Kmečka trgovina Aii » s prodajo res Iahko počaka? Bilo je in bo, da je med poročanjem o cenah živine in pridelkov v čaaopiaju in onimi na terenu vedno razlika, v enem kraju večja, drugod zopet manjša. To kmetje tudi dobro vedo, zato so pa tako nezaupni. Tako je gotovo vaak, ki je čital zadnje poročilo o bodočem dvigu cen živine, gotovo mialii aam pri aebi: »Pišejo !ahko, toda kaj bo, če to, kar ae napoveduje, vendarle ne bo res? Ti, ki pišejo, nimajo živine in ne bodo prizadeti, trpeli bomo mi sami.« Na vse to se laliko reče tole: Rea je, da za prihodnjoat ni mogoče z gotovoatjo računati. Toda kljub temu vendar vsak računa z bodočnoatjo. Ni ga menda kmetovalca, ki bi ae ne vprašal, kako bo za naprej. Zato je prav, da imamo prihodnjost vedno pred očmi, kar je predvaem važno baš pri kupčiji, posebno kmečki. Da kmet tolikokrat alabo prodaja in drago kupuje, je vzrok ravno v tem, ker premalo računa z bodočnostjo. Treba ai je vedno uatvariti jaano sliko z ozirom na naatali položaj in potom tega uravnati prodajo avojih proizvodov. In šamo z ozirom na položaj, ki je radi vojne nastal, ai lahko uatvarimo jasno sliko za bodočnost, recimo vsaj za četrt leta naprej. Na podlagi tega lahko z gotovostjo računamo na boljše cene kmetijakih pridelkov, posebno živine. Seveda ne bodo cene kar tako poakočile, ampak se bcdo dvigale le počasi, sorazmerno a porabo zalog, ki jih vojna žre. Vendar nam že to dejatvo zadcstuje in daje notranjo aamozaveat, da se bodo kmetijski proizvodi še iakali, radi česar jih sedaj ni treba ponujati ali prodajati v brezcenje. Ne bouo minili trije meseci, ko se bo živina in pridelki, za katere se sedaj ponujajo aramctne cene, že zelo iskali. Zato pravimo še enkrat: ne prodajajte živine in drugih pridelkov za prenizke cene! V takih čaaih, kot ao danes, lahko vsakdo računa z boljšimi cenami in tozadevne napovedi niso nič posebnega, ker ae vsakemu same od aebe vailjujejo misli, da mora tako biti. Vsaka vojna je ae doalej ala v tem pravcu in bo še ta. Bobri izgledi pri prodaji lesa Po prvotnem skrčenju izvoza lesa v začetku vojne, čenier je bila vzrok nejasna aituacija in jrometne težkcče, je že v oktobru naš lesni trg zncva cživel in je postalo povpraševanje po nažem lesu izredno živahno. Poaebno ugodna aituacija za naš izvoz je nastala v zvezi z izvajanjem nemške blokade v Baltiškem morju in angleško-francoske biokade v Severnem morju. Zaradi te blokade je baltiškim državam in deloma tudi Rusiji zaprta pot v zapadno Evropo. Celo izvoz iz Norveške in švedske je zelo otežkočen. Vrhu tega se je blago iz aevernih držav zelo pcdražilo zaradi viaokih prevoznin in zavarovalnih premij (vojni riziko). Ti razlogi ao napotili zapadno-evropake države, da obračajo sedaj svojo pozornost našemu leanemu trgu. Poleg Angležev ac pojavljajo na našem trgu kot kupci tudi Francozi. Znano je, da smo prej imeli v Franciji velike težkoče zaradi naše zahtcve po zvišanju kontingentov in zaradi drugih ugodnosti za izvoz našega lesa. Sedaj, ko ao prenehali dovozi iz severnih držav, pa prihajajo francoski uvozniki sami k nam zaradi nakupa lesa. V naši državi se mudijo zadnje dni predatavniki velikih francoskih uvoznih tvrdk zaradi pogajanj o nakupu večjih količin našega lesa. Enaki razlogi so merodajni, da se je pričela živo zanjmati za naš lea tudi Anglija, ki je prej krila več nego tretjino avoje uvozne potrebe v baltiških državah in Rusiji. Kako velika je uvozna potreba zapadnoevropskih držav, nam priča tudi okolnost, da nudijo Angleži odkup našega lesa s prevzemom v naših lukah in tako, da bodo nakupljeno blago na laatni riziko z angleškimi ladjami prevažali v Anglijo. Seveda pa bo Italija tudi v bodoče oatala naš glavni odjcmalec, ker je italijanski trg zaradi bližir.e in atarih poslovnih zvez za naš izvoz najprimernejši. Tudi v