202. številka. Ljubljana, v soboto 4. septembra 1897. XXX. leto. ■ £Uk»/« wtak dan «vc«V>n> ./in.fti nedelj* in pra*e«ke tej velja po pofit i prejpman ra av«tro-nppr■k e iratl« ta vrne leto 15 pM . sa pol leta 8 gld., m Četrt leta 4 gld., za jede« 1 tJ4. 40 kr. — .*■ a Ljubljano' braa pošiljanja na dom aa vse leto 13 gld., ta četrt leta c gld. 80 kr., aa jeden meneč 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na inemse, po HO kr. aa Četrt leta. — Za taje dežele toliko 7eč kolikor poštnina enaša. Z* osna Ml Za plačnic ju od aliri;»b-p:e pstit-vrate po h kr., ce se oznanilo jedctikrat tiska, po B kr., Ca te dvakrat, in po 4 kr., fe se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj te iavoft frankirati. — Rokopisi se uc vračajo. — Uredništvo in npravniitio je na Kongresnem trgn st. 12. Opravniitvn na) ae blagovolilo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vre administrativne stvari, Po konferencah. Pogajanja đcsuice i ministerskim predsednikom no končana in kar je o teh pogajanjih prišlo v javnost, se popolnoma uj-ima s slutnjami, katero amo d:nas teden obrazložili na tem mesta. Zgodilo ae je vse točno tako, kakor smo domnevali. Ministerski predsednik je aačel paktirati z desnico, ker ai drugbče ni vedel pomagati, ker je spoznal, da nemških obstrnkcijonistov ne okreti 8 m, da ne bo možno sklicati parlamenta in rediti vseh (istih važe h predle g, katere so neizogibno potrebne za vedstvo drž. oprave. Rad trga menda ni storil, sicer bi se ne bil v „Fiemdenblatta" opravičeval tako, kakor da bi ran to paktiranje z des nico bilo skrajno neljub:-, ne bil bi povedal, da se je začel z desnico pogajati, samo ker so ga v to prisilili obstrukcijonistf. Ministerski predsednik si je met da domišljal, cm si bo desnica štefa v veliko čaBt, ako jej poveri rešitev svojega ministerstva. Zahteval je, naj grs desnica zanj v boj proti cbetrukcjociatom, naj desnica, na kateri koli oačin se jej zdi, ekreti opozi cijo in omrgoči zborovanja parlamenta, naj ona prevzame skrajno odijozno delo, premeniti državno-zborski opravile ik, nuj odobri bndgetni provizorij, provizorno podaljšanje pogodbe z Ogersko, zakon o rekrntih itd., izkratka, bil je pripravljen milostno dovoliti, da sme desnica r»nj v ogenj, ne da bi bil on vezan, opustiti svojo dosedanje stališče in preme-niti smer svoje politike. Priznati se mora gospodu ministeiskemu predsednika, da si je napravil jako preprost načrt, ka teri je posebno zanj kaj ngoden, na srečo pa se desnica s praznimi besedami ni dala kaptivirati, ampak je pri minolih koofereceah vladi pojasnila, da je ni volja, žrtvovati se za ministarstvo, ne da bi vlada napeljala notranjo politiko v drago strujo. Desnica je zahtevala naj se vlada postavi na njeno stališče, naj opasti dosedanje koketiranje z obstrekcijonisti in naj da jamstev, da bo vedila dr- i žavno opravo po na tal i h, formulovanih v adret>nena načrta. Vlada tega ni hotela storiti, ampak je izjavila, kakor je bil že cficijozai „Fremdenblatt" poved« I, da se hoče ravnati po načelih adresa samo v toliko, v kolikor s glušajo z načeli vladnega programa, precizovaniaai v preetolnnm ogovorn. Vlada torej neče biti ministeratvo desnice, ali sklepi in izjave desničarskih kor. f. renc pričajo, da (udi desnica neče biti vladna večina, in da hoče v naprej vlado podpirati samo, ako se bode ravnala po željah in zahtevah desnice, zastonj pa jej ne bo tlfičaoilp, in to jej tudi ni treba, saj ae je na minolih konferencah solidarnost vseh, v večini zdru ženin strank novic izkazala »" de o trdila, tako da desnica Ishko B/deniju narekoje svoje pegoje za podpiran]« vlade, ne pa Bideni njej. Badeni je mislil, da si zagotovi podporo večine, ako le ngodi nekaterim za L te vam č^bov. Izdal je jezikovne naredbe, podrživll češko gimnazijo v Opaii in zage tivil ustanovitev češke tehnike in češkega vseučiliš'a aa M >ravekem; za druge, desnici pripadHJoče stranke se ni zmenil, najrmnj za nas Slovence. Nam so zdaj, za Č»sa Badenijeve vlade, godi slabš?, kakor kdaj, Slovenstvo na Koroškem, na Primorskem in na Štajerskem se ata-doma kruto zatira, da jedva r^.ha in se giblje, državno uradništvo poatopa nasproti Slovencem tako, da bi hujši ne moglo postopati, pa če bi bil sam ScVonerer minfsterski predsednik, in zato mora prav slovenska delegacija zastaviti vse sile, da se premeni vladna pohtika v smislu programa desnice. Vemo, da se taka prememba ne da izvršiti v nekaterih dneh, da za to treba čssa in pred vsem, da je potrebno, spraviti parlament zopet v red in zagotoviti nemoteno fankejoniranje državne uprave. Zategadelj tudi ne bomo ogovarjali, ako bo dounica vlado nekej časa podpirala, ne na bi imela jamstev, da se ministrstvo prelevi v vledo desco, a samo, ako vlada dokaže na nedvoumen način, da ima resno voljo ugoditi zahtevam desnice. Do sestanka državnega zbora ima LISTEK. Gledališko pismo z Dunaja. Gledališka sezona obeta letos postati zelo zanimiva. Gledališče ob Dunajščici namerava namesto operete, ki je zadnja leta vedno bolj in bolj piopadala, letos gojiti opero v večji meri nego doslej, in 1. oktobra uprizoriti po vsi Italiji z velikim navdušenjem sprejeto Paccinijevo opero: ,La Boh<>me". Za glavno me?ko alogo si je pridobilo v gosta našega rojaka, g. Navala -Pogačnika, ki je v berolinski operi peval ;sto partijo z največjim uspehom. Na dvornem opernem gledališča pa se uprizori kot prva noviteta na 4. oktober Smetanova krasna opera ,1) al i bor", a za pozneje obeta se tudi čajkovekega „1 o 1 a n t a". Slovanska umetnost si je slednjič, kljub vsem ugovorom političnih nasprotnikov, priborila staluo mesto v tem prvem glasbenem zavoda. „Prodana nevesta* polai isto tako, kakor je prvotno v gledališča ob Danajščici, tudi v operi, kjer je res skrbno in izborno uprizorjena, hišo, naj si sicer tudi včasih, rlasti vsled lepega vremena, vh>da v nji preznins, ter se beda brez dvorna vzdržalo. Nerazumno pa nam je, zakaj seje kasni »Pol j u b", kžjub sijajnemu umetniškemu in materjalnemu uspehe, cdstavil raz repertoar ter se v prošli Ee 6ii ni nijtdenkrat uprizoril. Morda 66 letos zopet spomnijo nanj. Novi kapelnik M-ahler, kateremu, vkljub vsiljivi židovski reklami, mora vender vsakdo priznati veliko brižnost in marljivost, morda sprejme i to opero pod svojo zaSčito. Ker peleg teb dveh gledališč hoče celo dtpIo Jcecf-stadtsko cb nedeljah popoludne prirejati nekatere starejše opere in spevoigre, in Karlovo polog dramo gojiti tudi opereto, skrhljeno je za mczikalre užitke v največji mori. Dvorno gledališče sa je v počitnicah nekoliko v notranjem prezidalo, io s tem upajo, da zdaj ne bo oviran rargled na oder iz nekaterih lož, ki so bile doslej skoro neuporabne, in da se akustika izdatno peboljča. Ali so posreči, sezidati pravočasno k coG*r-skemu jubileju novo gledališče ob nokdanji \vilbringeiski liniji, ali pa se morda vnovič vsa ideja izjalovi, še ni povsem gotovo. Žele** bi bilo, da novo gledališke ono poprav., kar je Raimundovo zagrešilo. To mlado gledališke, ki je tako krasno pričelo, propada vedno bolj in bolj ; zapustile so je skoro vue boljše moči in zdaj že prav živetari. Nerrško narodno gledališče je priredilo v avgustu ciklus Anzengrnbrrjevih del pri iznižani vstopnini in je s tem krasno uspelo. Ono je sploh raj-srečneje od vseh dunajskih gledališč. Zidano res vzorno, teko da povsod jednako debro vidiš i« slišiš, vlada časa dovolj, dato dokaže in zlasti nam Slovencem to lahko dokaže, ker je, glasom .Fr ena d e n b I a 11 a* Badeni naravnost izjavil, da je pripravljen, izvesti in uveljaviti po osnovnih zakonih zajamčeno in v pre8tolnem ogovoru obijeno narodno ravnopravnost. Naj izda vlada za slovenske pokrajine j n z i k o v n e naredbe, kaki r jih je izdala za (''■■"•ko in Moravsko, naj reši IjudskoŠolsko vprašanjevTrstuin v Gorici, in naj pri raznih personalijah dokaže, da upošteva opravičene želje S'oveneev, in verjeli jej bomo, da ima dobro ioljo favriiti svoje obljub?. Ako pa «lada do eeetanka drž