed za visokega gosta in njegovo spremstvo. Ob dveh popldne se je odpeljala vsa družba iz Mallnerjevega hotela naravnost na Pokljuko. — Pri postaji Vrbi na Koroškem splašil se je fija-kerski konj pred železnico in je prišel pod lokomotivo, ki ga je precej zmečkala in usmrtila. Na vozu sta bili dve ženski in jeden moški, ki so se nekoliko poškodovali. — Izžrebani porotniki. Dne 9 maja so bili izžrebani pri c. kr. dež. sodišču v Ljubljani za porotno sodišče, ki 6e prične 5. junija 1899, nastopni gg. porotniki: Benedikt Josip, trgovec in posestnik v Ljubljani; Burger Jakob, posestnik v Spodnji Šiški; Dornig Josip, knjigovodja v Ljubljani ; Fiirsager Leopold, trgovec v Radovljici ; Gričar Ivan, trgovec v Ljubljani ; Grolob Josip, posestnik v Kranju; Gartner Alojzij, trgovec in posestnik v Gor. Planini nad Logatcem;