Nemčijo bomo nadalje izvažali lea. Nemčiji pa naš mehki lea ni več tako nujno potrebcn, ker ima sedaj na razpolago lesno produkcijo baltiških držav in Poljskc. Pač pa ae zanima Nemčija za naš trdi lea in zlaati za železniške prage. Nemčija potrebuje trenutno veliko število železniških pragov za obnovitev žeJezniškega prometa na Poljskem. Ker se razne države zanimajo za naše železniške prage, se je pokazala potreba, da ae uvede kontrola izvoza pragov, kar je naša Narodna banka že atorila. Kaj žele kupiti Francozi? Konec tega meseca pride v Beograd francoaka trgov3ka delegacija, ki želi skleniti z nami ugodno kupčijo, katera bo, kakor kaže, posebno za naa ugodna. Francozi žele kupiti predvsem vprežne konje, pšenico, pšenično moko, lan, konopljo, ovčje in jagnjetovo meso, železniške prage itd. Za razliko od prejšnjih kupčij, pri katerih smo mi morali od Francozov prav toliko kupiti kot oni od naa, bomo najbrž (vsaj tako se govori) pri tej kupčiji prodali Francozom za 40% več kakor pa bomo od njih kupili. Zanimivo je, da ae sedaj vsi naenkrat zanimajo za lan in konopljo. Vzrok je menda v tem, ker je otežkočen pomorski promet in produkcija bombaža. če bo vojna vihra in aedanje atanje trajalo še nekaj časa, bodo tiati kmetovalci, ki bodo aejali lan in konopljo, morda zelo dobro odrezali. Na pomlad bi kazalo, da bi naši kmetovalci tudi na to mislili. Kako se je prodajala živina v oktobru? Zastoj pri izvozu živih prašičev, ki je nastal v aeptembru radi mednarodnih dogodkov, je trajal akoraj do zadnjega tedna v oktobru. Od tega čaaa naprej izvažamo tedensko na dunajski trg 2500 komadov, v ostalo Nemčijo pa 1000 komadov živih avinj. Razen tega je bilo v švico izvoženih 68 vagonov prašičev, od zadnjega tedna oktobra dalje pa ae bo izvozilo 1000 komadov tedensko, od katerega pride ena tretjina na pršutarje. Od zadnjega tedna oktobra dalje plača Zavod za avinje, ki ae izvazajo v Nemčijo, 50 par višje cene kot doslej, za izvoz v Švico pa plača 12 din za špeharje in 12.20 za pršutarje franko raeja. Cene v državi naraščajo, posebno proti koncu oktobra, ko so doaegle višino 8.50—9.50 din po vrsti in kakovoati. živa goveda. Izvoz goved je bil v oktobru naslednji: za Italijo okoli 450 komadov tedensko, za Nemčijo pa 500 komadov. Zadnji teden je bilo treba izvoziti 800 komadov, od tega okoli 40% bikcev, juncev in telic. Cene za goveda v državi ao ae gibale med 4.50—6.50 din po vrsti in kakovoati, dočim ao bile cene, ki jih plača Zavod za pospeševanje zunanje trgovine izvoznikom, povečane za okoli 25 par pri kg. Pšenica in moka se je podražila za 15% Prizad je takoj po končani žetvi nastavil ceno pSenici na vojvodinskem žitnem trgu na 165 din atot. Ker ni ime! dovolj skladišč, je naatal zastoj pri nakupu, radi česar ao tudi cene padle na 100—120 din atot. V zadnjem čaau pa se je začela cena pšenici zelo dvigati. Pretekli petek je bil zabeležen zaključek za pšenico v vlačilcu na Tisi po 185 din, kar pomeni, da je cena na trgu prekoračila Prizadovo intervencijsko ceno za 20 din pri meterskem stotu. Kakor zatrjujejo, so bili v aredo aklenjeni tudi že terminski zaključki za dobavo v marcu, in sicer po ceni 200 din atot. Vzporedno a podražitvijo pšenice se je pričela naglo dvigati tudi cena moki. Še sredi oktobra je notirala moka »0« na novosadaki borzi 2.30—2.40 din kg, sedaj pa je naraala na 2.65—2.75 din. Od srede oktobra se je torej pšenična moka podražila za 15"«. Poleg pšenice ae je znatno podražila tudi koruza, ki je sredi oktobra notirala okrog 110 din atot, aedaj pa ae je cena v Novem Sadu povzpela že na 134.