zbora nič ne stori, da dokaže dobro voljo, potem je slovenski poslanci na bodo smeli niti trenotek podpirati, zakaj v tistem trenotku, ko bi lo prst zanjo ganili, prešla bi vsa odgovornost za naš prekla-verni položaj j edino in izključno nanje. V jLJtiblJauI^ 4. septembra. Desnioa in vlada O pogajanjih parlamentarce komieije dtsnice z vlado poročajo — v nasprotju z oBcijoznimi glasovi — nekateri časopisi jako nepovoljno. Runinski RGlas Naroda" piše, da se je notranji pofožaj poslabšal. Kocferecca pedodhora parlamentarne komisije z ministarskim predsednikom je ostala breznspešna. Grof Badeni nima nobenega cesarskega pooblastila za ot.ilo.no akcijo in je v pododboru izjavil, da mora vstrajati na stališča presto'noga govora. — „Salzburger Chronik" pido, da bo morala katoliška ljudska slranka nasproti zahtevi Cehov, ki hočejo garancij, povdarjati svoje principe in cilje. Poljski BBe-ecl^vichtigungahofrath" se sicer trudi zatreti vsako partikularističao teženje s tem, da svari pred anarhijo, navzlic temu pa katoliška ljadska stranka ne ođneba o 1 svojih upravičenih zahtev. Ako se I >a-deniju ne posreči dovesti UBode Avstrije do bar-mocekega razvoja, ravnalo se bo poslrj brez njega. bodisi na prvem ali zadnjem saestu, ima mnogo izvrstnih igr.-In.h močij io uprizarja velezsni-mi ve igre. Lani je z „Z I a t o Evo" in s „R a š e v o srajco" pridobilo igri privlačnici, ki mu bodeta gotovo tudi letos polnili hišo. Kdor čita obe igri, ne bi nikdar veroval, da dosežeta tako velikanski uspeh, kdor pa prisostvuje njih izborni predstavi, tema je to povsem umevno. Poleg tega je nedosežna uprizoritev narodnih iger, in zlasti Anzengruber prevladuje v repnrtoaru. Ker se je Slovencem omilil njegov .Krivo-p r i s e ž n i k", bi morda kazalo, da se uprizori tuai '■: It - druga njegova igra. Leta 1871. se je sicer predstavljal njegov „Župnik cerkvenodol-8 k i", a le jedeakrat in poslej ne več. Na nemških odrih je bad ta igra do današnjega dne vzbnjila naj vet'jo oduševljeuost. Rcseggerjuse je zdela ta igra „tako veličastna in mojsterska", da je pašniku izjavil: „boljše od te ne more več stvariti". Vender je pesnik sam, in tudi kritiki, v „Krivoprisežniku* videl boljše delo. Zlasti Bertcld Anerbach ne more ga dovelj prehva-liti in so mu primerno načuditi. — ,Č r r vesti", „Četrt* zapoved" in „Madež na časti", vse te igre desezajo na Dunaju krasne aspahe. Dobro vem, kaj so je vse od nekaterih strani j ugovarjalo Anzengrabprju, v koliko se je oporekalo snovi, v koliko tetmki; kljub temu aeui tidao a*er- — Staročeiki „Hlas Naroda" pa poroča, da ja pododbor referiral komisiji o dosedanjih pogajanjih z vlado. O tam referata st je razvnela živahna debata, v kateri se je povdarjalo, da se vlada brani podati garancija kot poroštvo, da bo izpolnila zahteve posameznih strank desaice. Sitnvacija je danes ta, da desnica nima vzroka absolutno poipirati vlade. — „S!owo Polakie" pa piša, da vlada na desnici veliko nezaupanje proti Badenija. Bati se je, da namerava Đ ideni samo nov eksperiment, po katerem bi bila pomoč desnice le nekaka rešiteljica v potrebi. R di tega zahteva desnica garpncije in pismeno formulirane po.n.ktacije. — li vseh teh in drngih izjav je možno sklepati le jedno: lisjak Badeni bi rad pridobil desnico z lep;mi basedemi, poroštva pa ji noče dati nikakega. So li ta vesti resnične in je li igra grof Badeni res celo v tej ari toli smelo igro, se pokaže kmalu. Nemški cesar pride 20 septembra v Badim-peŠto, ker se udeleži velikih manevrov na Ogsr-skem. Potovanja in obiski nemškega cesarja so prav tako nekaj vsakdanjega, kakor njegovi govori in njegou; napitnice z obligatnim aHural* Ćulno je le to, da no Orn tob navdušeni za sprejem Viljema II. Sicer upliva na Ogre že beseda „deutsch" kaker rdeč robec na bika, še nedavno so Budim-peštaui nujbrezooraznejše napadali in sramotili dunajske dvorne igialcs radi tega, ker so bili Nemci, reda; pa pripravljajo za prvega Nemca obeliske, piramide, slavci ke itd. Djsledaosti v čustvovanju Ojjrov ni iskati. Pa saj vea slovesnost v Budimpešti ne b > izraz prepričanja in iskrenih čutil, nego !a velika komediji, ki donese nekaj redov, pa nokaj mastnih skupičkov. la to je ža veliko za materijalistične Ogrel Kongres sionistov v Bazi u Zidnjo nedeljo se je vršil v kazini Bazla čuden kongres. UleleziH so se ga oni Židje, ki hočejo iznova ustanoviti židovsku kraljestvo v Palestini, ki je razpadlo pred 1800 leti. „Otroci Izraela" so se razkropili po vsej h« žii zemlji ter so braziomovinci. Zato pa sta so zavzela dva Evropejca ti u de sieole, žideveka pisatelja dr. M*ks Nordau in dr. Tbeo-dor Ilerzl, ideje, da se povrnejo židje v tretja iz svojega pregnanstva v sveto deželo. Kougres j« otvoril dr. L ppo iz Jassvja v Rauuniji, ki je dejal, da se asimilujejo samo oni narodi, ki so brez narodne samosvesti. Židje pa so narod sv. pisma, ki ima vse, samo domovine ne. Zato bodi njihovo geslo: »Naravnost v J >tu:alem!" Kongres je sklenil, da bodi program Židov: Soncem stremi za fem, da ustvari ždovskemu narodu v Palestini pravno zavarovano domovino. V to svrho naj se pospešuje naseljuje Palestine z ž d ivskioii kmetovalci in obrtniki. / dovstvo naj se organizuje potom shodov, krepi naj se narod ia zavest Židov ter pridobivajo oblastva za končni smoter sionizma. — Evropa ptč ne bo jokala za židovskimi pijavkami jen, da bi pri nas izvrstno uspeval, ako sa le tudi res debro uprizori in igra. Kaj premore iavrstna igra, o tem so me uve-rili vnovič potovalni igralci iz Sjhlierseeja na Bi* varskem, ki so ves mesec junij gostovali v nemškem gledališču Ti kmetski igralci igrajo a tako pristno ceal.stiko, neprisiljena in b*š vsled tega uipsvajočo naravnostjo, da se jim kar prečuditi ne moreš, in vendar vlada v njih igri tehnična dovršenoit Pred vsem pa je vzoren njih ensembla. Nikier ee nikdo ne povzdiguje nad druge, vsak je na svojem mostu tez se povb^m zadovolji z odkazano mu veljavo v igri. V tem ozirn bi se morda celo izvrstni naši du naj8ki igralci lehko nčili od njih. — Vkljab budi vročini trlo je gled lišče vedno razprodano. In igre? — Bile so samo kmetiške igre, večinoma »S.buiidove in Neuertove, prirejene ali ske-pucaue po raznih povaBtib in skoraj vse brez prave dramatične vrednosti. Da je bila tudi tehnika iger lečj.d 1 zelo uedobtatna, je umevno. In vender jim je izborna igra pridobila uspshe. Kaj bi bili ti igralci stvarili iz Anzengruberja, čegnr rajsltbše delo je desetkrat bolje od najboljšega cd dj h uprizorjenega! Ne vem, zakaj se niso polotili te tolikanj hvale ž ie nalogi. Menda jih ven der ni strašila primera z dunajskimi igralci? Ta dovelj za danes! Nameravam itak sporoč ti obSirnojo o kak', todi za nas zanimivi novosti letošnje sjezoie, in tedaj bo tuli še prilike dovelj, izprrgovoriti o kakib dramatskih pojavih v ob*e par betcđii- Štefan. in de mor al i za tor j i! Žal, da os doseže končni smoter idejalnih sionistov sele ao sv. Nikoli41) Ustanek v Indiji je, kakor kažejo množeča se znamenja, posledica panislamitskega gibanja, katerega nete iz carigrajskega Yildi-kioska. Turki hočejo doseči a tem nov triumf proti Evropi ali še posebej prati Angliji. Afganski poslanik Said paša se je takoj pri početku ostanka mudil v Carigrada, kar js obudilo dovelj opravi* čenega suma, zlasti se radi tega, ker js prinesel emiru Abdnrrahmanu sultanovo pismo in krasne darove. Tudi cirigrajski dvorni list „Si h a h" dela propagando za panislamitsko gibanje in „Standardu" se poroča is Carigrada, da je izdal Šejk-iillilam mnogo važnih fetev (pozivov), naj taka propaganda aapočne po vsej Aziji. Dopisi« o«I kočevske aiie|e, 1. septembra. Pred kratkim obhajala se je v kočevski župniji v Polja nicah nova maša. Ker je bila ta nova maša v oni župniji prva, odkar obstoji, razume se, da je bilo veee'je veliko, in so se rea tadi mnogo trudili, da so vas okinčali. Napravili so slavoloke, postavili visoke mlaje in rojstno hišo novomašnika ovončati. Pač je bilo to vse lepo in hvalevredno, ali svojega velikonemštva pa tudi pri tej priložnosti niso po* nabili, ker so razobesili na ml »jih velikonemske za-Btave in rojstno hišo novomašnika okinčali kar z dvema frankfurtaricama. Bilo je vss, kar več mogoče, lo v nemških barvah, in je moralo pač na vsakega S ovenča napraviti neprijeten utis in ga todi razburiti. Ko so hoteli tisto popoldne nekateri Slovenci zapeti sloveueko pesem, prihiteli so takoj navzoči nemški dijaki iz Kočevja in dahovniki, da so tu zabranili, Češ, tukaj slovensko pe'ja ni d j-vo'.jeno. Nabiralo se je pri t -j priliki tu li za raz-upito „Sulmark", pri tem se je odlikoval posebno neki očitelj, kateri je šel tudi iz Toplic v Kočevje nabirati za aSuimark". V omenjeni f«ri bral se je že od davnih časov ob nedeljah sv. evangelij v nemškem in v slovenskem jeziku, ker je prihajalo in še prihaja tja tadi dosti Slovencev k božji s!nžbi. Krčevsrjt so se seveda vedno -podtikali nal tem, a bivši župnik je le vztrajal. Prišel je pa pred nekaj leti nov župsik, mlad Slovenec, kateri je mendi radi ljubega miru in, ker so ravno zdaj Nemci vedno hujši, odnehal, in — Slovenci sv. evangeliji ne slišijo več v svojem jeziku! Pač vedno stara pesem 1 Zatiralec in nasilaik kriči, da se mu krivica god«-, zatirani Stoveiee pa molči in trpi. Obrnimo ee še malo nazaj in poglejmo v zadnjo slovensko občino in faro, v Toplice pri Ki-dolfjvem. Kakor znano, nahajajo se tukaj go;ke kopeli, iu to jedine na Kranjskem. Vidi ima res veliko zdiavilno moč, kar je pač že davno dokazano po velikih uspehih zdravljenja. A vendar to zdravilišča ne uspeva tako, kakor zasluži. Lastnina je kneza Turjaškega, kateri js zdraviliške dajal vedno v najem, zdaj je ima pa (od leta 139 4) v lasni upravi. Upravitelj je njegov oskrbnik v iS j -teski, Pavel Zhnber pl. Okrog, strasten Nemec, dasi rojen na Kranjskem. OjkrbnišLvo izdaja neke „ Prospekte" v sami blaženi nemščini. Pomladi sa stavil sa je tudi „Cur Comite*, kateri pobira tuli neko „Curtax za olepšanje kraja, snaženja spre hajališč itd. Omenjena „Cartax«" pobira se pa prav neredno, tako da se gostje branijo plačevati i a se pritožujejo, da so le nekatera prav trdo drži, a mnogo druzih se je^pustilo, da so odšli, ne da bi bili kaj plačali, ali so pa plačali prav z jezo. Napravil ja oms&jeni „Comite* nekaj kažipotov, a seveda z nemškim napisom na prvem mesta. Sploh so pa opuščajo naša Toplice leto za letom, odkar jih ima knez v lasfui upravi. Podražili so izdatno kopeli, češ, saj kmeta mi niti ne potrebujemo tukaj, da bi si iskal zdravja. Dugih boljših krogov pa tudi ni, ker gredo zopet rajši drugam, kjer najd -jo več zabave. Na ta m in, kakor se sedaj ravna, ne bodejo privabili gostov in tujcev, kar se že zdaj vidi. Topi čanje ao po požaru spomladi leta 1895. rea veliko storili in kraj izdatno olepšali, sezidali so lepe, drage h še z velikimi sobami z i tujoe, a se 1 *j jih veliko praznih stoji vkljub nizk: ceni. Sploh sa vsakemu čudno zdi, komar bo bile poprej razmere znane. Srednji in kmetski ljudje se boje, ker je še bel" razupito, da so drage kopeli kot j j resnica, in gostilničarji ravno teh najbolj pogrešajo. To so torej uzroki, da je naša tako dobro zdravilišče vsako leto siabejši obiskano. A bo so kopeli podražili, bi morali pa vsaj skrbeti za boljšo reklam^ in malo več zabave, kakor to dilajo drugod, potam bode zdraviliške morda boljše obiskano ■ a lioslio^u l»otokit, 1. septembra Umestno bi bilo, da bi se iz vsake večje občine po preteku dveh ali treh let poročalo, kaj se je v nji zgedilo v tem času v gospodarskem oziru. Na ta način bi se videlo, katera občina v tem pogledu najbolj napreduje. Ztčnimo torej mi. ObMna Loški Potok, ki je od svojega sodišča 40 kilometrov od daljena, šteje do 3000 duš. — Do spdaj so imeli naši delavci in vozniki, posebno v graščinskih gozdih, precej zaslužka pri podiranji in tesanji dreves in vožnji tramov in žaganic Naravna posledica temu je, da smo svoje poljedeljstvo in živinorejo zanemarjali. A v kratkem ima prenehati ta zaslužek, ker izginevajo gozdovi. Radi tega smo začeli ia pred dvema letoma premišljati, kaj naj ukrenemo, da se izognemo siromaštva. Najprvo ustanovili smo si pred 3 leti kmetijsko podružnico, ki šteje zdaj 50 udov, in smo si napravili velik, lepo omrežen sadni vrt. Sadno drevje, doma vzgojeno, mora nam donašati lep dobiček, ker je lega kraja ugodna za pozno sadno drevje. Tudi nam bo preskrbela ta podružnica potrebne kmetijska stroje in umetna gnojila. Koncem leta 1895. osnovali smo si svojo posojilnico z neomejeno zavezo za našo in sosednji občini Drago in Travo, preteklo leto imela je črez 100.000 gld. prometa. Nje čisti dobiček namenjen je občekoristnim namenom, kakor za šole, občinska pota, občinske vodnjake i. dr. Posojilnica je nam prihranila mnogo daljnih potov, velikih stroškov, prepirov in pravd. Lansko leto prosili smo, da bi imelo naše sodišče vsak mesec v naši občini svoj uradni dan, in ministerstvo pravosodja ugodi noši prošnji 8 prihodnjim letom. Djma bomo torej opravljali brez velike zamude časa iu stroškov veliko sodnih opravil. Navedene tri občine bi bile opravičene zahtevate, da se za nje ustanovi zdravstveni okraj. Tega zdaj ne zahtevamo, pač pa smo prosili, naj se uredi, da bo zahajal k nam zdravnik iz Ribnice jedenkrat na teden. O tem govorilo se je v deželnem zboru, in upamo, da se ustreže naši opravičeni želi. Letos smo si ustanovili svoje mirovno sodišče, pri katerom bomo zamogli poravnave zaradi denarnih tirjatev do 300 gld. sklepati. Take poravnave bodo imele moč sodnih poravnav. Tudi smo vložili lansko leto prošnjo, da naj se napravi na državne in deželne stroške gozdna drevesnica za naše tri občine. Od deželne vlade odposlani izvedenec določil je za to prostor poleg sadnega vrta kmetijske podružnice. Pri nas primanjkuje dobre pitne vode, vsled česar imamo veliko boleznij, posebno očesnih. Prosili smo deželni odbor, d i naj pošlje strokovnjaka, ki nam bode napravil načrt za napeljavo dobre pitne vode iz oddaljenega studenca. Pričakujemo, da bo izdelan ta načrt Še to leto. Z državno in deželno pomočjo dobimo tedaj duh iu telo oživljajoče krepilo. Našemu polju in travnikom povzročujejo povodnji mnogo škode. Da se tudi temu v okom pride, odposlali smo na pristojno mesto dobro utemeljeno prošnjo. Lansko leto napravili so nam brzojav, v tekočem letu pa na jesen izroči se prometu nova, 23 kilometrov dolga okrajna cesta, vodeča v Sodražio in Ribnico. Prihodnje leto si hočemo zgraditi novo štirirazredno ljudsko šolo. Toda s tem ni še naše delo končano. Skrbeti nam bo za povzdigo živinoreje, za pridobitev dobre krme in za oživijeuje domače obrti. Ustanoviti si hočemo zadrugo, ki vzame jedno graščinskih parnih žag v najem, ia ki bo sama kupovala drevesa in izdelovala iz njih tračne in žaganice, ter jih prodajala v Istro iu Dalmacijo, od koder bo dobivala zdravo in ceno vino in olje in oi drugod druge pridelke. S tem pa nočemo uničiti naših trgovcev, ker se za povzdigo naših kmetij zanimajo. Pozneje dokažemo, da bodo take zadrug) njim ia nam v korist. Sezidati si hočemo poslopje, v katerem bodemo imeli občinski urad, posojilnico, mirovno sodišče, bralno sobo in stanovanje za tajnika. Izvedenega in vestnega tajnica iščemo, ki bode imel pri nas pri nas pri poštenem delu d) 1000 gld. dob oka. Občina, posojilnica, mirovno sodišče in zadruge mu done8ejo ta znesek. Brez dobrega tajnika posuši se naš dosedanji trud, dober tajnik je veliki občini blagor božji. Se veliko uspehov hočemo doseči. Treba je kmeta buditi, da odpre pot dobri stvari, za katero se je ogrelo njegovo srce. Pri nas se je začelo daniti. Nasledek temu gospod irskem! gibanju je, di se prepovedane igre opuščajo, da se vsi posestniki, trgovci in obrtniki iz vseh vasij vedno mirno in stvarno o gospodarskih stvareh pogovarjajo. Čutimo se nekako prerojene, zevist in novr.nl vi) izginevata, dobrohotnost ia pravicoljubje ju nadomeščata. Tudi se je jelo ljudstvo zanimati za čitanje knjig in Časnikov. Knjige