—136 din. Podražitcv koruze je posledica alabe letine. Vojaški erar kupuje znatne količine koruze in ovaa. Cena ovsu je od srede oktobra narasla od 140 na 150 din, cena ječmena pa se je dvignila od 145 na 155 din. Mnogi pripiaujejo podražitev dobrim izgledom za izvoz moke v inozemstvo. Nemčija bo od nas kupila 2500 vagonov bele moke, prav tako je Italija v načelu pripravljena uvoziti večje količino moke, vendar kontingent še ni določen. V Nemčijo bomo izvozili tudi 400 vagonov živinske moke in otrobov. Glede na dobre izglede za izvoz moke se mlini v večjem obsegu zalagajo a pšenico. Kupujejo pa tudi trgovci, ki računajo, da bo cena še narasla, kar dokazujejo terminske kupčije po višjih cenah. Cene jajc in perutnine so se dvignile Iz Cakovca poročajo, da so se jajca podražila radi slabe neanosti kokoši. Tako stane jajce Že 1.70 din komad. Povpraševanje po jajcih iz tujine je pa zelo veliko in se je izvozilo te dni več vagonov jajc. Tudi pri perutnini cene naraščajo. Sicer izvozniki še ne kupujejo puranov, toda kljub temu so cene že naraale. Kmetje zahtevajo za pure 40 do 50 din, za purane pa celo 120 din komad. Toda kljub tako viaokim cenam ao kmetje pure in purane deloma že prodali. Gospodarske zanimivosti Holiko smo izvozili vina? V oktobru smo ttvozili v Nemčijo 472.273 litrov naaih vin. Skoraj vse vino je bilo izvoženo iz mariborakega okraja. — Ves letošnji izvoz naših vin je znašal do konca oktobra: v Nemčijo 1,334.175 litrov, v češki protektorat 20.422 litrov, v Holandijo 891 ptrov, na Poljsko 4922 litrov. Tudi čevlje if.važamo. Batino Dodjetje v Borovu v Jugoslaviji je letos Jzvozilo okcii 200.000 parov čevljev, ki so bili poslani v druge balkanske države, dalje v države na vzhodu ter celo v Ameriko. Stiri milijone debelih prašičev lahko redi Nemčija a krmo, ki jo je dobila iz Ruaije. Na ta način ae Nemci oakrbujejo z živili, poaebno z mastjo, ki ao jo najbolj pogrešali. Tržne cene goveje živine Voli. Ptuj 4—4.75 din, Slov. Konjice prvovrstni 4.50—6 din, ostali okrog 4 din, Dravograd 4 do 4.50 din, Celje 4—5 din, šmarje pri Jelšah prvovratni 6.50 din, ostali 4.50—5.50 din, Litija 4.50 din, Kočevje 4.50—5 din, Ljubljana prvovrstni 5.50—6.50 din, ostali 4.50—5.50" din kg žive teže. Iz prednjih sejmskih poročil se vidi, da se je cena volom že zboljšala, kajti nikjer se niso prodajali izpod 4 din kg, v Konjicah. Šmarju prt Jelšah in Ljubljani ao pa lepi voli bili celo že po 6.50 din kg žive teže. Krave. Ptuj 3.50—4 din, Slov. Konjice 4 din, Dravograd 3.50—4 din, Celje 4 din, šmarje pri Jelšah 4—5 din, Litija 4 din, Kočevje 4—5 din, Ljubljana 4—4.50 din kg žive teže. Telice. Ptuj 4.50 din, Slov. Konjice 4—5 din, Dravograd 4.50 din, Celje 4.50—5 din, šmarje pri Jelšah 4.50—5.50 din, Litija 4.50—5 din, Kočevje 4.50—5.50 din, Ljubljana 5.50—6.50 din kilogram žive teže. Teleta. Ptuj 4.50 din, Maribor 5.50 din, Slov. Konjice 5—6 din, Dravograd 5—6 din, Celje 5 din, Šmarje pri Jelšah 5 diir, Litija 5—6 din, Kočevje 6—7 din, Ljubljana 6—7 din kg žive teže. Svinje Plemenske. Na ptujakem sejmu ao bili 6—12 tednov stari prasci po 50 do 120 din komad, 1 kg žive teže pa 5.75—6.25 din. Pršutarji (proleki). Ptuj 6.50—7.25 din, Slov. Konjice 7 din, Dravcgrad 9 diri, Celje 8 din, šmarje pri Jelšah 8 din, Litija 6 din, Kočevje 7 din, Ljubijana 8—8.50 din kg žive teže. Debele svinje (špeharji). Ptuj 7.50—8 din, Slov. Konjice 8- din, Dravograd 11 din, Celje 10 din, šmarje pri Jelšah 10 din, Litija 7 din, Kočevje 7.50 din, Ljubljana domači 9 din, sremski 10—11 din kg žive teže. Sejmi 20. novembra živinski in kramaraki: šoštanj; živinski: Rajhenburg — 21. novembra tržni dan: Dolnja Lendava; svinjski: Ormož; živinski: Ptuj; živinski in kramarski: Podčetrtek, Sv. Jurij cb Taboru — 22. novembra avinjski: Celje, Ptuj, Trbovlje — 23. novembra tržni dan: Turnišča; živinski in kr3maraki: Slov. Bistrica — 24. ncvembra svinjski: Maribcr; živinaki in kramarski: Teharje — 25. novembra svinjski: Brožice, Celje, Trbovlje; živinskl in kramarski: Dob« je, Guštanj, Lemberg.