Mohorjeve družbe in Slovenske Matice, h kateri slednji je letos na novo deset člano/ pristopilo, razni gospo-d trnko politični časniki in drugo berilo je ljudem zabava ob nedeljskih popoldnevih in sltbena vremenu. Ko se zave ljudstvo še bolj v etično-gospo-darskem pogleda, napravimo si bralno, pevako in gasilno društvo in podružnico sv. Cirila in Metoda. Tako se mora povsod postopati. Mt si želimo čase, ko bo moška beseda več izlala, kakor današnje pismo. Veliko smo dosegli, a še več h )če in o doseči. Povdarjati moramo, da nam niso naložile vse te naše pridobitve nikakih občinskih doklad. Gospodarski pogovori v družbi in pod milim nebom bistrijo nam um iu blažijo srca. Pri tem trudapolnem delu podpira nas mož, ki prihaja iz daljine k nam, on nas spodbuja in navdušuje in nam izdeljuje vse prošnje brezplačno. Dne 5. septembra t. I. popoldan po blagoslovu imeli bomo pod Taoorjem pod milim nebom ljudski shod, na katerem bomo govorili o gospodarskih rečeh, katere smo že pridobili in katere hočemo še pridobiti B )g nam daj ta dan lepo vreme in svoj blagoslovi Loškopotočan. W9T DaJJ« v prilogi. Priloga „Slovcnskemn Narodu" St, 202, dnž 4. septembra 1897. Dnevno vesti. V L i n b i j * a \ 4. septembra. — (Vseslovenski sli d ) Izpolnjuje* svojo ['asntkareko dolžnost, prijavljamo naslednji dopis: Zaoimanje za vseslovenski 8bod je posebno veliko mej izvenkranjakimi Slovenci in posameznim pod-odborom dohaja jako mnogo prijav za udeležbo. Želeti bi bilo, da bi se pododbori kar največ mogoče ozirali na našega kmeta, saj bi prav ta moral biti v največjem števila zastopan na vseslovenskem shoda. Čajejo se pritožbe, da se p š;ljajo vabila izključno samo žapnikom in kar>elanom ter neka ter i na netodmm žnpanom, d rim se našega kmeta deva v ozadje. Vsa čast isvenkranjeki narodni da hovščini, ali na ebodn morajo biti lastopani (udi kmetje in za to ne gre prezirati tistih, ki bi se radi udeležili shoda — (.Ljubljanski Sokol" — »Slovenskemu Listu*.) TVlovadno društ»o .Sokol" v Ljubljani sklenilo je v svoji seji dcie 3 septembra 1897. do poslBti uredništva „Sin v Lis'a" sledečo izjavo: „Slavno uredništvo t Z ozirom na poročilo o škofje loškem in idrijskem izletu v Vasem cenjenem hotu izjavljamo sledeče: 1. Ne dovoljujemo, da bi se naše sokolske težnje in njihova izvrševanja frak ti fikovala aa vspehe Vašega luta, to pa zaradi tega ne, ker Sokolstvo ni posledica idej Vašrga cenje nega lista, arapnk obstoja in dolnje kot s&mostojna ideja že nad 30 let. — 2 Prepovedujemo w, da bi se tisto, kar je zasluga Sokolstva v svrho sloge na Sldvm kpm. izkoriščata za to ali odo stranko, ker stojimo jedino na podlagi pravega in nesebičnega narodnjaštva, vshd Sesal odrekamo za slogo v Skofjdoki in Idriji vsiko zaslugo nS!. Listu". — 3 Nikakor ne moremo dnpašćati, da bi se našfga starosto na tak nskvabfikovan način žalilo v Vašem c. I stn, kakor se je zgodilo zadnje čase, in se najodločneje zavarujemo zoper vsako tako postopanje, ker bi eicer vedeli čast nagega staroste, ki je bil na najštevilnejšem občnem zboru izbran jednoglasno starcato, varovati najodloruejše, ob jed go ideni Kras okoli Št. Petra, potem pa ee odpeljal v Prest ran ek in v PoRtojino, kjer ga je vzprejel dež predsednik baron H u in obč. za stop z župnom na čelu. M.nister ai je ogledal pos'^jmsko jamo in ostal v Pistrjiui čez noć. Danes zjutraj se je mi nister pripeljal v Logatec, kjer jo bil lepo v^prejet in od koder se je v spremstvu okr. glavarja in rudniškega nadsvetnika odpeljal v Idrijo Ponoči se pripelje minister v Ljubljano. — (Potresna doklada železniškim nrad nikom) se se doslej ni izplačala. Kakor se nsm piše, železniški uradniki t adi še ničesar ne ću jejo, kdaj meni ravnateljatvo sploh to storiti. Kakor lani, morajo biti železničarji tuii letos zadnji I — (Klavorno zadoščenje ) .Slov. dihar" je v zadnji številki z velikim zadoščenjem in z očitno škodoželjne s!jo naznanil, da je bil blagajnik okr. bolniške blagajne, grspod B-jko Bračke, nn tožbo sedanjih .gospodarjev" bolniške blagajna, dra. Brejca, Kregaija in L Breskvarja, obBejen zaradi žaljenja na časti na 10 gld. Čisto naravno rn vsakemu umevno je, da »Slov dihnru ni o tej tožbi druzega nič naznanil, kakor golo sodbo, kajti vse ostale okolnosti postavljajo tožitelje v nekam čudno luč. Kregar, dr. Brejc in Breskvar so tožili g. Branketa, ker ata dva v Blaznikovi tiskarni službujoča in to žitelja Bnskvarju podrejena človek-, pričala, da je g. Branke v privatni dražbi tožit*Ijom očital brezznačsjnost in dra. Brejca imenoval .Griii schnabel". Priči sta pri si oš ko va li, kaj je gosp. Branke govoril svojim prijateljem, in na podlagi poročila teh prič vložili so Brejc, Kregar in B eskvar svojo tožbo. Tako pač ne postopa vsakdo. Gospoda tožiteji so pač hoteli škodovati doslej popolnoma neomadeževanemu g Branketu, iskali so uzroko?, da bi ga mogli prijeti in naposled res dosegli, da je bil g. Branke po .sijajnem" govoru dra. Brejca obsojen na 10 gld. Ta tožba dra. Brejca Kregarja in Breskvarja ni samo značilna za te gospode, ampak pojasnjuje tndi, kake razmere morajo vladati v okr. bolniški blagajni Kako naj blagajna UBpeva, ako ti ljudje, ki eo jo slučajno dobili v j0"".8'. n'ti b prvim uradnikom ne morejo izhajati, j °asi js ta urudnik miren, tih naarljiv iu veetsj, >n dasi se imijo ti krščansko scciiaini odborniki uaj* več temu uradnika zahvaliti, da so splob v odbrr prišli ? Vse kaže, da hočejo gospodje krščanski so cijali-ti v okr. bolniški blagajni etablirati stran karsko gosoodstvo, da bi blagajno radi iskoristili v svoje strankarska in morda tudi v svoje osebne namene, in da preganjajo vsacega, kdor b< č», da oataai blagajna nad strankami. Zategadeli ra se le čndimo, da magistrat še vedno ni naredil konca tem razmeram in da le ni prevzel blagajne — (Ljubljanski .Sokol') je sklenil v vče rajšnji odborovi seji, da vzame 5 deležev za zgradbo slovenskega kolesarskega dirkališča; da ae izreče — ne da bi se s tem sesalo v pravica prireditelja izleta v Idrijo, to je „Postojinskega Sokola — zahvala vsem narodnim krogom v Idriji in v drnzih krajih, skozi katere so se vozili izletniki, posebno v Logatca, H;tedršici in Godoviča in na Jeličnem vrba; dilje as je iarekla zahvala gosp. lekarnarja Trnkocsvju, ki je podaril društvo zabojček aatiseptičDiu sredstev in zdravil io obl že v za prvo pomoč pri eventualnih nezgodah pri telovadbi. Ko nečno je rdbor jednoglasno od bril izjavo na uredništvo „SIgv. Lista" v Ljubljani, katero prijav ljamo na drogem mesta in katera sa je sočasno odpoalala tudi omenjen- mn lisfU- — (.Glasbena Matica" ) Efektno srečkanje „Glaebone M itioe" vršilo se bode dne 15. oktobra letes. Z« ereokanj^ namenjeni dobitki so do malega že nuh;*vi:»-m in bodo raratavljeni koncem tega meseca v društveni hiši v Vegovih u'icah. Odbor je skrbel tako za ukusne kakor za koristne dobitke. Za sedaj bodi povedano, da se nahaja mei dobitki jako fin, dragocen glasovir, času primeren bicikej, zlate in srehrne žepne nre, več zlatih in srebrnih garnitur itd. Srečkanje vršilo se bo v ta namen da bi ,M»tca" pridobi sredstev za prireditev glasil m.a doma" v šolske namene. Šola ,Gl«8bene M t c"u razvila se je v zadnjih let h t«ko, da niso već rad štovali odmerjeni jej proBtori, treba jih je bilo razširiti ia popolniti inventur Ker pa vsega tega m mori izvesti s skromnimi letnimi dubodli, poeku'-il je rdbor tem potom pridobiti o« kolik < sredstev Prepričan js bi v naprej, da ga boda podpirala znana požrtvovalnost slovenskega naroda pri tem podjetju, katero bode v korist naroda sa m*ma. Opravičena je aptnje, d* bode nirodao našo rbČin«tvo s«glo po srečkah, katere je dobiti pri raznih društvenih pover;eaikih po deželi, v I. ubij- oi pa »zven pri odboru „Glasbene Matice" tudi v trgovini gospod« Vb^p Petriciča in v glavni tra tik. a M- - -ti- tn trgu ter v Sešarkovi trafiki v lenburgovih nI cab. — (Koncentracija vojaštva) Za nastanienje vojakov v -a-Hiij mestu trtb* bode doplačati kacih 3000 gld Ta znesdk bodo mu I plačati h š ;i po sestniki. Koucentracija nas bede torej precej veljala. Prav z czirom na to pa moramo izreči Bvcje z*ču detj\ da je bila vojaškt godba restavr^terju v ka zini opetovano brezplačno na razpolaganje, slovenski gostilničarji pa je niti sa denar niso dobili, kadar so hoteli To jo g tovo j značilno. — (.Slovensko planinsko draštvo.) Rs klana ni orise* aSIov. plan, društva", čegar namen je, da i krit: z* reklamo i za BS o v. plati društvo" i za slove: sko dežele, dn skrbi za nabavo krajevnih fotografij ter zato pridobiva tudi društvu amateur fotografov i. t. d., imenuje po pravilih tudi svoje dopisujr.če člaae, kateri so z odsekom v trajni pismeni zvezi. Kor so ti dopisnik*, velikega pomen* za delovanje od»iotik'ga društva kakor tudi do nečlanov prijateljev uaše lepe domovine, da se zgUsijo pro stovoljno kot dopisniki ter poročajo „reklamremu odseku", k iior jim določa sledeči od odreka izdani delokrog. I. Dopisujoči član reklamnega odieka .S ov. plan. društva" poroda odseka iz lastueg* nagiba ev. vsltd odnosuega poziva reklamnega odreka ali pa osrednjega odbora .Slov. plan. društva" o vsakerAnih zadevah, tičočib se razvoja turistike m ' SI ■■ »-.i • in pa potovanja m bivanja po sloven-nkih deželah splob. Posebno mu je naloga : a) Da pcroia o potrebnih markacijah potov in st- /, katere bi bilo treba i^vršti oziroma pooraviti; b) da po roča o vsem, kar bi zainnglo pospešiti tnristiko ali v varnost potnikov preskrbeti; c) da poroča o vsem, kar ovira razvoj turistike in promet tujcev, ker je torej v interesu potujočih tujcev odstraniti: d) da sestavi za svoj kraj in njena okolico kratke poto pisne zaznamke o priporočljivih turati in izletih, o vseh znanacuitih in zanimivih prirodnih in krajevnih posebnostih kakor o hribih, dolinah, jezerib, slapih, jamah, razgledih, cerkvah, gradovih, razvalinah, mestih, vaseh in trgih, rojstnih krajih slavnih mož, rudekopih, letoviščih, kopališčih, tovarnah, iuda strijalaih ali obrtnih podjetjih ;>ossb io domačih industrijah in podjetjih. Zaznamke t.» je opremiti s podatki o visokosti ali velikosti, o ceni vožnje in dr, ev. z zgodovinskimi ali statičnimi podatki itd. Te krajepisne bilježke, kstere je imeti trajno v evidenci, je prepustiti reklamnemu odsnku v porabo, e) Da poroda o priporočljivih gostilnah in hotelih, o javnih in zasobr;ih prenočiščih v letoviščnih in dzugih krajih s p datki o priličnem utr-vilu razpo-Ir žhivib Ie*.3Č itd. II. Da posluje kot poverjenik „S2ov. plan. društva" navdušujoč in vabeč v svojem krajn in okolici k vstopu v „Slov. plan. društvo". Ob ■Miner se obrača reklamni odsek do vaeh domoljubnih, amateur-fotografov, da mu pošiljajo krajevna fotografije bodisi o trgih, vaseh in mestih bodisi o prirodnih krasotah. Vse gradivo se bo porabilo zlasti za knjižico, katero namerava izdati .Slov. plan. društvo" ob svoji petletnici. Knjižnica prinese tndi insernts o tvrdkah, letoviščih, gostil nah i. t. d., zato naj se pošiljajo tudi naročila o inseratih reklamnemu odseku. — (Glas iz občinstva.) Piša se nam i Da se ne bo nikomur krivica godila, moram glede prevčerajftnje aetice o poilovanji pri takajšnjem c. kr plač laem uradu priznati, da nisem bii dobro poučen, ko sam bil mnenja, da se bo uprav polževo izplačevanja odslej pri omenjenem uradu udomačilo. Tega namreč nikakor nista zakrivila, kakor sa je baje od mnoaih strani tolmačilo, stalna blagajnika, ki sta bila zdaj zaporedoma vsak po jeden mesec na dopuetu, in katera sta znana kot jako spretna ter urno in točno poslujoča uradnika, temveč ta 'asm aubstitut. Ta bil je z ozirom na dosedanje skušnjo jako neumesten, a po porogljivem posmeha in glasreea zabavljanju ter po splošoji nevolji strank sodeč skrajno ponesrečen poskas. Tako, pravijo, kakor se je izplačevalo, a tudi zabavljalo ta dva Luehci. se Še nikdar ni, kar sploh blagajnica obstoji, in se gotovo tudi nikdar ne bo več. Ve-derenao! — (Društvo knjigovezov, galanterijskih knjigovezov, kartonažnih izdelovalcev in njihovih pomožnih delavcev na Kranjskem) priredi v nedeljo, dne 12 Heptembra ti, na vrtu gostilne pri BFerlmcu" veselico. Pri veselici sode loje is posebne prijaznosti si. slov. del. pevsko društvo „Slavec" in si. tamburaški klnb .Zvezda". Z«Četek ob 4 uri popolndae. Vstopnina 20 kr. sa tsebo, otroci so vstopnine prosti. ČisH dohodek namenjen je blagimi za podporo obolelim društvenim Članom V*l» dušnr »ti s»* ne stavijo meje. — (Izlet k sv. Lorencu.) Prijateljem narave se --. 11 ■ 1 ■ jutri priložnost, da lahko obiščejo goro sv. Lcrenca nad Polhovim Gradcem. Jutri ae odpelje do 70 ialetnkov iz Ljubljane m z Viča; odhod boda ob 6 uri zjutraj z Viča. Ob 11. uri bo na g ri sv Lorenca iraša. — (Nezgoda) Ivan Okoren, hlapec pri Bo-benčku na Glincah, peljal je včeraj popoldne z opeko naložen voz po Bregu. Ko je hotel skočiti na voz, mu je izpodletelo in je padel pod voz, da mu je šlo sprednje kolo čez desno nogo, katero mu je zdrobilo pri kolenu. — (Tatvina.) Vikt. Hiengu, vinskemu trgovcu, kradli so neznani tatovi iz kleti v Vodmatu vino. Tatovi so imeli ponarejen« ključe, s katerimi so odpirali kletna vrata. V sredo po noči pa je bil tat ujet in prijet. Mestna policija je sedaj že dela 8 oseb v zapor, katere so vse sunanive, da so se udeležile tatvine. V hiši vinskih tatov je bilo prav veselo življenje. Vsak, kdor je prišel v hišo, je dobil piti in neki čevljar ni mogel prehvaliti teh dobrih ljudi, ker so mu vsakokrat, kadar je popravil kako obuvalo, poleg plače še dali liter vina. Vino so tudi po 20 kr. liter prodajali. — (Izpred porotnega sodišča) Predvčerajšnjim vršila sh je pred tufcasnjiat porotnim sodiščem obravnava proti 15 let staremu Egidijn Križaj a, slikarakema vajencu iz Zgorn,e S ške, zaradi hudodelstva tatvine, proti njejrovi mbten Urši Križaj in proti njegovemu bratu Aotonu Križl.knr ^nano, okradel je Križaj dne 29 maja letos posestnika Franca B«bnika v Bzoviku, kateremu je vzel hranilaično knjižico, glasečo se na 1192 gld., srebrno žepno uro in 35 gld. denerja. D'8et dnu poznem kmdel je Križaj prt posnatnikn H ebšu v Z,ornji Hrošči, kj«r je viel nekaj zlatnine in Čez pet goldinarjev gotovine. Pri posestniku Brinovcu v Stapah ukradel je Križaj srebrno žepno uro, dva zlata prstaua in nekoliko d-naria. Vse te tatvine izvršil je ob č.i-ti, ko so ljudje imeli opravka na polju. V Ljubljarji okradel je Križtj Ano Saha dolnik v Kladezoih ulicah, kateri je vh ulicah. Ukradene reči sbranjavala sta mati Urša in brat Auton Križaj in se jih je pri h iu preiskavi našlo mnogo v njuui posesti. Egidij Križaj bil je obsojen na poltretjs leto, mati njegova na štiri mesece, brat njegov pa na dva meseca težke ječe Državno pravdništvo prijavilo je priziv zaradi prenizko odmerjene kazni. — Včeraj vršili sta se d«e obravnavi. Pri prvi bila je obtožena 29 let stara samska dekla Marija Obreza iz Begnnj hudodelstva detomora, ker je dne 22 avgusta t. I. v Rtkeka svojega otroka ob porodu za dušila. Daa pozneje skrila je mrtvega otroka na vrta, a ko jo je pri tem opazila Ivana š »ti j, nšla je obtrženka iz Rakeka, vzela mrliča ter ga akrila v nekem gozdu, čez teden dni) bila je aretovana in ja sama pokazala orožnikom kraj, kamor je bila skrila anrtvega otroka. Marija Obuza, ki na taji dajanja, bila je obsojena na p e t 1 e t težke ječe, poostrene z jednim postom menečno ter trdim ležiščem v temni celici dne 22 avgusta vsakega kazenskega leta. — Pri drugi obravnavi bil je obtožen laškt delavec Santo C a p e 1 I a r i zaradi ponarejanja kovanega denarja. Ker so porotniki zanikali glavno vprašanje, bil je Ctpeliari glede hudodelstva pona-rejanja denarja od cbtožbo oproščen, pač pu je bil obsojen nt 48 ar zapora. k«r orožniku, ki ga je blizu Vipave aretoval, ni povedal pravega imena. — S tem je bila porotna ja končana. — (Izgubljene reči) Takom meseca avgnsta bile so pri meemum magistratu ljubljanskem zgla-dane naslednje izgubljene reči: Deset denarnic 8 sknpnim aneBkcm 102 gld. 20 kr., sedem srebrnih žepnih ur, dve zlati verižici, zLta zapestnica dva zlata prstana, hranilnična knjižna z vlogo 500 gl., zlata prsna igla, potna torbica z razno zlatnino in srebrnino, zlat obesek, srebrni obroček in končno črn dežnik — (Najdene reči) Tekom meeesa avgusta bile so pri mestnem magistratu linbljannkem zeda-šene, oziroma oddane naslednje najdene re^i: Oajm denarnic n sknpnim zneskom 79 gld. 72 kr., tri zlate zapestnice, zavoj razne obleke, tri srebrne žepne ore, zapestnica z graniti, vrhnja suknja, trije dežniki, erebrn obroček, zaboj masla, štiri čepice, 8olčmk in končno dva molitvenika. — (Furor teutonious) Iz Kočevja se nam piše: Kakor je ,S ov-i.eki Narod" poročal, obsojeno je bilo 17 delavcev v Tistu v zapor od 4 do 9 :.m sr< < v, ker eo nagnali izzive'oče je laške d la c v Mmnlo sredo vršila še je tudi pri nas podobna obravnava, samo da tu zatoženeev ni nihče izzival. Tolpa Knčevcev zasledovnla je mirnega Slovenci, ga zasledila v gcstilci in hotela pretepati. Ls po sredovanjem hišnega gospodarja se ima napadeni zahvaliti, da je to pot srečno odšel. S tem pa se naduta ošabnoat Kočevcev, ki sodi, da Slovenec niti živeti ne sme, še ni z*dovclera. Tolpa je ponovila napad na dotične ga in ga pretepla do krvi. V sredo torej se je o stvari obravnavalo in nodišče je spo znalo dve toženi osebi krivima in ju obsodila po §. 490 k z na globo 5 gld Trezen človek bi sedaj stdil da bo ta kazen obsojence pač spametovala in tudi druiom 8'arilen izgled. Kočevce pa je treba pt znati. Ti junaki zdaj po gfsMnah kar javno groze: „Sedaj pride najprvi N. N. na vrato. Kaj mi je, če plačam 5 gld." Ko se mrak napravi, zbirajo se cele gruče in merijo s srpimi pogledi vnaoega, v katerega žilbh se prec ja druga, kakor nemška kri. Ta surovost in nestrpnost polastila se je že celo nezrelih dijakov. Predzadnji torek vlačilo se jo od 1. do 9. ure popoludne kao h 30 nezrelih dijakov po mestu in okolioi in vganjalo posebno zvečer, ko jim je zavžita pijača razbnrda živce, svoje neslanosti z nepretrganim hail- tulaujera. Ha enici na ljubo se mora pr znati, da je posebno mej boljšimi Kočevci nekaj tacib, ki divje ravnanje svojih rojakov odločno in javno obsojejo. Z to jim pa te miroljubni ljudje ravno malo tako ugajajo, kakor Slovenci. Onibmh napadov na take Kočevce še m sicer bilo, p. č pa se je ob priliki Sudnaarkovunja v Kočevji po nc či pobilo dvema rdličnima meščanskima rodbinama okna, mej temi jrdni, kcjo predniki so za nemško stvar, za šole žrtvovali gotovo m-jmmj 120.000 gld., ki je še sedaj ud Sulvereina in Stid-maike: samo za to, ker je stdanji gospodar efig snatiziral omenjena napada javno kot pobalinsko saro vost Kcnčno naj se Še omeni, da je državno prav dni^tvo v Novem mestu tukajšnjemu tankcjonarju brzojavno naročilo, oglas:ti priziv proti navedeni razsodbi. — (Iz Ribnice) se nam piše: V nedeljo dne 5. septembra vršil se bode slavnostni sestanek ognjeganmh društav iz R'bnioa, Velikih Lašč in Do-ienjevaBi v R bnici. K temu seatanku vabijo se slavna bratska društva, kakrr tudi prijatelji ognje gascev Vsa društva in go-tj se snidejo popoludne cb 1 94. uri v hotelu Arko pri postaji, zvečer pa bode koncert s plenom v prostorih g Aot Arko. Pri vseh točkah programa sodelovala bjde slavna novomeška g> dba. — (Predrznost celjskih nemškutarjev.) Vojaška godba, katera je zdaj v Cslji, prireja sa veda tudi koncerte. Za .Narodni dom" jo je težko dobiti. Na nekem takem koncertu v goetilni a pri kroni" so zahtevali celjaki Prusaki, naj jim vo jaška godba svira ,Dio Wacht am Rbein". Ker godba toga ni storila, začela je zbrana druhal to pesem B prepevati", na kar so vojaki u-t ali in odšli. Nekaj podobnega se ja zgodilo v gr stilni nzum Loweu". — LaBtnika kavarue „Central", Uohč, je prepovedal svojim natakaricam postreči slovenskim vojakom, ker so slovenski govorili in peli. — (Iz Celja) bs nam piše: Jutri v nedeljo 5. t m. bo v .Narodnem domnu v Olju veliki vo jaški koncert, pri katerem igra vojaška godba peš polka Milde št. 17 Začetek ob 1j28. uri zvečer. — (O slovenski stolici na graškem vseučilišču) Iz Gradca se nam piše: Mnogo let so se trudili bIov. državni poslanci in vseučihšni pro tesor dr. Krek, da so nam priborili na tukajšnjem vseučilišču slovensko stolico za predavanje slovenske slovnice in slovenskega slovstva, katero je mini steretvo odstranilo po Oblakovi smrti. Imenovalo je profesorjem te stolice dr. Štreklja. G. Štrekelj je začel s predavanjem meseca aprila letošnjega lata. Ko je prišel v Gradec, razširila se je takoj vest, da hoče predavati slovensko slovnico v nemškem jezikn. Dijaki, ki so slišali o tej nesmisli, zbrali bo ae v mnogobrojnom Številu k pogovoru, da se določijo ure. Vprašali so g. profesorja, v katerem jeziku bode predaval, in izrazili željo, da, celo prošnjo, da predava v slovenskem jezika, utemelje vaje svoje na i vete, da ni peiagogično, predavati slovensko slovnico Slovencem v nemškem jeziku, kajti slov. stolica doseže le svoj cilj, če 83 predava v materinem jezika; le na ta način si pridobi dijak potrebnih terminov. Opozar jali so dijaki na jednake stolice v Gndcu in Ino mostu za italijanski jezik, v Lvovu in Čar novicah za malcraski. na katerih se predava le v materinščini. Povdarjalo se js pa tudi, da izgubi stolica popolnoma s kr. prispevka za učila in igralne pripomočke, vsak na novo vzprejeti pa poleg tega še 2 gld. 10 kr. vzpre-jemnine. Učenci, ki po svojem rojstvu ali po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Črnomlju, Kranju, Novem mestu m Radovljici in ozemlju c. kr. okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokro-ogun in Zatičini, so sinejo po naredbi veleslavti^ga c. k. deželnega šolskega sveta z di\6 28. avgusta 1. 18114-, št. 2&£4, na tukajšnji gimnaziji vzpre-jemati le izjemoma v posameznih, posebnega ozira vrednih slučajih in to le po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta. Ravnateljstvo c. kr. velike gimnazije v Ljubljani. (1325-1) dne 2. septembra 1807. 1. Čast mi je cenjenim p. n. damam uljudno naznanjati, da je gospica, katera je bila doslej -v mojem salonu modnih klobukov kot prva moč nastavljena, zapustila mojo trgovino ter sem se potrudil, da sem dobil na nje mesto najboljšo nadomestovalko. Sedaj angaževana gospica, ki je svoje mesto nastopila s 1. septembrom, delovala je doslej v Parizu in Monakovem v prvih salonih in upam, da mi bode omogočeno z njeno pomočjo častitim damam popolnoma ustreči. Ob jednem se zahvaljujem za dosedaj mi v tako obilnej meri izkazano zaupanje, katero Bi hočem v prihodnje s pošteno in naj cenej o postrežbo ohraniti. Z odličnim spoštovanjem (1339-1) J - S. Benedikt. Razglas. Xn c. kr. ilr/tviil vlAjI kI namazi jI v I4ruu|ia vpisasali se bodo učenci, kateri nameravajo stopiti v prvi razred v sredo, dne 15. septembra od 8. do 12. ure v ravnateljevi pisarni v novem gimnazijskem poslopji. Vsprejemne ekušojn vršile se bodo v četrtek, dne 16, septembra od ure zjutraj nadalje. Dotični učenci pridejo naj v spremstvu starišev aH njihovih namestnikov ter na| prineso seboj krstni list in zadnje šolsko spričevalo. Vsprejemna taksa je določena na > gld. 50 kr., ki se bode onim, ki skušnje ne bi prestal , vrnila V II, III.. IV. in V. razred se bodo učenci vsprejemali ilue 11». lit 17, septembra. Šolsko leto 18'.»7/08 se začne dne 18. septembra s slovesno službo božjo na čast sv. duhu (1320—1) Ravnateljstvo c. kr. državne višje gimnazije v Kranju dne 1 septembra ls!)7. Otvoritev trgovine. Dovoljujem si svojim visokočastitim odjemalcem naznanjati, da sem s 1. Ne|i f «' in In o mi i. I. svojo trgovino z modnimi klobuki za dame „pri ovčarskem klobuku" v prejšnjih prostorih, Mestni trg št. 3, zopet Otvorila*) in hodom isto -v pomnoženi xxi©ri vodila dalje. Oo jednem oposarjam častite dame, da bodera imela od 1 Tj. septembra t. 1. daljo » o v liojnovejsje dunajske damske in modne klobuke za jesen in zimo l»o iu»|ulž jih cennli v zalogi. Zatrjujoč1, da bodem, kakor dnsed.tj, skuSala vsem zahtevam točno Ultrefii, belfž'in z visokim spoštovanjem fl soji _ 21 ŽE5. Pilsio-utz. 880088888888888$ Naznanilo« II li rilano \ t graN^tni (.Vloost lini) pripadajoči, v kat. občini llrey.ua ion ležeči v približni izmeri MO oralov, in p^r njive v približni izmeri !»•> oralov, so prostovoljno na prodaj. Kdor želi kaj kupiti, naj pride dne 14. septembra t. 1. ob 9. uri dopoludne na lice mesta. Kupnina plača se lahko tndi v <> jednakih letnih obrokih. \eč ee poizve v pisarni l7-3) :^^Z Stalna razstava opekarniških str jev. IIZZ^ llustrovani prospekti brezplačno — Nad 900 zavodov že urejenih. clrfiviliKee TOPLICE na Hrvatskem od postaje Zabok-Krapinske toplice Zagorske železnice 1 uro oddaljene. Omnibus vozi do koncu septembra k vsakemu vlaku. Odprte do konca oktobra. Stanovanja od 1, septembra naprej za 25 ceneje. Izvrstno urejeno zdrav lišče. toplo podnebje itd. itd. — Vsakdanja koncerte zdraviliške godbe prireja godba c. in kr. pešpolka nadvoj voda Leopold trajno do 18. septembra. (1289—2) i r 39 3^£a-la. oznanila. l'oil I i-i> ■■<'•• -I . • _■. Ve liko pri poraća J. Soklič. j JOSIP REICH ► 4 likanje sukna, barvarija £ 4 in kemična spiralnica ► I Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4w i se priporoča za vsa v to stroko Bpada- w ^ 24) joča dela. * Poitrniba točna. — Cono nizko, r v^r -«-r "W *w v V V"V Lj ul»lja na. Židovske ulice št. 4. Velika zaloga obuval <25) lastnega izdelka za dama, gospode in otroke je vedno na izboro. Vsakersna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjn-jejo in caznamonujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj te vzorec vposlati. ■■■■■■■ miii Hugon Ihl v Ljubljani, Pred škofijo hiš. iti«. 2. Zaloga » suknenega in manu-fakturnega blaga. ^ j.'zor Alojzij Erjavec/zor (is) čevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulioe št. 3 S& priporoča se prečast. duhovščini in slav. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstni h ol»n vati* katera izvršuje ceno, pošteno in iz zanesljivo trpežnega usnja od najfinejše do najpriprostejše oblike. Mere se shranjujejo. Vnanjim naročilom naj se blagovoljno pridene vzorec. H'io5v«o»,^3^«3?f,^*^^^rJ^^^I*" r1.* • *.**" F. Cassermann krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniško uniforme in poverjeni zalagatelj o kr. unif blagajnice drž. železnic uradnikov tr I-j3"u."blj2trLi, Š3l©n."b-u.rgro^r<3 villoe 61, -i se priporoča slav. občinstvu /.a izdelovanje civilnih oblek po najnovejši tirom in najpovoljnejših ct nah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču. Nepreinočljive haveloke izdeluje po najnliji, brozkouknrončnt oonl. — Gospodom uradnikom in, se priporoča za izdelavanje vsako vrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven 4r spadajoče predmete, kakor sablje, močo, klobuko sa parado itd. (10071 l Brata. Bborl S Ljubljana, Fi aii nu i«■<*n«*i«* pn ALOJZIJU PERSCHE Pred škcflio 22, fo\*g mitu biie. U - ca Glavna zaloga prvih tovarn najfinejših klobukov J. S. BENEDIKT ustanovljeno 1830. Pri ..prodici pri križu". Ljubljana Sta.ri trg: št. 3_ ©. 26 Prekupovalcem tovarniške cene. Ceniki se pošiljajo brezplačno. \ Največja izber najnovejšega I svilnatega blaga I orno in barvsattCo, ji za eele obleke in bliise, priporoča <: po unjiiiijlli ceuah (35) j Alojzij Perache I Pred Škofijo 22, poleg mestne hiše. Pil te domači hkžr | I iz planinskih zelišč I „Triglav"| li lelede« »cr."!«« in kr.-p.« I ..... In ilol.r.i v,.!].. vzl.ntu j Puškar in prodajalec biciklov. FRAN KAISER V Ljubljani Šelenburgove ulice 6. «7. Klauor v L ubijani. J. J. NAGLAS _ (27) Najboljše urejena ^ ,W delavnloa za popravljanje blot klo v ln iivalnlh strojev. ~W f Ljubljana <2U> Turjaški trg štev. 7. I^ra^rilcSL Toni it) v Voriiiiatu nI. :i priporoča p. n. občinstvu, zlasti gg. posestnikom konj in vozov, svojo kovaško obrt izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela, posebuo priporočaJjg bišmm posestnikom vezi za stavbo ter jamči za dobro delo in točno potrežbo. : Ljubljana, Dunaj* k u cesta si. 13. Tovarniška zaloga šivalnih strojev in velocipedov. Ceniki zastonj In franko. Ign. Faschiag-a vdove ključavničarstvo (37) Poljanski nasip št. 8 (Keithon hiša) pripon.ča svojo bogato zalogo stodilnili ognjišč iirt|prii>roMi«-|Hili, kakor tudi nujll-n« JkIIi, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade s počnicami ali kahlami. I'opravljmijn lil tro iu po ueui. Vnanja naročila se hitro izvrše*. HENRIK KENDA r Ceneni lepi klobuki za damo. Vedno zadnje novosti. Ciiprni I j ii se urno in prav po ceni. Mi>'iiii žurnali franku in uatonj. : 2 2 LJUBLJANA. {'M i Anton Presker Sv. Petra cesta št. 16 Ljubljana Sv. Petra cesta št. 16 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plašče v za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. Obtoke pO »url se po najnovejših nzorcih in po najnižjih cenah solidno io najhitreje izgotovljajo. (3<») fim leTB Tfl e h a n i k j (38) Ivan Škerl i Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani *j Izflcluje ln popravlja ni vnliK' Hlrofo in vo< I f-i i .n .1 j 11 j« - ZOblie boloČinO 'f. usinrli>n|cni /ivcn. Fran TD&tt&jr Xj3-u.~blja.r3.s1, Statri trg* iSteTr. 1. Prva In najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu Re tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno pa priporočam svoje izvrstne nImuio-sJiV rezulve in liilntiliii«-«-. katere se dobivajo ^^o tO o 00 > 00 d) > a> -o •O c8 a o i. p« 3 Doering-ovo milo s »ovo. Od I. 1897 zopet po dodaji dragocenih tvarln zboljsano, tako da se vsem damam in materam ne more dosti nujno priporočiti, naj poskusijo. Varčno v porabi Izborno v kvaliteti. Povsod se dobi po 30 kr. 8 C S o d CD •1 I o M SO on o a < o o rt-ca tr o o ca o a •i 00 (1293—1) 2 stanovanji vsako po 3 sobe, 8 kuhinjo, jedilno shrambo, drvarnico, vrtnim deležem, vporabo kopalne sobe in pralne kuhinje, se oddasti v najem s I. novembrom nasproti deželnobrambovski vojašnici (uoi—i) Svojo zalogo raznovrstnih, kritih in nekritih landauerji, brek ivi:.-"i vis sedeži) priporoča slavnemu občinstva (naslednik Fr. Šiške) (1218-5) v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 6. Nagrobne vence v največji izberi in po najnižjih cenah trakove k vencem z ali brez napisov v vseh barvah (98—66) priporoča Karol Recknagel. £££§TNova prodajalni ca. 1§dQ Usojam si slavnemu p. i. občinstvu najuljudneje naznaniti, da otvorim dno 6. septembra t. 1. v lastni hiši, Presirnove ulice št. 10—14 pod tvrdko novo prorinjalnico z jKalniitcrJJNklm h litrom, jSi olMiiiiain i. igcraicmiil i is raxiiim B»ltt£om za Hcularje. fapctarjc lu cevljm-je. Kot dolgoletnemu in vsem strokam popolnoma veščemu voditelju tvrdke Ant. Krispcr mi bode ob malih upravnih stroških mogoče zadovoljiti Blavno občinstvo z dobrim in cenim blagom. Svoje novo podjetje kar najtopleju priporočam z vslespoštovanjem (i29i-3) Ivan Kordik, Samo šo tri dni v Ljubljani. na trivogelnem travniku poleg Lattermannovega drevoreda. Danes v soboto, 4. septembra, o"b 8. uri zvečer: Monstre-predstava. Častni večer za ravnatelja Henry-]a. Izredno velik in skrbno izbran vzpored ! Prvikrat! Čudoviti slon Blondln, maj bolje dresirani čveteronožoc sveta. — Prvikrat! 4 žrebol, 9 bela in 2 črna, čisto mova dresura ravnatelja Henrv-ja. — Medved in straža, ali predstraža v tisoč) strahovih, jako komično. Nastop vsega nmeteljnega oaobja in baletnega zbora. Vse podrobnosti povedo dnevni liati. •Jutri v nedeljo: €l%-e prcrintnvi, cb 4. uri in ob 8. nri zvečer. — V ponedeljek, O. aept.3 X»livalna in oprostil« predntava. ©887~ Pred prodaj a za vse sedeže od 10. ure dopolndne do 6. uro zvečer v glavni zalogi tobaka na mestnem trgu. ~9%3 Koncesij on i ran po vis. c. kr. mitiisterstvu z odredbo z dno 7. maja 1894, fit. 5373 'Severno-nemski Srzoparniike vožnje v Newyork: 1/. Bremena ob torkih in sobotah. Is Southamptona ozir. Cher ■jourg-a, ob sredah in nedeljah. Iz Genove oziroma Neapolja via Gibraltar !*8krat mesečno. Bremen-Iztočna Azija. V Kino. v Japan Bremen- Juž. Amerika. V Montovldeo. V Baenos Alres. rekomor:■ :i vo2rtja v Nowyork 7—b dnij. Bremen - Avstralija. V Adelaldo, Molbonrne, (1077—12) Sydney. ■eHBD9sBSHBHBS33BB Najboljša in najcenejša potovalna prilika. Generalno ravnateljstvo v Ljubljani: 3=2 d var d T a, v c a. r_ Samo v ii iiopiišU sv i-n i<-i Frana Kaiser-ja \ v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 6 ki je bila ustanovljena 1. 1857 in premovana na rasnih razstavah, si morete dati izgotoviti po ielji dobro puško. ■9 Tndi popravljanja se izvršujejo dobro ln po coni. "9sfj) Zaloga pušk domačega izdelka. Glavni zastop za Pieper-puške. Za neko večjo tovarno se išče spreten korespondent. Zahteva se, da je kristijan, 23—26 let star, samec, popolnoma vešč nemškega in slovenskega jezika v besedi in pismu, temeljito in splošno trgovinsko izobražen, stenograf, da ima lepo pisavo, veselje, pridnost in zmožnost za samostojno delovanje. (1287—2) Pozneje pride lahko do potovanja. Obširno izdelane ponudbe s fotograiijo in prepisi spričeval pod M. D. 4026 naj se pošiljajo na Haasenstein & Vogler (Otto Maass), Dunaj, I. L Luser-jev obliž za turiste. Izkušeno sredstvo proti k n rji m očeMOra, * ftuljciii na pod- \ a 4^ Dobiva ne v 11 ■!..■'■ - platili, petah in >^A4^ V drugtni trdim >^1<§^" * prankam ^r^v \f" kože. Sm ^ ~/ ki je tu zraven; torej naj bo pazi in zavrne vbo manj vredne ponaredbe. i'risttn v 5.11: l> i iiiil : j. Mayr, MardeLschlager, U. p!.Trnkoczy,tt.PiccoIi,L. Grećol; v ltn«Iol to vena S. pl. Sladovič, F. 1 Luka ; v Hamnikn J. Močnik ; v Celovel A. Efrgor, W. Thunuvvald, J. Birnba-cher*, v Itresah A. Aich-ingoir; v TrKt> (na Koroškem) G. Mennor; v Ileljalcu F. Scholz, J. M. Štadlor; v CJoriol O. B. Pontoni; v Wolf»-Imt: i; A. Iluth; v Kra* ujl K Šavnik; v lt«d-KOiiI C. E. An i • ; T Idrl|l Jouip Warto; v iett«iovl|lcl A. Hoblok; w <'«lji K. Gola; v Ćr-nomljn; F. Haika. Vsako hrluavost j Vsah kaše 11 ) katarni uničevalec (ilohronUiiMiio lcon li t uro). (1334-1) Zavojčki po 'J."> kr. se dob vajo v I,}ubl|t»i»l pri: MIlana I.eUMtek-n. lekarna pri .Mariji Pofftaga}* ; H»Bldn pl. 'l'r nkiM'f.) - f ti . lekarna ..pri enorogn". „Goriška ljudska posojilnica" razpisuj«« mesto uradnika. Ponudb« s spričevali naj se stavijo «lo dii<» I ff. heplciubrn t. I. 1318-2; Vsak, Zastonj Uf ki posije svojo natančno adreso, dobi proti malt mu povračilu in d« neskn za carinske stroške 1 gld. 90 kr. in sicer: 1 regulovano uro z verižico, za katero se jamči, da dobro ide; 1 prekrasen ustnik za smodke; 1 elegantno kavalirsko kravato za gospode; 1 prstan z imitovanim draguljem; 1 iglo za prsa z imitovanim draguljem; 2 mehanična gumba; 10 komadov finega angleškega papirja; lu komadov finih angleških zavitkov; 1 rt u i za smodke in 1 predmet za porabo; ker so nadejam, da si pridobim mnogo naročiteljev s tem, da jim blago takorekoč na pol poklanjam. -Tudi vsakomur takoj vrnem denar, če ne hi ura 5la natanko in bodo vsak priznal, da jo to podarltev. Jedina ssttlofjra in t*nasi>oa%ll|nn|9.i0) nad 100 let starih in blizo 2000 velikih smerek je na prodaj. (1286-2) VpraSanja staviti je: na lastnika Viktorja It o h nunam-a V Ljubljani ali na gozdarja 1'rana itoM-iiberuor ji v Boricevem pri Novem mestu. Tovarna ovčjevolneno sukno v Brnu 12) je prva na svetu 345 ki na zahtevanje razpošilja brezplačno in poStnine prosto vzorce svojih pridelkov v dam9kih lodnih suknih in prodaja blago na metre. Ker se ogibljemo blago tako ttraloo podraiujocatnn pre-kupovanju, knpujejo naSi oiljetnalci za najmanj 3">°/0 ceneje, ker naravnost iz tovarne. Prosimo si naročiti vzorce, da se prepriča. Tovarna za ovt'jcvoltieno sukno Julij VViesner & Go. Brno, Zollhsusalaoii ~> 106. UsTarav-ncst iz tovarne. Dva dijaka 8^ vzprejmeta v separatno sobo v Gospodskih ulicah št. 4, I nadstropje, na desno. '1328, Prodajalnice in stanovanja oddajo -o takoj v najem v novi hiši. Gospodske ulica Št. 7 (vogal Židovske ulice). (1306—1) Natančneje pri 51. Kiiuc-n ravno tam. Učenec zdrav, 14 let star, poSten, kateri je vsaj 5. razred ljudske šole dovršil, vzprejme se takoj v trgovino špecerijskega blaga. — Kje? pove iz prijaznosti upravništvo „Slov. Naroda". (1295—3) praško domače mazilo •m aMBaaaaaanaavsaiBnDK (885) lz lekarne a (l) u. iTf*ag:ii«3r--j«, v Prog?! je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rano čiste in varuje vnetja in bolečino manjša t<-r hladi. — V puricah po 35 ln 25 kr. Po pesti 6 kr. več Razpošilja se vsak dan. Vsi deli embalaže imajo zraven stoječo zakonito deponovano varstveno znamko. Glavna zaloga: B, Fragner, lekarna „pri črnem orlu", v Pragi, Mala stran, ogel Sporner-jeve ulice 203. V l.ju i»t(i»ni se dobiva pri gg. lekarjih O. Piccoli, U. pl..Trnki)czy, M. Mardolschlilger, J. Mayr; dalje v vseh lekarnah Avstro-Ogerske. Gostija in mesnica* Dovoljajem si opozarjati slavno občinstvo na svojo v kateri prodajam zdravo in dobro ter na svojo gostilno .7prš zlatem konju4' kjer se dobivajo ukusno In tetino prirejen« joilili* po Jako nizki et*ul ter uuJlavralnejNi« pristni* viiin in uujaknsne|Še pivo. Zlasti opozarjam, da se dobivajo pri meni Izvrstne, ua pol prekikjeiiri kranjske Klobase« Bttejl« in ukusnejse, kakor vsake druge; dalje j it k o dobro Niilio UteSO (šunk • i in Mithl jeilkl, vse po ulzki eeal« Gostilna in mesnica se nahaja v Metelkovih ulicah št. 6 poleg nove vojašnice (ali po starem Travniške ulice). kupujem po nnjvlšjl eeui konje, Ivan Kopač lucHurHkl mojster iu i^ostilulenr. Zajedno naznanjam, da ( kateri so pnraerui za mojo obrt. Naznanilo. ( ojam sa nljndno naznaniti, da sera svojo DGsredsvaliiico sini ili sli z Brega št. 6 l>reiiie>itila v Gospodske ulice št. 6 pri tleh na desno. (1317—1) Kor Pta oba podjetji ločeni drugo od druzega, morem posredovalnemu poslu posvetiti z največjo paznoatjo. Po novih voanjih zvezah mi je možno ustrezati najdalje afigajočim zahtevam. Separirana soba za predstavljanje in razgovarjanje. Opravilne ure od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer. Go.sp.dska ulice št. 6. 0 0 0 5 s 0 0 * 0 0 0 0 0 0 0 0 S 0 0 0 S 0 mi Specijalitet i proti atonloam, bolham, kuhinjskim mrčesom, molom, parasltom na domačih živalih 1. t. d. 1. t. d. ima čudovit učinek! Umori nepre ko sij ivo gotovo i to hvali in ifiče n bo: 1. Zapeta LJubljana: Janez Fabian, F. Oroschl, Karol C. Holzer, Edvard Hajek, Ivan Jcbač n, Anton Ječminck, Jeglič & Eeskovic, Karol Karinger, Mihael Kastner, J. Klaner, Josip Kot din, Anton Krifipcr, Adolf Kopriva, Kavčič ei Lillcg, Kari Lappain, Peler Lusuik, Mih. Mavrica nasledniki, Alojzij Lenček, K ham ft M u m i k, Ivan Perdan, Karol Planinfiek, J. C. Rdgor. Jakob Sehoher, A. Sarabon, Viktor Schiffcr, Jakob SpoljariČ, Anton Stacul. M. E. Suppan, Fran Terdina. Urad. konsuro. dmatvo. Polhovgradeo: J. Ana Leben. I aiHHa^HalH n hitro vsako vrst a milijone o d jemal tena steklenica, 2. Bled: Oton WolHing, Pavel Homan. (Jin omlj : Andrej Lac.kncr, Karol lluller, li. Sch\vci(»er. Draga: P. S. Tnrk. Hrib: A. Bučar, Frau Kovač. Idrija: Fran Kloss. Kr&ko: F. II. Aumanns sin, R. Engelsbsrgar, Ko cevjo : Fran Eoy, Peter Petschke, Matija Ram, Fran Sc.hleimer. Kranj: Fran Dolonr, K. Žavnik, 1. pri sv. trojici. Kamnik: Alojzij Ccrar, Anton Pintar. Kostanjevica: Alojzij Gatsch. Litija: Lebintier ft Bergmann, Lož: F. Kovač. o ra r č, e s o v in ga za cev. Njegovi znak' ime „ Z a c h e r 1 Mokronog: Jo7.cf Errath, B. Sbil pri škofu. Postojlna: Anton D i tri c-h, Fr. Koreja vilova, G. Pikcl. Radovljica: Friderik Homun, Oton Ho man, A Koble k. Rateoe: Ivan Haller, J. Trepetschnigg. dkofjaloka: E. Ibirdyrh, M. Žigou. Tržič: Ferd. Itoitharek. Trebnje: Jakob Pctrovčič, Vrhnika: M. Briley. Velike Lnalćo: Ferd. M. Doj^avec. Vipava-Vrhpolje: Fran Kohal. Zagorje: Marija Hafner, R. E. Mihelčič, Ivan Miiller starejši. Žužomperk: Jakob Dereani. (822—13; izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Ko ili. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne". 322D 67